'“/jfaUcji rtfaaJ* 'C'fàtcCa cmh^i Mi, •a«; '£s£n&~ iàL *■**" '«&*$* rum canZt^^^é'TM6*4-^- nX^1km/>0r^ *W oJthf, C< “«»CWMw^ca^ O. ^W’Supra ere c£& &4ier*t ùrft+itvliutai , ! * ;s,*ut4)W, '•*nU*K**'é*c n< eJCrC vrnJUjmx a Uié re trcd'ribn tu$ flebili '£Zc&mvw4***'* frJùui Oà/ercicnsiy £/, 'nu.nitì ax-a.fet r\***• ^xr M/?| >► ^7) * fairi cKun. c^/ff^ia- facete nic$ lUU fui &idié*J£u.hJI !/* „ < * - * - ,,, ~ ‘ö»" Aj~uu£3 &x££-tt faveti i X ^bufati,*! cfrxJii^KtL^T ROD SE ZA RODOM VRSTI Zbornik ob 250-letnici začetka Župnije Primskovo na Dolenjskem Zbornik zasnoval in uredil: Pavel Sporn Jezikovno pregledala: Breda Kramar Fotografije: Lojze Flisek, župnijski arhiv in zasebni arhivi krajanov Računalniško pripravil gradivo in fotografije: Lojze Flisek Oblikovanje: Jana Kuharič Tisk: Eurota Odgovarja: Pavel Sporn CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 262.2(497.4 Primskovo)(091)(082) ROD se za rodom vrsti : zbornik Župnije Primskovo na Dolenjskem ob 250-letnici začetka župnije / [zbornik zasnoval in uredil Pavel Sporn ; fotografije Lojze Flisek, župnjiski arhiv in zasebni arhivi krajanov]. - Primskovo : Župnijski urad, 2003 ISBN 961-238-036-8 1. Sporn, Pavel 125616640 ROD SE ZA RODOM VRSTI ZBORNIK ŽUPNIJE PRIMSKOVO NA DOLENJSKEM OB 250-LETNICI ZAČETKA ŽUPNIJE Tudi majfaßß del^storjena iz ljubezni, so velika. ZAHVALA Za vsa storjena dela za primskovško cerkev se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste pri obnavljanju cerkvenih objektov pomagali bodisi z delom, denarjem, materialom ali kako drugače. Z ozirom na Vašo dosedanjo izkazano darežljivost in naklonjenost župniji upam, da bomo obnovili še fasado, kar bo krona mojih obnovitvenih del in obnovitvenih del mojih prednikov. Vaš Pavel Sporn POSVETILO Knjigo posvečam Vam, dragi župljani, vsem dobrotnikom Župnije Primskovo na Dolenjskem ter ljudem dobre volje, ki pa se iz teh ali onih razlogov niste približali primskovški Cerkvi, a ste ji naklonjeni. Pavel Sporti, župnik KAZALO Pavel Sporn: Zborniku na pot 13 dr. Stane Granda: Naše vedenje o preteklosti Primskovega 19 Marinka Vidgaj: Lega in kraj Primskovo 27 Petra Kovačič: Krajevna In ledinska imena 35 Matej Suhač: Zgodovina župnije Primskovo 45 Pavel Sporn: Zapisi duhovnikov o Primskovem 257 Pavel Sporn: Jurij Humar 343 Pavel Sporn, dr. Janez Mervič, Mirko Žerjav, dr. Roman Globokar: O Juriju Humarju - sto let po njegovi smrti 373 Marjeta Slak: Cerkve v župniji Primskovo 387 Vinko Zadražnik: Gradnja cerkve na Ježnem Vrhu 423 Marta Kovačič: Kapelice v župniji 427 Marinka Vidgaj: Od tablice do računalnika 437 Stanka Sirk: Govor Primskovega 455 Ida Dolšek: Rojstvo, poroka, smrt 463 Ida Dolšek: Ljudske pripovedi 491 Ida Dolšek: Oblačila 513 Vanja Adamlje: Ljudske pesmi 539 Valerija Kepa: Primskovo za mizo 547 Marija Zupančič-Praznik: Moji spomini na rodno vas Primskovo 563 Alojzija Merzel: V spomin padlim v 1. svetovni vojni 567 ZBORNIKU NA POT V letu 2003 slavi Župnija Primskovo na Dolenjskem 250-letnico obstoja. Ob tem prazniku izdaja župnija zbornik ROD SE ZA RODOM VRSTI, ki vsebuje gradivo za zgodovino Primskovega. Ob branju zbornika se bomo spomnili zgodovinskih dogodkov pred nami, kako so prihajali naši predniki na Primskovo, v kakšnih pogojih so živeli, kaj so delali, kako so gradili cerkve, jih obnavljali, se bojevali proti Turkom; vse to so »očetov naših imenitna dela«, kot pravi dr. France Prešeren. Župnija na Primskovem se je začela v letu 1753 kot župnijski vikariat (namestništvo). Pred tem je bila župnija pod različnimi gospostvi. Vemo, da so korenine slovenskega naroda v krščanstvu. Tega se moramo zavedati, ko vstopamo v Evropo. Ohranjati moramo to našo versko in kulturno dediščino. Mladim moramo pokazati, kje so prave vrednote in da lahko črpajo iz globokih korenin naših prednikov. Naj vam na kratko predstavim vsebino knjige in se obenem zahvalim vsem sodelavcem. Uvod v zbornik je sestavil zgodovinar dr. Stane Granda. Marinka Vidgaj, prof. razrednega pouka, je predstavila lego in kraj Primskovo. Matej Suhač, univ. dipl. inž. strojništva, je dve leti proučeval zgodovino primskovške župnije in sestavil zgodovinski del. Celotno besedilo je tudi računalniško pripravil za tisk. Sledi poglavje Zapisi duhovnikov o Primskovem, ki sem ga sam uredil. To so zapisi Jurija Humarja, duhovnika, zdravilca, kulturnika, Antona Plešica, zapisi jezuitov, ki so več let upravljali župnijo iz gradu Bogenšperk, kamor jih je oblast po vojni pregnala. Jezuiti so napisali dolgo poglavje o Juriju Humarju in kroniko važnejših dogodkov v času, ko so upravljali župnijo Primskovo in obnavljali požgana poslopja. Za njimi sta kroniko pisala župnika Ciril Oražem in Jože Peče, potem pa sta župnijo soupravljala Dragan Adam, tedanji župnik v Šmartnem, ki je pomagal bolnemu župniku Jožetu Pečetu, in Franci Kadunc, njegov pomočnik. Franci Kadunc je napisal tudi svoj prispevek za zbornik. Poglavje Iz kronike župnije Primskovo sem sestavil sam - sedanji župnik na Primskovem. Sledita še dva sestavka: Ciril Oražem, sedanji župnik na Savi pri Litiji, je dodal še nekaj spominov na čas, ko je bil župnik na Primskovem (1964-1969). Ciril Merzelj, doma v župniji Primskovo, sedaj župnik na Dobovcu, pa je napisal svoj prispevek za zbornik. Uredil sem tudi poglavje o Juriju Humarju. Tu o njem razmišljamo sto let po njegovi smrti sedanji domači župnik Pavel Sporn, Janez Mervič, doktor medicine, duhovnik Mirko Žerjav, znani mojster rokospretnih umetnosti, in dr. Roman Globokar, doktor moralne teologije. Ti zapisi kažejo, kako gledamo na delo Jurija Humarja sto let po njegovi smrti. Marjeta Slak, študentka razrednega pouka, je že kot maturantka v seminarski nalogi pri umetnostni zgodovini raziskovala primskovške cerkve. Marta Kovačič, študentka slavistike, je zbrala podatke o kapelicah v župniji. Marinka Vidgaj, prof. razrednega pouka, je pregledala zapise o razvoju šole na Primskovem. Stanka Sirk, prof. slov. jezika, je predstavila govor Primskovega. Sledi poglavje o narodopisju, ki so ga oblikovale: Ida Dolšek, predmetna učiteljica, in govori o rojstvu, smrti, pogrebu in oblačilih na Primskovem, Petra Kovačič, študentka stomatologije, o krajevnih in ledinskih imenih ter Valerija Kepa, predmetna učiteljica, pa je predstavila Primskovo za mizo. Marija Zupančič-Praznik se v zapisu spominja svoje rodne vasi Primskovo. Vsakemu od navedenih piscev se za prispevek iskreno zahvaljujem. Večina piscev se je odrekla honorarju. Naj se zdaj zahvalim še vsem, ki so pomagali pri tehnični izdelavi zbornika. Prva zahvala gre Lojzetu Fliseku iz Vrat pri Bogenšperku, ki je računalniško pripravil gradivo in fotografije za tiskanje. Breda Kramar, prof. slov. jezika in primer, književnosti, je zbornik lektorirala. Zvezdana Majhen, univ. dipl. psihologinja in samostojna kulturna ustvarjalka, je računalniško pripravila za tisk poglavje Zapisi duhovnikov o Primskovem. Anton Fink, prof. latinščine, je prevedel besedila iz poročne knjige, zapisana v latinskem jeziku, in najstarejšo listino, ki govori o ustanovitvi Bratovščine sv. Avguština in sv. Monike v prim-skovški župniji. Alojzija Merzel, predmetna učiteljica, je prispevala zapis in slikovno gradivo v poglavju V spomin padlim v 1. svetovni vojni. Zvonka Merzel, študentka arhitekture, je sodelovala pri računalniški pripravi za tisk. Prav tako je pri tem sodelovala Janja Vidgaj. Zahvaljujem se Občini Šmartno, ki je denarno podprla izdajo Zbornika z zneskom 100.000 sit. Zahvala vsem v Tiskarni Eurota iz Ljubljane in posebno direktorju Edu Useniku. Zahvala še vsem, ki ste posodili fotografije za Zbornik, in vsem ostalim, ki niste imenovani, a ste karkoli prispevali za izdajo Zbornika. Končno pa največja zahvala Bogu, ki daje bivanje in življenje. »Kralju vekov pa, neminljivemu in nevidljivemu, edinemu Bogu, čast in slava na veke vekov.« /Apostol Pavel 1 Timi, 17/ Primskovo, v avgustu 2003 Pavel Sporn, župnik dr. Stane Granda NAŠE VEDENJE O PRETEKLOSTI PRIMSKOVEGA NE USTREZA NE NJEGOVI LEPOTI NE POMENU Primskovo sodi med najlepše dolenjske gorice, vendar je širšemu slovenskemu svetu manj znano. Vzroke za tako stanje moramo iskati v odročni prometni legi, saj se mu na daleč ognejo tako poglavitne ceste kot železnica. Se največ ljudi ve za Primskovo zaradi znamenitega župnika Humarja in njegovih nenavadnih sposobnosti, ki so sloves kraja ponesle daleč naokoli. V celoti je zgodovina Primskovega zelo neraziskana in bo verjetno taka v podrobnostih tudi še kar nekaj časa. Problem je v tem, da tu razen cerkve ni bilo ničesar takega, na primer kakšnega gradu, kar bi zgodovinarje bolj privlačilo. Problem ni v tem, da se tu ni dogajalo kaj zanimivega, ampak, da ni dostopnejših zgodovinskih virov. Ljudsko izročilo, zlasti v zvezi s Turki, je izjemno bogato, vendar je vprašanje, koliko ustreza resnici. Verjetno bo mogoče na podlagi cerkvenih arhivov v prihodnosti največ novega ugotoviti, kar pa bo zahtevalo veliko časa in dela, saj bo vse skupaj precej podobno iskanju igle v senu. V preteklosti so ljudje potovali predvsem peš in kasneje z vozovi; na to lahko spominja tudi kapela sv. Nikolaja, ki naj bi bil tudi zaščitnik trgovcev. Tedaj je bil pomen Primskovega povsem drugačen, predvsem pa pomembnejši. Mislimo seveda na vsakdanje življenje, ne politiko. Na eni strani je na to vplivala izjemno razgledna točka, ki je ljudem prav zaradi tega zagotavljala določeno varnost, saj so sovražnika lahko že od daleč opazili, na drugi izjemno bogati gozdovi, kjer je bilo vselej veliko male in velike divjadi ter gozdnih sadežev, na tretji prijazna pokrajina, kjer dobro uspevata sadje in vinska trta, in nenazadnje tudi z rudami bogata okolica. Po vsej Dolenjski je bilo veliko površinskih najdišč železove rude, v širši okolici Primskovega, zlasti proti Litiji, pa so tudi nahajališča barvnih kovin. Zato ni nič nenavadnega, da ima kraj silno bogato arheološko preteklost. Tu je bilo naselje že vsaj v času neolitika, približno 6000 let pred Kristusom, in tudi kasneje v bronasti dobi oziroma kulturi žarnih grobišč, ko je bilo gotovo že utrjeno z lesenimi palisadami - obzidjem iz pokončno postavljenih brun, med katerimi je bila zemlja. Tudi v starejši železni dobi (750-300) in mlajši ali latenski je bilo naselje utrjeno. Primož Pavlin,1 ki je doslej edini sistematično raziskoval arheološko preteklost Primskovega, je našel celo materialne ostanke iz pozne antike. Tako je možno domnevati, da je to področje že stalno naseljeno več kot 5000 let. Na arheološki pomen tega območja nenazadnje spominja tudi patrocinij tamkajšnje kapele sv. Peter. l Mag. Primožu Pavlinu se za doslej neobjavljene podatke iz njegovega gradiva iskreno zahvaljujem. Žalostno je, da Slovenci še danes najmanj vemo o naših začetkih na tukajšnjih tleh. Po nekaterih analogijah bi bilo mogoče sklepati, da tudi tu vsi staroselci pred našimi predniki le niso pobegnili, ampak, da je prišlo do mešanja med starim in novim prebivalstvom, kar je bilo veliko bolj razširjeno, kot smo nekoč domnevali. Popolnega preloma med staro antiko in “novim” srednjim vekom ni bilo. To poudarjamo tudi zato, ker nam to dovoljuje sklepati, da je tudi srednjeveška poselitev stara. Preprijazna in prevarna je tukajšnja pokrajina, da bi to bilo mogoče spregledati. Nenazadnje je k temu vabila tudi vinska trta oziroma vinorodni svet, ki je vselej privabljal ljudi. Danes je še povsem neznano tudi vprašanje nastanka tukajšnjih cerkva. V srednjem veku se po dosedanjem vedenju ne omenjajo, je pa zelo verjetno, da so že obstajale. Vabljivo je razmišljati, ne le zaradi kar treh cerkva, ampak tudi silne razgled-nosti, ki je nenazadnje tudi rezultat nadmorske višine, da imamo tu opraviti s prostorom, ki je bil že poprej namenjen kultnim obredom in ga je potem krščanstvo “posvojilo”. Vsekakor kraj ni slučajno božjepotno središče. V zgodovini se Primskovo prvič omenja 1258. leta in nato do leta 1500 še nekajkrat. Zanimivo je dejstvo, da je prva omemba praktično nepopačena, saj je zapisano Primskouo. Že istega leta zasledimo tudi kot Prinskau in potem še v različnih oblikah od Primsgau (1261) do Primczka (1444),2 kot so zapisovalci slišali izgovarjati domačine oziroma domnevali, da bi bilo uradno pravilno zapisano. Srednjeveške omembe so povezane predvsem s posestnimi pravicami fevdalcev oziroma obveznostjo podložnikov do vinskih dajatev. Tu je imel svojo posest cistercijanski samostan v Stični.3 Pred tem je morala biti lastnica sv. Hema Krška in kasneje njeni dediči, med katere sodijo tudi gospodje Višnjegorski. Pozneje se omenjajo v zvezi s Primskovim tudi tako pomembne rodbine, kot so gospodje Svibenjski,4 ki so bili kot odvetniki tesno povezani s cistercijani. Izjemno pomembno je moralo biti Primskovo v času turških vpadov.5 Mimo njega ni vodila kakšna pomembnejša vpadna pot, pač pa je prišla do izraza njegova strateška in razgledna lega. Kot vemo, je bil tu protiturški tabor.6 Ta ni bil samo trdnjava, ampak so imeli kmetje za njegovim obzidjem tudi svoje male kašče, kamor so spravljali svoje pridelke, zlasti žito. 2 Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500). Ljubljana 1975, str. 486. 3 Podrobneje glej Jože Mlinarič, Stiska opatija 1136-1784. Novo mesto 1995. 4 Dušan Kos, Blesk zlate krone. Ljubljana 2003, str. 68, 296. 5 Vaško Simoniti, Turki so v deželi že. Celje 1990. 6 Peter Fister, Arhitektura slovenskih protiturških taborov. Ljubljana 1975. Turski vpadi na slovensko so trajali od 15. do konca 17. stoletja. Na Kranjsko je bil verjetno zadnji 1559. leta. Bili so izrazito roparskega značaja. Njihov namen je bil notranje oslabiti habsburške dežele, torej ne okupacija, in ropanje ljudi in blaga. Najhujši so bili v letih 1469-1483. Dolenjski kraji so še posebno trpeli v letih 1485-1493. Za naše ljudi so bili izjemno huda nadloga v več ozirih. Na eni strani je bila stalna nevarnost, ropanje, na drugi pa povečane denarne, naturalne in delovne obveznosti za obrambo dežele in gradov. Ljudje so bili v veliki meri, ne pa povsem, prepuščeni sami sebi. Zato so začeli utrjevati predvsem cerkve in za obzidji graditi male kašče. Za obrambo so uporabljali tako cerkev, predvsem njen stolp, kot tudi obzidje. To se je začelo dogajati predvsem po 1470. letu in je trajalo nekako do konca 16. stoletja. Poleg taborov so bili tudi prostori za grmade, v njih pa stanovanje za stalnega čuvaja. Na vsem slovenskem ozemlju jih je bilo okoli 300. Pri gradnji so morali sodelovati tudi izkušeni mojstri, ki jih je verjetno pridobila oblast. Kmetje so imeli za taborskim obzidjem tudi obrambno orožje: strelno in tudi hladno, kot so bojne vile, bojni cepci, bojne sekire in podobno. Tabor na Primskovem je bil med mogočnejšimi. Imel je dvojno obzidje. Po ljudskem izročilu naj bi ga Turki nikoli ne oblegali, kar naj bi bila posebna zasluga Marijinega varstva (Marija Skala), ki ji je bila posvečena cerkev. Bolj verjetno sta vzroka ta, da tu ni vodila pomembnejša vpadna pot in izjemna utr-jenost. Raziskovalec naše taborske arhitekture Peter Fister celo domneva, da je imel izjemen pomen prav zaradi svoje lege pri splošnem obveščanju prebivalstva pred prihajajočo nevarnostjo z grmadami. Zidava iz dokaj lepo oblikovanega kamna, sicer slabe obstojnosti, dovoljuje sklepati, da so pri njegovi gradnji sodelovali mojstri s Primorske ali celo južnejših krajev. Poleg glavnih je verjetno imel še notranja vrata, skozi katera pa je bil dostop otežen, saj naj bi bilo treba uporabiti lestve. Sledovi tega vhoda naj bi bili še vidni.7 Zelo nenavadno je dejstvo, da se tukajšnja cerkev, vse do 1753 podružnica šentviške fare, v srednjem veku ne omenja. Gotovo je stala že pred taborom. Iz zgodovine Stične vemo, da je bila ta tu zelo prisotna. Njena tukajšnja posest je morala biti zelo nesporna, zato ni pogosteje “zašla” v zgodovinske dokumente. Prav v njeni močni gospodarski prisotnosti moramo, poleg že omenjenih možnih vzrokov, prepoznati tudi vzroke za nastanek kar treh cerkva. Stiški samostan kot največji dolenjski fevdni gospod svojih krajev ni samo gospodarsko “izčrpaval”, ampak je vanje tudi vlagal, zlasti v duhovnem in kulturnem pogledu, to je v gradnje cerkva in njihovo opremo. Tako je opat 7 Ravno tam, str. 22, 24, 37, 53, 112, 136, 160. Maksimiljan Mottoch (1660-1681) poskrbel za njeno novo notranjo opremo8, opat Gallenfels pa si je 1713. leta izposodil pri njej kar 300 goldinarjev, kar pomeni, da je bila cerkev na Primskovem tudi dokaj močno dotirana s posestjo oziroma podložniki, kar pa se je po odpravi fevdalizma 1848. leta zgubilo. To potrjujejo tudi podatki franciscejskega katastra. Že okoli 1830 imenujejo tukajšnji 1753. leta ustanovljen vikariat kar kot faro, čeprav je to postala šele 1862. leta. V zvezi s številom cerkva ne smemo podcenjevati, poleg romarskih dohodkov, tudi gospodarske moči tukajšnjih kmetov. V katastrski občini Primskovo je bilo namreč še v začetku 19. stoletja kar 15 gruntarjev9 (7-9 ha), eden je imel tri četrtine grunta (6 ha), 8 četrt ( 1-3 ha) in en kajžar, ki je imel okoli 0,3 ha zemlje. Ti podatki govorijo o neverjetni gospodarski moči tukajšnjih kmetov glede na dolenjsko povprečje, kjer so prevladovali polovični grunti. Tukajšnji prebivalci so bili vse do zadnje modernizacije, ki se je pri nas začela nekako v šestdesetih letih 20. stoletja, predvsem kmetje. Zaradi hribovitega sveta je bila običajna vlečna živina vol. V začetku 19. stoletja je imel bogat kmet 4 vole, 2 kravi, 1 mlado živinče in 2 prašiča. Čebelarstvo in perutninarstvo tu nista bili razviti. Od približno 580 ha površin je bilo v k. o. malo manj kot osmina njiv, malo več kot desetina travnikov, kar je bilo absolutno premalo za uspešno živinorejo, malo več kot četrtina je bilo pašnikov, okoli 17 ha vinogradov, ostalo pa je bil visok gozd. Živeli so dokaj preprosto. Se v 19. stoletju so prevladovale lesene pritlične hiše, ki so bile pokrite s slamo. Do uveljavitve krompirja okoli preloma 18. v 19. stoletje so ljudje uživali predvsem zelenjavo in izdelke iz žit, meso le ob praznikih. Čeprav je bil verjetno divji lov razširjen, je včasih v kmečke domove posegla tudi lakota. Krompir jo je dokončno odpravil. Seveda pa je zaradi okopavin, to je krompirja in koruze, kar za nekajkrat narasla količina kmečkega dela. Obrtnikov, razen mlinarja in gostilničarja, tu ni bilo. Viški prebivalstva, ki jih zemlja dolgo časa ni mogla preživeti, so iskali delo drugje. V 18. stoletju in kasneje so nekateri našli delo tudi v zvezi s plovbo po Savi, sredi 19. stoletja pa na železnici, v zasavskih rudnikih in drugih krajih. Okoli 1830. leta je v katastrski občini Gradišče oziroma Primskovo živelo 184 ljudi. Poglejmo po vaseh, h katerim so priključili ob štetju tudi nekatere zaselke oziroma posamezne hiše. Jože Mlinarič, Stiska opatija 1136-1784, str. 594. Grunt ali cela kmetija ali huba ni točno določena površina, ampak je odvisna od kvalitete zemljišča. vas moški ženske hiše družine Menguš 16 14 6 5 Primskovo 30 31 11 13 Gradišče 17 18 6 9 Mišji dol 27 31 14 13 Kot vidimo je v 40 družinah živelo 184 ljudi, med katerimi so bile 4 ženske več kot moških. Družine niso bile tako velike, kot ljudje običajno mislijo. Seveda pa nam njihova majhnost posredno sporoča, da so mladi zelo zgodaj hodili služit in jih zato ni bilo doma. Glede na veliko število gruntarjev je bilo nekaj dela mogoče dobiti tudi doma10. Samo za primerjavo naj povemo, da je imelo približno petdeset let kasneje Primskovo, ki je obsegalo vas in Primskovo goro: 11 hiš, 28 moških in 26 žensk.11 V srednjem in novem veku, vse do odprave fevdalizma 1848. leta, so bili tukajšnji kmetje podložni zelo različnim zemljiškim gospodom. Ti so namreč v stoletjih kmetije skupaj z ljudmi ne le prodajali, ampak tudi podarjali ne le potomcem za doto, ampak tudi različnim cerkvenim ustanovam, ki so se jih morale potem spominjati v molitvah. Tako so bili kmetje oziroma zemlja podložni graščinam Turn, Slatna, Cirkna, Grmače, Ponoviče, Ig, Višnja gora, Črni potok, in Stični oziroma fari St. Vid in cerkvi na Primskovem. Žitno desetino so dajali Stični, Slatni in Bogenšperku, vinsko desetino Stični, Slatni, Ponovičam, župniji Ribnica in cerkvi na Primskovem. V zvezi z vinogradi so bili sodno (gorskopravno) podložni Ponovičam, Slatni in Bogenšperku. Cesarica Marija Terezija je Primskovo uvrstila v novomeško okrožje. Z nastankom okrajnih gosposk je postala njihovo upravno središče Mirna. Z nastankom okrajnih glavarstev so prešli pod Litijo in s tem oslabili povezavo z osrednjo Dolenjsko. Občina je bila Gradišče. Tu je bil v stari Jugoslaviji tudi sedež občine, ki se je uradno imenovala Primskovo, sedež sreza (okraja) je tudi ostala Litija.12 Zelo težki časi so nastopili za tukajšnje kraje v drugi svetovni vojni. V bližini je bila namreč nemško-italijanska meja, kar je na eni strani že samo po sebi vzpostavilo poseben režim, na drugi pa je bilo tu skoraj samoumevno izhodišče za partizanske posege preko nje. Nasploh so bili tukajšnji kraji zara- 10 Podatki, ki se nanašajo na čas okoli 1830, so povzeti po franciscejskem katatsru. Arhiv Republike Slovenije, N 67. 11 Special Ortsrepertorium von Krain. Wien 1884, str. 72. 12 Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana, 1937, str. 316. di težje dostopnosti in obsežnih gozdov skoraj idealni za gverilsko vojskovanje. 1942 je Primskovo najprej napadla Cankarjeva brigada, ki pa pri tem ni bila uspešna. Naslednji dan so nameravale napasti Primskovo še v močnejši sestavi, vendar so belogardisti postojanko že pred tem zapustili. Najhujši dnevi so bili za prebivalce Primskovega in okolice v vsej njihovi zgodovini nedvomno med II. svetovno vojno in neposredno po njej. Tukajšnji kraji, stran od prometnic, pa vendar v bližini strateško pomembnih krajev, takšna je bila nenazadnje tudi sama Primskova gora, so bili idealni za partizansko gibanje. Njegove pripadnike so sicer težko prehranili, zato pa so bili dokaj varni. To se odraža tudi v vojnih žrtvah, saj jih je na ozemlju predvojne občine kar 136. Žrtev na partizanski strani je le okoli 10. Okoli 50 je padlo na strani domobrancev oziroma so bili večinoma pobiti po koncu II. svetovne vojne, za približno toliko pobitih še ni jasen status. Preko 20 jih je padlo v nemških oboroženih silah. Župnija je darovala na oltar revolucije 85 življenj, od česar jih je bilo kar 68 pobitih po vojni.13 To so najbolj zgovorni podatki o krutosti državljanske vojne. Prav povojni poboji, ko je bila zmaga jasna in oblast trdna, čeprav še ne v vseh podrobnostih organizirana, nedvomno kažejo, da njihove korenine niso v takšni ali drugačni kolaboraciji, ampak v revolucionarni teoriji in praksi, ki je imela vzore v Sovjetski zvezi. Primskova gora je bila v nedavni preteklosti priljubljena bližnjim in daljnim sosedom, ki so znali svoje versko navdušenje vselej združiti tudi s prijetnim druženjem. Romanja so vedno imela prvenstveno verski pomen, ne gre pa spregledati tudi ostalih vidikov, med katerimi ni na zadnjem mestu družabnost. Prav zato romarskih krajev nobena oblast ni mogla povsem zatreti, ne cesar Jožef II. ob koncu 18. stoletja, ki je romanja prepovedoval zaradi “čiščenja in poglobitve“ vernosti, ne nekdanja oblast, ki je hotela vero zatreti, ker naj bi ljudi odtujevala od boja za svetlo prihodnost in komunističnega raja na zemlji. Se najbolj so romarskim krajem škodile odprave vzrokov, zaradi katerih so nastali (prenehanje kug in podobnih epidemij) ali pa spremembe prometnih sredstev. Za sodobna romarska središča ni več dovolj le ustrezna cesta, ampak tudi parkirišče. Čeprav je na Primskovem tesno s prostorom, pa mu prav lepota kraja, božja pot in nenazadnje tudi zgodovina z arheologijo ob ustrezni iznajdljivosti domačinov, turistom in romarjem je namreč treba tudi kaj ponuditi, obetajo lepo prihodnost. 13 Farne spominske plošče 2. Ljubljana 2000, str. 170. Marinka Vidgaj PRIMSKOVO NA DOLENJSKEM I Kratka predstavitev kraja Pogled na Primskovo goro Primskovo na Dolenjskem leži 18 km JV od Litije oz. 15 km JV od sedanje občine Šmartno pri Litiji. Prav tako je oddaljeno 16 km SV od Ivančne Gorice ali 14 km severno od Trebnjega. Krajevna skupnost Primskovo obsega 16 vasi in zaselkov, ki so razporejeni po hribčkih, gričih in dolinah v smeri SZ in JZ. Ti zaselki so Gradišče, Sevno, Gornji in Dolnji Vrh, Kamni Vrh, Zagrič, Stara Gora pri Velikem Gabru, Poljane, Vinji Vrh, Obla Gorica, Ježni Vrh, Ježce, Mihelca, Mulhe, Mišji Dol, Primskovo-Mengeš. Celotno območje spada med demografsko ogrožena območja. Ob vznožju Primskovega se strmo v hrib dviga Primskova gora. Po pobočju se vije naselje Gradišče, h kateremu pripadata še zaselka Kremenjak in Kopačija. Na stožčastem vetrovnem vrhu 592 m visoke Primskove gore so ostanki obrambnega tabora iz časa turških vpadov. Po ustnem izročilu je bil tabor nepremagljiv. \ __ // / ^torwv#l^s ■'' <'n* \ i Prcsk» Zemljevid ?.. oznako Primskovo gore Ostanki trojnega obzidja Sredi ostankov tega obzidja stojijo tri cerkve, ki jih omenja že Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske. Največja je božjepotna Marijina cerkev, na vzhodni strani obzidja stoji manjša cerkev sv. Petra, v sredini pa cerkev sv. Nikolaja. Cerkev sv. Nikolaja je bila spremenjena v šolsko stavbo. Po zaslugi sedanjega župnika Pavla Sporna je danes cerkev sv. Nikolaja lepo urejena cerkev. Primskovo zajema hribovit svet, kjer prehaja alpsko predgorje v dolenjski kras. Pokrajina je brez širših dolin in ravnin. Obstajajo le tri manjše doline: Ježce, Mišji dol, Primskovo-Mengeš. Geološka zgradba je zelo razgibana. Kamenine zastopajo karbonski skrilavci in peščenjak, triasni dolomiti in propustni apnenci, kjer se uveljavlja kras z vrtačami, kapniškimi jamami in ponekod tudi ponikalnicami. V okolici Primskovega je bil znan tuf (magmatska kamenina) rumenkasto zelene barve, drobno zrnat in ga imenujemo politski tuf. Prst je peščena, kamnita, ponekod tudi ilovnata. Njivskih površin je malo, več je košenic. Na prisojnih pobočjih je veliko manjših sadovnjakov in vinogradov. Gozd je v večini mešan. Ker so vasi in zaselki zelo raztreseni, prav tako posamezne hiše, imajo mnoge še kapnico ali svoje zajetje. Z vodo iz zajetja Vrhovščica so oskrbovani zaselki: Zagrič, Kamni Vrh, Gornji in Dolnji Vrh, Sevno, Gradišče in Poljane. Z vodo iz Temenice se oskrbujejo krajani Mihelce, Mišjega Dola in Stare Gore. V kraju je malo potokov, izvirov, studencev. Potok Mišji dol izvira pod Grmadami in se vije skozi Mišji Dol, Primskovo-Mengeš ter nadaljuje pot skozi Bratnice in se izliva v Temeniški potok. Tudi izvira Daljnice in Lanišče se izlivata v Temeniški potok. Večja studenca sta še Poldovec pod Svabskim hribom v Sevnem in Bučaj pod Ježnim Vrhom. Zaradi vse pogostejšega pomanjkanja pitne vode na Primskovem so strokovnjaki s pomočjo domačinov iskali nov vir pitne vode. Tako so na pobočju Primskove gore, na Kuklju, naredili vrtino v globino okoli 200 m in odkrili močan vir kvalitetne pitne vode. Potrebno pa bo zgraditi še rezervoar na vrhu, pri cerkvi, in potem se bodo s to vodo lahko oskrbovali na širšem območju Primskovega. Podnebje je prehodno celinsko. Tako na Primskovem kot na bližnjih pobočjih megle ni oziroma je redkokdaj. Pred vojno je bilo na Primskovem samo kmečko prebivalstvo. Ljudje so obdelovali svoje skromne hribovske kmetije, ukvarjali so se s poljedelstvom, sadjarstvom in živinorejo. Kjer je bilo več otrok, so morali oditi od doma služit na večje kmetije. Po vojni so se začeli mladi izseljevati v dolino in si tam iskali boljši zaslužek. Kmetije so ostajale brez delovne sile, obdelovalna zemlja se je spreminjala v pašnik in gozd. Marsikatera kmetija je postala zapuščena ali celo prazna. Tisti, ki so ostali na domovih, so se začeli na delo vsakodnevno voziti. Veliko se jih je zaposlilo pri takratnem Železniškem gospodarstvu v Ljubljani. Na delo so hodili peš na vlak v Veliki Gaber. Ko so se začeli ljudje zaposlovati, se je izboljševal tudi življenjski standard. Uredili ali obnovili so si stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Po letu 1975 so se ljudje množično zaposlovali v Šmartnem (Industrija usnja Vrhnika), v Litiji (Predilnica, Lesna industrija) in še drugod. Sedaj se ljudje ne izseljujejo več, vendar se pri naravni rasti prebivalstva to še ne pozna. Čistih kmetij danes ni več, prevladujejo mešane (pol kmečke, pol delavske). Videz posameznih naselij se je v zadnjih desetletjih hitro spreminjal - poleg starih propadajočih domov so zgradili nove stanovanjske hiše, obnovili ali na novo zgradili so tudi gospodarska poslopja. Primskovo je priljubljena izletniška točka - ciljna in izhodiščna. Slovi kot Dolenjski razglednik, saj se od tu vidi velik del Dolenjske. Z vrha najvišje točke - Primskove gore - lahko občudujemo na jugu in jugovzhodu Gorjance in Kočevske hribe, na zahodu Julijce in na severozahodu Kamniške Alpe. Mnogi se pripeljejo na Primskovo in nadaljujejo peš pot na Zaplaz in Čatež. Mnogi se z vlakom pripeljejo do Velikega Gabra in opravijo peš turo na vrh Primskove gore. Na celotnem območju je znana in hkrati edina gostilna na Kopačiji, ki je dobro obiskana le ob nedeljah. Zasebna trgovina Golob z mešanim blagom je na Kopačiji (nekdaj poslovalnica Mercator), na Dolnjem Vrhu pa trgovina Gost. Z obrtjo in turizmom se kraj ne more pohvaliti, ti dejavnosti sta šele na začetku razvoja. Donosno in bogato dejavnost prinašajo le zasebni peskokopi v vasi Ježce. Petra Kovačič KRAJEVNA IN LEDINSKA IMENA NA PRIMSKOVEM Primskovo Primskovo se prvič omenja že leta 1258. Danes ga sestavlja 19 zaselkov. V Priročnem krajevnem leksikonu Slovenije iz leta 1996 so opisani takole: Dolnji Vrh (480 m) Gručasto naselje v južnem delu Posavskega hribovja stoji na prisojnem slemenu vzhodno nad dolino potoka Bratnice. Na okoliških pobočjih so vinogradi, okrog njih pa sklenjeni gozdovi. V kraju je cerkev sv. Janeza Krstnika. Gornji Vrh (505 m) Gručasta vasica v južnem delu Posavskega hribovja leži vzhodno nad dolino potoka Bratnice, v prisojni legi na razglednem slemenu. Prevladujoča dejavnost je živinoreja. Pogled na Gradišče z Dolnjega Vrha Gradišče (k. o. Gradišče in Poljane) (540 m) Razloženo naselje z gručastim jedrom in zaselkoma Primskovo goro ter Kremenjakom leži na pobočju Primskove gore (590 m), v južnem delu Posavskega hribovja. Glavna vira dohodka sta živinoreja in sadjarstvo. Vrh hriba stojita gotska božjepotna župnijska cerkev Marijinega rojstva in kapela sv. Petra. Kraj je priljubljena izletniška točka. Ježce (351 m) Gručasto naselje v južnem delu Posavskega hribovja leži v dolini ob Ješkem potoku, ki se pri Sobračah izliva v reko Temenico. Glavni pridelek na njivah je krompir, pomembna je tudi živinoreja. Nad vasjo izvira studenec Drenovček, ki mu pripisujejo zdravilno moč. Ježni Vrh (540 m) Razloženo naselje v Posavskem hribovju leži na razvodnem slemenu med povirjema ponikalnice Temenice na jugu in Kostrevniškega potoka na severu. V okolici hiš so skromne njive, košenice in vinogradi. Razvito je sadjarstvo. Kamni Vrh pri Primskovem (490 m) Razložena vasica v južnem delu Posavskega hribovja leži na lapornatem pobočju vinorodnega Kamnega Vrha, južno od potoka Cerknice. Pomembno je sadjarstvo. Na bližnjem Zagriču je lovska koča. Mihelca (480 m) Razloženo naselje v južnem delu Posavskega hribovja leži na prisojnem pobočju Slivnikovega vrha (503 m), vzhodno nad dolino reke Temenice. V okolici hiš so vinogradi in številne zidanice, katerih lastniki so tudi posamezniki iz bližnje in daljne okolice, zlasti iz Dolenjskega podolja. Mišji Dol Mišji Dol (355 m) Gručasto naselje v južnem delu, gričevnatem delu Posavskega hribovja leži v dolini Mišjega potoka. Nad naseljem je cerkev sv. Lucije, ki je ustanova stiškega opata z letnico 1759. Vas se prvič omenja leta 1341. Stiski cistercijani so imeli tu posestva. Nad jedrom vasi pod gričem Vetrnikom (500 m) je zaselek Golce. Mulhe (450 m) Razložena vasica v južnem, gričevnatem delu Posavskega hribovja leži v povirju Ješkega potoka, pod gozdnato Plešo (526 m). Razvito je sadjarstvo. Obla Gorica (505 m) Razloženo naselje z gručastim jedrom leži v južnem delu Posavskega hribovja, vzhodno od doline Ješkega potoka, vrh slemena istoimenskega hriba in ob njegovem vznožju. V bližini so našli grobove iz bronaste, halštatske in rimske dobe. Kraj z gradom se prvič omenja že leta 1161 z imenom Oblakova Gorica. Poljane pri Primskovem (565 m) Razloženo naselje z gručastim jedrom in zaselkom Presko leži vrh razvodnega slemena med rekama Mirno in Temenico, v južnem delu Posavskega hribovja. Do leta 1955 se je kraj imenoval Poljane pri Velikem Gabru. Primskovo (320 m) Razloženo naselje z zaselkom Mengušem leži na spodnjem delu pobočja Primskovške gore (590 m) in v dolini Mišjega potoka, v južnem, gričevnatem delu Posavskega hribovja. Pomembna kmetijska panoga je sadjarstvo. Vas s Primskovško goro je znano razgledišče in priljubljena izletniška točka. Kraj se prvič omenja že leta 1258. Razbore (k. o. Poljane) (480 m) Majhno, razloženo in opuščeno naselje v litijski občini leži v skrajnem južnem delu Posavskega hribovja, zahodno od Čateža, pod Zaplaškim hribom (609 m). Okoliški gozdovi so bogati z gozdnimi sadeži. Večji del naselja je v trebanjski občini. Razbore (k. o. Ježni Vrh) (480 m) Razloženo naselje v južnem delu Posavskega hribovja leži na prisojnem pobočju nad povirjem Ješkega potoka. Glavna vira dohodka sta živinoreja in sadjarstvo. Sevno (490 m) Razloženo naselje v južnem, gričevnatem delu Posavskega hribovja leži na prisojnem pobočju vinorodnega Sevniškega hriba (577 m), med številnimi zidanicami in počitniškimi hišicami. Lastniki večine vinogradov na zidanih terasah so iz okoliških naselij v Dolenjskem podolju. Stara Gora pri Velikem Gabru (470 m) Naselje v južnem delu Posavskega hribovja leži na prisojnem terasastem vinorodnem pobočju, severno od Mišjega Dola, nad Mišjim potokom. Poleg vinogradništva je pomembna dejavnost sadjarstvo. Vinji Vrh (510 m) Razloženo naselje v južnem delu Posavskega hribovja sestavljata Zgornji in Spodnji Vinji Vrh. Leži na prisojnih pobočjih pod hribom Grmado (699 m) in nad grapo Mišjega potoka, zahodno od Moravč pri Gabrovki. V bližnji okolici prevladujejo sadovnjaki, vinogradi in senožeti. Višnji Grm Višnji Grm (484 m) Razložena vasica v Posavskem hribovju leži na pobočju gozdnatega slemena na razvodju med Kostrevniškim potokom in ponikalnico Temenico. Razmere za kmetovanje niso ugodne. Nekaj je tudi vinogradov. Zagrič (520 m) Razloženo naselje v Posavskem hribovju leži na razvodnem slemenu med dolinama potokov Bratnice in Cerknice ter na pobočjih Zaplaškega hriba (609 m) in Lačnega vrha (587 m). K njemu spada zaselek Resje. V okolici hiš je precej vinogradov in sadovnjakov. Vsaka vas, vsak zaselek pa je razdeljen na več manjših delov, ki imajo svoja imena, nimajo pa uradne veljave. Imenujemo jih ledinska imena. Ledinska imena ter ugibanja o njihovem izvoru Skoraj vsak griček ima ime, ki nas spominja na določene značilnosti ali lastništvo. Ledinska imena so imena njiv, travnikov, gozdov, poti, vodnjakov, lahko so tudi imena delov naselij, dokler ta nimajo uradne veljave. Večina krajevnih in ledinskih imen je seveda slovenskega izvora. Po nastanku jih lahko delimo na naslednje skupine: predslovensko, izraža osebno ime, opisuje rastje, opisuje človekovo dejavnost, izraža naravne danosti, nejasen izvor. Dostikrat imajo ledinska imena tudi zgodovinsko sporočilo, zato lahko na podlagi le-teh ugotovimo, s čim so se ukvarjali ljudje, kaj se je dogajalo v vasi ... Prav tako so zanimiva družinska poimenovanja zemljišč, kar privede do pojava, da se za isti predel uporablja več imen. Ta zlahka zapadejo pozabi, če se zemljišče proda ali če se opusti obdelovanje. Kulturna krajina se je izoblikovala skozi dolgo časovno obdobje z medsebojnim učinkovanjem narave in človeka. Eden glavnih oblikovalcev kulturne krajine je bilo in ostaja kmetijstvo. Zaradi različne primernosti tal za obdelavo je bil vaški prostor s poljsko delitvijo razdeljen na več delov, poimenovanih z lastnimi imeni - ledinskimi imeni. Ledinska imena so pogosto označevala lastnosti prostora, v katerem se nahajajo. Prvič so bila prikazana na kartah franciscejskega katastra in so se ohranila do današnjih dni kljub temu, da posamezne ledinske enote ne izkazujejo več lastnosti, po katerih so bile poimenovane. Na Primskovem imamo naslednja ledinska imena: AERODROM - Enkrat je na tem kraju pristal helikopter. Po tem dogodku, ljudje poznajo ta kraj pod tem imenom. BICAJE - Tam je studenec, ki se imenuje Ježca, po tem studencu je dobila ime tudi vas Ježce. BRATNICE - To ime izhaja iz imena »blatnice«, ker je tam veliko blata. CIGANSKI HRIB - Hrib, kjer so imeli »cigani« včasih postavljenih veliko šotorov. DRENOVCEK - Ime je dobilo po grmovju. Tam raste drenovina. GOLOBIJEK - Tu so gnezdili golobi in kraj je po tem dobil tudi svoje ime. GRIČ - Ime zaradi gričevnatega sveta, griča. GRACE - Tukaj je v preteklosti stal grad. GRMADA - V času čarovništva so na tem mestu zažgali na grmadi neko žensko, ki so jo imeli za »coprnico«. HRASTNIK - Verjetno izhaja ime po drevesni vrsti - hrastu. HRIB - Vrh hriba. JABLANA - Dolina proti Mulham, ime je dobila po jablanah. JAMARJEV HRIB - Ime po domačiji. JANEZKOV KRIŽ - Tam so včasih živeli Janezkovi. JAZBINE - Dolga, ozka dolina. Na vsako stran so luknje, ki so jih delali in jih še delajo jazbeci. KOJ - Hrib, ki te, ko hodiš po njem, spominja na konja. KOPACIJA - Ohranjene so še danes kotanje, kjer so včasih žgali kope - od tod tudi ime Kopačija. KRALOVNA - Ime po domačiji. KREMENJAK - Ime je dobil po kamenju. V tem delu so vidne kraške jame in kapniki. KRIŽIŠČE - Križišče štirih poti. KRZELJCA - Je v grabnu, notri pa je izvir. KUKELJ - Do tu so prišli Turki in kukali gor na Primskovo. KUSOVC - Tukaj so gnezdili kosi, po tem tudi ime. LAZE - S travo in njivami poraščen prostor. Pred 70 leti je Laze uredil za poljedelstvo župnik Anton Plešic. LANIŠČE - Izvir potoka - Lanišca. LIŠČEVNA - Ime po domačiji. MAKOVC - Tam so ljudje kuhali žganje, ker je v preteklosti tekla voda. MALINE - Tu je bilo včasih veliko malin in robidnic. MATIČKOV HRIB - Ime po domačiji. MRHOVKA - Tam se je vedno oglašala sova. NOVA GORA - Hrib, kjer so pred desetletji na novo zasadili trto. POČIVAVNIK - Na tem kraju so ljudje počivali, ko so kam nesli kakšno stvar. POLOMJEK - Tu je veliko kamenja in je bilo treba včasih zelo paziti, da se ni kdo polomil. POTOK - Ovinek, ki ga prečka potok. POVRŠNI CA - Na vrhu hriba nad Jazbinami so njive. Ker so čisto povrhu, se tam reče Površnica. PRDLIVC - Izvir vode pod Gradiščem. Ker se nahaja pod pokopališčem, je dobilo tako ime. PREDALE - Žito na njivi je dobro obrodilo. Bilo ga je za poln predal, po tem tudi ime Predale. PREVESNICA - Tako se imenuje zaradi hribovitega sveta, ki se prevesi. PRIMOŽEVNA - Lastnik te zemlje je bil Primož. RAVNA NJIVA - Kraj, kjer so na vrhu hriba njive čisto na ravnem. RESNI HRIB - Hrib, poraščen z reso. RUPA - Rup je na Primskovem več. Skoraj v vsaki rupi se svet ponižuje. SOBRAČE - Po tem kraju so včasih vozili sol. SUHA GORA - Hrib, kjer je vse suho. SUŠILNA JAMA - Kraj, kjer so včasih sušili in obdelovali lan. ŠEPEN LAZ - Zelo strmo pobočje nad Lužarjevo hišo. Verjetno zato, ker kar močno šepaš, preden prideš na »vrh«. ŠROKARJEVNA - Ime po domačiji. TAŠKA - Zelo ozka dolina, podobna »taški«. Taška je spomladi polna zvončkov. VINJI VRH - Tam je veliko vinogradov in posledično veliko vina. ZA MALN - Območje za mlinom. Danes tega mlina ni več. ZVALOVA GORA - Tu je bilo včasih zelo veliko živali. Danes se to pobočje imenuje Žabja gora. Najverjetneje je tu danes še vedno veliko žab. Mnogo imen je že zelo starih, zato se za vsa žal tudi ne ve, od kod izhaja posamezno ime. Za prenekatera lahko o njihovem izvoru le ugibamo. BABNA GORA, BRIŠČE, CIGANSKI VRT, DOL, DOVČ, DRAGA, DUČEVNA, GOLI VRH, GOVCE, HRUŠČEVJE, INDIJA, JAGROVO, KNEKELJC, KRAJČKOVNA, KRAMPLJEVEC, KREVLJA, LAČNBERG, LAZ, LOKA, MALA KREVLJA, MARTINJI VRH, MENGEŠ, POD JAVORJEM, PEŠČENK, POLDOVC, PUNGARD, PUŠČA, ROJCE, STARKA, ŠČELE, ŠTEMBIH, ŠTUK, TRZNCA, VELIKA KREVLJA, VELIKA NJIVA, VRHUŠCA, ZA DULAM, ZALAKA, ŽAROV, ŽUBNA ... Meje med posameznimi ledinskimi enotami pogosto potekajo po naravnih ločnicah, kot so vznožja, vrhovi, grebeni, potoki... Delež kmetijskih površin se je zaradi zaraščanja z gozdom in grmišči v obdobju po drugi svetovni vojni zmanjšal. Nekdaj orne njive so danes le še travniki, nekateri travniki so vedno bolj zaraščeni. Toda poimenovanje z ledinskimi imeni se ohranja, čeprav se lastnosti kmetijskega prostora, po katerih izhajajo ta imena, izgubljajo in se je raba prostora predvsem v zadnjih petdesetih letih precej spremenila. Procesa spreminjanja krajin ni mogoče preprečiti ali zaustaviti, saj je krajina sama proces, nenehno podvržen vplivom tako narave kot človeka. S premišljenim poseganjem vanjo pa lahko zagotovimo, da se bo razvijala še naprej in nam bo tudi v prihodnosti služila kot prijeten bivalni prostor. Tako kot zemljepisna imena na zemljevidih nam tudi ledinska imena povedo marsikaj, zato jih lahko upravičeno štejemo med našo kulturno, posredno pa tudi naravno dediščino. Matej Suhač ZGODOVINA 1. KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED ŽUPNIJE USTANOVNA LISTINA BRATOVŠČINE SV. MATERE MONIKE PRIMSKOVO PO JOŽEFINSKI DEŽELNI IZMERI 1763-1787 ŽUPNIJA PRIMSKOVO PO FRACISCEJSKEM KATASTRU IZ LETA 1825 POPIS ŽUPNIJE PRIMSKOVO LETA 1839 POPIS OBČINE PRIMSKOVO LETA 1937 GOSPOSTVA, KI SO VPLIVALA NA ŽIVLJENJE ŽUPLJANOV ANTON PADOVANSKI PLEŠIC - POPIS DUHOVNIKOV USTANOVITEV MARIJINE DRUŽBE LETA 1910 2. PODATKI IZ MATIČNIH KNJIG ŽUPNIJE PRIMSKOVO NA DOLENJSKEM POROČNA KNJIGA LETA 1773 STATUS ANIMARUM - POPIS DRUŽIN LETA 1799 IN LETA 1821 POPIS OTROK, KI SO HODILI K VEROUKU LETA 1829 CERKVENI SEDEŽNI RED, POPISAN V LETIH 1851-1874 CIVILNI POPIS LETA 1853 CERKVENI SEDEŽNI RED - POPISAL ŽUPNIK JURIJ HUMAR CERKVENI SEDEŽNI RED - POPISAL ŽUPNIK JANEZ EVANGELIST GOLOB KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED ŽUPNIJE Ustanovna listina Bratovščine sv. Matere Monike na vikariatu Primskovo. JL sei' c)s,„ cZi, '*m“*rarrMu*.***■ *Jcm /rztijfa, ' «is . f .......idH j^fluJnv timu^»«ßtemgjviuf,pfihcgt/ieraJVuj,àgunifam, ì+SS.'&MtJ AS idrTj^ ' SuiAZìiij - M'fwhupr* « oć/'t^đ-^rz^. ^YSCrPtd^r ÄrYYYperrP YÉ!, ' -tP-fTPĆ+^-P^ot^tšf&št Y*r&'tf-0 y (X^2- Y*” -đ-rrz* pYsYYYrslTì) ^ /<£&■ fy - Pt-tl ' rpćet. -t^tp-^o z-r--Prrs) -o^Yto? Vj4 ; <**■ '*-■ zCYY *2zn ytéaY&e ^/$ć>-£.^ -?ìk? /y-^p^/ìo^ 'Y i zpr Yr r'.-fT: Ìp:r /“/'7;y YlYff • Y^&YrYz^Y ’Yr / ìppr P'rz.-pz.r'.PY r*-t7, ?/&* irrìsi: rp/'pszY "/sP-rr-r. ^y-ClY r-is'-Yr ,' PeY rr>..!Zzp>fszY Sìftsz? rpf PyY //^' ^. Y+t-yrt, ' oS-f-zrsž-^e-rist: ft^ĆYt??7 .Sì ' PY. ts'éréoy Y'resf '' r7> -~".zyr-ì--rz t ' 'f'YirmY XShnAtr é/'é /f/f ,J/ S7 Y.Yj-sf PC PODATKI IZ MATIČNIH KNJIG ŽUPNIJE PRIMSKOVO Župnijske matične knjige so javne listine, podatki rojstva/krsta, poroke in smrti so pravnoveljavni. Obvezno vodenje rojstnih/krstnih in poročnih matičnih knjig je uvedel tridentinski zbor katoliške cerkve (1545/63) v času reformacije. Predpostavljamo lahko, da so jih uvedli kot evidenco pripadnosti katoliški cerkvi. Nekatere pražupnije so vodile matične knjige že pred tem, znane so oklicne knjige pred poroko, ki so bogat vir osebnih podatkov in posameznih krajev. Avstrijska država je v času Marije Terezije uvedla štetje prebivalstva, evidenco župnij pa uporabila za nabor vojakov in v zdravstvene namene. Oblika vpisa je bila predpisana, vpisovali so tudi gospostvo, kateremu je novorojeni po družini pripadal. Kasneje so matične knjige vodile tudi nekatere bolnišnice in kaznilnice. Knjige so vodene kronološko po datumih rojstva/krsta, poroke in smrti. Prve knjige so imele le vpis krsta, kmalu pa so datuma rojstva in krsta ločili, prav tako datuma smrti in pokopa. V času francoske zasedbe Kranjske dežele so vodili civilne matične knjige, vendar se najdejo za taisti čas vpisi tudi v nekaterih župnijah. Posebej zanimive sò knjige popisa prebivalstva (status animarum), ker so vodene ločeno po naseljih v župniji in za vsako hišo posebej. Tako v knjigi iz leta 1799 lahko ugotovimo naše prednike dovolj natančno tako za to leto kakor tudi za ponovni popis v letu 1820/21. Se bolj zanimiv pa je popis iz leta 1853, ki je lažje berljiv (latinska pisava) in nam je tudi bližji, saj je “le” 150 let star. V družinah naše župnije večinoma še vedno živijo zgodbe o prednikih za to dobo in verjetno bo marsikdo našel kakšno znano ime. Vedno je obstajala nevarnost, npr. požara, ki bi lahko uničil knjige in s tem vso evidenco. Zato so škofije od leta 1835 zahtevale prepise v dvojniku, od katerih je bil eden deponiran na škofiji. S tem so želeli preprečiti izgubo podatkov ob uničenju zaradi požara, potresa ali vojne. V začetku so vikarji in župniki podatke vpisovali v knjige, katerih listi so bili brez razpredelnic. Takšna je tudi prva poročna knjiga vikariata Primskovo iz leta 1773, ki jo je vzorno pisal (v latinskem jeziku) takratni vikar Franc Serafim Gartner. Kasneje pa so za vse župnije tiskali knjige z razpredelnicami, te so predpisovale enotno vnašanje podatkov na zelo pregleden način. Od takrat je za današnjega raziskovalca delo zelo olajšano, če pozna pisano nemščino v gotici in če je župnik pisal zadosti čitljivo. V veliki večini primerov je tako. Župnija Primskovo je večino knjig izgubila ob požaru župnišča med drugo svetovno vojno, ohranjen pa je fond, ki je bil skrivno zazidan, in pa prepisi knjig na škofiji. Matični podatki za čas pred ustanovitvijo vikariata Primskovo 1. maja 1753 pa se najdejo v knjigah pražupnije Šentvid pri Stični, pod katero se je vodila evidenca. Tako je mogoče najti podatke iz prve četrtine sedemnajstega stoletja in nekatere zanimive bomo navedli ob koncu tega navajanja. Za čas od leta 1753 pa celo do leta 1770 so podatki za nekatere zaselke naše župnije v matičnih knjigah vikariata Sv. Križ pri Litiji (vikariat ustanovljen 1596. leta), kar kaže na to, da se je verjetno tak način ohranil še nekaj let, med tem pa so se evidence postopoma prenašale na Primskovo. V naslednjem pa predstavljam nekatere najstarejše zapise iz matičnih knjig za družine v kasnejši župniji Primskovo. Šentvid pri Stični Rojstna matična knjiga R 1624/29. Margaretha, hči Joannesa MAUZ in Marushe, rojena 26. marca 1624 iz Wukouize B. V. M. Primskau. Marusha SADAR, rojena 24. januarja 1626 iz Sadda, starša Janez Sadar in Neža. Die 13. februaris 1626 Matthias Jacobi GOLOB et Catharina is Primskouiga, pattini Paulus GOLOB et Agnes MIKZHOUKA adst. Paule Mikez. Dne 13. februarja 1626 Matija Jakoba GOLOBA in Katarine s Primskovega, botra Paul GOLOB in Neža MIKEC, pom. pri porodu Pavel Mikec. Die 8. octobris 1627 Gertrud Jacobi GOLOB ex Wrimskouega et Catharina, pattini Florian KUTINAR et Agnes MICHIKOUZHIKA. Dne 8. oktobra 1627 Jera Jakoba GOLOBA in Katarine s Primskovega, botra Florijan KUTINAR in Neža MIKEC. Die 10. Augusti ano 1627 baptizata est Marush filia Luca KOUASHITSH et Agnetis, coniugy von Pusti Javor. Patrini Matthaus KUMLANIZ et Marush PRASNIZA omnes ex dieta villa. Dne 10. avgusta leta 1627 je bila krščena Maruša, hči Luke KOVAČIČA in Neže, zakoncev iz Pustega Javorja. Botra Matevž KUMLANIČ in Marusha PRAZNIK, oba iz navedenega kraja. Die 23. 8bris 1627 Appolonia CREPPAN filia legitima ex Gaspari Creppan et Elisabetha coniugi is Jessishzh. Patrini Lucas BRASHNIK is Jauoria et Elisabetha is Kreipoiniga Verha. Dne 8. oktobra 1627 Apolonija KREPAN, zakonska hči Gašperja in Elizabete, zakoncev iz Ježišč. Botra Luka PRAZNIK (ali morda BREZNIK) iz Javorja in Elizabeta iz Krepajnega Vrha. Die 9. Mai 1628 Jacob Sebastiani VIDGOI et Dorothea, patrini Lucas WUZHAR et Marush VIBIZHOUKA ex Maiori Kall. Dne 9. maja 1628 Jakob, sin Sebastijana VIDGAJA in Doroteje, botra Luka BUČAR in Maruša VIDIC (zelo verjeten priimek) iz Zgornjega Kala. Že iz tega kratkega pregleda lahko ugotovimo, da so vikarji in župniki pisali po tem, kar so slišali od botrov, zato se pisave krajev tako zelo razlikujejo med seboj. Za Primskovo najdemo v knjigah zapisana naslednja imena: is Primskauiga (1624), Primskau (1625), is Primskouiga (1626), ex Wrimskuega (1628), BVM in PRNSKOU (1664), nato še is PODPRINSKOUIGA, is GRADISHA (1625), ex GRADIS (1664), in pago/vas GRADISHZHE (1666). POROČNA KNJIGA 1773 Uber copulatorum in Vicariatu B. V. Maria in Primskau Erectus Anno Domini 1773 Poročna knjiga v vikariatu B. D. Marije v Primskovem Začeta v letu Gospodovem 1773 (Hrani župnišče Primskovo.) Injanuario 1773 Nors. Domus 4 18va Januarij 1773 Promissis diconis Denuntiationiby Copulatus est Antoniy Plauz Viduus Rusticus Parochiany S. Viti ex Martina Vass Domini in Vicariali Ecclesia Weixelburgensis Cum Sponsa sua Maria Fil. Legh. Antonij Ounegg ex Vicar. Dom. ex Sup. Verh vicinity S. Joannis Bapta, Presentiby Testiby Jacobo Markovitsch Rusticus ex Par. S. Viti ex Martina Vass, et Mathia Brunnegg Rusticus ex Sup. Verh Parochiano Dom, per me Franciscum Ser.Gartner Vic. Foci. Ex Martina Vass. 18. januarja 1773 sta se po opravljenih oznanilih poročila Anton Plave, vdovec, kmet, župljan Sv. Vida iz Martinje vasi v vikarski cerkvi Višnja Gora in nevesta Marija, zakonska hči Antona Ovnika z Zgornjega Vrha, podružnica Sv. Janeza Krstnika, ob navzočih pričah Jakobu Markoviču, kmetu iz župnije Sv. Vida iz Martinje vasi, in Matiju Bruneku, kmetu z Zg. Vrha. Poročil sem ju Frančišek Serafim Gartner, krajevni vikar. Iz Martinje vasi In Februario 3 8va February Servatis de jure servandis In Vicariali Ecclesia Copulatus e Josephus Fil. Legh. Dfti. Bartholomai Mozhillar ex Vobla Goriza vicinity Domq. Cum Sponsa sua Maria derelicta vidua dfti Urbani Šaman inquii, ex Vini Verh vicinis Domq. sub Dnio Slattenegg ambo ex vicariatu Domq. Presentiby Testiby Martino Boshez Rustico ex Jesenberg Parochiano Domesties et Antonio Faidiga Rustico ex Liberga ex Par. S. Martini per me qui supra. Ex Vobla Goriza 8. februarja sta se poročila Jožef, sin preminulega Jerneja Močilarja zOble Gorice, z nevesto Marijo, vdovo prem. Urbana Zamana z Vinjega Vrha. Priči sta bila Martin Božič z Ježnega Vrha in Anton Fajdiga iz Liberge župnija Sv. Martin. Z Oble Gorice 7' 9na Febris Servatis de jure servandis in Vicariali Ecclesia Copulatus est Joannes Stepez viduus inquii ex Vini Verh sub Dnio Wagensperg cum sponsa sua Maria derelicta vidua Michaelis Casteuz inquii ex Jesenberg sub Dnio Sittich ambo ex Vicaš. Domq et Viciniy B. M. in Primskou. Presentibus Testiby Josepho Stepez inquii ex Vobla Goriza et Antonio Gollob Rusticus ex Vobla Goriza per me qui Supra. Ex Vini Verh 9. februarja je bil poročen Janez Štepec, vdovec z Vinjega Vrha, z nevesto Marijo, vdovo Mihaela Kastevca z Ježnega Vrha, priči sta bila Jožef Štepec in Anton Golob oba z Vinjega Vrha. Z Vinjega Vrha Post Synodum 19na Aprilis 1773 6 24ta Maij Servatis de jure servandis in Vicariali Ecclesia Copulatus est Colebs Joannes Martini Gollob Rustici Filiy Legh ex Vobla Goriza sub Dnio Katenegg com sponsa sua Ursula Konzhariza Fily. Legh. Antonij Konzhar Rustici ex Votezhe Verh Par. S. Viti sub Dnio. Schwarzenbach i Presentibus Testiby Joanne Prasnegg Rustico ex Vobla Goriza, et Mathia Rossin Rustico ex Votezhe Verh Par. S. Viti per me qui Supra. Ex Vobla Goriza 24. maja 1773 se je poročil Janez, sin Martina Goloba z Oble Gorice z Uršo Končar z Otečga Vrha, priči Janez Praznik z Oble Gorice in Matija Rosina iz Otečga Vrha. Z Oble Gorice 6 27ma 7bris de jure Servandis in Eccio Vicariali Copulatus e Antonio Skreinar Colebs Fil. Legh. Dfti Primi Skreiner Rustici ex Par. S. Viti ex Vicinity Gradische sub Dnio Sittich: Cum sponsa sua Apollonia Fil. Fegh. Andreae Janeshitsch Rustici sub Dnio Gritsch ex Vicar: Dom ex Sup. Verh vicinity S. Joannis Bapta. Presentiby Testiby Mathia Kro..Rustico ex Sup. Verh et Georgio Dremel inquii ex Par. Weixelburgh ex Seitendorf per me qui supra. Ex Gradishe Par. S. Viti 27. septembra sta se poročila Anton Škrajnar, sin Primoža z Gradišča, in Apolonija, hči Andreja Janežiča z Zgornjega Vrha, pričala sta Matija Kro... z Zgornjega Vrha in Jurij Dremel iz Stranske vasi. Z Gradišča 3 15ta Novembris Servatis de jure servandis in Ecclesia Vicariali copula- tus e Joannes Pintar Vidus ex Vicar. S. Faurenti ex Douge Nive vicin S. Xcis sub Dnio Zirlata Fiqius cum sponsa sua Maria derelicta Vidua Dfti. Fuca Saman inquii vicar. Domq ex Mengesh vicinity B.V.M. in Primsgou: Presentiby Testibus Martino Pintar Rusticus ex Vie. St. Faurentij et Antonio Gazhnegg sub Dnio Zirkna ex Vic. S. Faurt. per me Franciscum Ser. Gartner Vic. Foci. Ex Douge Nive 15. novembra sta se poročila vdovec Janez Pintar iz Dolge Njive z Marijo, vdovo Fuke Zamana iz Mengeša, priči Martin Pintar in Anton Gačnik oba iz vikariata Sentlovrenc, poročil sem ju Frančišek Serafim Gartner, krajevni vikar. Iz Dolge Njive Injanuaris 1774 3 17ma Januaris Servatis de jure servandis in Euia Vicariali Copulatus e Calebs Jacobus Fil. Fegh. Dfti. Jacobi Schurmann Rustici ex Vicar. S. Xcis ex Morauzhe vicinity S.S. Hermagoro et Fortunati Sub Dnio Thurn cum sponsa sua Gertrude Fil. Fegh. Antony Supantschitsch ex Vicar. Domz. ex Pollane vicinity B.V.M. in Primskau, Presentiby Testiby Jacobo Korbar Rusticus sub Dnio Thurn ex vic. S. Xcis, et Thoma Supantschitsch sub Dnio Sittich vic. Domz. ex Pollane per me qui Supra. Ex Morauzhe vic. S. Xcis 17. januarja sta se poročila Jakob, pokojnega Jakoba Žurmana iz Moravč, z Jero Antona Zupančiča iz Poljan, priči Jakob Korbar iz gospostva Turn in Tomaž Zupančič iz Poljan. Iz Moravč, vik. v Sv. Križu 6 26ta Januaris 1774 Servatis de jure servandis in Eccia Vicariali Copulatus e Martino Ambrosch Rustico viduus ex Vies Domz. ex Vobla Goriza vicinity B.V. Mariae in Primskau sub Dnio Slatenegg, Cum Sponsa sua Maria derelicta vidua dfti Joannis Jesenberger inqil ex Pollane vicinity B.V. M. in Primskau, Presentiby Testibus Gregorio Mikez Rustico ex Vobla Goriza , et Josepho Rossina ex Sup. Verh Inquii, per me qui Supra. Ex Vobla Goriza 26. januarja 1774 sta se poročila Martin Ambrož z Oble Gorice in Marija, vdova Janeza Ježenbergerja, iz Poljan, priči Gregor Mikec z Oble Gorice in Jožef Rosina z Zgornjega Vrha. Z Oble Gorice 12 7ma Februarij Servatis de jure Servandis in Ecclesia Filiali S. Joannis Bapta in Verh Copulatus e Jacobo Calebs dfti. Mathai Waiz Rustici, et Conjugis ejus Barbara Kastigarza Legh. Fil.ex Zerouz vicar. S. Xcis cum sponsa sua Fil. Legh. Michaelis Stermolle Rustici, et Conjugio ejy Catharina Patezheza ex Vicar. Domz. ex Infer. Verh vicinio S. Joannis Bapto in Verh: Presentiby Testiby Antonio Rossina inquii ex Sup. Verh, et Antonio Supantschitsch Rustico ex Mengesh vicar. Domz. per me qui Supra. Ex Zerouz vicar: S. Xcis 7. februarja sta se poročila Jakob, sin umrlega Matije Bajca in Barbare Kastigar iz Cerovca, ter hči Mihaela Stermole in Katarine Pateč s Spodnjega Vrha, priči Anton Rosina z Zgornjega Vrha in Anton Zupančič iz Mengeša. Iz Cerovca, vik. v Sv. Križu In Februario 1774 14 Februarij servatis de jure servandis Copulato e in Ecclesia vicariali Franciseg Colebs Fil. Legh. Antonij Supantschitsch Rustici et conjugis ejus Catharina Pushovka sub Dnio Zirkna ex Vicar. S. Xcis vicinity B.V. in Monte ex Lasou: cum sponsa sua Catharina Fil. Legh. Dfti Mathia Sadeu, et conjigis ejy Maria Pushniggin ex Primskau vicinity B.V. Mariae. Presentiby Testiby Antonio Kirn Rustico ex vie. S. Xcis ex Lasou, et Mathia Supantschitsch Rustico ex Lasov vic. S. Xcis per me Franc. Ser. Gartner vic. Loci Ex Lasov vic. S. Xcis 14. februarja sta se poročila Frančišek, sin Antona Zupančiča in Katarine Puh iz Laz, in Katarina, umrlega Martina Sadu ter Marije Pušnik s Primskovega, priči Anton Kirn iz Laz in Matija Zupančič iz Laz pri Sv. Križu. Iz Lazov, vik. v Sv. Križu Post Synodam 14ta Aprilis Celebratam 1774 14 28va Aprilis Servatis de jure servandis copulatus e in Ecclia Vicariali Mathias Colebs Fil. Legh. Joannis Juvan Inquii et Conjugis ejus Margaritha Barokarza Sub Dnio. Ponovitsch ex Maisthal, cum sponsa sua Gertrude dere-licta vidua dfti Jacobi Fakin ex Maisthal, ambo ex Vicariatu Domz. vicinity S. Lucia in Maisthal; Presentiby Testibus Joanne Podneuschegg inquii ex Maisthal, et Georgio FIribar Rustico ex Gradische sub Dnio. Schwarzenbach per me qui Supra. Ex Maisthal 28. aprila sta se poročila Matija, sin Janeza Juvana in Marjete Barokar iz Mišjega Dola, ter Jera, vdova Jakoba Fakina iz Mišjega Dola, priči Janez Podnebšek iz Mišjega Dola in Jurij FIribar iz Gradišča. Iz Mišjega Dola In Augusto 1774 9 30ma Augus. Servatis de jure servandis in Ecclia Vic ariali Copulato e Bartholomay Colebs Fils. Legh. dfti Martini Baiz, et conjugis ejy Gertrudis Schoulzin ex vic. S. Xcis vicinity S.S.Hermagory et Fortunati Rusticy sub Dnio Thurn cum sponsa sua Apollonia Fil. Legh. Dfti Caspari Hauf, et Conjugis ejy Gertrudis Braidouka ex Par. S. Martini ex Liberga, vicinity S.S. Hermagoro et Fortunati defuts in Servitio in Gradische vicinity B.V. Maria in Primskau. Presentiby Testiby Georgio Boshez inquii ex Vicar. S. Xcis et Antonio Turk Rustico ex Par. S. Martini ex Preska per me Qui Supra. Ex Infer. Zerouz Vicar. S. Xcis 30. avgusta sta se poročila Jernej, sin umrlega Martina Bajca in Jere Zoul iz gospostva Turn, ter Jera Brajd iz Liberge, sedaj zaposlena v Gradišču, priči Jurij Božič iz vik. Sv. Križa in Anton Turk iz Preske pri Šmartnem. Iz Sp. Cerovca pri Sv. Križu In Febr 1775 1 6to Febr Servatis de jure servandis Copulato e in Aula vicariali Josephus Fil. Legh. Antonij Fajdiga Rustici, et Conjugis ejy Maria Podneusheggin ex Par. S. Viti in Sellah Vicinity S. Andrea in Subrazh sub Dnio Parochialis Eccio S. Viti Cum sponsa sua Anna Fil. Legh. dfti Gregorij Supantschitsch, et Conjugis ejus Heleno Machnetin ex Jeschez vicinity S. Lucia in Maisthal ex Vicar. Domz. Prosentiby Testiby Mathia Faidiga Rustico ex Par. S. Viti, et Mathia Ambrosh Rustico ex Par. S. Viti per me qui Supra. Ex Sellach Par. S. Viti 6. februarja sta se poročila Jožef, sin Antona Fajdiga in Marije Podnebšek iz Sela, ter Ana, umrlega Jurija Zupančiča in Helene Mahne iz Ješč, priči Matija Fajdiga in Matija Ambrož iz župnije Sv. Vida. Iz Sela, župnije Sv. Vid In Novembri 1775 2 15ta Novembris Copulatus e servatis de jure Servandis, et promissis trinis denuntiationiby in Ecclesia Vicariali Joannes Colebs Fils. Legs, dfti Gregorij Ambrosh Rustici et conjugis ejus Maria Planisheza ex Jeshez vicinity S. Lucia in Maisthal sub Dnio Slattenegg Cum sponsa sua Agnete Fil. Legh. Georgij Hribar Rustici, et Conjugis ejus Gertrudis Juvanka ex Gradishe vicinity B.V. Maria in Primskou, ambo ex Vicar. Domz. Presentiby Testibus Mathia Kregar Rustico et Antonio Kashez Rustico, quorum ambo Ster Verh Par, S. Viti per me Franciscum Seraphicum Gartner vicaria Loci. Ex Jeshzhe 15. novembra sta se poročila Janez, sin umrlega Gregorja Ambroža in Marije Planinšek iz Ješč, in Neža, hči Jurija Hribarja in Jere Juvan iz Gradišča, priči Matija Kregar in Anton Kašec, oba s Starega Vrha župnije Sv. Vida. Iz Ješč In Novembri 1776 17 20ta Novembris copulatus e Servatis de jure servandis in Ecclia Vicariali Georgio Mauritsch Viduus sub Dnio Vicarialis Eulesio in Primskou, ex Shubna Par. S. Vitis Cum sponsa sua Ursula Fil. Legh. Georgij Glavinz Rustici ex Vicar. S. Xcis in Podpetsch, defacto in Servitio in Primskau. Presentiby Testibus Andrea Prasnegg Rustico ex Shubna, et Josepho Mikez ex Primskau per me qui Supra. Ex Primskou 20 20. novembra sta se poročila Jurij Mavrič, vdovec iz Zubine, ter Urša, hči Jurija Glavinca iz Podpeči vik. Sv. Križ, sicer zaposlena na Primskovem, priči Andrej Prasnek iz Zubine in Jožef Mikec s Primskovega. S Primskovega Injanuario 1777 18 21 Januarij Copulato e Georgio Fils. Legh. Pancratij Rossina, et con- jugis ejy Maria Supantschitschin inquii ex Sup. Verh sub Dnio. Slattenegg Vicinity S. Joannis Bapto in Verh, Servatis de jure servandis in Ecclesia Vicariali Cum Sponsa sua Catharina Fil. Legh. Dfti Antonij Casteuz Rustici, et Conjugis ejus Maria Huadnikin ex Mulche vicar. Domestico, ambo ex vic-ariatu domk. presentibus Testiby Antonio Rossina ex Sup. Verh, et Georgio Rossina Inquii, ex Primskau. Per me qui Supra. Ex Sup. Verh 21. januarja sta se poročila Jurij, sin Pankracija Rosina in Marije Zupančič z Zgornjega Vrha, ter Katarina, hči umrlega Antona Kastelca in Marije Hudnik iz Mulh, priči Anton Rosina z Zgornjega Vrha in Jurij Rosina s Primskovega. Z Zgornjega Vrha In Februario 1777 18 5ta Febr. servatio de jure servandis, et podmissis trinis denuntiationi- by copulato est in Ecclesia Vicariali Antoniy Fil. Legh. dfti Mathiae Suppantschitsh, et conjugis ejus dfta Maria Suppantschitshin Rustici ex Par. S. Viti sub Dnio Sittich ex Par. S. Viti ex Bratenz vicinity S. Georgii in Temeniz, Cum sponsa sua Maria Fil. Legh. Joannis Jansch Rustici et conjugis ejus Agnetis Casteuka ex Vicar.Domz. ex Jesenberg Vicinity B.V.M. in Primskau. Presentibus Testiby Georgio Suppantschitsch Rustico ex Wratenz, et Georgio Rossina inquii, ex Sup. Verh in Primskau per me Franc. Ser. Gartner vicar. Loci. Ex. Wratenz Par. S. Viti S. februarja sta se poročila Anton, sin umrlega Matije Zupančiča in Marije iz Bratnic, ter Marija, hči Janeza Janža in Neže Kastele z Ježnega Vrha, priči Jurij Zupančič iz Bratnic in Jurij Rosina z Zgornjega Vrha, poročil sem Franc. Ser. Gartner, tukajšnji vikar. Iz Bratnic, župn. Sv. Vid. Post Synodam 17ma Aprilis Celebratam 1777 3 27 Maij Servatis de jure servandis copulatus est in Ecclesia Vicariali Mathias Celebs Fil. Legh. Jacobi Zeinar Inqil. et Conjugis ejus Maria Kokalin ex vicar. S. Xcis in Kamen : Verh: Vicinity S.S. Hermagoro et Fortunati sub Dnio Thurn Cum sponsa sua Maria Fil. Legh. Georgij Markovitsch Rustici et Conjugis ejus Maria Suppantschitschin sub Dnio Thurn ex Vicariatu Domz. in Lazhenberg vicinity S. Joannis Bapta in Verh 5. Presentiby Testiby Josepho Kokal Rustico ex Par. S. Martini et Matheo Zeroushegg ex Vicar. S. Xcis per me Franc. SeraphicuGartner vie. Loci. Ex Lazhenberg 27. maja sta se poročila Matija, sin Jakoba Cajnarja in Marije Kokalj s Kamnega Vrha v gospostvu Turn, ter Marija, hči Jurija Markoviča in Marije Zupančič z Lačnega Vrha, gospostvo Turn, poročil sem Franc. Serafim Gartner, krajevni vikar. Z Lačnega Vrha. 1778 21 20ta Januarij servatis de jure servandis copulatus est in Ecclesia Vicariali Biasio Fil. Legh. Gregorij Sidar Inquii, et Conjugis esjus Maria Prossenizin ex Sup. Verh vicinity S. Joannis Bapta in Verh sub Dnio Slattenegg cum sponsa sua Ursula Fil. Legh. Georgy Rossina Inquii, et gjugis ejy Agnetis Prasenza ex Primskou Vicinity Domz. ambo ex Vicar. Domz. Prasentibus Testiby Antonio Rossina Rusc. ex Sevno et Andrea Ambrosch Inquii, ex Par. S. Viti per me Franc. Ser. Gartner Vic. Loci. Ex Sup. Verch 20. januarja sta se poročila Blaž, sin Jurija Zidarja in Marije Prosen z Zgornjega Vrha ter Urša, hči Jurija Rosina in Neže Praznika s Primskovega, priči Anton Rosina iz Sevna in Andrej Ambrož iz župnije Sv. Vida, poročil sem Franc. Ser. Gartner krajevni vikar. Z Zgornjega Vrha 15 Eadem servatis de jure servandis copulatus e in Ecclia Vic. Josephus Fils. Legh. Pancratij Rossina Inquii, et gjugis ejus Maria Suppantschitschin ex Sup. Verh Vicinis S. Joan. Bapto in Verh sub Dnio. Slattenegg cum spons sua Maria Fil. Legh Antonij Ambrosch Inquii et Conjugis ejus Maria Hribarza ex Primskau vicinity Domz. ambo ex Dmz. prasentibus Georgio Rossina Inquii, ex Sup. Verh et Andrea Ambrosch ex Par. S. Viti Inqil. per me qui supra. Ex Sup: Verch 20. januarja sta se poročila Jožef, sin Pankracija Rosina in Marije Zupančič z Zgornjega Vrha, ter Marija Hribar s Primskovega, priči Jurij Rosina z Zgornjega Vrha in Andrej Ambrož iz župnije Sv. Vida. Z Zgornjega Vrha Injanuario 1778 2 28 Januarij servatio de jure servandis Copulatus e Andrea Fils. Legh. Mathau Supantschitsch Rustico et Dfta. Maria gjugis ejus ex Mengesh vicinity B.V.M. in Primskau sub Nro 4 cum Sponsa sua Margaritha Fil. Legh. Mathio Kontschar et gjugis ejus Maria N. Par. S. Viti ex Votezhe Verh Vicinity S. Leonardi in Baumgarten. Testibus Presentiby Georgius Suppantschitsch Rustico ex Wrotenze Par. S. Viti et Antonio Ambrosch Rustico ex Vobla Goriza p. me Franc. Ser. Gartner Vick. Loci. Ex Mengesh 28. januarja sta se poročila Andrej, sin Matevža Zupančiča in pokojne Marije iz Mengeša, ter Marjeta, hči Matije Končarja in Marije, priči Jurij Zupančič iz Bratnic in Anton Ambrož z Oble Gorice, poročil sem Franc. Ser. Gartner, krajevni vikar. Iz Mengeša 4 3tia Febr. servati de jure servandis copulatus e Martino Fil. Legh. dfti Jacobi Mickez Rustici ex Pago Primskau vicinity Domz. cum sponsa sua Maria Fil. Legh. Joannis Prasnegg Rustici et conjugis ejus Maria Floretin ex Vobla Goriza vicinity Domz..PresentibyJosepho Gregoritsch Rustico ex Primskou et Gregorii Bregar Rustico per me qui Supra. Ex Primskou 3. februarja sta se poročila Martin, sin Jakoba Mikca iz vasi Primskovo, ter Marija, hči Janeza Praznika in Marije Flere z Oble Gorice, priči Jožef Gregorič s Primskovega in Jurij Bregar. S Primskovega 3 Eodem servatis de jure servandis copulatus e Paulo Fils. Legh. Joannis Prasnigg Rustici sub Dnio Slattenegg et gjugis ejus Maria Floretin ex Vobla Goriza vicinity Domz. Cum sponsa sua Margaritha Fil. Legh. dfti Jacobiickez, et gjugis ejy Maria Russinar Primskou ambo ex O vic dorf et vicinity Domz. Prosentiby Testiby Mathia Ambrosch Rustico ex Verh et Georgio Rossina ex Primskau Inquii, pert me qui Supra. Ex Vobla Goriza 3. februarja sta se poročila Pavel, sin Janeza Praznika in Marije Flere z Oble Gorice, ter Marjeta, hči pokojnega Jakoba Mikca in Marije Rosina s Primskovega, priči Matija Ambrož z Vrha in Jurij Rosina s Primskovega. Z Oble Gorice 2 9na Febr servatis de jure servandis copulatus e Josephus Fils. Legh. dfti Josephi Mickez Rustici et conjugis ejus dfta Maria ex Primskou sub Dnio. Schwarzenbach vicinity Domz. cum sponsa sua Gertrude Fil. Legh. Antonij Ounegg Rustici, et gjugis ejy Ursula Suppantschitschin ex Sup. Verh vicinity S. Joannis in Verh et Mathao Maech ex Mengesh Rustico per me qui Supra. Ex Primskou 9. februarja sta se poročila Jože, sin pokojnega Jožefa Mikca in Marije s Primskovega, ter Jera, hči Antona Ouneka in Urše Zupančič z Zgornjega Vrha, priča Matevž Mak iz Mengeša. S Primskovega 6 31ma Augs. servatis de jure Servandis copulatus e Mathias Fils. Legh. Mathio Kovatschitsch Inquii sub Dnio Vic. Eccl. in Primskou et gjugis ejy dfta Elisabetha N. ex Primskou cum sponsa sua Maria Fil. Legh Joannio Jankovitsch Rustici sub Dnio Ponovitsch et Conjugis ejy Elrsula Mallin ex Vishnigerm vicinity Domz. Presentiby Testiby Mathia Casteuz Rustico ex Jesenberg et Joanne Jankovitsch Rustico ex Vishnigerm p.R. Dmm. Gregorium Hotschevar Subs. Vic. Loci. Ex Primskov 31. avgusta sta se poročila Matija, sin Matije Kovačiča in umrle Elizabete s Primskovega, ter Marija, hči Janeza Jankoviča in Urše Malin iz Višnjega Grma, priči Matija Kastelic z Ježnega Vrha in Janez Jankovič iz Višnjega Grma, poročil sem Gregor Hočevar, nadomestovalni krajevni vikar. S Primskovega In 8bri 5 26ta 8bris servatio de jure servandis copulatus e Franciscus Fils. Legh. Joannis Suppantschitsch Rustici ex Gradische, vicinity B.V. Maria in Primskou sub Dnio profato Vres: Ecclesia cum sponsa sua Agnete Fil. Adoptiva Pauly Syrk Rustici et conjugis ejus Maria N. ex Par. S. Martini vicinity S. Martini presentiby Testiby Thoma Supantschitsch Rustico ex Pollane et Mathao Syrk Rustico ex Par. S. Martini per me Franciscum Seraphicum Gartner Vic. Loci. Ex Gradische 26 26. oktobra sta se poročila Frančišek, sin Janeza Zupančiča iz Gradišča, ter Neža, posvojenka Pavla Sirka in Marije iz župnije Sv. Martina, priči Tomaž Zupančič iz Poljan in Matevž Sirk iz župnije Sv. Martina, poročil sem Frančišek Serafim Gartner. Z Gradišča À n'đ ? ? ? * ß * / . ' ~ ~c J i > ^ _,— -— SeOfa^rztr / . a^l. V :./^/*»* *:~r _/l „,«; >_v3iM n-A«- »1 nA it e/t ^ £&' ^K^LU/J,*,,»^*. ^ & ’ . *mr- . %ri tm Ć %. cjf9 t&j£dMuL'j% 4L ■ X>uJ y&f'i +'KSV <<* TsisV ViCeLhaXtt 9vl , ujt öptn*^ *«** t*^'*f*~ \,„ fU ^f äfftet 'dtfiy* ejut lUaJj- ^ Jü Ji v,t, JAJ+-r~ « ^ v$£v„t e^L In Februario 1779 6 Ima Febr. servatis de jure servandis copulatus e Mardno Fils. Legh. Mathai Shurmann Rustici ex Gorejni Verh, et gjugis ejy Maria vicinitatis S. Joanni Bapta in Verh sub Dnio Vicarialis Eccio in Primskou, cum sponsa sua Gertrude Fil. Legh. Josephi Kasteuz Rustici et gjugisejus Ursula Kovatschitschin ex Jeschzhe vicinity S. Lucia in Maistal, presentiby Mathia Brunegg Rustico ex Verh et Mathia Kasteuz Rustico ex Jesenberg per me Franciscum Ser. Gartner vies.Loci. Ex Goreine Verh 1. februarja sta se poročila Martin, sin Matije Žurmana in Marije z Gorenjega Vrha, ter Jera, hči Jožefa Kastelca in Urše Kovačič iz Ješč, priči Matija Brunek z Vrha in Matija Kastele iz Ježen Brega, poročil sem Frančišek Serafim Gartner, krajevni vikar. Z Gorenjega Vrha In 7bri 23tia Servatis de jure servandis copulatus e Gregorius Mickez Damulo Fils. Legh. Joannes Mickez et gjugis ejy Maria ex arce Gritsch Vicinity S. Joannis Bapta in Verh cum sponsa sua Ursula Bedenella Fil. Legh. Joannis Bedene Inquii, et gjugis ejus Maria ex Lazhenberg. Presentibus Josepho Rossina Inquii ex Primskou et Antonio Mickez Damulo in domo Parochiali per me Franciscum Ser. Gartner Vic. Loci. Ex Lazhenberg 23 * * * 23. septembra sta se poročila Gregor, sin Janeza Mikca in Marije z Griča, ter Urša, hči Janeza Bedeneta in Marije z Lačnega Vrha, priči Jožef Rosina s Primskovega in Anton Mikec iz župnišča, poročil sem Frančišek Serafim Gartner, krajevni vikar. Z Lačnega Vrha In 9bre 3 24ta 9bris servatis de jure servandis copulatus e Paulus dfti Simonis Panzer Rustici et gjugis ejus Catharina Ambroschin Fil. Legh ex Pollane sub Dnio Sittich cum Sponsa sua Maria Fil.Legh. Antonij Prasnegg et gjugis ejus Maria Globokarza ex Gradische sub Dnio Sittich. Ambo Ex Vicariatu Domz. et Vicinity Domz. Presentiby Testibus Thoma Supantschitsch Rusticus ex Pollane et Mathia Kasteuz Rüste ex Jesenberg per me Franc. Ser. Gartner Vic.Loci. Ex Gradische 24. novembra sta se poročila Pavel, sin pokojnega Simona Pancerja in Katarine Ambrož iz Poljan, ter Marija, hči Antona Praznika in Marije Globokar z Gradišča, priči Tomaž Zupančič iz Poljan in Matija Kastele z Ježnega Vrha, poročil sem Franc. Ser. Gartner, krajevni vikar. Z Gradišča Injanuario 1780 4 30ta January: servatis de jure servandis copulatus e Joanni Fils. Legh. Georgij Hribar Rust, sub Dnio Gritsch et gjugis ejus Gertrudis Juvanka ex Gradische Vicinity B.V.M. in Primskou cum Sponsa sua Gertrude Fil Legh. Mathei Schurmann, et gjugis ejus Maria ex Goreine Verh Vicinity S. Joannis Bapta in Verh, ambo ex Vicar. Domz: presentibus Testiby Mathia Brunnegg Rust, ex Goreine Verh, et Joannes Ambrosch ex Jeschez KRMD: Gregorium Hotschevar Subsid. Ex Goreine Verh 30. januarja sta se poročila Janez, sin Jurija Hribarja in Jere Juvan zGradišča, ter Jera, hči Mateja Žurmana in Marije z Gorenjega Vrha, priči Matija Brunek iz Gorenjega Vrha in Janez Ambrož iz Ješč, poročil sem Gregor Hočevar, zastopnik vikarja. Z Gorenjega Vrha 8 Eadem servatis de jure servandis copulatus e Josephus Fils. Legh. Luco Ambrosch et gjugis ejus Gertrudis inquii, ex Primskau Vicinity B.V. Mariae cum Sponsa sua Anna Fil. Legh. dfti Mathei Grabner et Conjugis ejus ex Wreg Par. S. Viti Vicinity S. Michael ex mali Gaber presentibus testiby Josepho Mickez Rust, ex Primskau et Matheo Maech Rust, ex Mengesh p. eum qui Supra Ex Primskau 30 30. januarja sta se poročila Jožef, sin Luke Ambroža in Jere s Primskovega, ter Ana, hči Mateja Grabnerja z Brega pri Malem Gabru, priči Jožef Mikec s Primskovega in Matevž Meh iz Mengeša. S Primskovega 1780 2 31ma Januarij seravtis de jure servandis copulatus e Mathais Fils. Legh Laurentij Rainar Rust, et gjugis ejus Helena Merselka ex Hohouze sub Dnio. Thurn, vicinity S.S. Hermagoras et Fortunati Vicar. S. Xcis, Cum Sponsa sua Maria Fil. Legh. Georgij Ounegg Inquii, et gjugis e jus Agnetis Paulinka ex Lazhenberg vicinity S. Joanni in Verh ex Vicar. Domz. presentiby Testiby Mathia Brunnegg Rust, ex Goreine Verh et Antonio Klintschar Rust, ex Gabrovk Vicar. S. Xcis p. me Franc. Ser. Gartner Ex Hohouze Vic. S. Xcis 31. januarja sta se poročila Matija, sin Lovrenca Rainerja in Helene Marsel iz Hohovice, gospostva Turn, ter Marija, hči Jurija Ouneka in Neže Pavlin z Lačnega Vrha, priči Matija Brunek z Gorenjega Vrha in Anton Klinčar iz Gabrovke, poročil sem Franc. Ser. Gartner. Iz Hohovice, vik. Sv. Križ 4 15ta Novembris 1780 servatis de jure servandis copulatu e Joseph Pograiz Rust. Viduus sub Dnio Schwarzenbach ex Lazhenberg vicinity S. Joannis Bapto in Verh cum Sponsa sua Maria Fil. Legh. dfti Pauli Vidgay et dfta gjugis ejus Margarithe Gollobin ex Kremennig vicinity B.V. Maria in Primskou, presentiby testiby Gregorio Vidgay et Georgio Rossina ex Goreine Verh p. me qui Supra. Ex Lazhenberg 15. novembra sta se poročila vdovec Jožef Pograjc z Lačnega Vrha ter Marija, pokojnih Pavla Vidgaja in Marjete Golob iz Kremenjeka, priči Gregor Vidgaj in Jurij Rosina z Gorenjega Vrha. Z Lačnega Vrha 1781 13 29na Januarij 1781 Servatis de jure servandis copulato e Andreas Fils. Legh. Joannis Juvan Inquii, sub Dnio Ponovitsch et gjugis ejus dfti Margaritha N. ex Maistal Vicinity S. Lucia, cum Sponsa Margaritha Fil. Legh. Joannis Prasnigg, et gjugis ejy Maria Floretin ex Vobla Goriza Vicinity B.V. Mariae in Primskou, presentibus Testiby Joanne Podneushegg Hofstaetter ex Maistal et Primo Jermann Rust, ex Vischni germ p. R.D. Gregorium Hottschevar Subsid. Loci. Ex Maistal 29 29. januarja 1781 sta se poročila Andrej, sin Janeza Juvan in pokojne Marjete iz Mišjega Dola, ter Marjeta, hči Janeza Praznika in Marije Flere z Oble Gorice, priči Janez Podnebšek iz Mišjega Dola in Primož Jerman z Višnjega Vrha, poročil sem Gregor Hočevar, krajevni namestnik. Iz Mišjega Dola 1 Eadem copulato e Josephus Stepez Viduus Rust, ex Vobla Goriza cum Agnete derelicta vidua dfti Michaelis Flore ex Vobla Goriza sub Dnio. Slattenegg ambo ex Vicinity B.V.M. in Primskou presentibus Testiby Joanne Vidgay Rust, ex Jesenberg et Gregorio Aschar Rust, ex Maistal p. eum qui Supra. Ex Vobla Goriza 29. januarja 1781 sta se poročila vdovec Jožef Štepec z Oble Gorice ter vdova Neža pok. Mihaela Flereta iz Oble Gorice, priči Janez Vidgaj z Ježnega Vrha in Gregor Ažar iz Mišjega Dola. Z Oble Gorice 1 Eadem Copulato e Josephus Fils. Legh. dfti Michaelis Flore Rustici et gjugiis ejus Agnetis Smrekarza sub Dnio Slattenegg, Cum Sponsa sua Gertrude Fil. Fegh. Josephi Stepez et gjugis ejus Anna Skerbezin, ambo ex Vobla Goriza Vicinity B.V. Mariae in Primskov. presentiby Testiby Joanne Vidgay Rust, ex Jesenberg et Gregorio Aschar Rust, ex Maistal p. eum qui Supra. Ex Vobla Gorica 29. januarja 1781 sta se poročila Jožef, sin pokojnega Mihaela Flereta in Neže Smrekar z Oble Gorice, in Jera, hči Jožefa Štepca in Ane Skerbe z Oble Gorice, priči Janez Vidgaj z Ježnega Vrha in Gregor Ažar iz Mišjega Dola. Z Oble Gorice In Februario 1781 3 12mo Febr Servatis de jure servandis copulatus e Josephus Fils. Fegh. Mathiae Keppa Rust, et gjugis ejy Margaritha Fanochin ex Jeschzhe vicinity S. Fucia in Maustal sub Dnio. Griennhoff cum sponsa sua Margaritha Fil. Fegh. dfti Joannis Kottar Parochy S. Viti ex Verh Vicinity S. Andreo in Subrazh Presentiby Testiby Georgio Keppa Rust, ex Par. S. Martini et Fuca Janoch Rusic. ex Par. S. Martini per me Franciscum Ser. Gartner Vic. Foci Ex Jeschzhe 12. februarja sta se poročila Jožef, sin Matije Kepa in Marjete Fano iz Ješč ter Marjeta, hči pokojnega Janeza Kotarja z Vrha pri Sobračah, priči Jurij Kepa iz župnije Šmartno in Luka Janoh iz župnije Šmartno, poročil sem Frančišek Ser.Gartner krajevni vikar. Iz Ješč 9 19na Febr. servatis de jure servandis copulato e Andreas Fils. Legh. Andreo Gorischzhegg Inquii, et gjugis ejy Gertrudis Casteuka ex Sella vicinity s. Andrea in Subrazh sub Dnio V.R.D. Parochi S. Vitensis cum sponsa sua Gertrude Fil. Legh. Mathiae Kovatschitsch inquil et dfto gjugis ejus Elisabetha Ascharza ex Maistal Vicinity S. Lucia, presentibus Testiby Joanne Podneuschegg inquil et Georgio Schurga ex Maistal p. me qui supra. Ex Maistal 19. februarja sta se poročila Andrej, sin Andreja Gorišček in Jere Kastele s Sela pri Sobračah, ter Jera, hči Matije Kovačiča in Elizabete Ašar iz Mišjega Dola, priči Janez Podnebšek in Jurij Žurga iz Mišjega Dola. Iz Mišjega Dola 11 Eadem Servatis de jure servandis copulato e Andreas Fils. Legh. Georgij Sapor Rust, et gjugis ejy dfta Elisabetha N. sub Dnio Thurn ex Kerschische vicinity B. Virg. M. in Monte Parochiany S. Xcis cum sponsa sua Ursula Fil. Legh. Georgij Hribar Rusto et gjugis ejus Gertrudis Juvanka ex Vie. Domz. Vicinity B.V.M. in Primskov ex Gradische, presentiby Testiby Joanne Hribar Rust ex Goreine Verh et Joane Ambrosch ex Jeschzhe, per me qui supra. Ex Kerschische Vic. S. Xcis 19. februarja sta se poročila Andrej, sin Jurija Zaporja in pokojne Elizabete iz Križišča v gospostvu Turn, ter Urša, hči Jurija Hribarja in Jere Juvan z Gradišča, priči Janez Hribar z Gorenjega Vrha in Janez Ambrož iz Ješč. Iz Križišča, vik. Sv. Križ 3 Eadem servatis de jure Servandis copulatus e Jacobo Fils. Legh. dfti Michaelis Kovatschitsch et gjugis ejy Maria N. ex Primskou sub Dnio B.V. Maria in Primskou cum Sponsa sua Agnete Fil. Legh. Dfti Thomo Mulch et gjugis ejy dfto Maria N. ex Jesenberg, ambo ex Vic. Domz. et Vicinity B.V. Maria in Primskou, presentiby Testiby Josepho Grogoritsch Rüste ex Primskou et Georgio Suppantschitsch Ruste ex Wratenz Par. S. Viti p. me qui Supra. Ex Jesenberg 19. februarja sta se poročila Jakob, sin pokojnega Mihaela Kovačiča in Marije s Primskovega, ter Neža, hči pokojnega Tomaža Mulha in Marije z Ježnega Vrha, priči Jožef Gregorič s Primskovega in Jurij Zupančič iz Bratnic v župniji Sv. Vida. Z Ježnega Vrha 5 21mo servatis de jure servandis copulatus e Georgio Godina Viduus ex S. Georgio ejusdem Vicinaty in Temeniz Rust: sub Dnio M.R.D. Parochi S. Viti cum sponsa sua Helena derelicta vidua dfti Andreas Mulch ex Lazhenberg vicinity S. Joannis in Verh presentiby testiby Andrea Pangerschitsch Ruste ex pago S. Georgi) et Gregorio Suppantschitsch ex Mengesch per me qui Supra. Ex pago S. Georgij Par. S. Viti. 21. februarja sta se poročila vdovec Jurij Godina iz Temenice v župniji Sv. Vida ter vdova Helena, pokojnega Andreja Mulha z Lačnega Vrha, priči Andrej Pangeršič iz Sv. Jurija in Gregor Zupančič iz Mengeša. Iz vasi Sv. Jurij župnije Sv. Vid 5 Eadem servatis de jure servandis copulato e Thomas Fils. Legh. dfti Andreo Mulch ex Lazhenberg vicinity S. Joannis Bapta in Verh cum Sponsa sua Catharina Fil. Legh. Georgij Godina ex S. Georgio ejusdem Vicinity in Temeniz sub Dnio M.R.D. Parochi S. Viti presentibus testiby Andrea Pangerschitsch Rust ex Pago S. Georgij et Gregorio Suppantschitsch ust ex Mengesch p.me qui Supra. Ex Lazhenberg 21. februarja sta se poročila Tomaž, sin pokojnega Andreja Mulha z Lačnega Vrha, ter Katarina, hči Jurija Godine iz Temenice, župnija Sv. Vida, priči Andrej Pangeršič iz vasi Sv. Jurij in Gregor Zupančič iz Mengeša. Z Lačnega Vrha Boshizhek Eadem Servatis de jure servandis copulato e Antonio Fils. Legh. Laurentij Boschitsch Parochi S. Martini ppe Littay ex Liberga Vic. S.S. Hermagoro et Fortunati cum Sponsa sua Maria Fil. Legh. dfti Franc Flore ex Vobla Goriza Parochiana Primskov Vicinity B.V.M. in Primskou presentby Testibus Mathia Poglajen Rust ex Liberga Par. S. Marth, et Jacobo Schraij Rust ex Gradische Parochians Primskov p. me qui Supra. Ex Liberga 21. februarja sta se poročila Anton, sin Lovrenca Božiča z Liberge, ter Marija, hči pokojnega Franca Flore z Oble Gorice, priči Matija Poglajen z Liberge in Jakob Sraj z Gradišča. Z Liberge 1781 1 lOma July servatis de jure servandis copulato e Joseph Schray viduus ex Gradische vicinity B.V.M. in Primskov sub Dnio Vic. Euio, cum sponsa sua Gertrude Fil. Legh. dfti Michaelis Nachtigar ex Pollane vicinity B.V. Maria in Primskov presentiby Testiby Jacobo Schray ex Gradische et Georgio Rossina ex Primskov p.me Franc. Ser. Gartner vic. Loci. Ex Gradische 10. julija sta se poročila vdovec Jožef Šraj z Gradišča ter Jera, hči pokojnega Mihaela Nahtigarja iz Poljane, priči Jakob Sraj z Gradišča in Jurij Rosina s Primskovega, por. Franc Ser. Gartner, krajevni vikar. Z Gradišča 3 23tio Januarij 1782 Servatis de jure servandis copulatus e Thomas Fils. Legh. dfti Georgij Kottar et gjugis ejy Maria N. sub Dnio Ponovitsch ex Maistal Vicinity S. Lucia cum Sponsa sua Gertrude derelicta vidua dfti Martini Schurmann ex Jeschzhe vicinity S. Lucia in Maistal prestby Testiby Georgio Schurga et Georgio Suppantschitsch ex Maistal p.me qui Supra. Ex Maistal 23. januarja sta se poročila Tomaž, sin pokojnega Jurija Kotarja in Marije iz gospostva Ponoviče, ter Jera, vdova pokojnega Martina Žurmana iz Ješč, priči Jurij Žurga in Jurij Zupančič iz Mišjega Dola. Iz Mišjega Dola 30ma Januarij servatis de jure servandis copulatus e Jacobo Fils. Legh. Bartholomei Sever Rust ex Dnio Zirkna et gjugis ejy dfta Margaritha Grogovitschin ex Mengesch Vicinity Domz, cum Sponsa sua Agnete Fil. Legh. dfti Antonij Suppantschitsch et dfta Gertrudis ex Maistal vicinity S. Lucia ibidem, presentibus testibus Mathao Koshel ex Zirkna et Mathao Maech Rust ex Mengesch per me qui Supra. Ex Mengesch 30. januarja sta se poročila Jakob, sin Jerneja Severja in Marjete Grogovič iz Mengeša, iz gospostva Cirkno, ter Neža, hči pokojnega Antona Zupančiča in pokojne Jere iz Mišjega Dola, priči Matevž Kožel iz Cirkna in Matevž Meh iz Mengeša. 3 4ta Febr Servantis de jure servandis copulato e Andreas Fils. Legh. Laurenty Schitnegg Rs. et gjugis ejus Anna Tersnarza ex Vic. S. Xcis ejusdem vicinity sub Dnio Thurn cum sponsa sua Anna Fil. Legh. dfti Bartholomai Ounegg et gjugis ejy Maria Syrkin ex Jesen Verh Vicinity S. Joannis in Verh pre-sentiby Testiby Francisco Schittnegg ex Martina Vass et Georgio Kastanouz Par. S. Rupert p. me qui Supra. Ex Vic. S. Xcis 4. februarja sta se poročila Andrej, sin Lovrenca Žitnika in Ane Teržan iz gospostva Turn, ter Ana, hči pokojnega Jerneja Ouneka in Marije Sirk z Ježnega Vrha, priči Frančišek Žitnik iz Martinje vasi in Jurij Kastevc iz župnije Sv. Ruperta. Iz vikariata Sv. Križa Eadetn servatis de jure servandis copulatus e Georgius Sapor ex Morauschke Gorre Vic. S. Xcis cum Sponsa sua Maria Fil. Legh. Mathai Schurmann et gjugis ejy Maria Brunneggin ex Goreine Verh vicinity S. Joannis in Verh vicar. Domz. presentiby Testibus Joanne Hribar ex Goreine Verh et Marco Petič ex Vic. S. Xcis per me qui Supra. Ex Vicar. S. Xcis et Monte Morautsch 4. februarja sta se poročila Jurij Zapor z Moravske Gore ter Marija, hči Matije Zurmana in Marije Brunek z Gorenjega Vrha, priči Janez Hribar z Gorenjega Vrha in Marko Petič iz vikariata Sv. Križa. Z Moravske Gore, vik. Sv. Križ 3 20 9bris Copulatus est Antonio dfti Georgiy Onegh L.F. ex Longen acker vic. S. Crucis vicariatus S. Laurenty in Camportrebus Cum sua sponsa Agnete defti Jacobi Kovatschitsch derelicta vidua ex Jeshenperg vic B.V.M. in Primskou presentiby Martino Pintar et Joanne Prasnig a Laurentio Stelle Subsidiario Li dny Sittich. 20. novembra sta se poročila Anton, sin pokojnega Jurija Ouneka iz Dolge Njive, ter Neža vdova pokojnega Jakoba Kovačiča zježnega Vrha, priči Martin Pintar in Janez Praznik, poročil sem Lovrenc Stelle, namestnik iz Stične. 1783 6 20 Januarij copulatus est Josephus defti Andrea Suppan L. Fil. et Helena Sever ex du B.M.V.ex Dulle vic. S. Crucis cum sua Sponsa Ursula Antony Rossina et Maria Wazha Leg. fil ex Selnu vic. S. Joannis in Verh Vic. in B.M.V. in Primskov presentiby Jacobo Schray et Ros-sina Georgio a me Paulo Vaupetezh V. Loci. Ex Dulle dnij Thurn 20. januarja sta se poročila Jožef, sin pokojnega Andreja Zupana in Helene Sever iz Dola, ter Urša, hči Antona Rosina in Marije Bača iz Sevna, priči Jakob Sraj in Jurij Rosina, poročil sem Pavel Vavpotič, krajevni vikar. Iz Dola, gosp. Turn. 14 14 27 January Copulatis est Andreas Jovan Viduus ex Babna Pezh vic. Sta Lucia in Maustal Cum Sua Gertrude defti Georgy Maal Leg. Fil. ex Babna Pezh vic. St. Lucia in Mausstal Coram Joanne Jovan et Mathea Mulch a me Quo Supra. Ex Babna Pezh Dny Ponoviz 27. januarja sta se poročila vdovec Andrej Juvan iz Babne Peči ter Jera, hči pokojnega Jurija Mala iz Babne Peči, priči Janez Juvan in Matevž Mulh. Iz Babne Peči, gospostvo Ponoviče 5 17 Febr Antonius Antony Rossina Leg. F. ex Selnu Vic. Sti Joannis Bapta in Verch Copulatus est Cum Sponsa Sua Ursula leg. fil. Joanis Jankovitsch ex Visne Germ Vic.B.M.V. in Primskov Coram Georgio Rossina et Mathia Kovatschitsch a me quo Supra. Ex Vishne Germ dny Ponovitsch 17. februarja sta se poročila Anton, sin Antona Rosina iz Sevna, ter Urša, hči Janeza Jankoviča z Višnjega Grma, priči Jurij Rosina in Matija Kovačič. Z Višnjega Grma, gospostvo Ponoviče 14 17 Febr Jacobus Antony Rossina Leg. Fil. ex Selnu Vic. Sti Joannis Bapta in Verch Copulatus est Cum Sponsa sua Agnete Joannis Jankovitsch Leg. Fil. ex Vishne Germ Vic. B.M.V. in Primskou. Coram Josepho Suppan et Martino Woshitsch a me quo Supra. Ex Vishni Germ ex Selnu dnij Slateneg 17. februarja sta se poročila Jakob, sin Antona Rosina iz Sevna, ter Neža, hči Janeza Jankoviča z Višnjega Grma, priči Jožef Zupan in Martin Božič. Z Višnjega Grma in Sevna, gosp. Slatnik 2 19 Febr Copultus est Gregorius defti Gregory Kotar Leg. Fil. ex Maustal Vic.Sta Lucia Cum sua sponsa Agnete Primi Soman Leg. Fil.ex Vishne germ Vic B.M.V. in Primskou presentiby Georgio Shurga et Antonio Hribar Ponovitsch a Laurentio Stelle Subsid. Loci 19. februarja sta se poročila Gregor, sin pokojnega Gregorja Kotarja iz Mišjega Dola, ter Neža, hči Primoža Zamana z Višnjega Grma, priči Jurij Žurga in Anton Hribar iz Ponovič, poročil sem Lovrenc Stele, krajevni namestnik. Post Synodum 1784 5 3 Febr Martinus Lesig Viduus ex Masljouz vic. et Vicariatus Sti Laurenty in Temniz Copulatus est Cum sua sponsa Maria Thomae Stangar Leg. Fil. ex Sup.Verch vic.Sti.Joannis in Verch presentibus Bernardo Lesig et Martino Taftiger a me Paulo Vaupetizh. Dom. Sittich Ex Masljouz 3. februarja sta se poročila vdovec Martin Lesjak iz Mačkovca, vikariat Sv. Lovrenc, ter Marija, Tomaža Štangarja z Zgornjega Vrha, priči Bernard Lesjak in Martin Taftigar, poročil sem Pavel Vavpetič. Gospostvo Stična. Iz Masljovca ad 1 21 Febr Josephus defti Mathiae Grabnar Leg. Fil. Podrushka Vass vic. St. Nikolai in Gradishe Parochianus Sti. Viti Copulatus est cum Maria Mathiae Kovatschitsch Leg. Fil. vic S. Lucia in Muessthal presentiby Georgio Okoren et Gregorio Ashar a me quo supra. Ex Diemlouze 21. februarja sta se poročila Jožef, sin pokojnega Matije Grabnarja iz Petrušnje vasi župnije Sv. Vid, ter Marija, hči Matije Kovačiča iz Mišjega Dola, priči Jurij Okoren in Gregor Ašar. Iz Dimlovice 2 20 Franciscus defti Joannis Siziz (?) L.F. ex Longo agro vic. S. Crucis vicariatus S. Laurentii Copulatus est cum Maria F.L. Jacobi Miketz Leg. Fil. ex Primskou vic. B.M.V. presentibus Martino Pintar et Martino Mikaz a me quo supra. Ex Longo agro Dny Cirkna 20. februarja sta se poročila Frančišek, sin pokojnega Janeza Zižiča iz Dolge Njive, vikariat Sv. Lovrenc, ter Marija, hči Jakoba Mikca s Primskovega, priči Martin Pintar in Martin Mikec. Iz Dolge Njive, gospostvo Cirkno 1 9 Febr Thomas Michaelis Stermolle Leg. Fil. ex infer. Verch vic S. Joannis Cum Sua Sponsa Gertrude Luco Sherjou. Leg. Fil. ex Nova gora vic. SS Flermagora et Fortunati vicariatu S. Crucis Copulatus est presentibus Antonio Suppantschitsch et Jacobo Rossina per me quam Supra. Dnij Gritsch 9. februarja sta se poročila Tomaž, sin Mihaela Stermoleta z Dolnjega Vrha, ter Jera, hči Luke Žerjava z Nove Gore, vikariat Sv. Križ, priči Anton Zupančič in Jakob Rosina. Gospostvo Grič Eadem Jacobus Michaelis Stermolle Leg. Fil. ex infer. Verch Cum sua Sponsa Agnete Jacobi Mochar Leg. Fil. ex Wressie vie. et vicariatus S. Crucis prope Thurn Copulatus est presentibus Antonio Suppantschitsch et Jacobo Rossina per me quem Supra. dny Thurn 9. februarja sta se poročila Jakob, sin Mihaela Stermoleta z Dolnjega Vrha, ter Neža, hči Jakoba Moharja iz Brezja, vikariat Sv. Križ pri Turnu, priči Anton Zupančič in Jakob Rosina. Gospostvo Turn 5 16. Febr Antonio defti Francisci Flore Leg. Fil. ex Oblagoriza Cum Sua Sponsa Maria Thomae Supantschitsch Leg. Fil. ex Pollane Dornest vic. Copulatus est presentiby Mathao Mach et Mathao Koshel per me quam Supra. Ex Oblagoriza dny Slatteneg 16. februarja sta se poročila Anton, sin pokojnega Frančiška Flere z Oble Gorice, ter Marija, hči Tomaža Zupančiča iz Poljane, priči Matevž Mah in Matevž Kožel. Z Oble Gorice, gospostvo Slatnik 2 Eadem Thomas Thoma Supantschitsch Leg. Fil. ex Pollane Domes, vic Cum Sua Sponsa Maria Gregori Vidgai Leg. Fil. ex Kremneg domest vie. Copulatus est presentiby Joanne Medved et Francisco Supantschitsch a me quo Supra. Ex Pollane dny Sittich 16. februarja sta se poročila Tomaž, sin Tomaža Zupančiča iz Poljane, ter Marija, hči Gregorja Vidgaja iz Kremenjeka, priči Janez Medved in Frančišek Zupančič. Iz Poljane, gospostvo Stična 121 17 Mathias Šaman Viduus ex Selnaberg vic. S. Joannis in Verh Cum Sua Sponsa Ursula dfti Josephi Shemlai Leg. Fil. exMengesh vic. B.M.V. in Primskou Copulatus est Martino Šaman et Josepho Rossina a me quo Supra. Ex Selnaberg Dny Slatteneg 17. februarja sta se poročila vdovec Matija Zaman iz Sevna ter Urša, hči pokojnega Jožefa Zemlaja iz Mengeša, priči Martin Zaman in Jožef Rosina. Iz Sevna, gospostvo Slatnik 20 18 Febr Georgiue Jerousheg vid. ex Kamni verh vic Sti Joanni in Verch Cum Sua Sponsa Catharina erelieta vidua dfti Joannis Laushiz ex Selnaberg per dispensationem in denunctionis tunopio buna per Capitaneatu Cos. Reg. Neostady Copulatus est Coram testiby Bartholomeo Clementschitsch et Georgio Rossina a me quom Supra. Ex Kamni Verch dny Gritsch 18 18. februarja sta se poročila vdovec Jurij Jerovšek s Kamnega Vrha ter Katarina, vdova po pokojnem Janezu Lavžiču iz Sevna, priči Jernej Klemenčič in Jurij Rosina. S Kamnega Vrha, gospostvo Grič 6 23 Febr Mathias Antonij Šaman Leg. Fil. ex Viniverh Domest. vic per dispensationem Celsiprimi Domine Archiduci Goritiensis super tertio grado Consanguinitatis Cum sua Sponsa Maria Thomae Marinz Leg. Fil. ex Kopazhia Copulatus est presentibus Thoma Supantschitsch e Paulo Panzar a me quo Supra. Ex Kopazhia 23. februarja sta se poročila Matija, sin Antona Zamana z Vinjega Vrha, ter Marija, hči Tomaža Marinca s Kopačije, priči Tomaž Zupančič in Pavel Pancar. S Kopačije Zadnji del Poročne knjige je spremenjen in so podatki bolj skopi. Leto 1784 Datum H. št. Ime in priimek Starost Priče 30. Jun. 5 Anton Markovitsch A 35 Franz Suppantschitsch Anna Ambrosch A 28 Mathias Hribar Rust. ex Primskou Leto 1785 10. Jan. 1 Mathia Tscherne A 26 Jacob Tscherne Rust. Maria Saitz A 18 Thomas Suppanzhitsch 25.Jan. 6 Franciscus Gladetsch A 24 Jacob Sydor Rust. (Zidar) Margaretha Vidgai A 18 Mathias Koshel (Kozel) 2. Apr. 31 Mathias Mihelitsch A 70Viduus Anton Miholitsch Rustik ex Preska Margareth Mulch A 40 Vidua Martin Woschiz (Božič) Leto 1790 3. Febr. 1 Joseph Korbar A 40 Viduus Mathia Mersou Rustic (Merzel) Anna Faidiga A 22 Franz Faidiga per Paulim Vaupotezh vic. Loci. Leto 1790 3. Febr. 1 Andreas N. Ursula Suppan A 30 Joannes Szeppan Rustic (Sčepan) A 26 Jacob Shray (Sraj) 30. Jun. 7 Andreas Lokar A 40 Viduus Anton Morshol Rustic (Meršol) Anton Suppantschitz Margaretha Marinz A 19 STATUS ANIMARUM LETA 1799 in 1821 Protokoll der Seelen. Familien und Haus Nummern in dem Vicariai M. L. Primskau am lten Taenner 1799 Popis duš, družin in hišnih številk v vikariatu B. D. Marije Primskovo dne L januarja 1799 (Hrani župnišče Primskovo.) Popis je v dveh delih: leta 1799, ko je bil na Primskovem vikar Ignacij Kreutzmayer in je popisal le starost prebivalcev, ter leta 1821, ko je vikar Gregorij Podvržen popisal letnice rojstva prebivalcev. V tem drugem popisu je v “faroushu” na št. 6 vpisan vikar Podvržen in vsi posli, na številki 5 pa “shu-moster” Joanes Sadrashnig Organist. V tistih časih je namreč organist župnije bil tudi učitelj. Status Animarum je pisan tako, kot je napisan v originalni knjigi. Tukaj omenimo, da je župnik Plešic pred svojim odhodom v Stično v cerkveni oltar velel zazidati nekatere cerkvene knjige. Znano je, da je župnišče med vojno pogorelo in tako se je ohranilo le manjše število knjig. Verjetno pa je velika sreča, da je župnik Plešic vojno preživel in zazidane knjige ponovno ohranil v župnišču. Sicer je vprašanje, kdaj bi se do teh knjig dokopali. Popisa sta zelo vestno narejena, vsebujeta tudi hišna imena in se bodo župljani lahko seznanili s svojimi predniki, ki so na posestvih živeli pred nekaj več kot dvesto leti. GRADISCHE Dorf mit unsern Lieben Frauen Kirche der Vicariat Primskau Gradišče, vas s cerkvijo Naše ljube Gospe vikariata Prismkovo. H. št. Nro. 1 Nro. 1 Ime in priimek Alter (starost) Jacob SCHREY 50 (Jakob Šraj) Gertraud Eheweib 40 (Jera žena) Maria 18 (Marija) Anna 14 (Ana) Michael 12 (Mihael) Anton 8 Joseph 4 (Jožef) Hišno ime JAKOB Michael SCHREIJ Gospodar r. 1787 (Mihael Šraj) Maria Medved Gospodina r. 1794 (Marija Medved) Otroci Maria fil. r. 1818 (Marija) Anna fil. r. 1820 (Ana) Andreas Schreij Brat r. 1801 (Andrej Šraj) Maria Prelogarza Dekla r. 1795 (Marija Prelogar) Nro. 2 Nro. 3 Nro. 2 Helena Broulinka Dekla r. 1802 (Helena Brovle) Franz Pavlin Pastir r. 1803 (Franc Pavlin) Margaretha Koporka Sabenza r. 1779 dt. (Marjeta Koporc samska umrla) Paul DANZAR (Dancar) 50 Maria Eheweib 45 (Marija žena) Joseph fillius 17 (Jožef sin) Anton 10 Martin 7 Johana 5 Maria 15 (Marija) Gertraud 9 (Jera) Agnes SCHREIJ Celebs 50 (Neža Sraj najemnica) Maria Marinzhizh (Marija Marinčič) BERZHAGEL (Berčagel) Lorenz SMEREIKER gospodar r. 1786 (Lovrenc Smrekar) Jera Arshar Shena (Aršar žena) Otroci Anton r. 1810 Anna r. 1812 (Ana) Gregor r. 1813 Mathia r. 1816 (Matija) Maria r. 1818 (Marija) Nro. 4 Nro. 5 Mathias HRIBAR starost 52 (Matija Hribar) Gertraud Eheweib 40 (Jera žena) Joseph 14 (Jožef) Maria 10 (Marija) Ursula 8 (Uršula) Anna 6 (Ana) Margaretha 4 (Marjeta) Agnes fil. (Neža) (hči) HRIBAR Anton SCHREIJ gospodar r. 1791 (Šraj) Ursula Smereiker Shena r. 1795 (Uršula Smrekar žena) Otroci Anton r. 1817 Franz Xaver r. 1820 (Franc Ksaver) Margareth Imanza Dekla r. 1778 (Marjeta Imanca) Gertraud Hribar stara mati (Jera Hribar) Joseph Hribar Sabeinek r. 1780 (Jožef Hribar samski) Maria Hribar sestra r. 1789 (Marija Hribar) Helena Hribar fil.illeg. (nez.hči Marije) r. 1820 Mathias ŠAMAN starost 45 (Matija Zaman) Maria Eheweib 39 (Marija žena) Gertraud (Jera) 14 Maria (Marija) 13 Anna (Ana) 11 Michael (Mihael) 5 Agnes (Neža) 3 Josepha (Jožefa) 2 Ursula (Uršula) Elisabeth (Elizabeta) 1 Maria Marinzhouka Senex 66 (Marija Marinčovka starka) Maria vidua, inquil. 90 (Marija vdova, najemnica) Franz Pintar (Franc Pintar) 30 (Hrani župnišče Primskovo.) Nro. 5 SHUMOSTER (šolmašter,učitelj) Joanes SADRASHNIG Organist r. 1779 (Janez Zadrašnik organist) Josepha Suppantschitsch Shena r. 1787+ (Jožefa Zupančič žena) Otrozi Joanes r. 1801 (otroci Janez) Anton r. 1816 Agnes Suppantschitsch r. 1760 (Neža Zupančič) Theresia Suppantschitsch Hzhi r. 1794 diennt (Terezija Zupančič hči služi) Gertraud Jenoth Sabenza r. 1770 (Jera Jenot samska) Maria Uherniggin Sabenza r. 1768 (Marija Uhernik samska) Nro. 6 Andreas SCHMALZ Pfarrer 50 (Andrej Šmalc župnik) Georg Mauerzh Dienstbothe 29 (Jurij Maverč službeni kurir) Marjana Tarkushin 38 (Marjana Tarkušin) Gertraud Javurshza 39 (Jera Javoršca) Maria Kunshtouka 60 (Marija Kunštovka) (Hrani župnišče Primskovo.) FARROUSH (Župnišče) Gospod Gregor PODVERSHAN (Gregor Podveržan Posli Maria Frittale (Marija Fritak Faimashter fajmošter, župnik) Kuharza kuharica) r. 1776 r. 1776 Nro. 1 Nro. 1 Helena Simontschitsch Dekla r. 1801 (Helena Simončič dekla) Maria Dekla r. 1792 (Marija dekla) Hlapzi Martin Grabner r. 1801 (hlapci Martina Grabnar) Bernard Grosnik r. 1805 (Bernard Groznik) Martin Simontschitsch r. 1770 (Martin Simončič) Jera Jenohouka Sabenza r. 1769 (Jera Jenohouka samska) »RIMSKOVO OHNE KIRCHE nskovo brez cerkve Paul KOTAR Alter 58 (Pavel Kotar starost) Joseph fil. 22 (Jožef sin) Mathias 18 (Matija) Maria 24 (Marija) Katarina 20 Maria adoptions 4 (Marija posvojenka) ZHEMSHE (Čemže) Joseph KOTTAR Gospodar r. 1777 (Jožef Kotar gospodar) Jera Mikoliz Shena r. 1796 (Jera Mikolič žena) Otrozi Maria r. 1820 (otroci Marija) Joseph Hlapez Soldat (Jožef hlapec vojak) Paul Neystadtler Hlapez (Pavel Novomeščan hlapec) Anna Stepitz Dekla (Ana Stepic dekla) Ursula Mikez Dekla (Uršula Mikec dekla) Nro. 2 Joseph MIKEZ 47 (Jožef Mikec) Luzia Eheweib 34 (Lucija žena) Anton m. 19 (Anton sin) Maria 17 (Marija) Jochan 10 (Ivan) Gertraud 5 (Jera) Ursula 1/2 (Uršula) Anna Dienstbothe 43 (Ana sel) Nro. 2 KRAIZHEG (Krajček) Anton MIKEZ Gospodar r. 1780 (Anton Mikec gospodar) Jera Rosinauka Shena r. 1798 (Jera Rosina žena) Joseph Mikez Stari Atha r. 1754 (Jožef Mikec stari ata) Luzia Mikez Stara Mati r. 1767 (Lucija Mikec stara mati) Maria Mikez Hzhi r. 1780 (Marija Mikec hči) Mathia Mikez r. 1812 (Matija Mikec) Nro. 3 Nro. 4 Nro. 4 Anton ŠAMAN (Anton Zaman) Agnes (Neža Georg (Jurij Gertraud (Jera SAMMAN (Zaman) Juri SAMMAN (Jurij Zaman) Jera Qera Otroci Maria (Marija) Maria Stepka (Marija Štepec Bernard Mikez (Bernard Mikec Martin MIKEZ (Martin Mikec) Maria (Marija Andreas (Andrej Anton Maria (Marija) Maria (Marija MARTINOVITZ (Martinovic) Andreas MIKEZ (Andrej Mikec Helena Piber (Helena Piber starost 55 Eheweib žena) 55 fil. 25 sin) fil. 17 hči) Gospodar r. 1774 Shena r. 1795 žena) r. 1820 Pastiriza pastirica) Hlapez dedit 821 hlapec umrl 1821) starost 44 Eheweib žena) 44 fil. 17 sin) 14 8 Senen 80 starka) Hauswirth r. 1776 gospodar) Eheweib r. 1770 zena Nro. 5 Nro. 5 Kinder Joseph Mikez r. 1801 (Otroci Jožef Mikec) Maria Mikez r. 1804 dedit 1821 (Marija Mikec umrla 1821) Anna Mikez r. 1810 (Ana Mikec) Margareth Mikez r. 1812 (Marjeta Mikec) Joseph GREGORITSCH viduus starost 62 (Jožef Gregorič vdovec) Martin fil. 30 (Martin sin) Andreas 20 (Andrej) Maria 16 (Marija) Gertraud 14 (Jera) Agnes 12 (Neža) POUSCHEG (Použek) Martin GREGORITSCH Hauswirth r. 1770 (Martin Gregorič gospodar) Maria KOTTAR r. 1775 (Marija Kotar) Agnes Gregoritsch Schwester r. 1792 (Neža Gregorič sestra) Georg Gregoritsch ihr Sohn r. 1813 (Jurij Gregorič njen sin) Anton Primskar Hirt r. 1804 (Anton Primskar pastir) Margareth Mikez Innwohnerin r. 1778 (Marjeta Mikec gostač) Ursula Mikez Tochter r. 1813 (Uršula Mikec hči) Bernard Mikez Stiftsohn r. 1802 (Bernard Mikec pastorek) Nro. 6 Nro. 7 Bernard KEPPA starost 38 (Bernard Ursula Kepa) Eheweib 44 (Uršula Joseph (Jožef) Georgius Rosina (Jurij Rosina) žena) 19 Maria 14 (Marija) WAINZERL (Bancerl) Bernard KEPPA Hauswirth r. 1768 (Bernard Kepa gospodar) (Ursula Sidar Eheweib) r. 1750 Uršula Zidar žena Kinder Maria Sidar r. 1786 (Otroci Marija Zidar) Maria Suppantschitsch Magd r. 1800 (Marija Zupančič dekla) Maria Keppa Innwohner r. 1777 dt. 1821 (Marija Kepa gostač umrla 1821) Joseph AMBROSCH starost 45 (Jožef Ursula Ambrož) Eheweib 30 (Uršula žena) Joseph fil. 7 (Jožef Andrea (Andrej) Ursula (Uršula) Gertrudis (Jera) Martinus (Martin) sin) 5 SAPUSHEG (Zapušek) Andreas AMBROSCH Hauswirth r. 1790 (Andrej Ambrož gospodar) Ursula Ambrosch Eheweib r. 1793 (Uršula Ambrož žena) Kinder Maria Ambrosch r. 1810 (Otroci Marija Ambrož) Katharina Ambrosch r. 1818 (Katarina Ambrož) Mathias Ambrosch (Matija Ambrož) r. 1820 Joseph Ambrosch Alter Vater 1760 (Jožef Ambrož stari ata) Ursula Eheweib r. 1765 dt. 821 (Uršula žena umrla 1821) Jakob KOPORZ (Koporc) starost 50 Maria Eheweib 50 (Marija Maria žena) 28 (Marija) Margarita (Marjeta) Andreas (Andrej) 25 Nro. 8 ANZHAR (Andar) Bartholme KOPRIVA Hauswirth r. 1790 (Jernej Kopriva gospodar) Katharina Koporz Eheweib r. 1783 (Katarina Koporc žena) Kinder Johann Kopriva r. 1812 (otroci Ivan Kopriva) Nro. 9 Joseph ROSSINA starost 50 (Jožef Rosina) Maria Eheweib 48 (Marija zena, Nro. 9 Nro. 10 Nro. 10 Nro. 11 Nro. 11 Maria 7 (Marija) Katarina 5 PRIMOSHEG (Primožek) Joseph ROSSINA Hauswirth r. 1750 (Jožef Rosina gospodar) Maria Rossina Eheweib r. 1757 (Marija Rosina žena) Kinder Maria Rossina r. 1792 (otroci Marija Rosina) Katharina Rossina r. 1795 (Katarina Rosina) Johann Rossina Sohn der Maria r. 1818 dedit pro 1821 Ivan Rosina sin Marije umrl 1821) Maria JUANKA starost 60 (Marija Juvan) Maria ZAMANKA 60 (Marija Zaman) KAISHA (kajža) Maria UCHERNIGGIN r. 1765 (Marija Uhernik) Anton AMBROSCH starost 81 (Anton Ambrož) Maria Eheweib 70 (Marija žena) Gertrud Russin fil. 37 (Jera Rus hči) Maria 2 (Marija) Anton 1 Monath (Anton 1 mesec) PRIMOSHEG (Primožek) Gertraut RUSS Hauswirth r. 1770 (Jera Rus gospodar) Kinder Maria Russ (otroci Marija Rus) Gertraud Russ (Jera Rus r. 1797 r. 1800 dt. 821 umrla 1821) DORF MENGESH OHNE KIRCHE Vas Mengeš brez cerkve Nro. 1 Matheus MACH (Matevž Mah) Maria (Marija Nro. 1 BABJEK (Babjek) Michael OKORN (Mihael Okorn Ursula Mikeltsch (Uršula Mihelič Kinder Franz Okorn (otroci Franc Okorn) Gertraud Okorn (Jera Okorn) Johann Okorn (Ivan Okorn) Margareth Okorn (Marjeta Okorn) Georg Okorn (Jurij Okorn) starost 69 Eheweib 50 žena) r. 1778 dt. pro 821 umrl 1821) Eheweib r. 1780 žena) r. 1803 r. 1805 r. 1808 r. 1810 r. 1815 Nro. 2 Franz SCHUPANTSCHITSCH (Franc Zupančič) Ursula (Uršula Anton (Anton Luzia (Lucija) starost 30 Eheweib 26 žena) fil. 4 sin) 2 Nro. 2 Nro. 3 Nro. 3 Katarina ancila celebsi 25 (Katarina dekla najemnika) MALNAR Michael SAMMAN Hauswirth r. 1792 (Mihael Zaman gospodar) Ursula Sumereckar (Uršula Smrekar) Eheweib r. 1797 Kinder Maria (otroci Marija) r. 1820 Anna Pehr Hirtin r. 1808 (Ana Peer pastirica) Jakob SEVER starost 50 Agnes Eheweib 40 (Neža žena) Anton fil. 14 (Anton sin) Mathia (Matija) 4 Lorenz (Lovrenc) 1 Maria (Marija) 13 MOZHILAR (Močilar) Anton SEVER led.Hauswirth (samski gospodar) r. 1787 Agnes Sever Mutter r. 1760 (Neža Sever mati) S**/'-“ (Hrani župnišče Primskovo.) Nro. 4 Anton SCHUPANTSCHITSCH starost 60 (Anton Ursula Zupančič) Eheweib 55 (Uršula žena) Maria filia 19 (Marija hči) Margaretha (Marjeta) 15 Johann (Ivan) 11 der Jung( Anton Schupantschitsch 35 (mladi Anton Zupančič) Ursula Eheweib 25 (Uršula žena) Franz fil.junior 5 (Franc mlajši sin) Anton 4 Joseph 2 (Jožef) Maria (Marija) Nro. 4 PREJEL (Prejel) Jakob PRASNIG Hauswirth r. 1795 (Jakob Praznik gospodar) Maria Schupantschitsch Eheweib r. 1799 dt. pro 1821 (Marija Zupančič žena umrla 1821) Kinder Franz Prasnig r. 1819 (otroci Franc Praznik) Johann Ambrosch Hirt (Ivan Ambrož pastir) Anton Schupantschitsch Vater r. 1765 (Anton Zupančič oče) Ursula do. Eheweib r. 1772 (Uršula Zupančič žena) Margareth do. Tochter r. 1790 (Marjeta Zupančič hči) Gertraud do. Tochter r. 1804 (Jera Zupančič hči) Joseph Sohn d.Margareth r. 1817 (Jožef sin Marjete) Hellena Tochter d.Margareth r. 1820 (Helena hči Marjete) Nro. 5 Joseph KADUNZ inquii. starost 36 (Jožef Kadunc najemnik) Maria Eheweib 26 (Marija žena) Anna senen Mutter 70 (Ana starka mati) Agnes Kovatsch (Neža Kovač) Martin WAIDE Hauswirth (Martina Bajde gospodar) Margareth Eheweib (Marjeta žena) Kinder Anton Waide r. 1804 (otroci Anton Bajde) Joseph do r. 1810 (Jožef Bajde) Maria do. r. 1819 dt. 821 (Marija Bajde umrla 1821) Nro. 6 Gregor SCHUPANTSCHITSCH starost 58 (Gregor Zupančič) Anna Eheweib 50 (Ana žena) Maria anciola 14 (Marija deklica) Nro. 6 KRALIZH (Kraljič) Joseph KADUNZ Hauswirth r. 1765 (Jožef Kadunc gospodar) Maria Eheweib r. 1770 (Marija žena) Kinder Michael Kadunz r. 1802 (otroci Mihael Kadunc) Joseph do. r. 1805 (Jožef Kadunc) Jochann do. r. 1808 dt. p. 1821 (Ivan Kadunc umrl 1821) DORF POLLANE OHNE KIRCHE Vas Poljane brez cerkve Nro. 1 Georg PANZAR starost 50 (Jurij Pancar) Maria Eheweib 40 (Marija žena) Maria fil. 15 (Marija hči) Agnes 11 (Neža) Gertraud 8 (Jera) Anna 5 (Ana) Franz 9 (Franc) Jochann 4 (Ivan) Mathia 1 (Matija) Antonia 2 (Antonija) PANZER (Pancar) Johann PANZER led.Hausw. r. 1795 (Ivan Pancar samski gospodar) Maria Panzer Mutter Wittw. r. 1760 (Marija Pancar mati vdova) Mathias do. Sohn r. 1799 (Matija Pancar sin) Gertraut do. Tochter r. 1790 geheiratet (1812) (Jera Pancar hči poročena) Anna do. do. r. 1793 (Ana Pancar hči) Antonia r. 1801 (Antonija) Tomas SCHUPANTSCHITSCH vid. starost 62 (Tomaž Zupančič vdovec) Martin fil. 20 (Martin sin) Ursula fil. 23 (Uršula hči) Nro. 2 Tomas SCHUPANTSCHITSCH fils. 37 (Tomaž Zupančič sin) Maria Eheweib 33 (Marija žena) Maria fil. 12 (Marija hči) Joseph 8 (Jožef) Johann 5 (Ivan) Anton 2 Anna (Ana) Maria omniole 22 (Marija za vse) Ancila Maria Simontschitsch (dekla Marija Simončič) SAWURNIG (Zavurnik) Johann SUPPANTSCHITSCH Hausw. r. 1794 d. pro 821 (Ivan Zupančič gospodar umrl 1821) Margareth Bruneg Eheweib r. 1796 (Marjeta Brunek žena) Kinder Anton Suppantschitsch r. 1821 (otroci Anton Zupančič) Maria Suppantschitsch Mutter r. 1767 (Marija Zupančič mati) Anton do. Sohn r. 1803 ausgeheiratet (Anton Zupančič sin poročen) Anna do. Tochter r. 1798 (Ana Zupančič hči) Margareth do. do. r.1805 (Marjeta Zupančič hči) Martin Suppantschitsch Vaters Bruder r. 1778 (Martina Zupančič očetov brat) Nro. 3 Nro. 3 Nro. 4 Martin Anton VIDGAI (Anton Vidgaj) Anna (Ana Margaretha (Marjeta) Maria (Marija) Gertraud (Jera) Michael (Mihael) MESHNAR (Mežnar) Anton VIDGAI (Anton Vidgaj Agnes (Neža Kinder Anton Vidgai (otroci Anton Vidgaj) Gertraud Maria do. (Marija Vidgaj) Doliner Gera Dolinar Martinus Kutnar Martina Kutnar SCHUPPAN (Župan) Anton SCHUPANTSCHITSCH (Anton Zupančič) Katarina (Katarina Anton Gregor Joseph Qožef) Hirt r. 1804 (pastir) starost 55 Eheweib 56 žena) 19 17 13 11 Hauswirth r. 1776 dt. 821 gospodar Eheweib umrl 1821) žena) r. 1807 r. 1813 Innwohner gostač) (prečrtan) starost 42 Eheweib 40 žena) 21 prečrtan 11 32 6 27 Nro. 5 Jochann (Ivan) Thomas (Tomaž) 4 25 Franz 3 (Franc) 20 prečrtan Vith (Vid) 18 Katharina (Katarina) 17 36 Maria (Marija) 34 prečrtana Margaretha (Marjeta) 10 30 Gertraud (Jera) 9 28 prečrtana Anna (Ana) 1/2 21 Thomas (Tomaž) 46 prečrtan Maria (Marija) prečrtana Anna Suppantschitsch Tochter der Maria (Ana Zupančič hči Marije) r. 1813 PRESKA (Preska) Georg VIDGAI (Jurij Vidgaj) Katharina Eheweib (Katarina žena) Katharina Tochter (Katarina hči) Jochann (Ivan) Ema KEUSCHEN (kajža) Mathia SIDAR Innwohn (Matija Zidar gostač) Maria KOPORZ Eheweib (Marija Koporc žena) Kinder Maria Sidar (otroci Marija Zidar) KEUSCHEN (kajža) MargarethVIDGAI (Marjeta Vidgaj) Gertraudt Vidgai (Jera Vidgaj) Martin Jerman Elisabeth Eheweib (Elizabeta žena) Anton Šaman dedit pro 821 (Anton Zaman umrl 1821) Agnes starost 6 (Neža) Maria Jerman Tochter 13 (Marija Jerman hči) OBLA GORIZA OHNE KIRCHE Obla Gorica brez cerkve Joseph FLERE starost 30 (Jožef Flere) Gertraud Eheweib 40 (Jera žena) Anna 11 (Ana) Ursula 6 (Uršula) Maria 2 (Marija) Agnes STESKA Mutter 59 (Neža Steska mati) Nro. 2 Nro. 2 Nro. 3 GOLLOB (Golob, Michel Margareth PETRJTSCH Wittw (Marjeta Petrič vdova) Kinder Anna Petritsch (otroci Ana Petrič) Margareth do. (Marjeta Petrič) Gregor MIKEZ starost 60 (Gregor Mikec) Maria Eheweib 70 (Marija žena) Jochan Mulch 45 (Ivan Mulh) SHLOSSER (Šlosar) Georg PODOBNIG Hauswirth (Jurij Podobnik gospodar) Maria Ambrosch Eheweib (Marija Ambrož žena) Kinder Franz Podobnig r. 1803 (otroci Franc Podobnik) Martin do. r. 1808 (Martin Podobnik) Johann do. (Ivan Podobnik) r. 1810 + Maria do. r. 1812 (Marija Podobnik) Anna do. r. 1814 (Ana Podobnik) Margaretha do. (Marjeta Podobnik) r. 1816 + Paul PRASSNIG (Praznik) starost 48 Margaretha Eheweib 51 (Marjeta žena) Ursula 17 (Uršula) prečrtano) r. 1780 r. 1814 r. 1817 Nro. 3 Nro. 4 Nro. 4 Jakob Prassnig (Jakob Praznik) 18 Lissabeth Eheweib 17 (Elizabeta žena) Mathias Surz Hirt (Matija Zurc pastir) MICHL (Mihi) Johann FLOERE Hauswirth r. 1789 (Ivan Flere gospodar) Maria Planinscheg Eheweib r. 1792 (Marija Planinšek žena) Anton Floere Vater r. 1760 (Anton Flere oče) Joseph do. Sohn r. 1784 (Jožef Flere sin) Anton do. do. r. 1793 dient (Anton Flere sin služi) Maria do. Tochter r. 1797 (Marija Flere hči) Ursula do. do. r. 1800 (Uršula Flere) Gregor MIKEZ Innwohner r. 1745 dedit pro 1821 (Gregor Mikec gostač umrl 1821) Franz SURZ starost 45 (Franc Zurc) Maria Eheweib 47 (Marija Maria žena) 9 (Marija) Katarina 4 PAULE (Paule) Jakob PRASSNIG Hauswirth (Jakob Praznik gospodar) Nro. 5 Maria Schrey Eheweib (Marija Šraj žena) Kinder Maria Prassnig r. 1802 (otroci Marija Praznik) Anna do. r. 1805 (Ana Praznik) Joseph do. r. 1808 (Jožef Praznik) Bernard do. r. 1811 (Bernard Praznik) Johann do. r. 1813 (Ivan Praznik) Jakob do. r. 1818 (Jakob Praznik) Paul Prassnig Alter Vater r. 1758 + (Pavel Praznik stari ata) Margaretha do. Eheweib r. 1752 + (Marjeta Praznik žena) Anton FLERE starost 40 Maria Eheweib 40 (Marija žena) Anton fil. 12 (Anton sin) Johann 9 (Ivan) Joseph 5 (Jožef) Maria 1 1/2 (Marija) Georg Schupantschitsch Dienstbote 30 (Jurij Zupančič sel) Ursula fil. (Uršula hči) Maria 20 (Marija) Nro. 5 Nro. 6 GRATZER (Gracer) Johann RAKOUTZ Hauswirth (Ivan Rakove gospodar) Anna Floere Eheweib r. 1788 (Ana Flere žena) Kinder Maria Rakoutz r. 1817 (otroci Marija Rakove) Johann do. r. 1819 (Ivan Rakove) Ursula Floere uneh.Tochter r. 1814 (Uršula Flere nezakonska hči) Joseph Floere alter Vater r. 1768 (Jožef Flere stari ata) Gertraud do. Eheweib r. 1760 dt. 821 (Jera Flere žena umrla 1821) Anton AMBROSCH starost 70 (Anton Ambrož) Anna Eheweib 58 (Ana žena) Maria 26 (Marija) Gertraud 17 (Jera) Katarina 15 Martin 16 Anton 13 Franz Podurnig Schlosser 24 (Franc Podurnik ključavničar) Mathias Ambrosch (Matija Ambrož) JESHENBERG Ježni Vrh Nro. 1 Nro. 2 Nro. 3 Nro. 3 Anton KREPAN starost 80 Margareth Eheweib 60 (Marjeta žena) Katarina 35 Maria fil. (Marija hči) Anton AUNEK starost 50 (Anton Ovnek) Agnes Eheweib 40 (Neža žena) Maria 9 (Marija) Joseph 1 (Jožef) Anton AUNEK PINTAR (Aunek je prečrtan) r. 1790 Maria Surz Eheweib r. 1786 (Marija Zurc žena) Kinder Maria Pintar r. 1814 (otroci Marija Pintar) Josepha do. r. 1817 (Jožefa Pintar) Joseph do. r. 1819 (Jožef Pintar) Gertraud Sorz Magd (Jera Zorc dekla) Anton Surz alter Vater r. 1748 (Anton Zurc stari ata) Jochan JUAN vid. starost 70 (Ivan Juvan vdovec) Anna fil. 30 (Ana hči) Nro. 4 Nro. 4 Nro. 5 Agnes do. 27 (Neža hči) Anton SCHUPANTSCHITSCH starost 50 (Anton Zupančič) Maria Eheweib 45 (Marija žena) Anton fil. 16 (Anton sin) Joseph 10 (Jože) Martin 8 Anna 14 (Ana) Michael 3 (Mihael) Maria 1 (Marija) KREPAN (Krepan) Anton FIMEZ dt. per 821 (Anton Feme umrl 1821 Maria Eheweib (Marija žena) Kinder Anton Fimez r. 1789 (otroci Anton Feme) Joseph Fimez r. 1793 (Jožef Feme) Jochan do. r. 1793 (Ivan Feme) Jakob do. r. 1800 (Jakob Feme) Mathias do. r. 1802 (Matija Feme) Maria do. r. 1797 (Marija Feme) Anton AMBROSCH starost 38 (Anton Ambrož) Nro. 5 Maria Eheweib 40 (Marija žena) Maria fil. 14 (Marija hči) Gertrud 11 (Jera) Anton 7 Agnes 4 (Neža) Anna 2 (Ana) Agnes senen 60 (Neža starka) Jacob (Jakob) PERSTOPEZ (Perstopec) Michael SUPANTSCHITSCH r. 1793 (Mihael Zupančič) Maria Groesnig Eheweib r. 1797 (Marija Groznik žena) Kinder Michael Supantschitsch r. 1817 (otroci Mihael Zupančič) Franz do. r. 1820 (Franc Zupančič) Anton Supantschitsch Vater r. 1748 (Anton Zupančič oče) Anton do. Sohn r. 1780 (Anton Zupančič sin) Martin do. do. r. 1790 (Martin Zupančič sin) Anna do. Tochter r. 1785 dt. 821 (Ana Zupančič hči umrla 1821) Johann Innwohner r. 1802 (Ivan gostač) ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO litija MATIČNA KNJIŽNICA Nro. 6 Nro. 6 Nro. 7, Mathias KASTELZ starost 60 (Matija Kastele) Gertrud Eheweib 59 (Jera žena) Jakob 24 Gertrud 22 (Jera) Anton 20 Anton prečrtan Michael Gorischek Hirt 16 (Mihael Gorišek pastir) MULCH (Mulh) Anton AMBROSCH Hauswirth r. 1792 (Anton Ambrož gospodar) Anton Ambrosch Vater r. 1762 dt. 1821 (Anton Ambrož oče umrl 1821) Maria do. Mutter r. 1765 (Marija Ambrož mati) Kinder Agnes Ambrosch r. 1795 (otroci Neža Ambrož) Jakob do. r. 1800 (Jakob Ambrož) Ursula do. r. 1802 (Uršula Ambrož) Jochan do. r. 1805 (Ivan Ambrož) Maria Lamberger Magd r. 1797 (Marija Lamberger dekla) 1,9 7 in 8 prečrtani Josef WOSHITSH starost 18 (Jožef Božič) Lisabeth Eheweib 25 (Elizabeta žena) Maria 24 (Marija) Nro. 7 Nro. 9 Margaretha (Marjeta) 20 Johann (Ivan) 15 prečrtan Gertrudis (Jera) 14 Katarina RUGEL (Rugel) 10 Jakob KASTELITZ Hauswirth (Jakob Kastelic gospodar) Gertraud Ambrosch Eheweib (Jera Ambrož žena) Kinder Joseph Kasteliz (otroci Jožef Kastelic) r. 1813 Jakob do. (Jakob Kastelic) r. 1816 Maria do. (Marija Kastelic) r. 1818 Franz do. (Franc Kastelic) Anton do. (Anton Kastelic) r. 1810 Anna do. (Ana Kastelic) r. 1812 prečrtana Jochan do. (Ivan Kastelic) r. 1820 Anton FIMEZ (Anton Femec) starost 35 Maria Eheweib 30 (Marija žena) Anton 10 Michael (Mihael) 8 Joseph (Jožef) 6 Maria (Marija) 3 Jochann 4 (Ivan) Jacobus (Jakob) Nro. 8 MEJAZH (Mejač) Joseph BOSCHITSCH Hauswirth r. 1781 (Jožef Božič gospodar) Elisabeth Staner Eheweib r. 1778 (Elizabeta žena) Kinder Anton Boschitsch r. 1804 (otroci Anton Božič) Ursula do. r. 1806 (Uršula Božič) Joseph do. r. 1808 (Jožef Božič) Maria do. r. 1811 (Marija Božič) Anna do. r. 1817 (Ana Božič) Josepha do. r. 1819 (Jožefa Božič) VISHI GERM OHNE KIRCHE Višnji Grm brez cerkve Joseph SCHUPANTSCHITSCH starost 50 (Jožef Zupančič) Maria Eheweib 40 (Marija žena) Lourenz (Lovrenc) 14 Anton 12 Maria (Marija) Jacobus (Jakob) 2 Nro. 1 ZANDER (Čander) Lorenz SUPPANZ Hauswirth r. 1785 (Lovrenc Zupanc gospodar) Anna Ambrosch Eheweib r. 1787 (Ana Ambrož žena) Kinder Joseph Schupanz r. 1808 (otroci Jožef Zupanc) Johana do. r. 1810 (Johana Zupanc) Martin do. r. 1813 (Martin Zupanc) Maria Schuppanz Schwester r. 1797 (Marija Zupanc sestra) NB Anton Schuppanz Bruder (Anton Zupanc brat) Jakob do. do. (Jakob Zupanc brat) Nro. 2 Gregor KOTAR starost 45 Agnes Eheweib 40 (Neža žena) Anna 14 (Ana) Anton 10 Gertrud 7 (Jera) Jochann 4 (Ivan) Maria 3 (Marija) Agnes 1/4 (3 M.) (Neža) Nro. 2 FESHINAR (Fužinar) Gregor KOTTAR Hauswirth r. 1760 (Gregor Kotar gospodar) Agnes do. Eheweib r. 1765 dt. per 1821 (Neža Kotar žena) Nro .3 Nro. 4, Kinder Anna Kotar (otroci Ana Kotar Jochann do. (Ivan Kotar) Maria do. (Marija Kotar) Ursula do. (Uršula Kotar) Gertraud do. (Jera Kotar) Mathias do. (Matija Kotar) Primus JERMAN (Primož Jerman Gertraud (Jera Martin Margaretha (Marjeta) Loure (Lovrenc) Mathias (Matija) 5, 3 Joseph REMME (Jožef Rome Agnes Moschinka (Neža Možina Kinder Anton Remme (otroci Anton Rome) Joseph do. (Jožef Rome) Anna Ichan (Ana Ihan r. 1787 diennt služi) r. 1798 r. 1800 r. 1803 r. 1807 r. 1805 inquii. najemnik) starost 70 Eheweib 65 žena) 30 prečrtan 25 23 20 4 in 5 prečrtana Hauswirth gospodar) Eheweib žena) r. 1818 r. 1820 Hirtin pastirica) Nro. 4 Nro. 4 Nro. 4 starost 50 Eheweib 50 žena) il. 13 sin) 5 1 Mutter 60 (mati) prečrtana 20 starost 39 Eheweib 30 žena) Pat. oče ali boter) fil. (sin) 3 Anton HRIBAR Maria (Marija Mathias f (Matija Maria (Marija) Ursula (Uršula) Katarina Katarina Ursula (Uršula) Tomas SHELESSNIG (Tomaž Železnik) Agnes (Neža Mathaus (Matevž Martin Ursula (Uršula) Mathias (Matija SHELESNIG (Železnik) Thomas SCHELESNIG (Tomaž Železnik Kinder Margareth Schelesnig (otroci Marjeta Železnik Maria do. (Marija Železnik) Anna (Ana) 1 d.Vater 62 oče) Auszuegler preužitkar) r. 1802 verheiratet poročena) r. 1806 r. 1810 Nro. 5 Nro. 6 Nro. 6 Anton Supantschitsch junger Hauswirth (Anton Zupančič mladi gospodar) TEPZ (Tepe) Michael FEMZ Hauswirth r. 1791 (Mihael Feme gospodar) Anna Ambrosch Eheweib r. 1797 dt. p. 1821 (Ana Ambrož umrla 1821 Kinder Maria Femz r. 1820 (otroci Marija Feme) Maria Jichan Inmvohner (Marija Ihan gostač) Jochan do. Sohn (Ivan Ihan sin) Agnes Potiskin Magd (Neža Potisk dekla) Anton ROSSINA starost 42 (Anton Rosina ) Gertrud Eheweib 25 (Jera žena) Gregor 8 Maria 3 (Marija) Anna Schwester 25 (Ana sestra) SHIROKO (Široko) Jakob MULCH Hauswirth (Jakob Mulh gospodar) Agnes Schelesnig Eheweib (Neža Železnik žena) Kinder Jochann Mulch r. 1796 (otroci Ivan Mulh) Franz do. r. 1806 + (Franc Mulh) Anna do. r. 1804 (Ana Mulh) Maria do. r. 1807 (Marija Mulh) Katharina do. r. 1809 (KatarinaMulh) KREMENIG Kremenjek Nro. 22, 23 Jakob SERTSHAN (Jakob Serčan) Agnes (Neža Martin Maria (Marija) Anna (Ana) Margaretha (Marjeta) Nro. FUKOUNIG (Fukounik) Martin SERTSCHAN (Martin Serčan Maria Pischmach (Marija Pižmah Kinder Maria Sertschan (otroci Marija Serčan) Gertraud do. (Jera Serčan Nro. 23, 24 Bernard VIDGAI (Bernard Vidgaj) 22 starost 62 prečrtan 1800 Eheweib žena) 42 20 prečrtan 18 10 7 Hauswirth r. 1778 gospodar) Eheweib r. 1779 žena) r. 1812 r. 1820 dt. 821 umrla 1821) 23 prečrtan starost 25 Maria Eheweib 38 (Marija žena) Tomas 7 (Tomaž) Jochan 4 (Ivan) Maria 2 (Marija) Josepha 1/4 (Jožefa) Katarina ancila 12 (Katarina dekla) Nro. 24 Bernard VIDGAI Hauswirth r. 1774 (Bernard Vidgaj gospodar) Maria Supantschitsch Eheweib r. 1770 (Marija Zupančič) Kinder Jochan Vidgai r. 1796 (otroci Ivan Vidgaj) Thomas do.verehelicht r. 1793 (Tomaž poročen) Margareth Urbantshitsch Ehew. r. 1800 (Marjeta Urbančič žena) Jochan Ostaneg Hirt r. 1805 dt. 821 (Ivan Ostanek pastir umrl 1821) Nro. 24 Martin VIDGAI starost 40 (Martin Vidgaj) Maria Eheweib 40 (Marija žena) Georg 11 (Jurij) Anton 5 Maria 8 (Marija) Gertrud (Jera) Nro. 24, 25 AUHPERGER (Auhperger) 24 prečrtana Martin VIDGAI Hauswirth r. 1760 (Martin Vidgaj gospodar) Maria Eheweib r. 1762 dt. per 1821 (Marija žena umrla 1821) Kinder Maria Vidgai r. 1791 (otroci Marija Vidgaj) Joseph Jäkel Knecht r. 1803 (Jožef Jäkel hlapec) Nro. 25 Thomas AMBROSCH starost 80 (Tomaž Ambrož) Ursula Eheweib 68 (Uršula žena) Anna Novak inquii 40 (Ana Novak najemnik) Nro. 26 Anton STIPITZ Innwohner (Anton Stepic gostač) Maria Eheweib dt. per. 1821 (Marija žena umrla 1821) WEINBERG Vinji Vrh Nro. 2 Martin JECHAN starost 1800 (Martin Jehan) Maria Eheweib 32 (Marija žena) Martin 1 Anna senen vid. 60 (Ana starka vdova) Agnes vidua 40 (Neža vdova) Maria fil. 6 (Marija hči) Agnes 4 (Neža) Nro. 3 Jochan AMBROSCH starost 40 1800 (Ivan Ambrož) Ursula Eheweib 48 (Uršula žena) Joseph fil. 5 (Jožef sin) Maria Juchanka Innwohnerin (Marija Ihan gostač) Gertraud do. Tochter (Jera Ihan hči) Nro. 4 Martin MULI .ICH starost 45 1800 (Martin Mulh) Gertrud Eheweib 50 (Jera žena) Anna ancila 12 prečrtana (Ana dekla) Ursula Boshizh ancila (Uršula Božič dekla) Nro. 5 Joseph JURKOVITSCH Hausbesitzer r. 1792 (Jožef Jurkovič gospodar) Ursula Boschitsch Eheweib r. 1787 (Uršula Božič žena) Kinder Anton do. unehel. Sohn r. 1808 (otroci Anton Božič nezak. sin) Martin Mulch alter Vaterr. 1756 (Martin Mulh stari ata) Gertraud Eheweib r. 1750 dto. 1821 (Jera žena umrla 1821) Nro. 5 Joseph MOTSCHILAR (Jožef Močilar) Maria (Marija Margaretha (Marjeta Maria (Marija Nro. Gregor SAGGOR (Gregor Zagorc Margareth Koschier (Marjeta Košir Kinder Gregor Sagor (otroci Gregaor Zagorc) Maria do. (Marija Zagorc) Maria Koschier (Marija Košir Markus do. (Marko Košir Joseph Motschilar (Jožef Močilar Nro. 6 Andreas STEPPEZ (Andrej Štepec) Ursula (Uršula Maria (Marija) Gertrud (Jera) Jakob Anna (Ana) Maria (Marija starost 51 1800 Eheweib 60 žena) fil 33 hči) fil. ejusdem caleb 6 njena hči) Hauswirth gospodar) Eheweib žena) r. 1808 r. 1810 Stichtochter r. 1793 nečakinja) Sohn sin) r. 1820 alter Vater 1750 stari ata) starost 35 Eheweib 35 žena) 11 8 5 2 vidua senen 60 vdova starka) Margaritha Planinshik sen.uxor (Marjeta Planinšek star. žena) Gertrudis sfil. (Jera hči) Nro. 6 Andreas STEPPITZ Hausvvirth r. 1769 (Andrej Štepec gospodar) Ursula Kasteliz Eheweib r. 1764 (Uršula Kastelic žena) Kinder Martin Steppiz r. 1804 (otroci Martin Stepic) Maria do. r. 1807 (Marija Stepic) Jakob Steppitz r. 1795 (Jakob Stepic) Gertraud Turk verh. Eheweib (Jera Turk por. žena) Kinder Johann Steppitz r. 1819 (otroci Ivan Stepic) MAUSSTHAL DORF MIT FILIAL KIRCHE ST. LUZIA Mišji Dol, vas s podružnično cerkvijo sv. Lucije Nro. 1 Joseph GRABNAR starost 43 (Jožef Grabnar) Maria Eheweib 40 (Marija žena) Maria fil. 10 (Marija hči) Mathias 8 Matija Anton 2 Nro. 1 ZHAUL (Čaul) Joseph GRABNAR Hauswirth r. 1758 (Jožef Grabnar gospodar) Maria Eheweib r. 1760 (Marija žena) Kinder Martin Grabnar r. 1801 dient (otroci Martin Grabnar služi) Ursula Kovatschitsch Innwohnerin r. 1757 pro 1821 (Uršula Kovačič gostač umrla 1821) Nro. 2 Hansche JUAN starost 40 (Anže Juvan) Maria Eheweib 39 (Marija žena) Johann fil. 13 (Ivan) Bernardus 5 (Bernard) Nro. 2 BAROKAR (Barokar) Bernard SUPANTSCHITSCH Hauswirth (Bernard Zupančič gospodar) Maria Juvan Eheweib dedit pro 1821 (Marija Juvan žena umrla 1821) Kinder Maria Juvan r. 1812 (otroci Marija Juvan) Ansche Johann Juvan alter Vater r.1760 Ansche prečrtan (Anže Ivan Juvan stari ata) Anton Korbar Inmvohner (Anton Korbar gostač) Gregor Supantschitsch Bruder (Gregor Zupančič brat) Maria Antontschitsch Magd (Marija Antončič dekla) Maria Paulin Magd (Marija Paulin dekla) Nro. 3 Bernard AMBROSCH starost 35 (Bernard Ambrož) Gertrud Eheweib 40 (Jera žena) Nro. 3 Nro. 4 Maria (Marija) 15 Anton 13 Marka (Marko) 12 Margaretha (Marjeta) 7 Martin 3 Franz (Franc) MALEK (Malek) 1/2 Bernard AMBROSCH (Bernard Ambrož) Hauswirth r. 1762 Gertraudt Kottar Eheweib r. 1762 dedit pro 1821 (Jera Kotar žena umrla 1821) Kinder Martin Ambrosch (otroci Martin Ambrož) r. 1794 Franz do. r. 1798 Soldat (Franc Ambrož vojak) Margaretha do. (Marjeta Ambrož) r. 1788 Anton Korbar Inmvohner (Anton Korbar gostač) Georg SCHURGA viduus starost 60 (Jurij Žurga vdovec) Georg fil. 8 (Jurij sin) Jochann 28 (Ivan sin) Gregor 32 Maria (Marija) 20 Agnes (Neža) 14 Gertrud (Jera) 5 Nro. 4 Nro. 5 Nro. 5 Michael Prašnik inquii. (Mihael Praznik najemnik) Catharina uxor (Katarina žena) AUNITSCHEG (Ouniček) Gregor SCHURGA Hauswirth r. 1770 (Gregor Žurga gospodar) Margareth Kosleutshar Eheweib r. 1775 (Marjeta Kozlevčar žena) Kinder Joseph Schurga r. 1803 (otroci Jožef Žurga) Anna do. r. 1805 (Ana Žurga) Jochann do. r. 1811 (Ivan) Margareth do. r. 1813 (Marjeta) Martin do. r. 1819 (Martin Žurga) Johann Schurga Innwohner r. 1772 dt. p. 1821 (Ivan Žurga gostač umrl 1821) Mathias KOUATSCHITSCH starost 50 (Matija Kovačič) Maria Eheweib starost 40 (Marija žena) Ursula 15 (Uršula) Margaretha 9 (Marjeta) Gertrud 5 (Jera) Mathias KOVATSCHITSCH Innwohner r. 1750 Nro. 6 Nro. 7 Nro. 7 Maria Eheweib r. 1760 (Marija žena) Anna KEPPA inquil.vidua starost 50 (Ana Kepa gostač vdova) Maria fil. 18 (Marija hči) Georg SCHUPANTSCHITSCH starost 60 (Jurij Zupančič) Maria Eheweib 57 (Marija žena) Anton 30 Michael 24 (Mihael) Vallentin 15 (Valentin) Bernard 13 Maria 17 (Marija) Michael SUPANTSCHITSCH Hauswirth r. 1775 (Mihael Zupančič gospodar) Ursula Ferk Eheweib r. 1780 (Uršula Ferk žena) Kinder Michael Supantschitsch r. 1806 (otroci Mihael Zupančič) Maria do. r. 1808 (Marija Zupančič) Franz do. r. 1811 (Franc Zupančič) Martin do. r. 1815 (Martin Zupančič) Luzia do. r. 1819 (Lucija Zupančič) Ursula Kasteliz Magd r. 1800 dedit pro 1821 (Uršula Kastelic dekla umrla 1821) Nro. 8 Andreas GORISCHIK starost 38 (Andrej Gorišek) Gertrud Eheweib 50 (Jera žena) Maria fil. 16 (Marija hči) Joseph 11 (Jožef) Margarita Sat. (Marjeta pomoč) Nro. 8 MESHNAR (Mežnar) Andreas GORISCHEG Hauswirth dt. pro 1821 (Andrej Gorišek gospodar umrl 1821) angenohmene Kinder (privzeti otroci) Johann Petri tz (Ivan Petrič) Maria do. (Marija Petrič) Katharina do. (Katarina Petrič) Nro. 9 Martin JERIN starost 47 Gertrud Eheweib 50 (Jera žena) Nro. 9 Andreas OKORN Hauswirth dt. pro 1821 (Andrej Okorn gospodar umrl 1821) Maria Juchanka Eheweib (Marija Uhan žena) Kinder Joseph Okorn r. 1804 (otroci Jožef Okorn) Anna do. r. 1806 (Ana Okorn) Maria do. r. 1808 (Marija Okorn) Franz do. r. 1814 (Franc Okorn) angen.Tochter privzeta hči) Nro. 10 BARBESH (Barbež) Mathias VALENTIN Hauswirth r. 1770 (Matija Valentin gospodar) Margaretha Slakoviz Eheweib (Marjeta Slekovec žena) Kinder Margareth Valentin r. 1811 dt. p. 1821 (otroci Marjeta Valentin umrla 1821) Ursula Kasteliz Wittw. Innwohner r. 1765 (Uršula Kastelic vdova, gostač) Ursula do. Tochter dt. 1821 (Uršula Kastelic hči umrla 1821) Anton FAKIN starost 32 Maria Eheweib 32 (Marija žena) Anna 9 (Ana) Gertrud 7 (Jera) Michael 4 (Mihael) Maria 2 (Marija) Gertrud Senicula starost 50 (Jera starka) Urschula inquii. 35 (Uršula najemnik) Antonius fil. (Anton sin) PISKOVAR (Piskovar) Anton FAKIN Hauswirth r. 1768 (Anton Fakin gospodar) Maria Eheweib r. 1764 (Marija Kinder Michael Fakin žena) r. 1795 Soldat (otroci Mihael Fakin vojak) Anton do. r. 1802 (Anton Fakin) Gertraut do. r. 1792 (Jera Fakin) Franz Sohn der Gertraut r. 1819 dt. 1821 (Franc sin Jere umrl 1821) DORF JESHIZHE OHNE KIRCHE Vas Ježce brez cerkve Nro. 1 Martin KASTELZ starost 37 (Martin Kastelic) Agnes Eheweib 47 (Neža žena) Joseph 17 (Jožef) Tomas 10 (Tomaž) Gregor 8 Jochann 4 (Ivan) Nro. 1 PETER (Peter) Joseph KASTELLIZ Hauswirth r. 1782 (Jožef Kastelic gospodar) Maria Scheme Eheweib r. 1780 (Marija Seme žena) Kinder Maria Kastelz r. 1808 (otroci Marija Kastelic) Joseph do. r. 1810 dt. p. 1821 (Jožef Kastelic umrl 1821) Katharina do. r. 1813 (Katarina Kastelic) Anton do. r. 1816 (Anton Kastelic) Anna do. (Ana Kastelic) r. 1819 Anna Gollob Innwohnerin (Ana Golob gostač) Anna do. dessen Tochter (Ana Golob njena hči) Jochann AMBROSCH starost 45 (Ivan Ambrož) Agnes Eheweib 41 (Neža Maria žena) 16 (Marija) Anna 14 (Ana) Margaretha 5 (Marjeta) Joseph (Jožef) 8 Gertraud Qera) 1 1/2 Johann AMBROSCH r. 1756 + dt. p. 1821 (Ivan Ambrož) Agnes Eheweib r. 1761 (Neža Kinder Joseph Ambrosch žena) r. 1791 (otroci Jožef Ambrož) Margareth do. r. 1794 geheiratet (Marjeta Ambrož poročena) Ignatz Vhoggar Hirt (Ignac Vogar pastir) Joseph KEPPA starost 36 (Jožef Kepa) Eheweib žena) Maria 11 (Marija) Joseph 8 (Jožef) Margaretha 5 (Marjeta) Anna 3 (Ana) Martin 1 Nro. 3 GERMOUSCHEG (Grmovšek) Joseph KEPPA r. 1764 (Jožef Kepa) Maria Eheweib r. 1762 (Marija Kinder Margareth Keppa žena) r. 1794 (otroci Marjeta Kepa) Anna (Ana) r. 1796 Martin r. 1798 Mathias Groschel Hirt (Matija Grošel pastir) Johann Vhoggar do. (Ivan Vogar pastir) Nro. 4 Jacob MULCH r. 1800 Jakob Mulh Agnes Eheweib (Neža Joanna žena) (Ivana) Agnes (Neža) Maria Planinshek (Marija Planinšek) Nro. 5 Nro. 8, Nro. 6 Martin MULCH starost 50 (Martin Mulh) Maria Eheweib 40 (Marija žena) Maria 18 (Marija) Jakob 7 št. 8 prečrtana Johann PRELOGAR Hauswirth r. 1787 (Ivan Prelogar gospodar) Maria RUGEL Eheweib r. 1795 dt. p. 1821 (Marija Rugel žena umrla 1821) Kinder Jochann Prelogar r. 1813 (otroci Ivan Prelogar) Martin do. r. 1816 (Martin Prelogar) Maria do. r. 1818 (Marija Prelogar) Martin Prelogar Vater r. 1755 (Martin Prelogar oče) Mathias WOSHITSCH starost 27 (Matija Božič) Margaretha 27 (Marjeta) Martin 5 Gertrud 2 (Jera) Anna ancila 13 (Ana dekla) Jakob Woshitsch 88 (Jakob Božič) Anna Eheweib 50 (Ana žena) zena, Nro. 6 Nro. 7 Nro. 7 SKUBIZ (Skubic) Mathias WOSHITSCH r. 1773 (Matija Božič) Margareth Stepetz Eheweib r. 1774 (Marjeta Štepec žena) Kinder Martin Woshitsch r. 1794 abwesend (otroci Martin Božič odsoten) Anton do. prečrtan (Anton Božič) Gertraud do. r. 1796 (Jera Božič) Maria do. r. 1801 (Marija Božič) Anton do. r. 1804 (Anton Božič) Bernard do. r. 1810 (Bernard Božič) Margaretha do. r. 1812 (Marjeta Božič) Jochann do. r. 1814 (Ivan Božič) Anna Woshitsch alte Mutter (Ana Božič stara mati) Martin PRELOGAR starost 45 (Maria Eheweib 49) Marija žena Anna 23 (Ana) Maria 18 (Marija) Marko 16 Jochann 12 (Ivan) S KARLA (Škarja) Martin PRELOGAR Hauswirth r. 1783 (Martin Prelogar gospodar) Katharina Ambsrosch Eheweib r. 1784 dt. p. 1821 (Katarina Ambrož žena umrla 1821) Kinder Bernard Prelogar r. 1809 (otroci Bernard Prelogar) Franz do. r. 1811 (Franc Prelogar) Ursula do. r. 1812 (Uršula Prelogar) Joseph do. r. 1815 (Jožef Prelogar) Maria do. r. 1817 (Marija Prelogar) Anna do. r. 1820 (Ana Prelogar) WABNAPEZH Babna Peč ni h. št. Gregor ARSHER starost 50 (Gregor Aršer) Maria Eheweib 43 (Marija žena) Maria filia 26 (Marija hči) Blas 20 (Blaž) Mathias 17 (Matija) Urschula 19 (Uršula) Catharina fil. (Katarina hči) Anna fil. r. 1797 (Ana hči) Nro. 11 Matheus MULCH Hauswirth r. 1790 (Matevž Mulh gospodar) Maria Mikez Eheweib r. 1789 (Marija Mikec žena) Kinder Maria Mulch r. 1811 (otroci Marija Mulh) Bernard do. (Bernard Mulh) r. 1813 Maria Arschar alte Mutter r. 1767 (Marija Aršar stara mati) Bernard Paulin Hirt r. 1804 (Bernard Paulin pastir) Joseph Udovitsch Hirt (Jožef Udovič pastir) Joannes SANEUSCHEG (Ivan Zanevšek) Margarita uxor (Marjeta žena) Andreas JUVAN (Andrej Gertrudis Juvan) uxor (Jera Martinus Juvan an: 10 (Martin Juvan 10 let) Maria Juvan (Marija Juvan) žena) Martin JUVAN Hauswirth (Martin Juvan gospodar) Anna Klemen tschitsch Eheweib dt. ad. 1821 (Ana Klemenčič žena umrla 1821) Kinder Blas Juvan r. 1813 (otroci Blaž Juvan) Martin Podobnig Hirt r. 1807 (Martin Podobnik pastir) DORF WOLKENBERG MIT DER FILIAL KIRCHE ST JOANNES BAFT. Vas Obli Breg s podružnično cerkvijo sv. Janeza Krstnika UNTERDORF Spodnji Vrh Nro. 1 Nro. 1 Mathias BREGAR Matija Bregar Gertraud (Jera Tomas (Tomaž Anna (Ana Maria (Marija Gertrud (Jera Michael (Mihael) Maria Supanzhizh (Marija Zupančič FISHTER (Fister) Mathias BREGAR (Matija Bregar Agnes (Neža Maria Bregar (Marija Bregar) Katharina do. (Katarina Bregar) Mathias do. (Matija Bregar) Michael do. (Mihael Bregar) Joseph do. (Jožef Bregar) starost 34 Eheweib 34 žena) nepos vnuk) 7 neptis 3 vnukinja) fil. hči) 1 ancila 15 dekla) 10 ancila dekla) Hauswirth gospodar) Eheweib žena) r. 1798 r. 1801 r. 1807 r. 1810 r. 1812 Nro. 2 Nro. 2 Nro. 3 Jakob do. r. 1819 (Jakob Bregar) Anton OUNEG starost 34 (Anton Ovnek) Maria Eheweib 26 (Marija žena) Michael Cognatus 12 (Mihael sorodnik) Anton item 10 (Anton sorodnik) Anna 5 (Ana) Gertrud 3 (Jera) Andreas Ouneg Sene 50 (Andrej Ovnek starec) Maria Eheweib 40 (Marija žena) BLASHEG (Blažek) Maria OUNEK r. 1800 (Marija Ovnek) Anna do. Ana Ovnek r. 1804 Michael do. r. 1808 (Mihael Ovnek) Bernard do. (Bernard Ovnek) r. 1812 Michael Ouneg Bruder Innw. r. 1790 (Mihael Ovnek brat,gostač) Anton STRACH starost 66 (Anton Strah) Matheus filius 36 (Matevž sin) Anza uxor (Anca žena) Andreas Brunegg filius 49 (Andrej Brunek sin) Gertraud ancila 49 (Jera dekla) Katharina ancila 46 (Katarina dekla) Margarita . Suppanzhizh (Marjeta Zupančič) Nro. 3 GOLOVORSHEG (Golovršek) Mattheus STRACH Hauswirth (Matevž Strah gospodar) Anna Markel Eheweib (Ana Markel žena) Kinder Jochan Strach r. 1802 (otroci Ivan Strah) Agnes do. r. 1804 (Neža Strah) Anton Anshur Hirt (Anton Anžur pastir) Franz Boschitsch Hirt (Franc Božič pastir) Nro. 4 Jochan HRIBAR starost 48 (Ivan Hribar) Gertrud Eheweib 49 (Jera žena) Ursula fil. 14 + (Uršula hči) Maria 11 + (Marija) Nro. 4 Michael MAUTZ Hauswirth r. 1797 (Mihael Mauc gospodar) Maria Paulin Eheweib r. 1796 (Marija Paulin žena) Kinder Maria Mautz r. 1819 (otroci Marija Mauc) Maria Bhaiz Hirtin (Marija Bajc pastirica) Mathias Mautz Vater r. 1768 (Matija Mauc oče) Ursula do. Eheweib r. 1769 (Uršula Mauc žena) Margarethjershin Hirtin (Marjeta Jeršin pastirica) Bartholme Paulin Innwohner r. 1790 (Jernej Paulin gostač) Nro. 5 Mathias MAUZ starost 40 (Matija Ursula Mauc) Eheweib 27 (Uršula žena) Bernard m. 4 (Bernard Michael (Mihael) sin) 2 Maria 1 (Marija) alter Florian 80 (stari Florjan) Maria in Dienst (Marija v službi) 40 OBERBERCH Zgornji Vrh Nro. 1 POLLITSCHER (Poličar) Johann SADAR Hauswirth (Ivan Sadar gospodar) Kinder Maria Sadar r. 1794 (otroci Marija Sadar) Jochann do. r. 1800 (Ivan Sadar) Anton do. r. 1811 (Anton Sadar) Joseph do. r. 1814 (Jožef Sadar) Nro. 2 Jochann SADAR starost 38 (Ivan Sadar) Gertrud Eheweib 23 (Jera žena) Maria fil. 5 (Marija hči) Jochann 3 (Ivan) Anna 1/2 (Ana) Ursula Matshin Dienstbote 12 (Uršula Mač sel) Mathias 30 (Matija) Maria Gertrudis Javor anc. 20 Maria prečrtana (Marija Jera Javor) Florian Mauz 17 (Florjan Mauc) Bartholomau Kopriva (Jernej Kopriva) Nro. 2 Thomas AMBROSCH Innwohner (Tomaž Ambrož gostač) Gertraud Eheweib (Jera žena) Kinder Maria Ambrosch r. 1813 (otroci Marija Ambrož) Nro. 3 Anton MARKOUITSCH starost 40 (Anton Anna Markovič) Eheweib 40 (Ana Franz žena) 5 (Franc) Maria (Marija) 2 Nro. 3 WAIZ (Bajc) Anna MARKOUITSCH Wittwe r. 1760 dt. 1821 (Ana Markovič vdova umrla 1821) Anna Suppantschitsch Hirtin (Ana Zupančič pastirica) Agnes Innwohner r. 1758 + (Neža gostač) Nro. 4 Andreas OUNEG starost 37 (Andrej Anna (Ana) Maria Ovnek) Eheweib 36 (Marija Anton žena) 2 (Bernard 1/4) senex Ursula vid. Mutter 80 (starka Uršula vdova mati) Maria Schupantschitsch ancila 25 (Marija Zupančič dekla) Margaretha Ni do. 13 (Marjeta Ni dekla) Maria Glavin (Marija Glavin) Nro. 4 GATSHNIG (Gačnik) Andreas OUNEG Hauswirth r. 1763 (Andrej Ovnek gospodar) Nro. 5 Nro. 5 Anna Kastelliz Eheweib r. 1770 (Ana Kastelic žena) Kinder Bernard Ouneg r .1799 (otroci Bernard Ovnek) Joseph do. r .1801 (Jožef Ovnek) Maria do. r. 1803 (Marija Ovnek) Margaretha do. r. 1812 (Marjeta Ovnek) Jochann r. 1815 d. per 821 (Ivan umrl 1821) Anton SCHURMAN starost 35 (Anton Žurman) Ursula Eheweib 38 (Uršula žena) Maria Savaliza ancila 30 (Marija Zaval dekla) Maria vid. Mutter 100 (Marija vdova, mati) Franciscus Jeshauz (Franc Ježovc) SHURMAN (Žurman) Jakob SCHRAIJ Hauswirth r. 1785 (Jakob Šraj gospodar) Maria Šaman Eheweib r. 1790 (Marija Zaman žena) Kinder Anton Schraij r. 1810 (otroci Anton Sraj) Johann do. r. 1812 (Ivan Sraj) Franz do. r. 1815 (Franc Sraj) Maria do. r. 1817 (Marija Sraj) Nro. 6 Sene (starka Nro. 6 Nro. 7 Mathias do. r. 1819 dedit pro 821 (Matija Sraj umrl 1821 Bernard OUNEG starost 36 (Bernard Ovnek) Gertrud Eheweib 33 (Jera žena) Anna 4 (Ana) Maria 7 (Marija) Katarina vidua 70 Katarina vdova) Maria Miktschouka ancila 17 (Marija Mikec dekla) Martin GERDEN Hauswirth r. 1793 dt. 821 (Martin Gerden gospodar) Ana Ouneg Eheweib r. 1795 (Ana Ovnek žena) Kinder Maria Gerden r. 1815 (otroci Marija Gerden) Jochann do. r. 1818 (Ivan Gerden) Anna do. r. 1820 (Ana Gerden) Bernard Ouneg alter Vater r. 1768 (Bernard Ovnek stari ata) Gertraud Tochter r. 1806 (Jera hči) Jacobus STANGAR (Jakob Štangar) Maria uxor (Marija žena) Thomas Pat. Anna Stermez adopt. (Tomaž oče Ana Stermec posvojenka) Maria uxor (Marija žena) Nro. 7 KARMISE (Karmise) Joseph SIDAR Hauswirth r. 1780 dt.821 (Jožef Zidar gospodar) Anna Šaman Eheweib r. 1792 (Ana Zaman žena) Kinder Katharina Sidar r. 1808 dient (otroci Katarina Zidar služi) Franz do. r. 1810 Mathaus Strach (Franc Zidar Matevž Strah) Maria do. r. 1813 (Marija Zidar) Margaretha do. r. 1815 (Marjeta Zidar) Michael r. 1818 (Mihael) SEUN1BERG Sevno Nro. 8 Martin ROSSINA Hauswirth r. 1780 (Martin Rosina gospodar) Anna Prelogar Eheweib r. 1782 (Ana Prelogar) Kinder Maria Rossina r. 1808 (otroci Marija Rosina) Margaretha do. r. 1810 (Marjeta Rosina) Markus do. r. 1812 (Marko Rosina) Joseph do. r. 1814 (Jožef Rosina) Agnes Rossina Innwohnerin (1740) (Neža Rosina gostač) starost 50 Nro. 9 Nro. 9 Nro. 10 Georg ROSSINA (Jurij Rosina) Katarina (Katarina Anna (Ana) Maria (Marija) Mathias (Matija) Maria Juanka Castelz (Marija Juvanka Kastelic) Mathias ROSSINA (Matija Rosina Gertraud Mikez (Jera Mikec) Kinder Jochann Rossina (otroci Ivan Rosina) Maria do. (Marija Rosina) Joseph Rossina (Jožef Rosina) Georg Rossina (Jurij Rosina MargarethHribar (Marjeta Hribar Jochan VRUNEG (Ivan Brunek) Maria (Marija Mathias (Matija) Maria (Marija) Eheweib 40 žena) 9 7 4 40 Juanka prečrtano Hauswirth r. 1795 gospodar) r. 1793 r. 1816 r. 1818 r. 1820 alter Vater 1750 stari ata) Magd r. 1802 dekla) starost 78 Eheweib 76 žena) 13 8 Nro. 10 PILLAR (Pilar) Mathias BRUNEG Hauswirth r. 1786 (Matija Brunek gospodar) Maria Supantschitsch r. 1790 (Marija Zupančič) Kinder Josepha Bruneg r. 1818 (otroci Jožefa Brunek) Jochan Bruneg alt Vater r. 1730 + (Ivan Brunek stari ata) Maria do. Eheweib r. 1750 + (Marija Brunek žena) Maria do. Tochter r. 1792 (Marija Brunek hči) Anna angenohmene Tochter r. 1812 (Ana posvojena hči) Josef Udovitsch Hirt 1806 (Jožef Udovič pastir) Georg Podobnig Hirt dt. per 1821 (Jurij Podobnik pastir umrl 1821) Mathias SIDAR starost 40 (Matija Gertrud Zidar) Eheweib 45 (Jera Jakob žena) 15 Georg (Jurij) Agnes (Neža) Nro. 11 Leopold HAUPTMAN (Leopold Hauptman) Maria Eheweib (Marija žena) Kinder Katharina Hauptman (otroci Katarina Hauptman) 60 90 r. 1808 Joseph do. r. 1812 (Jožef Hauptman) Anton do. r. 1816 (Anton Hauptman) Nro. 12 Jakob ROSSINA (Jakob Rosina) Agnes (Neža Joseph (Jožef) Anton Maria (Marija) Ursula (Uršula) Gertrud (Jera) Margaretha (Marjeta) starost 38 Eheweib 36 žena) 15 2 11 5 3 2 Nro. 12 VIVAT (Vivat) Mathias POGLAYEN Hauswirth r. 1774 (Matija Poglajen gospodar) Maria Rossina Eheweib r. 1788 dt. pro 821 (Marija Rosina žena) Kinder Jakob Poglaijen r. 1818 (otroci Jakob Poglajen) Johann Nepomuk do. r. 1820 (Ivan Nep. Poglajen) Agnes Rossina alte Mutter r. 1763 (Neža Rosina stara mati) Maria Videmscheg angen.Tochter r. 1810 (Marija Videmšek posvojena hči) Franz Boschitsch Hirt (Franc Božič pastir) starost 70 Gregor Saggor Hirt (Gregora Žagar pastir) Nro. 21 Georg WENZEL (Jurij Vencelj) Maria Eheweib 70 (Marija žena) Keusche Michael JEUNIKAR Innwohner (kajža Mihael Jevnikar gostač) Maria do. Ehefrau (Marija Jevnikar žena) Keusche Josef STEPPITZ Innwohner r. 1765 (kajža Jožef Stepic gostač) Kinder Ursula Stepitz r. 1811 (otroci Uršula Stepic) Nro. 0 Mathias ŠAMAN inquii. starost 72 + (Matija Zaman najemnik) Ursula Eheweib 60 (Uršula žena) Keische Jakob PEHR Innwohner (kajža Jakob Per gostač) Luzia Eheweib (Lucija Kinder Jochan Pehr žena) (otroci Ivan Per) Mathias do. (Matija Per) Nro. 0 Anton KRESSAU starost 48 (Anton Kresal) Agnes Eheweib 30 (Neža Anna žena) 6 (Ana) r. 1763 r. 1792 WOLKENBERG Obli Breg Keische Agnes KRESSOUK Wittwe (kajža Neža Kresal vdova) Kinder Anna Kressou (otroci Ana Kresal) Nro. 1 Nro. 1 Nro. 2 Juri PODERSCHAI starost 60 (Jurij Poderžaj) Maria Eheweib 55 (Marija žena) Anton fillius 23 (Anton sin) Urshula Eheweib 26 (Uršula žena) PETER (Peter) Anton PODERSCHEY r. 1776 dt. per 1821 (Anton Poderžaj) Ursula Glicha Eheweib r. 1779 (Uršula Gliha žena) Kinder Joseph Poderschey r. 1804 (otroci Jožef Poderžaj) Anton do. r. 1810 (Anton Poderžaj) Mathias REINER starost 55 (Matija Rajner) Maria Eheweib 53 (Marija žena) Maria 20 (Marija) Gertrud 6 (Jera) Anton 4 Maria Markovitsh Mutter 70 (Marija Markovič mati) Nro. 2 KRAMAR (Kramar) Maria MARKOVITSH alte Mutter r. 1740 (Marija Markovič stara mati) Anton FAIDIGA Enkel r. 1803 d. per 1821 (Anton Fajdiga vnuk umrl 1821) Maria do. Enkelin (Marija Fajdiga vnukinja) Keuschen (kajže) Barbara KOKLIN Innwohner (Barbara Kokel gostač) Katharina do. do. r. 1821 (Katarina Kokel gostač) Nro. 3 Joseph PRELOGAR starost 35 (Jožef Prelogar) Maria Eheweib 30 (Marija žena) Martin 26 Maria 13 (Marija) Agnes 10 (Neža) Andreas 9 (Andrej) Urshula 7 (Uršula) Katarina 5 Nro. 3 POGRAIZ (Pograjc) Joseph PRELOGAR Hauswirth r. 1764 (Jožef Prelogar gospodar) Kinder Maria Prelogar r. 1786 (otroci Marija Prelogar) Agnes do. r. 1789 geheiratet (Neža Prelogar poročena) Andreas do. r. 1793 (Andrej Prelogar) Nro. 4 Nro. 4 Ursula do. r. 1795 dient (Uršula Prelogar služi) Katharina r. 1797 (Katarina) Peter Innwohner (Peter gostač) Joseph Panger Innwohner r. 1794 weggegangen (Jožef Panger gostač odšel) Miklaus WEIZ starost 58 (Miklavž Bajc) Maria Eheweib 59 (Marija žena) Maria 30 (Marija) Jochann 27 (Ivan) Katarina 21 Mathias 19 (Matija) Josepha (Jožefa) WEIZ (Bajc) Georg MERSU Hauswirth (Jurij Merzel gospodar) Katharina Weiz Eheweib (Katarina Bajc žena) Kinder Maria Mersu r. 1810 (otroci Marija Merzel) Anton do. r. 1812 (Anton Merzel) Anna do. r. 1818 (Ana Merzel) Margareth do. r. 1820 dt. 1821 (Marjeta Merzel umrla 1821) Niklas Weiz alt Vater r. 1740 + (Miklavž Bajc stari ata) Nro. 5 Nro. 5 Nro. 6 Nro. 6 Maria Eheweib r. 1738 (Marija žena) Maria do. Tochter r. 1769 (Marija Bajc hči) Mathias UTNIKAR starost 35 (Matija Utnikar) Agnes Eheweib 35 (Neža žena) Agnes 12 (Neža) Mathaus 3 (Matevž) Maria 6 (Marija) Joseph 3 Wochen (Jožef 3 tedne) Mattheus UTNIKAR r. 1764 (Matevž Utnikar) Agnes Ischanka Eheweib r. 1766 (Neža Ižanc žena) Kinder Mathias Utnikar r. 1796 (otroci Matija Utnikar) Joseph do. r. 1799 (Jožef Utnikar) Georg OUNEK starost 82 (Jurij Ovnek) Mathias fil. 36 (Matija sin) Maria fil. 19 (Marija hči) Katarina ancila 18 (Katarina dekla) Maria Ouneg (Marija Ovnek) JURESH (Jurež) Mathias OUNEG led.Hausw. r. 1764 Nro. 7 Nro. 7 Nro. 8 (Matija Ovnek samski gospodar) Maria do. Schwester r. 1780 (Marija Ovnek sestra) Maria Magd r. 1768 (Marija dekla) Jochan GOLLOB starost 40 (Ivan Golob) Urshula Eheweib 40 (Uršula žena) Maria 7 (Marija) Andreas 5 (Andrej) Agnes Schwester 30 (Neža sestra) Gertrudis sor. (Jera sestra) Jochann GOLLOB Hauswirth r. 1760 (Ivan Golob gospodar) Ursula Lauricha Eheweib r. 1762 (Uršula Lavrih žena) Kinder Maria Gollob r. 1792 (otroci Marija Golob) Andreas do. r. 1794 (Andrej Golob) Peter Hirt dedit pro. 1821 (Peter pastir umrl 1821) Lukas NOUAK starost 24 (Luka Novak) Urshula Eheweib 29 (Uršula žena) Jochann 6 (Ivan) Maria 3 (Marija) Agnes Krallin ancila 50 (Neža Kralj dekla) Martin Flere sene 70 (Martin Flere starec) Nro. 8 Jochann NOVAK Hauswirth r. 1795 (Ivan Novak) Maria Markovitsch Eheweib r. 1797 dt. pro 821 (Marija Markovič žena umrla 1821) Kinder Jochann Novag r. 1816 (otroci Ivan Novak) Maria Tochter r. 1818 (Marija hči) Ursula Novag Wittwe Mutter r. 1768 (Ursula Novak vdova mati) Nro. 9 Andreas MIKEZ starost 60 (Andrej Maria Mikec) Eheweib 59 (Marija Andreas žena) 15 (Andrej) Katarina 8 Margaretha (Marjeta) 6 Urshula (Uršula) 2 Nro. 9 Andreas MIKEZ Hauswirth r. 1785 (Andrej Mikec) Agnes Poibitsch Eheweib r. 1787 (Neža Pojbič žena) Kinder Maria Mikez r. 1810 (otroci Marija Mikec) Katharina (Katarina) r. 1812 Margareth (Marjeta) STEINBERG Kamni Vrh Nro. 10 Bernard KLEMENTSCHITSCH starost 30 Bernard Klemenčič Luzia Schwester 20 Lucija sestra Martinus Flore Martin Flere Nro. 10 Bernard KLEMENTSCHITSCH led. Hsw. r. 1770 dt. per 821 (Bernard Klemenčičsamski gospodar) Nro. 11 Martin MATSH starost 29 (Martin Mač) Margareth Eheweib 29 (Marjeta žena) Michael 1 (Mihael) Martin Ischanz inquii. 78 (Martin Ižanc najemnik) Maria Eheweib 75 (Marija žena) Nro. 11 Martin MATSCHEK Hauswirth r. 1760 (Martin Maček) Margareth Lousch Eheweib r. 1762 dt. pro 821 (Marjeta Lavš žena umrla 1821) Kinder Luzia Klementschitsch r. 1802 (otroci Lucija Klemenčič) Nro. 12 Tomas AMBROSCH starost 40 (Tomaž Ambrož) Margareth Eheweib 24 (Marjeta žena) Maria 3 (Marija) Martin 1/4 Mathias REPOUSCH Hauswirth (Matija Repovž gospodar) Gertraud Kovatsch Eheweib dt. pro 1821 (Jera Kovač žena umrla 1821) Kinder Michael Repousch r. 1811 (otroci Mihael Repovž) Anton do. r. 1814 (Anton Repovž) Maria do. r. 1817 (Marija Repovž) Agnes do. r. 1819 (Neža Repovž) Jochan VIDGAI starost 67 (Ivan Vidgaj) Agnes Eheweib 67 (Neža žena) Tomas Klementschitsch 20 (Tomaž Klemenčič) Katarina Eheweib 20 (Katarina žena) Anna Klementschitsch Schwester 18 (Ana Klemenčič sestra) Gertrud 16 (Jera) Michael Bruder 14 (Mihael) Mathias Fimz 5 (Matija Feme) Thomas Klementschitsch (Tomaž Klemenčič) Nro. 13 Thomas KLEMENTSCHITSCH (Tomaž Klemenčič) Katharina Vidgai (Katarina Vidgaj Kinder Agnes Klementschitsch (otroci Neža Klemenčič) Maria do. (Marija Klemenčič) Eheweib žena) Jochann Klementschitsch (Ivan Klemenčič) Maria (Marija Eheweib r. 1779 r. 1805 dedit pro 1821 umrla 1821) zena POPIS OTROK, KI SO HODILI K VEROUKU LETA 1829 Ausweis jener Kinder die im Pfarrvikariat PRIMSKAU im Jahre 1829 in der Krist katholischen Lehre unterrichtet wurden. Ta dokument je popisal vikar Markus Skander, rojen 18. aprila 1788 v Šentjurju pri Kranju. Že njegov priimek nam razodeva, da je iz krajev, ki so jih naselili briksenški gospodje že v trinajstem stoletju na svojih posestvih okoli Škofje Loke. Na Primskovo je prišel 1. maja 1822 in bil tu do svoje smrti 17. marca 1834. Tu je tudi pokopan. Moral je zelo dobro obvladati slovenščino, saj je pisal npr. Nesha za Nežo, kar so v tistih časih dosledno pisali nemško Agnes, potem so tu večkratni zapisi Jannes za Janeza, kar so takrat pisali Joannes ali Johann, Marca za Marko namesto Marcus (Prešeren je uporabljal enako Sv. Marka!). Takšni dokumenti so v arhivih silno redki, saj ni bilo običajno otroke popisati na ta način. Iz originala pa se da razbrati, da ga je uporabljal za svoje potrebe, saj so s svinčnikom vnesene različne zaznambe, ki kažejo na verjetno evidenco pri pouku ali izpraševanju. Hišnih imen nismo transkribirali, saj boste z lahkoto spoznali, iz katere hiše so bili otroci. Ludimagister je bilo takrat ime za učitelja in Anton je bil njegov sin, kar je razvidno iz popisa prebivalstva (Status animarum/Družinska knjiga) iz leta 1799, kjer je vikar priimek zapisal Sadrashnig. sdfdmjesrU ■thA-lgdsrt J} h ! } j M. g. / 1 I i f J&, 1 S7S. m. &Z0. &20. ? §C d. &■ aj/L J /&r 7. J f f v7Le }ZÙloù>? 'i tdčei4žhuju i/ŽrnsrerfT.oor friß $ 't/ft-OjMi tjua d mA r OtlA flutter Se^r t / i j. / f f / (Hrani župnišče Primskovo. ) Nomen vulgare Nähme und Zunahme Slovenski Geboren Hišno ime Ime in priimek priimek Rojen Ludimagister Anton Sadrashnig Joannes Skander Zadrašnik 8. junija 1816 Hriberjov Anton Schraj Šraj 7. avgusta 1818 Hriberjov Franz Schraj Šraj 16. novembra 1820 Berzhogel Mathias Simrekar Smrekar 26. januar 1816 Prejelov Franz Prasnig Praznik 24. septembra 1819 Meklaviov Franz Verbizh Verbič 11. januar 1819 Meklaviov Joseph Verbizh Verbič 9. februarja 1820 Sapusheg Mathias Ambrosh Ambrož 24. februarja 1820 Primoshek Joannes Rossina Franz Shivauz Rosina Zivavc 11. julij 1818 1821 Fushinar Mathias Jermann Jerman 1817 Rome Anton Rome Rome 14. junij 1818 Rome Joseph Rome Rome 16. februarja 1820 Rugel Jacob Kasteliz Kastelic 2. april 1816 Rugel Joannes Kasteliz Kastelic Derk Joseph Pinter Pintar 21. februar 1819 Mulch Miha Gorizheg Goriček 1821 Perstopez Miha Suppanzhizh Zupančič 1. oktober 1817 Paulicha Jacob Prasnig Praznik 12. julij 1818 Boshtian Jannes Shtepez Štepec 21. junij 1819 Zap Marca Šaman Zaman 4. april 1820 Shabjekar Marca Jurkouzh Jurkouč 21.aprila 1820 Shpanz Martin Suppanzhizh Zupančič 9. novembra 1815 Pishkovar Franz Fakin Fakin 29. junij 1819 Jannesov Jannes Prelogar Prelogar 16. november 1813 Jannesov Martin Prelogar Prelogar 23. oktober 1816 Markov Joseph Prelogar Prelogar 6. februar 1814 Saurneg Anton Suppanzhizh Zupančič 3. januar 1821 Fifout Jacob Poglajen Poglajen 18. julij 1818 Fifout Jannes Poglajen Poglajen 2. maj 1820 Rossinov Jannes Rossina Rosina 17. april 1817 Rossinov Joseph Rossina Rosina 20. marec 1820 Bernad Franz Vidgaj Vidgaj 19. oktober 1821 Piller Jannes Bruneg Brunek 30. april 1822 Vesseu Anton Iller Iler 3. april 1819 Gabriel Joannes Novak Novak 3. september 1816 Blashkov Joseph Suppanzhizh Zupančič 13. marec 1817 Fishtrov Joseph Bregar Bregar 28. maj 1812 Fishtrov Jacob Bregar Bregar 14. julij 1819 Shurman Mathias Shraj Šraj 3. april 1816 Shurman Franz Shraj Šraj Resnig Jannes Gerden Gerden 28. junij 1818 Polizhar Joseph Sadar Sadar 18. december 1814 Mauz Joseph Mauz Mavec 17. marec 1821 Guzhnig Jannes Ouneg Ounek 14. januar 1815 Skubez Jannes Boshizh Božič 4. maj 1814 PUELLE - DEKLICE Mihalovo Maria Schraj Šraj 25. april 1818 Mihalovo Anna Schraj Šraj 22. april 1820 Mihalovo Josepha Schraj Šraj 1. december 1823 Berzhogel Maria Simrekar Smrekar 15. avgust 1818 Hriber Helena Hriber Hribar 28. april 1820 Kopazhia Maria Suppanzhizh Zupančič 21. december 1819 Malnar Maria Šaman Zaman 20. avgust 1820 Prejev Helena Suppanzhizh Zupančič 11. april 1820 Zhembe Maria Kotter Kotar 22. februar 1820 Šamanova Maria Šaman Zaman 8. junij 1820 Wanzerl Maria Schraj Šraj 30. avgust 1822 Sapushek Chatarina Ambrosh Ambrož 8. november 1818 Tepzhova Maria Femez Femec 2. oktober 1820 Mejazh Anna Boshizh Božič 8. maj 1814 Mejazh Josepha Boshizh Božič 22. februar 1819 Rugel Maria Kasteliz Kastelic 8. marec 1820 Derkova Elisabeth Pinter Pinter 21. oktober 1821 Derkova Josepha Pinter Pinter Perstopez Ursula Suppanzhizh Zupančič 16. oktober 1814 Grazarjeva Maria Rokauz Rokavec 20. december 1817 Ounizheg Maria Schurga Žurga 30. oktober 1819 Shpanz Luzia Suppanzhizh Zupančič 11. december 1819 Petrova Anna Kasteliz Janneš Maria Prelogar Sh’harjova Anna Prelogar Pillarzhek Maria Sidar Grazar Anna Rokauz Pillar Josepha Bruneg Jur Maria Rossina Juresheg Chatarina Kmet Waiz Anna Mersu Gabrjev Maria Novak Gregor Maria Mikez Zemš Nesha Repoush Zemš Maria Repoush Mauz Maria Mauz Shurman Maria Shraj Resnig Maria Gerden Kastelic 1. maj 1819 Prelogar 27. novembra 1818 Prelogar 21. julij 1820 Zidar 16. februar 1814 Rokavec 28. julij 1821 Brunek 21. december 1818 Rosina 16. junij 1818 Kmet 1816 Merzel 16. julij 1818 Novak 24. april 1819 Mikec 1810 Repovž 30. november 1819 Repovž Mavec 29. januar 1819 Šraj 3. april 1816 Gerden 16. december 1815 CERKVENI SEDEŽNI RED, POPISAN V LETIH 1851/74 liber in quo Nomina parochianorum in scamnis eccles. Sedentium adseript funt ab anno 1851 usque ad 1874 - seznam cerkvenega sedežnega reda v župniji B. M. V. Primskau na Dolenjskem od leta 1851 do 1874. V tem času so na Primskovem bili župniki Anton Pad. Janez KEŠE (1843/56), Matija Marolt (1856/63), Januarij STRAH (1863/72) in Frančišek Ser. Gorišek (1872/73). Iz seznama je razvidno, da so bili najemniki sedežev dopolnjevani/spremenjeni tako, kakor se je kateri gospodar sedežu odpovedal ali pa je oseba umrla. Vidimo tudi lahko, da so vpisi med obema skrajnima letoma vedno bolj slovenski, imena pa so v skladu s takrat veljavnim zakonom - z redkimi izjemami - dosledno pisana v nemški obliki. Letni zneski najema so v Fl.= goldinarjih in v. = vinarjih stare avstrijske veljave. Ime in priimek Hišno ime Naselje Znesek Scannai - Viromrn ad Aram (klopi za može pri oltarju) (Hrani župnišče Primskovo.) Franz Selan Malie Mausthal (Franc Selan Mišji Dol) Matija Zlembergar Pograjc Primskova Gora Janez Kren Krodat Lacenberg (Lačni Vrh) 2. Johann Sadar Polizhar Primskou 3 Fl. (Ivan Sadar Jakob Kotar Poličar Primskovo) 3. Josef Sadar Polizhar Primskou 4 Fl. (Jožef Sadar Poličar Primskovo) Anton Mulch Fužinar Višji Germ (Anton Mulh Višnji Grm) 4. Martin Grabnar Mausthal Mišji Dol 2 Fl. 40 v. Ignacij Koleša Kuplerček Miheliča France Vidgaj Mejnoučkov Poljane 6 France Koren Pilarček Preska 2 5. Mathias Rosina Jurjouz Sevno 3 Fl. 27 v. (Matija Rosina Jurjovc) Ignacij Koleša Kuplerček Miheljca Scamnum 2dum. (druga skupina klopi) 6. Jacob Prašnik +1858 Prejel Mengesh 3 Fl. 27 v. (Jakob Praznik Franz Praznik Mengeš) 7. Mathias Bregar Fishter Unterverh 7 Fl. 30 v. (Matija Bregar Fister Dolnji Vrh) Jože Smerekar (Jože Smrekar) Preska 8. Anton Sadar Polizhar Primskau 6 Fl. 10 v. Anton Sadar Poličar Primskovo 9. Gregor Gregorizh Juresek Lazhenberg 5,60 (Gregor Gregorič Barth. Draxler (Jernej Draksler) Jurežek Lačni Vrh) Scamnum I.-mum ab Ara St. Nicolai Dolens, (prva skupina klopi pri oltarju sv. Miklavža) 10. Georg Kolesha Krumpler Mausthal 3,0 (Jurij Kolesa Mišji Dol) Franz Gorišek (Franc Gorišek) Pristopec Mulhe 11. Lorenz Smrekar +1858 Berzhugel Gradishe 3,0 (Lovrenc Smrekar Berčhugel Gradišče) Johann Werbič (Ivan Verbič) Adamle Kremenjek Franz Verbič (Franc Verbič) Adamle Kremenjek 12. Anton Saiz Pangra V. Irgen 2,0 (Anton Zajc) Martin Shivavz Sevno (Martin Živavc) Franz Zičar Jurkov Gornji Verh Jože Zidar Ščurk Verh 2,50 13. Josef Pirnat Aushberger Kermenjek 3,12 (Jožef Pirnat) Scamnum Il.-dum (druga skupina klopi) 14. Martin Boshizh Šaman Presska 2,12 (Martin Božič Zaman Preska) Felix Zidar Ščurkov Sevno 25 (Feliks Zidar) Felice Sidar (Feliks Zidar) Sevno 15. Josef Sidar +1858 Kremse Oberverh 2,12 (Jožef Zidar Zgornji Vrh) Franz Zidar (Franc Zidar) Ščurk Jakob Femec Tepčev Oblagor. France Perstopec Verh 16. Mathias Gorishek Mulh Jeshenberg 6,15 (Matija Gorišek Ježni Vrh) Ignaz Kolesa Kumpler Maustha (Ignac Koleša Mišji Dol) Scamnum Ill.-tium. (tretja skupina klopi) 17. Michael Shraj +1862 Jacob Gradishe 2,12 (Mihael Sraj Jakob Gradišče) Martin Kepa Ježce 18. Michael Supanz Shpanz Mausthal 3,12 (Mihael Zupanc Franz Groznik (Franc Groznik) Špane Mišji Dol) 19. Martin Gerden Resnik Oberverh (Gornji Vrh) 3,12 Jacob Vidgai Mežnarčkou Polane (Jakob Vidgaj Poljane) Joseph Zupančič Oberverh (Jožef Zupančič Gornji Vrh) 20. Anton Mersel Baiz Lazhenberg 3,40 (Anton Mrzel Bajc Lačni Vrh) Scamnum IV. (četrta skupina klopi) 21. Mathias Bruneg +1862Piler Sevno 3,30 (Matija Brunek) Josef Pancer (Jožef Pancar) Pancer Polorje 22. Anton Mikez Simon Sevno 2,40 (Anton Mikec) Martin Kastelic Ruglov Jeshenberg (Ježni Vrh) Anton Fajdiga ml. Golce 23. Franz Pudobnig Kovazhek Oblagoriza (Franc Podobnik Kovaček Obla Gorica) Josef Kasteliz Rugel Lazhenberg (Jožef Kastelic Lačni Vrh) Anton Zupančič Miha Femec Miha Jemc Lampret Viniverh (Vinji Vrh) 24. Anton Supanzhizh Babjek Primskau (Anton Zupančič Primskovo) Josef Jerič Šaman (Jožef Jerič Zaman) Matija Oven Primsk. gora 11 25. Mathias Shraj +1859 Shurman Sevno (Matija Sraj Zurman) Martin Zupančič Zubna (Zubina) Beno Stermec 26. Franz Supanzhizh Saurnik Polane (Franc Zupančič Zavurnik Poljane) France Vidgaj Verh Zg (Gornji Vrh) Scamnum V. (peta skupina klopi) 27. Josef Femz Krepan Jeshenberg (Jožef Feme Ježni Vrh) Franz Femz (Franc Feme) 28. Johann Strah Golovershek Unter verh (Ivan Strah Golovršek Dolnji Vrh) ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO litija MATIČNA KNJIŽNICA Andreas Pajk Andrezhe St. Veit (Andrej Pajk Andrejče Šentvid) Johann Prelogar Janezu Ježče +6.4.1862 (Ivan Prelogar Janezov Ježce) Bernard Zupančič Mišji Dol 29. Martin Keppa Germoshzhek Jeshze 2,20 (Martin Kepa Germošček Ježce) Johan Černe (Ivan Černe) 30. Franz Lokar Baroker Mausthal 2,51 (Franc Lokar Barokar Mišji Dol) Vidgaj 3,35 Jacob Sraj Matukov (Jakob Šraj) 31. Anton Boshizh Skubez Jeshze 3,30 (Anton Božič Skubec Ježce) Bernard Božič 32. Johann Bruneg Piller Polane 3,43 (Ivan Brunek Pilar Poljane) Johann Mulh Gorenk Babnapezh (Ivan Mulh Babna Peč) Franz Penaver Sevno (Franc Penaver) Scamnum VI. (šesta skupina klopi) 33. Jacob Kottar Zhemshe Primskau 2,43 (Jakob Kotar Čemše Primskovo) 34. Bernard Zherne Napolion Oblagoriza 2,43 (Bernard Černe Napoleon Obla Gorica) Alojz Černe Franc Mulh +1860 Stara Gora 35. Anton Mikez +1860 Krajzhek Primskau 2,43 (Anton Mikec Kraj ček Primskovo) Augustin Klemenčič (Avguštin Klemenčič Janez Pintar Žvabovagora Zvabova Gora) Ježenberg 6 (Ježni Vrh) Janez Pintar Derk Ježenberg (Jezni Vrh) 36. Franz Golf Primoshek Primskau 3,31 (Franc Golf Primožek Primskovo) Miha Štepec Gabrijelček Zagrič 37. Ignatz Zhopar Adamle Kermenjek 3,14 (Ignac Čopar) Jur Zupančič Zaurnikov Poljane 38. Martin Prelogar Martinovz (Martinove) Franc Vavtar Scamnum VII.-mum. (sedma skupina klopi) Preska Oblagor. (Obla gorica) 3,50 39. Martin Bregar Fishter (Fister Unterverh Dolnji Vrh) 4,15 Michael Phras (Mihael Fras) France Zupančič Babjek Oblagor. (Obla Gorica) 40. Bernard Supanzhizh (Bernard Zupančič Napoleon Mausthal Mišji Dol) 3,20 Josef Černe (Jožef Černe Napoleon Oblagorica Obla Gorica) Anton Božič Skubic Ježice (Ježce) 41. Michael Supanzhizh Shtepez Shubna 2,80 (Mihael Zupančič Štepec Zubina) Franz Shrej Jacopov Gradishe (Franc Sraj Jakobov Gradišče) Miha Šraj Anton Zupančič Hribar Gradiše 42. Josef Derk Joshe Mausthal 2,42 (Jožef Derk Jože Mišji Dol) Miha Miklaučič Kumpler Mišji Dol Janez Ostanek Ješče (Ježce) 43. MarcusJ urkovizh Shabjekar jun. Viniverh 2,14 (Marko Jurkovič Zabjekar jun. Vinji Vrh) Michael Shrej Hribarjov Gradishe 2,11 (Mihael Sraj Gradišče) 44. Bernard Prelogar Shehariz Jeshze 2,60 (Zeharc Ježce) Miha Miklavčič Kumpler Mišidol 4,15 (Mišji Dol) 45. Josef Jurkovizh Shabjekar Viniverh 2,60 (Jožef Jurkovič Zabjekar Vinji Vrh) Scamnum VIII.-vum. (osma skupina klopi) 46. Franz Prelogar Shehariz Jeshze 1,10 (Franc Prelogar Anton Kuhelj Zeharc Ježce) Miha Možina Višjigerm (Višnji Grm) Anton Božič Ješče (Ježce) 47. Gregor Konzhar Otezhan Otezhverh 3,00 (Gregor Končar Otečan Otečvrh) Johan Fakin (Ivan Fakin) Alojz Gričar NB je druge fare Menjgeš (Mengeš) 48. Georg Gregorič Povshek Primskau 2,00 (Jurij Gregorič Povžek Primskovo) Jože Femec Preske (Preska) 49. Mathias Femz Tepež Vishjigerm 2,00 (Matija Feme Tepec Višnji Grm) Scamnum in Choro ad partum dextram (klopi v koru na desni strani) Scamnum I. (I.skup)Ein Gebuehr von der lsten Bank ist a 20F weil statt 4 nur 3 sitzen wollen. Prispevek prve klopi je 20 goldinarjev, ker namesto štirih želijo sedeti le trije. 1. 2. 3. Jacob Poglajen (Jakob Poglajen) Fifovt Sevno 3,00 Martin Možina Višjigerm (Višnji Grm) Michael Medved Piller jun. Sevno 3,40 (Mihael Medved Pilar jun.) Janez Miklavčič Cezelj Mišjidol (Mišji Dol) Franz Vidgaj (Franc Vidgaj) Jože Vidgaj Bernardek Sevno 2,40 Scamnum II. (druga skupina klopi) Anton Vidgaj Meshnarzhek Polane 2,40 (Anton Vidgaj Mežnarček Poljane) Jacob Ambrosh Zap Staragora 2,42 (Jakob Ambrož Cap Stara Gora) Anton Balant Mulh Muljhi (Mulhe) Josef Stanger Stanger Mengesh 2,40 (Jožef Stanger Mengeš) Matth Draxler Organist 4,70 (Matevž Draksler) 6. Johann Šraj +1859 Shurman Oberverh 2,40 (Ivan Sraj Zurman Gornji Vrh) Miha Gorišek Lampret 2,50 7. Josef Strah Golovershek jun. Unterverh 3,70 (Jožef Strah Golovršek Dolnji Vrh) Jurij Gorišek Krem. Jurij Kremenjek 18 Scamnum III. (tretja skupina klopi) 8. Bernard Ovneh Gazhjek Oberverh 2,00 (Bernard Ovnek Gačjek Gornji Vrh) Franz Ovneh (Franc Ovnek) Janez Zupančič Zaurnik Poljane (Zavurnik) 9. Johann Supanzhizh Savrenk Polane 2,00 (Ivan Zupančič Zavurnik Poljane) France Koren Pillarček Preska 2 (Pilarček) Franc Koren Pilarček Preska France Vidgaj Mežnarčkov Poljane Miha Golob Oblagorica (Obla Gorica) 10. Johann Kopriva Anzhar Preska 1,20 (Ivan Kopriva Ančar) France Zupančič Barbež 11. Johann Šaman Kopazhin Gradishe 3,30 (Ivan Zaman Kopačin Gradišče) Janez Pavlin Oblagorica (Obla Gorica) Bernhard Kastelec Poljan 3,75 (Bernard Kastelic Poljane) 12. Anton Koren Pillerzhek (Pilarček) Preska 3,30 13. Marcus Kottar Malov Kermenjek 3,00 (Marko Kotar) Anton Supančič Shelesnik Selno (Anton Zupančič Železnik Sevno) Martin Smrekar Vrh 2,50 Gregor Prelogar 14. Johann Pober Knecht (Ivan Pober hlapec) 15. Johann Klemenzhizh Shimanek Kamenverh 2,43 (Ivan Klemenčič Žimanek Kamni Vrh) Nace Zaman Gradiše (G)radišče Janez Godez (Janez Godec) Janez Zupančič Lačenberg (Lačni Vrh) Scamnum I. Ad partem Sinistram NB Zu 35 F sitzen nur 3. Klopi na desni strani OP. Za 35 Gld. sedijo le trije. 16. Andreas Shraj Banzerle Primskau 3,40 (Andrej Sraj Bancerle Primskovo) 17. Bernard Prašnik Paulicha Oblagoriza 3,43 (Bernard Praznik Pavliha Obla Gorica) Miha Smrekar Goloverh (Golovršnik) Vrh 18. Josef Ambrosh Ambroshek Jeshze 3,73 (Jožef Ambrož Ambrožek Ježce) Johann Ambrož Babnapeč (Ivan Ambrož Babna Peč) Janez Kastelic Gracar Oblagorica Obla Gorica 19. Bernard Paulin Barokar Babjepezh (Babna Peč) 2,37 Martin Ambrož Ambrožek Ješče (Ježce) Scamnum II. (druga skupina klopi) 20 Josef Mauz Mauz Unterverh 3,40 (Jožef Mavec Mavec Dolnji Vrh) 21. Josef Rosina Rosina Sevno 3,20 (Jožef Rosina) Janez Praznik Pavlihovi Oblagorica (Obla Gorica) 22. Anton Fajdiga Kramer Lazhenberg +5. 1. 60 3,15 (Kramar Lačni Vrh) Johann Srai (Ivan Sraj) Janez Sraj Bajncerl Primskovška gora 2,50 23. Mathias Ambrosh Sapushzhek Primskau 3,35 (Matija Ambrož Jože Štangar Zapušček Primskovo) Scanum III. (tretja skupina klopi) 24. Johann Kottar Fushinar Vishjigerm 2,00 (Ivan Kotar Fužinar Višnji Grm) Jože Bedene Lišček Primskovska gora 25. Johann Supanzhizh Zunder coel. Staragora 3,00 (Ivan Zupančič Cunder Stara Gora) Thomas Supanzhizh Shepajn Preska 1,40 (Tomaž Zupančič Zepajn) Johann Prašnik Paulicha Oblagorica 2,00 (Ivan Praznik Pavliha Obla Gorica) Franc Kastelic Nacetov Poljane 26. Johann Paulin Auhez Kermenjek 3,00 (Ivan Paulin Auhec) Anton Praznik Pavlihov Obla Gorica 3,00 27. Anton Kasteliz Peter Jeshze 3,00 (Anton Kastelic Ježce) Janez Škerjanc Miheljca Scanum IV. (četrta skupina klopi) 28. Josef Verbizh Bregar Mengesh 2,50 (Ježef Verbič Mengeš) 29. Franz Jerizh Šaman Primskau 2,10 (Franc Jerič Zaman Primskovo) Josef Prelogar Stehariov Jeshze 1,40 (Jožef Prelogar Šteharjov Ježce) Janez Gregorič Povškov Gradile 30. Johann Supanz Bingovc/Kramer Gradishe 2,10 (Ivan Zupanc Bingovc/Kramar Gradišče) Jur Rozina Mišji Dol 31. Johann Novak Kovazh Oberverh 2,20 (Ivan Novak Kovač Gornji Vrh) Markus Bregar Fištrov Unterverh 1,70 (Marko Bregar Dolnji Vrh) Karol Bregar Filtrov Scanum V. (peta skupina klopi) 32. Johann Panzar Panzar Polane 1,40 (Ivan Pancar Pancar Poljane) Jožef Mihec Primskou (Primskovo) Boštjan Kastelec Franc Merzel Zagrič 4 33. Anton Podershaj Golob Lazhenberg (Anton Podržaj Lačni Vrh) Mart. Merzel Lačenverh (Martin Mrzel Lačni Vrh) 34. Johann Rosina +1859 Jurjouz Sevno (Ivan Rosina Jurjovc) Valentin Praznik Pavlihov Oblagorica Janez Praznik Viniverh (Vinji Vrh) 35. Mathias Smrekar Berzhugel Gradishe (Matija Smrekar Berčugelj Gradišče) Anton Prelogar Martinov Tone Preska 22 Scantina Feminarum ab Ara Magna Klopi za žene pri velikem oltarju 1. Anna Prašnik Paulicha Oblagoriza (Ana Praznik Pavliha Obla Gorica) Marija Fortuna Zamak Miheljca 2. Agnes Keppa Germovshzhek Jeshze (Neža Kepa Farovška (klop) Germovšček Ježce) 3. Maria Brunek Shpan Polane (Marija Brunek Span Poljane) Maria Brunek (Marija Brunek) Ana Kastelic Ješče (Ježce) 1,40 1,40 1,50 2,42 2,62 Maria Strah Verh (Marija Strah Vrh) Pfarrhoefliche Magd (župnijska dekla) Meta Miklavčič Kumpler Mišidol (Mišji Dol) Antonija Merzel (Antonija Mrzel) Bajčevka 4. Maria Brunek Pillerjeva Sevno 5,30 (Marija Brunek Pilarjeva) Ursula Končar Pivnca Mihelca (Uršula Končar) Pfarrhoefliche Magd (župnijska dekla) Urša Verbič Bregar Mengš (Mengeš) 5. Maria Mulh Gorenza Babjapezh (Marija Mulh Gorenjka Babja Peč) Maria Koleša Kumplarca Miheljca (Marija Koleša) 6. Marija Vidgaj Bernardek Kermenjek Ana Han Pograjc Lacenberg (Lačni Vrh) Neža Zaman ( NB Pravijo da ta mlada Franca) 7. Anna Mauz Mauka Unterverh 5.30 (Ana Mavec Mavec Dolnji Vrh) Meta Miklaučič Mišjidol (Meta Miklavčič Mišji Dol) 8. Maria Shraj +1858 Banzerle Primskau (Marija Sraj Bancrle Primskovo) Franca Sraj 9. Maria Shraj Bregarjova Mengesh 4,25 (Marija Sraj Bregar Mengeš) Franca Verlič Gregoriča Primskau (Primskovo) 11. 12. 13. 14. 15. Elis. Oves (Elizabeta Oves) Maria Černe Napoleon Oblagorica (Marija Černe Obla Gorica) Urša Kotar dekl. Maria Mersel Baika Lačenberg (Marija Mrzel Bajc Lačni Vrh) Anna Stermolle +1862 Fishtrova Unterverh (Ana Stermole Fister Dolnji Vrh) Meta Stopar Lačenverh (Lačni Vrh) Reza Zupančič Cezeljevka (Cezelj) Maria Prelogar Stehnesovka Jeshze (Marija Prelogar Stehnež Ježce) Cathar. Shraj Bancerlovka Primskau (Katarina S raj Bancrl Primskovo) Margareth Rosina Rosinka Sevno (Marjeta Rosina Rosina) Jera Zupančič Mišjidol (Mišji Dol) Agnes Bregar Fishter Unterverh (Neža Bregar Fister Dolnji Vrh) Margareth Ambrož Sapushza Primskau (Marjeta Ambrož Zapušek Primskovo) Matija Ambrož Primskovska Gora Agnes Strah Golovershek Goliverh (Neža Strah Golovršek Goli Vrh) Marija Stopar Lačenv. (Lačni Vrh) Maria Podershaj Golobiza Lazhenberg (Marija Podržaj Maria Stopar Golob Lačni Vrh) 7,20 5,11 6,15 (Marija Stopar) Leer (prazno) 16. Gertraud Shivavz Shivavka Primskau (Jera Zivavc Zivavc Primskovo) Theresia Pfeifer (Terezija Fajfar) 17. Maria Rosina Primoshka Primskau (Marija Rosina Primožek Primskovo) Maria Sraj Hrib (Marija Sraj) 18. Maria Prašnik Prejelovka Mengesh (Marija Praznik Prejel Mengeš) Marija Zidar Seletovka Sevno 35 (Zaletel) 19. Pfarrhoefliche Koechin (župnijska kuharica) Reza Miklavčič Mišjidol (Mišji Dol) Scamna Feminarum ab ara St. Margaritha (klopi za žene pri Scamnum I. (prva skupina klopi) 20. Elisabeth Shraj Shurmanza Oberverh (Elizabeta Sraj Žurman Gornji Vrh) Golovršnica 21. Ursula Sidar Kermsela (Uršula Zidar Kremše) Maria Selan Mišjidolj (Marija Selan Mišji Dol) 22. Maria Novak Gabrijevka Lazhenberg (Marija Novak Gaber Lačni Vrh) Maria Kotar Primskou (Marija Kotar Primskovo) Urša Kotar Marjete) 2,00 24. 25. 26. 27. 28. 29. Gertraud Mikez (Jera Mikec Alojzija Šraj Jera Smrekar Cemže Rrajzhkovka Krajček Primskau Primskovo) Gradišče Vrh Maria Rosina (Marija Rosina) Rosinova Sevno 2,00 Josefa Laurich (Jožefa Laurih Ursula Kadunz (Uršula Kadunc) Roshtanza Roštan Kraljica Shubna Zubina) 2,00 Maria Supanzhizh (Marija Zupančič Ursula Kotar (Uršula Kotar) Barokarza Barokar Mausthal Mišji Dol) Primskovo Gertraud Kottar (Jera Kotar Urša Praznik Zhemshela Cemše Pavliha Primskau Primskovo) Vinjiverh (Vinji Vrh) Ursula Shraj (Uršula Šraj Franziska Draxler (Frančiška Draksler Hribarza Hribar Kopačenka Kopač) Gradishe Gradišče) 8,00 Maria Podobnik (Marija Podobnik Ursula Praznik (Uršula Praznik) Kovazhova Kovač Oblagoriza Obla Gorica) 10,00 Maria Prelogar +1862 Martinovka Preska 7,24 (Marija Prelogar) Gertraud Kotar (Jera Kotar) Luda Šraj Gradiše Nro. 5 (Lucija Sraj Gradišče št. 5) 31. Anna Gerden Resenza Oberverh (Ana Gerden Režen Gornji Vrh) Maria Praznik Pavliha Oblagorica (Marija Praznik Obla Gorica) 32. Maria Ovnek Blashkovka Unterverh (Marija Ovnek Blažek Dolnji Vrh) Scamnum III. (tretja skupina klopi) 33. Francisca Brumek Pillerjeva Sevno (Frančiška Brunek Pilar) Katra Sraj Jakop. Gradiše (Gradišče) 34. Maria Mulh Gorenza jun. Babnapezh (Marija Mulh Gorenc jun. Babna Peč) Urša Ceglar Resnik Miheljca 35. Maria Paulin +1858 Barokarza Babnapezh (Marija Paulin Barokar Babna Peč) Catharina Werbič Adamlenka (Katarina Verbič Adamle) Alojzija Bregar Fistrova Verh dol. (Fister Dolnji Vrh) 36. Ursula Korelz Komatza Primskau (Uršula Korelc Komac Primskovo) Franca Korelz (Franca Korelc) 37. Maria Shraj Jakopovka Gradishe (Marija Sraj Jakob Gradišče) Kath. Šrai +1863 isto (Katarina Sraj) Franca Štepec Gabrieli Zagrič 38. Gertraud Poglajen Fifovtza Sevno (Jera Poglajen Helena Vidgaj Fifovt) Verh. gor. (Gornji Vrh) 39. Margareth Supanzhizh Savurenza Polane +1863 (Marjeta Zupančič Zavurn Poljane) Anna Sidar (Ana Zidar) Ščurkova Anka Vrh Scamnum IV. (četrta skupina klopi) 40. Anna Supanzhizh +1863 Perstopzhova Mulhe (Ana Zupančič Josepha Grosek Perstopec) Mulhi (Jožefa Grosek Josefa Balant (Jožefa Balant) Mulhe) 41. Maria Sadrashnik +1862Shumeshterza Gradishe (Marija Zadrašnik Šomašterca Gradišče) Gertraud Rosina +1863 Sevno (Jera Rosina) 42. Maria Gregorizh Povshkovka Primskau (Marija Gregorič Povžek Primskovo) Ana Balant Kuglevc Razbure Marija Verbič Adamlevka Kremenjek (Adamle) Maria Sidar Šurk Verh Marija Zidar Vrh) 43. Maria Flere Mihelnovka Oblagorica (Marija Flere Mihel Obla Gorica) Urša Gregorič Malnarca (Malnar) Sevno 44. Maria Šaman Kopazhinka Gradishe (Marija Zaman Kopač Gradišče) 45. Margareth Ovnek Gazhica Oberverh (Marjeta Ovnek Gač Gornji Vrh) Theresia Zupanc Binga (Terezija Zupanc Bing) 46. Agnes Gregorzh Povshkovka Primskau (Neža Gregorc Maria Gregorizh (Marija Gregorič) Povžek Primskovo) Franca Zurc Pilarca Sevno (Pilar) Scamnum V. (peta skupina klopi) 47. Catharina Konzhar Otezhanka Otezhverh (Katarina Končar Oteč Otečvrh) Maria Povlin Barokarza Stara Gora (Marija Paulin Barokar) 48. Maria Supanzhizh Perstopka Mulhe (Marija Zupančič Perstopec) 49. Ursula Šaman Malnarza Mengesh 7,10 (Uršula Zaman Malnar Mengeš) Maria Jerič Samanka jun. Primskau (Marija Jerič Marija Fink Zaman jun. Primskovo) 50. Anna Vidgaj Meshnarza Polane 8,00 (Ana Vidgaj Mežnar Poljane) Maria Klemenčič Augushtinka Oberverh 7,10 (Marija Klemenčič Avguštin Močilarca Gornji Vrh) 51. Theresia Brunek Pillerza Sevno 3,26 (Terezija Brunek Pilar Margareth Gorišek Mulhova Stara Gora (Marjeta Gorišek Mulh) 52. Agnes Bregar Fishtrovka Unterverh (Neža Bregar Fišter Dolnji Vrh) 53. Maria Strah Golovershek Goliverh (Marija Strah Golovršek Goli Vrh) Maria por. Golf Primovškova (Marija por. Golf Primožek) Meta Kastelic Sevno Scamnum VI. (šesta skupina klopi) 54. Ursula Ambrosh Sapushza Primskau (Uršula Ambrož Zapušek Primskovo) Maria Gorishek Mejačica Jeshenberg (Marija Gorišek Mejač Ježni Vrh) Ana Zupančič Babjekova 55. Anna Grabnar Zhulovka Mausthal (Ana Grabnar Čulovk Mišji Dol) Elisabeth Cerne (Elizabeta Černe) Jera Grabnar 56. Catharina Mersel Wajka Lazhenberg (Katarina Mrzel Bajc Lačni Vrh) Maria Lokar Barokarjeva Mausthal (Marija Lokar Barokar Mišji Dol) Gertraud Sraj Gradiše (Jera Sraj Gradišče) 57. Maria Smrekar Berzhugel Gradishe (Marija Smrekar Berčugel Gradišče) Franca Mulh Staragora (Stara Gora) 58. Josefa Vidgaj Grehovnza Kermenjak (Jožefa Vidgaj Grehovc) Marija Kottar Zhemshetova Primskau (Marija Kotar Čemže Primskovo) Maria por. Šrai (Marija por.Sraj) Neža Vidgaj Mežnarca Poljane 59. Anna Supanzhizh Savurenkova Oberverh (Ana Zupančič Zavurn Gornji Vrh) Gertraud Grabnar Čavel Mišidol (Jera Grabnar Mišji Dol) Urša Zupančič Zamnik Poljane, zdaj omož. v Šmartnem. 60. Margareth Zherne Napoleon Oblagoriza 8,00 (Marjeta Černe Obla Gorica) Theresia Kastelic Petrovka Ježice (Terezija Kastelic Peter Ježce) Scamnum VII. (sedma skupina klopi) 61. Maria Shraj Mathizhkovka Sevno 3,40 (Marija Sraj Matiček) Neža Vidgaj ml. Mežnarčkova Poljane (Mežnarček) 62. Maria Supanz Shupanka jun. Mausthal (Marija Zupanc Zupan jun. Mišji Dol) Franca Zupančič Barbeževka (Barbež) Sevno 1 63. Gertraud Supanzhizh +1858 Martinovka Preska (Jera Zupančič Ursula Kepa Martin) Ježče (Uršula Kepa Ježce) 64. Helena Supanzhizh Janeskovka Preska (Helena Zupančič Janez) 65. Anna Utenkar Veselka Lazhenberg (Ana Utenkar Vesel Lačni Vrh) Franca Zupančič Žurmanovka Verh (Žurman Vrh) 66. Josefa Supanzhizh (Jožefa Zupančič Savurenza jun. Polane Zavurn Poljane) In dieser Bank sitzen nur 6. Weiber u. verpflichten sich jaehrich jede zu 20F Zins zu entrichten. V tej klopi sedi le 6 žensk in so se obvezale, da bo vsaka letno plačala 20 goldinarjev. Maria Ovnek Blažkovka Verh u. (Marija Ovnek Blažek Dolnji Vrh) Ana Zupančič Babjekova Oblagor. (pravi da (Babjek Obla Gorica) NB Tukaj hodi menda Ovnik Marija iz Verha dol. Scamnum VIII. (osma skupina klopi) 67. Ursula Supanz Shpanka vda. Mausthal (Uršula Zupanc Špane Mišji Dol) Maria Selan Malkovka Maus th al (Marija Selan Malk Mišji Dol) Rozalija Juh Zala Kamni v. (Kamni Vrh) 68. Margareth Kolesha Kumplerza Mausthal (Marjeta Kolesa Kumpler Mišji Dol) Frančiška Gorišek Lampretovka (Frančiška Gorišek Lampret) 69. Catharina Gorishek Mulhovka Mulhe (Katarina Gorišek Mulh) Marija Bedene Primskovska Gora 70. Maria Stanger +1863 Stangarza Mengesh (Marija Stangar Stangar Mengeš) Ursula Sudar Gradishe (Uršula Zidar Gradišče) Marija Sraj Hrib 71. Maria Mauz Mauka Unterverh (Marija Mavec Mavec Dolnji Vrh) Marija Korelc Vinji verh (Vinji Vrh) 3,35 72. Maria Supanzhizh Shtepzhova Shubna (Marija Zupančič Štepec Zubina) Maria Shrej Jacopova Gradishe (Marija Sraj Jakob Gradišče) Marija Pintar Derkovka Jezenbr. (Jezni Vrh) 73. Margareth Fakin Fakinova Staragora (Marjeta Fakin Fakin Stara Gora) Barba Klemenčič Vidovka Scamnum IX. (deveta skupina klopi) 74. Ursula Sadar +1862 Polizharza Primskau (Uršula Sadar Poličarca Primskovo) Ana Ambrož Ješče (Ješče) 75. Maria Kastelitz Petrovka Jeshze (Marija Kastelic Peter Ježce) Maria Kastelitz hči (Marija Kastelic hči) Marija Kuhelj Sharič. (Šarič) 76. Maria Femz Krepanza Jeshenberg (Marija Feme Krepan Jezni Vrh) Anna Pavlin Tomaževka (Ana Paulin Tomaž) 77. Margareth Rosina + 1863Jurjovka Sevno (Marjeta Rosina Jurij) Marg. Božic Skubča Ješče (Marjeta Božič Skubec Ježce) 78. Agnes Ambrosh Skupzhova Jeshze (Neža Ambrož Skubec Ježce) Antonia Božič (Antonija Božič) 3,35 3,13 1,20 1,40 Antonia Zupančič Mišje dol (Antonija Zupančič Mišji Dol) 79. Ursula Prelogar Sheharijova Jeshze (Uršula Prelogar Žohar Ježce) Maria Černe Napoleonov Janez 80. Maria Supanzhizh Babiza Oblagoriza (Marija Zupančič babica Obla Gorica) Scamnum X. (deseta skupina klopi) 81. Anna Femz Tepka Vishjigerm (Ana Feme Tepec Višnji Grm) Maria Panzer Pancerza Polane (Marija Pancar Pancar Poljane) Franca Smrekar Berčogel. Gradile (Gradišče) 82. Gertraud Jerizh Samanka Primskau (Jera Jenč Zaman Primskovo) Maria Sadar (Marija Sadar) 83. Maria Ambrosh Grazarza jun. Oblagoriza (Marija Ambrož Gracar jun. Obla Gorica) 84. Maria Novak Kovazhiza Oberverh (Marija Novak Kovač Gornji Vrh) Maria Benegalia Kovačevka Ježenberg (Marija Menegalija Kovač Ježni Vrh) Maria Černe (Marija Černe) 85. Anna Germoshzhek Jershkinka Viniverh (Ana Germošček Jerše Vinji Vrh) Anna Prelogar Šah arija Ješče (Ana Prelogar Ježce) 86. Maria Mulh (Marija Mulh por. Možina Fishimarza Vishjigerm Višimar Višnji Grm) 87. Gertraud Zhopar (Jera Copar Maria Kastelic (Marija Kastelic) Adamlevka Polane Adamle Poljane) Poljane Scamnum XI. (enajsta skupina klopi) Margareth Prelogar Sheijeva Jeshze (Marjeta Prelogar Žeij Ježce) Franca Femec Japčevka Oblagorica (Franca Feme Japčev Obla Gorica) Zupančič Lesnika Sevno Maria Boshizh Samanka Preska (Marija Božič Zaman) Maria Stanka Stangarca Menjgor. (Štangar) Ursula Ambrosh +1857 Grazarza vet. Oblagoriza (Uršula Ambrož Gracar Obla Gorica) Maria Sapushzekova Primskau (Marija Zapušček Primskovo) Ursula Petrovčič (Uršula Petrovčič) Gertraud Virant Aushpergarza Kermenjek (Jera Virant Aušpergar) Anna Ambrož Ješče (Ana Ambrož Ježce) Katra Prelogar Katra Fajdiga Golčanka Margareth Ambrosh Zapka Viniverh (Marjeta Ambrož Cap Vinji Vrh) 5,39 6.00 4,40 4,26 5,00 3,10 3,10 Franca Verbič Bregarca Mengeš (Bregar) Lojza Smerekar Gačnica Zg. Vrh (Lojza Smrekar Maria Sraj (Marija Sraj) Gačnik Gornji Vrh) Sevno Maria Mikez Salortarza Primskau 3,00 (Marija Mikec Zalotar Primskovo) Franca Ostanek Skarevka Ješče (Škar Ježce) Franca Ostanek Janezkovka Ješče (Janez Ježce) Pripis: Sedeže v cerkvenih klopeh so župniki dajali v zakup, višina najemnine je bila odvisna od položaja klopi oz. sedeža v cerkvi. Bolj imenitne klopi so bile dražje, najbrže so bile tudi bolj zaželjene. Posestniki so si sedeže obdržali skozi več generacij, prehajali so od staršev na otroke, bolj imovite kmečke družine pa so imele zakupljene sedeže tudi za mlajše v družini. Plačana zakupnina pa je bila pomemben vir dohodka župnije. CIVILNI POPIS LETA 1853 Župnišče Primskovo - originalni popis na posameznih polah OBLAGORICA H. št. 1, domač e ime Kovač ek Gospostvo Slatna Franc Podobnik r. 18. 09. 1802 Helena Flisek r. 05. 04. 1790 H. št. 2, domače ime Pavliha Gospostvo Slatna Bernard Praznik r. 05. 10. 1811 Ana Podobnik r. 12. 08. 1812 H. št. 3, domače ime Babjek Gospostvo Slatna Anton Zupančič r. 12. 06. 1788 Marjana Marolt r. 10. 09. 1813 H. št. 4, Mihelnova kajža Janez Flere r. 17. 12. 1789 Marija Planinšek r. 1790 H. št. 5, domače ime Gracar Gospostvo Slatna Janez Ambrož r. 06. 10. 1826 Marija Kastelic r. 24. 09. 1818 H. št. 6, domače ime Napolion Gospostvo Slatna Bernard Černe r. 06. 07. 1798 Marjeta Prosen r. 13. 04. 1801 VINIVERH H. št. 1, domače ime Boštjan Jakob Štepec Jera Turk Posestvo Bogenšperk r. 14. 07. 1791 r. 05. 03. 1787 H. št. 2, domače ime Žabjek Gospostvo Slatna Marko Jurkovič r. 21. 04. 1820 Katarina Ambrož r. 08. 11. 1818 1/2 hube 3/4 hube 3/4 hube 1/4 hube 1 huba Hoffst. kajžar H. št. 3, domače ime Cap Gospostvo Slatna Jakob Ambrož r. 18. 06. 1799 Marjeta Fajdiga r. 17. 01. 1803 H. št. 6 Martin Gorišek r. 23. 07. 1813 Marjeta Razderh r. 06. 06. 1817 PRESKA H. št. 1, domače ime Zaman Gospostvo Stična Martin Božič r. 05. 11. 1794 Marija Jerman r. 28. 11. 1809 H. št. 2, domače ime Pilarček Gospostvo Stična Anton Koren r. 07. 04. 1806 Marija Zidar r. 16. 02. 1814 No. 17 Janez Kopriva r. 05. 07. 1811 Uršula Hočevar r. 15. 10. 1820 H. št. 3, domače ime Martinovec Gospostvo Stična Martin Prelogar r. 20. 10. 1816 Marija Supančič r. 12. 03. 1826 No. 18, domače ime pri Janezku Gospostvo Stična Janez Supančič r. 18. 04. 1798 Helena Sadu r. 20. 03. 1802 No. 15, domače ime Krašovec Gospostvo Stična Jožef Grmovšek r. 08. 03. 1797 Anna Kerr r. 12. 07. 1809 POLJANE H. št. 4, domače ime Pancer Gospostvo Stična Janez Pancer r. 29. 06. 1794 Ana Anžlovar r. 18. 02. 1809 H. št. 5, domače ime Špan Janez Brunek Marija Supančič Gospostvo Stična r. 30. 04. 1822 r. 21. 12. 1819 Čopar r. 23. 07. 1791 Hoffst. 1/3 hube kajžar Hoffst. kajžar kajžar 1 huba 1 huba No. 8 Ignac Jera Kotar r. 02. 03. 1806 H. št. 6, domače ime Mežnarček Gospostvo Stična Anton Vidgaj r. 12. 05. 1807 Ana Grošel r. 26. 11. 1809 H. št. 7, domače ime Zavurnik Gospostvo Stična Janez Supančič r. 02. 05. 1792 Marjeta Ovnek r. 24. 01. 1794 No. 5 Jurij Poglajen r. 24. 04. 1822 Uršula Jerič r. 07. 09. 1830 KERMENJEK H. št. 8, domače ime : Adamlje Gospostvo Stična Ignac Copar r. 23. 07. 1797 Jera Kotar r. 02. 03. 1806 Priseljeni iz Poljane. H. št. 9, domače ime : Avžperger Gospostvo Stična Jožef Virant r. 07. 03. 1792 Jera Pucelj r. 12. 03. 1793 H. št. 10, domače imeBernardek Gospostvo Stična Franc Vidgaj r. 19. 10. 1821 Ana Krašovec r. 29. 05. 1825 H. št. 11, domače ime Fukovnek Gospostvo Stična Jožefa Vidgaj r. 13. 03. 1796 No. 12, domače ime Ovniček Gospostvo Stična Marjeta Žurga r. 27. 03. 1776 No. 13, domače ime Malova Metka Gospostvo Stična Marjeta Ambrož r. 22. 07. 1799 H. št. 14, domače ime Auhec Gospostvo Stična Janez Pavlin r. 28. 05. 1802 Uršula Smrekar r. 02. 10. 1813 1 huba 1 huba 1/3 hube Hoffst. Hoffst. Hoffst. kajža kajža kajža H. št. 16, domače ime Malov Marico Gospostvo Stična kajža Marko Kotar r. 15. 06. 1785 SEVNO H. št. 1, domače ime Fifovt Gospostvo Slatna 1/3 hube Jakob Poglajen r. 16. 07. 1818 Uršula Praznik r. 15. 10. 1822 H. št. 2, domače ime Pilerček Gospostvo Slatna Hoffst. Matija Sraj r. 19. 02. 1819 Marija Gerden r. 16. 02. 1815 H. št. 3 Gospostvo Črni Potok Hoffst Matija Brunek r. 01. 03. 1786 Terezija Supančič r. 30. 11. 1792 H. št. 4, domače ime Jurjovec Gospostvo Slatna Hoffst. Matija Rosina r. 04. 02. 1794 Marjeta Škerjanc r. 09. 07. 1795 H. št. 5, domače ime Rosina Gospostvo Slatna Hoffst. Jožef Rosina r. 06. 03. 1813 Marjeta Kozel r. 20. 05. 1803 No. 15 kajža Ana Ovnek r. 16. 07. 1800 LAČNI BREG H. št. 1, domače ime Peter Gospostvo Turn 1/2 hube Jožef Poderžaj r. 09. 03. 1802 Ana Pancar r. 1809 H. št. 2, domače ime Kramar Gospostvo Turn 1/2 hube Anton Fajdiga r. 18. 01. 1804 Marija Ovnek r. 29. 01. 1806 H. št. 3, domače ime Pograjc Posestvo Črni Potok 1/2 hube Andrej Prelogar r. 29. 10. 1789 Ana Žurga r. 26. 07. 1796 H. št. 4, domače ime Bajc Anton Mrzel Marija Planinšek Gospostvo Turn r. 03. 06. 1811 r. 06. 12. 1833 1 huba H. št. 5, domače ime Vezevšek Jožef Utenkar Ana Tušek Gospostvo Turn r. 17. 02. 1804 r. 05. 06. 1801 Hoffst. H. št. 6, domače ime Jurežek Gregor Gregorič Marjeta Greznik Gospostvo Turn r. 08. 01. 1786 r. 29. 06. 1805 Hoffst. H. št. 7, domače ime Golob Anton Podržaj Marija Golob Gospostvo Turn r. 13. 01. 1810 r. 17. 01. 1790 Hoffst. H. št. 8, domače ime Gaberjevček Jožef Stepic Uršula Novak Gospostvo Turn r. 06. 10. 1815 r. 17. 08. 1822 Hoffst. H. št. 9, domače ime Gregorevc Andrej Mikec Marija Fortuna Gospostvo Turn r. 03. 10. 1783 r. 09. 08. 1808 Hoffst. KAMNI VRH H. št. 11, domače ime Capka Marko Zaman Neža Mandel Posestvo Črni Potok r. 04. 04. 1820 r. 05. 01. 1812 Hoffst. H. št. 12, domače ime Stajgel Janez Dremel Uršula Bambič Posestvo Črni Potok r. 02. 04. 1788 r. 23. 09. 1801 kajža H. št. 15, domače ime Laščan Mihael Vidrih Katarina Zapor Posestvo Črni Potok r. 29. 09. 1775 r. 15. 11. 1780 kajža H. št. 13, domače ime Hočevar Jožef Kastelic Marjeta Brunek Posestvo Črni Potok r. 21. 05. 1823 r. 18. 05. 1827 1/3 hube H. št. 14, domače ime Šmonk Janez Klemenčič Marija Odlazek Posestvo Črni Potok r. 13. 05. 1799 r. 1796 H. št. 16, domače ime Lič Lovrenc Bedene Neža Klemenčič Posestvo Črni Potok r. 04. 08. 1821 r. 09. 01. 1812 No. 17 Anton Hostnik Marija Bregar r. 06. 06. 1805 r. 24. 01. 1807 ZGORNJI VERH H. št. 8, domače ime Žurman Janez Šraj Elizabeta Gorup Župnija Primskovo r. 10. 12. 1810 r. 11. 11. 1805 H. št. 9, domače ime Resenk Martin Gerden Ana Brunek Posestvo Črni Potok r. 09. 09. 1792 r. 03. 06. 1795 H. št. 14, domače ime Močilar Mihael Ovnek Marija Sever Gospostvo Slatna r. 15. 09. 1780 r. 29. 11. 1791 H. št. 10, domače ime Kremše Jožef Zidar Uršula Medved Posestvo Črni Potok r. 13. 03. 1780 r. 06. 10. 1799 H. št. 11, domače ime Gačnik Bernard Ovnek Marjeta Supančič Posestvo Črni Potok r. 03. 09. 1801 r. 06. 06. 1806 H. št. 12, domače ime Jamar Janez Kožel Jera Brunek Gospostvo Slatna r. 03. 04. 1812 r. 09. 03. 1807 H. št. 13, domače ime Kovač Janez Novak Marija Flus pos.Jožef Miklavčič r. 03. 09. 1816 r. 19. 12. 1813 1/3 hube kajža 1/2 hube 1 huba kajža 1 huba 1 huba 1/2 hube 1/2 hube SPODNJI VERH H. št. 1, domače ime Goloveršek Posestvo Črni Potok 1 huba Janez Strah r. 13. 06. 1800 Marija Kovačič r. 02. 03. 1804 H. št. 2, domače ime Blažek Posestvo Črni Potok 1 huba Mihael Ovnek r. 15. 09. 1807 Marija Praznik r. 11. 01. 1825 H. št. 3, domače ime Fišter Posestvo Črni Potok 1 huba Matija Bregar r. 18. 02. 1764 Neža Roštan r. 03. 01. 1781 H. št. 4, domače ime Mave Posestvo Črni Potok 1 huba Mihael Mave r. 13. 09. 1794 Marija Paulin r. 16. 10. 1794 No. 5 Marija Jevnikar iz Podgaberja župnija Šentvid u. 21. 01. 1857 No. 6 pos. Primož Mandl Mihael Repovž r. 23. 09. 1811 Ana Resnik No. 7 domače ime Kraljičk kajža Jožef Kadunc r. 1804 Ana Kmet r. 1806 JEŽNI VERH H. št. 1, domače ime Mejač Župnija Šentvid 1 huba Matija Benegalija r. 25. 02. 1816 Marija Božič r. 07. 03. 1812 H. št. 2, domače ime Rugel Gospostvo Stična 1 huba Anton Kastelic r. 03. 06. 1812 Marija Grošel r. 18. 12. 1813 H. št. 3, domače ime Brezovšek Gospostvo Stična 1 huba Matija Gorišek r. 22. 02. 1795 Katarina Zaman r. 07. 11. 1800 H. št. 4, domače ime Perstopec Gospostvo Stična 1 huba Mihael Supančič r. 18. 08. 1795 Marija Groznik r. 10. 09. 1797 H. št. 5, domača ime Krepan Gospostvo Stična 1/2 hube Jožef Feme r. 06. 03. 1796 Maria Flere r. 27. 11. 1798 H. št. 6, domače ime Derk Gospostvo Stična 1/2 hube Jožef Pintar r. 21. 02. 1819 Marija Supančič r. 21. 03. 1821 JEŠČE H. št. 1, domače ime Peter Gospostvo Slatna 1 huba Anton Kastelic r. 01. 06. 1816 Terezija Brunek r. 14. 09. 1829 H. št. 2, domače imeAmbrožik Gospostvo Slatna 1 huba Jožef Ambrož r. 10. 03. 1791 Marija Jevnikar r. 10. 02. 1789 Fl. št. 3, domače ime Germovšek Posestvo Grmače 1 huba Martin Kepa r. 09. 11. 1797 Neža Zaman r. 1794 H. št. 3/2 Grmovškova kajža Marija Okorn r. 08. 11. 1781 H. št. 4, domače ime Skubec Gospostvo Višnja Gora 1 huba Anton Božič r. 1799 Uršula Ambrož r. 1805 H. št. 5, domače ime Sekarič Posestvo Crni Potok 1/2 hube Marko Prelogar r. 19. 03. 1780 Katarina Ambrož r. 07. 09. 1784 H. št. 6, domače ime Sekarič Posestvo Črni Potok 1/2 hube Janez Prelogar r. 08. 03. 1782 Marija Zidar r. 25. 04. 1813 H. št. 7, domače imeŠerokar Martin Korošic Ana Retar Posestvo Bogenšperk r. 30. 10. 1808 r. 29. 06. 1809 1/4 hube VIŠNJI GRM H. št. 8, domače imejanezek Bernard Mulh Marija Kotar Gospostvo Ponoviče r. 02. 08. 1813 r. 26. 01. 1802 1 huba H. št. 9, domače ime Tepec Mihael Feme Ana Ambrož Gospostvo Ponoviče r. 16. 09. 1790 r. 05. 06. 1794 1 huba H. št. 10, domače ime Železnik Matija Feme Marjeta Mave Posestvo Grmače r. 12. 02. 1828 r. 30. 05. 1826 1/2 hube H. št. 11, domače ime Rome Martin Možina Marija Skubec Posestvo Grmače r. 10. 10. 1791 r. 1804 1/3 hube FL št. 12, domače ime Čander Martin Zupanc Marija Hauptman Posestvo Bogenšperk r. 23. 03. 1813 r. 02. 09. 1818 1/3 hube MIŠJI DOL H. št. 1, domače ime Cavel Martin Grabnar Marija Ambrož Gospostvo Ponoviče r. 08. 10. 1800 r. 13. 09. 1801 kajža H. št. 2, domače imeBarokar Franc Lokar Marija Juvan Gospostvo Ponoviče r. 26. 07. 1801 r. 03. 12. 1811 1 huba H. št. 3, domače ime Malek Franc Selan Marija Zupanc Gospostvo Ponoviče r. 03. 10. 1811 r. 27. 01. 1809 1 huba H. št. 4, domače ime Kumpler Jurij Kolesa Marjeta Ambrož Gospostvo Višnja Gora r. 18. 03. 1797 r. 1807 No. 5 Mežnarija ni prebivalcev H. št. 6, domače ime Zupanc Mihael Supančič Marija Gros Župnija Primskovo r. 12. 09. 1806 r. 06. 08. 1819 H. št. 7, domače ime Mežnar Janez Ambrož Gospostvo Slatna r. 15. 10. 1824 M1HELCA H. št. 8, domače imePiškovar Anton Fakin Marija Klemenčič BABNA PEČ H. št. 9, domače ime Gorenk Matevž Mulh Marija Mikec Gospostvo Ponoviče r. 03. 06. 1800 r. 13. 03. 1806 Gospostvo Ponoviče r. 18. 09. 1779 r. 13. 03. 1791 H. št. 10, domače ime Barokar Bernard Pavlin Marija Mulh Gospostvo Ponoviče r. 06. 08. 1804 r. 12. 07. 1810 MIHELCA H. št. 11, domače ime Barbež Anton Sraj Marjeta Valentin Gospostvo Ponoviče r. 11. 01. 1809 r. 13. 02. 1809 H. št. 12, domače ime Piulek Jakob Kočar Uršula Kastelic Gospostvo Ponoviče r. 13. 04. 1792 r. 24. 06. 1796 MENGEŠ H. št. 3, domače ime Štangar Jožef Štangar Marija Ovnek Posestvo Cerkno r. 13. 02. 1804 r. 18. 01. 1799 1 huba 1/3 hube 1/3 hube 1/3 hube kajža kajža 1 huba H. št. 4, domače ime Prejel Župnija Primskovo Jakob Praznik r. 21. 07. 1795 Marija Supančič r. 12. 03. 1800 No. 5 Prejelova kajža Anton Supančič r. 02. 09. 1802 Marjeta Železnik r. 05. 06. 1801 H. št. 6, domače ime Bregar Janez Verbič Neža Černe Župnija Primskovo r. 02. 06. 1787 r. 21. 12. 1787 PRIMSKOVO H. št. 1, domače ime Čemše Jožef Kotar Župnija Primskovo r. 10. 09. 1822 H. št. 2, domače ime Krajček Anton Mikec Jera Rosina Posestvo Črni Potok r. 18. 01. 1782 r. 18. 02. 1796 H. št. 3, domače imePovžek Jurij Gregorič Marija Živavc Župnija Primskovo r. 23. 03. 1813 r. 29. 02. 1816 1 huba 1/2 hube 1 huba 1 huba 1 huba Pripis: Župnija Primskovo hrani ta popis, ki je status animarum, kakor so ga vodile župnije, vendar izgleda, da je bil narejen za civilne namene: listi niso vezani v knjigo, pisava je v latinici, iz popisa pa je razvidna podložnost kmetij posameznim gospostvom, kar sicer v običajnih statusih, ki so jih pisali župniki, ni vsebovano. Iz tega popisa pa sledi, da je bila župnija v tem času lastnica šestih kmetij, in sicer: Primskovo št. 1 Čemše 1 huba št. 3 Povžek 1 huba Mengeš št. 4 Prešel 1 huba št. 6 Bregar 1/2 hube Zg. Vrh št. 8 Žurman 1/2 hube Mišji Dol št. 6 Zupanc obseg posesti ni vpisan Scamnum - popis klopi na Primskovem, kakor ga je zapisal župnik Jurij Humar Original je napisan v cirilici. Za leta 1881-1891. Vnesena so le hišna imena! 1. Mengeš Malnar, Štangar, Prejel, Bregar, 2. Primskovo Cemže, Krajček, Povšek, Kumat 3. Primskova Gora Bncerle, Zapušček, Šivavec, Gregorjev 4. Mišji Dol Jurček, Barokar, Malik, Kumplar, Mežnija, Špane, Pivlek, Geželj, Čavelj, Barokarica, Skubčev Bernard, Gornikov Branko, Micka Fortuna, Jera Špančič, Cežljevka, Groznik, (Kumplar = Koleša) 5.Ješče Peter, Ambrožek, Germovšček, Skubec, Šeharija, Janez Ostanek, Stara JanezovkaJanez Grmovšč 6. Višnji Grm Širokar, Fužinar, Tenec, Železnik, Rome, Čander, Rometova bajta 7. Ježen Breg Mejač, Purgel, Pristopec, Poderk, Muljhova Metka 8. Obla Gorica Pavlihova Urša, Tomaž, Kovaček, Pavliha, Babjek, Gracar, Napoleon, Cap, Jan Praznik, Povliha, Miheljnova bajta, Napoleonov Janez 9. Vini Verh Boštjan, Žabjekar, Vavtar, Rugljev Mart., Šuštar, Pavlihov Martin za sebe in ženo, 10. Preska Zamanka, Zaman, Pilarček, Koren, Ančar, Martinovec, Janezek iz Grabna, Ferškin, Kramarjev Mat., Kovač 11. Poljane Pancar, Španek, Bernard, Mežnarček, Zaurnik, Adamlje, Jurjovec, Gregor Prelogar 12. Kremenjek Adamlje, Avžnbergar, Bernardek, Fukovnek, Ovniček, Malov, Avhec, Maričnek 13. Kamni Verh Car, Capf, Štajrelj, Vide, Somonek, Anare, Zala 14. Zagrič Resje, Kramar, Podržaj, Bajc, Veselček, Jurecek, Gabrijelček, Gregorevec, Golob, Stopar, Podgrajk, Fajfar 15. Dolejni Verh Goloveršnik, Blažek, Fister, Mavec, Lanišar, Kraljiček, 16. Gorejni Verh Žurman, Barbež, Ščurk, Garjek, Jamar, Močilar, Anka Zidar, Primožek 17. Sevno Fifolt, Pilarček, Pilar, Jurjovec, Rosina, Železnik, Brajdež, Žurmanova Micka, Fele, Kočevar, Anton Poličar, Pilarica Zorec, Franca Brunek, Maričnik 18. Gradišče Kopačija, Binga, Berčoljev Miha, Jakopovec, Jakopovi, Flribar, Primaža, Povškov, Martin iz Žubne, Maričkin Bene, Kolarmi, Zablovka, Škerjanc Pripis: Ta popis klopi objavljamo, ker so po vaseh naše župnije še vedno živa tukaj navedena hišna imena. Iz Poročne knjige župnije Primskovo - zapisan v latinici. Moški sedeži Sedež. Ime in priimek Domače ime Kraj št. 1 Matija Žlemberger Primskovška Gora 2 Jakob Kotar Čemze Primskovo 3 Anton Mulh Težinar Višgerm 4 France Koren Pilerček Preska 5 Ignacij Kolesa Kupier Mihelca 6 Franc Praznik Prejel Mengeš 7 Jože Smrekar Preska 8 Anton Sadar Poličarjev Tone Sevno 9 Mateus Draxler Kopočija 10 Jože Pancer Poljane 11 Anton Faidiga Govčan Golu 12 Miha Femec Lampret Mišjidol 13 Bene Stermec Mihelca 14 Franc Vidgaj Maričnik Gurej Verh Zaurnik Polane 15 Franc Feme Krepan Jenzen Verh 16 Bernard Zupančič Spane Mišdol 17 Janes Černe Stara Gora 18 Jakob Sraj Matičkov Sevno 19 Mada Oven Gregorjov M. Priskška Gora 20 Bernard Božič Skubčov B. Staragora 21 Franc Penauer Znedar Sevno 22 Jako Kotar Čemže Primskov 23 Alojz Černe Oblagorica 24 Janes Pintar Derk Jezenverh 25 Miha Štepec Gabrijevik Zagrič 26 Juri Zupančič Zaurnikov J. Poljane 27 Franc Vautar Oblagorica 28 Franc Zupančič Babjek Oblagorica 29 Tone Božič Skubič Ješče 30 Miha Sraj Hribar Gradiše 31 Janes Paulin Oblagorica 32 Bernard Kastele Poljane 33 Martin Smrekar Gačjek Gor. Verh 34 Gregor Prelogar Preska 35 Janes Sadar Poličar Sevno 36 Nace Zaman Lačni verh 37 Miha Smrekar Golovašjek Dol. Verh 38 Bernard Praznik Paulih Oblagor. 39 Janez Kastele Gracar 40 Jože Mauc Verh 41 Janes Praznik Pavliha Oblag. 42 Janes Sraj Banarle Primsk. g. 43 Jože Stanger 44 Jože Bedene Liščov Primskaš. G. 45 Franc Kastelic Nacetov Poljane 46 Anton Praznik Pavliha Oblagorica 47 Janes Škerjanc Mihelca 48 Jože Verbič Bregar Menguš 49 Janes Gregorič Povskov Gradiše 50 Jur Rosina Mišjidol 51 Korel Bregar Fištrov Dolen Verh 52 Franc Merzel Zagrič 53 Mart. Merzel Lačniverh 54 Janes Praznik Povlihov Jan. Vinverh 55 Anton Prelogar Mart. Preska 31 Miha Miklaučič Kumpler Mišjidol 32 Janes Ostanek Ješče 33 Miha Sraj Hribarjav Gradiše 34 Janes Terlep Gornik Staragora 35 Tone Kuhelj Šharic Ješče 36 Loiz Gričar druge fare 37 Jože Feme Preska 38 Matia Feme Železnik Višigerm 39 Martin Možina 40 Janes Miklaučič 41 Jože Vidgaj 42 Tone Balant 43 Mat. Draxler 44 Miha Gorišek 45 Juri Gorišek 46 Janes Zupančič 47 Franc Vidgaj 48 Franc Zupančič Ženski sedeži 1 Marija Fortuna 2 Antonija Merzel 3 Meta Miklaučič 4 Urša Verbič 5 Marija Fortuna 6 Farovška 7 Antonia Merzel 8 Marija Koleša 9 Neža Zaman 10 Meta Miklaučič 11 Franca Sraj 12 Urša Kotar 13 Maria Merzel 14 Katra Sraj Maria Sraj 15 Reza Zupančič 16 Jera Zupančič 17 Reza Pfeifer 18 Maria Zidar 19 Pfarr. Koehin 20 Lizabeta Sraj 21 Maria Selan 22 Aloizia Sraj 23 Reza Smrekar 24 Reza Smrekar 25 Urša Praznik 26 Franca Draxler Čezel Bernadek Mulh Organist Lampret Krem. Jur. Zaurnik Mežnarček Barbeš Francla Bajovka Kuplerca Bregarča Francela Bajčevka Kuplerca Capka Kumplerca Bancerleva Barka Bacerlovka Ceželnavka Korelnauka Felatavka Zurmanka senjor. Malkovka Hribarjova Prejelavka Prejelavka Paulihoviga Mart. Kopačinka Ješče Mišjidol Kremenjek Mulhe Mišjidol Kremenjek Poljane Poljane Sevno Mihelca Mišjidol Mišjidol Mihelca Mihelca Lačniverh Mišjidol Primsokvšgor Lačniverh Primskovšag Mišjidol Lačniverh Sevno Mišjidol Gradiše Menguš / Verhgorej Menguš Viniv. 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Lucija Sraj Marija Terlep Maria Ovnik Urša Ceglar Aloizia Bregar Franca Korlc Franca Štepec Helena Vidgaj Ana Sidar Josefa Balant Ana Balant Marija Verbič Ana Gregorič Franca Zurc Marija Fink Maria Gorišek Agnes Bregar Maria Golf Meta Kastelic Ana Zupančič Jera Grabnar Rozalia Juh Franca Gorišek Maria Bedene Marija Sraj Marija Korelc Marija Pintar Barba Klemenčič Ana Ambroš Marija Kuhelj Marg. Božič Antonij Zupančič Maria Černe Franca Smrekar Maria Sadar Marija Ambroš Marija Černe Ana Prelogar Maria Možina Hribarca Goniča Blaškovka Resnica Fištrova Komatia Gabrijevk Sčurko Anka Mulhovka Ruglevka Adamlevk Mainare Pileria Zamank Mulhovka Fištrovka Primškova Hočevarca Babenca Cavlavka Zala Lampretca Gradiše po Skala Dulejverh Mihelca Verh dolaj Premsko Verh Verh Rezbure Krem. Sevno Sevno Primsk. dolaj Verh Primskošk Sevno Kamniv. Viniverh Derkovka Jezenverh Simonavk Kamniverh Ješče Šhrika Ješče Skubka Ješče Španka Mišjidol Napojovga Ja. Staragora Berčoglevka Gradiše Gracarca ml. Oblagorica Kovačiča Jezenverh Sharika Ješče Višigerm 66 Maria Kostelc Poljane 67 Franca Feme Oblagorica 68 Marija Štangar Stangarca Mengeš 69 Katra Faidiga Govčenka Ciganija 70 Franca Verbič Bregarca Mengoš 71 Franca Ostanek Janeskovka Ješče ZAPISI DUHOVNIKOV O PRIMSKOVEM Zbral in uredil Pavel Spora Jurij Humar Jurij Humar je prvi, ki je napisal kroniko o Primskovem: Bolj imenitni dogodki v ozir cerkve in duhovnije na Primskovim. Ta kronika obsega sedem velikih strani in je napisana z lepo pisavo v cirilici v Poročni knjigi za leto 1773. To kroniko hrani župnjija Primskovo. Naj jo predstavim v latinici. Bolj imenitni dogodki v ozir cerkve in duhovnije na Primskovem. Na Primskovem je bil nekdaj tabor, obzidan okoli in okoli. Vrata so bila ene same vanj med duhovnijo in kaplanijo, ki so se po noči zapirale. En skrivni izhod iz tabora je bil pod zemljo do studenca na Dolnice. Med obzidjam so bile žitnice in hlevi za živino. Pota okoli zidu ni bilo, tega je napravil gospod Januar Strah. Stene na zahodni strani je on napraviti dal. Zgorni zid hleva je taborski zid. Gospod Strah je bil v stavbah prav razumen človek, zraven pa prav delaven in priden. Pred njim je bil v ozir tega teško kdo njemu enak in za njim bo teško kdo njemu enak prišel. Bog mu daj luč nebeško! Streha iz cinka je bila na duhovnijo dana v letu 1876; ravno pred Malim -Šmarnom je bila dogotovljena in je stala blizo 1000 goldinarjev Avstrijske veljave. Župnija na Primskovem se je začela v letu 1753. Kdo je bil prvi župnik? Bržkone gospod Mihael Šimic. Po nekim pismu od 15. Velikiga - travna 1756 so podpisani kot priča še z obema drugima. Podpisali so se 26. Velikiga - travna 1756. Bili so tudi zemljiščini gospod, imeli so več kmetov pod seboj. Koliko časa so tukaj pastirovali se ne ve. (kasnejši pripis: do 1. 1759 odšel je v Belocerkev). V letu 1770 so bili tukaj gospod Jur Lukan. To je razvidno iz pisma od 18. Maliga - travna 1770. Ko so po smrti Martina Zajca njegovemu sinu Mihatu najemno zemljišče v obdelovanje prepustili. Od 12. Prosinca 1773 do 4. Svečana 1782 so bili gospod Branko Gartner. Pavel Vavpetič od 20. Prosinca 1783 do 30. Rožnika 1790. Andrej Šmalc so bili tukaj v lem 1799; razvidno iz pisma od 12. Sušca 1799, ko so prodali neki del zemljišča Jakopu Šraju za 24 Kron. Anton Volha (:Bolha: ?); dokaz pismo od 28. Maliga - travna, ko so v Žubni Bransetu Kokarju najemni malin v last prodali. Jožef Valič; dokaz pismo od 20. Prosinca 1803, ko so zemljišče Sv. Lucije v last prodali za 40 goldinarjev. Ludvik Lesjak so bili tukaj 14. Prosinca 1805. po pismu od 12. Svečana 1807. so prodali zemljišče Primskovške cerkve v Žubni za 50 goldinarjev. Gašper Polc so 3. Prosinca 1812 do TJ. Listopada 1818. Dokaz župnijske knjige. Gregor Podržen od 24. Maliga - travna 1819 do 18. Grudna 1821. Marko Škander od 21. Rožnika 1822 do 20. Sušca 1834. Ta dan so bili tukaj pokopani. Jožef Mlakar od 26. Velikiga - srpana 1834 do 23. Vinotoka 1835; dokaz župnijske knjige. Martin Orehek od 8. Velikega - travna 1836 do 19. Velikega - travna 1843. Anton Keše od 29. Maliga - srpana 1843 do 30. Vinotoka 1856. Matija Marolt od 8. Listopada 1856 do 3. Listopada 1863. Januvar Strah od 5. Listopada 1863 do 2. Grudna 1872; ta dan so bili tukaj pokopani. Janez Juvane od 17. Velikega - travna 1873 do 17. Rožnika 1876. kot župnijski namestnik. Dokaz vsih teh župnijske knjige. Juri Humar od 17. Rožnika 1876 oktobra, ki je, ko se to piše, v Božji pratiki zapisan in odločen. Nar stareje pismo tukaj na Primskovim je pismo od 15. Sušca, to je od cvetne nedelje 1598. na koži pisano. Prodal je gospod Volf Vali fon Vallenstein cu s. Georgkperg Andreju Mužan cu Ober - Vollenberg, t.j. : Gorejni Verh: polovico zemljišča ki ga je v najemu imel za 175 rajnšev po 17 reparjev en rajnš, in 7 1/2 vedrov vina v last. Drugo pismo je od 10. Maliga - travna 1611. Prodala je Barbara udova Andreja Apfaltrer poštenimu in imenitnimu Adamu Metič (:Maetitsch:) zemljišče v Zubni pri Temenci. Metič je že popred 300 rajnš Apfaltrerju dal in nazadnje je gospa zemljišče v last prodala Metiču. Tretje pismo je od 20. Svečana 1638. Prodal je Andrej Grden iz Prapreč svoje njemu lastno zemljišče Janezu Gorše za 250 rajnš. Pismo od 18. Maliga travna 1664 govori, da so Mužanovi dediči gospod, župniku v Šentvidu Andreju Gril (:Grill:) za 130 goldinarjev po 15 peparjev ali 60 Krajcerof. Pismo od 7. Velikiga - travna 1664 govori, da so gospod župnik iz Šent - Vida polovico zemljišča, ki je bil pred gospod častnika Gorjupa iz Šent - Vida, kakor tudi Goršetovo in Mužanovo zemljišče in nadalje K. und K. /: Item die Goršiše halbe hueben, dan auh die Mušoeniše halbe hueben, veiterhin K. und K. (Gorše, Mužan:) / cerkvenemu Primskovške cerkve, da zamorejo vprid te cerkve z temi zemljišči gospodarit in brez vse opovere, kakor je pri cerkvenih posestvih navada. Gospod Luka Korun častnik je pa prodal gos. Andreju Gril (:Grill:) v Šentvidu svoje zemljišče v Zubni na Temenci za gotovo svoto, ki pa ni naznanjena. Pismo je od 13. Maliga - travna 1655. V letu 1876 je bila streha iz cinka na duhovnijo dejana. Koliko časa bo trajala? V letu 1879 je bila 20. Rožnika birma na Primskovim. Delili so jo prečestni knezo - vladika Janez Pogačar. To je bilo ravno neki petek. Na Velikonočno nedeljo 1880. 28 Sušca je bilo pridejano pokopališče blagoslovljeno, zjutraj po sv. maši, od tukajšniga župnika. Od torka na sredo tisto noč po Duhovim 1880 je sneg padel, pa ljudem nobene škode ne napravil. V četrtek 20. Velkiga - travna ga je bilo na hribih proti jugu še viditi. Konc leta 1879 in v začetku leta 1880 je bila v Zubni, v Gabru in v Razborih v Cateški duhovniji živinska kuga. Pobili so vso govejo živino bolno in zdravo, v Primskovški duhovniji pa je ni bilo. Konc leta 1879 in v začetku leta 1880 je bila strašno huda zima, da takiga mraza stari ljudje niso pomnili, in to v nižinah. Na Primskovim ni bilo tako hudo. Laglje je prenašal človek zimo na Primskovim samo v eno suknjo oblečen, ko v nižinah v dve. V letu 1877 je bila streha na zvoniku v Mišjim Dolu prebarvana in predstrešje pred cerkvijo novo narejeno in pobarvano za 267 goldinarjev. Nad vratimi na zidu tabra je zapisano: COFRATERMTAS BEATA VIRCdMS DEIPARA AUGUSTIN! ET PIA MONICA IN SUFFRAGIA GREGI IESUS INSTITUTA G RATHS XAVERH ABBATIS BARONIS TAUFERER To je zapisano vse z velikimi začetnimi črkami. Te črke so le številke, ki so podčrtane in to da sešteto letno številko 1770. Namalani so omenjeni svetniki, duhovnija, cerkev, Primskovška gora, Gradiše, znamnja Križeviga pota, Mišje - dolska cerkev, nad Gradišem po zraku pa vica, in malo nižje pod Devico Marijo Sv. Frančišek Ksaverij. V letu 1883 je bila zvonikova streha pokrpana, jabuko raz zvonika doli uzeto in notri je bila listina papirna in sledeče na nji napisano: GLORIA IN EXCELSIS DEO Čast Bogu na visokosti. -- V leti 1826 so po dovoljenji vikši deželske gosposke z velikim trudam popravili turen, pervič pobarvali, pobelili, cerkev pokrili in popravili farovž in vse kar je bilo potrebniga za 700 goldinar-jov. Anton Sadar ali Rive iz Krke, inu France Steh Breg pod vladanjam Marka Skandra fajmoštra tukaj na Primskav. Farmanski bratje in sestrice Spomnite si na naše dušice Mark Skander m.p. sem tu gor bil na jabuku. Opazka: Kakor se stari ljudje spominjajo bili so Marko Skander praf serčen mož in velike, visoke rasti pa tudi praf krepkiga života. Vzdignili so mernik pšenice z eno samo roko iz tal na kalop. Bili so popred vojak in na konju stoje so skozi Sevno konja gnali, pa niso doli padli; tako so bili izurjeni. Streha v letu 1876 na duhovnijo dejana iz cinka je trajala samo do leta 1882 v jeseni pa je povsodi notri teklo. Morali so cinkovo streho raz duhovnije vreči in dejali so gori kositrevo streho. Koštala je cinkova streha nekaj čez 1000 goldinarjev, druga is kositra le 555,76 gl. Ljudje pripovedujejo, da je doli v grapi pri potoku luknja, ki gori na Primskovo drži. To je predor po kterim so ob časi turških navalov ljudje v tukajšnji tabor vodo nosili, ko so bili pred Turki v tabor zbežali. Se se vidijo tu in tam po hosti doli vdrtine, kjer se je obok v predoru vderl. S SčoJC /Tj&api j-iY / y / 7 , 77* C4 čc/jne. c iz,, ■■ 4 tif/fajfci iiftcdr Ć0CČ KitiUi,Ma JćZlt ii btU’doM‘"-i T 771 Tf ć/* ^ ^ A&jc tu ,* . do^U iptin&-f Cty'e. ùdcfpé npcpté ... «—... . >5 fUj ne Svetilnica v podobi 3 src pozlatjena je bila obešena in dane 85,30 Gl. z vožnjo. Ko je šla procesja okoli Tabra med tem časom je bila obešena, brez da bi bili ljudje vedili da bodo nazaj prišedši novo svetilnico vidili. 1. Kimovca 1884. so mladenči iz Dul župnije Sent - Vidske, to je bilo po nedeli Angeljev varhov okoli 3. ure zjutraj blizu Gorejniga Vrha Franceta Kolar, Cemžetoviga iz Primskoviga ubili. To je bilo tam, kjer ko se na Gorejniverh prede, ko se Gorejniverh zagleda na ovinku. Uzrok uboja je bila neka dečla. Dva pesa sta eno kost glodala, pa ubiti ne ravno močno. Cevi jelšove so bile v vodnjak djane mesca Kimovca 1884. Pravijo da taj les dolgo trpi. V spomin in praznik sv. Janeza Kerstnika glavosekanja t. j. 29. Velkiga - srpana 1885, je bila huda nevihta na Primskovim. Odkrilo je cerkev do zvonika po obeh plateh in na oni plati proti Kremenjeku še dalje, ko na tej proti duhovni-jski hiši. Polovico kozelca je poderlo, drugima stanjem vekter nič ni dialo. Koštala je streha...........................................1097,61 Gl. Pleh in cin 521.81 gl, kap je tudi v zdaj rečenim zapopadeno. V Mišjim - Dolu je bilo na žagrad novo podstrešje dejano in z kositorjem pokrito stalo je to vse z delavci vred in sicer.............178,22 Gl. Oboj zunej se bo kasneje naredil iz kositarja, do zdaj in še en čas naprej se še ne sme narediti, da se posuši podstrešje, ker je bilo iz svežiga lesa naredjeno. Živež delavcem je dajala sosedska. Jernej Večerina je bil provincial v Gorici ali prav za prav v Kostanjevici v samostanu nad Gorico in je dovolil č. očetu Tadeju Gregorič, da sme na Primskovim v župnijski cerkvi blagosloviti Križev pot, da se zamorejo odpuste-ki zadobiti.To dovoljenje je bilo dano mu 30. Avgusta 1861. za župnika Matija Marolt. Častiti oče Tadej je tudi Križev pot blagoslovil meseca 23. Maja 1862. Kteriga dne ravno se ne more več brati, vlaga je černilno številko razjedla. — To v opazko, da se ve, da je Križev pot res blagoslovljen. Bržkone 25/5.1862 je bil Križev pot blagoslovljen. Na Primskovim 3. Septembra 1888 Ratimar Holmar župnik V letu 1888 se je napravil pri cerkvi strešni oboj, cerkev se je ometala, kjer je bil omet odpadel, in zvonik ravno tako. Belila se je cerkev znotraj in zvunej, in zvonik tudi. To vse je stalo z tvarino in plačo ........................................... 382,55 Gl. Dalje, bili so žertveniki prenovljeni vsi trije, plača podobarju je bila......................101,00 Gl Zlato velja za pozlatenje.................... 10,50 Gl Humarjevo kroniko nadaljujemo z zapisom jezuitov, ki so bili pregnani iz Ljubljane na grad Bogenšperk. Na Primskovem so začeli s svojim delom maja 1957 in ga zaključili januarja 1963. V kroniki poročajo tudi o župnikih, ki so sledili Juriju Humarju. Navajamo njihove zapise: Uvodna beseda Primskovo pri Litiji je stara Marijina božja pot in zgodovinsko pomemben kraj zaradi tabora iz turških časov. Tri cerkvice na vrhu hriba so obdane s taborskim obzidjem. Za temi zidovi so pri “primskovški”Mariji iskali naši predniki zatočišča ob turških navalih. O davni zgodovini kraja ne moremo kaj več povedati, ker je po zapiskih pok. župnika Humarja “nekaj knjig na Cerknim zgorelo ob Francozih, 1813 leta.” Pri požaru vrhu hriba leta 1943 pa je zgorela župnijska pisarna in z njo zgodovinske listine. Župnik Ivan Golob t V molitev in spomin priporočen preč. gospod Ivan Golob rojen 19. grudna 1. 1851. v Tunjcah v mašnika posvečen 2T. junija 1876 leta župnik na Primskovem ođ 1. 1891. do 15. oktobra 1905 umrl v Šmartnem pri Litiji 24 listopada 1905. leta. Sladko Srce Jezusovo daj, da Te ljubim vekomaj. (300 dni odp.) Slatjko Srce Marijino, bodi moje rešenic ! (300 dni odp ) Tako kot njegov slavni prednik ni poznan; bil je pa vnet dušni pastir in je poskrbel, da je imela fara spomladi 1903 ljudski misijon ter naslednje leto misijonsko obnovo. Mimo dušnega pastirja je bil tudi učitelj primskovške šole. Se se spominjajo starejši, kako jih je velik in močan gospod učil v kaplaniji. Ob nastopu službe na Primskovem je zapisal v Oznanilni knjigi (11. 10. 1841): “Dvojna revščina stiska to cerkev: 1 denarja nič, 2 slabost starosti pa taka, da jo bo treba obnoviti.” Kljub neštetim težavam je popravljal cerkvena poslopja. Na Primskovem je dal prebarvati zvonik, popravil župnišče in srednjo cerkev (sv. Nikolaja), na podružnici Dolnji Vrh je tudi popravil zvonik, v Mišjem Dolu pa cerkveno hišo. Želel je obnoviti cerkveni tlak in obhajilno mizo na Primskovem. Dne 17. julija 1904 je zapisal v oznanilno knjigo, da je treščilo v streho srednje cerkve, ki je pogorela in je ostal samo zid. Spet jo je pozidal, vendar ne več kot cerkev, marveč kot poslopje, ki bo pripravno za šolo. Za petek 20. okt. 1905 je še napovedal komisijski ogled nove učne sobe (kjer je bila poprej cerkvica sv. Nikolaja) in obravnavo zaradi stanovanja učitelja, ki bi poučeval namesto župnika. Naslednjo nedeljo je pa že napisal oznanila njegov naslednik. Pripovedujejo, da je gospod umrl za rakom v grlu. Župnik Anton Plešic (roj. 30. 5. 1867 f 14. 4. 1957) Na fari je pastiroval od 1. 1905 do mesec dni pred svojo smrtjo 1. 1957 - torej 52 let! Ker mu je 1. 1943 zgorela župnijska kronika, moremo njegovo delo le na kratko opisati po tem, kar nam nudijo oznanilne knjige in drugi drobni zapiski. 1. Obdobje do druge svetovne vojne 1. V župnijski cerkvi na Primskovem je g. Plešic odstranil stari razpadajoči glavni oltar z osrednjim kipom “Božjepotne primskovške Marije” in s stranskima kipoma sv. Avguština in sv. Monike. Namesto tega oltarja, ki je bil baročni, je dal izdelati nov gotski oltar Matere Božje, ki stoji sedaj. Postavil je tudi novo obhajilno mizo, nov krstni kamen in nov umivalnik v zakristiji - vse iz mar- g, Anton Plešic morja. (Kot povedo domačini, je vsa omenjena dela izvršil kamnosek Anton Hohnjec iz Celja). Okoli glavnega oltarja in vse do stranskih oltarjev je dal položiti nov cerkveni tlak iz kvadratnih ploščic. Znižal je prižnico in odstranil dve klopi, ki sta bili nameščeni pod njo. Novi glavni oltar je 8. 5. 1929 posvetil škof Rožman. Nove orgle, delo mojstra Jenka, so bile blagoslovljene 19. 6. 1932. Župnijska cerkev je dobila tudi nove klopi: ogrodje iz hrastovine, kar je odlično ohranjeno, sedeže in naslonjače pa iz jelševine, ki že razpadajo. V nekdanji srednji cerkvici sv. Nikolaja, ki jo je po požaru že g. Golob preuredil za šolsko poslopje, je bila državna šola, kjer je po vzoru svojih prednikov poučeval nekaj let g. Plešic sam, nato pa svetni učitelj. Država je plačevala najemnino vse do 1. 1942, kar pomeni, da je priznavala to poslopje kot cerkveno lastnino. Za najmanjšo cerkvico sv. Petra se govori, da je njeno fasado dala izdelati vojvodinja Mehlenburška, ki je stanovala na Bogenšperku. Sedanji navček župnijske cerkve je bil baje kupljen za cerkvico sv. Petra, pa je bil prevelik in so ga morali obesiti v zvonik župnijske cerkve. G. Plešic je dal obnoviti zunanji križev pot, ki se vije po Gradišču od nekdanje Hribarjeve gostilne do župnijske cerkve. V podružnični cerkvi sv. Lucije v Mišjem Dolu, ki tudi velja za romarsko cerkev, je g. Plešic dal prebarvati oba stranska oltarja in prižnico, ki jih štejejo za prvovrstne baročne umetnine. Tudi v podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika na Dolnjem Vrhu je dal prebarvati oltarje, vendar manj srečno kot v Mišjem Dolu. Prebarvana sta bila tudi zvonika v Mišjem Dolu in na Vrhu. Kar je manjkalo bronastih zvonov, ki so jih pobrali v 1. svetovni vojni, je gospod nadomestil z železnimi. 2. V dušnem pastirstvu je pomemben datum 12. 11. 1992, ko se je v fari pričel sv. misijon. Drugi misijon pod Plešicem je bil od 7. do 24. okt. 1934. - Od 1. 1906 dalje je imel župnik vsako kvatrno nedeljo “od škofa zapovedan pouk za matere”. Meseca januarja 1908 je župnik opozoril ude Bratovščine sv. R. Telesa, naj prinesejo “letne doneske”. Okoli leta 1910 je bila ustanovljena Marijina družba za dekleta, ki je štela do 70 članic. V nedeljo 13. 3. 1927 so prvič oznanjene duhovne vaje za moške in 14 dni pozneje je bilo prvikrat mesečno obhajilo za može in fante v okviru “Apostolstva mož in fantov”. Duhovno opravilo ob nedeljah je bilo redno oznanjeno ob 10. uri, v redkih primerih ob 6. uri. Sele po vpeljavi “apostolstva mož in fantov”sta bili na prvo nedeljo dve sv. maši - ob 6. in 10. uri. Krščanski nauk za ljudstvo je poučeval g. Plešic vse nedelje (ob 2. uri popoldne) razen v maju, ko so bile šmarnice, in v postu, ko so molil križev pot. Tudi na prvo nedeljo v mesecu je bil krščanski nauk; zato so pa čaščenja molili že ob 1. uri popoldne. (Pozneje so to opustili in so namesto krščanskega nauka imeli uro čaščenja). O velikonočnem času je imel “spraševanje” (iz katekizma) vsak stan posebej. Pri tem spraševanju so se delili listki za velikonočno spoved. Verouk za otroke je imel gospod dvakrat tedensko: ob torkih in petkih v šoli. Poučeval je dopoldne večje, popoldne male otroke. 3. Iz oznanilnih knjig je razvidno, da je župnik vsako leto oznanjal žitno in vinsko biro; tudi je bila dolžnost gospodarjev, ki so imeli vprežno živino, da so navozili za župnika drv iz nadarbinskih gozdov. Primskovška župnija je pred drugo svetovno vojno imela naslednje cerkvene in nadarbinske zgradbe ter posesti: Na vrhu hriba so stale tri cerkvice: župnijska, posvečena Marijinemu rojstvu, srednja sv. Nikolaja, 1. 1904. preurejena v šolsko poslopje, in tretja najmanjša in najstarejša cerkvica sv. Petra. Župnišče je bilo poprejšnja graščina, zato precej veliko. Zahodno od župnišča je stala mežnarija in nekoliko proč veliko gospodarsko poslopje: spodaj dva hleva za konje in govejo živino, zgoraj skedenj s seniki. G. Plešic je imel do druge svetovne vojne dva vprežna in enega jahalnega konja ter po 12 in še več glav goveje živine. V bližini cerkvice sv. Petra so stali svinjaki in drvarnica. Vse omenjene stavbe je s pokopališčem vred obdajalo taborsko obzidje - nekdanji turški tabor, katerega sledovi so še vidni po trojnem obzidju, dveh obrambnih stolpih in “turški steni”med farovžem in mežnarijo. Nadarbina je imela (po pripovedovanju domačinov) kakih 60 ha posestva na Zagriču (48 ha gozda, ostalo sadovnjaki in pašniki), razen tega še majhen gozd v Preski ter 10 ha na hribu in v njegovi neposredni bližini (gozd v Malinah, njive in travniki na Lazah in okoli vrha ter vinograd v Sevnem ). Za oskrbovanje vsega tega je imel župnik pri sebi stalno po dva moška in štiri ženske. II. Med drugo svetovno vojno in po njej Na Primskovem so bile med 2. svetovno vojno hude borbe in je veliko mož in fantov padlo. Župnik Plešic se je moral v noči od 4. na 5. januar 1943 umakniti v zvonik, na sv. Treh kraljev dan pa je odšel za nekaj mesecev v St. Vid. Januarja 1943 so bile na taboru požgane vse stavbe razen župnijske cerkve in cerkvice sv. Petra. Župnik je po vrnitvi iz St. Vida dlje časa bival v zasebni hiši. V letih 1946 in 1947 so farani spet pozidali mežnarijo, obnovili hlev in skedenj, da se je župnik mogel vrniti. Bival je do svojega odhoda v mežnariji. Do 1. 1957 je imel konja, vola, dve kravi in prašiče. L. 1948 je bila agrarna reforma, ki je odvzela nadarbini celotno posestvo na Zagriču (60 ha) in gozd v Preski. Pustila je še 10 ha zemljišča - okoli hriba, na Lazah, gozd v Malinah in vinograd v Sevnem. G. Plešic je po drugi svetovni vojni spet vodil redno dušno pastirstvo, toda starčku so začele pojemati moči. Na patrocinij 8. sept. 1955 je bila na Primskovem redka slovesnost, g. Plešic je obhajal 50. letnico župnikovanja na Primskovem. Slavnost je vodil sam administrator škofije in pozneje nadškof monsinjor Anton Vovk ter je ob tej priložnosti zaprosil jezuite z Bogenšperka, naj prevzamejo dušnopastirsko pomoč v župniji. Tisti dan je bil oznanjen tudi “ofer”za popravilo strehe na zvoniku, ker je vanjo nekaj let prej treščilo; ob udarcu strele je bil padel križ z vrha zvonika in je zvonik začelo zamakati, toda popravljal ni nihče. G. Plešic je izročil kleparju Miklavčiču iz St. Vida 86.000 din za nabavo pločevine, toda primskovška cerkev te pločevine ni nikoli videla. Župnik Plešic je tedaj, ko se je poslavljal iz župnjije Primskovo, napisal kratko zgodovino Primskovega. Navajam njegov zapis: -đ sèvrv & A? -z/tfi . ki ' *■ &:■' -< : v J /2 .JJČ ' C/, V partizanski so mislili domačini posnemati stare brambovce proti Turkom, pa se jim ni obneslo. Zbežati so morali in Primskovo je bilo požgano vse razen župniške cerkve. Se ta je imela precejšno škodo. Največ pa duhovnik zaradi agrarne reforme in uničenja vsega premoženja. Župni urad Primskovo 4/9 1954 Plešic Anton Pater Janez Jauh S. J. III. Pomoč jezuitov na Primskovem Prihajali so ob nedeljah in praznikih z Bogenšperka, največkrat je prišel p. Zupančič. Za zadnjo nedeljo po binkoštih 1. 1956 je še spisal “Oznanila” g. Plešic sam, od 1. adv. nedelje naprej jih je pisal p. Zupančič, kateremu so redovni predstojniki poverili skrb za Primskovo. Mesec dni pred svojo smrtjo (umrl 17. 4. 1957) se je g. Plešic na prigovarjanje sorodnikov umaknil s Primskovega in skoraj devetdesetleten odšel v svojo hišo v Preski pri Medvodah. Za župnijskega upravitelja je bil imenovan g. Tomaž Javornik (župnik v Javorju), ki je ohranil ta naslov do svoje smrti v jan. 1958; vsa župnijska opravila pa je vodil g. Zupančič. Po smrti g. Javornika je postal župnijski upravitelj šmarski župnik in dekan (sedaj častni kanonik) g. Anton Gornik, ki je prav tako prepustil vse župnijske funkcije g. Zupančiču. Slednji je po odhodu g. Plešica oskrboval duhovniška opravila na Primskovem z Bogenšperka, v maju 1957 pa se je bil primoran naseliti na Primskovem. P. Anton Zupančič (za župnika od maja 1957 do januarja 1963) Leta 1957 Na Primskovo je prišel vodit dušnopastirska opravila. Toda že 5. maja, nekaj dni potem, ko se je stalno naselil na Primskovem, je ponoči treščilo v zvonik župnijske cerkve, ki je začel goreti. Pri tem je bila nevarnost, da zgori vsa cerkev. (Obširnejši popis o tem požigu je sestavil g. Zupančič sam). Ljudje so prihiteli gasit, rešili zvonove in notranjost cerkve pred požarom. Da ni bilo hujšega, pripisujejo pomoči Matere Božje. Vendar je požar popolnoma uničil streho na zvoniku ter nekoliko poškodoval streho na cerkvi. P. Zupančič je ves v skrbeh premišljal, kaj bi storil. Za tako veliko popravilo cerkev ni imela dovolj denarja. Kljub temu se je s pristankom svojih predstojnikov in v zaupanju na pomoč Primskovške božjepotne Marije odločil, da bo zvonik popravil. Vernikom je oznanil, da je požar zvonika rahel božji opomin, zakaj se s popravilom tako dolgo odlaša. Naprosil je domačine za prostovoljno delo, večkrat je oznanil cerkveno darovanje za zvonik, prosil za zamenjavo ali darovanje lesa, za hrano in postrežbo delavcem, ki so delali na zvoniku, in še marsikaj. Gospodarji, ki so darovali les za zvonik, so bili oproščeni gozdne takse. Samo med domačini je bilo teh gospodarjev nad 20. Nekaj lesa so darovali tudi kmetje iz šentviške fare. Pri popravilu zvonika je vodil tesarska dela meseca junija Jože Maver, tesarski delovodja v zadrugi Ivančna Gorica. Pomagali so mu domačini, večinoma brezplačno. Delalo jih je 12, 15, 20, tudi po 25 naenkrat. Hrano so prinašali domačini v župnišče. Vsem delavcem pa je kuhala in stregla Marija Ovnik (“Lipetova” z Dolnjega Vrha). Kleparska dela na zvoniku je prevzel Avguštin Sodnik iz Cerkelj na Gorenjskem. Pokrivali so od srede julija do začetka avgusta. Nato so še do konca avgusta obnovili in prebarvali streho na župnijski cerkvi ter cerkveno streho v Mišjem Dolu prebarvali z minijem. Na glavni farni praznik dne 8. septembra je bil ob 10. uri slovesen blagoslov novega zvonika, nato pa slovesna sv. maša z leviti. Glavni oficiator in govornik je bil šmarski dekan (sedaj kanononik) g. Anton Gornik, ki sta mu asistirala stiski prior (sedaj opat) p. Rafael Ašič in šentlovrenški župnik p. Preac. Vreme je bilo zelo lepo in ker je bila tisti dan nedelja, je prišlo k slovesnosti mnogo ljudstva. L. 1957 obnovljeni zvonik in prebarvana streha na župnijski cerkvi na Primskovem POMOČNIKI PRI POKRIVANJU ZVONIKA Od leve proci desni: Jurčkov Joža, Jur jev Joža, Gracarjev Lojz, Babjekov Joža, p. Zupančič, Feme Joža, Adamlje, Pleški Lojz. Spodaj: Pavlihov Joža in kleparji. Dušno pastirstvo je vodil p. Zupančič redno: vsako nedeljo in vsak praznik je biniral. Ob nedeljah popoldne je imel krščanski nauk za ljudstvo, posebej za otroke pa po možnosti, kakor so bili šole prosti. Na prvo sv. obhajilo je pripravil 6 dečkov in 11 deklic. Za celodnevno češčenje 11. septembra mu je kot pridigar in spovednik pomagal p. Venčeslav Vrtovec S. J. Za redovnega brata je odšel v samostan k jezuitom Janez Kolesa iz vasi Mulhe. Leta 1958 Spričo navdušenja, ki ga je pokazalo ljudstvo pri obnavljanju zvonika, se je p. Zupančič - opogumljen z odobrenjem redovnih predstojnikov in z blagoslovom g. škofa Vovka - odločil, da bo na novo zgradil požgano župnišče, saj so na njegovem prostoru že rasla drevesa. Prepričan je bil, da bo le tako zagotovil primskovški fari stalnega dušnega pastirja. Stopil je v stik s prof. arhitektom Bitencem, ki mu je s svojim asistentom Lodrantom napravil načrt za obnovo celotnega tabora. P. Zupančič je pač hotel postaviti manjše župnišče, a mu Spomeniško varstvo tega ni odobrilo. Pozimi je začel zbirati les za streho župnišča; meseca avgusta so začeli s pozidavanjem zunanjih sten in položili nanje strešni les. Z opeko so pokrili župnišče še pred zimo. Skoraj istočasno so pokrili tudi poslopje nekdanje srednje cerkve (poznejše šole) s strešniki iz cementa. V župnijsko cerkev in mežnarijo so tega leta napeljali elektriko. V župnijski cerkvi so obnovili križev pot, prečistili glavni (gotski) oltar in prepleskali notranjost cerkve. Dne 26. avg. je v spremstvu predstojnika z Bogenšperka Janka Demšarja obiskal Primskovo provincial D. J. p. Ivan Kukula, ki je ravno videl, kako možje nadevajo ogredje za streho župnišča; videl je tudi, kakšna groblja je bila še pod streho. Primskovčani so se tega obiska malo prestrašili in so naslednjega dne poslali na Bogenšperk k p. provincialu deputacijo 4 uglednih mož. To so bili: ključar Martin Kepa (Skubic), Filip Ovnik (Lipe), Ignacij Zaletelj (Babjek) in France Praznik (Prejel). Prosili so p. provinciala, naj jim puste p. Zupančiča na Primskovem. P. provincial jim je to obljubil, nakar so z veseljem odšli in obnovitvena dela so se nadaljevala z novim navdušenjem. Tesarska dela na župnišču je vodil tistikrat Janez Prosen iz Sel pri Sobačah, vsa zidarska dela pa gospodinjin oče Filip Ovnik. Delo v župnišču so opravljali “udarniško”; hodili so tja po svojem “šihtu”in delali kar do polnoči. Delalo jih je po 10, 20, 25, včasih tudi po 30. Največ brezplačnih šihtov so nedvomno naredili gospodinjin oče Filip Ovnik, Skubičevi iz Ješč, ki so poleg udarniškega dela opravili še uradna pota in zvozili mnogo materiala, brata Jože in Lojze Zaletelj (Babjekova), Adamlje (Lojze Gorišek), Pavlihovi, Gracarjevi ... Iz ruševin na novo pozidano župnišče na Primskovem Nekateri gospodarji, ki sami niso mogli pomagati z delom, pa so toliko bolj pripomogli z živili; tako kmetje s Poljan, Hribarjeva (Rozina) Franca, Blažkova (Panar) Tona in še drugi. Po pričevanju domačinov smemo reči, da je pri gradnji župnišča na ta ali oni način pomagal skoraj vsak faran. Že spomladi so začeli na veliko izsekavati les v Malinah (nadarbinskem gradu). Izkupiček iz posekanega lesa je bil glavni dohodek za kritje tolikih stroškov. Za gozd to ni pomenilo nobene škode, ker je bil že prezrel. Samo les seveda ni zadostoval. Na pomoč so priskočili tudi ameriški dobrotniki, nekoč prim-skovški župljani: Janez Vidgaj iz ZDA, brat Brigite Grden iz Mihelce, ki je v oporoki zapustil primskovški cerkvi četrt milijona dinarjev. Večjo vsoto je pri znancih nabral Mihael Verbič iz Clevelanda, nekaj tudi Angela Stražar in Marija Janežič. Za prvo sveto obhajilo je pripravil p. Zupančič 18 otrok: 10 dečkov in 8 deklic. Za žegnanje v septembru je bilo napovedano dekanijsko romanje v počastitev lurške stoletnice. Vernike je na to romanje duhovno pripravil p. Venčeslav Vrtovec, vodil pa ga je takratni škofijski delegat (sedanji nadškof) mons. dr. Jože Pogačnik, ki je ob tej priložnosti izrazil veliko zadovoljstvo nad obnovo. Za celodnevno čaščenje je prišel pomagat p. Pavel Berden, misijonar z Bogenšperka. P. Zupančič s prvoobhajanci leta 1959 V marcu so se pričele priprave na birmo. Župnišče je bilo že toliko pozidano in pripravljeno, da so bili do birme urejeni v pritličju vsi prostori razen ene sobe. Mizarska dela v pritličju je vodil Frlajtov Tone (Prosen) iz Sel. Birmovat je prišel tedanji administrator, poznejši nadškof mons. Anton Vovk s svojim tajnikom Francem Vrhuncem; stiški prior (sedanji opat) R. P. Rafael Ašič, šmarski dekan (kanonik) Anton Gornik, R. P. Demšar, emp. z Bogenšperka in nekaj sosednjih župnikov je bilo v asistenci. Zadnja birma na Primskovem je bila leta 1938, torej pred 21 leti. Obnovljena notranjščina župnijske cerkve Marijinega rojstva na Primskovem P. Zupančič z graditelji župnišča. V sredini stoji Lipetov oče, zidarski mojster, na njegovi desni trije mizarji, ostali so “udarniki”. Med njimi oba brata Zaletelj, Tomaž Kuhei in Alanin Kepa iz Ješč. Tudi dekleta so pridno sodelovala. Birma je bila na vnebohod, 7. maja dopoldne. Birmanih je bilo 51 otrok, od teh 44 s Primskovega: 23 dečkov in 21 deklic. (Potek birme ponazarjajo slike v albumu.) S škofijskega ordinariata je z dne 8. maja prišlo poročilo o kanonični vizitaci-ji in birmi, v katerem prevzv. g. nadškof omenjajo: “Načrtna in urejena obnovitev spričuje veliko požrtvovalnost faranov, ki so veliko večji po žrtvah kakor po številu. Naj v ljubezni do svoje cerkve in župnije vztrajajo!” Po končani birmi so spet nadaljevali delo pri izgradnji župnišča, mnogo jih je bilo zaposlenih v Malinah pri spravljanju lesa. Sekali so drva za v “metre”in delali kope za oglje. Ker je bil Anton Prosen “odsoten”, je mizarska dela nadaljeval mojster Zidar iz Bratnic, pomagali pa so mu domačini, največ brata Zaletelj (Babjekova), Alojz Gorišek (Adamlje) in Lipetov oče. Dne 29. junija je bilo prvo sv. obhajilo: 5 dečkov in 6 deklic. Za romarski shod 8. dec. in za redno čaščenje je pomagal p. Janez Jauh z Bogenšperka. K jezuitom je odšel za brata pomočnika Ciril Koleša iz vasi Mulhe; njegov brat Janez je vstopil dve leti poprej. Prev/., nadpastir mons. Anton Vovk govori birmancem in vernikom na vnebohod (7. maja) 1959 na Primskovem. Leta 1960 Obnovitvena dela so se v farovžu nadaljevala s pozidavanjem sob v I. nadstr. in mizarskimi deli (okna, vrata). Hkrati so začeli urejevati nekdanji prezbiterij cerkvice sv. Nikolaja za veroučno kapelo. Napeljali so elektriko v župnišče in v stavbo nekdanje cerkvice sv. Nikolaja. Kupili so elektromotor, vodno črpalko za župnišče ter uredili cirkularko. Kakor že prejšnja leta so tudi letos obdelovali polje na Lazah in prodajali seno s travnikov. Živine v hlevu pa ni bilo še nobene. Na cvetno nedeljo je prišel na Primskovo izredni spovednik, župnik iz Čateža, g. Alojzij Šparovec, p. Zupančič pa je odšel v Čatež. L. 1960 je preteklo 25 let, odkar je bil p. Zupančič posvečen v mašnika. Sam je hotel ta srebrni jubilej obhajati tiho zase, kakor je to običaj v jezuitskem redu. Toda primskovški bogoslovec Ciril Merzelj, po domače Bajčev iz Zagriča, se je z vnemo zavzel za to, da je treba srebrni mašni jubilej slovesno praznovati. To zamisel je podprl šmarski dekan, g. kanonik Anton Gornik, z motivacijo, da je proslava važna zaradi obujanja duhovniških poklicev. Slovesno srebrno mašo je p. Zupančič združil s slovesnostjo “male maše”, ko je na Primskovem romanje. Dne 4. spet. se je razvila prisrčna domača slovesnost. Jubilantu sta asistirala kot diakon p. Jože Preac, šentlovrenški župnik, in Janez Jauh, pater z Bogenšperka, ker sta bila njegova sonovinca. Ostalo asistenco so formirali bogoslovci, med njimi g. Ciril Merzelj. Slavnostni govornik in obenem prezbiter asistent pa je bil šmarski dekan, g. kanonik Anton Gornik. Za 8. sept. je prišel v pomoč p. Pavel Berden, za celodnevno čaščenje pa spet p. Jauh. Jeseni je stopila v samostan Marijinih sester Marija Kuhelj z Oble Gorice (Pavlihova). To leto ne zaznamuje veliko obnovitvenega dela. Dokončali so dve sobi v 1. nadstropju župnišča in dovršili veroučno kapelico v prezbiteriju nekdanje cerkvice sv. Nikolaja, pozneje šolske veže. Vanjo so vdelali strop s kasetami. Načrt za ta strop je naredil sam arhitekt Bitenc. Po tem načrtu so ga izdelovali domačini sami: Lipetov oče, oba brata Zaletelj ter Alojz Gorišek (Adamlje). Le klopi je izdelal mizar Zidar, okno kapelice pa Anton Prosen. Na novo pozidana in pokrita srednja cerkvica sv. Nikolaja (poznejša šola) na Primskovem. Zadaj na terasi: vhod v veroučno kapelico. Kapelica je bila blagoslovljena 17. jan. 1962. Že jeseni 1. 1960 je p. Zupančič stari kip “Primskovške božjepotne Marije”dal odpeljati v Kamnik h kiparju in pleskarju Maksu Bergantu, da ga obnovi. Trideset let je stal v kotu zvonika že pozabljen. Mojster Bergant ga je obnovil in pozlatil. Meseca aprila tega leta so ga pripeljali nazaj in ga začasno namestili na oltarju sv. Ane. Kip je velika baročna umetnina in sta ga že slikali zastopstvi Narodne galerije in Zavoda za varstvo spomenikov. Dve večji kopiji je poslala Narodna galerija župniku v dar. K prvemu sv. obhajilu je pristopilo 13 otrok: 8 dečkov in 5 deklic. Za glavni primskovški praznik je prišel kot pridigar in spovednik superior z Bogenšperka. Sredi septembra je p. Zupančič oznanil, da bo začel postopoma obnavljati cerkev v Mišjem Dolu, ki je velika baročna umetnina. Vernikom je povedal, da se te obnove ni mogel lotiti prej, ker mu je manjkalo sredstev. Tudi zdaj jih še ni bilo in je zato povabil vernike, naj mu pomagajo pri spravljanju lesa, da se bo spet nekaj zaslužilo. Ker so sami revni v denarju, tako ne morejo veliko prispevati. Iz izkupička prodanega lesa pa bi bilo mogoče kriti vsaj del tako velikih stroškov. Najprej bi začeli s pokrivanjem zakristije, kjer že leta in leta zamaka, nato bi se lotili obnove zvonika in cerkvene strehe, ki je vsa iz pločevine. Tudi skozi cerkveno streho je zamakalo v cerkev samo. Kako je skrbelo p. Zupančiča, če bo mogoče obnoviti cerkev v Mišjem Dolu! Takole je zapisal v Oznanilno knjigo in prebral vernikom: “Vprašali boste, kje denar dobiti? Ce morejo drugod celo novo cerkev in nov zvonik zgraditi - primerjaj Šmartno v Tuhinju - bomo tudi mi mogli obnoviti eno podružniško cerkev”. Primskovčani so se spet velikodušno odzvali in se začeli pripravljati na obnovo velikega objekta: cerkve v Mišjem Dolu. Leta 1962 Nova maša na Primskovem Verjetno sploh prva na Primskovem! Kot duhovno pripravo nanjo so oznanili sv. misijon, ki je potekal od 29. aprila do 6. maja. Vodila sta ga misijonarja z Bogenšperka: p. Pavel Berden in p. Angel Budihna. Udeležba je bila dobra, saj so govorili, da bi lahko na prste našteli one, ki se ga niso udeležili. Govori so bili trikrat dnevno; stanovski govori so bili še posebej. Dne 29. junija je bil v ljubljanski stolnici posvečen v mašnika domačin g. Ciril Merzelj iz Zagriča. Bil je že tretje leto na univerzi v Ljubljani, ko se je odločil za duhovniški poklic. To je bilo še v času, ko je bil za župnika g. Plešic. Največje in najganljivejše doživetje p. Zupančiča na Primskovem: nova maša! Primskovo tega še ni videlo! Ves hrib je bil poln ljudi, cerkev so morali ozvočiti, da so slišali tudi tisti, ki so stali zunaj cerkve. Slavnostni govornik je bil g. Ignacij Skoda, župnik v Tuhinju. P. Zupančič nazdravlja novanmšniku. Župnik Škoda je doma z Zaplaza. Poleg njega so novi maši prisostvovali šmarski dekan, g. kanonik Anton Gornik, ter superior z Bogenšperka s sosednjimi župniki in bogoslovci. Slavnostni obed je imel novomašnik v domači hiši na Zagriču. Govor na novi maši, petje v cerkvi in zunaj nje so bili posneti na mag- ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO litija MATIČNA KNJIŽNICA netofonski trak. Album fotografij o novi maši je g. novomašnik poklonil župnijskemu arhivu. V tem letu je p. Zupančič pripravil sedem otrok za prvo sveto obhajilo: 4 dečke in 3 deklice. Po končanih slovesnostih spet k mučnemu delu za obnovo cerkve v Mišjem Dolu. Jeseni so obnovili zvonik v Mišjem Dolu. Obložiti so ga morali z novim lesom in ga oblekli v novo pločevino. Tesarska dela je opravilo podjetje iz Ivančne Gorice, kleparska dela pa je spet vodil Avguštin Sodnik iz Cerkelj na Gorenjskem. Nekoliko so obnovili tudi streho na zakristiji, vendar manj srečno. Ker so jo obložili s staro cementno opeko, je začelo spet zamakati v zakristijo. P. Zupančič je pripravljal tudi obnovo zvonika na Dolnjem Vrhu. Za pločevino je prispevala Antonija Pancar (Blažkova Tona) 50.000 din iz bratove zapuščine, ko je umrl. Tako so mogli novo pločevino za zvonik takoj kupiti. Opomba: Do sem je spisana kronika pač po podatkih, ki jih je pisec teh vrstic mogel najti. Obnovitveno delo p. Zupančiča pa je v precejšnji meri sproti spremljal. Primskovo, 20. aprila 1964 P. Janez Jauh S. J. Leta 1963 Slovo p. Zupančiča Dne 8. jan. 1963 sta p. Zupančič in p. Jauh dobila vsak posebno pismo od provinciala D. J. v Zagrebu R. P. Ivana Fučeka: p. Zupančič odide s Primskovega v Beograd na župnijo sv. Petra kot dušni pastir za Slovence, p. Jauh pa zamenja p. Zupančiča na Primskovem. - V četrtek 10. jan. sta prišla oba na Primskovo. Naslednjo nedeljo, na praznik sv. Družine je p. Zupančič maševal že ob 6. uri zjutraj in vernikom oznanil spremembo. Vse je ihtelo in jokalo vso mašo. - Da bo slovo p. Zupančiča težko, je bilo pričakovati, toda da bo toliko solza in žalovanja - kaj takega pa spet ne! Saj se še pri pogrebih težko doživi kaj podobnega. Kako priljubljen je bil p. Zupančič na Primskovem, so med drugim pričali poslovilni nagovori v vezani in nevezani besedi! Dne 18. jan. se je p. Zupančič ob žalostnem donenju velikega zvona dokončno poslovil s Primskovega. Za njim je prevzel faro kot namestnik žup. uprav. g. kanonika Antona Gornika p. Janez Jauh. P. janez Jauh (od jan. 1963 do julija 1964) Ob prihodu je našel v župnišču br. Alojza Bajca D. J. ter gospodinjo p. Zupančiča Marijo Ovnik. Na željo ključarja Martina Kepa iz Ješč je sprejel na stanovanje še njegovo sestro Frančiško, ki je stanovala v bližini ter stalno pomagala v župnišču in v cerkvi. Od tistikrat šteje farovška družina štiri člane in ima v oskrbi nadarbinsko posestvo z 10 ha (travniki, njive, gozd, vinograd). Ob nastopu službe na Primskovem je nasledniku p. Zupančiča (ki piše te vrstice) zvenelo v ušesih od kolegov priporočeno geslo: Primo anno uculus -prvo leto imej samo odprte oči! Ni še minilo mesec dni po prihodu, ko je naredil prvi velik “oculus”! Sredi najhujše zime je začelo primanjkovati drv. Ni kazalo drugega kot s prižnice prositi za pomoč. Ljudje so bili še sami v zadregi zaradi prezgodnje in tako hude zime, a glej - našla so se dobra srca v dolini Mengeš in Primskovo. Zenske in otroci so po pol ure iz doline v najhujši zimi hodili med tednom v cerkev in nosili v župnišče drva, ki so jih sproti posušili. Zares ganljivo! Kmalu nato si spet naredil velik “oculus”: v nadarbinskem gozdu je bilo dovoljeno posekati petnajst kubičnih metrov lesa. Treba dobiti ljudi, ki bodo les posekali, razžagali na hlode, obtesali za pragove in izvozili iz hoste. Nato spet druge, ki ti bodo preostalo razklali na metre, naredili butare itd. Se nikoli se ti ni sanjalo o čem takem! In prodaja lesa tvori glavni dohodek za cerkev, za župnika in za vse. Veliko potov in skrbi, pa tudi veliko dokazov dobre volje s strani faranov. Pri spravljanju lesa je pomagalo s prostovoljnim delom veliko mož in fantov, pa tudi žene in dekleta so se na prošnjo odzvale v lepem številu. In še enkrat si naredil velik “oculus”: pokriti treba zvonik podružnične cerkve na Dolnjem Vrhu. Pločevina je bila že pripravljena, z mojstrom kleparjem so se že bili dogovorili lani. Niso pa nič povedali, da je potreba za poodranje posebnega mojstra. Treba je bilo iskati gradbenega dovoljenja in vprašati Zavod za spomeniško varstvo, če ni morda podružna cerkev pod umetniško zaščito. Organ Spomeniškega varstva je po ogledu cerkvice ugotovil, da spada pod spomeniško varstvo kot kulturni spomenik. k-l. Bog je dal srečo in zvonik na Dolnjem Vrhu je bil v začetku julija pod streho. Poodral je s svojimi pomočniki Anton Prosen iz vasi Sela pri Sobračah, z novo pločevino ga je pokril klepar Pavel, kmet iz Trebnjega. Pod pločevino pa je bilo treba nabiti še prej ducat novih desk. Ko je kleparski mojster po končanem delu na vrhu sam izrazil željo, da bi najrajši še letos popravil streho na podružnični cerkvi v Mišjem Dolu, smo na to pristali. Cerkev.sv, Lucije v Mišjem Dolu Nova streha zvonika 1. 1962, nova streha na severni strani in nad zakristijo 1. 1963 Pokrivanje zvonika podružne cerkve sv. Janeza Krstnika na Dolnjem Vrhu (od maja do julija 1963) Klepar je spočetka mislil, da bo mogoče streho samo zakrpati in prebarvati, po strokovnem pregledu pa je ugotovil, da bi morala biti severna stran strehe popolnoma nova, za južno stran pa bo dovolj, če se prebarva. Tako smo pokrili ves severni del strehe z novo pločevino. Pri odkrivanju stare strehe se je šele moglo videti, koliko trhlega lesa je bilo pod njo in smo morali poskrbeti tudi za les. Ko je bil že velik del strehe pokrit, so možje predlagali, da bi prekrili še streho zakristije s pločevino. Seveda je bilo treba spet dobiti desk za pod pločevino; poprej so bile na trame nabite same letve. Ker so delo končali šele meseca septembra, smo morali barvanje južnega dela strehe preložiti na prihodnje leto. Tik pred sv. Lucijo smo dali v mišjedolski cerkvi popraviti okna in izdelati nov podij pri glavnem oltarju, ki je bil kamnit in ves luknjast. Stari oltar sv. Lucije, ki je stal na cerkvenem hodniku, smo na željo nadšk. ordinariata zaradi varnosti pred krajo postavili v cerkev na za to posebej izdelan podstavek. Jeseni smo prebarvali okna in vrata v mežnariji na Primskovem, ker je bil skrajni čas za to. Z novimi “škopniki”smo tudi prekrili kozolec na Lazah in pod-strešek podprli z novimi “babicami”, ker je že grozil, da se nam bo podrl. Za župnijsko cerkev in za podružnico na Vrhu smo nabavili nove vrvi za zvonove. Dali smo pozlatiti dva keliha in obnoviti nekaj cerkvenih paramentov za župnijsko cerkev. Kmetijo je pridno vodila gospodinja; vendar je bilo treba vedno, kadar smo dobili delavce, iti mednje, se pogovarjati, pokramljati z njimi, se jim zahvaliti za pomoč, se jim ponovno priporočiti. To pač pričakujejo od tistega, ki ga imenujejo “gospodarja”! Ker je br. Bajc odšel že za veliko noč na Bogenšperk in se ni več vrnil, nam je za razna dela večkrat prišel pomagat br. Jože Cernilec; v juliju pa je za stalno prišel br. Friderik Padovnik, kar je pomenilo za nas veliko olajšavo. V dušnem pastirstvu smo nadaljevali delo p. Zupančiča: vsako nedeljo in vsak praznik sv. maša ob 6. in 10. uri. Ob četrtkih (šole prosti dan) verouk za otroke v treh skupinah, po veliki noči še posebej večkrat za prvoobhajance. Za vernike smo nadaljevali verouk ob nedeljskih popoldnevih (obisk je bil dokaj slab), dokler nam ni ordinariat v Okrožnici številka 4 priporočil verouk za može in fante v veroučni sobi. Poskusili smo s stanovskim veroukom prvo nedeljo, takoj po maši zjutraj za može, drugo nedeljo ob 9. uri za fante, tretjo nedeljo po jutranji maši za žene in matere, 4. nedeljo ob 9. uri za dekleta. Fantje so nam kmalu opešali in smo jih pritegnili skupaj z možmi na prvo nedeljo v mesecu. Prihajalo jih je povprečno 20 do 30, kar je gotovo več, kot bi jih bilo v nedeljo popoldne. Namesto verouka za fante smo na drugo nedeljo uvedli verouk za ministrante; oglasilo se jih je kakšnih deset za ministriranje, obljube so pa bolj malo držali. Mater je hodilo k verouku okrog 30, deklet 20 do 30. Za prvo sv. obhajilo se je pripravilo deset otrok: pet dečkov in pet deklic. Letos smo doživeli velike dogodke v sveti Cerkvi: smrt sv. Janeza XXIII., izvolitev Pavla VI., II. zasedanje ves. cerkv. zbora, imenovanje ljubljanskega pomožnega škofa, smrt nadškofa Vovka, imenovanje dr. Jožeta Pogačnika za administr. lj. nadškofije, imenovanje p. Mihaela Žužka d. j. za novega superi-orja “Districtus Sloveniae s. j.”. Leta 1964 Dan pred sv. Lucijo 1963 se je zgodila majhna nesreča. Namestnik župn. upravitelja je tako nerodno “zdrknil”z voza (gumarja), da so ga na god sv. Lucije peljali v Ljubljano na nezgodni oddelek, kjer je bil operiran na nogi in se je mesec dni zdravil na Bogenšperku. Nadomeščal ga je p. Jožef Sečnik, ki je že tudi poprej večkrat prišel na Primskovo pomagat. Velikih popravil letos ni več toliko v načrtu kot lani. Začelo pa se je že aprila: urediti je bilo treba strelovod na podružnici Dolnji Vrh. Delo je izvedel klepar Pavel Kmet. Kljub resnemu prizadevanju, da bi že do konca junija prebarvali streho v Mišjem Dolu, se to ni posrečilo. Morali smo odložiti na čas po 15. avgustu. Dogovorjeno je, da bo barval klepar Pavel Kmet in pod njegovim nadzorstvom še dva domačina. Posrečilo pa se je zadnji hip pred košnjo popraviti kozolec na vrhu hriba: dobil je dva nova vcepa in nov steber, tako da je temeljito popravljen. S stanovskim krščanskim naukom, ki je bil letos dokaj slabše obiskovan kot lani, smo končali že v maju. Na dan sv. Alojzija je prejelo letos prvo sv. obhajilo deset otrok: štirje dečki in šest deklic. V procesij sv. R. telesa je korakalo letos deset oblečenih ministrantov in osemnajst belo oblečenih deklic je posipalo cvetje pred Najsvetejšim. Za glavni oltar je dobila cerkev lep nov tekač, ministranti so dobili štiri nove obleke. Za ljudsko petje je bilo nabavljenih novih dvajset knjižic Ljudska pesmarica. Slovo p. Jauha P. Jauh in br. Čemilec s prvoobhajanci P. Janez Jauh s prvoobhajanko, ki je bila na dan prvega sv. obhajila bolna in ga je prejela teden dni pozneje. Že nekaj dni po veliki noči je prispela vest, da jezuiti prevzamejo župnijo Borovnico, odidejo pa s Primskovega in Bogenšperka. Na željo prevzv. g. nadškofa so ostali na Primskovem do konca šolskega leta. - Dne 20. junija je p. Jauh dobil dekret, da prevzame župnijo St. Lovrenc, Primskovo pa odda g. Cirilu Oražmu, doslej kaplanu v Šmartnem. Uspelo mu je, da je klepar Pavel Kmet iz Trebnjega z domačinoma Alojzijem Goriškom in Jožetom Zaletelom prebarval južni del strehe in šop v Mišjem Dolu. Jože Poglajen je istočasno prebelil zakristijo, vsi skupaj pa še vsa štiri cerkvena vrata. Pripeljal se je v Mišji Dol tudi mizarski mojster Franc Koncilija, da sedaj popravi ogredje glavnega oltarja, ki je v sredini že začelo kazati razpoke. Slovo p. Jauha od vernikov je bilo prav prisrčno. Oznanilo, da dobi fara odslej škofijskega, ne nadomestnega župnika, ki bo bolj stalen, je vernike potolažilo. Pomirila jih je tudi vest, da njihov trud za graditev župnišča in popravilo cerkva ni bil zaman. Imeli bodo, kar so si tako želeli: stalnega duhovnika v svoji sredi! Ciril Oražem (od 30. julija 1964 do 1. oktobra 1969) Dne 1. avgusta 1964 so farani prisrčno sprejeli novega župnijskega upravitelja Cirila Oražma. Dela se je bilo treba takoj lotiti. Treba je bilo poskrbeti za prepis krstne matice, ker je že 5. julija 1946 državna oblast vzela vse matične knjige. Prepisana je bila krstna knjiga od 1. 1900 do 1954. Knjige faranov ni bilo mogoče izpopolniti brez pomoči faranov samih. Zato so vsako nedeljo prišli ljudje iz drugih vasi k “popisovanju” v župnijsko pisarno. S pomočjo izpopolnjene knjige faranov je bilo mogoče izpopolniti prepis krstne knjige. Preskrbljena je bila tudi nova knjiga faranov, v katero je začel župnijski upravitelj vpisovati nove družine s 1. avgustom 1964. Zdaj je minilo dve leti, odkar je bil sv. misijon. Obnova se je začela 29. avgusta in je trajala do 3. septembra. Vodil jo je jezuit oče Ludvik Jeza. Misijonska obnova je bila uspešna, zakramente so prejeli vsi, razen tistih, ki jih tudi za misijon niso. Pred leti je bila cerkev Marijinega rojstva prepleskana z zeleno barvo, a je do zdaj popolnoma obledela; zato smo jo prepleskali, in sicer od 20. do 27. oktobra. Načrt je naredil menih oče Gabrijel iz Stične. Cerkvica sv. Petra je bila doslej “ropotarnica”. Iz nje smo pospravili vso nepotrebno navlako in jo prepleskali. Tudi zanjo je naredil načrt stiski menih oče Gabrijel. Leta 1965 To leto je bila izvršena pomembna liturgična sprememba: sveta maša v slovenskem jeziku vse do darovanja in od očenaša do konca. V ta namen smo se temeljito pripravljali. Župniku se je posrečilo nagovoriti dva moža, da sta bila pripravljena biti strežnika in bralca že pri prvi slovenski sveti maši. Posebej je bilo treba pripraviti tudi pevski zbor. Ta se je pod vodstvom “organistkin-je”gospe Angele Gorišek rad udeleževal vaj. Na ta dogodek smo se duhovno pripravili s tridnevnico: vsak dan pridiga in spoved za posamezne stanove; po maši pa je bilo po eno uro vse dni med tridnevnico čaščenje Najsvetejšega. V soboto pred prvo postno nedeljo je bilo vse popoldne slovesno potrkavanje, po avemariji pa je veliki zvon s svojim petjem eno uro naznanjal zgodovinski dogodek - uvedbo slovenskega jezika pri sv. maši. Na prvo postno nedeljo 7. marca je uspešno potekala božja služba - prvič v slovenskem jeziku. Pri njej je bilo vse aktivno: zvonarji v zvoniku, pevci na koru, ljudje po cerkvi in dva moža pri oltarju. Po obeh mašah je bila zapeta zahvalna pesem. Vse je bilo navdušeno. Kmalu so se navdušili za aktivno sodelovanje - strežništvo - tudi drugi možje in fantje; tako je bilo treba napraviti kar 12 oblek zanje. Do velike noči je pri bogoslužju sodelovalo po 13 odraslih in 12 otrok. Slika prikazuje vhod v cerkev ob prvem sv. obhajilu. Tak slovesen vhod je bil odslej običaj. Nekateri sedeži v cerkvi so bili slabi in je bila nevarnost, da bi se vdrli med bogoslužjem. Zato smo jih že marca vse podrli; in ker so bila lesena tla med klopmi strohnjena, smo tudi to odstranili. Treba je bilo 12 vreč cementa ter ............... (NEČITLJIVO!) iz apna. Betoniranje je bilo izvršeno s pomočjo domačinov pod vodstvom Lipetovega očeta. Povrhu betona je bil položen pod iz umetne mase. Nato so bile postavljene obnovljene klopi. Na zid nad klopmi je bila pribita obloga, ker so se ljudje pritoževali, da jih zebe. Klopi sta renovirala domačina tesarja Alojzij Kovačič in Anton Gliha. Ker je bil tudi v zakristiji dotrajan pod, smo tudi tega odstranili. Tla je betoniral Lipetov oče. Nanje je bila položena talna obloga iz umetne mase. Dotrajani sta bili tudi omara in spovednica v zakristiji. Spovednico smo odpeljali v cerkev sv. Janeza Krstnika na Dolnji Vrh, del omare pa v kaplanijo, kjer se uporablja za cerkveno opravilo. Drugi del omare pa je bil prenesen na kor, kjer se uporablja za pesmarice. Namesto stare omare je dobila zakristija dve omari; eno za plošče, knjige in svete posode, drugo za strežniške obleke. Zakristija je dobila tudi novo spovednico. Vse troje je naredil mizarski mojster Slajpah iz Sentlovrenca. Nato smo prepleskali stene v zakristiji. Župnijska pisarna je dobila novo knjižno omaro, stara..( NEČITLJIVO!) je bila prenesena v kaplanijo, kjer se uporablja za cerkvene parametre. Naredil jo je domačin Alojzij Gorišek. Nato smo prepleskali vse župnišče. Načrt je naredil menih oče Gabrijel iz Stične. V mrzlih zimskih mesecih je župnik na koru uredil vse pripomočke za pevce in jih uredil po liturgičnih časih - naredil je seznam - inventar. Tik pred sv. birmo so bile popravljene in uglašene orgle. Na birmo smo se pripravljali zlasti z vestnim veroukom. Katehetu je bilo težko, ker doslej niso imeli otroci ne zvezkov ne veroučnih učbenikov. Otroci so se verouka zelo radi udeleževali. Pri verouku so se otroci nekoliko z župnikom poigrali ............(NEČITLJIVO!) Ciril Oražem z veroučenci - sliko je posnel romar iz Holandije. Pred birmo smo opravili devetdnevnico. 27. maja je imel slovesnost sv. birme sam g. nadškof dr. Jože Pogačnik. Posebnost pri tej birmi je bila, da je bral berilo pri nadškofovi sv. maši eden izmed fantov - strežnikov (Alojzij Feme). S tem je bilo dano priznanje in pohvala možem in fantom za tako aktivno udeležbo pri sv. maši. V tem letu je bilo veliko storjenega za poživitev prvih petkov in sobot. Ta trud je prispeval k temu, da se je močno poživilo evharistično življenje, saj je bilo proti pričakovanju to leto podeljenih točno IS.826 obhajil. Ker ni bilo nobenega organista, sta se na pobudo župnika začela učiti igrati na harmonij in orgle Branko Zadražnik, učenec 8. veroučne skupine, in Jože Gorišek, učenec S. veroučne skupine. Poučuje ju Pavel Žagar, upokojeni organist od sv. Roka pri Šentvidu, kateri je večkrat pohitel iz doline, da je med sv. mašo na Primskovem orglal in pel. Leta 1966 V novem župnišču se je pojavila lesna goba. V vseh prostorih spodaj je bil leseni strop skrbno pobran in zažgan, da se ne bi goba še v kako drugo poslopje zasejala. Brž je bilo nabavljeno apno, pesek in več vreč cementa. Pod vodstvom Lipetovega očeta so bili podi v kuhinji in “Štirni” betonirani. Povrh izoliranega betona je bil položen gumi v kuhinji, topli pod pa v obednici. V sobi desno spodaj je Lipetov oče pod betoniral, nato je bil nanj položen topli pod. Sobica pred stranišči je bila spremenjena v kopalnico; opremili smo jo z bano, el. pečjo in radiatorjem. Jožef Což iz Ješč, ki je opremil kopalnico, je imel veliko težavo z el. napeljavo. To leto smo kupili tudi barvo, firnež in lak. S tem materialom smo prebarvali vsa vrata in okna cerkve Marijinega rojstva, vsa vrata in okna v cerkvi sv. Nikolaja ter vrata v cerkvi sv. Petra. V jeseni smo nabavili še 3001 firneža in 100 kg minija, saj bo treba kmalu misliti na barvanje zvonikov, v farni cerkvi in obeh podružnicah ter streho v Mišjem Dolu. Cerkev je dobila pet novih prtov: dva za stranski oltar, tri za glavni. Popravljena je bila drvarnica: novo ogrodje in nekoliko je bilo treba dozidati stene. Domačini so radi prispevali les. Bancarjev oče je dozidal stene. Domači tesarji pa so pod vodstvom tesarja Alojzija Zaletela postavili ogrodja in ga pokrili. To leto so vsi (razen enega), ki so imeli župnijsko nadarbino v najemu, odpovedali najemnino. Župnik je bil postavljen pred težak gospodarski položaj: kaj z zemljo in kje dobiti denar za davke. Zemlja je bila zelo izčrpana, treba bi bilo pognojiti. Z velikimi stroški je župnik nakupil semena in večino zemlje zasejal z deteljo in travo. Stroške je zelo dvignil še orač. Leta 1967 Že spomladi smo prepleskali vsa vrata in okna v župnišču in vrata v kaplaniji. Farni cerkvi smo kupili deset svečnikov in nov gotski plašč - bele barve. Zvonik je bil brez vrat, tako da so romarji in tujci hodili v zvonik, zato je zvonik dobil vrata in ključavnico. Delo je opravil Bantarjev oče s sinom Ivanom. Hkrati sta popravila veliki sod iz vinske kleti. Cerkev je vrh gore, a je imela star strelovod. Farani so radi prihiteli in skopali kar tristo metrov dolg in več kot pol metra globok jarek okoli cerkve z enim odcepom v gozd, z drugim pa prav v vrt do kaplanije. Vanj je bil položen strelovod. Lipetovemu očetu (glej stran Sl, spodnja slika - najstarejši v sredini) so začele močno upadati moči, a ker je bila krušna peč v jedilnici napačno postavljena, tako da je njena lina zavzemala najboljši prostor v kuhinji, je želel peč prestaviti. Prav je imel oče, da se je tega dela lotil, saj se je iz peči zelo rado kadilo, da je bila kuhinja vedno v dimu. Z veliko napora mu je to odlično uspelo in vse delo je opravil popolnoma zastonj. Župnik je naredil v tem letu nov inventar za župnijsko cerkev, za župnišče in obe soseski. Vredno je omeniti, da je dobil spodnji del fare šele to leto elektriko, kar je bilo združeno z velikim naporom in za kar je dajal župnik ljudem pogum. Med drugim je bila razširjena in popravljena cesta od Kopačije do cerkve. Veliko veselje je dočakala župnija, ko sta za polnočnico prvič igrala na orgle med sv. mašo vsak nekaj pesmi “nova organista” Branko Zadražnik in Jožef Gorišek. Odslej igrata ob nedeljah in praznikih vsak pri eni sv. maši. Leta 1968 Pločevina, s katero je bila streha pokrita, je začela odpovedovati. Kaj storiti: ali jo pokrpati ali vso streho prekriti. Strokovnjaki so svetovali streho na novo prekriti. Brž je bilo dobljeno odobrenje s strani spomeniškega varstva, ki je postavil en sam pogoj: nova streha mora biti do pičice enaka stari. Ljudje so razumeli stisko. Tudi ljubi Bog nas je pogledal skozi veliko okno - dal nam je lepo vreme ves čas, dokler so imeli kleparji delo. V ponedeljek, torek in sredo po cvetni nedelji so hrani pripeljali dovolj desk in drugega lesa, ki je bilo potrebno. V torek so tesarji pod vodstvom Alojzija Zaletela in Alojzija Goriška že začeli z delom, tako da so kleparji 11. 4. , ko so delo začeli na sam veliki četrtek, imeli vse pripravljeno, da so delo neovirano opravljali. Kar je bilo preperelega lesa na strehi ali ogrodju, je bilo zamenjano z novim. Nad vhodom na kor in zvonik pa je bilo treba ogrodje in vse deske zamenjati. Delo je bilo končano brez vsake nesreče. Omembe vredno je, da ni bilo ves čas niti kaplje dežja; toplo pa proti običaju, saj je bilo okoli 30 stopinj C, tako da je bil kleparski mojster brez srajce in v kratkih hlačah. Domov se je vrnil ves zagorel. Streha je bila blagoslovljena 23. 5. na praznik Gospodovega vnebohoda. Obred je izvršil sam gospod nadškof dr. Jožef Pogačnik. Kleparska dela je mojstrsko opravil klepar Janez Šifrer iz Škofje Loke s svojimi tremi sodelavci. Neizrekljivo veselje je zavladalo po fari, ko so zvonovi slovesno zapeli 26. aprila in naznanili faranom, da je cerkvena streha prekrita. Kot omenjeno, ni bilo ves čas dežja, ko pa so zvonovi utihnili, je začelo z neba rositi... Do spomladi leta 1969 je bil ves dolg plačan. Desno od župnika, klepar Janez Šifrer. #• Leta 1969 19. januarja je umrl Filip Ovnik - “Lipetov oče” in odšel k Bogu po zasluženo plačilo. Župnija je izgubila nenadomesdjivega dobrotnika. Vsa velika obnovitvena dela so se vršila pod njegovim vodstvom - vse je opravil za boglonaj. 22. januarja je bil slovesno pokopan. Pogreb je vodil gospod dekan Vinko Sega, asistiralo pa mu je še pet duhovnikov. Skoraj vsi farani ter bližnja in daljna okolica se mu je pokazala hvaležna z veliko udeležbo pri pogrebu. Zaradi zelo skromnih dohodkov se je župnik odločil kupiti več kokoši, da bi mogel jajčka prodajati in z njimi kriti vsaj deloma kuhinjske stroške. Zato so bili svinjaki preurejeni v kurnico. To delo je opravil Jurčkov Jože. Ker pa so se lisice zelo pogosto javljale in odnašale kure s piščanci, je kurnica dobila visoko kovinsko mrežo, kokoši pa varno zavetje. V tem času so odpovedale tudi vrvi pri zvonovih. V farni cerkvi in obeh podružnicah je spodnji del vrvi zamenjal z zajlami Martin Mah iz Smartna pri Litiji. Božja previdnost je poslala jezuita očeta Antona Zupančiča na Primskovo že v tistem času, ko je bilo Primskovo ena sama razvalina (glej str. 44 in 45)! Gospod je imel čut za kulturne spomenike, zlasti za cerkvene umetnine. Presenečen je bil, ko je zagledal v zvoniku nad zakristijo razpadajoči kip prim-skovške Matere Božje. Brž ga je postavil na varno. Iskal je in iskal in posrečilo se mu je najti Jezuščka, ki biga Marija morala imeti v naročju. Našel je tudi razpadajoči kip sv. Monike, katera je delala družico primskovški Materi Božji na starem oltarju na farni cerkvi Marijinega rojstva. Zelo je bil žalosten, ko je ugotovil, da je kip sv. Avguština zgorel. Zadevo je sporočil spomeniškemu varstvu. Zastopnik spomeniškega varstva si je oba kipa ogledal in ju ocenil kot veliko in staro umetnino iz turških časov. Rečeno je bilo: “Ta kip Marije je eden najlepših iz tistih časov. ” Dal ga je obnoviti in postaviti na stranski oltar (glej str. 55). 8. septembra leta 1962 je kot romar prišel na Primskovo kaplan iz Smartna Ciril Oražem. Jezuit Anton Zupančič mu je razložil zgodovino in pomembnost Primskovega. Najdlje se je ustavil pred kipom primskovške Matere Božje. Nepozaben vtis je naredil nanj oče Zupančič, ko je razlagal važnost in pomembnost tega starega kipa, ki je bil cilj tolikih romarjev in pred katerim je več let maševal g. Jurij Humar. “Eno željo imam, ta Marijin kip vrniti na tron v glavnem oltarju - na prvotno mesto,” je na poseben način poudaril. Ko ga je Božja previdnost poklicala v Beograd, je za njim prišel oče Janez Jauh za župnijskega upravitelja. Želel je ustreči gospodu Zupančiču na ta način, da bi kip Marije, ki je bil v novem oltarju, zamenjali za milostno podobo primskovške Matere Božje, a to ni bilo mogoče, ker je bil kip veliko prevelik. Nepozaben vtis, ki ga je imel v srcu Ciril Oražem od leta 1962, ko je bil še kaplan v Šmartnem pri Litiji, od leta 1964 pa župnijski upravitelj na Primskovem, ni bil pozabljen. Zato je imel vedno pred seboj željo očeta Zupančiča, ki je postala tudi njegova želja, a kako oživiti čaščenje milostne podobe primskovške Matere Božje, zlasti pa, kako pripraviti ljudi, da bi Mariji postavili nov oltar, da bi mogla primskovška Mati Božja zakraljevati na prvotnem mestu. Navezanost na to Marijo je govorila v prid tej zamisli; ljudje so želeli, da bi pred njo pri vsakem liturgičnem opravilu gorelo dvanajst sveč. Po drugi strani pa je prišlo do izraza nepozabljeno trpljenje ob postavitvi novega oltarja iz leta 1926. Leta 1965, ob vizitaciji in birmi nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, sta se z župnikom o tej stvari pogovorila in gospod nadškof je pozdravil zamisel o novem oltarju, da se stari kip vrne na prvotno mesto. Previdno je bilo dano to vedeti ljudem. Nekateri so močno nasprotovali, a so po osebnem pogovoru z župnikom popuščali. Začelo se je nabiranje denarja za novi oltar, na katerem naj kraljuje Marijin kip iz turških časov. Romarji in ljudje so kazali veliko razumevanje. Poleg vseh drugih dajatev so pričeli prispevati za novi oltar. Že do jeseni tega leta je bil zbran ves denar, ki bo potreben za novi oltar. Nekateri domačini in romarji so obljubljali po 30.000 do 50.000 st. din, ko se bo delo začelo. Zbrani denar je župnik varno vložil v hranilnico, da bi tam na varnem počakal dne, ko se bo delo začelo. Župnik je pričel priprave za načrt. Do tega pa ni prišlo, ker ga je Božja previdnost poklicala v Veliki Gaber, kjer je bila ekspozitura velike šentviške župnije, z željo, da vse pripravi za ustanovitev nove župnije. 1. oktobra 1969 je odšel v Veliki Gaber, na Primskovo pa je prišel g. Jože Peče iz Sela Sumberka pri Žužemberku. Jože Peče (od 1. 10. 1969 do 1988) “Res je! Na prošnjo g. nadškofa dr. Jožefa Pogačnika sem sprejel to župnijo. Ne rad. Ker sem bil bolan duševno in telesno (sladkorno in duševno depresijo) in sem bil na podlagi teh ugotovitev tudi upokojen 14. II. 1968, za nadškofijo pa si vedno dober, da bom upravljal župnijo Primskovo, ki nima nobenih zvez z obširno in pomembno kot samo po.......(NEBERLJIVO). Razdalje so pa velike: do občine Litija 18 km in Veliki Gaber 8 km. To so edine ... (NEBERLJIVO!) z Ljubljano in poslovnim svetom. Primskovo je pa samo razgleden kraj, kamor se ob lepem vremenu vidijo vsi naši snežniki: Julijske Alpe, Karavanke, Savinjske Alpe, Gorjanci, Kočevski rog. In proti Notranjski še Velika in Mala gora ter Snežnik poleg seveda še Krima in bližnjih pogorij. Torej historični kraj, kamor prihajajo razni .... in razgledov lačni turisti, za prebivanje stalno je pa precej samoten kraj, zlasti ker v bližini ni stanovanj in so le vikendi za priložnostno stanovanje in še ti izpostavljeni na milost in nemilost tatovom in kriminalu vsake vrste. S temi okoliščinami sem se moral sprijazniti. S kurjimi tatovi in lisicami. Tako za kokošjo rejo ni bilo prilike in sem moral vse skupaj opustiti. Tudi živinorejo sem opustil, ker sam nisem zmogel vsega. Je pa tu sam hrib in moraš vse v košu znesti ali pa najeti voznika, kar tudi v danih okoliščinah ni mogoče. Delavcev ni, ker vsak, ki je kolikor toliko pri moči, hodi v službo k železnici ali varnosti v Ljubljano. Tu je vsako jutro polna pot delavcev, ki hitijo na delo v Ljubljano ali Litijo, Šmartno, kamor jih pelje dolga pot z mopedi, avtomobili ali peš, vsi iščejo svoj vsakdanji kruh, ki jim ga pičla zemlja in slabi vinogradi ne morejo dati. Take so razmere sedaj po vojni in v takih razmerah se vrši tudi duhovnikovo poslanstvo na Primskovem. Primskovo ima ime po majhni vasici v dolini, po kateri teče potok Daljnica in se pri Velikem Gabru izliva v Temenico. Kadar je povodenj, je vsa dolina pod vodo. Vrh sam pa ima gradišče v spomin na obrambna zidovja, ki so bila tu že davno, saj je bilo tudi keltsko naselje, pozneje pa obrambna postojanka proti Turkom, kar še danes pričajo obrambni stolpi in božja pot, ki je bila v tistih časih še edino varstvo ubogih ljudi. Mati Božja in njeno rojstvo, kateri v čast je postavljena tudi sedanja vidna cerkev poleg dveh starejših sv. Petra in sv. Nikolaja, ki pa je sedaj samo še veroučna soba. Ljudstvo je v vojni veliko trpelo, saj je bil ves kraj požgan, ljudje, zlasti mladi fantje, pobiti. Že prej omenjeni jezuit p. Anton Zupančič je vse to dvignil iz ruševin, ter so ga ljudje poleg g. pok. Jurija Humarja najbolj spomnijo. Ko večkrat pride na obisk, sem mu tudi to omenil, da le on in Jurij Humar pride- ra v poštev na Primskovem, vsi drugi so pozabljeni, ker prebivajo tu na pokopališču ali so odšli drugam umirat. Smrt je velika rešiteljica človeštva, ko se po trpljenju tega sveta podajamo v večnost po plačilo. Kako rod za rodom gine, to povest je zgodovine. Tu so podani sedaj zgodovinski dogodki po letu 1969. 1971 je bilo z novo fasado župnišče, ki je bilo tako slabega videza od zunaj, da res ni bilo v ponos in od ... nobenega videza. Sedaj je lepo in od daleč vidljivo že od Ivančne Gorice dalje do Trebnjega. Tu stojita cerkev in župnišče kot ponosni vernikov vrh gore Boga in domovini v spomin. Težko je bilo to delo in sem moral prej blagosloviti hišo in delavce, preden so prijeli za delo. Domačini so pridno pomagali, da ... stari omet, predno so pričeli z novim. Prevzela je to delo Obnova iz Ljubljane pod vodstvom domačina Jožefa Kuhlja in Antona Slaka iz Sl. Ruperta. V sedmih dneh so s pomočjo strojev opravili to delo, ki je veljalo nekako 1S.000 Ndin. 30 vreč cementa, 20 kubičnih metrov peska, apna in veliko ... i opažev, ki so jih pripeljali iz Ljubljane. Tik pred birmo leta 1971. Na sv. Petra in Pavla dan ob štirih popoldan je bila sv. bimna z vizitacijo, ki jo je opravil g. škof dr. Stanislav Lenič. Birmancev je bilo 48. Bilo je lepo vreme in se je vršilo pred cerkvijo. V cerkvi pa je bil še pevski zbor na koru in fotografiranje birmancev po končani birmni. Primskovo, 29. jun. 1971. Tu je Janez Kotar, ki je tako nesrečno končal v Kamniških planinah 7. avg. 1973 Barvanje (prva beseda NEBERLJIVA!) zvonika dne 20. V. 1973 - 29. V. 1973. Težko je dobid človeka za tako delo. Izvršil ga je na prošnjo g. Cirila Oražma, župnika iz Vel. Gabra, g. Janez Šifrer iz Škofje Loke, ki je tudi pokrival cerkev na Primskovem. Vsa dela so stala IS.000 Ndin, ker je vstavil tudi nov strelovod. Ta je že preveč pritegoval strelo, tako da je IS. TV. 197S udarila strela v strelovod in potem potovala po zakristiji in cerkvi, da je naredila veliko škode na električni napeljavi. Moral sem dati vso elektriko prenoviti in še sedaj so posledice v vsem omrežju, tako da se bojimo še večje nesreče, ker ne morem dobiti zanesljivega človeka, ki bi obnovil strelovod. Birma je bila ponovno 11. maja 197S. Tedaj je birmoval sam g. nadškof dr. Jože Pogačnik. Pohvalil je znanje otrok in župnega upravitelja v sporočilu o vizi taci ji. Zvon, ki je bil v Dol. Vrhu ubil ???, smo kupili novega od tovarne Teolit iz Žalca. Blagoslovil ga je g. škof Lenič na dan apostolov Petra in Pavla - 29. junija 1978 na Dol. Vrhu. Slovesnost je bila lepa. Prebarvana je bila cerkev znotraj in zunaj. Tu so priložene slike, ki jih je naredil naš rojak Ciril Merzelj, župnik v Radečah. Oltar na prostem Darovanje; m desni sedi prelat g. dr. Alojzij Šuštar. Blagoslov zvona Birma je bila 24. 6. 1979 ob 9. uri dopoldne. G. škof dr. Stanislav Lenič je pohvalil znanje otrok in izvršil vizitacijo. Sprevod birmancev v cerkev Molitve za rujne na pokopališču G. Jože Peče s prvoobhajanci 1975. leta V letu 1981 je bila prepleskana vsa cerkev sv. Rojstva B. D. M., obenem so bile prepleskane še cerkve v Mišjem Dolu in sv. Janeza Krstnika na D. Vrhu. Vse znaša 170.500 Din. Vse plačal sam, ker ni od cerkva nič prihodka; kolikor je, je porabljeno za redne izdatke. ” Dragan Adam je pomagal bolnemu župniku Jožetu Pečetu in je upravljal žup-njijo Primskovo dobro leto, naprošen je bil, da bi napisal spomin na Primskovo. Naročil nam je, naj napišemo, da je rad prihajal na Primskovo in bil srečen. Za njim je bil imenovan za soupravitelja France Kadunc. France Kadunc (od 15. 8. 1987 do 15. 8. 1990) Primskovo, 11. septembra 1988 Dragi bratje in sestre iz primskovške župnije! Dobro leto je minilo, odkar me je nadškof poslal med vas na Primskovo in vesel sem bil tega. Gotovo je prva naloga duhovnika, da skrbi ?a rast vere v župniji, da skrbi za to, da bi ljudje, ki so mu zaupani, vedno bolj napredovali v ljubezni do Boga in krščanskih medsebojnih odnosih. Saj je župnija del Cerkve, kjer so vsi kakor ena družina, kjer si vsi pomagajo, kjer nihče ne misli, da je vse tisto, kar ima, njegovo, ampak skuša po svojih močeh pomagati tistim, ki so v potrebi. Po drugi strani pa je tudi res, da moramo vsi skupaj skrbeti tudi za vse, kar so zgradili naši predniki. Žalostno bi bilo, če bi pustili, da propade tisto, kar je sad njihovih pa tudi vaših žuljev, kar je sad vaše vere. Duhovniki, ki so v preteklosti živeli med vami, so vsak po svojih močeh prispevali, da so se ohranjale cerkvene stavbe. Zdaj pa sami vidite, kako velike so potrebe. Obnove je potrebna župnijska cerkev in obe podružnici. Glavne so seveda strehe. Zato smo se lotili najprej tega dela. Prepleskali bomo streho na zvoniku na Dolnjem Vrhu. Že zato bo treba precej brati, čeprav smo dobili za delo fante, ki ne bodo zahtevali toliko kot drugi. Bo pa samo pleskanje stalo čez 100 milijonov. Poleg tega je še veliko dolga za obnovo cerkve v Mišjem Dolu. K sreči smo dobili še poceni pločevino, tako da smo delo zmogli. Ostalo pa je še čez 400 milijonov dolga. Zato pišem ... Če bo zbirala samo podružnična soseka, dolg nikoli ne bo poravnan. Zato si zamišljam takole: Celotna župnija skrbi za vse cerkvene stavbe na svojem ozemlju. Zbrani denar obrnemo tja, kjer je najbolj potreben. Če se boste odločili, da boste po svojih močeh prispevali, lahko daste svoj prispevek kar v kuverto, v kateri ste dobili to pismo, in ga oddaste, kadar mašujem na Primskovem, ali pa prinesete v župnišče v Šmartno. Gotovo se boste spraševali, koliko naj daste. Sami vidite, da takih zneskov ne moremo zbrati kar tako. Lani so v sosednji župniji prekrili zvonik na prodružnici in vsaka družina ali posameznik se je odločil, da daruje okrog 50.000 din. Letos to gotovo znese več kot dvakrat več. Seveda je vsak svoboden. Vsak naj se pred Bogom odloči, koliko lahko da. Kdor ima več, bo dal več, kdor je v stiski, pa manj. Bog namreč ne gleda na velikost daru, ampak na velikodušnost: kdor ima manj, bo dal morda tudi manj, kot smo omenili, kdor pa ne živi v pomanjkanju, bo lahko dal tudi veliko več. In bodimo prepričani: Pri Bogu ne bo noben dar ostal brez plačila, vse bo povrnjeno. Pa še to je prav, da vemo: v Mišjem Dolu sploh ne bi mogli začeti, če skoraj vse pločevine za cerkev ne bi kupil g. Jože Peče, upokojeni župnik. Danes bi ta pločevina stala čez 2 stari milijardi ... Naj vas vse spremlja Božji blagoslov France Kadunc Franci Kadunc, župnik iz Planine pri Rakeku je poslal sledeči prispevek o svojem delu na Primskovem: Upravitelj župnije Primskovo sem postal 15. avgusta 1987, ko me je dekret nadškofijskega ordinariata v Ljubljani iz Št. Petra pri Novem mestu preselil v Šmartno pri Litiji, kjer sem bival in od koder sem kot župnik vodil tudi župnijo Javorje. V začetku sem le dvakrat mesečno prihajal in maševal ob desetih v župnijski cerkvi Marijinega rojstva na Primskovem in imel na ta način vsaj drobcen stik z župljani, vse drugo delo pa je opravljal tam živeči upokojeni župnik Jože Peče, ki je bil takrat v 75. letu življenja in 19. leto na župniji. Vsakokrat, ko sem prišel, sem bil tako pri ljudeh kot pri g. Pečetu zelo lepo sprejet. To je trajalo do njegove smrti, 27. oktobra 1988. Pokopal ga je škof Stanislav Lenič v nedeljo, 30. oktobra. Po njegovi smrti pa sva s šmarskim župnikom Draganom Adamom prihajala izmenoma vsak eno nedeljo; s seboj sva jemala tudi organista Jurija Loca, ki je polepšal bogoslužje. Jaz pa sem imel še verouk ter še kakšno mašo med ted- nom. Ljudje so sprejeli to začasno rešitev, čeprav bi bili verjetno bolj veseli, če bi imeli med seboj stalnega duhovnika. Hvala Bogu, da je v župnišču živela sestra prejšnjega župnika, Anica Peče, ki je dajala ljudem potrebna obvestila. Duhovno področje Skupno bivanje dveh župnikov v Šmartnem je imelo samo ta namen, da bi uresničevala Jezusovo naročilo: “Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.” Njega, Jezusa, za katerega sva se trudila, da bi bil navzoč med nama, sva želela prinašati povsod tja, kamor sva šla in delovala kot duhovnika: pri verouku, pri maši, pri srečanjih z ljudmi ... In to so nekateri ljudje občutili in bili za to hvaležni. Tako sva skupaj načrtovala mladinska srečanja, h katerim je enkrat mesečno prihajalo okrog deset mladih. Medtem pa so imeli pevci na koru skupaj z organistom vaje ..: Lepe so bile priprave na prva obhajila in potem tudi same slovesnosti. 18. septembra 1989 je prišel na Primskovo tudi škof Kvas pokopat Bajčevo mamo, Cecilijo Merzelj, mamo našega rojaka duhovnika Cirila. Gospodarsko področje V župnijski cerkvi smo v tem času na novo napeljali elektriko, obnovili vse tri lestence, prenovili strelovod, mojster Hinko Podkrižnik iz Šentjurja pri Celju je obnovil oba stranska oltarja, prepleskali smo zvonik in streho, v novembru 1989 pa obnovili tudi orgle in zanje v Nemčiji kupili poseben, skoraj neslišen motor. Največje delo je bilo izvršeno v Mišjem Dolu. Na polovico cerkve, kjer je bila pločevina dotrajana, smo dali novo, bakreno, katero pa je iz svojih prihrankov plačal g. župnik Jože Peče. Zvonik in druga polovica strehe pa sta bila prepleskana. Tudi v Dolnjem Vrhu se je prepleskala pločevina na zvoniku. Da pa se je lahko toliko naredilo v dveh letih, imajo vse zasluge dobri župljani, ki niso skoparili ne s finančno kakor tudi ne s fizično pomočjo (na primer tedaj, ko so v gozdu posekali les in ga speljali na dogovorjeno mesto, vse za boglonaj; ali ob drugih akcijah, ki smo jih izpeljali pri obnovi cerkva). Vesel sem, da sem bil lahko tri leta župnik na Primskovem, in sicer do 15. avgusta 1990, med dobrimi ljudmi, kjer sem bil srečen in zadovoljen. Planina pri Rakeku, konec julija 2003 Franci Kadunc Pavel Sporn (15. 08. 1990) IS. avgusta 1990 sem nastopil službo župnijskega upravitelja na Primskovem in župnika župnije Javorje pri Litiji. Prvotno sem bil nastavljen v župnišču v Šmartnem, kjer sem bil tudi duhovni pomočnik župniku Francetu Kaduncu in sem od tod še opravljal župnijo Javorje kot župnik, Primskovo pa kot župnijski upravitelj. Leta 1993 sem se priselil na Primskovo v obnovljeno župnišče. Od leta 2000 upravljam kot župnik samo župnijo Primskovo. Župnijo Primskovo poznam že kar precej, saj sem tu že trinajst let. Naj začnem z opisovanjem najvažnejših dogodkov v teh letih, ki sem jih naslovil h župnijske kronike. Leto 1990 V tem letu smo počastili 100-letnico smrti Jurija Humarja, ki je svojo življenjsko pot sklenil na Primskovem in je poznan kot župnik, zdravilec, kulturnik in zaveden Slovenec. Slovesno mašo je 14. oktobra vodil gospod Mirko Žerjav, župnik na Rudniku pri Ljubljani. Po maši smo na grobu Jurija Humarja zmolili molitve za pokoj njegove duše in vseh, ki počivajo na pokopališču. Nato je sledila pogostitev vseh navzočih, potem pa je Mirko Žerjav, ki je svetovno znan kot rokohitrc, imel predavanje o Juriju Humarju. V letu 1990je bil nabavljen lestenec za župnijsko cerkev in izvedeno električno zvonjenje. 23. decembra so bile po maši molitve za domovino in za vse odgovorne v javnem življenju, saj je bil ta dan zgodovinski dogodek, ko smo se Slovenci odločali za samostojno državo Slovenijo. Leto 1991 V letu 1991 smo se pripravljali na zakrament SVETE BIRME. V ta namen smo imeli 23. marca z birmanci in njihovimi starši oziroma botri celodnevno srečanje v Stični z duhovno obnovo. Vsi skupaj smo dan preživeli v zbranosti. To je bila tudi priprava na VELIKO NOC. 7. aprila so se pri maši predstavili birmanci. 11. maja nas je obiskal arhidiakon dr. Ivan Merlak. Birmanci so mu izročili spominsko plaketo s podpisi in predstavili pripravo na birmo. Ob tem so se mu predstavili tudi veroučenci 1., 2., 3. in 4. razreda, mladina in pevci. 13 birmancev je prejelo sveto birmo. Birmovalec je bil dr. Alojzij Šuštar. 11. junija je gospod Tomaž Holmar, župnik na Obirskem v Avstriji, pranečak župnika Jurija Humarja, daroval biserno mašo. Od leve proti desni: Mihael Kališnik, biseromašnik, Pavel Sporn, Slavka Vavtar, Anton Humar in Ciril Slak Slovesnost prvega svetega obhajila je bila 2. junija, ko so trije veroučenci prejeli prvikrat Jezusa pod podobo kruha. V letu 1991 smo iz\redli izlet ministrantov na Gorenjsko in romanje faranov na Štajersko in Koroško. Udeležili smo se srečanja dekanijskih župnijskih svetov. Dokončana je bila elektrifikacija zvonjenja, restavrirali smo kip Vstalega Kristusa, nabavili smo nov mašni plašč, sestra Frančiška z Oble Gorice je iz Rima prinesla mašni plašč zlate barve, ki ga nazivamo “rimski”, korop in še nekaj cerkvenega perila. Postavili smo lesen oder za daritveni oltar, ki je obrnjen proti ljudstvu. Leto 1992 29. marca je bila na Primskovem pobožnost križevega pota za mladino iz vse litijske dekanije ob kapelicah, ki stojijo ob poti. Po križevem potu je sledila sveta maša, ki jo je vodil študentski duhovnik, gospod Milan Knep, nadškofijski referent za mladino. Somaševanje duhovnikov z Milanom Knepom. Od leve proti desni Lojze Kavčič, Janko Gašpcrič, Milan Knep, Pavel Sporn in dekan Anton Mastnik 15. avgusta so slovenski škofje ob 10. uri na slovenskih Božjih poteh posvetili slovenski narod Mariji. Tudi verni kristjani na Primskovem smo to storili. Božji Materi smo izročili sebe, naše družine, Cerkev na Slovenskem, našo domovino, rojake po svetu, da nas vse Mati Božja sprejme v svoje varstvo in nas izroči svojemu Sinu Jezusu. Naša župnija se je pripravila na ta veliki dogodek s tridnevnico - dne 12., 13. in 14. avgusta. Pripravo sta vodila dekan Anton Mastnik in Jože Guštin iz Argentine. V nedeljo, 16. avgusta po pridigi, je bilo posvečenje. Obnovili smo krstne obljube, izpovedali vero in zmolili posvetilno molitev. 12. septembra je bilo molitveno srečanje za duhovne poklice na Brezjah. Vabljeni so bili mladi in starši. Avtobus je bil naročen za vso dekanijo. 20. septembra je bilo srečanje pritrkovalcev dekanije Litija v Šmartnem. Nastopilo je 13 skupin, med njimi tudi skupina s Primskovega. 19. septembra je bilo srečanje verne mladine v Stični, ki se ga je udeležila tudi mladina s Primskovega. Prvi del srečanja je potekal v cerkvi z nagovorom nuncia Celata. Sledil je pogovor z Majdo Ankele in Matejo Svet. Drugi del srečanja je bil na samostanskem dvorišču s skupino Big Ben Hit Qartet. V tretjem delu srečanja pa je sveto mašo vodil gospod nadškof dr. Alojzij Šuštar. 25. oktobra je bila ob 10. uri v župnijski cerkvi sveta maša, ki jo je vodil opat dr. Anton Nadrah. Po maši je sledilo odkritje in blagoslovitev spominske plošče duhovniku Juriju Humarju, župniku na Primskovem. Spominska plošča se nahaja levo od vhodnih vrat župnijske cerkve. V letu smo se udeležili tudi srečanja župnijskih pastoralnih svetov dekanije Litija. Dobili smo v dar stikalno uro za avtomatsko zvonjenje in bitje cerkvene ure. Bitje ure je izvedeno z elektromagneti. V župnijski cerkvi je bil postavljen nov daritveni oltar, obrnjen proti vernikom in nov ambon za oznanjevanje Božje besede. Leto 1993 V letu 1993 sem se preselil iz župnišča v Šmartnem v župnišče na Primskovem. Zato smo obnovili župnišče. Zupljani so ulili betonsko ploščo v prvem nadstropju, naredili predelne stene in jih pripravili za vodovodno in električno instalacijo. Napeljana je bila električna in vodovodna napeljava, skopani odvodi vode na vrtu, izdelana greznica, fini omet sten, položeni podi oziroma parket in izvršena so bila pečarska dela v župnišču. Potem je bilo v celoti pobeljeno. Obnovitvena dela v 1. nadstropju Miha Selan je mnogo let pomagal pri obnovi. Pri malici. Od leve proti desni: Jože Klemenčič, Pavel Sporn, Miha Selan, Rudi Ovnik in Franc Golob Rudi Ovnik je skozi leta pomagal pii obnovi cerkvenih objektov. Voda iz vodnjaka je bila do konca porabljena in vodnjak je bil očiščen, na dnu betoniran, opleskan s stekleno vodo in narejen je bil nov pokrov za vodnjak. Skoraj vsa zidarska dela v zvezi z obnovo župnišča, okoli 6000 ur, so opravili župljani zastonj. Na nedeljo popoldne, dne 16. maja, sem blagoslovil kapelico, ki jo je obnovila župljanka Roza Golob v vasi Primskovo. Dela je vodil Miha Selan iz Mišjega Dola, gospa Anica Peče, sestra pokojnega župnika Jožeta Pečeta, ki je doslej skrbela za čiščenje in krašenje cerkve, je odšla s Primskovega, zato je bilo uvedeno čiščenje in krašenje cerkve po vaseh oziroma zaselkih. Anica Peče je skrbela za cerkev in župnišče ter duhovnike, ki so prihajali na Primskovo po dušnopastirskih opravkih, jih lepo sprejela in pogostila. Organizirali smo romanje župljanov v Kočevski rog, kjer je bila maša za žrtve komunističnega nasilja. Po maši je bila tudi komemoracija in kulturni spored. Za fante je bila vZelimljah organizirana duhovna obnova, ki se jo je udeležilo šest fantov s Primskovega. Slovenska škofovska konferenca je dne 26. julija podala izjavo, da mora tudi Cerkev sodelovati pri pripravi novega programa vzgoje in izobraževanja. Župljani župnije Primskovo smo jo podprli s podpisovanjem izjave šolskemu ministru Slavku Gabru. Prvo sveto obhajilo so prejeli trije prvoobhajanci. Izvedene so bile volitve v župnijski pastoralni svet in izdane so bile odločbe za nova ključarja župnijske cerkve Rudiju Ovniku in Rudolfu Bregarju st. V letu 1993 je občina izdala delno odločbo o vračilu gozda in dveh travnikov cerkvi. Praznovali smo Humarjevo nedeljo. Leto 1994 S. junija je bilo prvo sveto obhajilo. 12. junija smo imeli s sveto mašo zadušnico simboličen pogreb 85 žrtev medvojnega in povojnega nasilja, v glavnem domobrancev. Spominska plošča je bila že postavljena na pokopališču. V cerkvi sv. Petra je bilo simbolično kropljenje teh žrtev. 23. oktobra je bil začetek svetega misijona, ki je potekal od 23. do 30. oktobra po sporedu, ki je tu naveden. Misijon je vodil gospod dr. France Škrabelj. Misijon je bil zaključen dne 30. oktobra. Povabil sem osebno vse prebivalce. Svetega misijona se je udeležila večina prebivalcev. Spominska plošča žrtvam nasilja 2. svetovne vojne Nedelja 23.oktobra ZAČETEK MISIJONA ob 17 h Uvod v misijon Sveta maša in govor za vse: ČEMU MISIJON? Po maši predavanje za člane župnijskega pastoralnega sveta in pevce: POMEN IN VLOGA ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA IN PEVCEV Ponedeljek 24.oktobra DAN DRUŽINE ob 10 h Sveta maša in govor za vse: »ČLOVEK KAM GRE TVOJA POT? Po maši predavanje za starše šoloobveznih otrok: VERSKA VZGOJA OTROK ob J 6 h Srečanje misijonarja z otroki prvega, drugega in tretjega razreda ob 17 h Sveta maša In govor za vse: ČLOVEK KAM GRE TVOJA POT Po maši predavanje za starše šoloobveznih otrok: VERSKA VZGOJA OTROK Torek 25. oktobra DAN ŽENA IN MATER ob 10 h Sveta maša in gpvor za vse: BITI IN ŽIVETI KOT KRISTJAN Po maS1 PredavanJe 23 Ž€ne Wié’jHy ln matere: |H POSLANSTVO ŽENA IN MATER iKjiUKJ Spovedovanje Sreda 26. oktobra DAN MOŽ IN OČETOV ob 10 h Sveta maša in govor za vse: SMRT IN KRŠČANSKO UPANJE Po maši predavanje za može in očete: OČETJE SO UTRUJENI Spovedovanje ob „16 h Srečanje misijonarja z otroki prvega, drugega ln tretjega razreda ob 17 h Sveta maša in govor za vse: SMRT IN KRŠČANSKO UPANJE Po maši predavanje za može in očete: OČETJE SO UTRUJENI Spovedovanje Četrtek 27. oktobra DAN BOLNIKOV IN STAREJŠIH ob 10 h Sveta maša za bolne In starejše in gpvor za vse: TUDI BOLNI IN STAREJŠI SO LAHKO SREČNI. Po maši predavanje za samske ln neporočene Spovedovanje Srečanje misijonarja z birmanci ob 17 h Sveta maša In govor za vse: POMEN MAŠNE DARITVE V ŽIVLJENJU KRISTJANA Po maši predavanje'za samske ln neporočene Spovedovanje ob J 6 h Priprava otrok prvega, drugega »žk ln tretjega razreda na spoved iSSjg Spovedovanje otrok ob 17 h Sveta maša ln govor za vse: SPRAVA MED LJUDMI Po maši predavanje za fante MLADI IN VERA Spovedovanje Sobota 29 oktobra DAN MLADIM ob 9 h Priprava birmancev na spoved ln spoved ob 10 h Sveta maša in govor za vse: DRUŽINA - OSNOVNA CELICA DRUŽBE IN CERKVE, i Nato blagoslovitev predšolskih otrok. , Po maši predavanje za V fante in dekleta: £ MLADI IN STARŠI. Spovedovanje ob 17 h Sveta maša tn govor za vse: DRUŽINA - OSNOVNA CELICA DRUŽBE IN CERKVE ) Nato blagoslovitev $ predšolskih otrok. Po maši predavanje za fante ln dekleta: /X MLADI IN STARŠL * Spovedovanje Nedelja 30. oktobra ob 16 h Srečanje misijonarja z birmanci ob 17 h Sveta maša ln govor za vse: BITI LN ŽIVETI KOT KRISTJAN Po maši predavanje za žene tn matere: POSLANSTVO ŽENA IN MATER Spovedovanje Petek 28. oktobra SPRAVNI DAN ob 10 h Sveta maša ln govor za vse: SPRAVA MED LJUDMI Po maši predavanje za fante ln dekleta: MLADI IN VERA Spovedovanje ob 10 h Sklep misijona * Sveta maša. sklepni govor: BODIMO KRISTUSOVI PRIČEVALCI V SVETU Blagoslov nabožnih predmetov, apostolski blagoslov, zahvalna pesem ln slovo misijonarja V letu 1994 je bil ustanovljen otroški pevski zbor. Voditeljica je bila Alenka Vidgaj. Na Primskovem smo imeli tudi dekanijsko srečanje mladine s sveto mašo in križevim potom. Molili smo za uspeh misijona. Na Obli Gorici sem 10. julija blagoslovil kapelico Možinovih. Župnijsko romanje smo imeli na Brezje. Ogledali smo si tudi gimnazijo v Želimljah, cerkvi v Ivančni Gorici in Žužemberku. 10. oktobra smo praznovali tako kot vsako leto Humarjevo nedeljo. Leto 1995 V letu 1995 nas je obiskal škofov pomočnik arhidiakon dr. Ivan Merlak. Pregledal je stanje župnije, preveril znanje birmancev in birmank ter molitve in jih pohvalil. Birmanci in birmanki so nato odšli na duhovne vaje na Prežganje in preživeli tri dni v zbranosti. 7. maja smo imeli sveto birmo. V soboto je na Primskovo prišel škof birmovalec gospod Jože Kvas. Najprej se je zadržal v pogovoru z birmanci in birmankami in nato še s starši in botri. Nato se je srečal še s ključarji, člani ŽPS in mladino. Veroučenci so gospoda škofa seznanili s svojim znanjem in s tem, kako so obiskovali verouk. Birmanci so gospodu škofu izročili plaketo s svojimi podpisi. Sveto birmo je prejelo 17 birmancev. Škof Kvas z župnikom ter birmanci in botri 14. maja sem blagoslovil križ na Jeznem Vrhu in kapelico sv. Antona v Razborah. Udeležili smo se srečanja mladih v Stični. Dva prvoobhajanca sta prejela prvo sveto obhajilo. 10. septembra je gospod dekan blagoslovil obnovljeni križ na pokopališču na Primskovem. Tako kot vsako leto smo organizirali župnijsko romanje na Primorsko, na Sveto goro pri Novi Gorici. Nazaj grede smo si ogledali cerkev v Novi Gorici, vipavsko semenišče oziroma gimnazijo in Vipavski Križ. Udeležili smo se dekanijskega srečanja župnijskih pastoralnih svetov v Stangi in praznovali Humarjevo nedeljo. V cerkvi so bila v tem letu izvršena naslednja dela: Lesene obloge na stenah ob klopeh so bile odstranjene in zid saniran. Cerkev je bila pobeljena, krstni kamen, težak okoli 200 kg, smo premestili v prezbiterij, prav tako dva podstavka. Na novo so bila tlakovana tla z marmornimi granitnimi ploščami. V prezbiteriju so bila tla dvignjena za 30 cm. Obnovljena so bila lesena tla pod klopmi. Nameščenih je bilo osem novih dodatnih stekel na zunanji strani oken. Obe obhajilni mizi sta bili premeščeni k stenama v prezbiteriju. Glavni oltar je bil v celoti očiščen. Zelo veliko dela so opravili sami župljani, saj jih je en dan prišlo delat celo trideset. Ker je v napeljavo strelovoda udarila strela, je bilo potrebno obnoviti strelovod in katodne odvodne usmernike za bitje ure. V župnišču so bila prepleskana vsa notranja vrata v pritličju. V letu 1995 je bila na Kanalu 2 RTV Slovenija oddaja o Primskovem, s katero pa nismo bili zadovoljni. Leto 1996 Od 28. do 30. marca je bila v župnijski cerkvi na Primskovem obnova sv. misijona. Obnovo je vodil dr. France Škrabi. četrtek 28. marca ZAČETEK OBNOVE MISIJONA Ob 17:00 sveta maša in govor za vse: ČLOVEK NE ŽIVI SAMO OD KRUHA Ob 18:00 predavanje za starše: SONČNE IN SENČNE STRANI DRUŽINE Po predavanju priložnost za spoved Petek 29. marca Ob 16:00 priložnost za spoved Ob 17:00 sveta maša z govorom za vse: KRISTJAN V PRELOMNIH ČASIH Po maši srečanje za bolne in ostarele: GOSPOD, POMAGAJ Ml, STAROST IN BOLEZEN PRIHAJATA Priložnost za spoved Sobota 30. marca Ob 16:00 priložnost za spoved Ob 17:00 sveta maša z govorom za vse: PAPEŽ PRIHAJA Po maši srečanje za fante In dekleta: OSTANIMO ZRELI LJUDJE IN ZRELI KRISTJANI Priložnost za spoved Obnova misijona 1996 13. aprila smo se udeležili dekanijskega srečanja veroučencev v Stangi. Po sveti maši je bil tekmovalni spored. Prvo sveto obhajilo sta prejela dva veroučenca. 23. junija sem blagoslovil obnovljeno kapelico na Dolnjem Vrhu in dne 20. oktobra novo asfaltirano cesto Mišji Dol - Ježce. 7. julija je na Primskovem imel sveto mašo Tomaž Holmar, pranečak Jurija Humarja, župnik na Obirskem v Avstriji, ob 65-letnici mašniškega posvečenja. V letu 1996 smo poromali v Ljubljano ob obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Naj kot župnik župnije Primskovo priobčim pismo, ki sem ga pred prihodom papeža v Slovenijo v maju 1996 naslovil na župljane. Želim, da bi se spominjali priprav na ta veliki dogodek tisti, ki so iz župnije prišli pozdravit papeža, in ostali, ki ste bodisi spremljali njegov obisk po televiziji ali pa iz teh ali onih razlogov niste spremljali tega dogodka. Naj bo to pismo prikaz duha, ki je spremljal priprave in potek obiska. SLOVENIJA POZDRAVLJA PAPEŽA JANEZA PAVLA II. Dragi župljani! Dovolite mi, da Vas kot vaš župnik povabim na srečanje s papežem Janezom Pavlom IL, ki je največja moralna avtoriteta v današnjem času. Katoličani gledamo v njem namestnika Jezusa Kristusa. Z udeležbo na srečanju bomo svetu pokazali, da nas je katoličanov v Sloveniji veliko in da je pri nas Jezusova Cerkev živa. Srečanje s papežem bo v Ljubljani, Postojni in Mariboru. Srečanje v omenjenih mestih je živi stik z božjim namestnikom. Če pa gledamo njegov prihod po televiziji ali poslušamo radio, sprejemamo le informacije, ki jih dobivamo sicer vsak dan. Cesar niso videli in pričakovali rodovi, bomo lahko videli in pričakali mi! Vzemimo to srečanje kot romanje. Namesto, da bi romali v daljni Rim, romajmo v omenjene bližnje kraje. Kdaj pride papež v Slovenijo? Ob pristanku letala na brniškem letališču v petek, 17. maja popoldne, se bo papež odpeljal v Ljubljano. Ob cesti ga bo možno pozdraviti od cerkve v Šentvidu do ljubljanske stolne cerkve. V stolni cerkvi bo ob 18.30 srečanje z duhovniki, redovniki in redovnicami. V soboto, dne 18. maja, bo ob 9.00 maša na hipodromu v Stožicah pri Ljubljani, popoldne istega dne pa bo srečanje z mladimi v Postojni (maše ne bo). V nedeljo, 19. maja dopoldne, bo v Mariboru ob 10.00 maša na letališču. Morda bo papež ob tej priliki razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Zakaj pride papež v Slovenijo? Zato, da nas, Jezusove učence, potrdi v veri, da nam prinese upanje v prihodnost in vžge ljubezen, ki je žal med Slovenci prenehala ali pa je primanjkuje. Kako bomo romali na srečanje s papežem? Z avtobusom, z vlakom čim manj z osebnimi avtomobili, ker bodo parkirni prostori zelo daleč od kraja srečanja. Vsakdo, ki hoče oditi na omenjena mesta, naj se prijavi domačemu župniku, da dobi vstopnico, ki je brezplačna. Brez vstopnice ne bo mogoče stopiti na kraj srečanja. Prijava je potrebna zaradi organizacije prireditve in varnosti papeža. Kdor se hoče peljati v skupini, bo ob prijavi dal 1500 SIT. Zato pa bo prejel karto za vožnjo z avtobusom oziroma za vse načine prevoza. Ob prihodu na kraj srečanja dobi vrečko s paketom, v kateri bodo malica, pijača, stolček, dežni plašč, šal, knjižica s pesmimi in sporedom in še kaj. Kdor gre z avtobusom v Ljubljano, bo pripeljan do hipodroma, peš bo šel le 250 m. Kdor bo šel z vlakom, bo na izstopni postaji izstopil, naprej pa bo šel s primestnim avtobusom ali peš. Kdor gre z vlakom v Postojno, v Postojni izstopi, nato pa gre peš približno 2 km. Moje vabilo velja tako vernim kot tudi nevernim. Z obiskom tega srečanja bomo potrdili tudi slovensko tisočletno povezanost s krščanstvom in kulturo. Prosim Vas, da se prijavite čim prej. Lepo Vas pozdravljam Vaš župnik Pavel Sporn Papež na hipodromu v Stožicah pri Ljubljani Papež v Postojni 4 Papež v Mariboru Obiska se je udeležilo veliko število župljanov, bodisi z avtobusom bodisi z vlakom bodisi s svojim osebnim avtomobilom. Obisk papeža nam bo ostal v trajnem, izrednem spominu. Organizirali smo župnijsko romanje na Prihovo, Ponikvo - rojstni kraj Antona Martina Slomška - in ministranski izlet do Hrvaške meje skupaj z ministranti iz Smartna. 8. decembra smo imeli na Primskovem dekanijsko pastoralno konferenco s somaševanjem vseh dekanijskih duhovnikov. Kot že vsa leta od leta 1990 dalje smo tudi v tem letu praznovali Humarjevo nedeljo. Udeležili smo se dekanijskega srečanja župnijskih pastoralnih svetov. V cerkvi smo postavili novo spovednico; te do takrat v cerkvi ni bilo, ampak samo v zakristiji. V župnišču je bila napeljana centralna kurjava. Preko dvorišča je bil narejen izkop za napeljavo cevi za ogrevanje cerkve sv. Nikolaja in učilnice; nato so bile cevi položene in zasute. Na novo je bila poletvana in prekrita streha senika z novimi betonskimi strešniki. V vodnjaku je primanjkovalo vode, zato so bile na novo napeljane cevi v zemlji za dotok deževnice v vodnjak s strehe senika in z obeh strani strehe cerkve sv. Nikolaja. Leto 1997 Star, lesen, pozlačen kip Matere Božje smo premestili in postavili na glavni oltar, tako kot je že bil v starih časih. Kamniti Marijin kip z glavnega oltarja smo premestili v kapelico pod zvonik. Ker je po Sloveniji potoval kip fatimske Matere Božje, Marije Romarice iz Fatime, smo fatimsko Marijo slovesno sprejeli tudi na Primskovem. Po kip smo šli v Dole pri Litiji. Na Primskovem smo Marijo ob vznožju hriba sprejeli v procesiji z molitvijo in petjem pri kapelici pri Polžkovih, od koder so jo mladi fantje na nosilih ponesli po strmini v župnijsko cerkev. Sprejem fatimske Marije Romarice na Primskovem Češčenje Marije v župnijski cerkvi V cerbi je bila maša in litanije Matere Božje. Nato smo fatimsko Marijo počastili v mimohodu s priklonom in jo prosili, da nam izprosi milosti pri Božjem Sinu. Vrstila se je pesem za pesmijo v čast fatimski Mariji. Prisotnost kipa Marije in vsa slovesnost je bila zelo ganljiva in mnogim prisotnim je šlo na jok. Tudi slovo od Marije s Primskovega je bilo zelo ganljivo. Kip Marije Romance iz Fatime so od nas sprejeli javorski župljani. Kot smo jo spremljali iz Dol, smo jo spremljali tudi na Javorje, kjer so jo prav tako slovesno sprejeli javorski župljani in gasilska četa. Vsem je ostal prihod fatimske Marije med nas v izrednem spominu. Prvo sveto obhajilo je v letu 1997 sprejelo pet prvoobhajancev. 10. avgusta je imel na Primskovem zlato mašo gospod Anton Golob, doma iz Kostrevnice. Tako kot vsako leto smo organizirali ministrantski izlet in župnijsko romanje. Poromali smo na Primorsko v Koper, Markovec, Portorož, Strunjan in Piran. Udeležili smo se tudi dekanijskega srečanja ZPS na Vačah. V Osnovni šoli na Primskovem je bila od 2. do 4. oktobra raziskovalna šola Primskovo 1997; skupina učencev iz osnovnih šol občine Litija je pod vodstvom mentorjev raziskovala krajevno narečje, posebna zemljepisna imena, šege, navade, posebne obrti, zgodovino, znamenite osebe - kot je bil Jurij Humar; udejstvovala se je risarska, fotografska skupina in podobne. Vsaka skupina je svoje delo prikazala z nastopom in na stenskih časopisih oziroma panojih. Raziskovalna šola je trajala tri dni. Ker so bile strehe poslopij na Primskovem že v slabem stanju, sem nabavil novo opeko, in sicer po nasvetu arhitekta Franceta Kvaternika bobrovec, in prekrili smo strehe cerkev sv. Nikolaja in sv. Petra ter župnišča. Kaplanijo smo prekrili s staro opeko, ki je bila še dobra. Letve smo nažagali iz lesa iz lastnega gozda. V tem letu je bila tudi lipa, ki stoji poleg župnijske cerkve, obsekana; stroške je kril Zavod za varstvo kulturne dediščine. Popravljeni so bili razglašeni zvonovi, zamenjani dotrajani deli in dodani novi. Leto 1998 V Mohorjevi založbi v Celovcu so ponovno izdali dopolnjeno izdajo knjige o Juriju Humarju z naslovom Čudodelnik s Primskovega. Predstavitev knjige je potekala na Primskovem v cerkvi. Prisotni so bili poleg župljanov in drugih vernikov tudi časnikarji, avtorji knjige, zastopniki Mohorjeve družbe in TV Slovenija. V mesecu februarju smo dobili novo organistko - gospo Maro Bavdež. 22. marca je bilo na Primskovem dekanijsko mladinsko srečanje. Po križevem potu in bogoslužni slovesnosti so nekateri mladi odšli v Stično, kjer je papeški nuncij gospod Edmund Farhart vodil slovesnost ob 900-letnici ustanovitve cistercijanov. Naši slovenski škofje so povabili papeža, da nas ob obletnici svojega obiska v Sloveniji naslednje leto obišče in razglasi Antona Martina Slomška za svetnika. Tudi na Primskovem so izvedli podpisovanje te prošnje papežu. Prošnjo je podpisalo 70 župljanov. V dekaniji Litija je bila izvršena zamenjava dekana in arhidiakona. Za dekana je bil imenovan gospod France Kadunc, župnik v Šmartnem pri Litiji, za arhidiakona pa gospod Andrej Svete, župnik z Brda pri Lukovici. Dosedanji arhidiakon gospod Ivan Merlak pa je odšel v Rim zaradi postopka za razglasitev škofa Antona Vovka za blaženega. Majda Merzel iz Razbor iz župnije Primskovo je naredila obljube ob vstopu v Salezijansko družbo. 31. avgusta so se na Primskovem začela arheološka izkopavanja in bila končana v mesecu oktobru. Arheologi so našli precej keramike, lončenine, nekaj členkov ženskih bakrenih pasov, ostanke kamnitih statev, vojni oziroma obrambni zid. Na predvečer praznika Marijinega rojstva smo imeli procesijo z lučkami okoli cerkve. Ta procesija je bila kot obuditev stare navade pred nekaj desetletji, ko so se tu na božji poti na Primskovem zbirale velike množice romarjev, in kot spomin ob obletnici obiska fatimske Marije. Tako kot vsako leto smo imeli tudi v tem letu ministrantski izlet v Velesevo, na Brezje, Radovljico in na Bled. Organizirali smo župnijsko romanje na Sveto goro ob Sotli, obiskali samostan Olimje, božjepotno cerkev na Sladki gori in kartuzijo Žiče. Praznovali smo Humarjevo nedeljo. Gospod Tilen Skubic je ob tej slovesnosti v cerkvi izvedel recital o Antonu Martinu Slomšku. Udeležili smo se srečanja župnijskih svetov dekanije Litija. V letu 1998 je bila obnovljena veroučna učilnica, ki se nahaja ob cerkvi sv. Nikolaja. Vstavljeno je bilo novo okno, tla so bila tlakovana s keramičnimi ploščicami in prostor je bil prebeljen. Učilnica je ogrevana s centralno kurjavo iz župnišča. V tem prostoru je pozimi kdaj pa kdaj tudi delavniška maša. Leto 1999 V letu 1999 smo imeli sveto birmo, ki je vsake štiri leta. Birmancev je bilo osem. Pripravo na birmo so imeli na Prežganju. Na birmo smo se pripravljali tudi z devetdnevnico. 10. junija nas je obiskal škof Uran in se zadržal v pogovoru z birmanci, starši birmancev in botri. Po maši pa se je srečal tudi s ključarji, člani župnijskega pastoralnega sveta in mladino. Sveta birma je bila 13. junija, birmovalec je bil škof Alojzij Uran. Prvo sveto obhajilo je prejel en prvoobhajanec. Zasebnik, gospod Vinko Zadražnik, je na Ježnem Vrhu v župniji Primskovo sezidal zasebno cerkev. 11. julija jo je blagoslovil generalni vikar gospod Božidar Metelko. Birmovalec škof Alojzij Uran z birmanci in botri Na Vačah je 24. aprila potekal sinodalni dan za dekanijo Litija, katerega so se udeležili tudi predstavniki naše župnije. 19. septembra smo poromali v Maribor, kjer je papež Janez Pavel II. razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Na papežev obisk in razglasitev Antona Martina Slomška za blaženega smo se pripravljali z devetdnevnico. Na predvečer Rožnovenske Matere Božje smo imeli procesijo s kipom fatimske Matere Božje in z lučkami, petimi litanijami in blagoslovom. Udeležili smo se tudi srečanja dekanijskih pastoralnih svetov in praznovali Humarjevo nedeljo. Imenovani so bili novi cerkveni ključarji za župnijsko cerkev in obe podružnični cerkvi. OBVESTILA IN NAVODILA ob pripravi na papežev obisk v MARIBORU 19.9.1999 Bliža se zgodovinski dan za naš narod in za Cerkev na Slovenskem, ko bo papež v Mariboru razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Lepo vabim vse župljane, da se udeležijo tega enkratnega dogodka v Bctnavi pri Mariboru. Romarji župnije Javorje pri Litij» in župnije Primskovo na Dolenjskem se bomo pridružili župniji Šmartno pri Litiji in bomo potovali z avtobusom, ker so v njem še prosta mesta. Kdor pa želi potovati z vlakom, naj mi to sporoči. Avtobus bo prišel v Javorje, nato bo šel na Prinskovo od tod v Šmartno. IJra odhoda v Maribor še ni znana, tja moramo priti do 9. ure. Cena avtobusa znaša 1.650 SIT, pozdravni šal 200 SIT, stolček 100 SIT, palerina 100 SIT, v celoti torej 2.050 SIT. Vsak mora imeti tudi vstopnico, ki jo bo prejel. Šolski otroci gredo v spremstvu staršev, predšolski ne potrebujejo vstopnice. Na vstopnici je označen vhod in mesto na prireditvenem prostoru. Od izstopa iz avtobusa da prireditvenega prostora bo približno 20 do 40 min. pešhnje. Bodite oblečeni in obuti primerno vremenu in jesenskemu času. Na prireditveni prostor ni dovoljeno prinesti dežnikov, orožja, nožev, lesenih ali kovinskih zložljivih stolov, zastav, transparentov večjih nahrbtnikov oziromo večjih potovalk in druge večje prtljage. Take večje predmete bodo policisti odvzeli in shranili na posebnem mestu. Blagoslov novega vodovoda v Mišjem Dolu V Mišjem Dolu sem blagoslovil nov vodovod. Ker je Svet za radi o fuzij o RS ukinil dve frekvenci Radia Ognjišče, smo po maši podpisovali protest proti tej ukinitvi, z željo, da jih vrne in da se dodelijo še druge frekvence, za katere je Radio Ognjišče že zaprosil. V cerkvi sv. Nikolaja je bil obnovljen obokani strop, tla so bila izolirana in položen betonski estrih. Glavni oltar v župnijski cerkvi je bil v celoti prepleskan. Leto 2000 Izvoljeni so bili novi člani Župnijskega pastoralnega sveta in so bili predstavljeni župljanom. Vsak član je prejel listino o imenovanju, potrjeno od gospoda nadškofa. Izvoljenih je bilo devet članov, enega pa sem imenoval sam. Mandatna doba članov ŽPS je pet let. 6. maja je bil v Kresnicah sinodalni dan dekanije Litija. Prvo sveto obhajilo so prejeli štirje prvoobhajanci. 8. julija je v cerkvi, ki jo je zgradil Vinko Zadražnik na Ježnem Vrhu, gospod nadškof blagoslovil zvon. Na Primskovem je potekal šestdnevni seminar za pritrkovalce oziroma pritrko-valke. Seminarja se je udeležilo šest kandidatov. V nedeljo, 6. avgusta, pa so mladi pritrkovalci in pritrkovalke že pokazali, kaj so se naučili. 20. avgusta je bilo srečanje pritrkovalcev na zasavski Sveti gori. Udeležile so se ga tudi naše pritrkovalke: Petra Kovačič, Marta Kovačič in Marjeta Slak. 22. oktobra smo se spomnili pobitih domobrancev. Na pokopališču smo opravili molitve za pobite. Pobitih se je spominjala Krajevna skupnost in Župnija Primskovo. Tudi v tem letu smo se udeležili srečanja ŽPS dekanije Litija. V noči od 29. na 30. oktober je bilo vlomljeno v župnijsko cerkev pri vratih s pokopališke strani. Vlomilci so morali uporabiti zelo veliko silo, da so prišli v cerkev, ker je bil odlomljen debeli železni zapah na notranji strani glavnih vrat. Odnesli so svečnike, dve monštranci, kelih in relikvije ter ciborij. Ker je bila v monštranci posvečena hostija, smo imeli 2. novembra spravno zadostilno pobožnost, ki smo jo ponovili tudi 12. novembra. V letu 2000 smo se udeležili tudi dekanijskega romanja na Brezje. Notranjost obnovljene cerkve sv. Nikolaja po načrtih arhitekta Franceta Kvaternika V letu 2000 je bila ob požrtvovalnem delu župljanov zunaj in znotraj popolnoma obnovljena cerkev sv. Nikolaja. Načrte za ta dela je napravil arhitekt France Kvaternik. Nameščeni so bili radiatorji, luči, nabavljeni stoli, prebeljena notranjost, na tleh so bile položene keramične ploščice. Za notranjo opremo je dala cerkev les, opremo samo pa je izdelalo Mizarstvo VENCELJ iz Šentvida pri Stični. Betonske stopnice za dostop na podstrešje je za boglonaj postavil Miha SELAN, prav tako je zastonj postavil železno ograjo Stanislav FEMC s sinom Aleksandrom. Notranjost cerkve je obnovil Stane VIDGAJ s sodelavci. Na Humarjevo nedeljo je gospod nadškof dr. Rode blagoslovil obnovljeno cerkev sv. Nikolaja. 20. avgusta sem blagoslovil obnovljeno kapelico, ki stoji na začetku Gradišča. Leto 2001 Ker je dosedanja organistka Mara Bavdež prenehala prihajati na Primskovo, sem zaprosil gospo Marto Steklasa, profesorico glasbe z Vrhovega, da bi vodila pevski zbor odraslih in otrok. V letu 2001 smo imeli dvakrat srečanje ZPS dekanije Litija. Prvo srečanje je bilo v Šmartnem, drugo na Primskovem. Srečanja na Primskovem se je udeležilo 90 članov. Delo je potekalo v štirih skupinah, in sicer v cerkvi sv. Nikolaja, v veroučni učilnici in v dveh prostorih v župnišču. Predavanje je imel upokojeni beograjski nadškof dr. Perko. Obravnavana tema je bila bolniško maziljenje. Na koncu je bil povzetek plenuma v cerkvi. 9. maja je bila na Primskovem dekanijska pastoralna konferenca. Najprej je bilo somaševanje dekanijskih duhovnikov. Po maši pa je bila v cerkvi sv. Nikolaja dekanijska pastoralna konferenca. 5. avgusta smo praznovali železno mašo, to je 70 let mašništva gospoda Tomaža Holmarja, pranečaka Jurija Humarja in duhovnika na Obirskem v Avstriji. 26. avgusta so se naše pritrkovalke Petra Kovačič, Marta Kovačič in Marjeta Slak udeležile srečanja pritrkovalcev dekanije Litija in v tekmovalnem delu zasedle prvo mesto. Organizirali smo tudi ministrantski izlet v Vipavo in Humarjevo nedeljo. 24. novembra sem blagoslovil na novo asfaltirano cesto Vinji Vrh - Poljane. Blagoslovitev asfaltne ceste Vinji Vrh - Poljane Za praznovanje železne maše gospoda Holmarja smo obnovili fasado drvarnice, garaže ter župnišča. Fasade je obnovil moj bratranec inženir Janez LESAR. Na drvarnici in garaži smo obnovili tudi strehi, nadstrešnico nad vhodom v cerkev sv. Nikolaja je postavil tesar Anton PROSEN s sodelavcema Jožetom OVNOM in Rudijem MIKLAVČIČEM. Zaradi 14-letnega delovanja so zvonovi spremenili način zvonjenja, saj so se obtežitve spremenile, zato se je tudi naprava za ritem spremenila. Morali smo dati urediti obtežitve zvonov. Dodali smo tudi računalnik za programiranje zvonjenja z natančno uro. Pustili pa smo mehanski del za pogon motorja. Zvonove lahko poženemo z daljinskim usmernikom na večjo razdaljo, obstaja možnost samodejnega pritrkavanja s kladivci (24 programov). Če pa je nevihta v oddaljenosti 8 km, se naprave same izklopijo. Nove naprave so izum in delo ing. Tomaža KLOPČIČA. V letu 2001 smo zgradili nov vodnjak, ker je stari vodnjak imel luknje in je voda nekontrolirano dotekala v vodnjak iz zemlje oziroma pokopališča. Zaradi tega je smrdela po gnojnici. Prostornina novega vodnjaka je okoli 18 kubičnih metrov. Veliko dela pri vseh naštetih opravljenih delih so opravili župljani. V želji, da bi obnovili staro bogočastje s križevim potom ob kapelicah, ki stojijo ob poti na Primskovško goro, smo 17. marca imeli pobožnost križevega pota ob kapelicah, ki predstavljajo postaje Jezusovega križevega pota. Bogoslužje je bilo sestavljeno iz križevega pota in maše. Mašo je vodil gospod Jože Koželj, bivši župnik v Šentvidu pri Stični. Na Polšniku je bila otroška pevska revija. Nastopalo je osem pevskih zborov iz dekanije Litija, med njimi tudi pevski zbor s Primskovega. Naš pevski zbor je bil zelo uspešen. Na zasavski Sveti gori pa se je naš pevski zbor udeležil srečanja pevskih zborov dekanije Litija. Prvo sveto obhajilo so prejeli štirje prvoobhajanci. 25. junija so odšli ministranti z dekanijskimi ministranti na izlet v Novo Štifto pri Sodražici. 15. avgusta smo popoldne praznovali zlato mašo gospoda Stanislava Kastelica, ki sedaj biva v Stični. 20. oktobra je bila v Osnovni šoli na Primskovem proslava ob 30-letnici zgraditve nove šolske zgradbe na Primskovem. V kulturnem programu so nastopili tudi otroci s Primskovega. Na Primskovem smo imeli tudi srečanje pritrkovalcev in pritkovalk dekanije Litija. Srečanja so se udeležile tudi pritrkovalke s Primskovega. 14. novembra je bil na Primskovem koncert skupine THE HABAKKUK BROTHERS iz Zambije. Ta skupina je nastopala že po večjih mestih na Koroškem, v Kopru, Mariboru, Ptuju itd. Pripeljal jih je misijonar gospod Miha Drevenšek. Najprej je bila sveta maša, po maši pa nam je pater Dervenšek na kratko povedal o delu za misijone v Zambiji, na kar so štirje člani navedene skupine peli zambijske črnske duhovne in verske pesmi. Koncerta so se prebivalci Primskovega udeležili polnoštevilno. 24. novembra smo se udeležili dekanijskega srečanja župnijskih pastoralnih svetov v Šmartnem; pogovarjali smo se o sodobni župniji, o duhovniku, ki danes opravlja delo s člani župnijskega pastoralnega sveta ter drugimi pomočniki. V letu 2002 smo v cerkvi in župnišču napeljali alarmni napravi. Akademska slikarka Maša Bersan Mašuk je z akrilnimi barvami naslikala nad vhodom v cerkev sv. Nikolaja podobo Miklavža z otroki. Sliko je na Humarjevo nedeljo blagoslovil pater Peter Lavrič. Maša Bersan Mašuk je poslikala tudi kapelici križevega pota, XIII. in XIV. postajo, ki sta bili poprej zidarsko obnovljeni. Kembelj velikega zvona smo opremili z ležajem, nato smo zavrteli zvon za 45 stopinj, ker je že 150 let udarjal na isto mesto in bi v kakem letu zvon, ki je star že več kot 300 let, lahko počil. Izdelana je bila ograja na stopnicah, ki vodijo na podstrešje nad veroučno učilnico. Zidno sliko je naslikala akademska slikarka Maša Bersan Mašuk. V Osnovni šoli Primskovo je bila ob slovenskem kulturnem prazniku in praznovanju 250-letnice župnije Primskovo Prešernova proslava. Krajevna organizacija Rdečega križa in Osnovna šola sta 16. marca v počastitev materinskega dneva v šoli priredili srečanje krajanov s kulturnim programom. 30. marca je bila na Primskovem pobožnost križevega pota. Zbrali smo se pri prvi kapelici križevega pota. Pobožnosti so se udeležili tudi župniki in župljani ostalih župnij dekanije Litija. Kapelica križevega pota na župnišču. Foto: Marijan Kozjek, Kranj Vsaka župnija je pripravila premišljevanje in molitev za postajo križevega pota. Začetek križevega pota 2003. Foto: Marijan Kozjek, Kranj Po končanem blagoslovu je bil v cerkvi sv. Nikolaja Ustanovni občni zbor dekanijskega pastoralnega sveta. Iz župnije Primskovo se je zbora udeležila Petra Kovačič kot zastopnica skupine za pritrkavanja. Blagoslov butar na cv-etno nedeljo 2002 Prx'o sv, obhajilo 2003 IS. junija je bila v naši župniji sveta birma. Birmanci in birmanke so se na birmo pripravljali najprej v Uršulinskem samostanu v Mekinjah pri Kamniku, nato pa še z vsakdanjim devetdnevnim obiskovanjem svete maše. V soboto, 14. junija, pa nas je obiskal nadškof dr. Franc Rode. Gospod župnik, birmanci in birmanke, njihovi starši, botri in člani Župnijskega pastoralnega sveta, pevci in pevke ter župljani so ga pričakali pred cerkvijo. Eden od birmancev je nadškofa pozdravil, nakar se je ta zahvalil in nagovoril birmance in birmanke, njihove starše ter botre. Nato se je gospod nadškof zadržal v pogovoru s ključarji in člani ŽPS ter zastopnicami mladine in pritrkovalk. 15. junija je bilo birmovanje. Zakrament svete birme je prejelo pet birmancev in tri birmanke. Birmovalec je bil nadškof dr. Franc Rode. Po fotografiranju pred župniščem se je srečal z organistko in pevovodkinjo Marto Steklasa ter pevkami v župnijski cerkvi, kjer so mu zapele nekaj pesmi. 25. junija smo z ministranti odšli na ministrantski izlet na Štajersko v Nazarje in Gornji Grad. V župnijski cerkvi Nazarje smo si ogledali cerkev ter okoli 250 let stare mašne plašče, v Gornjem Gradu pa smo imeli kviz in športna tekmovanja. V letu 2003 smo v Avstriji nabavili osem umetniško oblikovanih baročnih svečnikov. V tem letu smo pričeli s pripravo del za obnovo fasade župnijske cerkve, kar bo vrhunec obnovitvenih del. Pri tej pripravi je bilo odkrito okno ob stranskem vhodu v cerkev. Martin Mah pri pleskanju ograje Martin Mah iz Šmartnega je za 250-letnico izdelal železno ograjo pred glavnim vhodom v župnijsko cerkev. Pavel Sporn Ciril Oražem, sedanji župnik na Savi Nekaj spominov na Primskovo 1. 8. 1964 so me farani prisrčno sprejeli. Lazenški oče je za to priliko sestavil pesmico, še danes mi v ušesih zvenijo besede: "... Nikdar ne bomo Boga dovolj zahvalili, da smo vas na Primskovo dobili...” Zares so bili veseli, da so dobili po toliko letih mladega župnika. Prišel sem iz Smartna pri Litiji, kjer sem bil zadnji beneficiat (duhovnik s kmetijo in kmetijstvom, vinograda ni bilo, zato sem dobival do 350 1 vina za biro). Poleg pohištva so prepeljali tri večje sode, ker je bil lep vinograd na Primskovem, po zaslugi redovnega brata Padovnika, ker je bil izučen vinogradnik. Po prisrčnem sprejemu se je začel vsakdanjik in skrb za preživetje. Počutil sem se nelagodno, če upoštevate samo oddaljenost kraja in samoto in dejstvo, da sem imel kot prometno sredstvo samo moped, ker za avto še v sanjah ni bilo mogoče. V rojstnem kraju sem imel le 5 minut daleč: cerkev, šolo, pošto, trgovino, župnišče, avtobusno postajo in do vlaka 25 minut in povrhu še v ravnini. Pater Jauh je naprosil predstojnika, da so podarili meni kravo, ker je vedel, da bi težko začel brez nje. Sam pa sem preprosil gospodinjo Marijo Ovnik, da je ostala. Treba ji je bilo plačevati zavarovanje - socialno in pokojninsko. Plačevati je bilo treba tudi za mene. Do tedaj ni mogel biti zavarovan noben duhovnik, razen tistih, ki so bili v Cirilmetodijskem društvu. Sedaj pa je bilo to možno na ta način, da smo se dali duhovniki zavarovati preko društva, ne da bi postali člani. Da sva zmogla to plačevanje, je gospodinja povečevala glave v hlevu. Zlasti v košnji sem moral trdo delati in pomagati gospodinji. Lužarjevi so mi vso košnjo speljali z volmi in lesenim vozom. Skrb za preživetje ni bila majhna, ker takrat še ni bilo veliko ljudi v službah, zato niso imeli dohodkov, čeprav so imeli radodarne roke. Posebna težava je bila verouk, saj so bili otroci brez veroučnih učbenikov in zvezkov. Tudi v Šmartnem jih ni bilo, a bila je kljub temu kateheza na višku. Gospod kanonik Anton Gornik je bil zelo zavzet predvsem za katehezo. Kako sem se bal vizitacije prav zaradi kateheze. Kot njegov kaplan sem ga kdaj spremljal, ko je vizitiral duhovnike, zato sem vedel, kaj vse zahteva. Ko je vi-zitiral, sem imel katehezo “o vesoljnem potopu”. Vso uro je poslušal! Matične knjige, ne da bi jih pregledal, je podpisal z besedami: “Vem, da si natančen.” Ker še nisem imel župnijskih izpitov, sem moral kar veliko študirati, posebno zato, ker so moji profesorji pomrli in sem delal izpite pri novih, mladih profesorjih. Proste ure sem se učil igranja na harmonij, tako da znam igrati pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice. Komaj sem čakal nedelje. Pri obeh mašah polna cerkev. Leta 1965 je bila vpeljana maša v slovenskem jeziku. Kako lepe so bile maše, saj so pri njih sodelovali odrasli možje in fantje, oblečeni v liturgične obleke in s slovesnim vhodom skozi glavna vrata. Za lepoto petja je skrbela Angela Gorišek. Skoraj vsako nedeljo se je iz Šentvida pripeljal upokojeni organist Pavel Žagar in s svojo gorečnostjo poživil petje. Delo je opravljal zastonj. Ker so to ljudje vedeli, so mu prinašali pozimi koline. Bil je organist v Šentvidu pri Stični in je moral prenehati igrati na orgle, sicer ne bi dobil pokojnine. Zato je odšel v Šmihel pri Novem mestu in tam zaslužil pokojnino. Potem se je vrnil v Šentvid in pomagal župnijam: Primskovo, Veliki Gaber, Sela Šumberk, Višnja Gora ... Z aktivnim sodelovanjem pri bogoslužju sem začel poudarjati, da je za popolno sodelovanje pri maši potreben prejem svetega obhajila, in hvala Bogu, število je počasi raslo. Prvi dve leti je bil še romarski shod zvečer pred praznikom Marijinega rojstva. Romarji so bili pri sveti maši, spovedi in obhajilu, prespali so na seniku ali pri sorodnikih, na praznik bili pri sveti maši, potem pa srečni odšli z blagoslovom primskovške Matere Božje. V gospodarstvu je bilo treba marsikaj postoriti. Tu je bil nenadomestljiv Filip Ovnik (Lipetov oče) z Dolnjega Vrha, posebno če pomislimo na vojna in povojna leta. Je oče gospodinje Marije Ovnik. Samo njemu je vse zaupal g. Plešic, prav tako pater Zupančič in tudi jaz. Treba je bilo zavarovati matične knjige, ker je bila nenehna nevarnost, da partizani požgejo župnišče. Njemu je župnik zaupal, da je ponoči v menzo oltarja sv. Ane vdolbel nišo in vanjo zazidal matične knjige. In samo zato so se ohranile. Njemu je tudi zaupal delo v prezbiteriju, ko so postavili kamnito obhajilno knjigo. Predno so zabetonirali tlak, so odprli grobnico, kjer počiva mati z otrokom, najbrž grofica z Bogenšperka. Lipetov oče je povedal, da je pred leti vihar odnesel streho s farne cerkve. Po toliko letih je pločevina dotrajala, zato je bilo treba novo. Srčno smo želeli prekriti streho z bakreno pločevino, a je bilo to najstrožje prepovedano, niti bakreni žlebovi niso bili dovoljeni. Pater Zupančič je bil prestavljen v Beograd. Vsako leto je prišel na Primskovo in tu preživel nekaj dni. Ljudje so bili presrečni, da so ga zopet imeli v svoji sredi. Večkrat je povedal, kako so ga silili v Cirilmetodijsko društvo, a oznovec je bil tako malo podkovan, da mu je verjel, ko je rekel: “Saj sem, sem v društvu, Mohorjevem društvu.” Ko je pater videl, da čutim posebno pozornost do primskovške Matere Božje, mi je na srce položil: “Kajne, da boš Marijo spravil na oltar, od koder je kraljevala in čuvala pred Turki!” Posvetoval sem se z arhitektom Bitencem, akademskim slikarjem duhovnikom Stanetom Kregarjem, akademskim slikarjem patrom Gabrijelom Umekom iz Stične, patrom Zupančičem ... Po posvetovanju je bilo dogovorjeno. Ta oltar je brez vsake umetniške in zgodovinske vrednosti. V celoti naj se prestavi v cerkev sv. Nikolaja, tam naj bi cerkev pozimi ogrevali, da bodo ljudje lažje to sprejeli. Marija naj bo v višini gotskega okna, ki naj se odpre in namesti vitraž, da bo Marija vedno mavrično razsvetljena. Vratca tabernaklja naj se uporabijo za nov tabernakelj, ki naj bo vzidan v steno, na drugi strani pa naj bo krstni kamen in velikonočna sveča. Oltar naj bo popolnoma preprost, naj bo le del obrambnega zidu. Pater Jauh se je dogovoril, da bo mojster, imena se ne spomnim, oltar sv. Lucije v Mišjem Dolu zavaroval s tem, da bo za oltarjem namestil železno tračnico, na katero bo pritrdil dele oltarja, da se ne bi sesul zaradi črvov. Tračnica je bila pripeljana v Mišji Dol k Spančevim. Gospod nadškof Pogačnik me je poklical k sebi. Prosil me je, da naj grem v Veliki Gaber, ki je bila ekspozitura, vse pripravit za novo župnijo. Začel sem premišljevati. Prišli so k meni g. stiški opat Rafael Ašič, grosupeljski dekan (tedaj še šmarski dekan) in Janez Sladič, župnik v Šmarju Sap, ter šentviški župnik Stanislav Pavlič in me prosili, naj grem v Veliki Gaber pripravljat ustanovitev župnije. In sem se vdal. Naj bo večna hvala in zahvala Troedinemu Bogu in Mariji za vse ure, ki sem jih preživel ob čudodelni Mariji na Primskovem in pri tako plemenitih ljudeh, katerim naj velja vedno zahvala. Sava, 12. avgusta 2003 Ciril Oražem Ciril Merzelj, župnik v Dobovcu Primskovo mi daje nove moči v duhovniški službi Junija letos sem dopolnil 70 let življenja. Od tega je bilo 41 let duhovniške službe. Bil sem na šestih župnijah. Ko sedaj gledam prehojeno življenjsko in duhovniško pot, vidim, da me je vedno spremljala nevidna dobrotna Božja roka in vpliv domače zemlje s Primskovega. Najprej so moji starši, moji sorodniki, farani Primskovega in mnogi duhovniki, ki sem jih v življenju srečeval. \ Ko sem se odločal za duhovniški poklic, je bil na Primskovem župnik p. Anton Zupančič. Koliko bogatih misli mi je ta duhovnik iz Jezusove družbe dal. Občudoval sem njegovo globoko vero, mirno in pristno duhovno vedrino ter gospodarske sposobnosti. Takrat se je med rdečo revolucijo uničeno župnišče začelo obnavljati. Po stiski gimnaziji sem šel v bogoslovje v Ljubljani. Ko sem kdaj šel po mestu, sem srečeval svoje sošolce. Ti so me začudeno gledali. Eden me je tudi vprašal: “Zakaj si šel v bogoslovje, saj si čisto normalen človek?” In prišel je 1. julij 1962. Bil je praznik Jezusove Rešnje Krvi in na Primskovem prva nova maša. Novomašni govornik je bil župnik Ignacij Skoda, moj daljni sorodnik. Glavna misel je bila primerjava nadangelov Mihaela, Gabrijela in Rafaela s službo duhovnika. Kot nadangel Mihael mora tudi duhovnik braniti pravice Boga, Cerkve in vernih ljudi. Pri tem mi prihaja misel na dekana Antona Gornika v Šmartnem pri Litiji. Njemu sem bil v času nižje gimnazije v Litiji ministrant. Občudoval sem njegovo moč in samozavestni nastop v cerkvi in življenju. Novomašnik Ciril obhaja domače. Govornik Škoda je dalje govoril po zgledu nadangela Rafaela, da mora tudi duhovnik zdraviti bolne in ranjene ljudi po telesu in po duši. Pri tem mislim na “primskovškega gospoda” Jurija Humarja, ki je ljudi zdravil in reševal trpljenja. Začel sem iskati tudi jaz. V naravi sem našel za vsako bolezen eno rožo, ki pomaga. To povem tudi drugim. Angel Gospodov - Gabrijel - je oznanil Mariji, da bo Mati Jezusova. Tako mora tudi duhovnik oznanjati ljudem resnico o Bogu, duši in pravilnem življenju. Župnik Škoda, mnogo let zaprt zaradi vere, je to znal. Njegova beseda je bila prepričljiva, jasna in dobra kot kruh. Zelo rad prihajam na Primskovo, kadar me povabijo, da oznanjam Božje kraljestvo in odrešilnost evangelija, ker mi to narekuje govor Ignacija Škode, moč Jurija Humarja in navdih, ki ga vedno dobim, ko sem na Primskovem. Rad prihajam na Primskovo tudi zato, da se pogovorim v družbi s prijatelji in znanci, da se z večjo močjo vrnem v svojo župnijo. Vedno obiščem grobove staršev in grob župnika Jurija Humarja in tudi to mi daje vedno nove moči in navdihov. Kadarkoli pogledam proti Primskovem ali proti Zaplazu, si zaželim vrniti se domov in tam počakati, da me sprejmejo domača zemlja, dobri ljudje in Božji mir! Dobovec, 12. 8. 2003 Ciril Merzelj JURIJ HUMAR Uredil Pavel Sporn Jurij Humar 1819-1890 Čudodelnik s Primskovega »Ko bom pa v nebesih, bom pa po meri ljubezni do bližnjega vsemogočen.« Jurij Humar, v pismu svoji nečakinji Filomeni Matej Suhač TEŽAVE ŽUPNIKA JURIJA HUMARJA s posvetno in cerkveno oblastjo Zdravilska dejavnost župnika Jurija Humarja je bila obširno popisana v knjigi “Čudodelnik s Primskovega”, ki je izšla pri Mohorjevi založbi leta 1998. Njegova moč in način zdravljenja sta lepo popisana v pismih nečakinji Filomeni in v številnih pričanjih ljudi, ki so pri njem uspešno poiskali zdravja. Seveda pa ta dejavnost ni mogla ostati prikrita in je tako prišla do ušes tudi oblasti. V Nadškofijskem arhivu v Ljubljani so ohranjene sicer redke listine, iz katerih pa lahko razvidimo, kakšne težave je imel župnik Jurij Humar v svojem delovanju. Tu objavljamo le del teh, ki pa nam zadosti nazorno kažejo predloge in ukrepe oblasti. Pismo c. k. deželnega predsednika Ordinariatu Ljubljana No. 6/P. r. 3x/1043 Hochwuerdigster Herr Fuerstbischof ! Es wurde mir berichtet dass der Pfarrer Georg HUMMER in Primskau mit dem Segnen des Brotes, welches sodann Heilmittel fuer jede Krankheit sein soll, unerlaubten Missbrauch treibe und dass ganze Prozessionen von allen Seiten nach Primskau ziehen, um ihr Brot segnen zu lassen. Dieser Pfarrer soll sich naemlich vor das von den Glaeubigen mitgebrachte Brot mit verschraenkten Armen und Fuessen hinstellen und einen unver-staendlichen Segensspruch murmeln, das Brot als Heil- mittel fuer alle Krankheiten zurueckgeben, sich jedoch hiefuer in Geld nicht zahlen lassen; die Leute geben aber Geld fuer Messen oder Opfer fuer die Kirche oder bringen Victualien (Lebensmittel). In wel-chen Quantitaeten letzteres geschieht, ist zu untersuchen, dass Pfarrer Hummer Eier, Wuerste, Speck, Schmalz, Fleisch und dgl.. fortwaehrend in grossen Mengen verkauft. Es wird auch erzaehlt, dass Pfarrer Hummer derzeit nicht mehr nur Brot segnet, sonder auch Holz-stuecke, welche er als Praeservativmittel gegen Thierkrankheiten den Leuten zum Eingraben in die Viehstallungen mitgibt. Die Zahl der bei Pfarrer Hummer Hilfesuchenden betrug im abgelaufenem Jahr mehrere Tausende meist aus Untersteiermark. Ich erlaube mir, die geneigte Aufmerksamkeit Euerer Fuerstbischoeflicher Gnaden auf diese wie ich hoere, auch unter der Geistlichkeit Aergernis verursachende argen Missbraeuche mit dem Ersuchen zu lenken, die geeigneten Verfuegungen im Gegenstände treffen und hierueber mir gefaellige Mittheilung an mich gelangen lassen zu wollen. Genehmigen Euere Fuerstbischoßichen Gnaden die Versicherung meiner unwandelbaren Verehrung. Laibach am 20. Juli 1878 Der k.k. Landespraesident Kallina An seine Fuerstbischoeßiche Gnaden den hochwuerdigsten Herrn Dr. Johann Chrisostomus POGAČAR Fuerstbischof in Laibach. Visokodostojanstveni gospod knezoškof! Bilo mi je poročano, da župnik Jurij Humer v Primskovem z blagoslavljanjem kruha, ki naj bi bil potem zdravilo za vse bolezni, počne nedovoljeno zlorabo in da cele procesije od vseh strani prihajajo na Primskovo, da bi dali blagosloviti svoj kruh. Ta župnik naj bi se namreč postavil s prekrižanimi rokami in nogami pred kruh, ki ga prinašajo verniki, in mrmral nerazumljiv blagoslov, kruh vrnil kot zdravilo za vse bolezni, vendar naj bi si za to ne pustil plačati; ljudje pa dajejo denar za maše ali darilo za cerkev ali pa prinesejo živila. V kakšnih količinah, je še potrebno raziskati, ker župnik Humer jajca, klobase, slanino, mast, meso in podobno prodaja v velikih količinah. Pripoveduje se tudi, da župnik Humer sedaj ne blagoslavlja le kruha, temveč tudi kose lesa, ki jih ljudem izroči naj jih zakopljejo v hlevih kot varovala pred boleznimi živali. Število iskalcev pomoči pri župniku Humerju je bilo v pretek- lem letu več tisoč, večinoma iz Spodnje Štajerske. Dovoljujem si dobrohotno pozornost Vaše knezoškofijske Milosti usmeriti na te, kot slišim tudi med duhovščino, zlovoljo povzročane zlorabe s prošnjo, da ukrenete s primernimi odredbami v tej zadevi in mi o tem pošljete primerno poročilo. Dovolite Vaša knezoškofijska Milost zagotovilo mojega nespremenjenega občudovanja. Ljubljana, dne 20. julija 1878. Cesarsko kraljevi deželni predsednik Kallina Knezoškofijski Milosti visokodostojanstvenemu gospodu dr. Janezu Krizostomu POGAČARJU, knezoškofu v Ljubljani Knezoškofijski ordinariat je seveda moral posredovati in je sestavil razmeroma ostro pismo, ki povzema vse trditve cesarsko kraljevega deželnega predsednika. V Nadškofijskem arhivu je le nedokončan osnutek, medtem ko je verjetno pismo, prejeto na Primskovem, zgorelo v požaru. Opozorilno pismo c. k. deželnega glavarja Ordinariatu Ljubljana No. 2118/Pr. 37/1548 Hochwuerdigster Fuerstbischof ! Indem ich Euer fuerstbischoeßicher Gnaden die, mit dem hochgeschaetzten Schreiben vom 24. v. Mts. Z 1040 gefaelligst uebermittelten Schriftstuecke, betreffend die Behandlung von Kranken durch den Pfarrer Georg HUMAR von Primskau mit verbindlichsten Dank zu rueckstellen die Ehre habe, muss ich an Euer fuerstbischocflichen Gnaden das angelegentliche Ersuchen stellen, diesen Pfarrer zur Vermeidung von Kollisionen mit den bestehenden Gesetzen auf den $ 343 des Strafgesetzbuches vom 27. Mai 1852 aufmerksam zu machen und ihn ueberhaupt die jedenfalls unbefugte Ausuebung aerztlich-er Praxis zu unterfangen. Genehmigen Euer fuerstbischoeßicher Gnaden die Versicherung meiner unwandelbarer Verehrung. Laibach am 17. November 1879 Der k.k. Landes - Praesident Kallina An seine fuerstbischoeßichen Gnaden den hochwuerdigsten Herrn Dr. Johann Chrisostomus POGAČAR Fuerstbischof in Laibach Visokospoštovani knezoškof! S tem, da imam čast Vaši knezoškofijski Milosti z visoko cenjenim pismom od 24. prejšnjega meseca Z 1040 ustrežljivo izročeno listino, ki zadeva zdravljenje bolnikov po župniku Juriju Humarju s Primskovega, z najvljudnejšo zahvalo vrniti, moram Vaši knezoškofijski Milosti postaviti v tej zadevi prošnjo, tega župnika, da se izogne nasprotovanju veljavnim zakonom, opozoriti na čl. 343 kazenskega zakonika z dne 27. maja 1852 in mu vsekakor povsem prepovedati nedovoljeno izvrševanje zdravniškega delovanja. Dovolite Vaša knezoškofijska Milost zagotovitev mojega nespremenjenega čaščenja. Ljubljana, 17. novembra 1879 Cesarsko kraljevi deželni glavar Kallina Knezoškofijski Milosti visokospoštovanemu gospodu dr. Janezu Krizo sto mu POGAČARJU knezoškofu v Ljubljani Na tak odgovor pa je seveda Knezoškofijski ordinariat moral župniku Juriju Humarju sporočiti, kaj ga čaka, če se ne bo uklonil, in mu je v svojem pismu citiral celoten člen kazenskega zakonika. Priprava pisma župniku Juriju Humarju - Nadškofijski ordinariat Ljubljana An den hochwuerdigen Herrn Georg Humar, Pfarrer in Primskau Es wurde mir zur Anzeige gebracht dass Sie mit dem Segnen des Brotes, welches sodann ein Heilmittel fuer alle Krankheiten sein soll, unerlaubten Missbrauch treiben und das ganze Prozessionen von allen Seiten nach Primskau ziehen, um ihr Brot segnen zu lassen. Es heisst, dass Sie sich vor das von den Glaeubigen mitgebrachte Brot mit verschraenkten Armen und Fuessen hinstellen und einen unverstaendlichen Segensspruch murmeln, das Brot als Heilmittel fuer alle Krankheiten zurueckgeben sich jedoch hiefuer in Geld nichts zahlen lassen, aber von den Leuten Geld fuer Messen oder Opfer fuer die Kirche oder Victualien annnehmen und zwar in solchen Massen dass Sie Eier, Wuerste, Speck, Schmalz, Fleisch und dgl. fortwaehrend in grossen Quantitaeten verkaufen. Es wird auch erzaehlt, dass Sie derzeit nicht mehr nur Brot segnen, sondern auch Holzstuecke, welche Sie als Praeservationsmittel gegen Thierkrankheiten den Leuten zum Eingraben in den Viehstallungen mitgeben. Die Zahl der bei Ihnen Hilfesuchnden soll in abgelaufenem Jahre mehrere Tausend meist aus Untersteiermark betragen haben. Ich weiss, dass sich Ihre Korrespondenzen sogar nach Oberoesterreich in die Linzer Dioezese erstrek- ken. Faelle, welche mir mitgetheilt worden sind, deuten auf offenbaren Betrug und erregen bei Geist-lichen und Laien das groesste Aergernis. Mit solchem Treiben schaden Sie der Religion mehr, als viele andere Priester nuetzen koennen. Ich halte es fuer meine Pflicht gegen solches Treiben mit allem Ernste aufzutreten. Sie bringen nicht nur sich selbst sondern die ganze Dioezese in ueblen Ruf. Ich koennte Sie, wenn diesem aergerlichem Vorgaengen nicht alsbald ein Ende gemacht wird, nicht laenger in der Dioeze-se pastorieren lassen. Tukaj se ta osnutek pisma konča, v prevodu pa se glasi: Visokospoštovanemu gospodu Juriju Humarju, župniku na Primskovem. Bilo mi je naznanjeno, da vi z blagoslavljanjem kruha, ki naj bi bil zdravilo za vse bolezni, nedovoljeno zlorabo počnete in cele procesije z vseh strani na Primskovo prihajajo, da bi jim njihov kruh blagoslovili. Slišim, da se vi pred prineseni kruh vernikov postavite s prekrižanimi rokami in nogami, nerazumljive besede mrmrate, nato pa kruh kot sredstvo za pomoč pri vseh boleznih vrnete, pri tem ne dovolite, da bi vam ljudje plačevali, vendar od ljudi sprejemate denar za maše ali darove za cerkev ali pa živila, in sicer v takem obsegu, da jajca, klobase, slanino, meso in podobno v velikih količinah neprestano prodajate. Govori se tudi, da sedaj blagoslavljate ne le kruh temveč tudi koščke lesa, ki jih kot obrambo pred boleznimi živali ljudem dajete, da bi jih zakopali v hlevih. Število iskalcev pomoči pri vas naj bi bilo v preteklem letu več tisoč, večinoma iz Spodnje Štajerske. Znano mi je, da se dopisujete celo na Zgornje Avstrijsko v Diocezo Linz. Primeri, ki so mi bili sporočeni, kažejo na javno goljufijo in povzročajo pri duhovščini in laikih največji kamen spotike. S takim delovanjem škodujete veri bolj kot številni drugi duhovni lahko koristijo. Moja dolžnost je, da proti takemu delovanju nastopim z vso resnostjo. Ne le sebe, temveč celo Diocezo spravljate na slab glas. Ce s tem jezo povzročajočim početjem v kratkem ne prenehate, vas jaz ne bi mogel nič več v Diocezi pustiti pastoralno delovati. Verjetno je na to pismo župnik Jurij Humar odgovoril in se opravičeval, kar je Knezoškofijski ordinariat sporočil na Deželno vlado, ki pa z odgovorom ni bila zadovoljna in je s ponovnim pismom svoje zahteve zaostrila. Dopis Knezoškofijskega ordinariata v Ljubljani dne 21. novembra 1879 Naslov: No 1548 fb. Ordinariat Laibach An das Hochwuerdige Pfarramt in In. str. offis. Primskau Post St. Martin _____bei Littai N:1548 An den ehrwuerdigen Herrn Georg Humar, Pfarrer in Primskau Mit Bezug auf Ihre Rechtfertigung vom 31. Juli 1878 wird Ihnen in Folge hohen k.k. Landespraesidial - Schreibens vom 17. Jul N. 2118 Pr zur Vermeidung von Collisionen mit den bestehenden Gesetzen der $ 343 des Strafgesetzes vom 27. Mai 1852 woertlich mitgetheilt : “ Wer ohne einen aerztlichen Unterricht erhalten zu haben, und ohne gesetzliche Berechtigung zur Behandlung von Kranken als Heil- oder Wundarzt, diese gewerbsmaessig ausuebt, oder insbesondere sich mit der Anwendung von animalischem oder Lebens - Magnetismus oder von Aetherdaempfen /: Narko-tisierungen :/ befasst, macht sich einer Uebertretung schuldig, und soll mit Arrest, nach der Laenge der Zeit, in welcher er dieses unerlaubte Geschaeft getrieben, und nach der Groesse des Schadens, den er dadurch zugefuegt hat, mit strengem Arrest von einem bis zu sechs Monaten; im Falle des aus seinem Verschulden erfolgten Todes eines Menschen aber wegen Vorgehens nach $. 335 mit strengem Arrest von fuenf Monaten bis zu einem Jahre bestraft werden” Fuerstbischoefliches Ordinariat Laibach am 21. November 1879 Chrisostomus Visokospoštovanemu gospodu Juriju Humarju, župniku v Primskovem Sklicujoč se na Vaše opravičilo z dne 31. julija 1878 Vam glede na dopis Deželnega prezidija z dne 17. julija št. 2118/Pr v izogib nasprotjem z veljavnimi zakoni dobesedno sporočamo čl. 343 Kazenskega zakona: “Kdor, ne da bi opravil zdravniškega študija in brez zakonskega dovoljenja za zdravljenje bolnikov, kot zdravilni ali ranarski zdravnik to obrtno opravlja in posebno če pri tem uporablja živalski ali življenjski magnetizem ali etrove pare /narkotiziranja/, je kriv za svoj prestopek in naj bi bil, odvisno od dolžine časa, ko je opravljal ta nedovoljeni posel, in odvisno od škode, ki jo je zaradi tega povzročil, kaznovan s strogim zaporom od enega do šestih mesecev; v slučaju, da po njegovi krivdi pride do smrti človeka, pa zaradi prestopka po čl. 335 s strogim zaporom od šest mesecev do enega leta.” Knezoškofijski ordinariat Ljubljana, 21. november 1879 Chrisostomus Po čudnem naključju se je original tega pisma v župnišču Primskovo ohranil, saj je bil med tistimi knjigami, ki jih je previdni župnik Plešic uspel zazidati v oltar in je tako skupaj s knjigami ušel požigu župnišča. Mi pa iz pisem nečakinji Filomeni vidimo, da je zdravil tudi po letu 1879. Po virih se da ugotoviti, da je bil župnik Jurij Humar tudi nekoliko trmoglav ... ŽUPNIK JURIJ HUMAR 1819-1890 “NE VEMO NE URE NE DNEVA” Iz številnih pričevanj o tem “Čudodelniku s Primskovega” vemo, da je s svojo nadnaravno močjo pomagal številnim župljanom in drugim ljudem širom tedanje velike države Avstro-Ogrske v njihovih zdravstvenih in drugih težavah. Ta pričevanja so objavljena v knjigi, ki je izšla pri Mohorjevi založbi leta 1998. Tudi sam Jurij Humar je v življenju imel le redko zdravstvene težave. Zima 1890/91 je bila še posebno huda in je povzročala dodatne težave župniku, ki je obiskoval svoje obolele župljane. “A bil je močen in krepak kakor hrast, nikdar ni rabil palice po teh težavnih potih.” (Francis v ZGODNJI DANICI leta 1891) “Zadnjič pa, ko se je ponoči vračal v strmi klanec,se je močno prehladil,tako da je moral leči v posteljo. Po osemdnevi bolezni je mirno, kakor je živel, v Gospodu zaspal.’’(Francis istotam) Delal je do zadnjega. Zadnji vpis v cerkveni knjigi župnije Primskovo je 07. 12. 1890, 12 dni kasneje, 19. 12. 1890 pa je župnik Jurij Humar umrl. Njegova smrt je povzročila veliko žalost med njegovimi župljani in vsemi znanci, dekanat v Šmartnem pri Litiji pa je podvzel vse potrebne uradne korake. O tem so ohranjeni nekateri dokumenti. Sporočilo dekana iz Litije Nadškofijskemu ordinariatu o smrti župnika jurija Humarja Hochwuerdigstes Fuerstbischoefliches Ordinariat ! Das Decanatsamt bringt Hochwuerdigstselbem die betruebende Nachricht zur Kenntnis, dass der Hochwuerdige Herr Georg HUMAR, Pfarrer in Primskovo gestern d.i. am 19. d.M. selig im Herrn entschlafen ist. Da der Weg per Wagen auf den hohen Berg ob des bedeutenden Schneefales nicht passirbar ist, und ich an heftigen Kreuzschmerzen schon seit 4 Wochen leide, so bitte ich den Herrn Kaplan Franz Šušteršič mit der Ausscheidung der Kirchen und Pfruendenvermoegens aus dem Nachlasse des Verstorbenen, den Herrn Josef Golmaier, Pfarrer in Javorje mit der Mitprovidierung der vacanten Pfarre Primskovo und der Uebernahme der Temporalien zu betrauen, und mich hievon telegraphisch zu verstaendigen, dass ich dem Herrn Pfarrer Golmaier dieses rechtzeitig zur Kentnnis bringen koenne. Die Beisetzung des Verstorbenen wird am Montage erfolgen. Decanatsamt zu St.Martin bei Litija am 20. Dezember 1890 J.Rus Dechant. Visokodostojanstveni Knezoškofijski ordinariat! Dekanatski urad sporoča visokodostojanstvenemu žalostno novico, da je visokodostojanstveni gospod Jurij HUMAR, župnik v Primskovem, včeraj, t. j. dne 19. tega meseca, v Gospodu preminil. Ker je pot z vozom na visoki hrib zaradi velikega sneženja neprehodna in ker sam že 4 tedne trpim zaradi velikih bolečin v križu, prosim, da se zadolži gospoda kaplana Franca Šušteršiča, da iz zapuščine pokojnega izloči cerkveno in (angl. prebend) imetje, gospoda Jožefa Golmaierja, župnika v Javorju sooskrbe proste župnije Primskovo in prevzemu temporalij, mene pa o tem s telegramom obvestite, da bi gospoda župnika Golmaierja o tem lahko pravočasno obvestil. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek. Dekanatski urad v Sv. Martinu pri Litiji, dne 20. decembra 1890 J. Rus, dekan. Pripis Ordinariata: Telegramm an den Herrn Dechant am 21. Dez. 1890: “Verfuegungen nach Antrag genehmiget.” Telegram gospodu dekanu dne 21. dec. 1890: “Predlagani ukrepi odobreni.” Nato sledijo sporočila Knezoškofljskega ordinariata Ljubljana na različne naslove: An die loebliche k.k. Forst- und ... - direction in Goerz Es wird hiemit zur wohldortigen Kenntniss gebracht, dass der Pfarrer von Primskovo, Herr Georg Humar am 19. Dez. 1890 gestorben ist und dass der benachbarter Pfarrer von Javorje, H. Josef Golmaier zum Mitprovisor der Pfarre Primskovo unter Einem bestellt wird. Spoštovani c. k. Gozdarski- in..direkciji v Gorici S tem dajemo na znanje, da je župnik na Primskovem, gospod Jurij Humar, dne 19. dec. 1890 umrl in da je gospod Jožef Golmaier iz sosednje župnije Javorje obenem postavljen za soprovizorja. An den Hochw. Herrn Josef Golmaier, Pfarrer in Javorje Erh. 21.Dezember 1890 Zufolge Berichtes des Dekanatsamtes in St.Martin bei Litija vom Todesfälle des Herrn Pfarrers Georg Humar ddo.20. d.M. No.103 werden Sie mit der Mitprovidirung der nun vakanten Pfarre Primskovo beauftragt, mit der Weisung, unter Anderem auch fuer die Verwahrung der Rieht- und Religionsfondsmasse Sorge zu tragen und das Kirchen- und Pfruendenvermoegen, das Ihnen in Verwaltung des Herrn Dechantes der Pfàrrcooperator Franz Šušteršič ordnungmaessig uebergeben wird, vorschrifts-maessig zu verwalten. F.B.Ord. Laibach am 22/12. 890. Visokodostojansktvenemu gospodu Jožefu Golmajerju, župniku v Javorju Prispelo 21. decembra 1890 Glede na sporočilo Dekanatskega urada v Šmartnem pri Litiji o smrti gospoda župnika Jurija Humarja z dne 20. t. m. št. 103 vas pooblaščamo za soupravljanje sedaj izpraznjene župnije Primskovo med drugim z nalogo, da poskrbite tudi za pravne in verske zakladne zadeve in v skladu s predpisi upravljate tudi cerkveno in gospodarsko premoženje, ki vam bo po nalogu gospoda dekana v skladu s pravili izročil župni kooperator Franc Šušteršič. Knezoškofijski ordinariat Ljubljana, dne 22. decembra 1890. An die loebliche k.k. Bezirkshauptmannschaft in Littai Zufolge des am 19.d.M. erfolgten Todesfalles des Pfarrers von Primskovo, Herrn Georg Humar ist mit der Mitprovidirung der nun vakanten Pfarre Primskovo unter einem der Pfarrer von Javorje Herr Josef Gollmaier beauftragt worden, was man hiemit zur wohldortigen Kenntnis zu bringen sich beehrt. F.B.Ord. Laibach am 22/12. 890. Spoštovanemu c. k. Okrajnemu glavarstvu v Litiji Zaradi dne 19. t. m. umrlega župnika na Primskovem, gospoda Jurija Humarja, je za soupravljanje sedaj izpraznjene župnije Primskovo bil pooblaščen župnik z Javorja gospod Jožef Golmajer, kar s tem v tamkajšnjo vednost spoštljivo sporočamo. Knezoškofijski ordinariat Ljubljana, dne 22. decembra 1890. An das loebliche k.k. Bezirkskreis in Littai Zufolge .... Kenntniss und dem Vormerken zu bringen sich beehrt, dass bei der Vakantur nach dem verstorbenen Pfarrer der Pfarrcooperator in St.Martin bei Littai Herr Franz Šušteršič als Ord. interwe- nieren werde, welchem der betreffende Tag rechtzeitig bekannt gegeben werden wolle. F.B.Ord. Laibach am 22/12. 890 Spoštovanemu c. k. Okraju v Litiji Zaradi .... v vednost in zabeležbo spoštljivo sporočamo, da bo ob izpraznitvi zaradi smrti župnika župni kooperator v Šmartnem pri Litiji gospod Franz Šuštaršič posredoval, kateremu naj se zadevni dan pravočasno sporoči. Knezoškofijski ordinariat Ljubljana, dne 22. decembra 1890. An den hochw. Herrn Dechant in St.Martin bei Litija Neben Ihren Bericht vom Todfalle des Herrn Pfarrers Georg Humar vom 19. d.M. No.103 ist der Pfarrer Josef Golmajer zum Mitprowisor der Pfarre Primskovo bestellt und Hr. Franz Šušteršič als Ord........... vom k.k. Bezirksgerichte namhaft gemacht worden, wovon Sie letzteren verstaendigen und zugleich beauftragen wollen, dem Mitprovisor der Kirche- und Pfruende.... von Primskovo in Anwesenheit der Kirchenraethe ordnungsmaes-sig zu uebergeben. F.B.Ord. Laibach 22/12. 890 No. 3058. Visokodostojanstvenemu gospodu dekanu v Šmartnem pri Litiji Glede na vaše poročilo o smrti gospoda župnika Jurija Humarja z dne 19. t. m. št. 103 je župnik Jožef Golmajer postavljen za soprovizorja župnije Primskovo in gospod Franc Šuštaršič od c. k. Okrajnega sodišča imenovan za upravitelja, o tem slednjega izvolite seznaniti in obenem pooblastiti, da soprovizorju cerkvene in gospodarske zadeve v prisotnosti cerkvenega sveta v skladu s pravili izroči. Knezoškofijski ordinariat Ljubljana, 22. decembra 1890 št. 3058. To so ti suhoparni podatki, ki jih je moral Knezoškofijski ordinariat poslati na različne urade. Povejo nam le, da je bila smrt pomembnega državljana v tedanji Avstro-Ogrski uradno kompliciran proces, da so stvari lahko tekle naprej. Imamo pa ohranjen zapis - nekrolog izpod peresa Francisa v Zgodnji Danici leta 1891, ki nam v prijazni in prizadeti obliki pripoveduje o čudodelnemu župniku s skromne župnije na Primskovem in nam odpre nekatere njegove najlepše značajske lastnosti. Tekst je napisan leta 1891, torej 114 let pred našim časom in takšna je tudi slovenščina v tem spisu. Zaradi originalnosti smo se odločili, da jo ohranimo v prvotni obliki, saj nam tako še lepše podaja duh takratnega časa. NEKROLOG ZA UMRLIM ŽUPNIKOM ZGODNJA DANICA L. 1891 spisal Francis/verjetno Frančišek Lampe + Jurij HUMAR Ni ga skoraj hriba na Dolenjskem, ki bi se dal od toliko strani videti, kakor je primskovski pri Litiji. V špičast valjar se končuje proti verhu in krasen razgled se ti odpre od tod na vse strani. Prav na verhu stoji lična, M. B. posvečena cerkvica z orjaškim, za malo cerkev skoraj prevelikim zvonikom. Krog in krog cerkve raprostira se močan zid. Služil je prejšnje čase kristjanom v zavetišče^ pred krutim Turkom. Nižej doli ob robu stoji nekaj hiš, poleg cerkve se nahaja le župnijski dvor z gospodarskim poslopjem. Od vseh strani so pota uglajena na ta stermi hrib; znamenje, da je bil močno obiskovan. Čemu neki? Posebnih naravnih krasot ni najti ondi, zabave nikakršne in poleg tega je še pot na Primskovo jako težavna. Kaj so tedaj ljudje iskali ondi gori? Tolažbe in pomoči v raznovestnih boleznih, nezgodah, nevarnostih telesnih in dušnih pri g.župniku Juriju Humarju, in so jo pogos-toma tudi našli. Sedaj pa so osamela pota na Primskovo, ne vidiš več tujca popotnika, hitečega v breg; mož, ki je tolikim oterl solze, je izdihnil svojo dušo, 19. decembra minulega leta se je preselil v večnost. Bil je velik dobrotnik človeštva in gotovo zasluži, da se otme pozabljivosti spomin njegov. Pokojni Humar je bil znan daleč čez meje Kranjske dežele; zato upam, da vstrežem marsikateremu njegovih znancev in poštovalcev, če priobčim nekaj čertic iz njegovega življenja. Rodil se je Jurij Humar 14. aprila 1. 1819 v Mekinah pri Kamniku. Po dokončanih ljudskih šolah šel je študirat v Karlovško gimnazijo, in prebivši po 7. in 8. šoli v Ljubljani maturo, stopil je v ljubljansko bogoslovje. L. 1847 je bil mašnik posvečen. Pervo duhovsko službo je nastopil v Adlešičih na Belokranjskem, zatem je služboval kot kaplan v Čermošnjicah na Kočevskem, v Sostrem pod Ljubljano, in kot župnik v Stari Oselici, Čermošnjicah in slednjič na Primskovem pri Litiji. Povsod, kjerkoli je deloval v duhovnem pastirstvu, priljubil se je ljudem s svojim mirnim, prijaznim vedenjem. Imel je večinoma težavne, hribovate službe, zlasti na Primskovem, ki je, če ne najtežavnejša, pa vendar jedna najtežavnejših župnij kranjskih. Tu je pastiroval 13 let, od svojega 58. do 71. leta. Kdor je kedaj zašel v to gorato župnijo, ta ve, kakova pota so ondi, posebno o zimskem času. Župnija šteje sicer le nekaj nad 800 prebivalcev; a ti so raztreseni daleč narazen po holmih in jarkih. Po visokih hribih in stermih bregovih, in zopet globoko v dolini vidijo se posamezne hiše; po ravnem se ne pride ni do jednega doma, le navzgor in navzdol po slabih stezah. Da ni bil Humar tako krepke nravi, gotovo ne bi bil kos toli težavnemu poslu. A bil je močan in krepak kakor hrast, nikdar ni rabil palice po teh težavnih potih in še v pozni starosti primahal jo je kot 70-leten starček peš v Litijo, kadar je šel po svojih opravilih. Skromen je bil do skrajnosti; obleko je imel iz navadnega platna, nisi ga videl drugače, kakor v širokih hlačah, s surko in širokokrajnim klobukom. Hrano je imel kar se da priprosto, spal je vedno le na slami. Pri vsem tem bil je čverst, vesel, vedno poln zdravega humora. Mirno in tiho je živel na primskovskem griču. Delaven je bil kot malokedo. Vstajal je zgodaj v jutro, po leti šetal je že ob štirih s knjigo v roku okrog obzidane cerkve, čez dan so mu vzeli skoraj ves čas ljudje, ki so neprenehoma hodili k njemu iskat sveta in pomoči, in še pozno v noč gorela je v njegovi sobici luč, kjer je čital iz knjige ali pisal in odgovarjal na došla mu vprašanja. Skerb za gospodarstvo prepuščal je drugim. Župnik Humar je bil vzgleden duhoven. Stanovske svoje dolžnosti izverševal je vestno in natančno, pobožnost njegova bila je obče znana, bil je do vseh ponižnega priljubnega vedenja; zato so ga pa tudi splošno spoštovali in ljubili kot svojega očeta. Tovarišem je bil drag prijatelj, postrežljiv, gostoljuben, pripravljen vsakemu pomagati. Mnogo se je trudil za olepšanje hiše Božje. Ko je pred par leti huda burja na Primskovem ni nikdar brez vetra odnesla cerkveno streho, napravil je blagi g. župnik novo, ki je stala nad 2000 goldinarjev iz svojega žepa, brez kacega prispevka od župnijanov. Isto tako je popravil podružniško cerkev v Mišjem dolu, ne da bi bilo treba ljudem solde šteti. Sploh, dokler je bil g. Jurij na Primskovem, ni bilo nobenega naklada, nobenega pobiranja za cerkvene potrebe.Vse je oskerbel in plačal sam. Ravno se je pripravljal popraviti v istini zanemarjeni župnijski dvor, a v tem prehitela ga je smrt. Letošnjo zimo imel je izredno veliko posla. Ljudje so bolehali huje, kakor po navadi. Samo v eno vas, dobro uro daleč, moral je kakor je sam pravil dvajsetkrat k bolnikom. Zadnjič, ko se je po noči vračal v stermi klanec, se je močno prehladil, tako da je moral leči v posteljo. Kakor menijo, vnel se mu je drob. Bolezen se je hujšala in hujšala; vendar je pa še tolažil sebe in druge, da bo okreval, kar smo tudi pričakovali, glede na njegovo močno, krepko naravo. Toda Bog je sklenil drugače. Po osemdnevni bolezni, ki jo je jako poterpežljivo prenašal, je ves vdan v najsv. voljo Božjo, mirno kakor je živel, v Gospodu zaspal. Vest o njegovi smerti raznesla se je bliskoma po okolici in zbudila pri vseh ki so ga poznali, odkritoserčno sočutje. Zvonovi primskovski, daleč znani zaradi lepega, milega glasu, glasili so se tužno te dni in oznanjevali osirotelim župnjanom zgubo njihovega duhovnega očeta in neprecenljivega dobrotnika. Zlasti pa se je pokazalo na dan pogreba, kako splošno priljubljen da je bil g. Jurij, dasi je bila terda zima, obilo snega, slaba pota, sošlo se je k pogrebu na stotine ljudstva; malone vsa primskovska župnija in še mnogo drugih iz sosednjih župnij, da jih je komaj polovica našlo prostora v cerkvi. Ko so prenesli ker-sto v vežo, zagnali so ljudje tako presunljiv jok, da ga ni moč popisati. In ko so položili truplo v hladni grob, ko je jela padati zmerzla perst na kersto, tedaj čulo se je tako ihtenje, tarnanje in tuljenje, da bi se moralo smiliti terdnemu kamnu. Prijatelj, ki je bil tudi pri pogrebu navzoč, mi je dejal: “Bil sem že pri pogrebu marsikaterega duhovna, a kaj takega še nisem nikdar videl. “Solze, ki so tu tekle, niso bile prihlinjene, niso bile solze kake rahločutne ženice, to so bile solze izvirajoče iz prave ljubezni in serčne hvaležnosti.” Sedaj krije snežna odeja gomilo pokojnega Humarja. Burja se igra, kakor preje, s sneživkami na mirodvoru in oster veter raznaša sneg z njegovega groba na soseden grob in s sosednjega zopet na njegov grob. A grob njegov ni osamljen. Cesto pride kaka hvaležna duša tje k gomili pokojnega, poklekne na zmer-zlo zemljo in moli solznih oči za večno srečo tistega, ki jih je tako mnogo osrečil na tem svetu. Content is the philosopher’s stone that turns all, it touches, into gold pravi Anglež, ali mi bi rekli po domače: zadovoljnost dela modrijana srečnega. In zares, pravi učenjaki čutijo se srečne tudi v najskromnejših razmerah. Ne žele si časti in slave, ne hrepene po sladnostih življenja, ne iščejo si sebi enakih; v sebi nosijo zadovoljnost in ne dado si je nikakor uzeti. Čudimo se tem nenavadnim prikaznim in imenujemo jih “originale”. Med take originale smemo prištevati tudi J. Humarja. V vseh mnozih strokah človeškega znanja temeljito izobražen, prebil je večino dni svojega življenja med terdimi kmeti, v naj bolj skromnih razmerah, bil je brez vseh potreb in vedno srečen in zadovoljen. Humar je bil učenjak, dasi mu to ni bilo videti. Le škoda, da je legla njegova učenost ž njim vred v grob. Bavil se je s filozofijo, theologijo, filologijo, z zdravilstvom, naravoslovjem, zvezdoslovjem itd. Bogoslovne vede negoval je z izredno pridnostjo, v njegovi zapuščini našel sem latinsko pisano dogmatiko in moralo in še več drugih v bogoslovje spadajočih sostavkov v rokopisu. Jako priljubljena veda bilo mu je tudi jezikoslovje. Priučil se je vsem slovanskim jezikom. Ze kot mladenič bil je navdušen Slovan. Leta 1848 kapelanoval je v Adlešičih. Tedaj smo se shajali pripoveduje mi eden njegovih prijateljev čestokrat pri njem dijaki srednjih šol. Pri takih prilikah nam je postregel s tem, kar je zmogel, nas opozarjal na lepoto in bogastvo domačega našega jezika, ter nas spodbujal k vspešnemu delovanju za narod naš. Ljubezen do slovanstva gojil je do zadnjega. V svoji knjižnici imel je sv. pismo v vseh slovanskih jezikih, navadno svoje zaznamke pisal je s cirilico, celo “Status animarum” prim-skovske župnije pisan je v cirilici. Poleg slovanskih jezikov negoval je zlasti italijanščino in francoščino. Ko se je pred leti španski pretendent Don Carlos oglasil pri njem, da bi mu pomagal v neki vratni bolezni, sporočil je ta svojemu tolmaču v francoskem jeziku, kaj naj razloži župniku v nemščini, toda Humar mu prestreže besedo, rekoč: ”Je vous prie, monsieur, we do not need that”.... Lahko si mislite, kako je osupnil Don Carlos, čuvši te besede iz ust priprostega, hribovskega župnika. Tudi stariindijski jezik “Sanskrit” ni bil Humarju neznan. Študiral ga je temeljito in na podlagi tega in drugih romanskih in slovanskih jezikov, sostavil je nekak “volapuek” (svetovni jezik), še predno je katera tako imenovana knjiga zagledala beli dan. Pred seboj imam knjižico z naslovom “Der Universal Dolmetsch, oder eine Sprache fuer alle Nationen des Erdkreises.Ein Pasigraphisches Werk mit 2000 Wurzelwoertern sammt 200 Bildungsformen”. Izdal in založil jo je J. Humar, ali kakor se sam .nazivlja G. Holmar, 1. 1870 v Gradcu. (Nemški duhovnik Schleyer, ki slovi dandanes kot izumitelj “volapueka”, je izdal svojo slovnico svetovnega jezika šele 1. 1879.) V predgovoru svoje slovnice omenja Humar, da je izšla to vred ob enem tudi enaka slovnica v francoskem jeziku, drugo leto pa da izide še v laščini in angleščini. Če so zagledale te slovnice kedaj beli dan, nisem mogel pozvedeti. S tem, od njega samega izumljenim jezikom je imel mnogo veselja; vedno si je prizadeval ga še bolj in bolj spopolniti. Pred kakimi 10 leti poslal je neko tako pasigraf-sko delo v Rim, na propagando, da bi služilo zlasti misijonarjem, ondi se vzgajajočim. Toda nesreča je hotela, da se je ladja, ki je vozila plod njegovega uma, na morju vtopila. Humar je moral znova začeti. Lotil se je dela s toliko pridnostjo, da je zapustil v rokopisu okrog 100 pol svoje pasigrafie.**). Ko bi bil to delo dobil v presojo kak nepristransk, zmožen učenjak, je mogoče, da bi mu bil prednost dal pred Schleyerovim; kajti zloženo je zelo umno, primerno, z ozirom na mnoge narode, pa čisto lahko in priprosto za spomin. Vr. *’^Strokovnjaku, ki bi hotel delo pregledati in kritično oceniti, radovoljno dopošljem rokopis. Pis. Nadalje sem našel v njegovi zapuščini od njega sestavljen slovensk molitvenik. Letnice nima nobene, vendar se pozna, da je pisan že pred dolgim časom. Knjižico preveva pobožen verski duh. Morda jo je nameraval Humar kedaj na svitlo dati, ker jo je pogostoma popravljal. Pisatelj se obrača v njej do neke “Otmere” kakor sv. Framčišek Šaleški do svoje “Filoteje”. Že iz tega malega obrisa razvidi se Humrova marljiva literarna delavnost. On ni deržal križem rok, za vse vede imel je odperte oči. S čemur si je pa zlasti pridobil ime in kar je vleklo ljudi k njemu, bilo je njegovo zdravljenje. Humar je bil zelo popularen zdravnik. O zdravljenju njegovem so ljudje različno sodili. Nekateri so menili, da zdravi z neko nadnaravno, čeznatorno močjo in da mu je mogoče vsako bolezen ozdraviti; drugi so pripisovali srečne vspehe njegovega zdravljenja celo vražam in copernijam; zopet drugi so se temu smejali, norčevali in zabavljali. Bilo je tudi takih, ki so se nad njim pohujševali. No, temu se ne smemo čuditi, saj so se pohujševali Judje celo nad djanjem Kristusovim. Čudežev Humer ni delal, niti se posluževal kakih čeznatornih sredstev; temveč kar je zdravil, kadar je zdravil in kakor je zdravil, posluževal se je vedno le naravnih, natornih pripomočkov. To je povdarjal večkrat v pričo prijateljev svojih, to je dokazoval neoveržljivo, in tega tudi jaz dovolj povdarjati ne morem. Marsikrat ga je bolelo čuvšega, da mu podtikajo slaba, podla, hudobna sredstva; a bil je mož in hodil pravično pot. Jaz sem za vse svoje dejanje odgovoren pred Bogom dejal je in se ne brigam za hudobne jezike. Med raznoterimi naravinimi močmi nahajajo se tudi take, katere preprosto ljudstvo ne pozna in če vidi naenkrat velike učinke iz skritih jim vzrokov, ne zna si jih razlagati po naravnem potu, pa si jih razla ga potem po svoje z vražami in copernijami. Taka zgodba godila se je tudi Humarju. Bil je on veren, pobožen duhoven, bil je učen mož; kako bi si mogli tedaj misliti, da se je pečal z vražami, ki nasprotujejo veri in zdravi pameti, in katere so prepovedane po Božji postavi? Zdravil je Humar zgolj z naravnimi pripomočki, s tako imenovanim “živalskim magnetizmom”. Terdil je, da ima v sebi mnogo tega magnetizma, nek eteričen fluidum, ki se da prenesti na drugo osebo, in ki toliko vpljiva na njegove živce, da nekatere bolezni ozdravi. Ta način zdravljenja ni nov, že v prejšnjem stoletji dosegel je Mesmer, ki je pervi jel zdraviti z živalskim magnetizmom, lepe vspehe na mnogih bolnikih in vzbudil občno pozornost. Zdravniška veda se še ni o tem določno izrekla. Dr. Fere pravi v svoji knjigi “Le magnetisme animal” (izšla 1. 1886 v Parizu), da se nikakor ne more odrekati blagodejni vpljiv živalskega magnetizma na živčne bolezni, na druge bolezni pa da ne vpljiva. Bodi si že, kakor koli, toliko je gotovo, da moč, katero si je pripisoval Humar, je natorna moč in da je celo zdravniške kapacitete imenujejo zdravilo zoper nekatere bolezni. Vsakdo ve, koliko pripomore bolniku k zdravju že okoliščina, da ima do zdravnika zaupanje, v Humarja zdravnika imeli so ljudje silno zaupanje. Ne le iz bližine, iz vseh kotov Kranjske dežele, iz sosednje Štajerske, Koroške, Hervaške, z Dunaja, z Nemškega, zlasti z Bavarskega so se obračali nanj, osebno ali pismeno in ne samo priprosti, temveč tudi izobraženi, bogati in revni, iz vseh stanov. Prejemal je dopise iz Francije in Španije, celo iz daljne Amerike dohajala so mu pisma za pomoč. Ni ga bilo skoro dneva, da se ne bi bil kedo oglasil pri njem. Storil je za vsakega, karkoli je mogel. Večkrat so ga klicali tudi k vnanjim bolnikom. Kadar so mu dopuščala opravila, je rad vstregel in se podal na pot. Tedaj imel je posla čez glavo. “V Ljubljano si skoro ne upam pravil,” je prijatelju sošolcu, “ker mi ljudje ne dado miru. Cel dan me vodijo od hiše do hiše okrog raznim bolnikom, časih v temne luknje po stermih stopnicah visoko gori v tretje nadstropje, včasih zopet v parketne salone, da bi v okovanih svojih čevljih skoro padel.” Ce je imel bolnika pred seboj, poprašal ga je najpervo po bolezni in potem magnetizoval z glajenjem po bolečih udih. Odsotnim bolnikom pošiljal je mag-netizovanega kruha ali papirja, ali kaj enacega. V dijagnozi spoznanji bolezni je bil spreten, kakor malokateri zdravnik. Pogostoma je uganil bolezen in posebnosti bolnikove, še predno mu je ta kaj omenil o tem. Marsikdo se je čudil, “od kod da gospod vse to vedo”. Zdravil pa ni izključno le z magnetizo-vanjem, ampak tudi s tako zvanimi domačimi zdravili. Dobro je poznal vse zdravilne rastline, nabiral in pripravljal jih je sam, jih priporočal in svetoval drugim, tako da je tudi na ta način mnogo koristil, posebno domačim kmetom, ki si le redkokedaj zamorejo privoščiti zdravnika. Plačila ni zahteval od nikogar, le če mu je kedo kaj podaril, je sprejel, mnogokrat pa je še sam nasitil revnega siromaka, ki je prišel k njemu zdravja iskat. Kar so mu darovali hvaležni ljudje, obrnil je večinoma za katoliške misijone in ubožne duhovne. Le Bog vsevedni ve, koliko dobrega je storil za razširjanje sv. vere. V njegovi zapuščini sem našel pismo iz 1. 1879, v katerem se mu kat. misijonar Chas. A. Vogl toplo zahvaljuje za zdatno podporo, prejeto od njega za novo vstavljeni misijon v Newarku (Sev. Amerika). Tudi v časniku “Katholische Missionen” zabilježen je marsikak lep dar iz njegove roke pod šifro: Ad majorem Dei glori am. Sedaj še nekoliko o vspehih njegovega zdravljenja. Vsakdo, ki je pri njem pomoči iskal, je ni našel. To je jasno, če pomislimo, da se da magnetizovanje po izpovedbah strokovnjaških vspešno rabiti le pri živčnih boleznih in da so vreli k njemu ljudje po zdravila za vse mogoče bolezni in potrebe. Kolikor sem zamogel pozvedeti, pomogel je zlasti takim, ki so terpeli na protinu, revmatizmu, kerču, božjasti, terganju po udih itd., nekaterim popolnoma, tako da se jim bolezen ni več povernila, drugim zopet le deloma. Splošno pa se sme reči, da ni majhno število onih, ki se imajo ravno njemu zahvaliti za zdravje. Saj živi križem naše domovine in pa tudi izven nje še mnogo prič, ki zamorejo to poterditi. Naj navedem le en slučaj. Nek mož iz Kostrelnice (v župniji Šmartin pri Litiji) mi pripoveduje: “Moja hčerka je bila že v 6. letu, pa še ni mogla shoditi. Zdelo se nam je da je vsa mertvoudna. Vodil sem jo k več zdravnikom, a nihče ji ni mogel pomagati. Potrošil sem mnogo za zdravila, povpraševal tu in tam, storil vse, kar so mi svetovali; toda zastonj. Nazadnje si mislim: naj poskusim še pri primskovškem gospodu, saj nimam daleč in škodovalo tudi ne bode. Tako se napotim nekega jutra z dekletcem v naročju v goro če tudi nisem imel veliko upanja. Gospod mi stavijo nekatera vprašanja, potem pa začno deklico gladiti in dergniti po rokah in nogah. Nazadnje mi pravijo: to pot še ne bo zadostovalo, bota morala še enkrat k meni priti In glejte! nazaj grede je dekletce že samo šlo, le da sem jo nekoliko operai. Cez nekaj tednov greva drugič na Primskovo, kjer so jo gospod še enkrat zdravili in od tega časa je zdrava, kakor riba.” Da je Humar v istini mnogim k zdravju pripomogel, razvidimo tudi iz mnogoterih zahvalnih pisem, v katerih so mu hvaležni ozdravljenci naznanjevali zahvalo. Sicer so po njegovi smerti večino pisem sežgali, vendar sem jih dobil nekaj v roke in upam, da vstrežem čitateljem, če objavim izmed njih nastopna: Duhovnik F. C. iz K. piše iz dne 17. novembra leta 1884: “Nimam zadosti besedi, s katerimi bi se Vam za dobljeno zdravje primerno zahvaliti zamogel, pa gotovo bo Vaše plačilo obilno tudi tam pred Najvišjim Pastirjem. Hvala Bogu, ki je ljudem podelil bister um in blago serce, pomagati tem, ki ga prosijo.” Itd. Iz St. Andraža v Slovenskih goricah izreka A. D. svojo zahvalo takole: “Sest let je že preteklo, odkar ste, čast. gospod! mojega brata z Božjo pomočjo hude bolezni, božjasti v tako kratkem času, namreč v par dnevih ozdravili. Zato si moramo vsi v dolžnost šteti in se Vam ne moremo nikoli zadosti zahvaliti za to preveliko dobroto in le kličemo s celo družino: Bog Vam poplačaj tisočerokrat na tem in onem svetu!” Jaime Palan iz Španije se takole zahvaljuje: “Odkar sem imel čast, Vas velečast-ni, pred letom obiskati, sem zdrav, kakor že dolgo let ne. Zato nikakor nisem v stanu z besedami dovelj se zahvaliti.” Itd. Neko pismo iz Bavarske (Berchtesgaden) se začenja: “Ker ste v naši okolici že tako mnogim terpečim, katerim noben zdravnik pomagati ni mogel, k zdravju pripomogli, oprostite mi, da se tudi jaz poln zaupanja obernem do Vas, proseč pomoči v hudi bolezni.” Itd. Zopet iz druzega pisma posnamem, da je bila gospa M. B., potem ko se je celo leto na dunajski kliniki brezvspešno zdravila, po Humarjevih zdravilih ozdravljena, ravno tako tudi soproga ruskega gubernatorja v Odesi, ki se je prišla na Dunaj zdravit. Se bi lahko navedel nekaj enakih slučajev, a naj zadostujejo ti. Saj menim, da so prepričali bralca, da ni bil Humar zastonj na glasu kot dober zdravnik. Ljudje pa niso hodili k njemu iskat le zdravil zoper bolezni, ampak tudi pomoči v raznih nadlogah in nezgodah. Vsem seveda ni mogel vstreči, pomagal pa je vendar le mnogim vsaj s tolažbo in dobrim svetom. In to je tudi nekaj vredno, veliko vredno. Marsikak do skrajnosti obupan človek vernil se je s potolaženim sercem od njega; razdvojene zakonske je sprijaznil in zedinil, v prepiru živeče sosede je pomiril, žalostne in otožne potolažil, mnogo nevernih, zastaranih grešnikov k Bogu nazaj pripeljal. Ni bil le spreten telesen, ampak tudi vešč dušen zdravnik. Dobro je poznal človeško serce tolikrat sedež najhujših strasti. Da, on je poznal človeka, z obraza mu je. bral v dušo in naglo uganil rane njegovega serca. Imel je pa tudi sam usmiljeno serce; prav po zgledu Zveličarjevem se je veselil z veselimi in žaloval z žalujočimi; zato so našle njegove besede pot do serca, zato so se mu vsi zaupljivo bližali, zato so mu verovali in se po njegovih modrih naukih ravnali. Odkritoserčnost, nesebičnost, ljubeznjivost, sočutje to ga je storilo popularnega. Ginljivo je brati pisma, katera je prejemal od nekega gospoda v visoki deržavni službi z Dunaja. Kakor že marsikateri, zgubil je bil ta med svetom vso vero. Bog mu pošlje hudo bolezen. Pri najboljših zdravnikih išče pomoči; toda brez vspeha. Naposled izve za primskovškega župnika in se oberne do njega. In Humar ga je ozdravil. Odslej sta si vedno dopisovala. To vam je hvaležnost, ki se javlja v teh listih! A ne le na telesu, tudi na duši ga je ozdravil, kakor dotični gospod sam spričuje, iz neverca postal je veren, pobožen kristjan. Zopet in zopet se mu zahvaljuje kličoč ga največjega dobrotnika svojega, ljubeznjivo ga vabi k sebi na Dunaj, da bi ondukaj mirno preživel svoja leta; ali če tega ne more, naj ga vsaj enkrat obišče, da bi mu razkazal lepote naše prestolnice ob modri Donavi. Ni se odzval temu povabilu Humar, a med tem ga je povabil drug gospod, Gospod vseh gospodov v svoja lepša bivališča, da vživa ondi mir, kakoršnega svet nikdar dati ne more. Tukaj počiva Jurij Humar. IZREKI IN PREGOVORI JURIJA HUMARJA V enem od svojih pisem je Jurij Humar napisal nekaj pregovorov in rekov: Če so ljudje hudobni, jih je preveč na zemlji - tudi ko bi bil en sam. Če pa so ljudje dobri, pa jih je vedno premalo - tudi če jih bi bilo še toliko. V morju je veliko vode; pa vendar je nihče ne more zajeti več, kot drži njegova posoda. Tako je tudi pri zakramentih. Zakramenti imajo neskončno veliko milosti; milosti pa človek le toliko dobi, kolikor ima srce zanjo odprto. Kdor naredi dolg, proda svojo prostost. Na svetu je vsega zadosti, samo ljubezni do bližnjega manjka - ljubezni do bližnjega, ki iz ljubezni do Boga izhaja. Boljše je iti lačen spat ko z dolgovi vstat. Preizkušen človek ve več ko učen. Nekateri zakonci se bojijo veliko otrok imeti in pravijo: »Saj jih ne bomo mogli vseh oskrbeti«. Pa veliko otrok naj se zakonci nikar ne boje, saj ne preskrbijo otrok zakonci, temveč Bog po zakoncih, katerim svoj blagoslov daje. Zakonci sadijo in prilivajo, Bog pa daje rast. Norec se da učiti le od preizkušnje, modri pa od preizkušenih. Komur se ne more svetovati, temu ni mogoče pomagati. Oblast nam nalaga velike davke, lenoba še večje, še večje prevzetnost, največje pa nespamet. Lenoba pokonča človeka hitreje ko pametno delo. Če lisica dolgi spi, nobene kokoši ne ulovi, če je še tako zvita; človek pa, če pase lenobo, ne bo imel ničesar, pa če je še tako moder in prebrisan. Čas izgubiti je največja izguba. Lenoba gre tako počasi, da jo revščina prav hitro dohiti. Hude čase narede hudobni ljudje. Ljudje naj se spremenijo v dobre in časi se bodo spremenili v dobre. Kdor grunt pridno obdeluje, ima denar na obrestih, četudi ga nima napóso-do. Pridnemu človeku lakota pogleda le skozi okno, v hišo pa ne pride. Ko lenoba v postelji leži, pridnost na polju delo stori, delo da pa jelo. Mačka v rokavicah ne ulovi nobene miši; kmet, ki pohajkuje v gosposkem oblačilu, se ne bo preživel. Kdor hoče imeti zvestega služabnika, naj bo sam svoj služabnik. Kvarte in tožbe narede iz velikega premoženja majhno; vino in ženske pa narede revščino. Veliko majhnih potokov naredi veliko reko, veliko majhnih izdatkov pa velike dolgove. Kdor bo nepotrebne reči kupoval, bo kmalu potrebne prodajal. Kdor nepotrebno reč poceni kupi, jo dvakrat preplača. Nepotrebno reč kupovati je mnoge spravilo na beraško palico. Kmet v svoji hiši je večji gospod ko graščak v svoji graščini. Le otroci in norci mislijo, da sto goldinarjev in sto dni nikoli ne mine. Kdor napósodo vzame, si napravi skrbi. Jeruzalem je bil bogato mesto, Betlehem pa revna vas. Kdor je zunaj Jeruzalem, bo kmalu znotraj Betlehem: zunaj lep, znotraj slep. Kdor si kupi lep klobuk, si mora kupiti po klobuku vso obleko, sicer ga bodo imeli za norca. Laže je zadržati velik kamen na vrhu hriba kakor ustaviti na bregu majhnega, ki se že vali. Kdor s prevzetnostjo zajtrkuje, bo z revščino obedoval in zaničevanje večerjal. Prevzetnost ne dela človeka ne zdravega ne veljavnega, pa tudi trpljenja mu ne zmanjša. Pavel Sporn dr. Janez Mervič Mirko Žerjav dr. Roman Globokar O JURIJU HUMARJU -STO LET PO NJEGOVI SMRTI čAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO J T I J A matična knjižnica Beseda domačega župnika Primskovo na Dolenjskem leži 16 kilometrov od Litije, približno prav toliko od Ivančne Gorice ali Trebnjega. Do njega najlaže pridete po cesti Ivančna Gorica - Litija, če pri vasi Sobrače zavijete na desno po cesti, ki pelje skozi Mišji Dol na Primskovo. Pravzaprav je Primskovo na Dolenjskem skupni izraz za štirinajst zaselkov, ki so razpotegnjeni v dolžini kakih 14 kilometrov v smeri severovzhod - jugozahod. Ob vznožju Primskovega se strmo dviga grič, imenovan Primskova gora. Po njej se vije naselje Gradišče; k njemu spadata še zaselka Kremenjak in Kopačija, kjer so pošta, trgovina in gostilna. Na vrhu Primskove gore je venec gospodarskih poslopij z mogočno župnijsko cerkvijo, z župniščem, starodavno lipo ter še dvema cerkvama. Na stožičastem in vetrovnem vrhu Primskove gore, na nadmorski višini 592 m, so še vidni ostanki obrambnega tabora s trojnim obzidjem. Za temi zidovi so se zbirali ljudje, ki so bežali iz okoliških vasi pred Turki. Ustno izročilo pravi, da Turki niso nikoli zavzeli utrjene Primskove gore. Iz tabora je namreč do potoka Daljnice ob vznožju Primskove gore vodil skrivni hodnik. Po njem so ljudje nosili v oblegani tabor vodo. V teh krajih so le manjše njivske površine, polno pa je obsežnih košenic, veliko je sadnega drevja in vinogradov z zidanicami. Ob nekaterih domačijah še opazimo brajde. Od leta 1864 do 1891 so imeli na Primskovem le zasilni pouk, nato pa redno zasilno šolo, ki je postala leta 1911 redna. Od leta 1972 že imajo v kraju novo osnovno šolo. Z vrha hriba je čudovit razgled na vso Dolenjsko prav do Gorjancev. Primskovo pa ni privlačna točka le za ljubitelje narave, ampak tudi za ljubitelje zgodovinskih znamenitosti in za romarje. Sredi ostankov tabornega obzidja so tri cerkve. Božjepotna Marijina cerkev je gotska stavba z delno še ohranjenim obokanim prezbiterijem in figuralnimi konzolami, ki predstavljajo simbole evangelistov. To je arhitektura iz druge polovice štirinajstega stoletja. Druga cerkev, v sredini, je po zunanjosti še najmanj podobna cerkvi, saj je bila pozneje spremenjena v šolsko stavbo. Ker ima ravno zaključen prezbiterij, sodijo, da so jo zgradili v 17. stoletju. Omenil jo je tudi Valvasor. Tretja, najmanjša, toda najstarejša, je cerkvica oz. kapela sv. Petra. V prezbiteriju je ohranila gotski rebrasti obok. V steno ima vzidane tri preproste polre-liefe, ki ponazarjajo poslednjo sodbo. V njej je tudi grobnica bogenšperških graščakov. Poleg največje cerkve so našli sledove prazgodovinske naselbine iz 5. in 6. stoletja pred Kristusom. Leta 1862 je postalo Gradišče župnijsko središče, imenovano Primskovo. Sicer pa je ime Primskovo izpričano že v 13. stoletju. Ko pride popotnik na vrh gore, zagleda na desni strani starodavno lipo, na levi pa stranski vhod v cerkev. Levo od vrat je na zidu nameščena granitna plošča z napisom: V naši župniji je v letih 1876-1890 deloval in sklenil življenjsko pot JURIJ HUMAR 1819-1890 duhovnik, zdravnik, kulturnik, zaveden Slovenec. Številni bolniki iz domovine in tujine so prihajali k njemu iskat pomoči. Bolezni je premagoval z molitvijo in duhovno močjo, združeno z magnetno močjo. Vsem je nesebično pomagal. V spomin postavila župnija Primskovo 1. 1992 Jurij Humar je bil eden izmed velikih Slovencev iz prejšnjega stoletja. Znan je še po nazivu Čudodelnik s Primskovega. Danes lahko rečemo, da je bil odličen duhovnik, izreden radiestezist, bioenergetik in bioterapevt, jasnovidec, hipnotizer, telepat. Prav je, da tega velikega Slovenca ponovno predstavimo slovenskemu narodu, saj nam je že predolgo časa premalo znan. Humar je živel približno v istem času kakor Sebastijan Kneipp, ki se je rodil le dve leti za Humarjem, umrl pa sedem let za njim. Kneipp je bil prav tako kakor Humar duhovnik in zdravnik, uvedel pa je nov način zdravljenja, zdravljenje z vodo, po njem imenovano knajpanje. Njegovo metodo so v novejšem času izpopolnili in jo uporabljajo v številnih Kneippovih ustanovah, zdraviliščih, sanatorijih in zdravilnih kopališčih. O Juriju Humarju je bilo napisanih še nekaj člankov v časopisih Zgodnja Danica, Slovenec, Jutro in drugod. V njih so o njem pričevali ljudje, ki so ga poznali ali o njem kaj izvedeli. Največ pa o Humarju izvemo od njega samega iz njegovih pisem, ki jih je pisal svojim domačim, zlasti nečakinji Filomeni ter grofici Vay. Večino teh pisem hranijo njegovi sorodniki. Pogosto jih je pisal v pisavi staroindijskega jezika sanskrta, ker so njegova pisma ljudje kradli. Ohranilo se je tudi nekaj listov in lističev ter zapisov, ki jih je sam napisal v glavnem z znaki cirilice. Nekaj zvemo o njem še od živih ljudi, ki so o Humarju kaj izvedeli od starejših, sedaj že pokojnih ljudi. Eden od virov informacij so tudi dokumenti, ki se hranijo v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani. Nekaj njegovih del pa je v tujini. Zamislil si je namreč poseben jezik, v glavnem za misijonarje. Delo je v več jezikih poslal v tujino. Jurij Humar je bil izredno izobražen v teologiji, zanimal se je tudi za astronomijo. Poleg svetopisemskih jezikov hebrejščine, grščine in latinščine je obvladoval še večino evropskih jezikov. Pomagal je vsakemu bolniku. V njem je gledal trpečega Kristusa. Zbliževal je tudi sprte zakonce. Pomagal je kmetom v kmetijstvu oziroma v gospodarstvu. Bil je zaveden Slovenec: raznim slovenskim ustanovam je pisal pisma v slovenščini, naslovljenci pa so mu odgovarjali v nemškem oziroma latinskem jeziku. Vesel sem, da se je Celovška Mohorjeva založba odločila za novo, dopolnjeno knjigo o Humarju, da bomo tako še bolje spoznali našega velikega rojaka. Za to knjigo je dr. Anton Mlinar, profesor moralnega bogoslovja na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, napisal esej, v katerem o Juriju Humarju podaja sodobne misli o človeku, ki je čudo vseh čud, o bolezni in zdravljenju, o te-rapevtični teologiji, o molitvi in še kaj. Zdravnik splošne medicine dr. Janez Mervič iz Grosupljega je napisal sestavek, ki govori o bioenergetikih in biote-rapevtih ter o pomenu Humarja za današnji čas. Leta 1990 je župnija Primskovo na Dolenjskem proslavila 100-letnico smrti Jurija Humarja. Slovesnost je vodil salezijanec Mirko Žerjav, župnik na Rudniku pri Ljubljani, naš veliki radiestezist, bioenergetik, rokohitrc itd., ki je o Humarju spregovoril še v svoji knjigi “Tiho, tiho, čarodej prihaja”, ki je izšla pri Celovški Mohorjevi založbi. Za to knjigo pa je spet napisal nekaj misli o njem. Ob 100-letnici Humarjeve smrti je vzniknila zamisel, da bi se župnija spomnila Humarja vsako leto. Od tedaj imamo vsako leto sredi oktobra tako imenovano Humarjevo nedeljo, ko nam povabljeni duhovnik prikaže kak nov vidik njegove osebe ali župnije. Po sveti maši se praznovanje podaljša ob dobrotah primskovških gospodinj in dobri kapljici domačih gospodarjev. Morda bomo kdaj ustanovili tudi Humarjevo slovensko društvo oziroma Humarjev sklad. Vse leto prihajajo na Humarjev grob številni ljudje. Mnogo ljudi se mu pride zahvalit za pomoč pri zdravljenju ter v gospodarskih in pravnih zadevah. O tem pričajo tudi zapiski v knjigi prošenj in zahval, ki leži na desnem stranskem oltarju primskovške župnijske cerkve. Z njegovega groba vzamejo s seboj nekaj prsti ali kamenčkov. Nekateri občutijo ob grobu, kakor da bi jim šli mravljinci po nogi ali rokah do ramen. Podoben občutek imajo mnogi, če se približajo listu papirja, ki ga je Humar držal v rokah. Sicer pa je Primskova gora polna točk “sevanja”. Občutljivejši ljudje občutijo to “sevanje” na različnih točkah prav različno. Kakšen pomen ima Jurij Humar v današnjem času? Bil je mož vere, reda in ljubezni do bolnikov, še zmeraj pa je izziv današnji medicini in priprošnjik pri Bogu. V enem od svojih pisem je namreč zapisal: “Ko bom pa v nebesih, bo pomen ljubezni do bližnjega vsemogočen, in kolikor bom hotel dobrega storiti, bom storil, ker bom imel moč, ne samo voljo. Če bi imel ljubezen in voljo dobro storiti, moči pa ne, bi bil nekaj žalostnega. V nebesih pa ni žalosti. Bog pravi, da bo obrisal vse solze z naših oči. Če pa jaz ne bom mogel pomagati po želji svoje ljubezni, ki jo bom vzel s seboj v nebesa, bo pa Bog storil, kar ga bom prosil. Saj bo rad storil, da me razveseli.” Ti stavki so veličastni. Ti stavki so Humarjeva oporoka. Ti stavki nam kažejo, kakšen je njegov pomen danes. Imamo torej velikega priprošnjika - Jurija Humarja! Pavel Sporn, župnik Primskovo na Dolenjskem, oktober 1997 Eden največjih svetovnih zdravnikov Težko je v današnjem času vrtoglavega napredka znanosti govoriti o paranormalnih pojavih, kot sta na primer videnje prihodnjih dogodkov in videnje trenutnih dogodkov na daljavo, seveda brez televizije, ali govoriti o sugestiji, s pomočjo katere odvzamemo identiteto osebi ter si jo popolnoma podredimo. Bolj razumljivi so nam pogovori o nemedicinskem, točneje rečeno o paramed-icinskem načinu zdravljenja bolezni. S tem mislimo predvsem na zdravljenje bolezni z bioenergijo. Tu pa so mnenja zopet močno deljena: eni na bioenergijo prisegajo, drugi jo popolnoma odklanjajo, še več je tistih, ki o tem načinu zdravljenja nimajo svojega lastnega jasnega mnenja. Ne glede na to, kaj si o teh pojavih mislimo, pa le-ti obstajajo. Obstajajo tudi ljudje, ki posedujejo večje ali manjše sposobnosti s področja prekognicije (videnje prihodnjih dogodkov), sugestije pa tudi bioenergije. Zlasti slednjih imamo vse več in prenekateri jim vendarle preveč slepo zaupajo. Moje mnenje o njih gotovo ni merodajno in tega tudi ne bi želel. Prepričan pa sem, da nisem daleč od resnice, če rečem, da je med slikarji le malo takih, kot sta bila Vincent van Gogh ali Grohar, med pevci le malo takih, kot je bil Enrico Caruso ali je Luciano Pavarotti. Tako tudi med množico današnjih bioenergetikov ni visoko vrhunskih. Tudi tisti, ki so, imajo omejene možnosti zdravljenja. Veliko bolj kakor pri vseh drugih so uspešni pri zdravljenju psihosomatskih bolezni (bolezni, ki izhajajo iz bolnikove duševnosti). Tudi ne poznam primera, da bi kak današnji bioenergetik pozdravil rakasto obolenje. Z bioenergijo sicer res lahko odvzamemo bolniku nekaj bolečine in mu delno povrnemo izgubljeno voljo do življenja, toda smrtnega izida bolezni ne moremo preprečiti. Če smem reči, da so talenti, kakor na primer glasbeni, slikarski, talent za matematiko in drugi, Božji dar, potem smem trditi, da smo imeli Slovenci v prejšnjem stoletju človeka, ki ga je Bog obdaril s številnimi talenti (te bi v tem kontekstu raje imenoval zmožnosti, ali še boljše, moči). To je bil Jurij Humar, ki so ga v njegovem času imenovali tudi Čudodelnik s Primskovega, kjer je kot duhovnik preživel zadnja leta svojega življenja. Jurij Humar je imel v sebi veliko moči, katerih še danes ne znamo razložiti. Imel je zmožnost videnja dogodkov, ki so se zgodili v prihodnosti, prav tako je mogel videti dogodke, ki so se odvijali v sedanjosti na drugem kraju, in to seveda brez modernih sredstev telekomunikacije. Imel je popolno zmožnost sugestije. Največja njegova moč je bila v tem, da je ozdravil skoraj vsakršno bolezen, tudi rakasto. Ne samo iz domačega kraja, skoraj iz vse Evrope so prihajali ljudje na Primskovo in vsem je nesebično pomagal in jih zdravil. Za svoje zdravljenje ni nikoli zahteval plačila. Sam je živel sila skromno in svojo duhovniško službo je resnično opravljal Bogu vdano. Vse življenje je ostal globoko veren. Svoje moči je pripisoval magnetizmu, o katerem se je takrat veliko govorilo. Jurij Humar je bil Bogu vse življenje hvaležen za svoje nadnaravne moči, ki jih je do svoje smrti uporabljal v slavo Boga in v korist ljudi. Velikokrat je dejal, da bo s svojo priprošnjo pri Bogu, ko bo prestopil v večnost, še lahko pomagal ljudem v stiski in bolezni. Slovenci smo skoraj pozabili na tako velikega moža, kakršnega nam Bog nakloni morda na vsakih nekaj sto let. Sele za njegovo stoto obletnico smrti smo odkrili spominsko ploščo v njegov spomin na župnijski cerkvi Matere Božje na Primskovem pri Litiji. Večino dobrih del, ki jih je Humar storil, smo pozabili. Hvala Bogu, da se je vsaj nekaj teh o velikem Slovencu ohranilo v njegovih pismih, člankih in ljudskem pripovedovanju. Pozdravljam in zahvaljujem se Mohorjevi založbi iz Celovca za izid pričujoče knjige, ki razkriva, da Jurij Humar ni bil le goreč duhovnik, ampak v svojem času tudi eden največjih ne le slovenskih, ampak tudi svetovnih zdravnikov in parapsihologov. Prav tako se zahvaljujem Pavlu Spornu, sedanjemu župniku na Primskovem pri Litiji, ki je tam uvedel praznovanje Humarjeve nedelje. Slovenci, vedimo, da imamo pri Bogu velikega priprošnjika! Spoznajmo ga in se mu priporočajmo. Vedimo, da Jurij Humar še vedno pomaga, in bo pomagal, kakor je pomagal. Samo z zaupanjem se obrnimo nanj. Janez Mervič, dr. medicine Njegova slava gre iz roda v rod Mohorjeva založba v Celovcu se je odločila za novo in razširjeno izdajo knjige “Čudodelnik s Primskovega”. Urednik založbe me je prosil, naj ob ponatisu knjige napišem nekaj besed. Njegovi želji rad ustrežem. Ime Jurija Humarja, tega izrednega slovenskega duhovnika, sem ponesel skoraj po vsem svetu. Imel je namreč izredne naravne darove, kakršne imajo le redki. Leta 1990 je minilo sto let od njegove smrti. Po zaslugi primskovškega župnika Pavla Sporna so to obletnico v njihovi občini slovesno obhajali. Povabili so me, da sem v primskovški cerkvi imel med mašo govor. Po sv. maši pa sem o Juriju Humarju govoril ter imel artistični program v tamkajšnji šoli, pozneje pa tudi v občinski dvorani v Šmartnem pri Litiji. Pred petdesetimi leti sem na Čatežu pri Trebnjem obiskal upokojenega župnika Henrika Povšeta, ki je bil prijatelj Jurija Humarja. Veliko je vedel o tem zanimivem možu in rad mi je pripovedoval o njem. Tako sem tega izrednega primskovškega župnika še bolj spoznal. Povedal mi je, da so Humarja ljudje imenovali čudodelnik, in to ime mu je ostalo. Ljudje so kar trumoma prihajali k njemu po pomoč, on pa jim je rad pomagal, kolikor je mogel. Bil je izredno izobražen, prijazen, pobožen, vedno nasmejan, poln humorja in dobre volje. Skromno je bil oblečen, alkoholnih pijač ni pil, veliko časa je vsak dan prek-lečal v cerkvi pred Najsvetejšim. Ljudem je svetoval, jim pomagal, jih ozdravljal, jim razkrival razne skrivnosti, vendar za to ni zahteval plačila. O župniku Humarju sem pred desetletjem govoril po slovenskih osnovnih in srednjih šolah, pa tudi po Ameriki, Kanadi in po vseh večjih mestih obširne Avstralije, tam tudi po televiziji. Humarjeve naravne zmožnosti so bile zelo različne. Hipnotiziral je tudi na daljavo. Vplival je celo na živali. Njegovi zmožnosti, da je ljudem pripovedoval o prihodnjih dogodkih, bi danes rekli radiestezija. Ko je ženam pripovedoval, kje so njihovi možje v vojni in kdaj bodo prišli domov, bi danes rekli, da si je pomagal s telepatijo. Ko je ljudem na bolne ude telesa polagal roke in so ozdraveli, je uporabil bioenergijo. Vse te zmožnosti je Jurij Humar imenoval “življenjski magnetizem”. Žarke iz njegovih prstov so čutili tudi skozi zaprta vrata. Usmerjal jih je tudi na velike daljave, da je tako ljudem pomagal in jih zdravil. Zanimivo bi bilo znanstveno obdelati osebnost Jurija Humarja, kakor tudi pojave in učinke njegovega magnetizma. Sodobni parapsihologi, bioenergetiki, radiestezisti in hipnotizerji Humarja občudujejo in bi si želeli njegovih naravnih darov. Čeprav sem se na svetovnih kongresih širom po svetu srečeval z največjimi tovrstnimi umetniki, še nisem srečal človeka, ki bi mu kakor Juriju Humarju iz prstov in oči švigali vidni svetleči žarki. Kljub vsem njegovim naravnim darovom pa sem osebno prepričan, da je Jurij Humar marsikdaj pomagal ljudem z Božjo pomočjo. Bil je zelo pobožen, velikokrat je tudi ponoči cele ure premolil v cerkvi pred tabernakljem. Živel je asketsko. Brez tega osebnega stika duhovnika Jurija Humarja z Bogom si ne moremo pojasniti in razumeti njegovega življenja. Mirko Žerjav, duhovnik in mojster rokohitrskih spretnosti Vrednote v pismih Jurija Humarja in današnji čas Vsako obdobje črpa iz korenin preteklosti. Izkušnje preteklih rodov nam pomagajo pri našem razmišljanju in delovanju. Ni nam potrebno začeti znova. Lahko nadaljujemo tam, kjer so končali naši starši. Vsekakor to velja za področje znanosti in tehnike. Kaj pa za področje moralnega življenja in vrednot? Tudi tukaj lahko rečemo, da vsaka družba temelji na nekih vrednotah, ki jih podeduje, sprejema ter po svoje oblikuje naprej. Vrednote so tisto, kar spodbuja človekovo delovanje in mišljenje; kar bistveno določa človekov pogled na svet in na njegovo delovanje. Vrednote usmerjajo človeka k nekemu cilju oz. idealu, po katerem človek hrepeni. Vrednote so torej tisto, kar je za človeka najpomembnejše, kar odločilno oblikuje njegovo življenje. Danes je veliko govora o krizi vrednot, dejansko pa s tem mislimo na moralno zmedo, na to, da ni več jasno, kaj je prav in kaj narobe. Ni več jasnih opornic za moralno razločevanje. V ozadju krize vrednot je vsekakor duhovna kriza, ki se je vlekla skozi celotno dvajseto stoletje. Obstajata dve bistveni značilnosti te duhovne krize: 1. zaton čuta za religioznost in za presežno; človek se je vse bolj obračal sam vase, izgubljal je svojo temeljno vpetost v neskončno; 2. ujetost v materialnost in znanstveni način gledanja na stvarnost; vedno bolj se je razvijalo prepričanje, da je resnično samo tisto, kar lahko otipamo s čuti, in kar je znanstveno dokazljivo - ni bilo prostora za duhovni svet. Na začetku 21. stoletja pa se zdi, da se je začela miselnost vendarle malce spreminjati. Vedno močneje je izražena žeja po duhovnosti, ki bi človeka napojila s smislom življenja. Človek išče odgovore v raznih duhovnih gibanjih, spet postaja bolj dovzeten za svoje meje, priznava svojo nepopolnost in se bolj zaveda svoje presežnosti. Propadlo je tudi slepo zaupanje v znanost in znanstveno resnico. Današnji človek ve, da znanost ne more dati odgovorov na njegova najbolj temeljna vprašanja. Poleg znanstvenega pristopa k stvarnosti se odpirajo tudi druge poti, npr. v alternativni medicini. Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega, je v teh novih okoliščinah še kako aktualna osebnost - bil je duhovnik in bioenergetik. S svojo osebnostjo in s svojo mislijo vabi današnjega človeka, da razmisli o svojem bivanju in o vrednotah, po katerih želi usmerjati svoje življenje. Gre za osebnost, ki stoji v današnjem raztreščenem svetu kot svetilnik. Mnogi bi mogoče v njem želeli videti predvsem spektakularnega čudodelnika, ki ponuja hitre rešitve za vse življenjske tegobe. Jurij Humar ni bil človek takega kova. Poglejmo, kaj nam ima povedati ta veliki mož iz 19. stoletja. Njegova pisma razodevajo vedrega, hudomušnega in zelo treznega moža, ki je v globoki veri in odgovornosti pred Bogom izpolnjeval svoje poslanstvo dušnega in telesnega zdravnika. Izjemnih učinkov zdravljenja ni pripisoval sebi, ampak je to sprejemal kot dar od Boga in nalogo, da nesebično pomaga ljudem v stiski. Zato tudi za zdravljenje ni sprejemal plačila, ali pa je darove ozdravljencev porabil v dobre namene. Humar v pismih svojim sorodnikom večkrat ponavlja osrednje evangeljsko vodilo: “Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo.” Nečakinji Johani naroča: “Le skrbi za Božje kraljestvo tako, da boš Boga ljubila nad vse, svojega bližnjega pa iz ljubezni do Boga kakor samo sebe, potlej ti bo pa Bog dal toliko časne sreče, kolikor ti bo za nebesa koristno ali vsaj ne škodljivo.” Humar vedno znova poudarja, da so končni cilj človekovega delovanja nebesa. Vse naše delovanje je potrebno meriti po tem, ali vodi v nebesa ali pa človeku škodi na njegovi poti v nebesa. Humarjev motiv za zdravljenje je njegova vera v odrešenje in posmrtno življenje. Danes za cilj človekovega delovanja postavljamo njegovo samouresničenje oz. samoizpol-nitev, Humar pa utemeljuje prizadevanje človeka za dobro z nebesi. Življenje z Bogom je končni cilj človekovega življenja. Tudi zadnji cilj vzgoje otrok je vzgoja za nebesa. Zavedam se, da tak način mišljenja danes ni več moderen, da danes skoraj nobeden več ne govori o tem, da je smisel tega življenja pripraviti se na nebesa. Svoji nečakinji Humar piše: “Kristus je zakrament sv. zakona ustanovil zato, da bi na svet prišle nove duše, za katere je prelil svojo kri, da bi jih zakonci vzgojili za nebesa in s svojimi otroki vred prišli v nebesa, kjer bi vekomaj ljubili Boga, Bog pa nje, in uživali večno srečo.” Vzgajati za nebesa pa pomeni vzgajati za ljubezen - za ljubezen do Boga in do bližnjega. Humar vseskozi poudarja neločljivo povezanost med zapovedjo ljubezni do Boga in do bližnjega. Takole piše: “Na svetu je vsega zadosti, samo ljubezni do bližnjega manjka, ljubezni do bližnjega, ki izhaja iz ljubezni do Boga.” Ozdravljenja so znamenja, da je Božje kraljestvo dejavno že tu na zemlji. Kali Božjega kraljestva, kali nebes so navzoče že v našem zemeljskem življenju. Zahtevajo pa naše sodelovanje. Kristjani smo poklicani, da sodelujemo pri osvoboditvi od zla, ki je navzoče v našem svetu. Božje odrešenje se dogaja v tem konkretnem svetu. Jezus ni samo obljubljal nebes po smrti, ampak je z ozdravljenji in s svojo bližino ljudem v stiski kazal na to, da je Božje kraljestvo že vstopilo v ta grešni svet. Vsakdo je poklican, da po svojih močeh in s svojimi sposobnostmi pripomore h graditvi Božjega kraljestva na zemlji. Terapevtsko delovanje Jurija Humarja je imelo prav to vodilo. Zavedal se je, da mu je moč ozdravljanja, ki jo ima, dal Bog, in sicer za to, da bi jo razvijal v dobro ljudi. Spodbujal je svojo nečakinjo in nečaka, naj bi se tudi onadva naučila razvijati in uporabljati to moč in tako delati dobro bližnjemu iz ljubezni do Boga. “Le pomagaj bolnemu Kristusu!” piše nečakinji Filomeni, “Kristus pravi: ‘Kar bližnjemu storite iz ljubezni, to storite meni.’” Spodbuja jo tudi, naj se ne boji uporabljati te moči: “To ni nobena coprnija, je naravna moč in brez greha - še dobro delo je to.” Vedno znova spodbuja nečake, naj ne pustijo, da bi njihovi talenti zarjaveli, naj odkrivajo sposobnosti, s katerimi so obdarovani, in naj jih uporabljajo v Božjo slavo in ljudem v korist. Glavna krepost Humarjevega življenja je vsekakor ljubezen. “Krepost je le ena sama, in ta je bližnjega ljubiti kakor samega sebe iz ljubezni do Boga.” Humar je prepričan, da je v človekovo naravo položena želja po tem, da bi ljubil in bil ljubljen. V ljubezni se na najbolj odličen način kaže človekova bogopodob-nost. Večkrat poudarja, da človek preprosto ne more biti brez ljubezni. Pomembno je, da svoja dejanja uravnava tako, da se izogiba temu, kar prinaša trpljenje in povečuje to, kar radosti bližnjega. Nečakinji takole piše: “Ljubezen do bližnjega, ki izhaja iz ljubezni do Boga, si prizadeva, da bi svojega bližnjega obvarovala pred trpljenjem. Če pa ga najde v trpljenju, si pa prizadeva, da bi ga trpljenja rešila. Če pa trpljenja ne more rešiti, si pa prizadeva, da bi mu trpljenje zmanjšala, kolikor je mogoče. Če se ji posreči rešiti ga trpljenja, mu pripravi tudi nedolžne radosti in veselje.” Večja od ljubezni ni nobena zapoved. Tako izrecno pravi: “Ko bi kdo mislil iti k maši ali k spovedi, pa bi bližnji nevarno zbolel in bi mu bilo treba streči, naj opusti mašo in naj odloži spoved in obhajilo ter mu streže.” Lajšati bolečine “trpečemu Kristusu”, ki je navzoč v bližnjem, ima prednost pred izpolnitvijo liturgičnih predpisov. Humar pa se zaveda, da ima tudi trpljenje svoje mesto v Božjem načrtu. Danes bi mnogokrat želeli ubežati trpljenju za vsako ceno. Trpljenje se dostikrat zdi povsem nesmiselno. Bratu Jerneju piše: “Saj bi ne bilo dobro, da se pogasi ves ogenj trpljenja; marsikdo bi bil brez trpljenja pogubljen.” Trpljenje lahko človeka prečiščuje in vodi k pravi modrosti življenja. Trpljenje pa na neki način tudi opozarja človeka, da ni popoln gospodar življenja, da ne bo nikoli zmogel povsem obvladati življenjskih procesov. Tudi Humar se je tega - kljub izjemni terapevtski uspešnosti - zavedal. Zavedal se je, da je le orodje v Božjih rokah in da je njegovo delovanje omejeno. Najbolj je to prišlo do izraza, ko samemu sebi ni mogel pomagati. Takole pravi: “Ko sem bil bolan, sem drugim pomagal, sebi pa nisem mogel nič pomagati; zdaj upam, da zopet ozdravim.” Trudil se je, da je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, rezultate svojega dela pa je prepustil v Božje roke. Naj sklenem z naslednjimi Humarjevimi mislimi, ki se v pismih večkrat ponavljajo: “Zdravje je največje bogastvo. Naj je kdo kralj vsega sveta, zdravja si ne more kupiti, če ga Bog ne da; miru srca, miru vesti tudi ne; strahu pred smrtjo in onim svetom si tudi ne prežene; pobožnosti bogastvo tudi ne da, zadovoljnosti tudi ne, dobrih zakonskih otrok tudi ne in še več reči ne. Na tem svetu je srečen, kdor ima živež, obleko, stanovanje, dobro ime in upanje, da po smrti pride v nebesa. Pripomoček za to srečo pa ima vsak človek, če ga hoče rabiti, to je: če skrbi, da si pridobi pobožnost, kar je ljubezen do Boga in do bližnjega; potlej mu pa tudi Bog da toliko časne reči, kolikor mu je za nebesa potrebno, koristno ali vsaj ne škodljivo.” Roman Globokar, dr. moralne teologije Marjeta Slak CERKVE V ŽUPNIJI PRIMSKOVO NA DOLENJSKEM Maturitetna seminarska naloga pri umetnostni zgodovini na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, izdelana v šol. letu 2001/2002 pod mentorstvom prof. Bernarde Podlipnik Uvod Slovenska zemlja je posejana z mnogimi cerkvami in znamenji, ki so odraz krščanstva in čutenja slovenskega človeka; tako tudi Dolenjska, moja rodna dežela. Znano je, da človeku posebno priraste k srcu domači kraj s svojimi ljudmi, naravo, hišami, posebnostmi. Med te posebnosti štejem tudi cerkve in znamenja, ki so na podeželju poleg mogočnih gradov in trdnih kmečkih hiš glavni nosilec kulture preteklih rodov. Zakaj tak začetek uvoda? V pojasnilo, zakaj sem si za temo seminarske naloge pri umetnostni zgodovini izbrala prav cerkve moje domače župnije: prirasle so mi k srcu. Seveda pa sem naletela na mnoge težave, ko sem se lotila umetnostnozgodovinske obravnave teh stavb. Najprej sem ugotovila, da nobena izmed izbranih cerkva ni zgrajena v kakem čistem umetnostnem slogu, pač je vsaka skupek prvotne zasnove, kasnejših povečav, prezidav in dopolnitev ter skozi stoletja tudi potrebnih obnov. Kako zdaj postaviti v umetnostne okvire te svojevrstne umetnine? Po delih, seveda. In težko. Naslednja težava se je pojavila ob iskanju zgodovinskih podatkov o postavitvi cerkva in izdelavi oltarjev ter druge opreme. Izvedela sem, da je primskovška kronika od leta 1943 nazaj vsa pogorela. V župnijski kroniki p. Jauh piše, da je po zapisih Humarja (župnik 1876-90) “nekaj knjig na Cerknim zgorelo ob Francozih” (Ob koncu Ilirskih provinc, leta 1813, ko so Francozi morali zapustiti slovensko ozemlje, so ob odhodu z bližnjega gradu Cerkno, kjer so imeli svoj urad, ta grad zažgali.); pri požaru vrhu hriba leta 1943 (zažgali partizani) pa je pogorelo tudi župnišče, hkrati pa seveda tudi župnijska pisarna in z njo zgodovinske listine. Tako sem podatke, kolikor sem jih sploh uspela dobiti, nabirala na mnogih krajih iz bolj in manj zanesljivih virov, npr. knjig o stiskih cistercijanih in njihovem samostanu (Primskovo je včasih spadalo pod Stično); iz koledarskih in časopisnih člankov; ustnih virov domačinov; iz obstoječe župnijske kronike, ki jo je začel pisati p. Janez Jauh (na Primskovem župnik v letih 1963-64), le-ta je zapisal tudi dogodke za časa prejšnjih župnikov, kolikor jih je uspel razbrati iz starih oznanilnih knjig in drugih drobnih zapiskov. Po takih drobnih zapiskih sem s pomočjo sedanjega župnika, prof. Pavla Sporna, brskala tudi sama. Gospod župnik je s svojim znanjem in zapiski prejšnjih župnikov pomembno prispeval k mojim težko pridobljenim fragmentarnim zgodovinskim podatkom. Nekaj splošnih podatkov pa sem našla tudi v ljubljanskem nadškofijskem ordinariatu pri kanclerju, gospodu Franciju Mikliču. Tretja večja težava se skriva v dejstvu, da si primskovške cerkve ogleda kar nekaj ljudi, ki se zanimajo za umetnost, a žal še niso našle mesta v umetnostnih obravnavah in knjigah; nekaj malega sem o Primskovem našla le v knjigi Petra Fistra o arhitekturi slovenskih protiturških taborov. (Za časa turških vpadov je bil na Primskovem obsežen taborski kompleks; ostanki obzidja se vidijo še danes.) Tako moram brskati po številnih umetnostnih knjigah ter pobirati iz njih drobce, ki jih lahko uporabim pri umetnostni določitvi primskovških cerkva. Seveda pa mi ta seminarska naloga nudi tudi priložnost, da doživim umetnino v vsej njeni originalnosti, pristnosti, živosti. Ob poskušanju uvrstitve izbranih umetnin v že postavljene umetnostne predalčke vidim, kako je to težko, saj je vsak kulturni spomenik umetnina zase, svojska in posebna. OBRAVNAVANA VSEBINA Zgodovina in opis kraja Primskovo V času fevdalizma je Primskovo spadalo tudi pod Stično (samostan) in prav v njenih posestnih listinah ali listinah z bližnjih gradov najdemo prve omembe tega kraja. “Leta 1258 je opatu Janezu [Gregorič; opat Janez Gali: 1252-1261] uspelo, da je od Vidmarja “de Rlffenstarn” odkupil pet kmetij na Primskovem, ki jih je svojčas samostanu poklonil Friderik s Kravjeka in jih je nato opat Vidmarju zastavil.” [Mlinarič; Grebenc; vir: posestna listina s Kravjeka]. Ime Primskovo seveda ni omenjeno v današnji obliki, temveč kot Primskau, Prinskav, Prinskove, Primbskow, Primsgou, Primskau oder Gradisch itd. Podobno zveni tudi priimek takratne gospode iz okolice: Princzgoverin, Primsgouwer [Grebenc, str. 46], Ime Gradišče je izpričano leta 1363 [Mlinarič]. Primskovo je ime za 14 zaselkov, ki se razprostirajo okrog “Primskove gore”, in šteje okoli 330 ljudi [Mlinarič; leta 1754: 446 ljudi]. Po drugi svetovni vojni, ko je bilo pobitih 85 ljudi (večina mladih fantov), beležijo znaten upad in odseljevanje prebivalstva. Na pobočju primskovškega hriba leži vas Gradišče, ki že s svojim imenom naznanja starodavno naselbino; tako so se namreč imenovale prve naselbine Slovanov (6., 7. stol. po Kr.) na slovenskem ozemlju. Krajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1937 na strani 316 za Gradišče navaja, da je bilo to nekdaj hallstatsko gradišče. Tu so odkrili ostanke ilirsko-venetske naselbine z nasipom in grobovi iz 6. in 5. stol. pred Kr. V preteklem letu so na primskovški hrib prišli tudi raziskovalci iz Arheološkega muzeja v Ljubljani in kopali na travniku malo pod vrhom hriba ter našli delce predmetov (npr. delce kamnitih statev, ženske opasnice, srebrne nitke, glinastih izdelkov, ostanke obrambnega zidu ...), ki jih datirajo v 5. in 6., tudi 10. stoletje pred(!) Kristusom. Menijo, da je bilo takrat tu naselje Keltov ter Ilirov. Stvari, ki so se ohranile, naj bi takratni prebivalci kot izrabljene (ne več uporabne) predmete metali čez obrambni zid. Kdaj je bila na Primskovem postavljena prva kapela ali cerkev, ni znano; verjetno pa so imeli že Kelti in Iliri tu svoja svetišča. Danes stojijo na vrhu hriba tri cerkve: na vzhodu najmanjša - cerkev sv. Petra, malo večja na sredini -cerkev sv. Nikolaja (kasneje spremenjena v šolo, danes zimska kapela) in na zahodu največja, danes glavna cerkev Marijinega rojstva, romarska (pred leti bolj obiskana, danes manj). Primskovo je bilo najprej stiška podružnica, leta 1753 postane stiški vikariat, leta 1862 pa samostojna župnija, [letopis; Mlinarič; župnijska kronika - p. Jauh za vir navaja Krajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1937] Poleg glavne cerkve raste “mogočna lipa, stara okrog 800 let; objame jo pet ljudi. Nadmorska višina kraja je 592 metrov, kar je za to okolico veliko, zato ima pomemben strateški položaj in obiskovalcem z vrha ponuja krasen razgled; vidi se Kum, Dolenjska tja do Gorjancev in kočevskih hribov, Bloški snežnik, krasne Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke. Cerkve z župniščem, kaplanijo in gospodarskimi poslopji tvorijo protiturški taborski kompleks, ograjen z zidom. Turki tega tabora niso nikdar osvojili. V letih 1876-1890 pa je ta kraj pomembno zaznamoval takratni župnik Jurij Humar (1819-1890), ki je bil seveda najprej duhovnik, a tudi zdravnik, kulturnik in zaveden Slovenec. Ljudi je zdravil z bioenergijo ali magnetizmom; z rokami je pogladil boleči ud ali namagnetil predmete (papir za duhanje, žvečenje; sladkor in kruh za uživanje; kamne za odganjanje kač, tatov). Ljudje so hodili k njemu po pomoč od blizu in daleč (z Dolenjske, Bele krajine, Kočevja, Zagorja, Trbovelj, Poljanske doline ..., tudi gospa z Dunaja ter Don Carlos, takratni pretendent na španski prestol). Vsem je zastonj nesebično pomagal, darove pa je največkrat porabil za obnovo cerkva. Videl je tudi na daljavo (npr. v Ameriko), lahko je hipnotiziral ljudi (sodnike, tatove)... Bil je preprost, a učen človek (govoril vrsto jezikov), dober po srcu in izredno gostoljuben. Po njegovi smrti so ljudje z groba nosili prst ali dali živini piti vodo iz potoka, ki ga je on blagoslovil - in živina je ozdravljala. Ljudem se je zapisal v srca in še danes pridejo nekateri na njegov grob (njegov spomenik je vzidan v severno steno prezbiterija Marijine cerkve), da se mu priporočijo in zahvalijo. Posebej se ga spominjamo vsako leto jeseni, ko obhajamo “Humarjevo nedeljo”. Mišji Dol “/.../ im Tali unter Primskau” je bil nekdaj nemški naziv za vasico v dolini pod Primskovo goro, ki se danes imenuje Mišji Dol. Prvič ga zasledimo v stiškem urbarju iz leta 1505, v Temeniškem okrožju, kjer je popisano z dvema kmetijama. Se nekaj inačic poimenovanj: Tall bey Brimbskaw (1. 1544), Thall bey Primsskhaw (1. 1619), Thall bey Primskau (1. 1746); leta 1667 pa tudi že Meis thall (Mišja dolina). [Grebenc; Mlinarič] V tej vasici, ki leži na nadmorski višini 383 metrov, stoji podružnična cerkev sv. Lucije, romarska (v preteklosti bolj obiskana kot danes). P.S.: Kasneje sem odkrila še zgodnejše omembe tega kraja. - Glej obravnavo mišjedolske cerkve. Dolenji Vrh “V letu 1705 je opat Anton Gallenfels [Gregorič, str. 91: plemič, 1688-1719] samostanu ponovno povečal dohodke, ko je z Janezom Gotfridom baronom Apfaltrerjem, imetnikom gospoščine Svibno pri Radečah na Dolenjskem, sklenil pogodbo za nakup odvetščine v 15 naseljih. /.../ (opat je imel odslej pravico pobirati dajatve v naslednjih naseljih: /.../ Dolenji Vrh (Na Dollene Vercho) pri Primskovem.” [Mlinarič, str. 677; dokument z dne 15. junija 1705] Ta vasica pa leži na pobočju hriba (ne direktno primskovškega) na nadmorski višini 479 metrov ter nudi razgled na Dolenjsko, Bloški snežnik, Primskovo goro, vas Sevno ter Kamniške Alpe. Na majhni ravnici sredi vasi stoji podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika. P.S.: Kasneje sem odkrila še starejšo omembo tega kraja, in sicer okoli leta 1400 pod imenom Nyderndorff (Dolenja vas). [Kosova topografija] UMETNOSTNOZGODOVINSKA DOLOČITEV CERKVA Župnijska cerkev Marijinega rojstva ARHITEKTURA Sama stavba je enoladijska, večkrat predelana. V prezbiteriju je ohranila gotski značaj iz 14. stoletja, medtem ko je ladja lahko starejša. Na to kaže zunaj, v južni steni cerkve, levo od spominske table Juriju Humarju in pod sedanjim kornim oknom, nakazano polkrožno romansko okno (iz okrog 1200), ki naj bi bilo kasneje zazidano ter povrh poslikano s freskami. Nekateri pa menijo, da je mlajša. Po podatkih cerkvenega letopisa naj bi bila cerkev prezidana leta 1826 (župnik Marko Skander: 1822-1834). Mar to pomeni barokizacijo? V postavitvi se drži srednjeveških pravil orientacije, saj je prezbiterij na vzhodu, ladja sledi proti zahodu. To je tako imenovana točna orientacija vzhod-zahod. To tudi pomeni, da na god svetnika, kateremu je cerkev posvečena, sonce vzide točno nad prezbiterijem, če se postaviš na zahodno stran cerkve. Seveda pa k cerkvi spada tudi zvonik, ki pa je v tem primeru najbrž postavljen kasneje, saj se ne drži pravil točne orientacije, po katerih bi moral slediti ladji na zahodu. Kako je točno potekala gradnja cerkve, lahko samo domnevamo, saj se pisne omembe Marijine cerkve pojavijo šele v 17. stoletju. Naj navedem par primerov. Mlinarič in Gregorič navajata, da je opat Motoh (1661-80) dal postaviti lep baročni oltar v Marijini cerkvi na Primskovem. Kakšna naj bi bila ta cerkev, ni omenjeno. Mlinarič jo nadalje omenja leta 1667 kot šentviško podružnico, leta 1713 pa je navedena kot upnik stiškega opata Gallenfelsa, ki si je od nje sposodil 300 goldinarjev. Omenjeni opat si je veliko sposojal ter posestno precej povečal stiško posest; z dolgovi pa so se morali ubadati še njegovi nasledniki. Ali mu je Marijina cerkev lahko posodila omenjeno količino denarja, ker je bila romarska, ni navedeno, a najbrž je bilo tako. Valvasor v svoji Slavi (izšla leta 1689) navaja med podružnicami stiske župnije, in sicer kot prvo izmed treh primskovških (še Nikolaj in Peter): “podružnica Naše ljube Gospe na Primskovem, s taborom;” vendar kot glavno opisuje srednjo cerkev: “Žegnanje je tod na sv. Nikolaja dan.” Torej je morala biti včasih glavna cerkev sv. Nikolaja, za katero pa žal ne vemo, kako je natančno izgledala. In še beseda J. Resnika iz leta 1964: “Dasi Primskovo ni tako znana božja pot na Dolenjskem, kakor je Zaplaz nad Čatežem ali Žalostna gora pri Mokronogu, je pa veliko starejša. Od nekdaj so Slovenci radi romali k Marijinemu svetišču ...” Prezbiterij Najlažje slogovno ter po tem tudi zgodovinsko je določljiv prezbiterij, ki s tris-tranim zaključkom, obokom in konzolami ter šilastimi okni s krogovičji jasno kaže na gotiko. Ta slog, ki je v 12. stoletju nastal na severu Francije in se nato hitro širil po Evropi, je naše kraje dosegel še pred sredino 13. stoletja; od srede 15. stol. pa je zmogel ustvariti tudi pri nas svoj lastni izraz in šele nato prežeti celotno stavbarstvo z regionalnimi variacijami. V poslednjem izžarevanju in odmevih traja ta doba pri nas še skoraj celo 17. stoletje ter v nasprotju z maloštevilnimi romanskimi spomeniki zapusti celo vrsto le-teh, največ v stavbarstvu in slikarstvu, v kiparstvu manj. [Komelj, Stele] Kot že rečeno, je v prezbiteriju ohranjen gotski obok, in sicer zaključek petdel-nega oboka na polstebrih s kapiteli. Značaj obočne konstrukcije je soroden onemu na Goropeči pri Ihanu (podružnična cerkev sv. Miklavža). Za ta pet-delni rebrasti obok je značilno, da iz stikališča križnorebrastega oboka izhaja pravokotno na vzhodno stranico eno samo rebro, ki se nato viličasto razcepi proti obema ogliščema. Tako nastaneta dve stikališči reber in obe sta poudarjeni s sklepniki. Tak sistem je v našem spomeniškem gradivu izjemen (navadno križnorebrasti obok z eno obočno polo), vendar nam ga analiza prilagajanja rebraste sheme tridelnemu zaključku logično opredeli kot petdelni rebrasti obok. Tak obok nastopa predvsem v stranskih ladjah cistercijanske arhitekture; npr. v avstrijskem Heiligenkreuzu, Klosterneuburgu, Melku, Imbachu. Oboka na Goropeči in na Primskovem, ki sta delo iste delavnice, datiramo v drugo polovico 14. stoletja. Koliko pa ju smemo povezovati s cistercijanskim samostanom v Stični kot z evropskim naročnikom, pa bodo pokazale še nadrobnejše raziskave. Primskovo je v neposredni geografski in zemljiškopos-estni bližini Stične, za Goropeč pa vemo, da so tja obiskovalci - čeprav šele v 15. stoletju - prihajali tudi iz Stične. Morda se bo pokazalo, da se “cistercijanski” petdelni obok pri nas sicer ni realiziral v monumentalni arhitekturi, da pa se je uveljavil v podeželskem stavbarstvu, ki je bilo odvisno od naročnikov - cistercijanskih menihov. [Komelj] Križnorebrasti obok z eno obočno polo Petdelni rebrasti obok Zdaj pa se posvetimo konzolam. To je že kiparstvo, a ponavadi jih obravnavamo pri arhitekturi, saj nam jo pomagajo datirati. Zgodnje figuralne konzole so še vezane na motiv naklade, bolj ali manj realistične glave pa imajo navadno lica napeta in spominjajo na zgodnjegotsko obliko (Goropeč, Primskovo, Vodenice). [Komelj] Na Primskovem so glave upodobljene le na sklepnih konzolah oziroma sklepnikih, ki najbrž prikazujeta eden Kristusovo glavo z žarki, drugi pa Marijo z Jezusom (doprsno), Jezusova glava izrazito izstopa (bolj napeta lica). Sklepnika se skledasto poglabljata. Figuralne konzole lahko predstavljajo tudi simbole evangelistov (Goropeč, Primskovo), apostolov, hudega principa, lahko pa so samo nosilci napisnih trakov, ščitkov z znamenji, letnic ... Nekatere figure so upodobljene v celoti, prav tako pa so dokaj pogoste konzole, ki so v bistvu geometrične, piramidne oblike, nosijo pa večji ščitek, ki jedro tudi dejansko zakriva, tako da lahko govorimo o konzolah v obliki ščitkov. Ščitek drži pred seboj večkrat tudi angel, podobno kot napisne trakove. Neredko so na ščitku mojstrski znak, letnica ali donatorjev grb. [Komelj] Štiri konzole na Primskovem naj bi torej predstavljale simbole evangelistov. Danes se vidita le še dve konzoli, saj so ob postavitvi sedanjega novogotskega oltarja (leta 1928) srednji dve prekrili z oltarjem in zazidali. Skrajno desna konzola jasno prikazuje angela, simbol evangelista Mateja; skrajno leva pa kaže na orla z odbito glavo na desni in potemtakem simbolizira Janeza. Lukov bik in Markov lev pa sta očitno zazidana. In na koncu k oknom. V oblikovanju lupine in prostora gotske cerkve je okno kot vir svetlobe pomembna sestavina gotske arhitekture, pomembnejša od portala. Okno ne povezuje samo notranjščine in zunanjščine. Kadar so v njem slikana stekla, nam magično približuje imaginarni onstranski svet. V izrazu zunanjščine je okno lahko sestavni del njene plastike, v notranjščini pa je predvsem prvi vir dnevne luči, ki ustvarja prostorske in svetlobne učinke. Od oken in razvrstitve virov svetlobe sta pravzaprav odvisna razpoloženje in prostorski vtis cerkvene notranjščine. Gotska okna so se v primerjavi z romanskimi občutno povečala. Ta razloček opazimo posebej v oknih korov ali prezbiterijev, kjer so zavzela domala vse razpoložljive zidane stene. Gotsko okno v prezbiteriju župnijske cerkve Gotsko okno se navadno loči od romanskega po šilasti obliki odprtine, vendar pozna gotika tudi polkrožna ali pravokotna okna. Vzporednost romanskih in gotskih prvin, predvsem okenskih odprtin, je tipična za zgodnjegotsko arhitekturo; vendar pa na polkrožno obliko oken naletimo tudi v poznogotskem stavbarstvu. V primerjavi z romanskimi se obseg oken poveča, svetlobna odprtina se razširi, lega oken pa se iz zgornjega dela stene pomakne niže. Manjša okna navadno niso razdeljena, zelo značilna postanejo dvodelna okna, v monumentalnih stavbah trodelna, pojavijo se celo štiridelna. Vrh okna je navadno zapolnjen s krogovičjem, včasih pa tudi z ravno kamnito ploščo, v katero so vrezane okrogle odprtine. Bolj navadna je oblika krogovičja, katerega osnovni motivi so krogi s tri- ali štirilistom, z ribjim mehurjem in s trikotnikom z ravnimi ali usločenimi stranicami. Pri skromnih in predvsem manjših oknih je vrh zapolnjen z motivom trilista. Srednji list je lahko polkrožno zaobljen ali suličasto potegnjen. Motiv plitvega trilista pa povezuje tudi delilne stebriče, pri čemer se srednji list tako razširi, da zajame kar polovico celotne odprtine. Nad nizom dveh trilistov se razpleta krogovičje z motivom 4-peresne deteljice. [Komelj; Kavčič] V prezbiteriju primskovške cerkve sta vir svetlobe dve enaki gotski okni, ki sta simetrično vzidani v severno in južno steno. Okno je precej veliko, sredi stene (ne tik pod stropom), dvodelno. Na vrhu ga krasi lepo izoblikovano krogovič-je. Polovico okna z delilnim stebričem povezuje motiv trilista, srednji list je suličasto potegnjen, vrh okna pa zapolnjuje štirilist. Nekdaj je bilo menda tudi na skrajno vzhodni steni, ki zaključuje prezbiterij, majhno okence, najbrž rumene barve in okroglo, ki je glavo svetnika oblivalo s sijajem. Danes tega okenca ni več možno videti, saj so ga kasneje zazidali, ker je z drugačnim oltarjem izgubil svojo vlogo. Strop prezbiterija od petdelnega oboka do slavoločne stene zapolnjuje križnorebrasti obok, ki je baročnega značaja. Na tleh je na meji teh dveh obokov stala obhajilna miza, ki danes stoji ob stenah križnorebraste obočne pole. Vratca obhajilne mize pa danes krasijo darovanjsko mizo in ambon. Prezbiterij je danes za dve stopnici dvignjen nad ladjo; včasih je bil le za eno, še za eno so ga dvignili pred nekaj leti ob marmoriziranju lesenih tal prezbiterija in kamnitih tal ladje. Na zunanji strani je prezbiterij okrašen tudi s preprostim talnim zidcem. V južni steni prezbiterija (znotraj) pa je pod oknom približno dva metra visoka polkrožna niša. Kakšno vlogo je imela nekoč, ni znano. Lahko bi bila na tem mestu vrata ali pa so bili v njej sedeži za duhovnike (bolj verjetno). Ladja Slavoločna stena, ki se spodaj konča v polkrožnem slavoloku, loči prezbiterij in ladjo cerkve. Strop ladje je bil v baroku (sredi 18. stol.) obokan; z zidanimi prečnimi oprogami, ki so pobarvane temno rumeno, pa so nakazane obočne pole, vendar križno-rebrasti obok ni razvit. Na severni in južni steni so v zgornjem delu po tri velika pravokotna okna, zadnji od teh na koru. Takšna okna je ladja verjetno dobila ob kaki prezidavi v baroku. Pevski kor je prizidan zahodni steni, podpirata ga dva stebra, ki tvorita arkadno korno steno. Strop pod korom sestavljajo trije križnorebrasti oboki, ki se porazdelijo vzporedno z arkadami; meje med obočnimi polami pa v tem primeru potekajo po oprogah od stebrov do zahodne stene. Baročni okraski se kažejo v zidcu na steni, ki se začne že v drugem delu prezbiterija kot kapitel stropa ter se nadaljuje po ladji do arkadne stene kora, ki je tudi okrašena. Na njej so dobro vidni zidani ali mavčni okraski, ki potekajo od stebrov navzgor vsakokrat v treh vzporednih trakovih, ki se na obeh straneh zaključijo s “cofi”. Po dva trakova s cofi se spuščata tudi od zidca pri korni steni, po trije cofki pa na zahodni steni od nosilk obokov oz. oprog. Ti okraski zelo lepo izstopajo iz sten tudi zaradi barve; pobarvani so belo, medtem ko so ostale stene rumene. Okrasni element je tudi polkrožna niša na severni steni sredi ladje (nad klopmi in nekako vzporedno stranskim vratom na nasprotni steni). Zunaj na zahodni steni krasita cerkev dva simetrična polstebra, stara okrog sto let, novogotska. Stojita tik ob zadnjih vratih in tako vstopajočemu delata nekak “špalir”. Južni steni (zunaj) sta simetrično na stranska vrata prizidana stopniščna vhoda na pevski kor in v zvonik. Kamnita reliefa nad stranskim vhodom v cerkev In zdaj znamenitost, ki sicer spada že h kiparstvu, a jo bom zaradi njenega domnevnega izvora omenila kar pri arhitekturi. Nad stranskimi vrati se nam pogled ustavi na dveh kamnitih reliefih, vzidanih v steno. Kaže, da sta starejšega izvora kot ladja sama. Ali sta bila prinešena od kod drugod ali pa vzeta iz starejše ladje in vzidana v to? Ali pa je sama ladja romanskega izvora? Zgornji relief ima obliko kroga ter spominja na možnost, da je nekdaj služil kot sklepnik. Ker je v sredini okrušen, ne moremo natančno ugotoviti, kaj predstavlja. Prva možnost je Kristusova glava, za njo so vidni žarki v obliki križa. Vendar pa je ta možnost dokaj neverjetna, saj so “lasje” zelo čudni. V drugi, bolj sprejemljivi možnosti, se t. i. lasje spremenijo v pelikanova krila, njegova glava, s katero si trga prsi, je odkrušena, spodaj pa mladi pelikančki stegujeja vratove, da pijejo pelikanovo kri. Kot poje neka cerkvena pesem: “Daj krvi mi svoje, /Kristus-pelikan,/ in usmiljen me očistil mojih grehov, ran.” Pelikan torej simbolično predstavlja Kristusa, ki se žrtvuje za nas ter nas tako s svojo krvjo čisti. Trije žarki v obliki križa, ki se ponavadi pojavljajo za Kristusovo glavo, ostanejo in dobijo simbolen pomen. Spodnji relief ima štirikotno obliko in bi lahko predstavljal večji sklepnik; ali pa je bil, podobno kot reliefi poslednje sodbe na notranji strani severne stene v cerkvi sv. Petra, kdaj kje vzidan. Predstavlja stoječega Kristusa Zmagovalca in daje slutiti možnost, da je spodaj odlomljen ali zazidan, saj nekako nima pravega zaključka oziroma vsaj ne simetričnega zgornjemu. Pantokrator izrazito izstopa iz podlage, je pa zelo stiliziran. Ovenčan je z vencem, ki se v polkrožnem loku (romanika?) razteza od tal, potem za levo roko, za glavo ter za desno roko spet do tal. Spominja na Jezusov slavni vhod v Jeruzalem na cvetno nedeljo. Jezus ima kot Zmagovalec na prsih lobanjo in še nerazpoznavni znak. Med Kristusovo glavo in zgornjim robom reliefa je 7 krogcev, ki spominjajo na 7 pečatov. Ta dva reliefa datirajo nekje okrog leta 1200. Podobni reliefi se menda pojavljajo v francoskih cerkvah iz istega časa. P.S. Naknadno bom poskušala dodati gradivo iz neke knjige o keltih (»Ko pride boginja«), kjer je podoben motiv kot na spodnjem reliefu, predstavlja pa boginjo, ki ima tehtnico okrog rok. Ali nekaj podobnega. To je bila keltska boginja! Morda so reliefs starejšega svetišča keltskih prednikov oz. s svetišča keltskega izvora vzidali v novo cerkev tedanjih pokristjanjenih Slovanov. Znano je namreč, da so v tistih časih poskušali pokristjanjevala ljudske običaje in kulturno izročilo na novo pokristjanjenih ljudstev vključiti v krščansko religijo. Zvonik Cerkvi je očitno prizidan kasneje, saj se ne drži srednjeveških pravil postavitve, po katerih bi moral stati na zahodni strani ladje, v resnici pa je na južni strani prizidan cerkvi. V njem domujejo štirje zvonovi, največji je ostal bronast, ostale tri so po 1. svetovni vojni zamenjali železni. Strop zvonika je obokan. Pod njim je zakristija, ki ima v stropu baročen križnorebrast obok. Zakristiji je na vzhodni strani prizidana pokrita vhodna lopa, ki v preprostih zašiljenih oknih posnema gotiko. Pod stopnicami v zvonik pa je odprta kapela z zašiljenim lokom, ki tudi posnema gotiko. Jasno se vidi, da je to grajeno kasneje kot cerkev in kasneje kot baza zvonika. Obstaja možnost, da je za časa Turkov zvonik služil kot razgledni stolp, saj stoji na eni najvišjih točk tega hriba ter je v spodnjem delu kvadraten z ozkimi odprtinami, ki bi lahko služile kot strelne line. Nad tem štirioglatim zidanim delom bi lahka imel še kakšno leseno nadgradnjo, da bi se videlo še dlje. V drugem nadstropju je zvonik 8-oglat (okta-gon); ta del je bil prizidan kasneje, v 19. stoletju, in je v osnovi baročen. Celoten zvonik je rahlo členjen; tudi ta okras je dodal barok. 5. maja 1957 je ponoči treščilo v zvonik; požar je uničil streho zvonika ter del strehe na cerkvi ... [ž. kronika] Streha zvonika, obnovljena istega leta, posnema barok. KIPARSTVO IN SLIKARSTVO Glavni oltar se je očitno večkrat zamenjal. Sedanji kamniti novogotski je bil postavljen leta 1928, ko je bila moda kamnitih oltarjev. P. Jauh v župnijski kroniki piše takole: “v župnijski cerkvi na Primskovem je g. Plešic (op.: župnik 1905-1957) odstranil stari razpadajoči glavni oltar z osrednjim kipom “božjepotne primskovške Marije” in s stranskima kipoma sv. Avguština in sv. Monike. Namesto tega oltarja, ki je bil baročni, je dal izdelati novogotski oltar Matere božje, ki stoji sedaj. Postavil je tudi obhajilno mizo, nov krstni kamen in nov umivalnik v zakristiji - vse iz marmorja. Kot povedo domačini, je vsa omenjena dela izvršil kamnosek Anton Hohnjec iz Celja. Nov glavni oltar je 8. 5. 1929 posvetil škof Rožman.” Omenjeni oltar je skupek stebrov in stolpičev ter posnema zunanjo arhitekturo. Barve na njem so prevladujoča bela ter zlata in oranžna. Svetniki so v nišah in le trije: na sredini Marija z Jezusom, levo Monika, desno Avguštin. Angela sta dva, in sicer na dnu oltarja ob tabernaklju. Oltar je ozek in hladen ter ne spada v kontekst s stranskima oltarjema, ki sta toplih barv, lesena, baročna. Notranjost župnijske cerkve Tron glavnega svetnika je najlepši, v njem pa že par let stoji stara lesena Marija. (Kamnita Marija je dobila mesto v kapeli pod zvonikom, kjer je pred njo visela slika brezjanske Marije.) Le ta je bila po postavitvi kamnitega oltarja dobrih 30 let zavržena v kotu zvonika. Kot pove kronika, jo je jeseni 1960 p. Zupančič dal obnoviti, nato pa so jo začasno namestili na stranski oltar sv. Ane. Marijo je obnovil in pozlatil mojster Bergant v Kamniku. Ljudje povedo tudi, da je bila Marija brez glave in da jo je Bergant naredil po manjšem posnetku prim-skovške Marije, ki je stal v Polškovi kapelici na Gradišču. To mu ni najbolje uspelo, saj glava Marije v osnovi posnema Jezuščkovo glavo in je dokaj neustrezna. Tudi kroni sta dodani in ne spadata zraven. P. Jauh piše, da je kip velika baročna umetnina in sta ga že slikali zastopstvi Narodne galerije in Zavoda za varstvo spomenikov. Res je, da kip že na prvi pogled izraža posebno vrednost in se verniku hitro prikupi. Ljudje pravijo, da je še iz časa Turkov, vendar je najbrž malo mlajša. Datira nekako v čas renesanse (okrog 1. 1600), čas prehoda iz gotike v barok, čas, ki je na naših tleh zapustil malo umetnin. Obleka je že precej bogata, baročna; s svojo nekoliko severno strukturo pa kaže na gotiko, [op.: Pri datiranju arhitekturnih elementov, oltarjev, kipov, fresk, ugotavljanju podrobnosti in posebnosti mi je bil v veliko pomoč g. Franc Vidmar, župnik v Loškem Potoku.] Prazni steni tristranega zaključka prezbiterija zadnja leta krasita dva baročna angela iz starega oltarja, ki datirata v sredo 18. stol. Bila sta spravljena (od postavitve kamnitega oltarja) v cerkvi sv. Lucije v Mišjem Dolu. Na desni polovici obhajilne mize stoji svetnica, pred par leti prinesena nazaj iz Litije. Ta svetnica, ki so jo ljudje zmotno poimenovali Monika, predstavlja neko redovnico, mogoče sv. Jedert. Že na prvi pogled nam je jasno, da ne spada k istemu oltarju kot angela, prinesena iz Mišjega Dola. Najbrž spada k enemu oltarju prej, vendar ne k istemu kot lesena Marija, ki je bolj fino izdelana. Mogoče pa spada h kakšnemu oltarju iz Miklavževe cerkve? Jasno je le to, da je stala nekoliko stisnjeno v niši na desni strani oltarja, saj z rokama kaže na glavnega svetnika. Stiški dokumenti navajajo [Mlinarič, Gregorič], da je opat Maksimilijan Motoh (1661-1680), ki je bil velik ljubitelj in pospeševalec umetnosti, dal zgraditi precej romarskih cerkva, postaviti mnogo novih baročnih oltarjev in prižnic ter cerkvam oskrbel veliko število novih mašnih plaščev ter cerkvenega posodja (kelihi, monštrance ...). Ta opat naj bi tudi v Marijini cerkvi na Primskovem dal postaviti lep baročni oltar. Kakšen naj bi bil ta oltar, ni znano; vemo pa, da naj bi isti opat dal postaviti baročni oltar tudi v Mišjem Dolu. A tudi zanj ne vemo, kakšen naj bi bil; obstaja pa možnost, da je to manjši oltarček, ki je bil včasih postavljen zunaj. Na levem delu obhajilne mize stoji kip Jezusa, ki je serijski mavčni odlitek in je brez večje vrednosti. Konec 19. stol. so začeli bolj častiti Srce Jezusovo in takrat je nastalo tudi to delo. Podobno kot ta kip, le malo lepši na pogled, je serijski mavčni odlitek tudi kip Male Terezike (okoli 1920), ki stoji v niši severne stene ladje. Glavno oltarno menzo so do novembra lanskega leta krasili lepi veliki medeninasti svečniki (8), ki pa so jih ponoči v začetku novembra skupaj s kelihom, dvema monstrancama in ciborijem ukradli neznani tatovi in jih primskovška cerkev najbrž ne bo nikoli več videla. Zdaj jih nadomeščajo stari leseni svečniki, podobni onim v Mišjem Dolu in na Dolnjem Vrhu. Menzi stranskih oltarjev sta bili posvečeni leta 1615; ta letnica je vklesana v levem oltarju, portatile (kamnita plošča v oltarju) desnega oltarja pa nosi “pečat ljubljanske nadškofije”s tem napisom: “SIGILLUM ORDINARIATUS LABACENSIS” (dobesedni prevod). Oltarja sama sta baročna in datirata v konec 18. stol. Levi je postavljen v trikot slavoločne in severne ladijske stene. Glavna svetnica, sv. Ana, ni original, ampak kasnejše delo tirolskih kiparjev s konca 19. stol. Originalna pa sta kipa sv. Lucije (na naši levi) in Barbare (na desni) ter angelčka. Leta 1990 je oba stranska oltarja obnovil (lepo prebarval in pozlatil) Podkrižnik, ki je tudi zamenjal Lucijo in Barbaro, saj sta prej gledali stran od oltarja; vendar pa jima je v roke dal iste atribute (predmete, po katerih prepoznamo svetnike), da ljudje ne bi opazili, da sta zamenjani. Tako je Lucija v resnici desna svetnica z Barbarinimi atributi in obratno. Tudi sta omenjeni svetnici nekdaj stali na enem podstavku više - kjer danes stojita angelčka. Sele Ciril Oražem (župnik 1964-1969) ju je dal spustiti niže, na njuni mesti pa postaviti angelčke. Angelčka sta bila prej na najvišjih podstavkih, ki sta danes prazna. Cisto jasno se vidi, da mesto svetnic ni tu, kjer stojita danes, saj ne stojita na podstavkih, ampak sta prislonjeni na rob oltarja ter z žico privezani v zid, glavi pa obračata navzdol (proti glavni svetnici). Enako usodo (bila spuščena nižje) sta doživela svetnika desnega oltarja, ki je postavljen v trikot slavoločne stene in južne ladijske. Levi svetnik je sv. Stefan, diakon in mučenec, desno pa stoji sv. Janez Nepomuk. Na sredi v niši pa stoji sv. Anton Padovanski, ki je soroden sv. Ani v levem oltarju. Kje sta originalna svetnika stranskih oltarjev, ni znano. V vrhnjem delu oltarjev sta monograma: v levem oltarju Marije (MARIA), v desnem pa Jezusa (IHS). Oltarja sta lesena in v živih barvah posnemata granit; vsak oltar vsebuje po dva stebra s korintskim kapitelom ter po dva z jonskim. Glede originalnih svetnikov stranskih oltarjev (med njimi in svetniki v stranskih oltarjih cerkve sv. Trojice v Idriji) je velika podobnost, zlasti med levima svetnikoma desnih stranskih oltarjev ter v levih stranskih oltarjih med sv. Katarino in primskovškima Barbaro in Lucijo. Ta podobnost je najbolj opazna v oblikovanju glav (obraz, lasje). Na južni steni ladje poleg stranskega oltarja nad klopmi visi velik, lično izdelan križ, verjetno delo tirolskih kiparjev iz konca 19. stol. Tirolski kiparji so izdelovali kipe, prijetne za oči, da so jih ljudje radi gledali. V spodnjem delu so v srcu iz blaga tako imenovane relikvije - zgoraj delci (dve palčki) Jezusovega križa, katerega prečni tram je izkopala sv. Helena in ga prinesla v Rim; levo spodaj v obliki trapeza delček obleke sv. Pavla, desno spodaj pa še enega svetnika (morda sv. Tomaža), katerega ime se ne da jasno razbrati zaradi poškodovanega stekla. T. i. relikvije zato, ker te relikvije najbrž niso prave, saj so se ljudje z neko obleko ali lesom dotaknili prave relikvije ali pa že “dotakn-jene” in rekli, da imajo tudi oni zdaj pravo relikvijo. Pevski kor krasijo orgle, ki so delo mojstra Jenka iz Šentvida nad Ljubljano; blagoslovljene so bile leta 1932. Takrat dobi cerkev tudi nove klopi (današnje). [župnijska kronika] Zal omenjene orgle niso kvaliteten izdelek. Nekdaj je cerkev krasila tudi prižnica. Na sliki iz leta 1959 [župnijska kronika] stoji na tleh ob desnem (južnem) loku slavoločne stene. Gotovo je bila baročna. (Slika žal kaže le zgornji rob prižnice ...) Še prej je morala biti višje ob steni, danes pa je sploh ni več. Cerkev krasi tudi kvaliteten križev pot, ki ni datiran niti ne nosi imena avtorja. Ima pa vrednost, saj je samostojno umetniško delo in ne le kopija, kot po mnogih cerkvah. Primer takega je tudi zunanji križev pot na Primskovem, ki po se od Kopačije vije po hribu in se konča v kapelici na cerkvi. Naslikan je na platno in posnema nemškega slikarja Furicha, narejen je bil verjetno v baroku (naslikani okrasni stebrički na kapelici) nekako konec 18. stol. Prenovljen je bil že večkrat (npr. za časa župnika Plešica: 1905-57), saj na sončni svetlobi hitro obledi; zadnjič ga je leta 1981 prenovil A. Jerman. Notranji križev pot bi lahko nastal v slikarski delavnici Gotzel okoli leta 1820. Iz zapiskov Jurija Humarja (župnik 1876-90) razberemo, da ga je 25. maja 1862 blagoslovil “oče Tadej Gregorič”, ki je leto prej za to dobil dovoljenje. Takrat je na Primskovem župnikoval Matija Marolt (1856-63). Obstaja realna možnost, da je sam križev pot nastal dokaj prej, saj so včasih stvari blagoslavljali tudi z večjim zamikom. Križev pot na slikah pogosto posnema jeruzalemsko arhitekturo (npr. templje), tudi obleke ljudi so slične tamkajšnjim, z eno izjemo: Pilatu so na glavo posadili turški fes. To so radi počeli, saj je bilo v ljudstvu zakoreninjeno sovraštvo do Turkov, ki so jim predstavljali nekaj slabega, saj so na slovenskih tleh povzročili mnoga gorja. Edina večja pomanjkljivost tega križevega pota je manjkajoča 12. postaja, ki so jo nadomestili s sliko nekega drugega križevega pota. V velikosti in obliki posnema zunanji križev pot, a se po barvi in postavitvi oseb od njega razlikuje. Zdaj pa posvetimo pozornost zunanji strani južne stene ladje. Še bolj natančno: delu stene desno od stranskih vrat proti zahodu. Tam izpod ometa kukajo fragmenti fresk, najbrž srednjeveške gotske freske sv. Krištofa, in ornamentike. In še zanimivost severovzhodne stene tristranega prezbiterija: na zunanji strani je v steno vzidan kamnit nagrobni kamen oz. spomenik. V zgornjem delu predstavlja zaveso in kelih pod njo, v spodnjem pa nam po latinsko pove, da stoji v čast župniku Marku Škandru, ki se je rodil 8. aprila 1788, umrl pa 17. marca 1834. Sv. Nikolaj Cerkev sv. Nikolaja pred obnovo Stavba, ki danes kaže obliko gospodarskega poslopja, je bila do leta 1904 cerkev, posvečena sv. Miklavžu. Kot šentviško podružnico jo omenja stiški opat Motoh leta 1667 [Mlinarič], v svoji Slavi pa leta 1689 tudi Valvasor, ki med drugim pove, da je to farna cerkev na Primskovem, saj imajo ta dan tu “žegnanje”. Sedanjo cerkev zaradi ravno zaključenega prezbiterija datirajo v 17. stol. [Sporn v knjigi Čudodelnik na P.; letopis] Zanimivo pa je polkrožno okno na vzhodni steni - prezbiteriju. Ali je to znak baroka ali posnetek starejše cerkve? Cerkev je dvakrat pogorela. Župnijska kronika pravi: “17. 7. 1904 je Ivan Golob (župnik 1891-15. 10. 1905) zapisal v oznanilno knjigo, da je treščilo v streho srednje cerkve, ki je pogorela in je samo zid ostal. Spet jo je pozidal (za petek, 20. 10. 1905, je napovedal komisijski ogled nove učne sobe), vendar ne več kot cerkev, marveč kot poslopje, ki bo pripravno za šolo ... “ V njej je začel poučevati župnik Plešic, ki je nadomestil Goloba (umrl 15. 10. 1905), nasledil pa ga je svetni učitelj. To je bila prava državna šola, država pa je poslopje priznavala kot cerkveno lastnino, saj je plačevala najemnino vse do leta 1942. Drugič je pogorela leta 1943 (zažgali partizani). Takrat je pogorelo tudi župnišče. P. Zupančič je leta Nadškof Rode blagoslavlja obnovljeno cerkev sv. Nikolaja. 1957 obnovil zvonik, ki je pogorel zaradi udara strele. Ta uspeh mu je dal volje, da se je lotil tudi obnovitve župnišča. Hotel pa je postaviti manjše župnišče kot prvotno, a mu spomeniško varstvo tega ni odobrilo, zato so ga postavili nazaj iz ruševin, enako velikega, kot je bilo prej. Zakaj je to pomembno? Ce je bilo župnišče pod spomeniškim varstvom, so bile najbrž tudi cerkve; torej tudi cerkev sv. Nikolaja nosi enako podobo, kot jo je dobila pri prenovi leta 1905. Letopis pove, da je bil prezbiterij obnovljen in spremenjen v učilnico. Ladja je do lanskega leta služila za shranjevanje cerkvenih pripomočkov (nebo, bandera, božji grob ...), zdaj pa imamo v njej zimsko kapelo. Letos smo imeli v njej tudi božji grob, ki je bil do tedaj ponavadi v cerkvici sv. Petra. Sam božji grob je brez večje vrednosti; napol kiparski, napol slikarski izdelek. Kapela je opremljena v enostavnem novem stilu, tako tudi učilnica v prezbiteriju. Lansko leto so obnovili tudi fasado. Na mestu slavoločne stene danes stoji prava stena; v sredini ima vrata, ki povezujejo učilnico in kapelo. Našo pozornost pa pritegne strop, ki je velban na enostaven način, kot so na kmetih velbali hleve, kleti ... Stropa ne sestavlja en sam obok, ampak celo število obokov na železnih traverzah. Te železne traverze so dobro vidne tudi zunaj, saj na severni strani molijo iz stene. Svetlobo dovajajo v ladjo tri velika pravokotna okna na južni steni. Na severni steni ni oken. Sama postavitev cerkve je v smeri vzhod-zahod (prezbiterij-ladja). Zvonika nima. In še zunanji dodatki cerkvi: prizidana pokrita lopa na severni strani prezbiterija; dvignjena 'Jb* pokrita lesena lopa na južni strani prezbiterija (nad vhodom v učilnico) ter pokrita lesena lopa na zahodni strani ladje, nad vhodom (nova - od leta 2001). Na vzhodni strani prezbiterija pa so dodane stopnice, ki vodijo v podstrešni del stavbe. Najbrž je v preteklosti na mestu današnje stavbe stala starejša cerkev. Jakob Resnik leta 1964 piše takole: “Poleg veličastne cerkve Marijinega rojstva je stala nekdaj v starem slogu zidana cerkev sv. Križa, menda prva cerkev v tej okolici. Sedaj je spremenjena v ljudsko šolo.” Isti avtor piše tudi: “Dokazano pa je, da je bila ob prihodu belih menihov v Stično na Primskovem že ustanovljena fara, ki je spadala k starodavni fari Sv. Vid pri Stični.” Upokojeni šentviški župnik Jože Koželj potrjuje, da je šentviška fara starejša od stiske, saj so se stiski menihi najprej naselili v Šentvidu, ki se je včasih imenoval Stari trg (tudi danes se del Šentvida še imenuje tako), šele nato so zgradili samostan v prijetni dolinici ob potoku. Možno je, da je Primskovo že dolgo versko zbirališče, saj so ga Slovani naselili že ob svojem prihodu na slovensko ozemlje. Zal je domnev in sklepanj mnogo, dejstev pa malo. Sv. Peter Zunanjost in notranjost cerkve sv. Petra Notranjost cerkve sr. Petra Na vzhodni strani vrhu hriba stoji najmanjša cerkvica ali kapela, kot jo imenuje Komelj. Tudi ta je kot ostali dve postavljena v smeri vzhod-zahod. Na zahodni strani se stena proti vrhu podaljša v ozek zvoniček. V njem je lahko visel le majhen zvonček, ki je vabil k maši in molitvi. V žunijski kroniki p. Jauha beremo: “Za najmanjšo cerkvico sv. Petra se govori, da je njeno fasado dala izdelati vojvodinja Meklenburška, ki je stanovala na Bogenšperku. Sedanji navček župnijske cerkve je bil baje kupljen za cerkvico sv. Petra, pa je bil prevelik in so ga morali obesiti v zvonik župnijske cerkve.” Piše tudi, da je med prvo svetovno vojno (župnik Plešic) vojvodinja Meklenburška dala preurediti to cerkvico in je še danes ( 1963-64) takšna. Fasada je kamnita z malo veziva, kasneje zapolnjena z malto. Na vrhu streho podpirajo okrasni podporniki. Cerkveni zapiski govorijo, da je v tej cerkvici grobnica bogenšperških graščakov. Je zato omenjena vojvodinja poskrbela zanjo? Je v nekdanjih časih cerkvica pripadala graščakom Bogenšperka? Slog, ki se kaže v obliki prezbiterija (rahlo tristrano zaključen), oken, "zvonič-ka”, vrat, slavoloka, je zgodnjegotski. Posebno okenci v zahodni steni nad vrati (spominjata na romansko dvojno okno ali biforo) in zvonik so komaj opazno zašiljeni. Ostala tri okna so dolga in ozka (kot romanska), sredi stene; eno okno je v jugovzhodni steni prezbiterija, eno v južni steni prezbiterija in eno v južni steni ladje. Na severni strani ni nobenega okna [Stele; prvotno značilno za gotiko]. Stene cerkve so debele. Zvezdasti obok; na Primskovem le do črtkane črte, kjer se začne shvoločna stena. Značilno gotski pa je obok v prezbiteriju. Ko melj ga datira v drugo pol. 15. stol. To je zvezdasti obok na geometričnih konzolah v obliki navzdol obrnjene piramide. Rebrasto obočna shema, ki jo v naši literaturi imenujemo zvezdasta (tudi rombasta), je tudi sicer ena najpogostejših oblik v naših cerkvah. Sistem je direkten odvod Parlerjevih obokov (Ceh Peter Parier, mojster in lastnik stavbarnice v Pragi). Prvič se pri nas pojavi v Hajdini okoli 1. 1400. [Komelj] Stikališča reber so opremljena s sklepniki; štirje so rozetni, dva pa ščitkasta. Komelj pravi, da je na ščitku mojstrski znak. Ta se vidi kot nekakšen A. Omenjeni zvezdni obok je zelo lep in ljubko poživi malo cerkvico. Se posebej izstopa zaradi barv; obočna rebra so bela, zvezda temna (rdeče-vijolična), stene pa rumene. Oltarna menza je kamnita in postavljena tik ob vzhodno steno prezbiterija, tako da za oltar ni bilo prostora. Lahko je bil kip glavnega svetnika (sv. Petra) privezan na steno (v steni sta vidni dve podolgovati luknjici) ali je na njej visela kaka slika ali pa so bile stene poslikane s freskami. V južni steni prezbiterija najdemo polkrožno nišo, ki je najbrž služila za sedeže. Prezbiterij od kratke ladje loči slavoločna stena z nizkim, rahlo zašiljenim slavolokom. Strop ladje je raven (značilno za manjše gotske cerkve, a tudi že v romaniki), lesen. Ne izgleda, da bi bil poslikan. Pač pa najdemo ostanke fresk (gotskih?) na slavoločni steni v kotu z južno ladijsko steno. Izgleda kot obleka in pas ali mogoče zavesa ... Reliefi v cerkvici sv. Petra In še malo pozornosti severni ladijski steni! Na njej najdemo tri kamnite reliefe, vzidane v steno (na notranji strani), ki ponazarjajo poslednjo sodbo. Srednji relief prikazuje Kristusa, ki ima poleg desne roke meč - znamenje pogube, v levi pa drži križ - znamenje odrešenja. Levi in desni relief prikazujeta angela, ki sta si zelo podobna in v desni roki držita nek predmet. Očitno gre za glasbili - pihali, saj levi angel piha vanj, glasbilo desnega angela pa spominja na rog ali trobento. Reliefi kažejo na romaniko (kmalu po 1300), se pa razlikujejo od onih na Marijini cerkvi. Zanimiv je vhod v cerkvico, ki nas takoj popelje kar nekaj stopnic niže, da pridemo na tla ladje. Tako okna, ki zunaj izgledajo nizko, postanejo visoko. Ker pa je cerkvica toliko v zemlji, nastopijo težave zaradi vlage. In še ena posebnost: prostor je zelo akustičen, zato v njem ni potrebna električna ojačitev zvoka. Med cerkvico sv. Petra in drvarnico oz. hlevi naj bi bilo včasih pokopališče. Jasnih dokazov za to ni. In kaj naj pomenijo kamniti stolpiči na zahodnem robu tega prostora? Bi lahko omejevali sveti prostor mrtvih? Jih je nekdaj povezovala ograja ali pa so imeli svojo vlogo v protiturškem taboru? Zgodovinskih podatkov o nastanku te cerkve ni, jo pa v 17. stol. kot šentviško podružnico navajata tako opat Motoh [Mlinarič] kot Valvasor. Možno je, da je bila nekdaj glavna cerkev sv. Nikolaja, nato so zgradili še Marijino kapelo (kasneje cerkev) in kapelo sv. Petra, ki je bila last graščakov, nazadnje bogenšperških. Tudi Marijina kapela bi bila lahko last graščakov. Kasneje bi Marijina cerkev postala glavna zaradi množičnega obiska romarjev. Včasih, npr. po 2. svet. vojni, so bile primskovške cerkve pod spomeniškim varstvom, danes niso. To je velika škoda, saj očitno vsaj Marijina in Petrova še hranita dragoceno zapuščino naših prednikov. Za pravo obnovo in vzdrževan- je župnija nima dovolj denarja, država pa ne priskoči na pomoč, zato dragocenosti propadajo. Se težje je na obeh podružnicah v Mišjem Dolu in na Dolnjem Vrhu, kjer so oltarji nujno potrebni obnove. Sv. Lucija v Mišjem Dolu Cerkev sv. Lucije v Mišjem Dolu Omembe kraja in cerkve segajo v 14. stol: Sant Niclas im Mausental leta 1341 (na to omembo se najbrž opira tudi Letopis Cerkve na Slovenskem 2000, ki navaja omembo cerkve okoli 1400); zum Tal okoli 1400, kjer sta dve kmetiji, ki spadata pod Stično; Meissental 1. 1478. [Kosova topografija] Iz te lahko sklepamo, da je nekdaj v Mišjem Dolu stala cerkev, posvečena sv. Nikolaju. Kdaj so zamenjali svetnika ter pozidali drugo cerkev ali povečali staro, ni znano, mogoče v času velikih romanj v baroku. Tudi ta cerkev je, kot prim-skovške tri, omenjena v starih dokumentih kot šentviška podružnica, in sicer leta 1667, opat Motoh [Mlinarič] ter 1689, Valvasor [Slava]. Opat Maksimilijan Motoh pa jo omenja še enkrat, in sicer po vizitaciji 29. oktobra 1677. “Za Lucijino podružnico zahteva popravilo in izterjatev dolgov. “ [Mlinarič] Sedanja cerkev zaradi ravno zaključenega prezbiterija in zvonika, ki stoji na severozahodnem vogalu cerkve, kaže na barok (17. stol. ). Sama cerkev -prezbiterij in ladja - je obrnjena proti vzhodu; prezbiterij je zunaj okrasno člen- jen. Cerkev je svojemu namenu primerno prostorna (romarska), z dvojimi stranskimi vrati (na južni in severni strani). Zvonik je masiven, štirioglat in bolj majhen s šivanimi robovi (barok). Njegova streha je barokizirana. Zaradi dveh majhnih romanskih vrat na južni strani daje slutiti, da je starejši od ladje in prezbiterija. Je rahlo členjen, line zvonika so v obliki kamnitih romanskih dvojnih oken ali bifor (celotna okenska odprtina je obokana). Okrog lin se še vidijo sledi ornamentike, verjetno dodane v baroku. V samem zvoniku je tudi dobro viden gradbeni material, ki je dveh vrst. Prvi je kamen iz bližnjega potoka, temno rdeče barve (tak kamen je še danes v potoku); drugi pa je siv, verjetno iz bližnjega kamnoloma. V zvoniku visijo trije zvonovi, srednje velik bronasti nosi letnico 1707 (ostala dva sta železna, saj so njuna bronasta predhodnika vzeli v prvi svetovni vojni za pretopitev v orožje). V širini zvonika je ladji na zahodni strani dodan zunanji hodnik, ki ga omejuje zahodna ladijska stena in zaključna arkadna stena (duh baroka). Podporni štirioglati stebri arkad so okrašeni s preprostim venčnim zidcem. Skozi levo arkado pelje pot v cerkev in zvonik, na desni strani pa stoji kamnit oltar, na katerem je do leta 1963 stal majhen lesen oltar sv. Lucije. Tu so duhovniki najbrž opravljali maše ob lepem vremenu zaradi prevelike množice romarjev, ki ne bi mogla v cerkev. Na ladijski steni se tu še vidijo ostanki ornamentike, verjetno dodane v baroku. Na arkadni steni je tik pod streho okence, v njem pa monogram sv. Lucije. O prenavljanju zvonika in strehe nad hodnikom župnik Humar piše: “Ob letu 1877 je bila streha na zvoniku v Mišjem Dolu prebarvana in pred-strešje pred cerkvijo novo narejeno in prebarvano za 267 goldinarjev.” Ko človek vstopi v cerkev, obnemi spričo bogatih lesenih t. i. zlatih oltarjev (barok), ki jo krasijo. V prezbiteriju s preprostim križnim obokom se bohoti monumentalen (ogromen, zavzema ves razpoložljiv prostor) lesen baročni oltar, ki sodi že v čas izzvenevanja zlatih oltarjev [Vrišer; doba zlatih oltarjev se zaključi okoli leta 1720]. Kdaj je točno nastal ta oltar, ni znano, verjetno pa ga najbolje datira grb stiškega opata Gallenfelsa [Gregorič; Anton pl. 1688-1719], saj letnica na oltarju (1759) spada v dobo, ko so se umetniki že poslovili od zlatih oltarjev in ubrali druge strune. Vrišer o njem in stranskih oltarjih pravi: “Zaradi božjepotnega značaja cerkve in pobud stiških cistercijanov so v Mišjem Dolu nastali trije oltarji, ki se s prostorom stapljajo v slikovito sožitje. Veliki nam zgovorno pripoveduje, da novi slog sicer porablja stare predloge in oblikovni register, a bolj svobodno, bolj kot variacije na stari napev. Med razmaknjenimi stebri stojijo v nišah nekoliko čokate, vendar rezbarsko vabljive figure. Svetnici Katarino (skrajno levo z mečem) in Barbaro (skrajno desno s stolpom) spremlja rahel južnjaški prizvok, morda kot odmev kamnite plastike, ki je v tem času iz ljubjanskega središča prodiral tudi v nekatere cerkve na kran- jskem podeželju. Angelske glavice na konzolah (podobne tistim v cerkvi sv. Trojice v Idriji) in stebrih so še spomin na čas, ki se izteka, poprsje putta (dopasna angelčka skrajno desno in levo), ki se podjetno izvija iz akantovega objema, pa je bolj napoved nove dinamike in razpoloženja kot pa dedič tradicije figurativno okrašenih oltarnih kril, kakršna je nekoč poznala Gorenjska.” V opombah tudi dodaja, da je letnica 1759 na oltarju iz poznejšega časa. Oltar je zelo razkošen in kaže na mogočnost stiških donatorjev. V glavni vrsti in tudi atiki (nadstropju) se zvrsti po pet svetnikov, večina teh stoji v nišah. Glavni tron sv. Lucije čez leto zapira njena slika, ob večjih praznikih pa se nam pogled odpre na krasen kip sv. Lucije, s palmo mučeništva in očmi v rokah, v nebeški slavi med kopico angelčkov. Sam tron je okrašen s slikanimi ornamenti, svetniški sij pa prihaja od barvnega okna v ozadju. Čas iztekanja zlatih oltarjev se kaže v zalomljenih stranicah oltarja, akantovi ornamentiki, svedrastih stebrih in velikih nišah. Stebri tudi niso okrašeni z vinsko trtico ali drugim rastlinjem (kar je značilno do konca 17. stol.), ampak so gladki in v barvi posnemajo kamen. Svetniki v atiki najbrž predstavljajo cistercijane, poleg sv. Lucije pa stojita dve redovnici. Oltarna menza je okrašena z dobro ohranjenim poslikanim platnom, ki v medaljonu na sredini predstavlja glavno svetnico, okrog pa se bohotijo cvetovi. Svetloba v cerkev doteka skozi pravokotna okna visoko v steni, ki so simetrično razporejena po severni in južni steni tako v prezbiteriju kot v ladji. V prezbiteriju in na slavoločni steni visi nekaj zahvalnih tabel sv. Luciji za ozdravljenje na očeh. Najstarejša slika (v novejšem okvirju) z latinskim napisom nosi datum 3. junij 1668. Iz tega verjetno lahko sklepamo, da je takrat že obstajala ta romarska pot. Dodatni okras na oltarnih menzah pa so lepo rezljani leseni trinožni svečniki, ki so v tem primeru pozlačeni. Prezbiterij in ladjo z obokanim stropom ločuje slavoločna stena z visokim in širokim polkrožnim slavolokom. Stene prezbiterija in ladje so okrašene z dvojnim baročnim zidcem. V ladji za slavoločno steno stojita dva zlata oltarja, obrnjena proti vratom. Izdelana sta pod isto roko (tudi prižnica). Svedraste stebre še krasi vinska trta, zato ju lahko datiramo v konec 17. stol. Barvno sta zelo okusna - z odtenki rjave se prepleta bleščeče zlata. V župnijski kroniki beremo, da ju je tako skupaj s prižnico dal prebarvati župnik Plešic (1905-57). Sumim pa na kasnejši rezbarski dodatek: akantovo listje na desni strani levega oltarja in levi strani desnega. Ta okrasek izstopa iz oltarjev, pripet nanju le na eni strani, na prižnici pa se ne pojavlja. Levi oltar je posvečen Mariji Brezmadežni, desni pa sv. Jožefu, v atiki nad njim pa v niši stoji sv. Zaharija. Tudi stranska oltarja sta imela prvotno antipendije, slikane prte, kot glavni oltar, ohranil pa se je (slabo zaradi vlage) le še pri desnem. Izgleda, da je le-ta starejši od antipendija na glavni oltarni menzi, saj je ličnejše izdelan (rastlinska ornamentika!); prt na glavnem oltarju ga najbrž le posnema, posebno v ornamentiki, a ne preveč posrečeno. Ponavadi so oltarne menze dobile tak prt sočasno z oltarjem. Ob severni ladijski steni pa stoji že omenjena prižnica, ki je nastala sočasno s stranskima oltarjema, torej nekako konec 17. stol. (Stebri so že zaviti, kar naznanja pozno dobo zlatih oltarjev, so pa okrašeni z vinsko trto, to jih postavlja pred začetek 18. stol.) Je ravno tako okusnih barv kot stranska oltarja, saj je bila prebarvana sočasno z njima. V nišah nosi štiri evangeliste. Streha prižnice pa je spet sumljiva: bogato akantovo listje, ki podpira angelčka, nekako ne sodi zraven in je verjetno kasnejši dodatek. Zdaj se usmerimo pod kor, kjer stoji najmanjši, a najstarejši oltar v tej cerkvi. Vidi se, da je od dežja izpran, saj je stal na hodniku pred cerkvijo. P. Jauh leta 1963 piše: “Stari oltar sv. Lucije, ki je stal na cerkvenem hodniku, smo na željo nadškofijskega ordinariata zaradi varnosti pred krajo postavili v cerkev na za to posebej izdelan podstavek.” Mali oltar je tudi zelo natančno in lično izdelan, kar mu daje posebno ljubkost in tudi imenitnost. Spada v dobo zlatih oltarjev, nekako v drugo pol. 17. stol. V ta čas ga postavlja bogata rastlinska ornamentika (ne še akantova) na ravnih stebrih, pa tudi obrobah niš in podstavkih. Žive barve (temno modra, rdeča, zelena) še povečajo estetski učinek in izraznost malega oltarja. V stiških dokumentih je ohranjeno [Mlinarič], da je opat Motoh (1661-80) dal postaviti v cerkvi sv. Lucije v Mišjem Dolu lep baročni oltar. Možno bi bilo, da je to ta oltar. In zdaj še na leseni kor na lesenih stebričih. Na njem domuje majhna lesena omara z okrašenim portalom. V njej se skrivajo ene redkih omaričnih orgel v Sloveniji. Njihovo fotografijo in kratek opis najdemo tudi v nekem stenskem koledarju (približno 15-20 let nazaj), ki je vsak mesec predstavljal kake znamenite orgle, pri mesecu decembru. Predstavljene so takole: “Majhne prenosne orgle v podružnici sv. Lucije v Mišjem Dolu sodijo gotovo med izjemne primerke tovrstnih inštrumentov, najdenih na Slovenskem, izdelovalec ni znan, kronika pa omenja ljubljanskega mojstra. Časovno lahko to čudovito glasbilo postavimo v začetek 18., nemara celo v drugo pol. 17. stol. Lično poslikana krilna vratca, okrašene tipke in portali nam dajejo slutiti, da je ta pozitiv-portativ priromal v Mišji Dol že kot staro glasbilo morda iz bližnje Stične ali katere bogatejše župnije.” Naj še opozorim na dejstvo, da je inštrument v slabem stanju in potreben obnove. Menim, da bi si cerkev zaradi svojega bogastva zaslužila spomeniško varstvo, ki ga tudi nujno potrebuje, sicer bodo umetnine propadle in jih nič več ne bo moglo obuditi v življenje. Sv. Janez Krstnik na Dolnjem Vrhu Ta cerkvica, grajena v preprostem ljudskem slogu, nima zgodovinskih omemb, oziroma jih vsaj jaz nisem našla. Postavljena je po srednjeveškem redu v smeri vzhod-zahod, letopis slovenske Cerkve navaja kot čas postavitve 17. stoletje. Ni prav velika, daje pa zato občutek domačnosti. Prezbiterij je tristrano zaključen (gotika), svetloba prihaja vanj skozi preprosti romansko-gotski okni (šipa je verjetno zaradi lažjega oblikovanja polkrožna, medtem ko je zid zašiljen). Okna so simetrično razporejena na severni in južni steni. Strop prezbiterija je obokan. Prezbiterij od malo širše ladje loči slavoločna stena s precej nizkim polkrožnim slavolokom. Strop je plitvo obokan z lesenim opažem. Ladja ima po Cerkev sv. Janeza Krstnika na Dolnjem Vrhu eno veliko pravokotno akno sredi vsake stene, na koru pa prav tako po eno majhno polkrožno. Na mestu, kjer stoji levi stranski oltar, pa je v zidu velika polkrožna niša. Kaj dela tam in v kakšen namen naj bi kdaj služila, ni jasno. Stene ladje tik pod stropom krasi preprost venčni zidec, pobarvan rumeno. Pevski kor je lesen, poslikan s šablono v živih barvah (svetlo modra podlaga, vzorec temno modra, rdeča, rumene ločilne letvice), ki prijetno popestri cerkveno notranjščino. Zvonik, ožji od ladje, stoji na njeni zahodni strani in je v osnovi enak prim-skovškemu: spodaj je štirioglat, v nadstropju pa je nepravilni oktagon - severna, južna, vzhodna in zahodna stran so širše od ostalih štirih, verjetno zaradi velikih (preprostih) lin. Možno je tudi, da je bil včasih zvonik cel štirioglat, saj sedaj line delujejo kar prevelike (posebno od znotraj); v baroku pa so mu dali današnjo obliko. Seveda, če je cerkev obstajala že prej ... Imajo pa velike line to dobro stran, da glas zvona skoznje prosto zapluje in se daleč sliši. Mogoče so jih prav zaradi te praktičnosti naredili tako velike. Zvonovi so danes v zvoniku trije: najstarejši, bronast, a žal počen, iz leta 1930 (verjetno Samassov!); malo manjši, bronast iz leta 1977 (namenjen za Hrvaško), ki ga nadomešča; in veliki železni zvon iz leta 1923 (je nadomestil bronastega, vzetega v 1. svet. vojni). Streha zvonika je novogotske oblike. Pod zvonikom je vhod v cerkev. Kamnit portal je lepo oblikovan v gotsko zašiljen lok. Vrata so bila prvotno verjetno tik pod tem lokom, saj zid med vrati in kamnitim lokom ni kamnit, kar kaže na mlajši nastanek. Tudi sama vrata imajo na zunanji strani povrhu nabite okrasne deske, ki so verjetno krasile že prejšnja vrata, saj so na vrhu, kjer so odžagane, rahlo zašiljene. Verjetno so jih malo odžagali tudi spodaj, sicer na vrhu še ne bi bile zašiljene (sedanja vrata so nižja od prvotnih). Zunaj najdemo na južni ladijski steni, levo od pravokotnega okna, monumentalno fresko sv. Krištofa (seveda se skriva pod beležem in je vidna le, v kolikor je dež ta belež že izpral; noge so jasno vidne), ki je značilna za srednji vek. Takrat je bilo med ljudmi razširjeno verovanje ali prepričanje, da bodo srečno umrli, če bodo isti dan pogledali sliko sv. Krištofa in se mu priporočili (nekdaj je bil omenjeni svetnik priprošnjik za srečno zadnjo uro, kasneje popotnikov in danes voznikov. Da se je Krištof videl čim dlje, so ga slikali v nadnaravni velikosti in na tisto stran cerkve, kjer ga je videlo največ ljudi. To nam daje slutiti, da je cerkev srednjeveška, saj so kasneje (z opustitvijo prepričanja) takšne slikarje verjetno opustili. Na isti steni najdemo obrise še ene freske, in sicer desno od velikega okna; kaj prikazuje, se še ne da ugotoviti. S preprostimi ornamenti, ki so verjetno baročnega značaja, je okrašen tudi prezbiterij. Sest zaporednih vrst krasi vzorec iz ravnih črt z osnovo pravokotnika, zgornjo vrsto pa gradi vzorec z osnovo polkroga. Oba sta delana s šablono. Teren tu ni raven in se proti severu rahlo dviguje, kar je najbolje opaziti ravno pri prezbiteriju. Okraski potekajo v vzporednih linijah glede na streho. Prezbiterij in ladjo pa krasi tudi preprost talni zidec. Ornament z osnovo pravokotnika Ornament z osnovo polkroga In zdaj se vrnimo v notranjost, k oltarjem. Glavni oltar nosi v latinskem napisu letnico 1724, ki je tudi nedvomno leto njegove izdelave. To je čas izzvenevan-ja zlatih oltarjev in ta je najbrž ena izmed njegovih preprostih oblik. Ali pa si sploh ne zasluži več tega naziva? Svetniki dosledno stojijo v nišah, v glavnem tronu stoji sv. Janez Krstnik (obnovljen pred desetimi leti) s svetniškim sijem okrog glave, ki prihaja od okroglega okna z rumeno šipo v vzhodni steni prezbiterija. Levo od Krstnika stoji evangelist Janez, desno najbrž sv. Gregor Veliki, papež. V atiki je na sredini sv. Zaharija, levo od njega sv. Apolonija s kleščami, desno pa sv. Neža z jagenčkom. Stebri v oltarju so ravni in svedrasti, s korintskimi kapiteli, gladki. Akantovo listje se pojavlja ob medaljonu z latinskim napisom, ob straneh, na vrhu; v stisnjeni verziji obroblja tudi glavni niši. Prebarvan je bil za časa župnika Plešica (1905-57), vendar manj srečno kot stranska oltarja in prižnica v Mišjem Dolu, kot v župnijski kroniki ugotavlja tudi p. Jauh. Predvsem prevladujoča zelena barva je zelo neokusna. Glavno oltarno menzo (tako kot primskovške nosi pečat ljubljanske nadškofije), ob praznikih tudi stranske, krasijo leseni svečniki na trinožnem ali okroglem lesenem podstavku (kar pet različnih oblik!), pobarvani s srebrno barvo. Sprednja stran oltarne menze, obrnjena proti vernikom, je okrašena z lesenim križem grške oblike in pobarvana z živimi barvami (rdeča, rumena, siva). V ladji pa se nam pogled ustavi na lestencu s steklenimi okraski. V trikotu med slavoločno in južno ladijsko steno stoji desni stranski oltar, ki se razlikuje od glavnega in kaže na malo starejši nastanek (konec 17. stol.). Najbrž ima v medaljonu pri dnu oltarja zapisano letnico nastanka, a je prebarvana. Prvotno ne uporablja akantovega listja, sedaj ga ima na vrhu in ob straneh in je le neokusen kasnejši dodatek. Stebra sta žlebičasta s korintskimi kapiteli. Glavni svetnik je Anton Puščavnik (prašiček, levo od njega je najbrž Anton Padovanski, desno Matija (sekira), v atiki pa kraljuje Marija Kraljica (krona). Svetnika ob straneh skorajda ne pristajata k oltarju, saj sta sedanja podstavka zanju nekako premajhna, prej bi spadala v atiko (že po svoji velikosti; a verjetno bi bila malo višja od Marije). Tudi v ta oltar zelena barva nikakor ne paše. In še levi stranski oltar, ki stoji v trikotu slavololočne in severne ladijske stene. Na tem mestu je po pripovedi domačinov nekdaj stal podoben (izpod iste roke) oltar, kot je desni stranski, pa je enkrat padel in se razbil. Nato so naredili sedanjega. Slika sv. Notburge je ponesrečeno prebarvana, v okvirju se prepletajo akantovi listi. Ta oltar je najmlajši, akantov okvir ga postavlja v 18. stol. V tem okviru najbrž skuša posnemati glavni oltar ali pa mišenjskega, na katerega spominjata tudi glavici angelov v spodnjem delu, le da sta v Mišjem Dolu obraza precej lepša. Enako kot prej opisana je tudi ta oltar neokusno prebarvan. Vsi trije oltarji so preprosto delo ljudskih rezbarjev, kar izhaja tudi iz dejstva, da ta cerkev ni spadala pod Stično kot prejšnje štiri. Leseni oltarji so danes v že zelo slabem stanju in kličejo k obnovitvi. Zaključek V umetnostnem pregledu primskovških cerkva skozi plasti zgodovine, zavite v skrivnostnost, smo prišli do konca. V arhitekturi je prednjačila gotika, ta “prvi kvalitetni dosežek naše umetnosti”, kot jo je označil Komelj. Spoznali smo se z dvema obokoma: s petdelnim rebrastim obokom, ki na naših tleh velja za posebnost in ga povezujejo s cistercijansko umetnostjo, ter z obokom, ki je dokaj razširjen v gotskem obočnem sistemu, in ga imenujemo zvezdast. Okras, ki hkrati spada v notranjost in zunanjost, predstavljajo krogovičja v zašiljenih vrhovih oken. Posebno vpetost v čas pa predstavljajo tudi obočne konzole in sklepniki s svojo obliko ali mojstrskim znakom. Gotika se je pri nas zelo razvila in se tako rekoč spojila s slovensko zemljo in slovenskim človekom. Svoje sledi nam je zapustila od svojega prihoda na slovenska tla v davnem 13. stoletju pa tja do skrajnih časovnih meja svojega izzvenevanja v 18. stoletju. V času, ko se je stavbarska gotika začela poslavljati od nas, se je v kiparstvu bohotil barok. Ze v 17. stoletju nas je vanj vpeljal ljudsko poimenovani zlati oltar, katerega najdemo tudi na Primskovem. Barok je svoje dodal tudi arhitekturi. Predvsem se je zapisal v že obstoječe arhitekture z obokanjem stropov, zunanjim členjenjem sten, z ornamentalnimi freskami in okrasnimi zidci, tudi s štukaturami. V samostojnem arhitekturnem izrazu pa je uvedel ravno zaključen prezbiterij. Kot za gotiko v arhitekturi lahko rečemo za barok v kiparstvu oz. rezbarstvu, da se je naselil v srcih slovenskih ljudi. Z reliefi, vzidanimi v steni primskovških cerkva, pa se je v našo umetnost zapisal njen najzgodnejši duh. Od kod izvirajo, katera roka jih je izklesala in kdaj, je zavito v pajčevine pozabljene zgodovine. Ali pa se ti podatki še dajo odkriti? Ob brskanju po zapiskih in skromni župnijski kroniki mi je župnik namignil, da se lahko dragoceni podatki še skrivajo v fasciklu latinskih in nemških zapisov o Primskovem, ki ga hranijo na škofiji. Srednji vek je s svojim redom postavitve cerkva (vzhod-zahod) zaznamoval delno ali v celoti tudi naše cerkve; zaradi verovanja v pomoč sv. Krištofa ob zadnji uri pa poslikal najbolj vidne stene cerkva z monumentalnimi freskami tega svetnika. In da ne pozabim male omare, ki skromno domuje na mišenjskem koru, v sebi pa hrani dragocenost. Omarične orgle! Verjetno so ta veliki inštrument tako pomanjšali in zaprli v lesen okvir predvsem zaradi praktičnosti: lažje se jih je dalo prenašati. Pa čas Turkov, ki je zapustil kamnite obrambne zidove in mnogo ljudskih pripovedk. Svoj spomin je pri nas zapustil tudi v križevem potu, kjer turški fes, simbol slabega (Turki!), pokriva glavo Pilata. Mnogo prelistanih knjig, pogovorov, poti, samotnih ur poglabljanja in raziskovanja ... pa tudi veselja in navdušenja ob odkritjih pravih podatkov in spoznanjih; občudovanja umetnin tako v detajlih kot v celoti... To je kratek opis moje aktivnosti pri nastajanju te seminarske naloge. Seveda so mi usluge in znanje prijaznih ljudi pri mojem delu utrli mnogo poti, nekaj mi jih je seveda ostalo zaprtih. Vesela sem, da sem se lotila tega raziskovanja, saj me je to delo obogatilo na poseben način, obiskovalcem naših cerkva pa bo ponudilo osnoven opis umetnin, ki jih lahko vidijo. Viri in literatura Debenjak, Doris. 1996 Wörterbuch-Slovar. Celovec. Drava. Fister, Peter 1975 Arhitektura slovenskih protiturških taborov. Ljubljana. Slovenska matica. Grebenc, Jože M. 1973 Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1135 Ljubljana. Gregorič, Jože. Cistercijani v Stični. Kavčič, Janez. 2000 Znamenje vekov: Cerkev svete Trojice v Idriji 1500-2000. Idrija. Založba Bogataj. Komelj, Ivan. 1973 Gotska arhitektura na Slovenskem. Ljubljana. Slovenska matica. Kos, Milko. 1975 Gradivo za historično topografijo Slovenije. Ljubljana. Letopis Cerkve na Slovenskem 2000, str. 261. Mlinarič, Jože. 1995 Stiška opatija 1136-1784. Novo mesto. Resnik, Jakob. 1964 Ave Marija koledar, str. 70: Marijina božja pot na Primskovem pri Litiji. Cleveland, Ohio. Sporn, Pavel. Župnik na Primskovem. Stele, France. 1966 Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Ljubljana. Mladinska knjiga. Valvasor, J. V. Slava vojvodine Kranjske, II. zvezek, str. 824. Vidmar, Franc. Župnik v Loškem Potoku in dekan Ribniške dekanije. Vrišer, Sergej. 1976 Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji. Ljubljana. Slovenska matica Zadnikar, Marijan. 1990 Stična, Znamenitosti najstarejšega slovenskega samostana. Ljubljana. Družina. Župnijska kronika (Primskovo), največ od p. Jauha (župnik 1963-64); zapiski župnikov, npr. Humarja (v cirilici). Žurga, J.-Maršič, S. M. 1998 Čudodelnik s Primskovega, Jurij Humar 1819-1890. Celovec-Ljubljana-Dunaj. Mohorjeva založba. Priloga: Protiturški tabor V 15. in 16. stoletju so Turki množično oblegali naše kraje, jih ropali in požigali, ljudi pa pobijali ali vodili s seboj v suženjstvo (mlade dečke vzgajali v janičarje). Pred njimi so se ljudje zaščitili, kakor so vedeli in znali. Tabori, ki so “ljudska” izpeljanka zaukazanega utrjevanja gradov, mest ali trgov, predstavljajo številčna (na Slovenskem jih je še okoli 200 ohranjenih in izpričanih lokacij) in oblikovno izredno bogat arhitekturni pojav (sorodno arhitekturo najdemo tudi na Koroškem in v Romuniji). Poznamo npr. dolinsko pregrado, signalno postojanko, zatočišče, obzidano ali utrjeno cerkev, taborski kompleks, gradu priključen tabor. [Fister] Primskova gora ima strateško zelo pomemben položaj, saj nudi bogat razgled na vse strani, razen na severovzhod. Zato je imela v prvi vrsti pomembno signalno vlogo (kresovi), hkrati pa je kot utrjen taborski kompleks služila domačinom kot zatočišče. Tabor je bil dokaj obširen, tako da so ljudje lahko spravili v njem tudi svojo živino. Obsegal je vse tri cerkve, gospodarska poslopja ter župnišče in kaplanijo. Glavni vhod, ki je ohranjen še danes, je bil med župniščem in kaplanijo. Tabor je bil obdan z dvojnim obzidjem [Fister, Krajevni leksikon Dravske banovine] in verjetno dvema obrambnima stolpoma [K. leksikon D. b.]; na zahodni strani je stolp še delno ohranjen, a preraščen z bršljanom in zato težko opazen. J. Resnik o tem piše takole: “Hrib -Primskovo je bil nekdaj ves obzidan. Sledovi zidu se še poznajo. Na vsaki strani hriba je bil močno zgrajen stolp, na katerem je bila straža, ki je opazovala, kdaj in kje se bodo prižgali stražni ognji, ki so oznanjali nevarnost.” Na vzhodni strani obzidja se vidi - majhen stranski vhod (danes zaradi pota le malo dvignjen od tal, včasih več, ponavadi dva sežnja, zato so do njega prišli le po lestvi), ki je povezoval zunanjo in notranjo utrdbo. Ostanki obzidja so še vidni, a močno propadajo zaradi slabega materiala. Kot piše Peter Fister, je bilo prim-skovško obzidje grajeno iz preperelih kristalastih skrilavcev, ki so preprosto razpadli, slabo apno pa je vzrok, da je vezni sloj skoraj popolnoma izginil. Tak gradbeni material najdemo tudi ponekod na Štajerskem. Na splošno so bili obrambni zidovi grajeni iz kamna, ki so ga kopali v bližnjem kamnolomu, ter apna - prav tako iz bližnje okolice. Na Primskovem je zid grajen iz bolj pravilno oblikovanih lomljencev. Takšna zidava je značilna za južnejše in primorske predele. [Fister] Kot že rečeno, je bilo na Primskovem dvojno obzidje. To je poseben tip obzidja, ki je bilo lahko delno, popolno ali dodatno. Lahko je še dodatno utrjevalo tabor na vpadnih straneh ali pa nudilo prostor za živino. [Fister] Kot piše Humar (glej spodaj), so bile pri nas med zidovoma žitnice in hlevi za živino. Najbrž je bil dvojni zid okoli in okoli ali pa ga na skrajno severni strani ni bilo. Severno pobočje je zelo strmo in dostop s te strani bi bil Turkom skorajda nemogoč. Za dvojno obzidje je tudi značilno, da je zunanje vsaj za polovico nižje od notranjega. Tako so branilci lahko z obeh obrambnih linij naenkrat streljali na napadalca, če pa je ta prodrl skozi zunanje obzidje, pa je bilo to nizko in ga ni ščitilo, temveč ga je kot pri nizkih obzidjih utrjenih cerkva prisililo, da je ostal nezaščiten v neposredni strelni bližini branilcev. [Fister] Danes se med zidovoma v višini zunanjega zidu vije travnata “cesta”, po kateri ponavadi potekajo procesije. Humar piše (prepisal p. Jauh): “Pota okoli zidu včasih ni bilo, tega je napravil župnik Januvar Strah (župnik od 5. 11. 1863 do 2. 12. 1872). Tudi gospodarska poslopja je dal on napraviti prav praktično (p. Jauh dodaja: “... pa so jih 11. 1. 1943 požgali (partizani), leta 1946 in 1947 so jih domačini za silo popravili ...”). Gospod Strah (njegov spomenik je vzidan v severno steno ladje sv. Nikolaja) je bil praktičen stavbenik, zraven pa delaven in priden ... Zgornji zid (vzhodna stena) živinskega hleva (na severni strani mu je prizidan še danes stoječi obrambni stolp) je taborski zid. Za prostor je bilo poskrbljeno, kje pa naj ljudje dobijo vodo, ko bo tabor oblegan? Med slovenskim ljudstvom je dokaj razširjeno izročilo o tajnih izhodih, predvsem o dolgih podzemskih hodnikih, ki naj bi povezovali tabore bodisi z gradovi bodisi s podzemskimi jamami. [Fister] Tako tudi na Primskovem. Se vedno je živo izročilo, da je iz tabora na Primskovem vodil podzemni rov do potoka v dolini. V zapiskih nekega župnika, najbrž p. Jauha (po predhodnih zapiskih župnika Humarja), beremo: “Na Primskovim je bil nekdaj “tabor”, obzidan okoli in okoli. Vrata so bile ene same med župniščem in kaplanijo, ki so se ponoči zapirale. En skriven izhod iz ene tabora je bil pod zemljo do studenca na “Daljence”. Med zidom so bile žitnice in “hlevi za živino.” V Humarjevih zapiskih v cirilici beremo tudi: Ljudje pripovedujejo, da je doli v grapi pri potoku luknja, ki gori na Primskovo drži. To je predor; po katerim so ob časi turških navalov ljudje v tukajšnji tabor vodo nosili, ko so bili pred Turki v tabor zbežali. Se se vidijo tu in tam po hosti doli vdrtine, kjer se je obok v prerov vdrl.” Ta rov naj bi držal iz cerkvice sv. Petra. Danes ni več jas- nih sledov o tem rovu niti ni jasno, kateri naj bi bil omenjeni potok, do katerega je držal. Po ljudskem izročilu ni primskovški tabor nikdar padel. Poseben niz ljudskih pripovedi na Slovenskem je vezan na pomoč raznih svetnikov, ki so pripomogli k “čudežni” rešitvi. Največ jih je vezanih na Marijo, ki je v podobi Marije-zaščit-nice s plaščem ostala skoraj nekak simbol; zato je morda nekaj taborov nastalo prav ob cerkvah, ki so bile njej posvečene. Velikega tabora na Primskovem (znan tudi tabor pri Mariji Skali) naj bi po izročilu Turki nikoli ne oblegali prav zaradi cerkve, ki je posvečena Mariji. [Fister] S Turki pa je po ljudskem izročilu povezano tudi ime bližnjega pobočja na jugovzhodni strani Primskove gore; imenuje se Kukelj. Do tega kraja naj bi prišli Turki in kukali gori na Primskovo, ko pa so videli močno obzidje okoli cerkve, so se kar obrnili in odšli nazaj. Ko je turška nevarnost minila, so ljudje tako ali drugače uporabili taborski zid. Iz zunanjega ali slabše grajenega zidu so najbrž pobirali kamenje za zidavo hiš ali hlevov ipd. Na Primskovem so med zidovoma naredili pot, del obrambnega zidu pa uporabili kot zunanjo steno za hlev. Zid pa so uporabili tudi v okrasne namene. Nanj so med župniščem in kaplanijo leta 1770 naslikali fresko (z napisom), katere ostanki (kolikor ni zbledela in se omet ni odkrušil) so vidni še danes. Župnik Humar (1876-90) jo opisuje takole: “Nad vrati na zidu tabora je zapisano: ‘Confraternitas beata Virginis Deiparae, beati Augustini et piae Monicae in suffragia gregi iesus instituta gratiis Xsaverii abbatis baronis Tauferer. ’ To je zapisano vse z velikimi začetnimi črkami. Te črke so letne številke, ki so podčrtane in to da sešteto letno številko 1770. Namalani so omenjeni svetniki (Marija, Avguštin, Monika - svetniki glavnega oltarja - in opat Taufferer [Gregorič; opat Franc Ksaver baron pl. Taufferer 1764-84, zadnji pred razpustom (cesar Jožef II, 1784) samostana; 1898 menihi spet pridejo v Stično], duhovnika, cerkev, Primskovška gora, Gradišče, znamenja križevega pota, Mišjedolska cerkev, nad Gradiščem po zraku pa vica, in malo nižje pod Devico Marijo sv. Frančišek Ksaverij. ” . i.. r' Vinko Zadražnik GRADNJA CERKVE SVETEGA PETRA NA JEŽNEM VRHU Zamisel za gradnjo sega 150 let nazaj, ko je na tej domačiji živel človek, po imenu Peter. Hotel je postaviti cerkvico, posvečena naj bi bila svetemu Petru. To mu takrat zaradi neznanih okoliščin ni uspelo. To sem zvedel od starih ljudi. Drugo pobudo je dal moj oče. Cerkvico naj bi postavili v zahvalo za rešitev, da smo ostali živi, ko nam je bila namenjena smrt. Leta 1944 so namreč partizani ponoči pobrali 60 ljudi, nas zaprli v hleve na poljanah, večino pretepli, bili smo brez hrane, čez dva dni so nas gnali proti opuščenemu rudniku, kjer nas je čakala smrt. Po naši molitvi k Materi Božji in posredovanju partizanskega oficirja, ki je tedaj prijezdil k vhodu v rudnik, so nas gnali nazaj v zapore in pozneje izpustili. Do te gradnje bi gotovo ne prišlo, če ne bi bilo osamosvojitve Slovenije leta 1991. Do takrat smo samo na tihem mislili na gradnjo. Na upravni enoti sem se pozanimal glede gradnje in dobil sem dovoljenje zanjo. Gradbeni odbor se je prvič sestal 15. 9. 1995. V njem so bili moji bratje Nace, Tine in Jože, predsednik odbora sem bil jaz. Zbiral sem dokumentacijo in razna soglasja za gradnjo in le-ta je stekla. A gradbeni odbor se je začel krhati, tako da sem ostal sam. Delo sem nadaljeval, pomagali so mi ljudje, zvečine revni, in gradnja je bila končana konec maja 1998. Z ženo sva nabavila pri slovenskem podjetju v Žalcu pri Celju dva nova zvonova. Kip svetega Petra mi je izdelal Bojan Stine iz Javorja pri Litiji. Cerkev je 11. 7. 1999 blagoslovil škofov namestnik Božidar Metelko. Tretji zvon je 8. 7. 2000 blagoslovil nadškof dr. Franc Rode. Cerkev je grajena iz betonskih kvadrov, kritina je tegula, streha zvonika je iz bakrene pločevine. Prvi zvon je posvečen Devici Mariji, drugi sv. Antonu in tretji sv. Petru. V poletnih mesecih je v cerkvi sv. maša. Ker je cerkev v središču bližnjih okoliških vasi, se je tudi tedensko udeležuje precej ljudi. Pozimi pa v cerkvi ni maše. Marta Kovačič KAPELICE V ŽUPNIJI PRIMSKOVO Mišji Dol (Križišče) - sv. Anton Padovanski Kapelico je postavil Anton Kuhelj leta 1926. Ko je bil njegov sin Miha ujet v ruski fronti, se je zaobljubil, da jo bo postavil, če se bo le-ta srečno vrnil domov. Miha se je res srečno vrnil, oče Anton pa je držal obljubo in sezidal kapelico. V njej je postavljen kip sv. Antona Padovanskega in dve sliki. Prvi kip so razbili. Na pobudo Franca Coža so leta 1997 kapelico obnovili. Ani Kuhelj je preskrbela nov kip iz Padove v Italiji in so ga plačali vsi, ki so pomagali pri obnovi kapelice. Poleg kipa sta v njej še dve sliki. Eno je podarila Ani Kuhelj, drugo pa Pavlihovi. Kapelico je 18. 9. 1997 blagoslovil župnik Pavel Sporn. Na kapelici je napis Sv. Anton prosi za nas in obe letnici, postavitve in obnove. Mišji Dol (Križišče) - sv. Anton Padovanski Blagoslovitev obnovljene kapelice sv. Antona Padovanskega Obla Gorica - Marija z Jezusom Bilo je v turških časih, ko je v vas prijezdil nek Turek na konju. Babjekova mati je ravno pekla kruh, konj pa je jedel testo iz peharjev. Zena je Turka udarila z loparjem za kruh in ga tako ubila. Domačini so ga zakopali. Ker pa je potem na tistem mestu začelo strašiti, so tam postavili še kapelico. Od takrat ne straši več. V kapelici je najprej stal Marijin kip z Jezusom, pa so ga ukradli. Za tem so notri postavili kip sv. Jožefa, tudi tega so ukradli. Oba je iz lesa naredil Viktor Lokar. Nazadnje pa je notri spet postavil kip Marije z Jezusom, ki je ostal, ker ga je naredil iz mavca. Pred približno štiridesetimi leti so Kuhljevi prekrili kapelico in podarili še dve sliki. Stara Gora (Knekeljc) - Marija z Jezusom Kapelica je bila postavljena leta 1872, obnovljena pa leta 1994. Za obnovo so skrbeli Možinovi pri Niklerjevih. Na njej je vklesan napis IHS in letnica postavitve. 10. 7. 1994 jo je blagoslovil župnik Pavel Sporn. Drugih podatkov o njej ni ohranjenih. Primskovo (Mengeš) - Brezmadežna Marija Janez Golob je imel že kot otrok veliko veselje do kapelic. Ko je hodil še v šolo, je na mejici pod slivo postavil prvo iz škatle za »šmir«, visoko približno 15 cm. Naslednje leto je to podrl in na istem mestu postavil večjo, visoko več kot 1 m, iz lesenih desk. V njej so bile podobice in tablice. Ker se mu je zdelo tu premalo prostora, je to kapelico spet podrl in na drugi strani ceste, kjer stoji tudi sedaj, postavil novo. Naredil jo je iz lesa, potem pa les pobelil z apnom, da je izgledala kot bi bila zidana. V njej so bile najprej table, kipa še ni bilo. Tudi to je podrl. Zadnjo, četrto, ki stoji še danes, je sezidal pred letom 1940. Leta 1940 pa je bila obnovljena. Zidati sta pomagala France in Tone Golob. Blagoslovitev obnovljene kapelice v Mengšu Drugič je bila obnovljena in blagoslovljena leta 1993, obnavljala sta jo Lojze Golob in Janez Selan. 16. 5. 1993 jo je blagoslovil župnik iz Primskovega, prof. Pavel Sporn. Pred obnovitvijo je bil na kapelici napis Marija brez madeža spočeta, sedaj pa piše Kraljica miru prosi za nas. Zraven pa je zapisana letnica prve obnove 1940. V njej je kip Brezmadežne Marije in angelčki, ki so bili prenovljeni takrat kot kapelica. Janez je postavil kapelico za srečo v življenju. Bil pa je edini v družini, ki je bil ubit. Vsi drugi bratje so ostali živi. Janeza pa so poleti, ko so želi pšenico, ubili črnorokci. Kopačija (Bingovna) - Brezmadežna Marija Tukaj je bila kapelica postavljena okrog leta 1808. Nek oskrbnik Otočca je prišel kupit majhno posestvo v vas Primskovo. Zraven pa je kupil tudi kapelico. Čez čas je s težavo prodal celo domačijo. Na Kopačiji je kupil novo zemljo in da bi si olajšal vest, ker je z domačijo prodal tudi kapelico, je dal tu zgraditi novo. V kapelici je kip Brezmadežne Marije in angela. Nekoč (kakšnih sedemdeset/osemdeset let nazaj) so Marijo in angela ukradli in jih vrgli na cesto. Marija je bila v celoti uničena, angeli pa delno. Imeli so zlomljene peruti. Domačini so okrušene in opraskane kipce postavili nazaj. Taki so ostali vse do leta 2000, ko so jih obnovili skupaj s kapelico. Pobudo za obnovo je dal Stane Vidgaj. 20. 8. istega leta jo je blagoslovil g. župnik in prof. Pavel Sporn. Na kapelici je napis Marija. Obnovljena kapelica ob itmožju Primskove gore ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO L I T i J A MATIČNA KNJIŽNICA Gradišče (pri Povškovih) - Marija Lavričeva mama (po domače Hribarjeva) se je zaobljubila, da bo postavila kapelico, če se bo sin srečno vrnil iz avstro-ogrske vojne. Po potrebi vojske so dali sina domov, mama je bila srečna in je izpolnila obljubo. Ta kapelica je bila zgrajena približno 150 let kasneje kot na Kopačiji, torej okrog leta 1960. V njej so bili kipi sv. Lucije, hudička in še enega svetnika ter dveh angelčkov. Te kipe, razen angelčkov, ki sta še vedno v kapelici, so dali prebarvati nekemu pleskarju. Obljubil je, da bo vse prenovil in popravil. Za ta čas pa je v zameno pustil Marijo. Kipcev ni nikoli prinesel nazaj, nekdo je rekel, da je med tem časom umrl. Tako je v kapelici še vedno Marijin kip. Na vrhu pa sta na vsaki strani en angelček, ki so ju prebarvali sami. Pred približno 20 leti, ko so obnavljali slike križevega pota, so kapelico prepleskali in naredili nova vrata. Zunanjost je ostala ista, kot je bila prvotna. Ob birmi istega leta pa jo je blagoslovil škof. Gradišče (pri Bancerletovih) - Marija z Jezusom Mimo te kapelice je včasih vodila božja pot. Po njej so ljudje ponoči romali do cerkve na Primskovem, v kateri so potem vso noč molili. Kapelica je bila postavljena leta 1893. Kdo jo je postavil, se ne ve, ljudje pa pravijo, da je Bancerletov oče večkrat klečal in molil v kapelici. Vedno, preden je kamorkoli šel, je najprej stopil vanjo po priporočilo. Tudi preden je šel zjutraj v hlev, mu je bila prva pot k Mariji. Kapelica je bila obnovljena in prepleskana. Nebo so pustili prvotno, zaradi zvezdic, ki so naslikane na njem. Na kapelici je napis Sveta Marija prosi Boga za nas ter letnica postavitve. Zagrič (pri Pograjčevih) - sv. Anton Padovanski Na kmetiji pri Pograjčevih je leta 1926 kapelico delal Anton Hren. Že pred tem je tu stal križ, ki so ga prodali Novogorskim. Anton je šel v Ameriko, da bi zaslužil denar za gradnjo hiše in poda. V spomin in zahvalo za srečno vrnitev je postavil kapelico. Ker je tam že prej stal križ, se mu je zdelo prav, da bi še naprej stalo eno znamenje. Ker pa je bil sam Anton, je hotel, da bi bila tudi kapelica posvečena njegovemu zavetniku, sv. Antonu Padovanskemu. Med ljudmi se govori tudi, da je bila postavljena v zahvalo za srečen porod. Pravijo, da je imela žena kritičen porod, pa se je zaobljubil, da bo postavil kapelico. Ker se je vse srečno izteklo, je izpolnil obljubo. Prvič je bila obnovljena okoli leta 1970, predvsem streha. Na vrhu je bil prej ošiljen betonski stebriček s križem. Sedaj pa je bakren. Temeljiteje je bila prenovljena leta 1995, zamenjali so streho. 11. 6. 1995 pa jo je blagoslovil župnik Ciril Merzelj, poleg njega pa sta bila še župnika iz Čateža in Primskovega. Na sprednji strani kapelice je napis Sv. Anton, prosi za nas, s strani pa na levi strani Čast sv. Antonu!, na desni pa začetnici imena in priimka postavitelja Antona Hrena GA H F ter letnica postavitve 1926. Kapelica je bila postavljena leta 1938. Antonija Ovnik se je zaradi bolezni zaobljubila, da bo dala sezidati kapelico, če se bo pozdravila. Res se je pozdravila, vendar takrat ni imela dovolj denarja. Ko pa se je poročila, sta jo postavila skupaj z možem Francem Pancarjem. Sezidala sta jo Filip Ovnik in njegov sin Jože, ki je bil arhitekt. Blagoslovil pa jo je g. župnik Anton Plešic. Prišel je s konjem in takoj po blagoslovu odšel. Kapelica je posvečena sv. Tereziji. Poleg njenega kipca je v njej še manjši Marijin kipec in križ, ki ju je vanjo postavila Ivanka Ihan. Na njeno pobudo je bila kapelica obnovljena skupaj s kipcem sv. Terezije. 13. 6. 1996 jo je blagoslovil župnik Pavel Sporn. Dolnji Vrh (pri Blazko\ih) - sv. Terezija Sevno (pri Mihi Bregarju) - Marija Kapelico je postavil Miha Bregar, ker v bližini ni bilo nobenega znamenja ali podobe. V Šentvidu je kupil Marijo. Sprva jo je mislil postaviti v križišču ob cesti. Ker tam ni dovolj njegove zemlje, jo je postavil doma. V meji je izkopal in izklesal kamen in sezidal kapelico. Poleg Marije je vanjo postavil še dva angelčka. Blagoslovil jo je župnik Pavel Sporn. Poljane (pri Pancarjevih) - Marija z Jezusom Pri Pancarjevih imajo kapelico vzidano kar v hišo. Marijo so kupili od Rosinovih. Rosinov oče se je zaobljubil, da bo postavil kapelico, če bo srečno prišel iz vojske. V ta namen je kupil Marijo. Iz vojske pa se ni vrnil, zato pri Rosinovih niso postavili kapelice. Zena je vprašala župnika, če smejo Marijo prodati. Po župnikovem dovoljenju so jo prodali Pancarjevim. Ti so hoteli zgraditi kapelico leta 1951, a jim država tega ni dovolila. Zato so jo potem vgradili v hišo v priprošnjo za zdravje in srečo. Kapelica je bila vgrajena že v stari hiši. Ko pa so gradili novo, so jo prenesli sem. Blagoslovil jo je župnik s Primskovega, prof. Pavel Sporn. Ježni Vrh (pri Kovačevih) Tudi pri Kovačevih imajo kapelico vgrajeno v hišo, ki je bila zgrajena pred vojno. Ko so zidali hišo, so pustili odprtino, da bi notri postavili kip. Morda je tam že prej stalo kakšno znamenje. V tej kapelici je znamenje križanega Kristusa. Poleg tega križa pa je še en, manjši križ v steklenički, na katerem je letnica 1902. Kapelice križevega pota na Primskovem Križev por 2003 (Fotografiral: Marijan Kozjak, Kranj) Med župljani se govori, da je bil križev pot postavljen pred prihodom Turkov. Natančnih podatkov o tem pa nimamo. Pravijo, da je pri gradnji kapelic pomagal cerkveni narod, ki je moral kamenje in malto nositi na trebuhu. Več sto let gre od ust do ust, da so hodili romarji molit križev pot od prve do zadnje postaje, preden so prišli k maši v glavno cerkev. Slike v kapelicah so delo slikarja Jermana in nosijo letnico 1981 ter njegov podpis. So kar dobro ohranjene. Leta 2002 pa so bile zaščitene. Zadnji dve kapelici križevega pota sta bili zidarsko obnovljeni. Obnavljala sta ju Miha Selan in Rudi Ovnik. Umetniško pa ju je takrat poslikala akademska slikarka Maša Bersan Mašuk. Marinka Viđgaj OD TABLICE DO RAČUNALNIKA Razvoj šolstva na Primskovem Začetki šolstva Do leta 1864 je znano le toliko, da je vsakokratni župnik poučeval mladino krščanski nauk. Okoli leta 1864 je prišel na Primskovo organist Matevž Draksler, ki je prvi začel poučevati čitanje. Sola ni bila redna. Organist Matevž Draksler je poučeval dve do tri leta, potem pa zopet vsakokratni župnik. Poučevati se je začelo pozno jeseni. V hudem mrazu se je pouk prekinil, spomladi pa je trajal nekako do binkošti. Ker ni bilo šolskega poslopja, se je poučevalo v župnišču. Prva zasilna šola Leta 1891 je na Primskovo prišel poučevat Janez Golob. Ustanovljena je bila prva zasilna šola. V šolsko stavbo so preuredili staro cerkev sv. Nikolaja, v kateri je bila ena učilnica. Leta 1903 je cerkev, v kateri je bila šola, pogorela. Leta 1905 so cerkev zopet uredili v šolsko stavbo, in sicer prostor za eno-razrednico. V tem letu je začel poučevati župnik Anton Plešic. Sola enorazred-nica še vedno ni bila redna šola. Prva redna šola Leta 1911 pa so na Primskovem odprli redno šolo - enorazrednico. Torej je bilo šolsko leto 1911/12 prvo leto redne šole. Poučeval je začasni učitelj in šolski voditelj Srečko Kavčič, ki je bil prvi redni učitelj na Primskovem. Pouk se je začel 18. septembra 1911 in je trajal do 15. julija 1912. Sola je bila vse do leta 1930 enorazrednica. Učitelj Srečko Kovačič je padel v prvi svetovni vojni. J • 'f f sstiS/tt-eVssd. -,---„^y ,-**>' S4,/t*’*«*j£*s l/k0** :.**-ć* ,*Ht- J**c2£‘ y>woW*«S'».. ^ V' jffi yi*,+«++t*' .-*'*%■/■ /<* /^v//«A -t>if sfttss4* -v'/t's esdtzd .. . è&y ,^*‘ , dtttrs y*rz+& w»» J&J&t ye , ittv S*tt*-tt**- rt-ejS*-,*-**?- »*« ,-t•*>»•*<' ^jé+re ,^é/tt^ft iftt-ttdyttn-td*-r-r/f' ì£ik>&*ri ■■*■**-jf***z*0*6eS ,&£>' vé/tìi- ''d/’S 'f&r"^f/ t*Zt>*iL^sxitiS4*2/ SXVtAjfa À* .**£***&- „&£<** ~o£f <£aL*+4 ^£|!mm. sr/systc (&4*X»c*ć ft' (*0!+ac++t*: .««'ió/ ,.**Zh£a& r^xxiS,'*. io r* f** * ( o *>■ca /», ' »ki Jii »»-j/Le.'* i«*™ e t, t* ÀmSjk « > u / « f ot.*** t ; „,4. A «•/ti ; ùi a >’ t* fatt y*«} /1 «4 f- //■ u j, » «eVt« t » A« p~r% tìAttJi« . M tu :ìÀc mu •’rt e xH:~£y C»tsCK.yCl /#•*’«*» *5*4- ru' f*MOMktcH 'n 'umd h f*ì txyf*4! . Učenci pred Hribarjevo hišo Dela in skrbi za krajane še ni bilo konec. Še naprej so si prizadevali in pomagali pri obnovi in urejanju prvega nadstropja v občinskem domu. Zgradili so tudi vodnjak in drvarnico. Poleg dela so ljudje za šolo podarili ves les in opeko. Leta 1954/55 je bila dograjena še druga učilnica v občinskem domu, in sicer v prvem nadstropju. Tako je pouk potekal v isti zgradbi, kar je bilo za učitelje in učence vsekakor boljše. Naslednja prelomnica je šolsko leto 1957/58. Takrat se je na Primskovem začel kombiniran pouk od 1. do 8. razreda v štirih oddelkih in je potekal v dveh učilnicah. Poučevali sta dve učni moči celodnevno. Kombinirani oddelki so bili številčno zelo močni, učilnica v prvem nadstropju pa majhna. Kljub težkemu delu in slabim pogojem dela je učiteljica Anica Flajs leta 1958 zapisala v šolski kroniki: »Vsem, ki boste poučevali v tem lepem okolju, med skromnimi otroškimi srci, ki sprejmejo vsako toplo besedo z odprtimi srci, želim, da bi ne pogrešali tistih dobrot, ki jih lahko nudita le večji kraj ali mesto. Tudi mir in lepa okolica, ki se razprostira tja do vznožja Gorjancev in kočevskih hribov, lahko bogatita in plemenitita srce.« Svečo je zamenjala žarnica Leta 1958 je bil dokončan glavni vod elektrifikacije - v šoli je prvič zasvetila žarnica. V tem letu je bila zgrajena tudi cesta, na Kopačiji pa so odprli trgovino - poslovalnico KZ Kostrevnica. Za vse pridobitve na Primskovem so krajani vložili ogromno prostovoljnega dela. S tem so se močno izboljšali pogoji za delo in življenje v tem kraju. Šolski odbor in krajani pa so že v istem letu 1958 začeli razmišljati o gradnji nove šole. Ustanovili so tudi pripravljalni odbor, zgradba naj bi stala na zemljišču na Kopačiji. Vendar je bila ta ideja oz. želja v tistih časih preuranjena. Menjavanje učiteljstva in nadomeščanja so bila zelo pogosta. Učitelji, ki so na Primskovem poučevali od leta 1946 dalje Regina Štular 1946-1949 Vida Ribarič 1946-1947 Katarina Gožrek 1946-1949 Marija Maučič 1949-1953 Ivanka Maver 1950-1952 Lidija Pušner 1952-1955 Marija Rogelj 1953-1957 Vincenc Založnik 1954-1956 Anica Flajs 1956-1958 Maja Gorenc 1957-1960 Majda Kavšek 1958-1960 Marjana Župančič 1960-1961 Magda Kralj 1960-1961 Silva Uršič 1961-1971 Edvard Uršič 1961-1971 Ljuba Pečjak-Oven 1966-1968 Vera Omahen 1967-1968 Ida Gregorič 1968-1969 Dragica Lorenčak 1969-1970 Lojze Hostnik 1971-1973 Stanka Učanšek 1971-1973 Igor Muler 1973-dva meseca Valerija Vavtar 1973-1975 Vlasta Milač 1973-1975 Jožica Pust 1977-1978 Olga Oven 1977-1978 Mateja Podlogar 1978-1980 Darja Gorše 1982-1986 Jožica Oven 1990-1991 RAVNATELJI ŠOLE SO BILI Jože Grošelj, Jože Sevljak, Tomaž Malenšek, Boris Žužek DANES poučuje MARINKA VIDGAJ 1971- za čistočo in malico skrbi DRAGICA MIKLAVČIČ 2000- ravnatelj šole je ALBERT PAVU 2001- Prizadevanja za novo šolo Leta 1969 je bil razpisan referendum za prvi občinski samoprispevek. Ker so vsi učenci, učitelji in prebivalci Primskovega želeli novo šolo, so se za te volitve še posebej pripravili, kajti v programu je bila gradnja novih podružničnih šol. Šolarji so izdelali plakate s parolami in jih izobesili na dan volitev. Referendum na Primskovem je bil zelo uspešen, uspel pa je tudi v celotni občini. Leta 1971 sta šolski odbor in KS Primskovo ustanovila gradbeni odbor za gradnjo nove šole. Izbrali so lokacijo na Gradišču, na posestvu Marije Miklavčič. Gradnja nove šole se je pričela jeseni 1971 in bila že do zime zgrajena do prve faze. Spomladi 1972 so z gradnjo nadaljevali. Učenci, učitelji in krajani so z navdušenjem opazovali gradnjo nove šole in pričakovali zaključek. Najvažnejši dogodek za krajane in šolarje je bila otvoritev nove podružnične šole - 1. oktober 1972. Stara šola - nekdanji občinski dom V stavbi je potekal pouk od '1951 do 1972. Nova šola V novo šolo se je 2. oktobra 1972 preselilo 46 učencev od 1. do 8. razreda. Poučevali so jih trije učitelji. Noia šolska stavba je bila v ponos vsem krajanom. 2. oktobra 1972 se je začel pouk za vse učence od 1. do 8. razreda v novi šoli. Neizmerno veselje in doživetje za 47 učencev - 23 dečkov in 24 deklic! Vtisi in občutki so bili nepopisni. Prvič so v tem kraju zgradili stavbo, ki bo služila svojemu namenu. Prvič so učenci sedli v svetle in prostorne učilnice. Prvič so videli stavbo s centralnim ogrevanjem. Prvič so lahko shranili obleko in obutev v garderobi, v toplem in suhem prostoru. Poleg šole so dobili tudi velik del ravnega sveta - igrišče, ki ga do tedaj niso imeli. Pouk je bil še vedno dvoizmenski. Dopoldne so obiskovali pouk učenci 3. in 4. razreda v eni učilnici in učenci 7. in 8. razreda v drugi učilnici. Popoldne pa so obiskovali pouk učenci 1. in 2. razreda ter učenci 5. in 6. razreda. Poučevali so trije učitelji - dva na predmetni stopnji in eden na razredni. Ukinjena osemletka Naslednja prelomnica šolstva na Primskovem je šolsko leto 1975/76. Ukinjena je bila osemletka in učenci od 5. do 8. razreda so začeli obiskovati pouk na centralni šoli v Šmartnem. Za učence višje stopnje so uvedli avtobusno šolsko progo Primskovo - Šmartno. Le-te so se razveselili mnogi krajani, saj so bile tudi njim dane možnosti in ugodnosti prevoza do občinskega središča. Šolsko leto 1975/76 so pričeli z 31 učenci od 1. do 4. razreda in le eno učiteljico. Poučevala je dopoldne kombinirani oddelek 3. in 4. razreda, popoldne pa kombinirani oddelek 1. in 2. razreda. Vodstvo matične šole si je prizadevalo, da bi bili na tej šoli dve učni moči. Na šoli je začelo množično upadati število vpisanih učencev. Z uvedbo avtobusne šolske proge smo izgubili velik del šolskega okoliša. Učenci iz vasi Ježce, Ježni Vrh, Mulhe in Obla Gorica so začeli obiskovati pouk v Kostrevnici. < JfcÄV 3. j?« f-yin>1.St*.. ■ , V'A- ti t-i j »%£*?.’ix, jA*i-ac SS.ii "/ L otvS . ,x ? ■ft/n/r«. ’h n. '1. tl ms a Srhi;eie/; S: /Ski m i. j- ---■r/ifzzt- ~ ■ . -V- . * .J r—j-1 « ■ -» < « ■f •■•• -• -•- *ir H* *tf 'J -•- r ' * /k r «z 3 f c *?? fS J i r > - rr* /4 6 -> ~*3C^7==r • r... -, 6 . r tr -/ i *7 * ■f s . » •*• J *<- f -/■Gt ... r . -** « •v*- * . _»> « <&tMÜ*£ts — *1* —:— L- *93 1lf Šolski okoliš leta 1939 iz Dokumentacijske mape Ko se je število vpisanih učencev znižalo pod 16, je bilo vprašanje obstoja dveh kombiniranih oddelkov. Tako zasledimo že v šolskem letu 1986/87 prvič oddelek s trojno kombinacijo, ko je bilo na šolo vpisanih le 12 učencev. Število učencev se je iz leta v leto spreminjalo; prav število vpisanih učencev pa je pogojevalo obliko kombinacije in oddelkov. Šola živi s krajem Šola na Primskovem živi s krajem. Krajani so nanjo navezani in hkrati ponosni. Tudi sodelovanje med šolo, starši in krajani poteka uspešno. Šola ni le vzgojno-izobraževalna ustanova, ampak predstavlja na Primskovem tudi kulturno središče kraja. V njej se poleg pouka izvajajo sestanki, srečanja, predavanja in prireditve. V zgodovini šolstva na Primskovem bo ostalo s pomembno letnico zapisano leto 1997, ko so praznovali 25-letnico nove šolske stavbe in 106-letnico prve zasilne šole. Ob jubileju so v šoli pripravili bogato razstavo starih predmetov in starih knjig, predstavili projekt Ko sem še jaz v šolo hodil, izdali brošuro Čas beži, spomini živijo. Sola je ob tej priložnosti dobila prve računalnike in tako je bila po 86 letih od prve redne šole enorazrednice zaključena pot od tablice do računalnika. Svečanost ob 25-letnici šole je potekala pod šotorom na šolskem igrišču. V šolskem letu 1996/97je pouk obiskovalo 9 učencev, združenih v L, 2. in 3. razredu. Na sliki nastop učencev. V učilnici si je bilo vredno ogledati bogato razstavo z naslovom Čas beži, spomini živijo. Razstava je nastala v sklopu projektnega učnega dela Ko sem še jaz v šolo bodil. Učenci so obiskovali starejše krajane, zbirali pripovedi, stare predmete, stare knjige, spričevala ter predmete in orodja, ki so jih uporabljali nekoč. Tudi leto 2002 bo ostalo v kroniki šolstva poudarjeno. Oktobra tega leta je preteklo 30 let, odkar se je začel pouk v novi šolski zgradbi. Jubilej so obeležili z bogato kulturno prireditvijo, razstavo projekta Potoček, postoj in povej in izdajo brošure Tudi majhno je lepo. V šolskem letu 2002/2003 je šolo obiskovalo 11 učencev. Na proslavi so se predstavili s, sklopom pesmi in deklamacij Ko je majhnega konec, napoči veliko. V učilnici je bila razstava Potoček, postoj in povej. Učenci so v domačem kraju poiskali in si ogledali potočke, izvire, studence, zbirali ledinska imena, pripovedi krajanov in to delo zaključili z razstavo v sliki in besedi. Ob dobrem sodelovanju šole, krajanov in širše družbe, prihodnost šole na Primskovem kljub demografski ogroženosti ni vprašljiva. V brošuri Tudi majhno je lepo je v zaključku zapisana naslednja želja: ... In ob 30. jubileju ji želimo, da bi še mnoga, mnoga leta razdajala učenost, sprejemala male glavice, se veselila otroškega vrišča, razvijala vedoželjnost in ustvarjalnost najmlajših in predstavljala kulturno središče kraja. Imejmo odprto srce. Skrbimo še naprej, da bo naša šola vsem prihodnjim rodovom lep in prijeten drugi dom, kamor bodo radi zahajali mali in veliki. NAJ SE ŽELJA IZPOLNI! Viri: Dokumentacijska zbirka - Šolska mapa Primskovo - Slovenski šolski muzej, Ljubljana. Šolska kronika podružnične šole Primskovo. Vidgaj, M., 1997. Čas beži, spomini živijo. Vidgaj, M., 2002. Tudi majhno je lepo. Stanislava Sirk GOVOR PRIMSKOVEGA Govor Primskovega spada v dolenjsko narečje, in sicer se umešča na severni rob tega jezikovnega bazena, pravzaprav na tromejo med zagorsko-trboveljskim govorom, vzhodnogorenjskim govorom in dolenjskim narečjem. Vendar je že toliko pomaknjen v notranjost, da se v njem kažejo vse značilnosti središčnih dolenjskih govorov. Lahko bi se reklo, da primskovški govor na tem mestu predstavlja prag, odpira vrata proti jugu, osrčju dolenjskega narečja. To lahko opazimo, če se od Save pri Litiji po Kostrevniški dolini napotimo proti Primskovemu. Čeprav so dolinski govori (npr. kostrevniški, vintarjevški) dolenjski, pa med drugim ne poznajo tonemskega poudarka in akanja, po katerih najprej prepoznamo Primskovčana, ko ta spregovori. Ko se iz Kostrevniške doline povzpnemo v Razbore in prestopimo iz šmarske v prim-skovško župnijo ter se še nekoliko dvignemo na Ježni Vrh, se nam odpre pogled na Dolenjsko vse do Gorjancev, hkrati pa je ta geografska in farna meja tudi rob tipično dolenjskih govorov. Na eno stran priteguje Sava (včasih pomembna prometna pot), na drugo rodovitna dolenjska ravnica. Torej sta za opazno ločnico med govori v Kostrevniški in Vintarjevški dolini ter govorom Primskovega vsaj dva vzroka: farna meja in geografske danosti - na koncu dolin se svet namreč hitro dvigne. Od Save se vzpenjamo na Primskovo, s Primskovega se spuščamo na Dolenjsko. Primskovo je z »obrazom«, »očmi« obrnjeno na Dolenjsko. Tak je tudi govor. Govori za njegovim hrbtom pa izkazujejo počasno izzvenevanje značilnih dolenjskih glasovnih pojavov in se približujejo vzhodnogorenjskemu in zagorsko-trboveljskemu govoru. Govor je ilustriran s krajšo pripovedjo Angelce Gorišek, po domače Adamlove Angelce z Gradišča. Gradišče je središčna vas Primskovega, tu stojijo tri cerkve, ki motrijo nižje ležeče vasi v okolici. Omenjena pripoved izkazuje vse temeljne značilnosti primskovškega govora. Hkrati je Angelca Gorišek, ki bo letos praznovala 84. rojstni dan v svoji rojstni hiši, tudi izredno dobra pripovedovalka, ki v zgodbi zna vzdrževati napetost - stopnjevanje do vrha in potem spet spust proti koncu - tako da ima pripoved obliko zaključene enote. Dobrega pripovedovalca pa odlikuje tudi izostren občutek za izbor dogodka, ki bi bil vreden ubeseditve. Droben dogodek iz časa po drugi svetovni vojni čudovito odslika razmerje med jaro oblastjo in preprostimi ljudmi, ki niso zavrgli izročila. Res, da so se morali včasih prikriti, a če je bilo potrebno, so znali svoje prepričanje pokazati tudi pred oblastniki, ki so v zgodbi osmešeni, tako kot v vrsti slovenskih pripovedi, kjer je povzdignjen mali človek. Gre za nek miselni model, ki se vleče izpričano vsaj od Martina Krpana (ki naj bi bil po eni izmed različic ljudskega izročila doma le lučaj od Primskovega, v vasi Vrh pri Sobračah, po domalče Par Krejpan) naprej. Pripoved skratka ne izkazuje samo tipičnega primskovškega govora, ampak potegne tudi vsebinsko nit z vsemi tistimi zgodbami, ki povzdignejo preprostega človeka v varuha izročila, ki mu površinske spremembe ne morejo do živega. Bo tako tudi z jezikom? Angelca Gorišek, po domače Adamlova Angelca, pred svojim domom: ko se odprejo usta in vrata, vemo, iz katerih globin privre »voda«. Govor je najprej zapisan po pravilih dialektološkega zapisa (A-varianta), potem pa še v bolj berljivi obliki (B-varianta) z opustitvijo znakov za kvaliteto in kvantiteto samoglasnikov, mesto naglasa in vrsto tonema. Kd sma piévske và:je iméd, tù: je blu pu vó:jskd, sa né:i smè:il darge.d u’cat za ciérku ‘kakarp’rou u ciérkva. Mi: smo se pa ‘karpakarà:jzla, smo pa t’ie damò: piévsko và:jo iméd. In so pa midicari pars’d. Sa je pa povèdnik p’rac zanìtmou, je riéku: »Ja, kdù: je vam pa tù: dovodu?« Pa né:j a’tu ‘ban ‘nač adgavò:rt. Pódej je pa pra:šou: »Kadu: pa tù: udd?« S’pat né: i blu ‘banga adgù:vara. Je le driézou, driézou. Sam se pa ‘jast jà:vla. Pódej zač’ne pa nièkej pùsat. 3n ‘čas pv.še, ank’at se pa ustà:u. Pa prà:u: »Na, pa é:no zapuòjte.« Mi: pa glì:x, xvàda Bogu:, sma jméd pa tà:ka pè.jsam par ró:kax - tv.stale Tì: si Pé:ter skàda. Pa takù: s karà.jza zapièl, da ‘bankat prè:it in ‘bankat pódej ne takù:. Pa ‘kar če dà de ‘huj, če dà de ‘huj, da ciérkve pakliénska vrà:ta na buòdo zmà:gala. Ka sma nièxal, ka sma sku:s pars’la, sta se pa poslù:vla pa sta šla ‘van. Am’pak da ba a:st br’es kà:zni blu, pa ‘tut né:i blu. Adzumej sta pa paéà:kala, da so pé:vca damù: šla. Ja é:dan pa barca du:bu kié: u ta zà:dna. Pa tv.st se je hmàd paza’bil in pazdrà:ula. Ja, tà:k dagò:dek sma iméd. B-varianta Ka sma pievske vaje imel, tu je blu pu vojska, sa nej smeji dargej učat za cierku kakar prov u cierkva. Mi smo se pa pa kar pakarajzla, sma pa tie dama pievs-ka vajo imel. In so pa miličari paršli. Sa je pa povelnik prač zanimov, je rieku: »Ja, kdu je vam pa tu dovolu?« Pa nej atu ban nač adgavort. Polej je pa prašov: »Kadu pa tu vot?« Spat nej blu banga adguvara. Je le driezov, driezov. Sam se pa jast javla. Polej začne pa niekej pisat, an čas piše, ankat se pa ustav. Pa prav: »Na, pa eno zapuojte.« Mi pa glih, hvala Bogu, srna imel pa taka pejsam par rokah - tištale Ti si Peter skala. Pa taku s karajža zapiel, da bankat prejt in bankat polej ne taku. Pa kar čedale huj, čedale huj, da cierkve paklienska vrata na buodo zmagala. Ka srna niehal, ka srna skus paršla, sta se pa posluvla pa sta šla van. Ampak da ba čist bres kazni blu, pa tut nej blu. Adzunej sta pa pačakala, da so pevca damu šla. Ja edan pa brca dubu kje u ta zadna. Pa tist se je hmal pazabil in pazdravla. Ja, tak dagodek srna imel. Govor Primskovega pozna intonacijsko poudarjanje dolgih samoglasnikov, kar pomeni, da so le-d lahko padajoči ali rastoči. Sestav dolgih samoglasnikov je monoftongično-diftongičen. i, u in a so nespremenjeni. Zastopnik za è (jat) je e: j (mle:ik ‘mleko’). Dolgi padajoči o se dosledno govori kot u (nus ‘nos’). Knjižni ozki e v besedah ‘peč’, ‘pet’ je spremenjen v dvoglasnik ie (pieč, p/er), ozki o pa v no (buo ‘bo’, paruoču ‘poročil’). Umično naglašena o in e sta ohranjena (kosa, sestra). Kratka naglašena i in u sta doživela redukcijo v polglasnik (maš ‘miš’, kap ‘kup’), pri starejših govorcih pa je moč zaslediti tudi še akanje pod naglasom (.kaš ‘koš’). Kratko naglašena e in a sta nespremenjena. Ravno tako knjižni naglašeni polglasnik (pas ‘pes’). Naglašen pa je tudi polglasnik, ki je nastal iz dolgih naglašenih samoglasnikov, če je onemel izglasni samoglasnik (pojast ‘pojesti, imat ‘imeti’, jat ‘iti’), če je končni naglašeni samoglasnik oslabel ali če je dolg samoglasnik v enozložni besedi (šla ‘šli’, tah ‘teh’). Pogosta pojavitev kratkega naglašenega polglasnika je še ena od značilnosti, ki loči primskovški govor od kostrevniškega in vintarjevškega (omenjeno je bilo že tonemsko poudarjanje). Nenaglašeni kratki samoglasniki se lahko ohranjajo, doživljajo oslabitev ali celo izpadejo. Kaj se bo z nenaglašenim samoglasnikom zgodilo, je odvisno od njegovega mesta v besedi. V izglasju nenaglašen i izpade (imel ‘imeli’), u se lahko reducira (u izgnanstva ‘v izgnanstvu’). Sploh je izglasje v primskovškem govoru močno izpostavljeno redukciji (kot smo že omenili, so se reducirali v polglasnik tudi naglašeni izglasni samoglasniki). Nenaglašeni i v vzglasju pa se ohranja (imel ‘imeli’). Drugače je s kratkim nenaglašenim e-jem na koncu besede, ki je sem in tja še ohranjen kot dvoglasnik (žienskje: ‘ženske’, vojskje: ‘vojske’). Sredi besede doživljajo nenaglašeni samoglasniki slabitve (u, a >a: kapil ‘kupili’, pahnil ‘pahnili’ spaščen ‘spuščen’; è > a/i/ : djal ‘dejali’, smijal ‘smejali’; q>a: vasiel ‘veseli’, masu ‘meso’; i> a : praznak ‘praznik’). Akanje je ohranjeno pred naglasom in po naglasu (z nabana ‘z nobeno’). Pred ki se izgovarja kot dvoglasniški u, se kratka samoglasnika i in e zaokrožita v u (šu ‘šel’, ubu ‘ubil’), a pa v ou/au (slišou ‘slišal’, predau ‘prodal’). Samoglasniški sistem primskovškega govora se od knjižnega jezika loči tudi zaradi preglasov. Najpogosteje jih doživljajo samoglasniki ob zvočnikih: oj/aj/ij>ej (skrivej ‘skrivaj’, pejdi ‘pojdi’, žoveja ‘živijo’, vendar dajte), at>el (deloč ‘daleč’), ro>re (predajat ‘prodajati’), am>em (vzemeš ‘vzameš’). Samoglasnik se lahko s soglasnikom zlije v nov samoglasnik (ve/ov>u: damu ‘domov’, nau ‘novo’, us ‘ves’, grmuje ‘grmovje’; vo> u/ o: v uda ‘v vodo’, saj a ‘svojo’, suj ‘svoj’, tuj ‘tvoj’). Soglasniški sistem govora Primskovega je tako kot v dolenjskem narečju na sploh bolj arhaičen kot samoglasniški sistem. To pomeni, da je doživel manj sprememb. Primskovški govor ohranja velami i (zastapiia ‘zastopila’, basadii ‘besedilo’). Izstopajoč je prehod soglasniške skupine div 1 (sa pamele ‘so pomedle’, sa pal ‘so padli’, zapopala ‘zapopadla’). Praslovanski n ’ se govori kot j (koj ‘konj’, paj ‘panj’), praslovanski 1’ pa je otrdel (vola ‘volja’, polje ‘pule’). Namesto er se govori c (čeva ‘čreva’), namesto pt t (toč ‘ptič’). Soglasniška skupina sk je prešla v šk (škrija ‘skrinja’, skala ‘skala’), st in sc sta ohranjeni (daste, puščate), b se lahko spremeni v p (potuon ‘beton’), v nekaterih besedah se vriva j (gruo-jzdje ‘grozdje’). Primskovški govor pozna tudi protetični v(vosom ‘osem’, vole ‘olje’, vorganist ‘organist’). Zvočnik v tako kot v drugih govorih pogosto onemi (cvreti >crem ‘cvrem’, vinograd > nuogret). Samostalniki srednjega spola so se v ednini maskulinizirali (tele je biu ‘tele je bilo’), v množini pa se je srednji spol lahko ohranil (vrata sa bla ‘vrata so bila’) ali pa je postal samostalnik ženskega spola (vrate sa ble ‘vrata so bila’). Ida Dolšek ROJSTVO, POROKA, SMRT -POGLAVITNI ŽIVLJENJSKI MEJNIKI ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO litija MATIČNA KNJIŽNICA Zibali bodo Iz novonastale zveze dveh mladih je pričakovati in želeti novo življenje. Še pred drugo vojno so se po primskovških družinah rojevali otroci nenačrtovano, po katoliškem načelu: “Kolikor jih bo Bog dal.” Primerilo se je, da sta privekala na svet isto leto celo dva, prvi v začetku leta, drugi pa na koncu. Naporno je bilo roditi toliko otrok. Prvih nekaj so se starši veselili, naslednjih pa tudi bali, saj je v revščini, ki je bila prisotna po bajtarskih družinah, otrok pomenil lačna usta. Pa vendar zatrjujejo: “Ko je otrok prišel na svet, smo ga vzljubili.” V tabeli je zajetih le nekaj primerov, ki stvarneje nakazujejo, da se starši niso posluževali nobenega preprečevanja rojstev in so sprejemali vse otroke. Tako so ženske velikokrat rojevale od poroke pa še tja proti koncu rodne dobe. Rojstno leto Rojstno leto Število Starost matere Starost očeta matere očeta prvega otroka otrok ob prvem ob zadnjem ob prvem ob zadnjem otroku otroku otroku otroku 1784 1780 1808 8 24 43 28 47 1798 1787 1818 9 20 39 31 50 1858 1858 1883 11 25 42 25 42 1867 1869 1894 6 27 40 25 38 1870 1867 1894 13 24 46 27 49 1872 1866 1897 13 25 47 31 53 1874 1869 1897 14 23 44 28 49 1887 1878 1911 9 24 39 33 48 1899 1897 1922 11 23 45 25 47 1902 1901 1926 8 24 38 25 39 1910 1896 1931 10 21 39 35 53 1912 1911 1938 9 26 40 27 41 1925 1930 1952 6 27 38 22 33 1934 1935 1962 2 28 29 27 28 1944 1941 1966 5 22 30 25 33 1951 1953 1980 2 29 31 27 29 1957 1952 1977 3 20 24 25 29 1960 1954 1980 2 20 23 26 29 Predporodne vzgoje nekdaj niso poznale. “Ko ne boš imela več perila, tedaj si noseča,” je bil ves poduk in hkrati tudi svarilo. Največkrat so ga dobile mlade od matere ali od starejših žensk, ki so se med skupnimi kmečkimi deli pogovarjale. “Prvi poduk je bil od mame ali od žensk. To se kar naprej pelje. Ne vem, kdo je prvo podučil,” se je pošalil Alojz Kovačič. Splav je veljal za smrtni greh in se o njem ni govorilo. Pa vendar ga je bilo skrito čutiti. Predvsem mlada dekleta, ki so služila za dekle na večjih kmetijah, so splavljale otroke, ali pa že z rojenimi odšle drugam. Nekatere ženske so znale narediti splav. Znano je bilo, da po splavu ne more imeti več otrok. V zadnjih desetletjih, ko so žene in dekleta deležne medicinske zdravstvene oskrbe, ko se je možno pred neželjeno nosečnostjo zaščititi, pa prav tako ni slišati o splavu. Nosečnice niso bile deležne posebne pozornosti, mogoče jim je bilo prihranjeno le težje dvigovanje: “Kadar kaj dvigneš, stopi z nogami skupaj in tišči.” Delale so, kolikor so mogle, v veri, da bo potem rojevanje lažje. Ravno v zadnjih dneh pred porodom se je nakopičilo največ dela. Postoriti je bilo potrebno še kaj za v naprej: speči kruh, oprati posteljnino, opraviti večja kmečka dela ... Znanih je bilo nekaj praznovernih nasvetov, da noseča ne sme kropiti, v bojazni, da bo otrok bled. Ne sme se ustrašiti, da ne bo božjasten. Prav tako ni smela prisostvovati pri klanju. Je šla v Rim Da je katera noseča, so rekli, da je v drugem stanju ali da pričakuje. Ob koncu nosečnosti so v ljudski nagajivosti pripomnili, da bo šla kmalu v Rim, ali se bo podrla peč. Posebno hitro se je razvedelo za neporočene. Nezakonskih otrok je bilo veliko in ni se jim prav dobro godilo. Za vedno je nič kriv nosil s seboj greh, ki sta ga kot prepovedan sad utrgala njuna starša. Presunljivo se svojega očeta spominja Rozalija Ovnik: “Moj oče se je rodil 1889, bil je nezakonski. To je za tiste čase pomenila sramota in grešnost. Župnik Humar ga ni hotel krstiti za Antona, kot je želela mama: 'Filip bo, na dan svetnika, ki goduje danes. ' Mama je bila tako žalostna, da je od tega zbolela. Že kot otrok je bil velik revež in tudi domači so ga izločili: 'Beži stran, pankert! ' Mama ga je že varovala, kolikor ga je mogla, vendar je bila podrejena in brez vsega. V želji po samostojnosti se je pozneje poročila, a na žalost dobila slabega moža. Črtil je otroka in ga pogosto tepel. Mamo je to bolelo v dno duše. Znašla se je tako, da je privarčevala tolikšno vsoto, da mu je z njo plačala pot v Ameriko. Njen mož je šel s trebuhom za kruhom, nazaj pa se ni nikoli več vrnil. Bila ja “kšajt”. Kupila je mernik pšenice, nesla v mlin in nato pekla preste. Vsak dan jih je prodajala, kar na domu. Prišli so fantje iz vasi in “trgali preste”. To je bila ena zabava. Za peko je imela obrt in dovoljenje. Pripravljala pa je tudi semena korenja, pese, zelja in solat ter čebulček in nosila prodajat naokoli.” V premožnejših družinah so pripravili vse potrebno za novorojenca. Iz posebnega blaga so same ali šivilje zarobile plenice in sešile srajčke. Kupile so povoje, navada je bila še tja do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, da so dojenčke povijali v štručko, od ramie do stopal. Tako naj bi imel ravne noge, bilo bi mu bolj toplo in se ne bi mogel opraskati. Vse drugače je bilo pri revnejših. Za plenice so raztrgale stare moške srajce in spodnja krila. Nakupile so le najnujnejše za h krstu, nekaj pleničk, srajčko in kapico. Krstno obleko, če je ni bilo doma, so si izposodile. Veliko pomanjkanje je bilo čutiti še nekaj let po vojni. Amalija Kepa iz Ježe tega ne more pozabiti: “Prvič sem rodila 1950. leta. Dobila sem samo štiri plenice in par plajščkov. Vse je bilo na karte, pa še obvezna oddaja. Mama so mi prinesli od doma stare rjuhe, da sem jih zarobila za plenice. Raztrgala sem tudi stare moške srajce. Praška ni bilo. “Zajfo” smo sami kuhali. Kamni lug smo kuhali skupaj z lojem poginule živali, ene tri ure. Nato smo prelili na papir, da se je strdilo. Potem smo razrezali na kose. Za belo perilo sem uporabljala bukov pepel. Perilo sem v škafu potresla s pepelom, nanj nalila kropa in se je to tako “fajn mencalo”. Splakovala sem potem v potoku.” Alojz Kovačič ni nikoli pomagal pri porodu, se je pa sukal nekje v bližini: “Mama je rodila osem otrok, moja žena pa sedem. Nikoli nisem pomislil, da bi bil prvi sin. Samo da je vse po sreči. Pogledal sem, če ima vse ude, rokce, nogce, drugega pa tako ne moreš vedeti. Okrog takih so hodile različne ženske. Spomnim se Močilarce in Primažkove.” Približno do srede 20. stoletja, večina še dlje, so razen redkih izjem vse Primskovčanke rodile doma. K porodu so poklicali babico ali izkušeno žensko. Ženske so se na to spoznale in so pomagale druga drugi. Takole pripoveduje Anton Gliha: “Rodil sem se doma leta 1943. Iz Sevnega je prišla Primažkova Lojzka, poročena Hren. Popolsestro je mama rodila leta 1953 v novomeški porodnišnici. Po tednu dni je z otrokom sama prišla z vlakom do Velikega Gabra, od tam pa štiri do pet kilometrov peš do Gornjega Vrha. Bila je utrjena od težkega kmečkega dela. Danes si kaj takšnega težko zamišljamo.” Leta 1949 se je 14 otrok rodilo doma, štirje pa v bolnišnici, 1950. leta je razmerje porodov doma in v bolnišnici 8:2, 1951. leta 6:1, 1952. leta 14:4. V tem letu, ko se pripravlja ta zbornik, nisem našla nobene babice ali žene, ki bi pomagala pri porodu. Začudeno in z vsem spoštovanjem pa sem srečala moža, ki je pri porodu ne le prisostvoval, kot je danes moderna navada, ampak popolnoma sam pomagal na svet vsem svojim petim otrokom. Med babicami, kolikor jih je bilo omenjenih v opombah krstne knjige za leta od 1900 do 1953, je omenjenih približno 110 imen in dva zdravnika: dr. Andrej Jenko, prvič pri porodu 1928. leta (2 poroda) in dr. Fedran, prvič omenjen 1938. leta (4). Večina babic je bila neizprašanih in so pomagale na svet do 10 otrokom. Med neizprašanimi so bile najbolj klicane k porodom Marija Strmec (38), Franca Femec (47), Jera Praznik (15), Alojzija Klemenčič (48), Terezija Pavlin (16), Alojzija Ihan (30). Prva izprašana babica, ki je sodelovala pri porodu leta 1906, je Franca Groznik (5), njej so sledile: 1920 -Rozalija Utenkar (22), 1924 - Marija Jovanovič (18), 1925 - Marija Korošec (1) in 1928 - Elizabeta Lindič (3). Od leta 1932 so krstitelji omenjali le izprašane babice. Če vemo, da se je v tem obdobju krstilo 1053 otrok, moramo razumeti, da številke, ki so označene v oklepaju, verjetno niso prave in so neizprašane babice pomagale pri porodih pogosteje. Po podedovani navadi se za porodnico kuha kurja juha z domačimi rezanci ali vlivanci. V dar ji prinesejo štruco - boljši kruh iz bele moke, jajc, mleka in sladkorja. Po porodu je mati nekdaj vsaj nekaj dni ostala v postelji, daljšega počitka pa si ni privoščila. Svoje mame se spominja Janez Vidgaj, rojen 1940: “Prvega otroka je šla mama rodit na svoj dom, bolj je zaupala svoji mami. Delala je vse do zadnjega. Četrti dan po mojem rojstvu je vstala in že sadila fižol. Soseda jo je svarila, da se mora bolj paziti. Oče ji je bil dober mož in ji je prve dni pomagal pri kuhanju. Takrat se je še vse kuhalo v peči.” Večinoma so dojile. Marsikatera je imela “zaprte prsi”, ali ni bilo prave hrane, drugod so se pa tudi premalo brigali in je komaj rojeno dete umrlo. Velika umrljivost je bila še tudi pozneje, v prvih otroških letih. Pri dojenju so si med seboj pomagale. Albina Zadražnik se spominja svoje mame, rojene 1883. leta: “Rojevali smo se na štiri leta, trije smo bili. Jaz sem najmlajša in me je dojila tri leta. Sem jo kar za kiklo pocukala in je morala iti. Mama mi je pravila, da je dojila tudi druge otroke, vsaj prve dni, ko porodnice niso imele mleka. Pa je bila moja mama slabotna, mleka pa vedno za dva.” Po zaslugi urejenega zdravstvenega varstva se je skrb za nosečnice in porodnice v zadnjih petdesetih letih močno povečala. Porodnice še nekaj časa po prihodu iz porodnišnice obiskujejo babice. Pozorni prijatelji in sorodniki jim ob rojstvu čestitajo, deležne pa so tudi raznih praktičnih in spominskih daril. H krstu nesejo Skoraj vse otroke krstijo. Še v začetku prejšnjega stoletja so v skrbi, da bi otrok umrl nekrščen, krstili še isti dan. Dopoldne rojene otroke so krstili popoldne, popoldne ali pozno zvečer rojene pa naslednji dan. Če je kazalo, da se bo porod končal nesrečno, ga je babica ali pa porodnica sama krstila že v materinem telesu. Otrok, ki je omadeževan z izvirnim grehom, ne pride nikoli v nebesa in lebdi nekje med vicami in nebesi. Leta 1900 je bilo devet otrok krščenih isti dan, 11 otrok je bilo starih en dan, trije otroci dva dni, eden pa je bil krščen v materinem telesu. Leta 1949 so bili pri krstu štirje otroci stari en dan, pet otrok dva dni, trije otroci tri dni, sedem otrok pa je bilo krščenih med štirimi in 22 dni starosti. Starost krščencev se povečuje. Danes so nekateri stari že nekaj mesecev. Botre so naprosili in še naprošajo med sorodniki in prijatelji, radi se obračajo na verne, spoštovane in cenjene. Ni se spodobilo odreči. Zlasti revnejši vaščani so se v bojazni novih izdatkov želeli izogniti. Z izmikanjem ali na kakšen drug način so že v naprej namignili, naj se obrnejo drugam. Takšnih niso naprošali. Botra sta vedno dva. Nazaj grede se je spodobilo ustaviti na Kopačiji. Doma o kakšnih bogatih gostijah ni bilo slišati, sedli so le za mizo in malo popili in pojedli. Alojz Draksler se spominja: “ Botri so otroka najprej pokrižali in mu zaželeli srečnega in dolgega življenja. Moja mati in oče sta bila botra več hišam, pa je bilo pri hiši tudi po 10 ali 12 otrok. Za darilo sta poslala na dom kokoš in kmečko štruco, pa liter domačega vina za moč. Za otroka sta na dan krsta prinesla plenice ali kakšno oblačilo. Bila je revščina. Zgodilo se je, da je pol kokoši pojedla otročnica, drugo polovico pa mož, ki je bil tudi lačen.” Nekateri pripovedovalci so omenjali, da so botri obdarili z majhnimi štručkami, prav tako iz boljšega testa, tudi druge otroke v družini. Iz krstne knjige je razbrati, da je šel Franc Draksler, sin posestnika, v paru s Frančiško Kepa ali sestro Frančiško Draksler v letih od 1900 do 1924 za botra 23 otrokom. V letih 1925 do 1929 sta botrovala zakonca Franc Draksler, gostilničar in žena Julijana devetim otrokom. V naslednjih letih do 1942. leta pa so nosili h krstu njuna sinova Alojz in Stane Draksler skupaj s sestro Julijano 19 otrok. Starši so pogosto za vse svoje otroke naprošali ene in iste botre ali vsaj iz iste hiše. Tako so otrokom zakoncev Martina Kepa, rojenega 1862. leta, in Frančiške, rojene Božič, 1868. leta, doma izježč, botrovali: 1898. leta rojenemu sinu Antonu, 1900 rojeni Frančiški, in 1902 rojenemu Martinu Franc Draksler in sestra Frančiška, 1903 rojeni Ljudmili in 1905 rojeni Mariji, prav tako Franc Draksler skupaj s Franco Kepa, hčeri Kristini, rojeni 1908 in zadnjemu sinu Antonu, rojenemu 1910. leta pa Franc Draksler z ženo Julijano. Jožef Doljšek in njegova žena sta botrovala naslednjemu Kepovemu rodu. Nesla sta h krstu vseh sedem otrok zakoncev Martina Kepa ( 1902) in Marije Štangar (1906): Marijo (1937), Rozo (1938), Alojzija (1940), Martina (1941), Jožefa (1943), Zofijo (1946) in Antona (1947). Lahko pa so se pri isti hiši zvrstili različni botri. Zakoncema Ignaciju Klemenčiču (1879) in Mariji Berdajs (1876), doma iz Gradišča, so nosili h krstu naslednji botri: Janez Oven in žena Marija Ignacija (1905); Lavrič Anton in žena Marija Marijo (1910), Frančiška (1915) in Antona (1916); Franc Golob in žena Meta Alojzija (1911); leta 1908 se je v Šentvidu pri Stični rodila hči Alojzija, verjetno tam tudi krščena, leta 1914 pa doma mrtva deklica, verjetno krščena v sili. Belo krstno oblekico ali z vtkanimi raznobarvnimi rožicami so hranili doma, zdržala je tudi za naslednji rod. Zraven je bila spravljena še srajčka in kapica iz blaga in par plenic. Če ni bilo drugega, so otroka za h krstu pokrili z mamino židano ruto. Nekateri revnejši so si obleko za h krstu tudi posojali. Albina Zadražnik se spominja: “Spravljeno smo imeli v podstrešni sobi, na plavo z rožicami je bilo. Smo otroci tako radi gledali. Ko so mama umrli, smo pa me hčere rabile za svoje otroke.” “Mama so imeli iz fine bele kotenine lep komplet krstne obleke s pregrinjalom,” pripovedujeta Roza Berčon in Marija Perme. Izgledalo je kot vreča, ki se je z vseh treh strani zapognilo in zavezalo. Okrog glavice je bilo polkrožno krojeno in okrašeno z dvema vrstama osem centimetrov širokih čipk. Po dve vrsti čipk je krasilo tudi podolgem na zgornji strani z leve in desne strani zapognjenih delov. V to vrečo so dali otročka, povitega v štruco. Vse skupaj so prekrili z lepim čipkastim pregrinjalom kvadratne oblike, velikosti približno meter krat meter. Posojali so tudi drugim v fari. Že na več kilometrov daleč se je videlo, da nesejo h krstu.” Skica krstne obleke Šest tednov po porodu je šla mati v cerkev k vpeljevanju. Spremljala sta jo otrok, prav tako oblečen kot za krst, in njegova botra. Po cerkvenem nauku je veljalo prepričanje, da je porodnica omadeževana in so za njeno ponovno čistost potrebne molitve. Prišli sta pred oltar in tu prižgali sveči. Po krajši molitvi, ki jo je zmolil duhovnik, se je mati očistila. Blagoslovil je mater z otrokom in obe sta nato odšli okoli oltarja, mimogrede položili na oltar skromen dar in sedli v klop. Vpeljevalo se je pred mašo, lahko tudi na delavnik. Z obredom očiščevanja se je rešila tudi vseh prepovedi, ki so veljale v ljudskem verovanju: “Pred vpeljevanjem ni smela občevati, ni smela delati po njivah - stolkla bi toča ali pa prinesla kakšno drugo nesrečo.” Vpeljevanje se je zadnjih 40 let opustilo. Družina z več otroki je na Primskovem prava redkost. Rojstev in krstov je vse manj. Zakonca Jože in Vida Kuhelj, rojena leta 1932 in 1940 sta sprejela osem otrok. Rodili so se: Vida (1963), Slavka (1966), Tončka (1968), Jože (1971), Pavla (1973), Janez (1975), Marija (1978) in Andrej (1984). Če so prvih sedem nesli botri h krstu sami, v nedeljo ali delavnik, kadar so imeli botri čas, so zadnjega Andrejčka spremljali tudi starši. Na domačiji v Stari Gori nadaljuje Kuhljev rod najstarejši sin Jože, poročen z Lidijo. Prvorojenko Špelo so krstili v letu 2003. Pripovedujeta: “Botra sta kupila belo, s čipkami okrašeno blago. Dobi se že poleg krstne sveče. Med darili pa trenirko in zlato verižico s križcem. Krstili smo po nedeljski maši in nato odšli na kosilo v gostilno Pri Japu. Povabili smo 43 sorodnikov. Ostal sem doma na kmetiji in botrija je priložnost osvežiti in utrditi družinske vezi z ostalimi, ki so odšli po svetu.” Krsr Špele Kuhelj z Oble Gorice, krstitelj Pavel Sporn, Primskovo 2003 Frančišek naj bo Ime so po navadi izbirali starši. Prvega otroka, sina, so pogosto poimenovali po očetu, hčer pa po mami. Potem so imena kar naprej nastavljali: po starih starših, tetah, stricih ... V pogostih primerih se starševo ime pojavi pri naslednjih potomcih. Ce je bil otrok nezakonski, je lahko ime izbral župnik sam, ali pa je krstil po svetniku, ki je godoval ta dan. Posebno župnik Plešic je bil glede tega strog. V družini tretinjskega zemljaka Ignacija Kovačiča ( 1879) in žene Marije Sadar (1877) iz Sevnega so otroke imenovali takole: Ignacij (1906), Marija (1907), Franc (1908), Ana (1909), Jožef (1910), Frančiška (1912), Jera (1914) in Alojzij (1920). V družini pol zemljaka Jožefa Štangarja (1861) in žene Marije Vavtar (1859) s Primskovega so otroke poimenovali: Jurij (1890), Marija (1891), Amalija (1892) Jožef (1893), France (1895) in Miha (1896). Pogosto se pojavita isti imeni za brata in sestro ali se zgodi, da naslednji bratje in sestre podedujejo ime umrlega otroka. V družini kočarja Franceta Možina (1867) in žene Marije Smrekar (1883), doma s Stare Gore, so izbrali za svoje otroke naslednja imena: France (1906) - umrl star 10 mesecev, Marija (1908), Franca (1910), France (1911), Anton (1913), Jožefa (1915), Alojzija (1917), Jožef (1919), krščen v sili (1921), Terezija (1923), Avguštin (1925) in Angela (1927). Če se danes trudimo poiskati čim bolj neobičajno in redko ime in pri tem že pretiravamo, je bil nekdaj izbor imen skromen. Povzetek iz krstne knjige pokaže v letih od 1900 do 1909 naslednja moška in ženska osebna imena: Alojzij (16), Anton (16), Bernard (2), Evgen (1), Feliks (1), Florjan (2), Frančišek (40), Henrik (1), Ignacij (8), Jakob (1), Janez (15), Jožef (18), Karel (1), Feopold (2), Fudovik (2), Martin (3), Mihael (1), Rafael (1), Rudolf (1), Štefan (1), Tomaž (1), Valentin (2) in Viktor (1). Albina (1), Alojzija (16), Ana (3), Angela (14), Cecilija (1), Elizabeta (1), Frančiška (23), Hilda (1), Ivana (4), Josipina (1), Jožefa (6), Julijana (2), Justina (1), Karolina (1), Katarina (3), Klara (1), Kristina (2), Fjudmila (4), Fucija (1), Marija (28), Matilda (1), Marjeta (1), Pavlina (1), Rozalija (2), Terezija (6) in Uršula (1). Moška in ženska imena redko uporabljamo tako, kot so zapisana pri krstu. Večinoma jih spremenimo v preprosto, lažjo obliko, npr: Alojzija v Fojzka ali Fojza, Frančišek v Franc, Francel, Franci, Rozalija v Roza itd. Otroke pogosto kličemo ljubkovalno: Tonček, Tomažek, Mihec itd. Pogosta navada na Primskovem, ki se je poslužujejo predvsem starejši, je tudi ta, da kličejo gospodarja in gospodinjo s hišnim imenom, npr. Špane in Španka, Skubec in Skubka, Rome in Romela, Škaric in Škarika, Grmušček in Grmužca ... Oj sonce mi sije gorko, od doma zdaj jemljem slovo. Se bom omožila, deklištvo pustila, stopila bom v zakonski stan. Kako sva se spoznala Fantje in dekleta so se nekdaj, v prvi polovici 20. stoletja, po pripovedovanju starejših Primskovčanov spoznavali drugače kot zadnja desetletja. Fepa prilika je bila skupno delo. Revnejši so hodili “v taberh” k bogatejšim: po njivah so okopavali krompir, peso, pleli korenje, vezali in kopali v vinogradih. Ob žetvi so vedno najemali. Dovolj časa za pogovor so bile tudi nedeljske in praznične maše, k cerkvi so se zgrinjali peš. Po maši so radi zavili v gostilno na Kopačiji. Gostilničar Fojze Draksler, rojen leta 1916, je rad zaigral na frajtonarico, še boljši godec pa je bil njegov oče, ki je veliko igral po ohcetih. Plesali so polke in valčke, pokčotiš, šuštarsko, ko so bili dovolj ogreti pa tudi povštertanc. Primerilo se je, da je dekle pred fanta vrgla povšter, ko pa se je hotel spustiti na kolena, mu je povšter spodmaknila. Tako so pri plesih nastali tepeži in zamere. Pozneje, nekako v 70 letih so imeli neke vrste magnetofon. Izgledalo je kot kuhinjska “kredenca”. Iz Nemčije ga je prinesel sin Pepce Golob in bilo je prav tako imenitno kot “živa muzka”. Strogi starši svojih hčera niso puščali v gostilno. Tako pravi eden od pripovedovalcev: “Moja stara mama so mami v času deklištva branili hoditi v gostilno. Mama se je z očetom poznala še iz otroštva. Pozneje je ostala brez moža in je podedovano strogo vzgojo prenesla na svojo hči.” Tako kot so se fantje zanimali za dekleta, je bilo tudi obratno. Vsaka bi se rada poročila, da ne bi ostala za teto, ali morala služit. Zato so se kdaj poslužile stare, že pozabljene šege, da se bo tista, ki bo na veliko soboto prva dvignila jerbas na glavo in prišla prva iz cerkve, zagotovo poročila. “ Je bilo tako prerivanje med cerkvenimi vrati!” Veliko je pomenilo poznanstvo še iz šolskih let. Ko se spominja tistih časov, se Alojz Kovačič rad pošali, da ni nič izbiral, ampak je vzel kar z Vrha: “Tiste čase sva z Marijo Zupančič šest let hodila skupaj v šolo. Naredil sem štiri razrede šole, nato se je dve leti ponavljalo in smo le tu pa tam kakšen dan v tednu šli v šolo, mislim, da ob četrtkih. Kot fant sem hodil k njej v vas. Tako se je reklo, če sem jo obiskal na domu. Včasih sem šel namenoma mimo hiše in se gredoč v Sentiovrenc ustavil pri njej. Tudi sama je prišla na okoli in me povabila: “Če boš šel k maši, se pa oglasi.” Bila sva si všeč. Zimski čas smo sedeli okoli peči, si pripovedovali razne storije, ga kakšen deci spili, poletni čas pa je bila prilika zunaj. Rad sem kaj dal iz rok, taka navada je bila. Po sejmih so prodajali srčke. Na vsakem je kaj pisalo. Katerega sem si izmislil, pa sem kupil. Kupil sem tudi robček, ruto ali kakšne bonbone. Tudi ona me je obdarila. Pri pletilji, moji sestrični, je naročila pulover, pa sem že prej izvedel, predno sem ga dobil. Tako sva se spoznavala in vasovala dve leti in se leta 1940 poročila. Pred poroko si nisva nič blizu prišla, taka je bila zapoved.” Tako je predporočno, zdržno, spolno življenje omenila tudi gospa Ljudmila Gliha, rojena 1946. leta: “Predno sem spoznala moža, sem dve leti hodila s prvim fantom. Pa nisva imela nič skupaj. Pred poroko se ni živelo spolno, bila sem sramežljiva. Mama mi o tem ni pripovedovala, slišala sem govoriti starejše med seboj. To je bilo smrtni greh. Bila sem še otročja in poslušna. Danes mladi ne živijo več zdržno pred poroko. Spolnost mi je pomenila popolno vdanost in ljubezen in še danes ne morem pozabiti dveh zakoncev, ki sta se ves čas prepirala in tepla, pa je kljub temu vsako leto privekalo dete na svet. Sedaj razumem, bilo je preveč pijače.” O vplivu staršev pri izbiri življenjskega sopotnika so starejši vedeli nekaj povedati, vendar nič konkretnega. Razumeti je, da se je v času njihovega dvorjenja ta vpliv že omajal in so si mladi svobodneje izbirali: “Sam izbereš, pa še ni prav. Kako bo prav, če ukazujejo starši?” Tu pa tam so še poskušali uveljaviti svojo moč. Pripovedovalec, ki ne želi biti imenovan, je vedel povedati o svoji mami, rojeni 1914. leta, da so ji starši branili vzeti očeta, takrat še samskega fanta za moža. Zato sta oba pobegnila, naskrivaj dala na oklice in se poročila. “Tako je moja stara mama po oklicih izvedela za poroko, pa vendar se je omehčala, popustila in ni šla razkopavat. Zakoni brez ljubezni težko zdržijo. Takrat se ni noben ločil. Trpeti je morala. Danes ni več tako. Se bolj žalostno pa je bilo to, da se tudi veliko zaljubljenih zaradi revščine ni moglo poročiti. Domačijo je prevzel tisti, ki se je na kmetiji znal najbolje zasukati, drugi pa so ostali brez vsega.” Se grem ženit Nekateri so si težko navezali poznanstvo za kasnejše skupno življenje. Ob takih prilikah so nastopali mešetarji, tako so rekli moškemu, ki je izvedel za dekle. Anton Gliha pripoveduje: “Že prileten fant, ki si ni iskal žene, je po materini smrti ostal sam. Ker pa pravijo, da žena drži tri hišne vogale in še četrtega podpira možu, se je želel poročiti. Sla sta skupaj s Praznikom iz Mengša, ki je že v naprej poizvedel. Vstopila sta v hišo, kamor sta bila namenjena, kot da kupujeta kakšno živino ali slive, hruške. Pogovor se je počasi razpletel in pokazalo se je pravo bistvo takšnega obiska. Na mizo so prinesli liter vina, s tem naznanili dobrodošlico in izrazili, da se z ženitvijo pri hiši strinja- • n jo. Lojze Kovačič pravi: “Če se je izvedelo za punco, se je šel fant ženit sam ali s kakšnim sosedom. Jezik je moral imeti namazan. Prišla sta k hiši: ’Dober dan. Imate kakšne junčke, kravo? Kupila bi za v štalo. Kakšna je pa kaj letina?’ Čez čas je pogovor stekel naprej: ’Smo slišali, da imate lepe hčere, bi bila kakšna kontent vzeti tega fanta?’ Tako so se včasih domenili ali pa tudi ne, če dekletu ni bilo po volji. V takih primerih je dolgo vasovanje odpadlo. Vzela sta se kar na hitro. Lepo je predporočno dobo opisala Albina Zadražnik: “Nisva imela dolgega poznanstva. Spoznala sva se mimogrede, se reče, ljubezen na prvi pogled. Važno je, da je pošten, dober, takšen kot mož mora biti. Nisva imela nič pred poroko. Bog ne daj! Strogo, da nisva prišla skup. Takšnega, ki je hodil že povsod, ne bi marala. Vsak ima rad pošteno in nedolžno, pa četudi sam ni bog ve kaj. Kar vzameš, tisto imaš. Priporočali so, da bi bil moški starejši. Pa čeprav je on mlajši, še kar drži in še danes sva vprežena v zakonski jarem. Vlečeva naprej, kolikor moreva in kolikor nama zdravje dopušča.” Danes se mladi spoznavajo na različne načine, navadno v šoli, službi, tudi preko računalnika, na veselicah ali preko domačih društev: Kulturnega društva Primskovo, Kulturno športnega društva in Gasilske enote v sestavljanju. Nikamor se jim ne mudi. Z vsem so najlepše preskrbljeni doma. Zavedajo se, da resna zveza prinese tudi odgovornosti in dolžnosti, zato nekateri radi odlašajo. Bolj je čutiti željo staršev, da se njihovi otroci ustalijo in ustvarijo družine. Veliko jih živi tudi “na koruzi”, pa ne zaradi pomanjkanja denarja, ampak iz moderno pojmovane navade, da lahko drži zakon tudi brez papirja. Pa vendar nekatere v vaški skupnosti to moti. Jaz grem v drugi stan Tako se je še vse do 70 let prejšnjega stoletja poslavljala nevesta od sorodnikov, prijateljev in vaščanov. Navada je bila, da je vsakemu segla v roke, kar je pomenilo tudi slovo od deklištva. Nekatere med njimi je hkrati povabila na svatbo. Ob tej priliki je tu pa tam prejela skromen dar. Dekleta so se od neveste poslovile pred cerkvijo. Darilo deklet je bil kupljen šopek iz suhih rož. V njihovem imenu se je kot mlado dekle pogosto poslovila s pesmijo Rozalija Ovnik, rojena 1917. leta. Tudi pozneje, po vojni, je bil šopek lahko lepo darilo deklet. Marija Vidgaj je kot povabljeno dekle na deklišno podarila svoji prijateljici lep poročni šopek iz suhih rož: “Na to me je spomnila mama. Pozneje, ko sem se leta 1966 poročila, sem si pušelc kupila sama, še tudi iz suhih rož, popolnoma bel, tudi bel šlajer med rožami je bil umeten. Belina je pomenila nedolžost. Tudi v laseh sem nosila belo suho rožo. Na deklišno sem povabila okrog deset prijateljic. Poveselile smo se doma ob pecivu in domačih narezkih.” Na predvečer poroke so prišli fantje “ledik stan pet”. Zbrali so se pred ženinovo hišo in seveda po predhodnih vajah nekje na skrivnem večglasno zapeli dve do tri pesmi. Nato so jih povabili v hišo in postregli. Skupno so se poveselili in se talco poslovili od ženina, saj zakonske obveznosti ne bodo več dovoljevale svobodnega snidenja in veseljačenja. Zadnje snidenje mladih je bila tudi prilika s skromnim darom olajšati začetek skupne življenjske poti. V podobni obliki se danes odvijajo fantovšne, le en teden pred poroko. Zakon je velik križ, je slišati pogosto. Simbolično ga fantje naredijo iz svežega, bukovega lesa in ga nalože ženinu na rame. Kljub teži ga mora vsaj nekaj metrov nesti sam, potem mu pomagajo še drugi. Nesejo ga vse do cerkve. Tam ga naslonijo na lipo, da je na ogled vsem, ko pridejo drugi dan v nedeljo k maši. Predporočno dobo zaznamuje tudi priprava poročne obleke in nakup poročnih prstanov. Do konca druge svetovne vojne so si premožnejši kupili blago, obleke pa so tu na Primskovem šivali krojači in šivilje. Znani šivilji sta bili Lojzka Ovnikova in Rezka Klemenčičeva. Čevlje so šivali čevljarji po hišah. Vse potrebno čevljarsko orodje so prinesli s seboj, usnje pa so navadno pripravili domači. Moški so za poroko nosili temnejšo obleko, belo ali svetlejšo srajco, kravato, klobuk, čevlje ali šolne. Zenska obleka pa je bila enodelna ali dvodelno krojena kot kostim. Obvezna dodatka sta bila venček na glavi in poročni šopek iz svežih, še med vojnama in tudi tri desetletja po njej pa iz suhih rož. Šopek in venček, ki sta pomenila življenjski spomin, so neveste hranile včasih vse življenje, zato so bile suhe rože še toliko bolj dobrodošle. Še vedno se svojih poročnih oblek dobro spominjajo Alojz Kovačič, poročen 1940. leta, Justina Kozlevčar, poročena 1941 in Amalija Kepa: “Prstana sem nabavil v Litiji. Za poroko sem nosil temnejšo obleko. Sešil mi jo je krojač Petrov Matija. Šolne mi je naredil čevljar Mlakar iz Čateža. Klobuk in kravato sem si kupil sam, belo srajco pa mi je podarila nevesta. Ne vem, ali sem tudi sam njej kaj poklonil, moška srajca ženinu pa je bila takrat kar obvezno darilo.” “Za poroko sem nosila sivo obleko, nizke čevlje - šolne, na glavi sem imela venček, v roki pa šopek iz svežih belih rož in bršljana. Tudi mož se je oblekel v sivo obleko, sivkasto srajco s kratkimi rokavi, kravato, šolne, na glavi pa klobuk. “Poročila sem se 1949. leta. Po vojni je bilo težko, vse na karte in še obvezna oddaja. Blago za moder plašč, zeleno obleko in belo bluzo so poslali iz Amerike, sešila pa mi je bratova žena Malka Okoren, takrat še dekle. Črne usnjene šolne mi je naredil Kozlevčar. Nosila sem svilene nogavice. Poročni pušelc in šopki so bili vsi iz suhih rož, dolgo časa sem hranila. Delala jih je Zamanova iz Zaboršta. Rinke sva dobila, mož od očeta jaz pa od mame.” Če je danes že povsem prišlo v navado izposojanje poročnih oblek, predvsem nevestinih in tega že dolgo ne povezujemo z gmotnim položajem mladoporočencev, pa se je do druge svetovne vojne pogosto dogodilo, da so si revni poročna prstana, poročno obleko, za zimo pa tudi suknjo izposojali pri svojih premožnejših sorodnikih in vaščanih. Poroka, Zagrič pred prvo Poroka Angele Čeme, Vinji svetovno vojno Vrh pred drugo svetovno vojno Na oklicih sta bila O bližajoči poroki so naznanjali oklici, ki so se zvrstili tri nedelje pred poroko, zadnja desetletja okličejo enkrat za trikrat. Širšo župnijsko skupnost so obveščali, kdo se namerava poročiti. Hkrati pa so bili oklici prošnja in prilika oporekati poroki, če se vč o kakšnem zadržku ženina ali neveste. Najstarejši se spominjajo, da ni bilo osebnih dokumentov in lahko bi se primerilo, da bi bil kdo dvakrat poročen. V zvezi z oklici se spomnijo starega verovanja, da jih nevesta ne sme slišati, sicer bodo otroci mutasti. Zato je šla zadnjo nedeljo, že poročno oblečena, drugam k maši. Pa tudi za ženina je bilo bolje, da jih ni slišal. Revnejši, bajtarji so svojo poroko naznanjali le z oklici. Rekli so, da se ženita “na nič”. Preselila sta se v kakšno najeto kajžo. Pri premožnejših pa je bila navada, da je prišla mlada s svojim očetom in mogoče tudi bratom “na oglede”, z namenom, presoditi gmotno stanje bodočega doma. Se v prvih letih po prvi vojni je bila materialna plat dveh poročenih pomembnejša od čustvene, saj se “brez kruha ne da živeti”. Ženinovi domači so se v takem primeru čim bolje pripravili. Iz naslednje pripovedi je razumeti, da so se tudi nekdaj dogajale kakšne goljufije: “So nevestin oče tako globoko posegali v žito, ko so prišli na oglede, ali je res toliko žita ali je samo tako nastavljeno, spodaj podloženo, da kašče izgledajo polne.” Sele po ogledih se je dekle lahko odločila za poroko. Z njeno privolitvijo se je snubitev nadaljevala. Kolikšna bo nevestina dota? Za doto so se dogovarjali. Sem je spadala tudi bala, ki je vsebovala najnujnejšo opravo. “Balo sem imela zgovorjeno doma,” je pričela pripovedovati Justina Kozlevčar, rojena 1912, poročila se je 1941. leta. “Na domačiji je ostal brat in mi je balo moral pripraviti: dve postelji, visoka omara, natančno se ne spominjam. Sama sem si pripravila posteljnino, delovne obleke, poročno obleko. Nabirala sem kostanj in sadje ter nosila prodajat v Šentvid, Stično, Višnjo Goro vse do Grosuplja.” Pripoved Rozalije Ovnik, rojene 1917. leta nakazuje, da vsaka nevesta ni imela bale: “Balo, katera jo je imela, so pripeljali že v soboto, dva dni pred poroko. Do druge svetovne vojne so se poročali na ponedeljek. V bali je bila postlana zakonska postelja - špampet, zibka, ta visoki in ta nizki kosem, kolovrat je imela samo bogata, obleke za doma in cerkev, posodo, rjuhe in prevleke, prte in platno. Bogatejše neveste so imele bogatejšo balo. Kolikor so pri hiši zmogli, toliko so pa napravili. Prav bogatih in velikih kmetij tod okoli ni bilo.” Pa vendar pripoveduje Marija Perme, rojena 1937. leta v Ježcah: “Moja mama se je poročila 1936. leta. Balo pa je imela ' nič kakšno' : orehovo spalnico z dvema posteljema, dvema omarama in dvema nočnima omaricama, mizo in dva stola, pručko, eno balo bele kotenine, pregrinjalo za postelji, dve odeji. S seboj je prinesla veliko oblek: tri plašče, dvojne škornje, štiri kostime, več enodelnih nedeljskih oblek, več predpasnikov v celem, ki so se zapenjali zadaj, več parov nogavic za delavnik, pletenih doma iz bombažne preje in nekaj parov boljših rjavih, kupljenih nogavic, šest Židanih rut in več delavnih rut, narejenih iz blaga ali pa pravih bombažnih rut z borduro okrog. Spalnica je še danes za balo, če se katera poroči.” “Bala se je vozila po dogovoru, navadno je vozil kdo od sosedov, ki je imel konje. Za veselje je poskrbela harmonika, vedno je pa ni bilo zraven. Ge so se pri prošnji za doto domenili za kravo, so jo privezali na konec voza. Pravzaprav pa je pri doti največ odgovarjal denar,” je pripovedoval najstarejši Primskovčan, Alojz Draksler. Da je najvažnejšo vlogo pri doti res igral denar, ki pa velikokrat sploh ni bil izplačan, prikazuje naslednje pričevanje Alojzija Kovačiča: “Ko sem se poročil, staršev že ni bilo. Na kmetiji, ki ni bila prav velika, merila je dobrih osem hektarjev, sta živela še brat in sestra. Bratu sem moral dati za doto vinograd, parcelo, narediti hišo, pa še nekaj denarja, sestri 10.000 din. To je bilo veliko, če se spomnim, da je takrat stal par volov 3000 din. Drugi sestri, ki je že bila poročena v Zagriču in je že prejela 3500 din, sem izplačal še 6500 din. Pridne roke sem imel, da sem vse to zmogel poravnati. Večinoma sem kmetoval, kuhal žganje. Sadja je bilo dovolj in pijača je šla dobro v denar. Tudi moja žena je imela zgovorjeno 10.000 din dote, ki pa ni bila nikoli izplačana. Vse skupaj se je vleklo in na koncu še za ene čevlje ni bilo. Prišla je vojna in njena domačija je razpadla.” Šrango že pripravljajo Na poti k poroki so ženina in nevesto zaustavili fantje s šrango. Če se je odselil ženin, so pa dekleta gradila. Z razliko od drugih bližnjih in daljnih krajev, kjer se zadnja leta običaji šranganja zopet oživljajo, velja omeniti, da se na Primskovem ta navada nikoli ni opustila. Danes je med najbolj izkušenimi Janko Vidgaj: “Če ostane dekle na svojem domu, takrat ne gradimo. Če pa se odseli, tedaj s šrango zapremo pot in ženin se mora nam fantom, ki smo jo lepo varovali, odkupiti. Preberemo mu pismo. Že na predvečer poroke postavimo na vsako stran pota po en mlaj in pribijemo počez tablo z napisom: "Pozdravljena ženin in nevesta ali kaj podobnega. Drugi dan postavimo na sredo le mizico. To je zelo stara navada, le ceno smo posodobili. Mojemu bratu so pred desetimi leti gradila dekleta in dobile okrog 30.000 din, danes pa se cena suče od 50.000 do 100.000 din, odvisno od premožnosti. Včasih se že vnaprej pozanimamo, koliko so pripravljeni plačati. Priče zbijajo ceno dol, fantje pa gor. Postavljajo jim tudi kakšna vprašanja in vsak pravilen odgovor pomaga, da s ceno pridemo skupaj. Ženin se odsluži tudi s kakšnim delom, ki ga zna dobro opraviti. Primerilo se nam je, da smo stražili vso noč, da nam niso vsega podrli. Nekateri bi šrango tudi obšli, pa se bojijo za svoje dobro ime. Zvečer gremo fantje na ohcet, v maškare. Takrat nesemo tudi darilo. Včasih malo povprašamo, a odločimo se sami, ponavadi za gospodinjski aparat.” Če so svatje šrango obšli, je to fante zelo osramotilo. Najstarejši se spominjajo, kako so se jezni fantje maščevali. Na streho hiše so spravili poln voz gnoja. Voz so verjetno po delih spravili gor, gnoj pa nanesli. K podedovani ženitovanjski šegi, ki nakazuje povezanost z vaško skupnostjo, spada tudi postavljanje mlaja. Janko Vidgaj nadaljuje takole: “Na večer pred poroko se fantje in dekleta iz spoštovanja do našega mladostniškega prijateljstva zberemo pred ženinovo hišo. Skopljemo globoko jamo in postavimo mlaj, smreko, visoko tudi 33 metrov. Veselje je že ob podiranju. Spodnje veje požagamo, pustimo le vrh in deblo olupimo. Vrh okrasimo z vencem, ki ga spletejo dekleta iz bršljana ali božičnih rož. Za kakšnega priljubljenega se zelo potrudijo, kakšnemu ošabnemu pa na hitro zmečejo skupaj. Popestrimo še z barvnimi trakovi, da lepo plapola. Mlaj postavimo na roke. Pomagamo si z žerjavi v obliki črke A, spodaj primemo in počasi na komando dvigujemo. 10 do 15 fantov je potrebnih, včasih pride na pomoč tudi kakšen domačin. Pridružita se tudi ženin in nevesta, postrežeta s pijačo in pecivom, zadnje čase tudi z narezki. Ko domači, utrujeni od vseh priprav in v pričakovanju poročnega dne odidejo k počitku, se mi lahko ob dobri postrežbi še veselimo.” Ženin Izidor Selan pred šrango, gradijo dekleta, Mišji dol 1994. K poroki gredo Včasih, pred drugo svetovno vojno, so bile poroke samo cerkvene, v domači župnijski cerkvi. Poročali so se ob ponedeljkih dopoldne, vendar ne v postnem času, ki je namenjen osebnemu spreobrnjenju in spokoritvi in je tedaj vsakršno veseljačenje prepovedano. Ženin in njegova priča sta prišla z godcem na nevestin dom. Navadno so bila vrata zaprta, nevesta pa dobro skrita. Po vztrajnem trkanju so se vrata le odprla. Začeli so se pregovarjati. Ženinovi vedo, da imajo tu lepo in mlado dekle za ženina, nevestini pa se delajo neumne in podtikajo lažne neveste. Vsaka, še tako stara, sili v ženina in ga prosi, naj jo omoži. Velikih norčij je konec, ko se na pragu prikaže prava nevesta. Tedaj natočijo vina, pripnejo ženinu in njegovi priči, nevesti in njeni družici šopke in se odpravijo proti farni cerkvi. Takole se spominja Rozalija Ovnik: “Spomnim se neveste, rojene 1904. leta. Ko so prišli po nevesto, je bila navada, da so različne, mlade in stare porinili ven skozi vrata. Ena je imela na glavi iz srobota in bršljana spleten venec: "Te pa ne maramo, je iz hoste ušla. Cisto divja je, ' so jo odgnali in jo priglihali kakšnemu starejšemu. Jaz sem bila takrat še otrok, stara enih sedem let. Oblečena sem bila v belo obleko, lase spletene v kito, na glavi pa lep venček, vse lepo shranjeno od prvega obhajila. Ko so me namesto neveste poslali ven s šopkom rož, so svatje zopet negodovali: "Ta je pa premlada, ne bo prida za našega ženina. ' Včasih so poslali ven tudi po pet nevest, med njimi je bila navadno tudi nevestina družica, ki je bila prav tako lepo oblečena z venčkom na glavi. Tudi ženin je imel svojega tovarša, tako smo rekli priči.” Kadar je šel od hiše ženin in je nevesta ostala na svojem domu, se je vsa zadeva obrnila. Tedaj je prišla nevesta po ženina. Domači so se poskrili in ko so na prigovarjanje odprli, se je za ženina ponudil najprej star dedec. Sele v tretje je prišel pravi. Poročila sta se med mašo. Nazaj grede so se ustavili na Kopačiji v gostilni, malo popili, se poveselili in se popoldne vrnili na nevestin dom, kjer se je pričela svatba. Revnejši so imeli le kosilo. Justina Kozlevčar pripoveduje: “Dolgo sva se poznala, pa nobene strehe nad glavo. Zato sva s poroko odlašala. Prvič sem se poročila 1941. leta, ponedeljek dopoldne je bilo, prav slovesno s pevci na koru. Isti dan se je poročila tudi moja sestrična. Na harmoniko je igral Drakslerjev Stane. Po maši smo zavili še malo v gostilno, potem pa na moj dom, kjer smo imeli malo boljše kosilo: govejo juho, krompir, meso, solato in potico. Drugega peciva ni bilo. Možu je šel za pričo njegov brat, meni pa moževa neporočena sestra.” Premožnejši so za vso oskrbo na svatbi najeli kuharico. Jedi so se morale menjavati na dve uri. Glavno kosilo se je pričelo z dobro govejo juho, v njej se je morala kuhati tudi kokoš. “Ni dobre župe brez kure. Takšni juhi smo rekli cepljena juha,” je nadaljevala svoje spomine Ovnikova. “Mama se je učila kuhati v bogoslovju v Ljubljani in kot dobra kuharica kuhala na več ohcetih. Vse je bilo odvisno od domače gospodinje. Ponekod je bilo vsega dovolj, drugod pa vsega škoda. Brez nič pa nič ne moreš. Včasih so se vrnili s poroke šele proti večeru, vsi utrujeni. Ves dan so se klatili okoli. Za kuharico je bilo težko. Ni natančno vedela, za kdaj mora biti pripravljeno kosilo. Prva jed je bila juha z rezanci. Nato so prinesli svinjsko pečenko, govedino, pečene piščance, pražen krompir in razne solate. Med pecivi pa pogača s pletenimi kitami na vrhu in potica. Ni bilo tako kot danes, ko so na mizah torte in raznovrstno pecivo.” Vse svatbe so se odvijale doma. Izpraznili so veliko sobo, mize so zložili po dolgem v vrsto, okrog njih pa postavili klopi in stole. Tako so si pripravili tudi nekaj prostora za ples in razne druge družabnosti, ki so svatom krajšale čas. Prav priljubljene so bile maškare, naredile so pravo veselje: “Maškare smo vsi radi imeli, brez njih je bila dolga noč. Brez heca in veselja pa ohcet ni nič vred- 5J na. Na svatbo so prišli tudi nepovabljeni fantje, sosedje, pa tudi iz drugih vasi. Imenovali so jih voglarji. Zadrževali so se zunaj hiše, za vogalom. Od tod tudi ime. Mladoporočencema in ostalim svatom so se naznanili s pesmijo. Svoje poroke leta 1940 se še dobro spominja Alojz Kovačič: “K cerkveni poroki smo šli mi štirje in muzikontar s frajtonarico. Ko sem odhajal z doma, me ni imel kdo požegnati. Je pa bila ponekod navada, da so ženina in nevesto starši pokropili z žegnano vodo in pokrižali. Župnik Plešic je naju poročil. Po poroki smo šli malo v gostilno, potem pa na nevestin dom. V hiši so pripravili, ne razkošno. Za mizo je sedelo šest ljudi, ostali pa ob straneh. Zvečer so prišli voglarji in zapeli. Z ženo sva šla ven in jih postregla s potico in vinom. Kar v škafu, zajemali so s korcem. Taka je bila navada. Ce so bili zadovoljni in postreženi, so uganjali razne norčije. Napravili so se v maškare in nam z raznimi igrami krajšali čas. Ena izmed njih je bil brivec s smetano, ki jo je po britju kar polizal. Prignali so kamelo. Barantali smo zanjo, posebno zgovoren je bil ženinov starešina: "Toliko dam, pa pizdica je vaša, kožica pa naša. ' Ko je bila kupčija sklenjena, je udaril po lončenem loncu, ki je visel na kolu. Cunje so ostale, dedca sta pa zbežala. Za črepinje pa kakor je kdo znal, tako je pa stolkel skupaj. “ Mladoporočencema so voščili zdravja in dolgega življenja, sreče, medsebojnega razumevanja. Veliko se je nazdravljalo s kozarcem in pelo. O polnoči je ženin, tedaj že mož, snel nevesti venec z glave. Svatje so zapeli še kakšno primerno pesem, nato sta se poljubila in zaplesala solo ples. Prej nista smela plesati. Ponekod so venec licitirali: “Kdo da več?” Nabrani denar pa so darovali nevesti. Tudi za kuharico in godca so pogosto svatje zbirali denar. Zato je bil posebno primeren povštertanc. Plesali so ga v krogu. V sredi je izbiral z blazino v roki. Ko je izbrani poljubil svojo plesalko, z njo odplesal še krajši valček ali polko, je pristopil k starešini in prispeval svoj delež v pripravljen pehar. Stari plesi, šuštarska, pokčotiš, požugana, so se že pozabili, ostali pa so polke, valčki, povštertanc in beksel. Ko so postregli s pravo kavo, takrat je bila še redkost, je bilo znamenje, da gre svatovanje in veseljačenje h koncu. Pokojna Kepatova mama iz Ježe, dobra in priznana kuharica, ki je kuhala tudi po ohcetih, je tako vprašala svate: “Ali boste kavo?” “O, to pa ne! Ne gremo še domov!” so ji odgovorili. Danes se poročajo civilno, največ v gradu Bogenšperk, cerkveno in s svatbo ter najetim ansamblom v gostilni. Povabijo bližnje in daljne sorodnike, pa tudi sosede in prijatelje. Tako se število svatov povzpne do 100. Pri plačilu računa pomagajo tudi starši. Nekatere navade izginjajo, pojavljajo se nove. Tuje prodirajo k nam predvsem z zahoda in čas bo pokazal, katere se bodo udomačile. Tako kot nekdaj, le v še bogatejši in lepši obliki se na koncu svatbe poslavljata ženin in nevesta od svatov. S seboj jim dasta pecivo, pokušino, v dobri veri, da čim več ljudi poskusi ohcetne dobrote, večja bo sreča. Pa srečno vsem! Pomlad že prišla bo, ko te na svet ne bo. K' te bodo djali v to črno zemljo. Mrliču zvoni Slaba novica, da je kdo umrl, se kljub raztresenim zaselkom Primskovega hitro izve. Če ne prej, jo naznani mežnar z malim zvonom v zvoniku farne prim-skovške cerkve. Pravijo: “V cuk zvoni.” Ce je kdo že dalj časa ležal bolan, se prav gotovo utrne misel, da je prav ta izdihnil ali odšel s tega sveta. Za mar- sikoga se sliši, da ga je prehitro pobralo, ali v slabšalnem pomenu, da se je stegnil. K umirajočemu so še po vojni vedno poklicali duhovnika. Ta je prišel v spremstvu ministranta, ki je nosil lučko. Če si srečal duhovnika, ki je šel “previdet” bolnika, si moral poklekniti in se pokrižati. Po spovedi, če je seveda umrli še toliko pri močeh, mu podeli najsvetejše, drugače ga dene v sveto olje, kot pravijo maziljenju. Lepa navada starih Primskovčanov je bila tudi ta, da so dalj časa bolnega tudi obiskali, malo poklepetali z njim, mu prinesli kakšen priboljšek in ga obdarili. Kaj dosti pa le niso ovinkarili. Odgovor, da je treba iti v krtovo deželo ali dva metra pod zemljo, je dal slutiti, da se bolni zaveda svoje bolezni in se pripravlja na smrt. Pri bolnem bedijo tudi ponoči, molijo in mu v zadnji uri prižgejo svečo. Bližajoča smrt napoveduje veliko ljudi v hiši in v skrbi, da je vse pospravljeno, že kaj postorijo in počistijo. Ob takih težkih trenutkih se izkaže sosedska pripravljenost priskočiti na pomoč pri delu, moralno in tudi denarno. Če kdo le predolgo trpi na smrtni postelji in ne more umreti, se ga spomnijo v molitvi, da ga Bog milostno odreši muk in ga sprejme k sebi. Na tihem pa si mislijo, da ima že kakšne neodpustljive grehe nad seboj ali pa še nima poravnanih vseh računov. Zato je obisk umirajočega tudi naznanilo, da mu vse odpuščamo in naj se lepo spravljen z ljudmi in Bogom preseli v onostranstvo. Kako težko je zapustil ta svet “ranci” Železnikov stric, se spominjata Alojzija Možina in Terezija Grošelj: “Zjutraj so stric vstali in mi rekli: 'Ti pojdi za živino nakosit, jaz grem pa v vinograd. ' Že dolgo so boleheli, pa nismo vedeli za kakšno boleznijo. Do vinograda niso mogli priti, so si pa vso domačijo natančno ogledali. Sli so okrog štale, okoli hiše, kot da se poslavljajo. Težko so dihali in lovili sapo. Sklicali smo skupaj vaščane in molili. Žalostni del rožnega venca je naprej molila rajnka Fužinarjeva mama Marija Mulh. Niso in niso mogli umreti. Hudo jih je bilo gledati. Nato smo jim vsi po vrsti segli v roke. Mogoče potrebujejo kakšne prošnje ali odpuščanja. Potem so pa izdihnili.” Ko človek umre, obvestijo danes domači zdravnika, da izda mrliški list, nekdaj pa le mežnarja, da zvoni zadnjo uro, in župnišče, da se pogovorijo o pogrebu. Se nekaj desetletij nazaj je bila navada za umrlega pomoliti, verni store to še danes, le da vsak pri sebi. Skupnih molitev skoraj ni več slišati. Zaključijo z mislijo: “Bog mu daj večni mir in pokoj. Naj počiva v miru.” Mrliča umijejo in preoblečejo sosedje ali prijatelji. Včasih, ko je bilo veliko pomanjkanje v obleki in ponekod velika revščina, so poročenega oblekli kar v prihranjeno poročno obleko, ali v boljšo obleko, ki jo je premogel. Otroke in neporočene oblečejo v belo. Mrtvega polože v krsto, mu sklenjene roke k molitvi prepletejo z rožnim vencem ali pa mu eno roko polože na prsi, drugo pa ob telo. Za Primskovo je še nekako do 1940 leta delal krste Bedene v Sevnem, ločile so se med seboj po lesu, raznih okraskih in po barvi. Krsto postavijo na mrtvaški oder - pare. Pare naredijo v veliki sobi, hiši imenovani, kot oder iz desk kar na postelji ali mizi. Oder prekrijejo z lepimi belimi mrtvaškimi prti, ki jih skrbno hranijo doma. Če je prišla k hiši kolikor toliko premožna ta mlada, je v bali obvezno prinesla tudi mrtvaške prte, dve antuli, svečnike in križ. Tako se je primerilo, da so imeli pri kakšni hiši vsega po dvoje, drugje pa nič in so si v primeru smrti morali sposojati. Ob krsti postavijo rože, štiri prižgane sveče, pred krsto pa križanega, posodico žegnane vode ter pušpanovo ali smrekovo vejico. Na steni nad glavo visi slika Matere božje ali slike kakšne druge pobožne vsebine, kar seveda premore hiša. O smrti obvestijo vse sorodnike. Danes je na voljo dovolj medijskih sredstev, med vojnama in še desetletja po vojni, pa so obveščali ustno. Bolj oddaljene ali izseljene pa samo pisno. V času, ko ima hiša mrliča, se v spoštovanju do umrlega po stari navadi ustavijo vsa dela. Postori se le najnujnejše. Pri tem pomagajo sorodniki, prijatelji in sosedje. Zgornji del krste, ki je prislonjen v veži ali pred vhodnimi vrati, naznanja žalovanje. Smrt, ki je vzela s seboj onemoglega starca, starko in ga odrešila bolečin, je olajšanje, smrt, ki pa je pokosila mlado življenje, pa je prinesla v hišo jok in veliko žalost. Prišli so kropit Že od nekdaj je navada kropiti in bedeti pri mrliču. Bližnji hodijo kropit že čez dan, veliko pa jih pride zvečer. Pokropijo z žegnano vodo, se pokrižajo in na kratko pomolijo za dušo umrlega. Če je krsta odprta, se zazrejo tudi v njegovo obličje. Ob koncu molitve še enkrat pokropijo in najbližnjim s stiskom rok izrečejo sožalje. Nekdaj so ljudje pri mrliču veliko peli, še danes je tu pa tam slišati žalno pesem. Ob polnoči molijo rožni venec in litanije Matere Božje. Naprej moli kakšna vaška ženska. Po molitvi so leta nazaj prinesli vino, jabolčnik, liker ali žganje in kruh. Nekateri niso marali jesti, pili so pa radi. Danes je pri mrliču vsega v izobilju. Ves čas kdo streže vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač, kavo in razno pecivo. Da je noč hitreje minila, so se šli razne igre. Groba igra je rihtarja bit, saj so nekateri močno tepli, sklanjati pa se je moral toliko časa, da je uganil pravega. Nato se je vloga zamenjala. To igro tod okoli še poznajo, vendar je v zadnjih štirih desetletjih ne igrajo več. Prijaznejša je igra rinčke talat. Radi so se igrali vsi, stari in mladi. Primerilo se je, da je bilo ob mrtvem kljub žalosti veliko kvantanja in smeha. Takšno zadnje slovo nekaterim gosposkim ni bilo všeč. Zato so hišo zaklenili in sami bedeli pri mrtvem. K pogrebu neso Skoraj nikjer ne srečamo tako ustaljenih vedenjskih obrazcev kot ravno pri pogrebu. Spomin pripovedovalca Alojza Drakslerja seže v prva leta po prvi svetovni vojni: “Včasih so bili vsi pogrebi dopoldne in vsi cerkveni. Krsto so nosili pogrebci, poročeni možje ali ledik fantje, odvisno, kdo je umrl. V zadnjih desetletjih to ni bilo več tako strogo, saj ni bilo izbire. Če je bilo do cerkve blizu, so zmogli štirje pogrebci. Od daleč jih je bilo tudi osem, da so se med potjo zamenjali in odpočili. Fantič, ki so ga naprosili domači, je spredaj nosil luč, za njim je šel križ, nato so za venci šli pogrebci s krsto, za krsto najbližnji sorodniki, oblečeni v črnino, nato daljni sorodniki in ostali. Venci so bili navadno narejeni doma. Delal sem jih tudi sam iz pušpanovih, smrekovih, lovorovih ali borovih vej ter svežih rož poleti ali še bolj zaželenih suhih rož. Potovanje k zadnjemu počitku so naznanjali zvonovi. Pred cerkvijo je sprevod sprejel duhovnik in skupaj smo vsi odšli v cerkev. Po maši so se molitve nadaljevale ob grobu. Ko so krsto spustili v jamo in so se molitve zaključile, so se v spoštovanju do umrlega zadnjič poslovili s prgiščem zemlje, ki so jo z lopatko vrgli na krsto. Danes so zemljo zamenjale rože. Neverne in samomorilce so pokopavali ločeno v neblagoslovljeno zemljo, kar je svojce še bolj prizadelo.” Na zadnji pod, ježce leta 1979 Včasih so domači naprosili pevce, tako je bilo zadnje slovo od pokojnega še bolj ganljivo. Ovnikova Rozka, rojena 1917. leta ne more pozabiti pesmi, ki so jo prišli pet mladi Francki pevci iz Sentlovrenca. Takole gre: “Francka jemlje slovo od svoje mame lepo, od svojga oča lepo, od svojih sester lepo ...” Pesem se nadaljuje poljubno dolgo in se zaključi: “Slovo, slovo jaz jemljem od vas, a mrzel je moj obraz.” Po letu 1985 so se na pogrebih poslavljali od umrlih z govori. Dolgoletni bralec je bil Tone Mulh iz Gradišča, nastopali so tudi Brane Zadražnik, Vinko Zadražnik z Ježnega Vrha in Matjaž Lokar. Zadnje čase berejo Tatjana Ihan in mladi sestri Petra in Marta Kovačič. Pomembno je omeniti, da je vse govore sestavila dolgoletna primskovška učiteljica Marinka Vidgaj. Od Marije Miklavčič, zadnje, ki so jo pokopali na Primskovem, so se poslovili takole: “Beseda najmilejša, ki olajša nam slovo, je zbogom. Beseda najbridkejša, ki nam rosi oko, je zbogom. Spomin neizrekljiv, ki nam duh krepča, je zbogom. V slovo, ko glas čutljivi zamolklo šepeta nam, zbogom. Spoštovani domači, spoštovani sorodniki, dragi prijatelji. Od nas danes tiho odhaja gospa Marija Miklavčič, po domače Špančeva mama iz Mišjega Dola. Pokojna Marija se je rodila 13. februarja 1924. leta v mogočni in veliki kmečki družini pri Španovih v Dolenji vasi pri Temenici. Rodilo se je deset otrok. Otroška in mladostna leta ji je močno zagrenila vojna. Ko so odpeljali očeta in požgali domačijo, je bila Marija tista, ki je morala poprijeti za vsako delo -kajti mama je po vojni ostala sama in vse je bilo treba začeti znova. Ti hudi časi so ji pustili občutek strahu in tesnobe za vse življenje. Leta 1953 se je poročila v Mišji Dol. Tudi tu se je spoprijela s težkim delom in skrbmi: delo na kmetiji ter obnova hiše in hleva. Rodila je dva otroka, hčerko Marijo in sina Rudija. Imela je izredno moč in voljo, ki ji je ukazovala pot naprej. Leta 1970 se je zaposlila v podjetju Polževo. Delala je kot kuharica v gostilni na Klančku v Šentvidu pri Stični vse do svoje upokojitve in tu razdajala svoje dragoceno znanje in izkušnje. Bila je zelo cenjena in poznana kot dobra kuharica. Tudi po upokojitvi si ni privoščila počitka. Zaposlila se je honorarno in za dve leti prevzela vodstvo kuhinje v domu Triglavskih sedmerih jezer. Kljub temu, da je živela daleč, je bila vedno z dušo in srcem pri svojih domačih, pri hčerki in sinu. Vsa bremena in bolečine je mirno in potrpežljivo prenašala. Z vsem srcem je bila navezana tudi na najmlajšo sestro Vero, kateri je vedno zaupala svoje težave in bridkosti. Poleg pridnosti in marljivosti je bila pokojna mama tudi izredno dobrega srca in dobrih rok. Ob bolezni moža se je vrnila domov. Stregla je možu, skrbela za dom, za živino. Nobeno delo ji ni bilo odveč, dokler je zmogla. Zal je prehitro prišel čas, ko ni mogla več skrbeti zase. Odselila se je v Dom Tišje, kjer se je veselila svoje sobice in bila rešena vsakodnevnih skrbi. Zdravje je Mariji vedno bolj pešalo. Predala se je usodi časa in kruta smrt ji je pretrgala življenjsko pot v 80. letu starosti. Draga mama Marija! Dokler si dajala, si bila na poti. Ko si se razdala, si prišla na cilj. Hvala ti za ves trud, hvala ti za vsa dobra dela. Ob slovesu izrekam iskreno in globoko sožalje hčerki Mariji, sinu Rudiju, sestrama Veri in Rezki, bratu Stanetu in vsem ostalim sorodnikom. Počivaj v miru. Naj ti bo lahka domača gruda. Večna slava!” Krsto spuščajo v grob z dvema antulama, Primskovo 1979. leta. Danes mrtvi še vedno ležijo doma, saj Primskovo ne premore mrliške vežice. Se pa obrnejo na pogrebni zavod, pogosto je to gospod Perpar iz Zaboršta, ki preskrbi vse, tudi za pogrebce in pevce, če tako želijo. Nekatere mrtve že tudi tu pokopavajo v žarah. Tako se dolga leta stare navade spreminjajo po vzoru mestnih. Ne pomaga dosti, ko se sliši: “Ali ni toliko vreden, da bi za slovo ležal doma vsaj eno noč?” Tudi tu spremlja k zadnjemu počitku vse več ljudi. Nekateri darujejo namesto vencev in rož za maše umrlega ali pa v dobrodelne namene. Naj zaključim z lepo mislijo, da je včasih smrt zbližala ljudi. Drug drugemu so odpuščali in s smrtjo pokopali tudi sovraštvo in medsebojne zamere. Viri in literatura: 1. Status animarum I, II, III. Hrani župnijski urad Primskovo. 2. Krstna knjiga od 1900 do 1953. Hrani župnijski urad Primskovo. Pripovedovalci, z letnico rojstva in krajem bivanja: 1. Roza Berčon, 1938, Javorje 2. Marija Breznik, 1920, Višnji Grm 3. Alojz Draksler, 1916, Gradišče 4. Anton Gliha, 1943, Gornji Vrh 5. Ljudmila Gliha, 1946, Gornji Vrh 6. Terezija Grošelj, 1922, Višnji Grm 7. Amalija Kepa, 1926, Ježce 8. Alojz Kovačič, 1920, Sevno 9. Justina Kozlevčar, 1912, Gradišče 10. Alojzija Možina, 1921, Višnji Grm 11. Roza Ovnik, 1917, Dolnji Vrh 12. Marija Perme, 1937, Javorje 13. Janez Vidgaj, 1940, Zagrič 14. Janko Vidgaj, 1966, Sevno 15. Marija Vidgaj, 1945, Sevno 16. Marinka Vidgaj, 1951, Poljane 17. Albina Zadražnik, 1923, Gradišče 18. Ignac Zadražnik, 1927, Gradišče Ida Dolšek VSE SORTE SO PRIPOVEDOVALI V letih od 1998 do 2000 sem zbirala ljudske pripovedi na širšem dolenjskem področju: od zahoda proti vzhodu med Litijo in Čatežem ter s severa od Litije mimo Bogenšperka do Jurčičeve Muljave. V zbirko Glasovi, ki jo ureja dr. Marija Stanonik, je s področja primskovške fare prispevalo folklorne in spominske pripovedi 14 pripovedovalcev. Skupaj z drugimi so zbrane v 21. knjigi z naslovom “Kaku se kej narod rihta” in razdeljene v sedem poglavij, ki vodijo bralca od pravljičnega k resničnemu: pravljice, bajčne povedke, le-gendne pravljice, šaljive povedke in anekdote ter zgodovinske pripovedi. Zapisane so v narečnem jeziku, ki dajejo pripovedi tudi svojo živahnost in sočnost. Pri tem mi je pomagala profesorica slovenskega jezika Stanka Sirk. Ilustracije je prispeval akademski slikar Jože Meglič. Primskovo je bogata pokrajina ljudskih pripovedi. Poleg pravljic so tu še razne zgodbe o bajnih bitjih, hudiču, raznih “cahnih”, ki naznanjujejo bližajočo nesrečo, o Kristusu in svetem Petru, ki sta hodila po svetu, razne šaljive in navihane povedke in zgodovinske pripovedi o Turkih. V slovstveno folkloro, kakor imenujemo ljudsko pripovedništvo, prehaja polagoma tudi spomin na “čudodelnika s Primskovega”, župnika Jurija Humarja. Med 410 pripovedmi, kolikor jih je zbranih v knjigi, jih je Primskovo prispevalo 57. Od teh se jih lahko z dovoljenjem izdajatelja in založnika ČZD Kmečki glas v tem zborniku objavi 25. Zgodba o koscih je zapisana v letošnjem letu. Na koncu sta pripisani še dve dolenjski legendi, ki ju je objavil Pavle Kveder v reviji Vrtec: Studenec v Mišjem Dolu in Primskovška romarja. Prva, ki pripoveduje, kako je moral mišjedolski bogataš oslepeti, da je sprevidel svoje hudobije in se spreobrnil, je zapisana v celoti, druga, ki pa prav tako opisuje prigode Kristusa in svetega Petra, ki hodita po naši zemlji in opazujeta “kaku se kej narod rihta”, pa v skrajšani obliki. Prav zadnje danes ne smemo vzeti k srcu. Kdor bi tožil, da mu tu na Primskovem niso postregli z dobrim in zdravilnim cvičkom, bi se prav gotovo zlagal. Vino pa moramo piti po pameti, sicer res meša glave, pa naj bo to na Dolenjskem ali pa kje drugje. Na Primskovški gori žive delovni, radodarni, prijazni, preprosti in veseli ljudje in o revščini in lakoti ni več slišati. Prijetno je bilo kramljati z njimi. Sa pa barača, je bla pa km o ti ca bagata, barača hadil. Zdej nej nabanga, prej sa pa zmierej hadil barača akiil pa prašil. Pa je prosu kruha, muoke, kašan dinar, kar mu je kadu dav, ne. Pa nej tista gaspadina ankul nabanmu atlà dat, tud kruha ne. Pa sa ga dost imel par tist hiš. Je rakla: “Mar prešičam dam.” Sa imel pa ana dejkla, tista je bla pa takü taka, radodarna. Je pa, če je le muogla, je pa naskruoj dala baračam, ka sa prašil. Sam da je dabiv pa da je šu, je bla vsa sriečna. Polej je pa tista gaspadinja umrla, tista dejkla je pa še par hiš bla. In ka je prešiče fuotrala, ka je prešičam striesla jejd, pa äna presica pride, pa se ulieže pa karit. Prešič pa akul lejtaja pa cvilja. Pa čist zanač nejsa, pa tista presica vse pažre. Pa je takule aldiem parpovdvala, kakü pa kaj je. Je ankat ana pa svéjtvala ja, je rakla: “Ti, dej ankàt vprašat Duša, kaj pa patrebuješ.” Je ja pa vprašala, prav: “Duša, kaj pa patrebuješ?” Prav: “Kaj ti manka?” Prav: “Ka sa barača hadil, jast nejsam nakul nabanmu nabanga dobrega daru dala, banga daru dala nakul. Sam rakla: ‘Raj prešičam dam.’” Prav: “Zdej sam pa kaznovana, muorem pa iz karita jast ka prešič.” Prav: “Jast nejsam mela banga dobrega dela par Bogu zapisanga, ti ih Imaš pa cev omizje. Ti maš pa tuk dobrah delu, jast pa nabanga.” Pa je rakla: “Jast vse tiste moje dobre dela vam šienkam, pa ih vi imejte. Jast zase ih buom pa še nabrala.” Na, in ad takat je ni blu nač več. Je biv pa mier, je bla pa rejšana, takti da nej hadila nač več u karit. In prešič sa jel in ad takrt ja nač več nej blu. Mišji Dol KAKÜ SA PHR DUŠČ3K ABAGATÉL 2 Muj oče sa rekla, da je bla revšna prejd pa valik atruk je blu par Duščak, ja, an da je mat anmu atruok zmierej u skledca dala jejst. Atrok je pa zmierej skled-ca vziev in je šu van jejst. Pa je tam nejki za anmu vagalam ju. In je zmierej tista kača hadila jejst. Ka je paršu, pa je še kača paršla takoj pa je jela z nim. Polej je pa ankat pa žlica pozabu, je pa po žlica šu. Je nazaj paršu, je kača pa žie jela. Da ja je pa z žlica udaru pa da je rieku: “Kaj sama jejš?” Ji je pa démant adbù. Polej je pa tist, ka se je takü svejtil, niesu pa pokazat. Po sa šla pa gliedat, po sa pa vid la, da je kača. Pa démant da je kača adbii. Kača, taka, da je imela žie démant. Polej sa pa tistu predal in sa tuk naprej paršlo, da sa abagatel. Ja, ja. Pravja, da je biv kar gruntac. Mišji Dol MRTV3 MAJA MAŠA PANOČ 3 Ena se je adpravlàla, ena dnklè, da buo šla u samastan. In je šla u cierku še molt. “Pa h spovd,” je rakla, “buom šla. Vse buom lapu parpravla se za u samastan, ne.” Panavad je zutrej šla u cierku, zdej se i je pa ura zmejšala, je šla pa prezgudej, ja. Panoč, prezgudej. Je pa u cierku paršla, sa pa mašval. upnok je biv par altari. Pa grie kar v ena kluop se usadòt. Se je pa glih h svoji buotri usek. Tista buotra je pa že zdavnej umrla. Ji je pa samu zašopetala. Pa je rakla: “Ustana pa pejda darnu, van.” Prav: “Samu pazi! Če ta med vratam ruta z glavić pade, na smejš nazaj pagliedat in pabrat ja, na smejš.” Prav: “če buoš nazaj pagliedala aj pa pabrala, buoš takü zdrablena ka sončan prah.” Polej pa rejs. K je med vrata paršla, je ruta pala z glavić. Ja j blu takti strah, da je rejs kar bejžala darmi. Druh dan zutrej, k se je dan nariedu, pa je šla, pa nej blu nač, ni blu rute, ni blu nabane stvari. Je šla, ja, če je ruta, pa ja nej blu, nnč nej blu, nabane arči, nač. Tu pravja, da maja maša mrtva panoč. Tisti, ka sa u vicah, pa da muoreja trpat, da huodja nazaj. Da mašujeja. Ja. Mišji Dol HUDIČ SE JE PHRKAZVOV 4 Je tu blu rejs. Sa gatirla, da se je hudič parkazvov par Zaptiščak. Kakti sa bli damač, Jerca pa Micka, u strah, hčier pa mat. Je muj stric hodu tu rešvat. Glas se je slišov u hlev, da vse prebelt. Zvina se je davila, dvej gavied na anmu cugla, da se je davil. Je jgov stric tu rešvov, prebelu je pa Bancarlov Miha. Cugle je adpiev. K sa pa bald, je pa kamje letu u balež, da sta bla vsa ašpricana. Vačkat je biv rapataje u stal. U hiš je blu pa še huj. Je pa pohištu kar na kup letu. Pa en piskra sa rapatal. Kuk je nejk Jerca bla stara? Hne dasiet, dvanajst lejt, še atrok je bla. Svinski piskar, črn, žalejzan, ulit, u peč sa kuhal, je biv pavejzjen na tlah u vež. Ka ga je vziganla, je pa hudič sadu pad piskram. Zlagala se nej, sej je bla še atrok. Je tu matar pavejdala, nejsa nabanga pustla u kuhja, u vieža. Kaku se je pisala Micka? Jerca se je pa mam gatov. Mama jana je mela tulk mlejka u prsah, da se je hadila k Fédran zdravt u Ivančna, da je kar tekla ad je. Par šiesdasetah lejtah sa ji prsa nabriekle. Jast sam pa slišov, k je paršla majmu at patuožat, kuk trpi. Pa je tu pol u lejtah ratal. Sam mu pa glava u tist lin, pa sam slišov: “Ate, ka b vi vejdla, kaj je par nas. Vse se padiera, sam rapot u hiš in razmatavaje. Jast pa tuk mlejka. Kuk je hadu.” Julka je tu slišala, maja sestra. Tu sa bije čudne stvari. Tu se nej zmisla. Kej se je taka kmiečka žienska zmisanla! Tu je vse na stvari blu. Gradišče JHST B GA UGNALA 5 Tu je blu pa dol u Vielkmu Gabra, tist pa nej pod Primskov, pod Santvad. En mažakar je biv. Ce je le mogu, je agalfov kašnaga al par žval al kakü dargač. Nej biv čiste vasti, nabane viere nej mu. Pa je kar paršu nuot u hiša hudič. Kar ab ur je paršu na pieč u kuot pa konc. Pa ga nejsa muogla pregnat, pa sa malil na vse načine. Jast b ga žie, al z burklam. Jast b ga ugnala, parmejduš, kar b dabila u ruoke. Spravla b ga spuot. Pa kaku je u hiša paršu, tud na vem. Mande par zaprtah vratah nuot pride. Blu je, pa manil je. Sam slišala ad paštenah aldi. Je že mu kašne vieze. Par tejh babah pa nej blu kašne žlahtnobe. Pridne, paštene, pabuožne babe. Jast sam ih takü paznala še ad atruočih lejt. Mardè sa se pa še kašna predniki kèj zagrejšla? Gradišče Star oče je pravu, da sa mel u Vin Vrh an revan stanvaje, sej dargač je delov u rudnik u Trbovlah. Po je pa hčier zbolela, sa ja pa u bolnica u Sjblana adpelal. Pa kar en vačier, nuotar sa mel tiste skrije, stare suorte, sej vejste, kva je tu skri-ja, se je pa nekej smajal nuotar. Oče pa luč užge, star oče, pa ana bauta vzame u ruoke, je mislu, d je kašan človk nuotar, pa prav: “Se nkèt se zasmejej,” pa se j še nkèt zasmajal. Preglieda vse, nikjer. Skrije adpre, nabane stvari nikjer. In nikjer nač. Pol druh dan sa pa puošta dubla, da je pa hčier umrla. Varjetna je kašan spamin paršu ad hčiere. On je mislu, da je kašan nuot, ja. Tu sa take skrije: metar pa pu dovge, ene šiedaset šroke pa pakrov gor. Za oble-jke sa mel nuotar pa za razne take stvari. Pa je adpru, pa nej blu nač. Pa je rieku: “Se nkèt se zasmejej.” Pa se j še nkèt zasmajal. Ježni Vrh BELE DEJK3LCE 7 Sta tu naš ati pa mama parpovdvala, sta fuotar z Mengša pelala tie z daline. Sa mel pa tam na iv ajda vsijana, pa sta vidla tam u ajdi take mladič dejkalce u belah ablejkcah. Je blu žie mal mračmt, skor tarna, sej srna pa tam zmirej adprovlal. Sa plesale pa vrtile sa se. Pa je šu druh dan gliedat, če je biv rejs kašan živ človk, če je kej ajda patlače-na al pa pahuojena. Pa nej bla nač. U kratkam sa mu pa abej sestrič umrle. Ne abej naenkèt, hmal en za druzam. Sa mele španska balejzan. Bratu je blu pa piet, pa nej naban ad jah umfu, sam punce. Tu se m zdi, je kar varjev, da je tu nekej pamanil. Kašan kej na saje da. Sej prej na razmišlaš, dakliar se nač na nardi. Pol k sa pa panarla, je pa varjev. Sevno Sta bla muož pa žena. Po je pa muož umru, po se je pa žienska še onkèt paratala. Hčier ga pa nej mela rada, vočim je biv. Po je pa kar akul hodu, povsuod je biv, sej nej smu bat dama. Gor u sasejdnah vasieh je hodu, pa se je preživu. Pa je tud gor umfu. Žienska ga je vziela, mènde je velak pazjuon imu z enga grunta tlele gor. Pa sa tist pabral, tist dnar zapravla, dec pa pejd, kamar čaš. Ta prvi muož je hodu nazaj strašit, ta prvi. Vorangi je blu slišat, vrata sa se adprle in zaprle in je šu nuot u vieža, nuot u hiša, mal pregliedov, mal para-patov. Taku sa rekla, da ga je vidla. Nejsa dost atla raznašat. Pol sa za maša dal, taku sam jest slišala. Če je bla pa luč, pa nej paršu. Je pa mela zmieram pad puojstla luč, takale lampca. Kajpak, sej vejste, tiste stare puojstle, takole sa mel vsok, pa se je mal svatih Pa je bla bal brez skrbi, nej blu taku strahu. Tu sa parpovdval. Je ane par lejt trajal. Tu je še taku blu, da ona je ablabila, da buo za maše dala, po pa dala nej. Ona pa dala nej, je pa nazaj hodu. Je pa majma ačiet dala, da je v Hjblana niesu, da nejsa de takü vejdla. Po je pa vse tih ratal, nej naban več gauru. Mande je že mogla dobra bat. Sevno BELE LUSKINE * 9 Na, polej sta pa paršla h eni ženici. Napru buom tu pavedala, ka sta paršla h tisti stari skopuli. Ena stara skopula je bla, pa je imela denar u nogavici. Pa je lih preštevala tist denar, ka sta paršla. Polej sta pa prašila božiga daru, ne. Boži dar je, če kej šienkaš, če kej bugajmje daš, ne. Je pa rakla: “Kej buom pa vziela, sej ga nimam.” Prav, če b mela kašna skuorja kruha aj pa kej tacga. Prav: “Tud kruha nimam.” Je pa vidu Kristus, ne, da ma pa tista nogavica, k je glih skrila ja, k je glih preštevala. Prav: “Ka pa imate u tej nogavici?” “Ee,” prav, “tu sa pa same bele luskine.” Ja. Prav: “Same luskine?” Prav: “Buh ih vam blagoslovi.” Ja, na, pa sta šla. Pa sta se poslovla, k nista nač dubla. Una je pa zvita zasmajala se pa s je misla: “Kaj sam vaj opeharla, zdale buom pa preštela svjetle cekine.” Je pa odprla nogavica, se i je pa kar u glav zavrtel. Sa bije pa same bele luskine nuotar. Mišji Dol POŽIELE BUOTE * 10 Sta hadila Kristus pa sviet Pietar pa svejt, ne. Pa sta paršla ankat do enah ženic, ka sa žiele všenica, ja. Jan prideta do ta prvah, sta paršla, pa prav: “Buh dej, ženice.” “Oh,” prav, “buh dej.” Polej pa prav: “Mate še velik?” Prav: “Kaku vam grie? Buote požiele?” “Ooo,” je rekla äna, “sej je nas velik.” Pa mal sa mele za požat. “Sej je nas dost. Nej hudič, če na buoma požiele.” “Ja,” prav, “buh vam blagoslovi.” Pa sta šla naprej, ne. Sta paršla pa do druzah ženic. Sa imele pa velik za požat, pa mal ženic je blu. “Jej,” prav, “buh dej, ženice.” Mande je bla že gospodinja. Prav: “Buh dej.” Prav: “Kaku se vam spaši, buote požiele?” “Jeeej,” je rakla, “na vem, če buoma. Buh dej, ka ba muogle,” je rakla. “Tuk imama še za požat,” je rakla. “Na vem, če buoma. Kaj pravte? Buhvej. Na buoma, najbarž na buoma.” Je rieku: “Buote! Tu kar takule počiez stopite pa počiez vzamite postat pa buote vidle, da se bo vam bal spašil in požiele buote.” Pol sa se pa taku zahvalvale. Pol sa pa rejs. Počiez sa stapila, pa sa postat jamale in požiele so. Tie, une, ka so imele valik, so požiele, une, ka so imele mal, pa niso. Im je pa ostal, ja. Sa misle: “Tu buoma pa rejs požiele, k je taku mal.” Pa je žie taku dan. Mišji Dol Takrat, k sta Kristus pa sviet Pietor pa svejt hadila, sta velik patvala, sta se pa an dan zmejnila, da na buota nač jela. Kristus je šu naprej, Pietar je mu na skrivèj u varžat pa za jast. Pietar pa na skrivèj u usta deva pa jej. Po se pa Kristus nazaj abrne, prav: “Ti jejš.” Pietar je pa tafv, da ne. Pa sta šla spiet naprej pa j spiet skrivèj u usta dav pa ju. Pa se spiet Kristus abrne, prav: “Ti jejš.” Pietar je spiet lagov, da ne. Je pa rieku Kristus: “Nej buo pa tale dan pa za laž, je blu lih pruga aprila. In ad taket naprej aldje pa lažeja. Ja- Dargač pa naban na vej, zakaj se lažeja tist dan. Ni še naben povedov. Edin ta zgodba vem ad svietga Pietra. Ježni Vrh VSAKI HLEBČHK JE BIV VIEČI * 12 Ka srna bli majhni atroc, smo hodil iz mamo na nivo, ne, ka sa hodil plejt. Pa sa rekli, da je tud Marija hadila u tabrh, ja. Da je tud Marija hadila u tabrh, jan je imela sina sabuoj, anga sinčka. Pa ga je sabuoj nesla, ka ga ni mela kej pastat doma, ne. Polej je pa še tist sinčak karienčak pulu, pa ga je presajov. Je pa rakla tista gospodinja, prav: “Ni trebej korienčak pult.” Prav: “Korienčak, če ga presadi, ne raste polej.” Če karien spulaš, pa če ga presadiš, rejs na raste. Ja. Je pa rekla: “Če ga buo muj sin presadu, buo rastu.” Jan polej je rejs tist karienčak, ka ga je presajov, ùs lapu rastu. Ùs lapu rastu. Je rakla tista gospodinja, prav: “Če bo pa rastu, ka buom kruh pekla, mu buom pa hliebčak nardila, ja.” In polej je pa kruh pekla, mu je pa nardila tak majhan hliebčak, kakar je za atroke, ne, da ba ga dala fantku, ja. Je pa tušan hliebac ratov. Je pa rakla: “Oh, zdej je pa tušan hliebac.” Prav: “Tušnaga hliebca pa na dam.” Prav: “Buom drugič pekla, pa buom majšiga nardila. Je drugič pekla, je pa še majšiga nardila, je pa še vieči biv. Polej pa u trietič peče, pa je še majšiga nardila, je pa spiet še vieči biv. Je pa rakla: “Ja, kaj pa tu muore bat?” Je pa rekla tista gospodinja, prav: “Sam kruh pekla, pa nisam spekla hlebčka majhnaga.” Prav: “Sa vsa veliki hlebci.” Je rakla: “Tu je zatu, ka ste mojmu sinu oblabil hliebčak.” Prav: “In je vsaki vieči biv.” Prav: “Tu je zatu, ka ste ga nardila mojmu sinu.” Prav: “Pa mu ga žihar kar daste, čeprov je velak.” Tu sa pa mama naša tukat pavedal. Pa sam majam atrukam parpovdvala. Pa je rakla maja hčierka Marija, ka srna bli na niv: “Mama, pa dajte kej pavedat ad tistga fantka, k je karienčak sadiv.” Mišji Dol ANG3L VARH * 13 Ja, je zmierej hodu an angal varh panoč pa se j pagavarjala z nim. Polej pa se je hvalila, kaku je pridna, da ma zmierej anga angala varha. Jan potlej pa ankat ana nuč ga pa ni blu, an vačier. Je pa druh vačjer pa spiet paršu. Prav: “Kje sa biv pa snuč, ka te ni blu?” Prav: “Ana žienska je dol nejki par anmu kazovca zmrzanla, umrla je.” Je rieku: “Pa je imela, man se zdi, dvanajst, aj enajst, aj dvanajst atruk, ja. Dvanajst, na, na, sej je blu, dvanajst atruk, pa vsacga z druzmu moškimu, ne, da dva nista bla iz anmu.” “Joooj,” je rakla, “pa pa tista kurba ste vsa šla.” Prav: “Kuk ih buo pa še po mane paršla, ka sam taku pridna?” “Zate buo pa samu edan zadost.” Mišji dol U DUHU SVETOSTI * 14 Ana punca je rakla, zmierej je rakla, da živi u duhu svetosti. Pa ja niša muogla spruobat, če je rejs taku pabuožna pa rejs taku pridna. Se je pa tisti predstojnik nihov, ne, kakar je biv u tistmu samostana, ne, oblejku v anga grdga berača. Blatan, blatne čevle je mu, ka berač je šu. Je pa glih h njej paršu. Je pa rieku, če ba mu tiele čevle sazula pa oprala. Pa še njega anmal umila, počistla. Je pa rakla: “Pa glih pst! Pa tacgale umazanga berača, pa glih pst, pa glih pst.” Je rakla: “Sej je druzah dost. Pa da ba glih jast muogla?” Je rieku: “Je žie dobra, je žie dobra. Sam žie zvedu, kar sam hotu zvedat.” Mišji Dol KLICAN NA SADIŠČE 15 Je biv pa Humar ankat klican na sadišče u Cele. Pa je hlapac s kujam paršu na kolodvor pujga. Pa na sadišč gatov nejsa mel kuj, celskah grofu pa takat nej blu več. Nej buo žie kukar če, s kujam sa paršla na pastaja. Je biv pa taku slabu zrihtan in pa celam abraz kasmat, da ga fjakar nej marov na kačija. Nej variev, če je ta sploh župnak. Pol mu je s težava dapavejdov, da je ta pa ta, pol ga je pa vziev. Zarad tejga sa ga klical, k je aldi zdravu. Sa vejdla, da mu žandari nejsa stat. Na vem naprej nač, gatov mu nejsa nač muogla, sej je biv zmierej dama. Je mu vsak dan maša, ab delovnakah in nadelah. Nej ankul aznanu aldiem, kdaj. Je zmierej rieku: “K buo sonce gor paršu.” Pazim in palejt je blu taku. Gradišče NEJ BIV P3R TA PRAVI 16 Sa ga kar naprej tažil. Sta pa paršla dva žandarja: “Ala, buote šla z nam.” “Ja, ja, kar tie pačakte, se griem napravt,” pa je šu nuot. Hnkamer se nejsta muogla premakant, sta bla kar taku nekakù parklejena na tla. Gaspud je pa čaz en cajt van paršu, ih je pa vprašov: “Ga pa delata, ga pa iščeta tie?” Potlej sta ja pa damü ucvrla, pa več ih nej blu nazaj. Je blu pa takü pol, da sa ga na sadišče paklicäl. Je pa šu, sej se nej nač bav. Je pa én ad Sadniku zbolu, tisti ka b muogu Humarja suodat. Se mu je samu smajal, je dama abležov, kukar da b se mu mal zmašal. Nej biv par ta pravi. Sa pa rekla: “Pastima tejga člavejka par mier.” Žandari nejsa nač apravla, sadniki pa tud nač, taku da sa ga potlej kar u mier pustla. Sevno VSAKI GLID3K MA S3JA JAMCA 17 Tist je pa parpovdvala stara mat naša, da se nej bru. Je biv taku magnetičan, da nej preniesu brituc, se je prec urejzov. Samu strigu sa je brada. Je zmierej mal pustu, pa kasmat hodu. Ležov je na samah vejah, brejzovah vejah. Pa puojstla je mu palažene. Je rieku, da ma vsaki glidak saja jamca, da se taku lapu vsak glidak ulieže pa upaše, da se faj spačije. Je mu taka muč, da je loh drugam pamagov. Je pravu, da ma taka muč vsak človk. Je damačam pisov, ih je učiv, da je treba ta muč razvijat. Sam sab pa sestra pa nej mogu pamagat. Se je prehladu, sej dargač je biv trdan. Je pol umru še ne preveč star. Mande ih je mu dvainsiendaset. Dolenji Vrh ČUDADELNIK JE BIV 18 Muj star oče je paznov Humarja. Je šu ankat u Litija vol prodajat na sejam, mu je biv pa dnar ukraden. Pol je šu pa gor Humari juokat, tu pavejdat, kaj na stvari je blu, kva če zdej nardat. Mu je pa rieku Humar: “Kar patalaž se. Ab štierah zutrej buo dnar na okna u toj hiš.” Biv je rejs dnar, čist vse pa ne. Sa je datična nekej pardržov. Je pa bližna akolca, fara Primskov, bal mal mela viere vajga. Nejsa velik hadil da jaga, nejsa mel zaupaja. Za tujce je biv pa žie takèt velak čudadelnik in reši-tu, u balejzna največ. Je znov kašna žvina pazdravt, al kašan mrčes ad hiše adpravt, vsa taka nadliega je adpravu. Tu je biv tuk mačan, taku magnetičan, da je na daljava vplivov najga, da mu je dnar nazaj parniesu. Se Kristus nej tuk čudažu napravu k ta. Gradišče Glavna cierku je župniska cierku Device Marije. Stara je več stu lejt. Je pa nad glavnom sred noni ccrkvienom vratom ena freska u taki pavršni izdelavi, ad umetnika Flinga. Zdej bo taka risba, paduobno, slično, narisov dosietlejton atrok. Tu se loh pormierja, do je cierku rejs stara. Toket umetnik, donos je pa dosiet lejt star atrok tejga znanja. Kaj je blu, do je taku maguočon turn, zakaj je taku, se pa noč na vej. H tej cierkvo na spada, je premajhna. Znuotrej je pa na vrh abuoka vzidana freska Cirila in Metoda pad naročilam: “Ciril, Metod, varuj naš slovenski rod.” Se zdej je na struop vrh altarja. Cierku svetga Moklavža je ta druga. Pred studvejst lejtom je pagarela. Je apunači trejšlo vaja. Zupnok je plat zvona biv, do sa farani poršlo pamagat gasit. So pa rešil kip svietga Moklavža in še dva angola, k sta še zdej u farni cierkvi, in tabornakol. Moklavža sa pa u Italija predal. Pol sa ta cierku še abnuvlo, pa na zunej nej noč paduobno, do b tu cierku bla. Se lejtas se abnavla. Najstarejša je pa cierku svetga Petra. Ko b vejdlo, ad kdaj je bla? Pred par stu lejtom se je še slišal ad staroh oidi, do nej a tom še naben noč slišov. Ce je kier kierga vprašov, se je reklo, do je kar sama nastala, do naben na vej noč, do je žie ad nekdej tam. Nuotor je pa freska na sten, kaku angol truob suodnomu dnie. Ta cierkuca je še paprej služila grado za kapelo. Se viečja zgadavina bo predstavlala, če b ja grofica iz Buogonšperka ne obnovila. Nardila je majhon stolpoc za zvonik, zvun pa nej nuot pasov, je biv prevelok. So ga pol u župniska cierku djal. Al vejste, k som mlad biv, se nejsom za zgadavina zanimov. Bo loh še velik več vejdu, pa srna samu pil pa plosal. Gradišče DH BH ŠL3 VSH NA KAPAČIJA 20 Muj oče je biv varganist. Dvanajst lejt je biv star, je žie tie gor vorglov, u cierkvo na Primskov. Piedoset lejt je biv varganist in harmuonika je znov. A svot Luci, docembra, je biv žiegnaje u Miš Du. Pa je igrov na vorgle. Sa ble čist majhne pa strašno stare. Je rieku, do se taku sliš, ko b pa žorjavco scav. Pa tušna vrednust k cela vas. In k je blu konc maše, je takule molu: “Luba svota Lucija, dej, da ba šla vsa na Kapačija u aštarija.” Sma par nas mel aštarfja že ad nekdej. Pa na vem, al sa šla. Gradišče S3M JA ŽIE PANUJOV 21 Je hodu u farovž delat pa pomagat, ne. Polej je pa župnaka pa uro ukròv. Ukradu ja je. Polej pa tista ura nuosa, nuosa, nuosa. Polej ànkat grie pa tud h spovd pa povej vse grejhe. Pol, nazadje, j pa povedov, je pa rieku: “Pa ana ura sam ukradu ànmu.” Je pa rieku župnak, prav: “Ura muoreš pa nazaj dat, kamur s ja ukròv.” Je pa glih župnaka ukròv, je pa rieku: “Nate ja.” Ja. Je rieku: “Jast ja na maram.” Je rieku: “Tistmu ja dej, kumur s ja ukròv.” Prav: “Sam mu ja žie panujov, pa ja na mara.” “Ca ja pa na mara, pol je pa žihar pa tvoja.” Mišji Dol PAGLEJ GA, ON TEBE NA BUO 22 Nejk je biv sejam, na buom vejdu zdej točna pavejdat. Tistga člavejka delna sam paznov, mislam, ne starejše, mlajše patomce jagove. In je enga koja preda-jov. Tisti kupac, k je kojna kupvov, je rieku, če je brez tadla. “Ja,” prav, “paglej ga, on tebe na buo.” Ne. In spiet je brez tadla, ka se taku reče. Koj muore bat brez tadla, ne. Prav: “Paglej ga, on tebe na buo.” Pol ga je on pa lapu kupu, mu je biv všieč. Čez ene štarnajst dni pride pa nazaj h nèmu se zment. Prav: “Koj je slejp.” “Sej sam ta pavejdov: ‘Njega dobra paglej, on tebe na buo.’ Jast sam ta pave-dov.” Mišji Dol Ad ust da ust grie, da je ad Pietrove cierkve pa do bližnaga studenca skopan rov do Dalnice. Takti se reče stadenc. Pa ga naban na najde. Za časa Turku sa ga nariedla, da sa hadil pa voda. Ene pietstu metru ba mogu bat dovh. Ta gaspud ga fejst išče, če ga buo najdu. Pa mojam ba biv ta rov sam da pad abzid-ja. Man na da vejst, da b skuz da stadenca biv narjen. En pravja, da grie rov ad glavnaga altarja iz župniske cierkve. Sa babe včas cierku pamivale, pa sam jast tam voda vlivov u ena vatiina. Pa lasiena vrata sa bije. Mardè je biv tam rov, rajtam, predvidevam, čaprov nejsam nakul slišov tejga ad starah aldi. Gradišče TABOR NA PRIMSKOVŠKI GOR 24 Sa Turki vačkat ablegal tabor, pa nuot nejsa ankul paršla. Sa sezidal akül abzid-je ene tri metre visok. Pa dovžin je biv pa ene pietstu metru dovh. Sam čez ene vrate se je loh paršla nuot. Kadar sa Turki napadal, sa se nuot u tabor zatekla tud aidie ad delač, sam da sa bli pad zaščita. Sej sa tud pamagal gradat. Tulk kamja spravt na vrh! Da Kukla sa vačkat paršla, da tabara pa tud ankat. Pa sa kar sršiene pa čabiele najah spustla, žienske sa pa vrele vode zlivale čez zid, pa sa jih adgnal. Takat je vsaka abramba zadostvala, k še nejsa paznal pušk. Se še vidja razgliedne line in vrata iz kamna vielbana, tu se še dobar vid. Abzidje je še tud vas, sam panižal sa ga. Iz tejga kamna sa pa cierku abnuvla. Gradišče KUK3L 25 Dol pad primskovška cierkuja je ana pakrajina Kukal. K sa Turki napadal pa ropal naše kraje, sa se aldie zatekla u tabor in moški sa bli pad paveljem ta glavnaga vodiča. Pelov ih je u turn župniske cierkve in im naruoču: “Kukan zi!” Kar pomen Glejte vi, kdaj se buoja parkazal Turki. Naračen jim je še blu: “K ih buote zagliedal, pazvanite!” Straža je vahtala nuč in dan. In k sa Turki iz huoste pakukal pa se agbdval, kaku buoja napal, sa mažje pazvunb. Sa pa Turki slišal zvoneje, sa se pa preplašb, sa abupal, sa misb, ds ma Buh prste vmejs: “Bejžima, vrnima se nazaj. Buh je Marii zatruobu. Na buoma zmagal.” K sa iz huoste poršb na Kukb pa ko sa gor prot cierkvi pagliedal, pa je začiel zvanst. In Marija je rejs abvarvala cev tabor. Je Turkom dala vejst, de buoja sogurno premagan, če buoja napal. Je pa farna cierku bla žie velik lejt prej sazidana. Bol skromna, ne taka k je zdej. Posvočena je pa Marii. Je vse farane rešila pred Turkom. Pa ne sam onkot, vočkot je blu tu. Gradišče KOSCI 26 Na Poljanah pri Vidgaju so kosili kosci. Lepo so rezali drug za drugim vsak svojo red. Od časa do časa se je kdo ustavil in z oslo, ki jo je nosil zadaj za pasom, nabrusil koso. Gospodar je v senco postavil vrček vina, da se čez čas malo odžejajo. Do malice bo težko zdržati. Prav na tem travniku je v luknjah pod veliko hruško domovala podlasica. Postala je vsa nemirna. Skakala je iz luknje v luknjo in ni vedela, kako bi obvarovala svoje mladiče. Kosci so se hitro bližali. Ostala ji je le ena rešitev, zastrupila je v senco postavljeno vino: “Naj pomrejo, če se mojim mladim kaj zgodi!” A kosci njenega zaroda še opazili niso, nikar da bi mu še kaj hudega storili. Podlasica je bila presrečna, a zopet v škripcih: “Ni pošteno, da jih zastrupim.” Načrtovano maščevanje mora na nek način preprečiti. Toliko časa se je zaletavala v majolko, da jo je prevrnila. Žejni kosci verjetno niso poznali te zgodbe, opazili pa so prevrnjeno vino v senci. Nekaj lučajev od Temenice ždi v kotanji vasica Mišji Dol. Prijazna vasica in pet raztrganih bajt samuje v vznožju bregov. No, prav za prav to niso bajte, hiše kočarjev so. Staro skrivljeno drevje in opuščeni vinogradi jih obkrožajo. Konec vasi, kjer se breg vzpne v skalno reber, pa stoji na pol podrta, z bršljanom obrasla hiša. Pa saj ni več hiša! Gnilo ostrešje ne varuje več zidu pred mokroto in zidovje zato razpada. Pred davnimi leti je živel tod bogat, a silno skopušen in prevzeten kmet. Iz tujih krajev je prišel v vas. Sam svoj je bil sprva in ljudje so se ga bali. Imel pa je mož veliko denarja. In z denarjem je zagospodoval nad vasjo. Pa ne samo nad vasjo, tudi nad okolico. V stiski je posojal revnim in potrebnim za visoke obresti. Kdor pa si je pri njem izposodil, je zapisal svoje imetje gotovi izgubi. Visoke obresti so dušile vsakogar in kmalu požrle vso dolžnikovo vrednost. Mišjedolčani so postali njegovi dolžniki in hlapci obenem. Domačinom je odslej ukazoval prihajač. Vsi so morali delati po skopuhovih ukazih, ali pa zapustiti svoj rodni dom in svojo zemljo. Spomladi je nekoč pod večer prišla v vas bolna stara beračica. Pri bogatem skopuhu je reva poprosila prenočišča. Delavci so molče in boječe pogledovali v skopuhovo lice. Njegova zabuhla in rdeča lica niso oznanjala nič dobrega. In res! Komaj stoječo starko je togotno zgrabil za ramena, jo obrnil in butnil v hrbet, da je sirota ječe omahnila po kamniti poti. “Na, babura stara! In zapomni si, da v moji hiši ni za postopaške reveže niti drobtine! Spiš pa lahko pod smreko vhostü’je rjul divjak. Vsi so pomilovalno zrli za starko, ki je ihteč odšla iz vasi. Ob hostnem robu je onemogla. Zgrudila se je na praprotje. Takrat pa sta prišla po gozdni stezi popotnika, Kristus in sveti Peter. Našla sta krvave sledi in po teh tudi starko, ki je komaj še hropla. Kristus je pokleknil ob starki, dvignil je njeno glavo. Na njej so se lepili na čelu krvavi sivi lasje. Kristus je dejal sv. Petru: “Prinesi prgišče vode, da ji omočim glavo. ” Čez dolgo se vrne sv. Peter in pravi: “Gospod, vode nisem mogel najti. Nikjer v bližini je ni. ” “Udari ob tistole skalo in nastrezi v čutaro vode ter mi jo prinesi, ” je velel Kristus. Sv. Peter je hitel izvrševati ukaz, udaril je z grčavko po skalnati škrbini. Skala se je razletela na dvoje in iz nje je pricurljala voda. Podstavil je posodo in prinesel gospodu hladne studenčnice, da je z njo oblil starkino čelo. Zmil ji je rano in krvave madeže ter jo spravil k zavesti. Starka se jima je lepo zahvalila ter odšepala dalje. Kristus, ki je zvedel za kmetovo hudobijo, se je s sv. Petrom napotil v vas. Počasi sta se približevala bogatinovi hiši. Ob vsakem koraku sta razločneje slišala hripavo zmerjanje: “Postopači leni... vsi ste kot ono zanikrno babše... leni, da smrdite... vsi vredni namesto plačila gorjače...” Mirno sta se približevala popotna k hiši. Sv. Peter se je bal srečanja s hudobnim kmetom. Nista še stopila na širno dvorišče pred bogataševo hišo, ko je pridivjal izpred poda raztogoteni bogataš. Pustil je delavce, ki so jim veljale psovke, in vihteč ročico je hitel k prišlecama. Niti pozdraviti ga nista utegnila. “Že spet dva potepuha ničvredna? Marš od tod! Da se mi takoj pobereta in izgineta! Nobenega berača, ki bi mi delal nadlogo, nočem več videti! Poberita in se! Kristus in sv. Peter sta obstala. Žalostno je zmajal Kristus z glavo in dejal: “Želel je! Naj naju ne vidi več, dokler se ne spokori in ne poboljša!” Dvignil je roko in tedaj je kmet zarjul kot ranjena zver in se slaboten opotekel: “Ne vidim! Pomagajte! Ubijte capina, ki sta me urekla! Uuuu!” Zastonj so ljudje iskali popotna, nikjer več ju niso videli. Nad dvajsetkrat je od takrat kukavica oznanila pomlad. Bogati mišjedolski slepec je postal po dolgem preklinjanju vsega ves drugačen. Izpremenil se je. Vaščanom je odpustil vse dolgove in revnim je postal dobrotnik in drugi skrbni oče. Bogastvo se mu je še bolj množilo. Dolge dneve, ki so bili zanj brez sonca in svetlobe, je premolil. Obžaloval je vse svoje zagrešene hudobije. „Ljudje so pozabili na njegove surovosti, smilil se jim je in pomilovali so ga. Bilo je na sv. Lucije dan. V Mišjem Dolu je bil takrat semenj. Kupčija je bila zelo dobra - kupcev in prodajalcev se je kar trlo. Konec vasi sta ob studencu sedela dva ponižna berača. Mimoidoče sta milo prosila darov. Malokdo ju je ošvignil s pogledom. Tod mimo je prišel slepi bogatin, ki ga je vodil dobri sosed. Cul je milo prošnjo beračev in vsakemu je vrgel cel tolar, obenem pa potarnal: “Pa prosita za slepca, da se ga Bog usmili!” Berača sta vstala. Mlajši od njiju - bil je sam Kristus s svetim Petrom - je dejal slepčevemu vodniku: “S tole studenčnico mu izmij veke in spet bo videl, ker spokoril se je za svoje nekdanje hudobije!” Sosed je storil, kar mu je bilo rečeno, in slepec je spet videl. Padel je na kolena in se hotel zahvaliti neznancu, a berača sta izginila. Na mestu, kjer mu je bil povrnjen vid, je dal v zahvalo sezidati lepo cerkvico sv. Lucije - priprošnjice za ozdravljenje očesnih bolezni. Vodo, ki priteka še zdaj iz skal, hodijo iskat daljni in bližnji Dolenjci. Pravijo namreč, da se vsakemu pozdravijo bolne oči, če se le nekajkrat umije s to zdravilno studenčnicoP PRIMSKOVŠKA ROMARJA Po mali maši je bilo. Dolenjski vinogradi nad Temenico, na Primskovem, v Stari Gori in v Sevnem so oživeli. Začelo se je najljubše dolenjsko opravilo -trgatev. Takrat je bila kaj obilna in vinogradniki so se veselili dobrega zaslužka od prodanega vina, pa še za doma bo ostalo dovolj. Sonce je neusmiljeno žgalo tisto sobotno jutro. Najstarejši ne pomnijo take pripeke. Brajde so vzdihovale pod težkimi grozdi in vsepovsod je bilo slišati razigrane trgače. Po sevniški poti sta od Zaplaza sem k Materi božji na Primskovo romala utrujena popotnika. Ustavila sta se pred novo zidanico in poprosila gospodarja Grabeža za požirek sladkega mošta. Starec je že stiskal zrelo grozdje, popustil je delo pri vijaku, stopil od stiskalnice na prag in premeril oba od zaprašenih nog do skodranih las. Zmerjal ju je, da za postopaške lenuhe nima ničesar odveč: “Zastonj se pri nas nič ne dobi, prav nič! Zaslužiti je treba. Vzemi brento in nosi v tole kad grozdje do malice. ” Ostareli sv. Peter je pogledal Kristusa, ki je tudi silno žejen obsedel pod brajdo ob zidanici. Iz njegovega pogleda je razbral, da naj kar poprime za delo. Po strmini je nosil težko brento, kimu je vsakokrat še bolj upognila hrbet. Kristus pa je poprijel pri stiskalnici. Ko je iz bek spletena naramnica ožulila Petrove rame, sta si delo zamenjala. Čas za malico je že zdavnaj minil, tudi trgači niso več veselo vriskali. Lačni in žejni so tarnali, da jih je stari Grabež spet opeharil, kot že tolikokrat prej: “Našega očeta je lani nagnal z goljufom, ko so mu na Štefanovo našteli, koliko dni v letu so delali pri njem. Kosili so, mlatili, okopavali in trgali, pa jim je dejal, da so pet dni preveč našteli. In res jim ni plačal tistih dni!” Kristusa so obtožbe bolele in delavci so se mu zasmilili. Verjel jim je, saj je skopušnega in goljufivega Grabeža tudi sam spoznal. Kljub temu, da sta pridno delala, da je šlo delo prav lepo vsem od rok, da so bile že vse posode napolnjene z grozdjem in vsi sodi s sladkim moštom, pa gospodar ni bil zadovoljen: “Četudi sta samo postajala, namesto da bi se hitro zasukala, dam vsakemu vrč dobre starine. ” Sv. Peter si je obrisal pot s čela in željno dvakrat, trikrat srknil, nato pa kislo skremžil obraz in vse izpljunil. Vino, ki ga jima je dal Grabež, je bilo pokvarjeno, grenkega okusa in slabega duha. Tudi Kristusu se je priskutila pokvarjena pijača: “Gospodar! Za delo sva si zaslužila vsaj košček kruha in kozarec mošta, ne pa teh požirkov pokvarjenega vina. ” Grabeža so te besede ujezile. Pograbil je Petrovo palico in med zmerjanjem in kletvami oba nagnal. Za sabo sta slišala surovo vpitje: “Kakopak! Potepuhi naj bi mi dajali nauke in sami izbirali darove pri beračenju. Božji dar pa izpljuneta! Bog daj, da bi bilo takega dobrega vinčka polne sode vsako leto, pa bomo lepše in lažje živeli. ” “Naj se zgodi, kar prosi. Obilo takega vina naj rodijo ti bregovi, ” je spregovoril Kristus in z žalostnim pogledom pobožal obširne vinograde. Od takrat so okoli Primskovega dobre vinske letine, le vino je kislo, grenko in slabo. Kupci že od davnega ne povprašujejo več po njem. Ker ga vinogradniki ne morejo spraviti v denar, ga imajo doma v izobilju. Pijejo ga stari in mladi v veselih in žalostnih dneh. Meša jim glave in je vzrok mnogim nesrečam. Takrat sta se naselili in še sedaj bivata v teh lepih primskovških bregovih sestri Lakota in Revščina.2 Pripovedi z zaporedno številko od 1 do 25: Ida Dolšek, Kaku se kaj narod rihta, 21. knjiga zbirke Glasovi 1 Pavle Kveder, Studenec v Mišjem Dolu, Vrtec LXXI/1, 1940/41, stran 20 2 Pavle Kveder, Primskovška romarja, Vrtec LXXI/2, 1940/41, stran 51 (AVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO litija MATIČNA KNJIŽNICA SEZNAM PRIPOVEDOVALCEV z letnico rojstva, krajem bivanja in s številkami njihovih pripovedi: Vida Bregar, 1934, Sevno: 8 Rudi Bregar, 1935, Sevno: 8 Alojz Draksler, 1916, Gradišče: 4, 15, 18, 19, 23, 24, 25, 26 Jožefa Golob, 1913, Gradišče: 20 Alojz Kovačič, 1920, Sevno: 16 Anica Kovačič, 1960, Sevno: 7 Alojzija Miklavčič, 1917, Mišji Dol: 1, 2, 3, 9, 10, 12, 13, 14, 21 Rozalija Ovnik, 1917, Dolenji Vrh: 17 Albina Zadražnik, 1923, Gradišče: 5 Vinko Zadražnik, 1929, Ježni Vrh: 6, 11 Jože Zupančič, 1940, Mišji Dol: 22 Ida Dolšek OBLEKA NAREDI ČLOVEKA Starejšo nošo izpred prve svetovne vojne prikazujejo skromna ustna pričevanja in najstarejše fotografije, ki jih hranijo domačini. Vendar je iz njih razbrati le prvi zunanji vtis obleke, težko pa je sklepati o kvaliteti blaga, iz katerega je obleka narejena, o barvi, spodnjem perilu, nogavicah in čevljih. Leta 1994 je dr. Marija Makarovič zaključila raziskavo ljudske noše na skoraj celotnem ozemlju takratne občine Litija. Tega leta je izšla tudi knjiga Slovenska ljudska noša v besedi in podobi, Litijsko Posavje. V delu je obravnavana ljudska noša in oblačilna kultura prebivalcev omenjenega območja, predvsem za 20. stoletje in le deloma za 19. stoletje. Po sklepni besedi je razumeti, da se osnovni kroj in videz moške in ženske obleke uvrščata v nošo alpskega oblačilnega območja. To pomeni, da so moški oblačili k beli srajci čez koleno krojene irhaste hlače, telovnik, škornje, ob hladnejših dneh pa tudi krajše in daljše suknjiče, ter se pokrivali z različnimi klobuki. Zenske so nosile poleg belih rokavcev krilo z životcem, predpasnik na pas, oprijeto vrhnje oblačilo kočemajko, raznih barv nogavice, ruto, verjetno tudi pečo in visoke čevlje. Našteti kosi oblek prikazujejo starejšo nošo, ki so jo na Primskovem nosili še v začetku 20. stoletja, nekatere sestavine pa so bile vidne zlasti v ženski obleki vse do sredine 20. stoletja. Najdlje so se ohranili ruta, dolgo krilo, predpasnik in visoki čevlji. Se v prvi polovici 19. stoletja je kot surovina za izdelavo oblačil prevladovalo domače tkano platno, sukno in irhovina, proti koncu stoletja pa je z razvojem tekstilne industrije prevladovalo bombažno, volneno in svileno blago. Sl. 1. Farno žegnanje, Primskovo okoli 1910 Kolovrat je bil pri vsaki hiši Le predi dekle, predi. Prav tanko nit naredi... Da so na območju Primskovega sejali lan še po drugi svetovni vojni, se spominjajo še vsi starejši občani. Pred drugo vojno so ga uporabljali še za laneno platno, pozneje pa za živino, obvezno oddajo in za prodajo v tovarno. Alojz Kovačič: “Lan smo sejali še po vojni. Ko je bil konec julija zrel, o svetem Jakobu, smo ga populili, otresli koreninice, zvezali v snope in zložili v kopice. To so delale predvsem ženske. Zvečer smo ga zvozili domov in zdevali v kozolec. Po približno 14 dneh se je osušil. Znesli smo ga na pod in ga otolkli z lesenim pravcem. Seme smo očistili in shranili, lanišče pa na tanko razprostrli po travniku, da se je ugodio, osušilo. Zorelo je dva do tri tedne, toliko časa, da je ovojnica lanenih vlaken povsem preperela. Nato smo ga ponovno zvezali v snope in shranili pod streho. Tako je bil pripravljen za teritev. Na jesen, ko se je delo že poleglo, so prišle na vrsto terice. Eden od moških je lan najprej v sušilnici sušil. Zakuril je že dan prej, da je drugi dan le nalahno tlelo. Lan je razgrnil na lese in suhega odnesel k tericam, da so ga otrle. Trlice so imele pritrjene na lesenih stojalih. Ta gladka je na koncu predivo, ki ga je prejemala od vseh prejšnjih, še enkrat pretresla, očistila, pogladila in zvila v kite ter jih polagala na rjuho. Predivo smo shranili v skrinjo in ga v zimskem času predli. Spredeno smo zvili v klobčiče in nesli k tkalcu. Tudi za domač sukanec, cviren, so ženske predle čisto tanko nitko iz prediva. Nato so na kolovratu iz dveh niti scvirnali močnejšo nit. Ta sukanec niso nič belile. Z njim so šivale na roke.” Roza Berčon in Marija Perme, sestri, ki sta do poroke živeli na svojem domu v Ježcah, se dobro spominjata svoje tete: “Naša teta Frančiška je znala treti, predla pa je zelo rada. Lan smo sejali še tja do 1957. leta. Spredeno smo s kolovrata navili na vreteno, navito nit z vretena sneli in oblikovali v štrene. Ko se je nabralo enih deset štren, smo nosile prat k potoku in jih belile na soncu. Cim bolj smo jih polivale z vodo, tem bolj so se belile. Takšne štrene smo pošiljali na Jesenice na Gorenjsko. Strojno so stkali približno 70 cm široko platno. Za rjuhe smo ga vzeli dve dolžini in sešili po sredini. Šivali smo tudi prevleke, brisače in razne vreče. Tkali so dve vrsti, tanjše in debelejše platno.” Predelovanje in pridelovanje lanu so podobno opisovali tudi drugi pripovedovalci: “Pred prvo vojno je tkalec prišel na dom. Debelejšo napredeno nit smo imeli za grobo platno, tanjše pa za fino platno. Pozneje smo nosili tkat na Čatež.” “Platna je bilo več sort. Iz hodnega ali debelejšega platna smo delali moške hlače, vreče; lepo napredenega pa smo porabile za boljše stvari: za prte, srajce, spodnja krila.” Alojz Draksler: “Za moške hlače so platno barvali v hrastovem in tršlikovem lubju. Kolikor je kdo želel imeti močno barvo, toliko časa so pustili namočeno. Iz platna so šivali vse: moške spodnje in zgornje hlače, srajce, ženska spodnja krila in srajce ali ošpetle. Lepo je bilo krojeno in še poznalo se ni, če je iz platna. Poleti je bilo prijetno hladno nositi. Se sam sem nosil lanene spodnje hlače in srajce.” Alojz Kovačič: “Platno so ženske same belile. Razgrnile so ga na soncu nekje v bližini doma, da je bil na očeh, in polivale z vodo. Med vojnama sem še nosil platnene srajce. Če si se v ramah malo pozibal, si se tako dobro počehljal. Za obleko je bilo težko. Spominjam se, da so moški v tem času še nosili barvane platnene hlače.” Ponekod so še po drugi svetovni vojni redili ovce. Jože Kuhelj: “Mama so še do 1980. leta pletli nogavice in jopice iz domače ovčje volne. Imeli so čas in radi so predli. Jim je tako šlo! Najprej so volno oprali kar na ovci. Ovca se stresne in hitro posuši. Nato so jo ostrigli. Suho volno so shranili za zimski čas. Predno so začeli presti, so jo skrtačili, razčesali z ahlami, nato na kolovratu spredli in prav tako kot laneno zvili v štrene.” Justina Kozlevčar: “Ovce so redili pri Drakslerju in v farovžu, enih šest do osem so jih imeli. Spredeno in navito nit so oddajali v tovarno Zapuže in zamenjali za sukno.” Ženska obleka Rdeča ruta, bel ošpetel, zagorela lica. Take nima celi svet, če gremo tja do konca. Sestavni deli starejše ženske obleke v obdobju pred prvo svetovno vojno in deloma še po njej, so bili krilo z životcem, že tudi krilo na pas, spodnje krilo, vrhnja jopa ali kočemajka, bluza, predpasnik na pas, različne nogavice, visoki čevlji, ruta, perilo in spodrec. Najstarejše noše se nekateri še spominjajo, pripomnijo pa, da je bilo že grdo hoditi tako oblečeno po starem. “Katera je bila bolj domišljava, se že ni več tako nosila.” Alojz Kovačič: “Moja mama, rojena 1877. leta, je še po prvi vojni nosila do gležnjev dolgo krilo z životcem, v pasu močno nabrano. Narejena je bila iz tanjšega volnenega blaga v temno zeleni barvi. Čez krilo si je opasala črn predpasnik. Spodaj je nosila več škrobljenih spodnjih kril. Bel ošpetel je imel za vratom prišite čipke, ki so se lepo kazale izpod oprijete jope, kočemajke. Na glavo si je pod brado zavezala židano ruto. Zidane so se nosile le za velike praznike, za navadne nedelje so povsem zadostovale ' dele-naste', pisane rute iz tanjšega blaga. Podobno je bila oblečena tudi za delavnik. Dolge cajgaste kikle je pri delu spodrecala, da jih ni vlekla po tleh.” (Sl. 2.) Sl. 2. Pražnje oblečena kmetica, Dolenji Vrb okrog leta 1920 Še po drugi svetovni vojni se nekatere starejše ženske niso mogle ločiti od posameznih krojev, ki so označevali starejšo nošo. Roza Berčon: “Rometova mati iz Kremenjaka so se še tik po drugi svetovni vojni oblačili v do gležnjev dolgo obleko v celem, sešito iz tanjšega, temno plavega volnenega blaga, prerezano v pasu in močno nabrano. Spodaj je bila okrašena z dvema črnima, svilenima trakovoma, narazen približno deset cm. Ob vratu je bila prišita majhna grenirca. Čez pas so si privezali črn svilen, le nekoliko nabran predpasnik, ki se je zavezal zadaj v mašno. Trakovi so se proti koncu širali in dosegli deset cm. Nekaj od 12 cm širokih čipk spodnjega belega krila je gledalo izpod obleke, kar je bilo prav lepo videti. Na glavi je nosila svileno, rožasto ruto z resicami. Obuta je bila v visokih, spredaj zavezanih čevljih.” Marija Perme: “Za šiviljo sem se pol leta učila pri Angelci Bučar v Litiji, potem sem v Ljubljani pri Singerju naredila tečaj. Okoli leta 1955 sem Pleški teti naredila krilo z životcem, v pasu nabrano s tremi dolžinami po 70 cm. Segalo je ne čisto do gležnjev. Nepodložen životec se je zaradi všitkov lepo prilegal. Blago je bilo cajgasto, grobo, v črni ali plavi podlagi z belimi rožicami.” Krilo z životcem ali kikla na modere je krojeno iz dveh delov, krila in životka. Pražnja krila so bila narejena iz tanjšega ali debelejšega volnenega blaga. Prevladovale so temnejše barve - črna, modra, rjava, zelena. Delovna krila so šivali iz ' cajga' , tiskanine v črni ali modri podlagi z belimi rožicami ali pikami ali drugimi liki. Krilo je okrog pasu, razen spredaj drobno nabrano. Sega do tal in ima na spodnjem robu prišit ščitni trak, krtačko. Zarobljeno je z drugim enobarvnim ali pisanim blagom do 30 cm visoko. Na spodnjem delu so lahko prišiti okrasni trakovi iz svile ali žameta. Zivotec je oprijet in prišit na krilo. Zapenja se spredaj z zaponci. Pražnja krila imajo životec podložen z drugim blagom. Krilo na pas, kikla, je izpodrinilo krilo z životcem že do prve svetovne vojne, razen nekaj izjem. Lahko je v pasu nabrano ali pa krojeno v največ šest pol. (Sl. 3) K dolgemu krilu se največkrat omenja spodrec, trak za spodrecanje krila. Na Primskovem so spodrecale tudi pražnja krila. Spodnje krilo so ženske oblačile pod krilo. Navadno so bila nabrana in spodaj okrašena tudi z do deset cm in več širokimi čipkami. V pasu se je zavezalo s trakom. Delovna krila so bila lahko tudi pisana. SI. 3. Sestrični Vavtar, srednja kmetija, Sl. 4. Antonija Merzel s hčerko in sinom, Obla Gorica '1915 sredn ja kmetija, Zagrič okrog 1895 Rokavci, ošpetl, so narejeni iz belega domačega ali bombažnega platna z rokavi in segajo malo čez pas. Pri vratnem delu so deli drobno nabrani, pražnje obroblja čipka. (Sl. 4.) V zapestju se lahko končajo prosto ali stisnjeno v manšeto. Delovni rokavci, tudi z dolgimi ali tričetrt rokavi, so bili odrezani ravno in brez ovratnega nabiranja ter čipk. Spredaj so se malo čez polovico zapenjali z gumbi. Vrhnja jopa, kočemajka, je sodila h krilu z životkom in tudi krilu na pas. Vedno je oprijeto krojena. Segala je nekoliko čez pas. Zapenja se spredaj po sredini z zaponci ali gumbi. Rokavi so v ramenskem delu drobno nabrani in proti komolcu že zožani. Pražnje kočemajke so bile zelo skrbno krojene. Nekatere so bile spredaj okrašene s prešitimi gubami, ali z vložki iz svilenega ali žametnega blaga in obšite z okrasnimi trakovi. Kočemajka je bila navadno iz istega blaga kot krilo. (Sl. 1, 4) Bluza sodi k dolgemu ali kratkemu krilu na pas. Lahko je iz enakega blaga kot krilo, pogosteje pa je iz drugega blaga, oprijeto krojena, podobna kočemajki. Sega do pasu ali nekoliko čez. Bluze izpred prve svetovne vojne imajo stoječ ovratnik. Priljubljene so bile pražnje bluze svetlejših barv in tudi vzorčaste bluze. (Sl. 5, 7) Sl. S Zaletelov? sestre z hirrmnko, Obla Gorica pred pnro svetovno vojno Predpasnik na pas, fertah, je bil dodatek k delovni in pražnji obleki k obema kriloma. Predpasnik izpred prve svetovne vojne je navadno široko krojen, sega čez boke in je pod pasom drobno nabran. Lahko pa je tudi ozek, z dvema všitkoma v pasu. Prevladovali so pražnji predpasniki iz črne svile ali boljšega klota in spodaj ali tudi ob straneh obšiti s črnimi čipkami. Delovni predpasniki so krojeni iz modre ali črne tiskanine z belimi vzorčki. (Sl. 6) Sl. 6 Antonija Mcrzel (sedi), gospodinja s Sl. 7Marija Ovnik z možem Filipom na srednje kmetije, Zagrič okrog 1900 dopustu, mala kmetija, Dolenji Vrh 1916 Rute kot žensko pokrivalo k pražnji in delovni obleki so bile kvadratne oblike. Na splošno so bile izdelane strojno, za praznike iz umetne vzorčaste svile raznih barv, lahko pa tudi iz volne. Pozimi ali pražnje so jo zavezovale trdo pod brado, poleti pa zadaj na vratu ' v čučko'. Delovne rute so bile bombažne. Med vojnama so jo vsaj za pražnje mlade že opuščale, pri nekaterih starejših pa je ruta še danes priljubljeno pokrivalo. Proti drugi vojni se je pojavil klobuk, ki je lepo oblečene 'gospe' ločil od kmetic. “Lambergarjeva, ki je s križke strani hodila k maši na Primskovo, je nosila na glavi lep bel klobuk. Bila je zelo nobel. Kot otroku se mi je to močno vtisnilo v spomin,” je povedal Jože Kuhelj, rojen 1932. leta. Po vzoru mestne mode so pozneje nekatere nosile tudi svilene šale. Pozimi so se ženske ogrinjale z veliko ruto. Preganile so jo v trikot, vogala prekrižale spredaj in zavezale zadaj. Peča, ahtah, je bilo žensko pražnje pokrivalo, ki ga omenja le Roza Ovnik. Štirioglata peča, narejena iz belega batista, meri okrog 120 do 130 cm. Ob robovih je obšita z ročno kleklanimi belimi čipkami. Vogal, ki je padal po hrbtu, je vezen z belo vezenino. “Očetova mama, ki je bila tukaj doma, se je oblačila še po starem. Dolge kikle, v pasu močno nabrane, je spodrecala tudi za v cerkev. Ko je prišla do cerkve, je spodrec spustila, kikla pa je padla do tal. Štrik, spodrec, je spravila v notranji žep krila. Spodaj je bilo krilo obšito s krtačko, da se blago ni preveč obrabilo. Nekaj cm od tal so bili prišiti tudi po trije okrasni svileni trakovi v črni barvi. Nosila je lepe bele spodnje kikle z 12 cm širokimi doma nakvačkanimi čipkami. Pod životec je oblekla ošpetel s tričetrt rokavi, povrh pa v pasu oprijeto kočemajko. Fertah je nosila k vsaki obleki, za v cerkev je bil črn, zdolaj in ob strani obrobljen s črnimi čipkami. V cerkev so vse hodile pokrite. (Sl. 2) Stara mama se je pokrila z židano ali volneno ruto, redkokdaj pa tudi s pečo. Okrog 1930. leta so se pojavile delenaste rute.” (Sl. 8, 9) SI. 8 Na poti k nedeljski maši, Primskovo 1935 Sl. 9 Botra Frančiška Vavtar z binnanko, Primskovo 1935 Čevlji, čižme, čez gležnje krojeni visoki čevlji z rinčicami, preko katerih so se navzkriž pretikale vezalke, so bili splošno žensko obuvalo še po prvi svetovni vojni. V tretjem desetletju so se vsaj za k nedeljski obleki uveljavili nizki čevlji, za delo pa so bili še vedno v navadi visoki. Nizki čevlji s paščkom so bili modni hit okoli 1930. To je bil čas, ko so ženske modo ponovno menjale. K nizkim čevljem so sodila krajša krila. Priljubljeni so postali kostimi in s celoma krojene obleke. (Sl. 9, 10, 11) Sl. 11 Marija Stangar s svojo mamo, Sl. 12 V kito spleteni lasje kuharico, Primskovo okrog 1930 V poletnem času so nekatere mlajše ženske še po drugi svetovni vojni hodile bose. V hladnejših dneh pa so za pražnje in delovno obuvale tudi škornje. (Sl. 14, 15) Zensko perilo se je postopoma uveljavljalo. Poleg spodnjega krila je bila do prve svetovne vojne poznana tudi srajca z dolgimi ali tričetrt rokavi in je segala vsaj do kolen. Prav gotovo pa so jo nosile potem, ko so se opustili rokavci. Letne, pražnje so bile iz bombažnega platna, zimske pa iz flanele. Spodnje hlače so si po prvi vojni prav sramežljivo utirale pot. Nekatere ženske so bile brez hlač še potem, ko so se krila skrajšala. Deklice so bile pogosto brez hlačk še pred drugo vojno. Nederček je bil sprva krojen kot životec, praviloma iz belega bombažnega blaga. Kmetice so ga navadno nosile le k pražnji obleki. Splošno se je v obliki prs prilagojen nederček pojavil po drugi svetovni vojni. Tu in tam so starejše še vedno brez. Dolge vrhnje hlače so se pri ženskah pojavile v 70. letih. Sprva so jih nosile najstnice, danes jih zaradi praktičnosti pogosto nosijo tudi druge ženske. Se vedno so v modi najrazličnejše kavbojke. Nogavice so k pražnji obleki nosile vedno. Nekatere so jih same pletle iz bombaža ali volne, še poprej verjetno tudi iz lanene niti. V navadi so bile temnejše nogavice, ki so jih med vojnama ženske vsaj za lepo že kupovale. Nakit, katera ga je imela, je rada nosila k pražnji obleki. Priljubljene so bile predvsem razne priponke na prsih, za vratom kratke verižice z obeskom, uhani in poročni prstan. Uro z verižico so nosile kot okras za vratom in zataknjeno za pasom krila. (Sl. 7) Prstana, povečini z razliko v današnjih dneh, včasih poročene ženske zaradi kmečkega dela niso nosile, raznih okrasnih pa tako ni bilo. Nakit prihaja danes v navado kot lepo spominsko darilo ob raznih živl- Sl. 13 Julijana Draksler, hči gostilničarja, in Marija Gregorič, srednja kmetija, Gradišče 1926 jenjskih mejnikih. Zato se ženske in mlada dekleta, tako kot drugod tudi tu, rada postavljajo z njim. Pričeska se je tekom stoletja bistveno menjala. Se pred vojno so bile ženske gladko počesane nazaj s prečo na sredi ali ob strani glave. (Sl. 4) Daljše lase so imele spletene v eno ali dve kiti. Starejše so jih ovile okoli glave in spele z lasnicami, ali pa so jih zvile zadaj v figo in prav tako spele. (Sl. 12) Se danes lahko srečamo tako počesane starejše ženske. Mlajšim so padale po hrbtu ali spredaj po prsih. Med vojnama je čutiti močno zgledovanje po mestnih. Lase so si spredaj kolmale, rahlo skodrale, zadaj pa verjetno še nosile gor spete kite. (Sl. 13) V šestdesetih letih so se nekatere mlajše ženske ostrigle in si pri frizerju dale trajno kodrati lase. Sl. 14 Terezija Feme v delovni noši Sl. li> Družina Kuhelj v delovni noši, Obla Gorica okrog 1960 Moška obleka Tinček, Martinček, po travniku gre. Pod noge se gleda, k ' ma škornje nove; pa jerhaste hlače, pa lajbelč rdeč, pa z binglnem knofe, pa tacga nej več. Moško nošo sestavljajo dolge hlače, telovnik, suknjič, različna obuvala, klobuk, delovni predpasnik in perilo. Starejšo nošo označujejo irhaste hlače, žametni telovnik in škornji. Ti oblačilni kosi so bili po ustnih pričevanjih na Primskovem še prisotni po prvi svetovno vojni. Irhaste hlače so del starejše moške noše, ki se je le redkokje ohranila med vojnama. Krojene so do pod kolen, iz črne ali rjave irhovne in spredaj na vau-taro. Spominja se jih le Alojz Draksler: “Irhaste hlače je nosil potlačene v škornje, zraven pa žametov lajbelč z veliko gumbov, klobuk in srajco. (Sl. 16) Žametne telovnike različnih barv so nosili tudi k dolgim hlačam, zadnja stran je bila iz drugega blaga. Za obleko je bilo težko. Veliko ljudi je hranilo in nosilo svojo poročno za pražnje vse do smrti, še na pare so jih oblekli v to.” Dolge hlače so segale nekako do gležnjev. Sodile so k pražnji in delovni obleki že konec 19. stoletja. Spredaj so bile krojene na razporek. (Sl. 17, 18) “Ni bilo denarja. Za doma so moški nosili hlače iz cajga, za nedeljo pa že iz kakšnega boljšega blaga, kangarna, temnejše barve. Nekateri so imeli še hlače iz barvanega lanenega platna.” SL 16 Moška poletna nedeljska obleka, Primskovo okrog 1920 “Meni je žena po vojni naredila hlače iz italijanske deke, sivkaste barve, na ta način, kot za pokrivanje konjev. Za pozimi so bile tople, za poleti pa prevroče.” Sl. 17 Metzelj Franc, gospodar srednje kmetije, Zagrič okrog 1900 Sl. 18 Franc Mrzelj, sin na srednji kmetiji, Zagrič okrog 1910 Srajca sodi k starejši in sodobni moški obleki. Sega čez pas in ima pri starejši vedno dolge rokave. Srajce s kratkimi rokavi so se uveljavile šele po 2. svetovni vojni. Delovne so bile navadno brez ovratnika, platnene, le z ozko obrobo. “Revnejši so v nedeljo oblekli okoli vratu samo sprednji del srajce, goljuf, čez je pa oblekel rekele.” “Moške delovne srajce brez ovratnika ali s stoječim ovratnikom sem iz bele kotenine delala še okoli 1957. leta.” Telovnik, lajbelč, je še vedno del pražnje obleke. (Sl. 19) Se med vojnama je bil obvezno oblačilo k pražnji in delovni obleki. Nosili so ga tudi otroci. “Se po prvi vojni so radi nosili žametne, če so jih le imeli. Spomnim se telovnika iz rjavega žameta z velikimi podolgovatimi belimi gumbi in dvema ali tremi žepki spredaj. Zadaj je bil klotast.” “Žameten telovnik je imel malokdo. Večinoma so ga nosili iz istega blaga kot dolge halače. Moderno je bilo nositi uro na ketenci, po prvi svetovni vojni so jo v fari nosili samo trije: župnik, učitelj in župan.” Suknjič, rekele, je oblačilo, ki ga praviloma tudi danes nosi urejen moški, v službi ali pri vseh slavnostnih prilikah. V preteklosti je sodil k moški pražnji in pozimi tudi delovni obleki. Tako kot telovnik se je spreminjal tudi suknjič predvsem v ovratnem delu ali po širi-ni.(Sl. 17, 20) Danes so suknjiče v veliki meri nadomestili puloverji in bunde, a le za delavnik. Suknja je zimsko moško oblačilo, ki se še do danes ni povsem uveljavila. Med vojnama je pomenila nepogrešljivo oblačilo moških na svatbi, predvsem ženina. (Sl. 21) “Suknje ni premogel vsak, zato so si jo za poroko sposodili pri premožnejših vaščanih ali sorodnikih.” Sl. 19 Poroka Alojza Kuhlja, srednja kmetija, in Marije Praznik, Obla Gorica Sl. 20 "Grmuščekov ata " z nečakom Martinom Kepa, srednja kmetija, Ježce pred drugo svetovno vojno Sl. 21 Porobi posestnika Martina Kepa in Marije Stangar, fcžce 1936 Klobuk je moško pokrivalo, večinoma iz črne ali temnejše polsti. Za pražnje so ga nosili že tudi fantiči premožnejših staršev. Če lahko z gotovostjo trdimo, da so ga nekako do 60. let radi nosili še večinoma vsi fantje, pa tega danes ne moremo več trditi. Klobuk je tu za pražnje že prava redkost. Vse bolj se v močni poletni pripeki uveljavljajo slamniki. “Na klobuk so veliko dali, da je bil čeden. Mladi fantje so nanj pripeli nagelj ali gatrožo.” (Sl. 22) Sl. 22 Franc Kastelic z birmancema, srednja kmetija. Poljane 1939 SI. 23 Anton Zupančič, mala kmetija, Obla Gorica 1930 Čevlji na vezalke so bili visoki in nizki, zadnji so se uveljavili v tridesetih letih. Med vojnama so nekateri moški še vedno radi nosili v škornje zataknjene hlače. (Sl. 23) Nogavice so pred prvo vojno in še daleč potem nadomeščale krpe, ki so jih moški ovijali okoli nog. Sicer pa so bile v navadi doma pletene nogavice iz volne ali bombaža. Po drugi svetovni vojni so si v premožnejše družine utrle pot kupljene nogavice. Delovni predpasnik iz modrega bombažnega blaga je bil na Primskovem tako kot drugod po Dolenjski nepogrešljiv. Krojen je z oprsnikom, ki ga nataknejo čez glavo in zavežejo zadaj v pasu. Nosili so jih vse do zadnjih desetletij, dokler se na kmetijah niso pojavili stroji. Kakšen starejših ga še vedno nosi. (Sl. 15) Spodnje hlače, gate, so se postopoma uveljavile pred prvo vojno, na širšem področju pa šele med vojnama. Sprva so bile dolgo krojene, nekateri starejši jih še danes radi nosijo namesto kratkih spodnjic. Spodnje majice z dolgimi rokavi so bile v uporabi že med vojnama, brezrokavne pa so se verjetno pojavile po drugi svetovni vojni. Nakit pri moških je bil skromen. Pred prvo vojno in tudi med vojnama je bila zelo priljubljena ura na verižici, ki je bila pripeta v gumbnici telovnika in spuščena v sprednji levi žep. (Sl. 18, 19) Poročnih prstanov niso nosili, nekateri pa so se radi kitili z enim uhanom v ušesu. (Sl. 20) Otroška obleka Hčerkica moja, jaz ti bom kupila eno lepo oblekico, potroštala te bom ... Majhni otroci so tako kot po ostalih slovenskih pokrajinah za doma nosili srajčko, kiklco, nekateri celo do šole. (Sl. 24) Pozneje, v šolski dobi, so deklice nosile podobno kot odrasle krilo z životkom ali krilo na pas in bluzo, (Sl. 25, 26) največkrat pa oblekico v celem, podobno krojeno kot srajčko. Obleka je segala nekako do sredine meč. Čez obleko so si vedno prepasale predpasnik. V hladnejših dneh so se tako kot odrasle ženske tudi deklice ogrinjale z veliko ruto, kocko, z raznimi pletenimi šali, nekatere pa so imele tudi plaščke. Po večini so še vse šolarke hodile do druge vojne brez hlač. Sl. 24 Sestrici Kepa z bratcem, večja kmetija, Razbore okrog 1910 Sl. 25 Pražnje oblečeni prijatelja, Ježce 1941 Dečki so nosili kratke ali dolge hlače, srajco, telovnik, za pozimi pa suknjič in visoke, podkovane čevlje. (Sl. 27) Se se je našel kdo, ki je po prvi vojni nosil hlače in srajco iz domačega platna, povečini pa so že nosili iz industrijskega blaga. Tako kot dečki so tudi deklice hodile v poletnem času bose, nekateri do trdega mraza. Večina gospodinj je znala vsaj za silo šivati in si je v skrbi, da bi bili otroci vsaj za v šolo spodobno oblečeni, pomagala tudi s predelovanjem starih, podarjenih oblačil. Če je bilo za doma vse dobro, je pa pražnja obleka ali obleka za posebne priložnosti že pomenila družinski izdatek. (Sl. 28, 19) Kjer je bilo otrok več, so tudi tu nedeljsko obleko in čevlje nosili drug za drugim. Deklice so imele v prvih desetletjih prejšnjega stoletja za prvo Sl. 26 Sestri Praznik s srednje kmetije, Obla Gorica okrog 1915 obhajilo in birmo praktično obleko, da so jo lahko nosile še pozneje. Nekateri iz premožnih družin pa so jih oblačili tudi v dolge bele obleke, “obleke za en dan”. Povsod pa je veljalo pravilo, da jo morajo skrbno paziti: “Ko prestopiš hišni prag, se moraš takoj preobleč!” Sl. 27 Družina velikega posestnika, Perko, grad Cerkno 1923 HEX Pomanjkljivo in skromno so bili oblečeni otroci tistih kmečkih družin, kjer so imeli majhno posestvo in veliko otrok. Ponekod so morali starši izplačevati ostale brate in sestre, ki so odšli od doma. Drugače je bilo na večjih kmetijah, kjer so premožnejši starši skrbeli, da so bili predšolski in šolski otroci čedno oblečeni. Naslednje pripovedi otroškega življenja razkrivajo marsikaj: gmotno stanje v družini, medsebojne odnose, vsakdanjo obleko in obleko za prvo obhajilo in birmo, kakšne skrbi je bil deležen otrok, kakšno mesto mu je pripadalo v družini ... Njihovi obrazi s starih fotografij so preresni in prezgodaj zaskrbljeni. Sl. 28 Birma Antona Kastelica, boter župnik Anton Plešic, Poljane okoli 1920 “V obleki je bilo veliko pomanjkanje. Zelo smo sparali. Ko smo prišli iz šole, smo se morali takoj preobleči in obleko pospraviti v lajdelce, da nismo nič umazali. Mama je tako gledala, da smo šli v svet čedni. Jo je eden pred atom pohvalil: ' Kakšna je ta mama, ki ima vedno tako lepo opravljene in spucane otroke." Eno obleko sem imela za v šolo, eno pražnjo, za doma je pa tako bilo vse dobro. Nas je bilo osem in smo kar drug za drugim nosili, dokler se ni povsem raztrgalo. Povsod je bilo enako. Celotno birmansko obleko sta meni in sestri kupili botri. Segala je čez koleno, krem barve in sva jo nosili, dokler jo nisva prerasli. V dar sem dobila veliko škatlo piškotov, denarnico in denar. Birma mojih staršev ni veliko stala. (Sl. 30) V šolo sem že po prvi vojni nosila spodnje hlačke, pa tako nerada. So ene smrklje hodile pod klop gledat, če jih res nosim in so me zasmehovale. Mama so bili strogi,in so prišli za menoj gledat, če jih imam še na sebi ali sem jih po poti slekla.” Sl. 30 Birma sestric Ovnik, mala kmetija, Dolnji Vrh 1925 “Bila sem ena revšna. Vse življenje sem se potikala pri drugih ljudeh. Mi je rekla Golobova Pepca: "Joži, ti si bla revšče in revšče boš ostala." Pa je res tako. Mama mi je umrla za tuberkulozo, ko sem bila stara dve leti. Pred menoj se je še prej rodil bratec in umrl star sedem mesecev. Potem so me premestili v vrtec v Polzelo. Ko se je oče drugič poročil, me je pri devetih letih vzel domov. Pa spet ni bilo za zdržat. Vzeli so me v rejo. Morala sem delati, ko sem bila otrok, pa še tepli so me. Obleke sem dobivala od drugih in jih do konca doterala. Za birmo sem pri 13. letih nosila belo obleko do tal, bele nogavice in bele šolenčke, vse sposojeno. Samo robčke sem dobila v dar in škatlo piško- . » tov. “Živeli smo v veliki revščini. Od šestih otrok so trije umrli stari štiri, pet let. Raje sem nosil kiklco kot hlače. Bil sem najmlajši in kljub revščini vztrajal doma, čeprav so me silili služit. Starejša sestra je najprej služila za pestrno pri sosedu. Stara je bila komaj osem let. Nato se je vdinjala po večih kmetijah. O božiču, ko so se dekle in hlapci zamenjali, so dobili plačilo, ali pa tudi ne. Večinoma so služili za obleko in hrano. Enkrat je dobila ruto, ki jo je nosila mama. Obleko je šivala mama, bila je malo mojškre, ali pa je nesla k šivilji Olgi Markelj. Za prvo obhailo sem bil oblečen v belo srajčko z velikim ovratnikom in kratkih sivih hlačah. K birmi sem šel leta 1948 v Gabrovki, takrat Svetem Križu, ko je bilo tukaj vse požgano. Verouk nas je učil župnik Plešic tu na Primskovem. Potem je vsakemu napisal potrdilo in nas razposlal na več koncev: v Čatež, Sentlovrenc, Gabrovko. Imel sem tudi doma narejeno obleko iz plavega blaga, srajco z dolgimi rokavi in čevlje za zavezat. Obleko sem še dolgo nosil. Svojih čevljev nisem imel. Spominjam se, ko sem že v pravem mrazu šel bos v šolo. Vse je bilo belo. Soseda me je videla bosega in me je prestregla. Počakal sem pri njej do konca pouka in se z drugimi otroki vrnil domov. Brat in sestra sta imela oba en par čevljev. Ko sta se srečala, se je sestra sezula in jih dala bratu, da je šel obut v šolo. Oče je bil invalid in mama je nas sama nekako preživljala. S starejšim bratom sta hodila v taberh, predvsem za živež. Se toliko ni imela denarja, da bi kupila na karte, kar nam je pripadalo. Odstopila jih je sosedi, da je hčeri kupila čevlje, jaz sem pa zopet ostal brez. Revni smo se od bogatih razlikovali po obleki in po šolski malici. Imeli so kos črnega kruha, jaz pa nič. Bel kruh je bil na mizi samo za velike praznike.” Sl. 31 Praznje oblečeni primskovški šolarji, 1935 “Poročila sem se 1953. leta in rodila pet otrok. Doma smo pridelali skoraj vso prehrano. Mož je hodil v službo v Ljubljano, do vlaka pol drugo uro peš. Perilo in blago za otroke sem kupovala, šivala pa je Ovnik Lojzka iz Gornjega Vrha. Za fante je naredila dolge hlače z naramnicami in srajčke z dolgimi rokavi; za punčke pa razne oblekice. Za birmo sem kupila belo židano blago, oblekico sem potem shranila še za drugo hčerko. Pomanjkanja nismo čutili.” Leta 1930 sem se s starši vrnila iz Amerike. Dve leti sem se učila slovensko in začela hoditi v šolo na Primskovo šele pri devetih letih. Prišla sem iz druge fare, zato je moral oče plačati 100 din šolnine na leto. To je bil kar velik znesek. Se tedaj sem slabo razumela in slabo brala. Župnik Plešic nas je dvakrat na teden učil verouk, pa me je presedel kar v zadnjo klop, da ostali niso slišali, kako se matram z branjem. Domov iz šole so me spuščali 15 minut prej, da sem se odmaknila otrokom, ki so se mi posmehovali. Hodila sem vedno dobro oblečena. Za v nedeljo sem si okoli vratu dala koravde, ko jih tu še nobena ni nosila. (Sl. 31) Oče je tako gledal name. Mama je sama šivala, blago je pa ata nakupil po raznih semnih. Se skoraj vse deklice so hodile brez spodnih hlač. Pa je bila moja mama starokopitna in je rekla: “Jaz sem hodila brez hlač, pa boš tudi ti.” Pa ata ni pustil: “Že tam v Ameriki je nosila hlače, pa jih bo tukaj tudi.” Kot punca sem šla v dolgih hlačah k maši v domačo faro, Gabrovko. V Ameriki so ženske že nosile dolge hlače. Pa me je župnik s prižnice zamerkal in pokazal s prstom dol: “Šumetova iz Lazov je prinesla smrtni greh v cerkev. Bo moral škof požegnat!” Jaz pa v jok, pa domov kar med mašo. Doma sem povedala očetu. Hitro se je oblekel in odšel v farovž, pa je bilo več kot eno uro daleč. Se je potegnil zame: ‘Ali ne veste, kaj je smrtni greh? K maši bo prišla tudi v dolgih hlačah, če bo mraz.’ Po nekaterih družinah je bila velika revščina. Mama je vedno spekla en hlebec več in ga dala. Bila je taka duša, vse je nafotrala, pa ji ni zato nikoli nič mnjka-lo.” “Doma nas je bilo 11 otrok, še vsi živimo. Brat Nace, ki se je rodil 1931. leta, je še nosil kiklco v prvih letih, poznejši pa ne več. Naša mama se je znašla. Kadarkoli je kam šla, je domov prinesla kos blaga, spravila doma v omaro in ko se je nabralo dovolj in je prišla potreba po oblekah, je naprosila šiviljo. Prišla je na dom in šivala včasih ves teden: perilo, moške srajce, predpasnike, obleke. Sprva je šivala soseda Slavka Verbič. Ko se je pa poročila na Ježni Vrh, smo naprošali sestrično Maksimiljano Kralj. Tudi sama mama se je s starejšo sestro pripravila kaj sešiti. Pozimi so pretrenale stare volnene jopice in na novo spletle. Pomanjkanja v obleki nisem čutila. Čevljarja smo prav tako vsako leto dobili na dom. Popravil je vso starino, na novo podkoval in naredil še nekaj novih parov. Oblekico za prvo obhajilo smo imeli pri hiši, lepo spravljeno z venčkom. Krojena je bila s kratkim životcem, večji, padajoč ovratnik je bil okrašen s čipkami. Segala je čez kolen. Leta 1947 smo bile vse deklice v belem. Birmansko dolgo obleko so mi kupili starši novo. Zaradi prepovedi bir-movanja smo imeli birmo na torek.” (Sl. 32) Sl. 32 Birma 1950 Sl. 33 Bernarda Kuhelj, srednja kmetija, Obla Gorica okrog!949 Viri in literatura: Marija Makarovič: Slovenska ljudska noša v besedi in podobi, Litijsko Posavje. Ida Dolšek: Terenski zapiski o noši in oblačilni kulturi na Primskovem. Slike noš po ustnih pričevanjih: Marijana Šušteršič, predmetna učiteljica likovne vzgoje Pripovedovalci, z letnico rojstva in krajem bivanja: 1. Roza Berčon, 1938, Javorje 2. Joža Bučar, 1940, Litija 3. Alojz Draksler, 1916, Gradišče 4. Alojz Kovačič, 1920, Sevno 5. Justina Kozlevčar, 1912, Gradišče 6. Jože Kuhelj, 1932, Obla Gorica 7. Jožefa Lorbar, 1950, Sevno, sedaj Črni Potok 8. Roza Ovnik, 1917, Dolnji Vrh 9. Marija Perme, 1937, Javorje 10. Marija Poglajen, Poljane, sedaj Črni Potok 11. Alojz Novak, 1940, Sevno, sedaj Črni Potok 12. Marija Skubic, 1923, Laze, sedaj Črni Potok Vanja Adamlje PESMI IZ UST STAREJŠIH ŽUPLJANOV (POD PRIMSKOVSKO LIPO, raziskovalna šola Primskovo, OŠ ŠMARTNO PRI LITIJI, od 2. 10. do 4. 10. 1997) Pesem o škratu Ko večer na zemljo črno dahne sapico, takrat v gozdu vstane škrat z rdečo kapico. Ko prešteva zlate svetle, se na smeh drži, lunici srebrni s smehom govori: »Ej, četudi po telesu škratec sem, po rumenih vendar zlatih jaz bogateč sem! Pa če kdo mi pride v goro, da bi zlate vzel, kar zavijem v noči vrat mu, vržem ga v pekel!« Kar zasliši škrata stric Tomaž. »Ej, počakaj, mala spaka, ti še mene ne poznaš!« Pa poškropil lesko mlado s sveto je vodo. Hajd, na škrata z njo! Pa pretepel tam je škrata, vzel mu kapico, da preplašen je zajokal z močno sapico. Pripovedoval: Lojze Kovačič - Poličarjev ata (Sevno) Martin Kopač Bog daj vam dober večer, možje, vsega, kar vam želi srce, ko tu pri vinu sedite in se veselite. Tudi jaz bi lahko takole za mizo se usedel in ga pil lepo. Lep dom sem prejel od očeta, moža poštenega, trdnega kmeta. Hišica bela kot v raju, take ni bilo v tistem kraju. Dva jarma volov, pa štiri krave, za vse dovolj bilo je sena in otave. Sčetincev v hlevu je bilo veliko število je krulilo in se debelilo. Po deset mer smo vsejali pšenice, prodana je nesla velike petice. Dobil sem ženo, ne brez dote, pa tudi ne brez lepote. Pridna je bila kot mravlja, ki zmeraj se trudi, znaša in spravlja. Zjutraj je bila prva pokoncu, a zame zmeraj kaj dobrega v loncu. Živel sem kot vrabec v prosu. Vinskih bratcev sem imel obilo, da od sladkih besed se je vse cedilo. Pili smo petek in svetek, da se je danilo, a moje bilo je zadnje plačilo. Saj ni čuda, vsak je vesel plačevalca, a meni je šlo kaj rado spod palca. Ko dnarcev je zmanjkalo, bilo jih ni več, za mene pa maral nobeden ni več. Pripovedoval: Lojze Kovačič - Poličarjev ata (Sevno) Izštevanka Gospodinja kokljo molze, gospodar pa repo veže, hči po polju žabe pase, sin pa v vrtu strelja polže. Pripovedovala: Rozka Ovnik (Dolnji Vrh) Leta 1939 se je poročila moja sošolka Jerica. Prijateljice smo se s tole pesmijo poslovile od nje: Pozdravljena bodi, nevesta, ki družbi Marijini bila si zvesta! Četudi zdaj bodeš od nas se ločila, svetinjo in venec boš odložila, Mariji pa vedno le zvesta ostani. Ko veselje in sreča te spremljata, Marije ljubiti nikdar ne pozabi. V težkih dolžnostih je mnogo bridkosti, pa vendar ne obupaj, nikar se ne boj, vzdihni: »Marija, ob strani mi stoj!« Zbogom, ti kličem, srečo ti voščim, tu ti podarim še šopek v dar, ljubezen med nami ostane vsegdar. Pripovedovala: Rozka Ovnik (Dolnji Vrh) Ko smo bili še otroci, smo šli k birmi. Moja sestra se je naučila pesmico, s katero je leta 1934 pozdravila škofa. Takole gre: Golobček se spušča neviden z neba in trka nam s kljunčkom na vrata srca. Ta beli golobček neskončni je Bog, ki v srca nedolžnih prihaja otrok. Vi boste, presvetli, golobčka prosili, da k nam se spusti s prebelimi krili. Kjer je nedolžnost, tam dom je njegov, zato razprostite roke v blagoslov, da bomo presrečni golobčka sprejeli, da angelci božji nas bodo veseli. Pripovedovala: Rozka Ovnik (Dolnji Vrh) Pesem o sveti Neži »Pustite me, nevesto, Rimljani mladi vi, pustite njemu zvesto, ki čistosti želi!« To pravi sveta Neža, krščanska deklica, zavoljo deleža nebes Bogu obljubljena. Trinajst let šele stara, nedolžen, krasen cvet, pa modra že nemara za prazno sladek svet. Ne mara za obljube, po zlatu ne hlepi, življenja nagle zgube se mlada ne boji. V železje je vkovana nevesta miljena in v mučno smrt poslana zavoljo Jezusa. In v smrt hiti devica, svet briše si oči. Oh, ona je kraljica, jetnik si, grešnik, ti. Veselo je nagnila glavico rabelnu in dušo izročila v nebesih ženinu. Zapela: Rozka Golob (Primskovo) Hop, hop, hop, hij, konjiček, v stop Hop, hop, hop, hij, konjiček, v stop, čez bregove in gorice, varuh, pazi na nožice. Hij, konjiček, v stop, Hop, hop, hop, hop, hop. Zapela: Angelca Gorišek (Gradišče) Valerija Kepa PRIMSKOVO ZA MIZO Tako kot vsak tudi Primskovčan rad dobro je. Repa in korenje - slabo življenje, štruklji, meso - to bi pa že šlo. Ce pa je zraven še skorjica kruha, grozdova juha - to je življenje. Za vse pa še vedno velja: zmerno jesti in piti, to je zdravo za dušo in telo, pa tudi za mošnjo. (Raziskovalna šola, Primskovo 1997) Del narodnega bogastva in splošne življenjske kulture je tudi prehrana. Čeprav je bilo življenje v teh krajih od nekdaj skromno in je bila takšna tudi prehrana, se je vendarle razvila okusna in raznovrstna domača kuhinja, prilagojena materialnim možnostim in živilom, ki so bila tukaj dostopna. Na rodovitni primskovški zemlji gojijo različno zelenjavo in sadje (krompir, zelje, repa, korenje, pesa, koleraba, solata, jabolka, hruške, slive, češnje, breskve ...) ter žita (pšenica, ajda, oves, koruza, rž ...). Tu dobro uspeva vinska trta, nekdaj samorodna rumena in zelena šmarnica, kasneje cepljenka, danes pa žlahtne sorte: modra frankinja, portugalka, žametovka in kraljevina. Prav te, obogatene z laškim rizlingom, nudijo vedno bolj cenjeni cviček, znano dolenjsko vino. Poznano je tudi domače žganje, predvsem sadjevec in hruškovo ter slivovo, pogosto oplemeniteno z različnimi zelišči, npr. pelinom. Tu so tudi bogata rastišča z gobami. Domačini nabirajo predvsem jurčke, lisičke in štorovke. Od mesa se največ uporablja svinjina, perutnina - predvsem piščančje meso, govedina in telečje meso. Svinjsko meso pripravljajo predvsem kot pečeno, ocvrto, dimljeno - suha šunka. V klobasah in salamah (dunajski zrezki, svinjska pečenka, suhe klobase, pečenice, krvavice, jetrnice in kožnate klobase ...), goveje meso, kuhano v juhi, znamenita “primskovška župa” - najboljša se še vedno dobi v gostilni Draksler na Kopačiji; pripravljajo ga kot golaž, govedino v solati (s kisom, oljem, čebu- lo, trdo kuhanimi jajci), piščanca spečejo ali pa paniranega v jajcih in drobtinah ocvrejo na olju. Kot povsod so m moški tudi lovci, v zeleni bratovščini ali pa le za domače potrebe, tako da se v okusnem golažu znajdeta večkrat tudi srna in zajec. Za maščobo se uporablja predvsem svinjska mast, delno tudi rastlinska olja. Razširjena je tudi peka peciva, predvsem iz kvašenega ali krhkega testa, potice z različnimi nadevi, znani “štrukeljčki”, ocvrto pecivo in pa peka domačega kruha iz krušne peči. Poznani so tudi kuhani in pečeni štruklji, sirovi, orehovi, Ocvirkovi, pehtranovi; nadevi so odvisni od okusa in uporabnika. Značilna hrana so tudi palačinke, razni šmorni in cvrtja, posebno “pohane šnite”- rezine kruha, pomočene v vinu ali mleku ter ocvrte na olju in posladkane. Vsakodnevno je na jedilniku tudi kislo zelje, predvsem v zimskem času, ajdovi žganci, zabeljeni z ocvirki ali politi z mlekom ali paradižnikovo juho ali “kropčkom” - voda, v kateri so se kuhali žganci, zabeljena z ocvirki ali mlečnimi tropinami (ostanek kuhanega masla). Številne so tudi krompirjeve jedi: “tenstan”, pretlačen, zabeljen, v novejšem času ocvrt..., zvečer pa se h kozarcu vina še vedno najbolj poda kuhan krompir v “komašnah”- temeljito opran, prerezan na pol in skuhan ter obogaten s soljo, kumino, čebulo ali česnom, včasih celo skuto. Od delovnega dne do praznika Življenje v primskovških vaseh je bilo skromno, razpeto med vsakdanje delo, različna kmečka opravila, praznike in posebne priložnosti. Jedli so preprosto, v marsikateri hiši je hrane tudi primanjkovalo. Pa vendar so skrbne kmečke gospodinje iz vsakdanjih živil, pridelanih na domači njivi, pripravile pestre jedilnike, okusne jedi, katerih se pripovedovalci radi in z nostalgijo spominjajo. Vsakdanjik se je pričel z odhodom v hlev: gospodar k živini in gospodinja k molži. Po prvem delu se je vsa družina zbrala k zajtrku, ki ga je pogosto pripravila stara mama ali teta, ki je pomagala gospodinjiti številni družini, ali pa že katera od odraslih hčera. Obvezno je bilo na jedilniku kislo zelje (na povprečni domačiji so ga pripravili tudi v 600-litrski kadi, ga na štirinajst dni pomivali in en del shranjevali v lesenem škafu), zabeljeno z ocvirki ali suho slanino, žganci iz ajdove, koruzne ali ječmenove moke in pa toplo mleko. Po tem vrstnem redu so se te jedi znašle v veliki lončeni skledi, okrog pa veliko lačnih ust. Za moč in okrepčilo so včasih gospodinje postregle tudi z mlekom, v katerega so bila zakuhana stepena jajca in pa kruh. Po zajtrku je družina odšla na delo na polje in travnik, kjer je bila okrog desete ure malica. V cekarju z dvema ročema je bila suha slanina, črn kruh, vino, jeseni jabolčnik, pa lipov čaj in črna sladkana kava iz proje in cikorije ali ječmena, doma praženega in mletega. Vsi so pili iz enega kozarca, kruh so rezali sproti ... Poleti so malicali kislo mleko in kruh iz “trilitrske prstene latvice (smetana je bila dol pobrana že doma), vino, zmešano z vodo in sladkorjem, ter prepečenec, pa “oljnat” fižol s čebulo ali “oljnat” krompir. Ob enajstih je šla gospodinja pripravit južino - opoldansko kosilo. Nenapisano pravilo je bilo, da se s pripravo ni smela zamuditi več kot eno uro. Kosili so fižolovo juho, palačinke in jabolčni kompot; pa prežganko in ocvrte kruhove rezine; krompirjev golaž in glavnato solato (sveže zelje v solati); makarone (po vojni jih je bilo dovolj) in pražen krompir, zabeljen z ocvirki; krompirjeve svaljke in endivijo v solati - “takrat so ata postrgali po skledi”; krompirjevo juho ali obaro, pripravljeno s pravim prežganjem in izboljšano z žlico kisa; pa široke rezance - doma narejene, zabeljene z drobtinami in “čisto” mastjo; češpljevo kašo s suhimi slivami; ješprenj brez mesa ali s prekajenimi svinjskimi parklji in ušesi (domač pridelek ječmena so “stopali” doma ali v mlinu); za večja dela pa golaž - “naša mama so naredili tak golaž, lepo rdeč, pa gostljat, ga servirali v globoke krožnike ...”; kislo repo, zabeljeno z ocvirki, in moža; hren s krompirjem (nariban hren, že malo “razkaden”, pripravljen kot solata, s kisom, oljem in soljo, v katero so pomakali v oblicah krompir); pa star kruh, narezan na kocke, poparjen z vročo vodo, odcejen in zabeljen z ocvirki; okisan močnik, za katerega so v krop nasuli zajemalko moke, razmešali in pokuhali, zlili v lončeno skledo in dopolnili s kislim mlekom; “kičke” - žličnike iz moke, jajc, mleka in soli, oblikovane z leseno žlico in zakuhane v slan krop ter zabeljene z ocvirki. Popoldanska malica je bila podobna dopoldanski, včasih je ostalo kaj od kosila, ali pa je bila celo izpuščena. Celodnevnemu delu po vrnitvi s polja in hleva je sledila večerja. V mraku je gospodinja skuhala mlečno kašo ali kuhano na vodi in zabeljeno, pogosto je bil na mizi tudi v oblicah krompir, prosena kaša, zabeljena z maslom, včasih izboljšana z orehi, pa ajdovi žganci z orehovim kropčkom, “oljnat” fižol, kislo mleko in kuhan krompir, značilni sta tudi “dve rihti”, npr. mlečna kaša in “oljnat” krompir, kislo zelje, zabeljeno z ocvirki in zgoščeno s krompirjevim pirejem; krompir, prerezan na pol in pečen v pečici, ali čebulov “zos” in v oblicah krompir. H krompirju so ponudili tudi smetanove kumare (odtisnjene in zabeljene s kislo smetano), zabeljene z Ocvirkovo mastjo in polite s pogretim kisom ter dodan pire krompir, pa “oljnate” kumare. V času kolin je bila večkrat na jedilniku godlja (barjenka) in vanjo zakuhana prosena kaša. Navada je bila, da so pripravljeno hrano stresli v lončeno skledo in jo postavili na okno, da se je ohladila. Tako so delali tudi pri sosedovih. Pa se je našel nepridiprav, ki je v temi skledi enostavno zamenjal. Družina se je zbrala pri večerji, gospodar pa začuden: “Al' nis' ti kaše kuhala, zdej je pa močenk?” Se danes je veliko smeha ob spominu na ta dogodek. Jedilniki so se preko leta menjavali, še posebej pa je hrana zaznamovala mizo ob posebnih priložnostih. Takrat jo je mama pogrnila z najlepšim prtom, še iz poročne bale, in postregla iz najboljše posode, ki so jo premogli pri hiši. Rojstvo v družini je bilo vedno povezano z veseljem in veliko srečo. Zenske so večinoma rojevale doma, pomagale so jim “priučene” babice, katerim so za malico postregli črn kruh, lipov čaj ali domače vino. Porodnica je uživala lahko prebavljivo hrano, kokošjo juho z domačimi rezanci in kuhano perutnino, mlečno juho z močnikom, mlečni koruzni zdrob, koruzne žgance z mlekom, stepeno jajce, pečeno na maslu, domač bel mlečni kruh, “pohane šnite” ter mleko in kamilični čaj z janežem in sladkorjem, kozarec vina ali kasneje piva. Za priboljšek in moč pa so marsikatero otročnico postregli s trijetom iz biskvita (pečeno testo iz jajc, sladkorja in bele moke, narezano na rezine in prepojeno s polivko iz belega, “cepljenega” vina, vode, sladkorja in cimeta) ali pa samo s kozarcem vina in sladkorjem. Otroka, ki se je rodil ponoči ali zjutraj, so že dopoldne odnesli h krstu v cerkev; če pa je bil rojen popoldne, je bil krščen naslednje jutro. Gostija je potekala v ožjem družinskem krogu. Otrokova botra je prinesla očiščeno domačo kokoš in štruco iz kvašenega testa, rahlo zamešano iz masla, jajc, sladkorja in bele moke, oblikovano v štiridelno kito, pečeno v lončenem modelu (60 x 30 cm) in premazano z jajčno glazuro. Takšno še zna speči g. Lojze Draksler, gostilničar na Kopačiji, kajti njegova starša sta bila krstna botra številnim primskovškim otrokom. Zraven so se prilegle še “pohane šnite”, domače klobase, čaj, kruh in vino. Cez šest tednov, po “vpeljevanju” ali očiščenju, ko je šla mati prvič k maši, pa je prešla na vsakdanjo običajno hrano. Le dokler je dojila, se je odrekla fižolu in zelju, da otrok ne bi imel prebavnih težav. V spomin na prvo srečanje s Kristusom so prvoobhajance po stari navadi pogostili v župnišču. Pripovedovalci se spominjajo dolge bele mize, okrašene z zelenjem in belim cvetjem, žemelj, belega kruha, pa velike skodele bele kave ter hudega maminega pogleda: “Glej, da se nouš popackou!” V domači hiši pa so jih pričakali kurja juha z domačimi rezanci in kuhanim mesom, pražen krompir, glavnata solata in pa orehova potica, kompot iz suhih hrušk ter domače vino. Vse posebne priložnosti, tako tudi potrditev v sv. Duhu, dolenjski človek dopolni z boljšim kosilom, podobno kot zgoraj, le da se tu pojavijo še domači keksi, “ta trd pohaje” (krhki flancati) ... “Ja, ja, naša mama so kar dobro postregli.” Botrovo darilo birmancem je bilo poleg molitvene knjižice, molka (rožnega venca), robčka in ogledala še velika škatla z domačim pecivom. Primskovška gospodinja je iz 1,25 kg bele moke, 6 jajc, 40 dag sladkorja, par žlic smetane, 25 dag domačega masla iz kuhane smetane, sode bikarbone in limonine lupinice vmesila gladko testo, ga razvaljala in izrezala z modelčki različne oblike keksov. Premožnejše družine pa so že tedaj skupaj z birmanci in botri obedovale v domači gostilni na Kopačiji. Zadnja leta se teh slovesnosti udeležujejo številni sorodniki, katere pogostijo v bližnjih gostilnah (Pri Japu, Ravnikar na Čatežu, turistična kmetija Fajdiga ...) s standardnim jedilnikom (goveja juha z domačimi rezanci in gobova juha s kruhovimi kockami, svinjska pečenka, puran po dunajsko, zelenjavna priloga, pražen in ocvrt krompir, mešana solata, potica, torta, sadna kupa, domače drobno pecivo) in pa s hišnimi posebnostmi (različni zrezki, nadevano meso, gobova omaka, jedi iz meščanske kuhinje in tujih logov). Slavje potem nadaljujejo na svojih domačijah, od koder zadiši po čevapčičih in različnem pečenem mesu, celo ribah in zelenjavi. Slavljence takoj po obredu v župnišču pogosti g. župnik, prav tako botre in starše, popoldne pa jih obišče še na domu, in s tem potrdi večjo pomembnost praznovanja. Tudi poročna kosila so bila bogata, pripravljena v gostilni ali doma. “Danes je tvoj god, used se v en kot, pij pa jej, pa dober se imej!" V stari godovni kolednici je skrita prehranska navada na godovni dan, ki se je nekdaj redno praznoval, posebno še, če je bil na koledarju svetniški zavetnik domačega gospodarja. “Takrat so mama pripravili kuhane orehove štruklje; sosede, ki so prišli “ofirat”, pa so pogostili s kvašenimi flancati, belim kruhom in boljšim vinom.” Polna miza dobrot je bila vedno na mali šmaren, 8. septembra, ob praznovanju župnijskega zavetnika, tj. farno žegnanje ali proščenje. Vsaka hiša je imela svoje goste, povsod “frišne” koline, ponekod so zaklali celo dva prašiča, pa obvezni kuhani štruklji in pa pečeni “štrukeljčki”, bel kruh, flancati, krofi. Vinska trta v teh krajih lepo uspeva. Vse leto je v vinogradih dosti dela, zato je trgatev pravi praznik, posebno še, če je bogata letina. Kuhano suho meso, ocvrti in pečeni piščanci, svinjska pečenka, pražen krompir, endivija v solati, orehova potica (včasih je bila to posebna orehova potica iz navadnega krušnega testa, razvaljana, namazana s smetano, potresena z mletimi orehi, zavita v štrukelj, vzhajana v peharju in pečena na zeljnem listu v kmečki peči v obliki hlebca), orehovi štruklji, kuhani in pečeni, so jedi, ki so jih postregli trgačem, katerim je bilo v čast, da so po strmem hribu nosili polne brente grozdja v zidanice. Po stiskanju grozdja in odvretju mošta so pripravili tri vrste vina. Najprej so “odlili župco”; to vino so pili le za večje praznike pa ob košnji in žetvi. Sledil je prešanec; Štoki, namočeni v vodo, pa so dali vino - petjot. Privlačen je bil tudi prvi mošt, tončkovo vino iz bakuša, ki se je pil že na žegnanjsko nedeljo, okrog 8. septembra. Sv. Martin, ki je iz mošta delal “vin”, je spekel tudi kakšno kokoš ali celo gosko in povabil domače in sorodnike na malico v zidanico. Vino so tekom leta z različnimi pletenkami in “flašami” za sprotne potrebe dostavljali domov. Velikokrat je bilo to ob nedeljah popoldne, ko je gospodar sam ali v spremstvu soseda obiskal vinograd. V zidanici sta pomodrovala in “pomalčvala”. Suha klobasa, svinjska pečenka ali pečenica, shranjena v svinjski masti, domač kruh in vino “od zida” so bili priboljški trdega kmečkega življenja in dela. Nekdaj v starih časih, je res prav lušno b' lo, v gostilno sem zahajal in vince pil sladko. (dolenjska narodna) Tako bi lahko zapel marsikateri Primskovčan, kajti obisk gostilne, tudi med tednom, predvsem pa vsako nedeljo, je bil obvezen in je sodil h krajevnim običajem. Franc Draksler - gostilničar na Kopačjii, leta 1962 Seveda je tu mišljena gostilna Draksler, ki že dolga leta (okrog 200 let) gostoljubno ponuja različno hrano in pijačo na Kopačiji, zaselku pod Gradiščem, ob vznožju primskovške gore z Marijino cerkvijo. “Z gostinstvom se je ukvarjal že moj stari oče Matevž Draksler, pa oče Franc, jaz pa sem že od 22. leta starosti pomagal pri kuhi moji mami, ki se je kuharskih veščin učila in izpopolnjevala v Ljubljani v Leonišču,” pojasnjuje gospod Alojz Draksler, posestnik in dolgoletni gostilničar ter kuhar na Kopačiji. Med tednom so pripravljali narezke, ob nedeljah in “visokih” praznikih pa je bila vedno na voljo topla hrana. Po vojni so vsi vaščani, predvsem kmetje iz okoliških vasi, prihajali že po jutranji in po deseti maši na “župo” z mesom ali brez, govejo juho z domačimi rezanci ali žličniki, pražen krompir, kuhano govedino, pa svinjsko pečenko, pečeno in nadevano teletino, dušeno govedino - “ruspratel”, zrezke v omaki, golaž, vampe, segedin golaž, matevža in kislo zelje, domače koline. Solat niso jedli, le zeljnate glave v solati, pa kislo zelje z oljem in česnom ter krompirjevo solato. “Kopačijski kelnarji”, med njimi tudi domača hči Julijana Draksler in sin Stanko Draksler (okog leta 1935) Ob nedeljah je bil tak naval, da je streglo po pet “kelnarjev”, kajti na kosilo so prihajali tudi Ljubljančani, ki so se pripeljali z vlakom do Velikega Gabra, potem pa strumno peš v hrib, za katerega pravijo, “prim se za kou, da boš pršou na Primskou”. “Za nobel” so bili na jedilniku tudi štruklji, orehovi, skutini pa Ocvirkovi in s peteršiljem ..., za posladek pa različna peciva: “štrudel” (jabolčni, češnjev), potice (orehova, rozinova, s smetano, pehtranka, v času pusta ocvirkovka) in flancati, miške in krofi, šarkelj in biskvit, domač kruh iz bele ali krušne moke, od pijače pa domače vino, tolkovec, bunkovec ali jabolčnik, pivo in pa kokta, redko kava ali čaj. Hrano so pridelovali doma, le po meso so hodili na Čatež pri Zaplazu, kjer so imeli klavnico in mesnico. Za različna dela so najemali ljudi, ženske so prišle predvsem odslužit “že plačano”, zato ni bilo razkošja pri hrani, ponudili so jim različne obare (svinjske, telečje) in domač kruh ter jabolčnik, je bila pa za posle in celotno družino enaka hrana, tudi jedli so skupaj, za glavno mizo v hiši. Dnevni jedilnik na delovni dan: 7.00 - zajtrk - beli, koruzni, ajdovi žganci, zabeljeni z ocvirki, kislo zelje, mleko in včasih prežganka, “paradajzova” juha ali pa kropček (voda, ki je ostala od kuhanja ajdovih žgancev, zabeljena z ocvirki). 10.00 - malica - bila je predvsem za najete težake, domač kruh, “Špeh” in pa vino. 12.00 - kosilo - “južna” - največkrat kakšna “fouš župa”, enolončnica, zelenjavna juha, “čorba”, zraven pa “tenstan” krompir ali makaroni, obogateni z vinskim, čebulovim ali “paradajzovim zosom”, kajti med tednom so kuhali malo mesa, samo za težake, ki so delali do noči. 16.00 - malica - to pa je bilo kakšne sorte “mesovje”, fižol ali krompir v solati. 19.00 - ob koncu dela večerja - pražen riž, krompirjev “zos”, mlečni močnik, golažev krompir, vino ali jabolčnik. Se bolj skrbno so postregli koscem, ki so se zarana, ob tretji uri zjutraj, zbrali na čelu travnika, spili Šilce žganja in črno kavo iz proje ter začeli. Ob sedmih zjutraj jim je domača dekla ali pa gospodarjeva sestra v jerbasu prinesla zajtrk. Raznovrstno domačo hrano, gosto fižolovo juho, pa suho meso, testenine ali štruklje, pa bel kruh ter vino. Ponovno se je vrnila na travnik okrog poldneva, s kosilom. “Je moj oče povedal, da so kosci čez opoldne radi počivali in v senci čakali na južino. Pa se je dekla znajdla in prinesla hrano precej kasneje, da so bili že pošteno lačni. Ko jo “zamerkajo”, zakaj si “tuk cajt” hodila, je začela tarnati, “nejsm mogla prej, pr' nas je taku hadu, ata in mama su gnili, muhe v jejd padajo, sm du dvejh jih pabirala, da sem lahko prinesla kosilo.” Seveda se je koscem hrana zastudila in so do večerje lačni čakali na naslednji obrok. “Ja, taku je blu.” Kot v drugih slovenskih krajih tudi m kmetje še zredijo po enega do dva prašiča letno za domačo rabo. Koline so še vedno velik domači praznik, povezan s številnimi šegami in navadami in nekaj tega se je ohranilo še danes. Začelo se je že zgodaj zjutraj. Pripraviti je bilo treba pripomočke za klanje, “trugo”, veliko leseno korito, kamor so položili zaklanega prašiča in ga “maužali s ketnami”, polili s kropom in drgnili z verigami. Po hlajenju in med razkosavanjem je gospodinji že pripadlo prvo meso - drobovina - jetra, iz katerih je naredila okusno malico; frigana ali pražena jetra s čebulo je popestrila še s koščki mesa iz trebušne votline ... Jedlo se je iz iste sklede, v kateri se je jed pripravljala, bilo je bolj okusno in po domače. Že je sledila priprava in izdelava klobas, mesenic ... Se danes pripravljajo kožnate klobase, pa jetrnice ali bele klobase in tlačenko. Želodec napolnijo z mletim mesom, skuhajo in prekadijo in je glavna sestavina narezka na binkošt-no nedeljo, ko je za posladek še pehtranova potica. Za klavce in pomagače je gospodinja za kosilo skuhala svinjsko juho, ajdove žgance, kuhano svinjsko meso, pražen krompir in rdečo peso v solari. Zvečer pa so zaključili s kislim zeljem in krvavicami, napolnjenimi z mesom iz kuhane glave ter proseno kašo, klavec pa je poskusil še meseno klobaso, da je lahko ocenil svoje delo. Vse ostalo svinjsko meso so nasolili, zložili v lesene kadi in prelili z začimbno juho - salamurjevko. Če so imeli v tem času v hiši smrt, so za pogrebno kosilo obvezno pripravili “meso iz salamurja”. Uležano in prekvašeno meso, prekajeno in posušeno na “ispi”, je tekom leta stopilo v lonec, upoštevaje znano reklo, da “ima vsak udek svoj gudek”. Na božični večer so suhe mesene klobase, surove ali skuhane, poskusili vsi v družini, se okrepčali še z boljšim kruhom in čajem ter se odpravili v cerkev pozdravit Novorojeno dete. Na novega leta dan so jedli “boljše kosilo”, kajti tudi za te kraje velja, da kakor boš jedel tega dne, tako ostane vse leto. Spretne kuharice, vešče zahtevne peke, so na dan Gospodovega razglašenja spekle posebni kruh v obliki kolača, okrašen “s ptički v vrsti”. Takšnega še speče tudi g. Alojz Draksler, gostilničar s Kopačije. Pustni torek se je začel z Ocvirkovo potico, za popoldansko malico pa je gospodinja naložila na lesen krožnik rezine suhe vratine. Po vsej hiši je dišalo po sveže ocvrtih krofih, takih “s krancelni”, in fantje so jih jedli in jedli, mama pa komaj sproti nanosili na mizo, češ, saj bo jutri post. Naslednji dan so jih našli na “ispi” v skrinji, kamor so jih “požrešneži” pretihotapili v rokavih od “reklca”. “Kako so se mama jezili!” Sledil je strogi post z mlečnim močnikom in “oljnatim” krompirjem, fižolovo juho, svaljki in vodnimi žličniki, kislim zeljem in repo ... vse do Vstajenja. Veliki teden je bil čas za pripravo na največji krščanski praznik, Veliko noč, tako osebno, s postom, molitvijo, spovedjo in obiskovanjem obredov, kot tudi zunanje. Vse so pospravili, počistili, pobelili, kuhinjsko posodo podrgnili s pepelom in drobnim peskom ter splaknili z vročo vodo. Stekla je priprava žegnanjskih jedi, peka orehove potice v velikem “modlu”, barvanje pirhov s čebulnimi olupki, kuhanje šunke ... “V velik jerbas so mama položili pogačo iz štirih kilogramov moke (šarkelj z rozinami), pa velik kos prekajenega mesa, pirhe, hren in zgoraj kolač (orehova potica)”. K blagoslovu so nesli jedi v cerkev, pred kapelice ali božjepotna znamenja. Ponekod pa so blagoslov jedi pripravili kar v eni izmed hiš v vasi. Na velikonočno jutro je gospodinja razrezala kolač in pogačo in vsak je dobil svoj “gepir”, prav tako meso in pirhe. Delovni in praznični dan sta se pogosto prepletala. Tudi delo, posebno če je bilo povezano s kruhom, so znali spremeniti v praznik, kajti prineslo je nove zaloge hrane. Zanjicam so za zajtrk postregli bel kruh in belo kavo, za kosilo pa “kaj močnatega” (mlinci), pečenega piščanca in obaro. Se bolj praznično je bilo na dan “mlačve”. Svež bel kruh, orehova potica in pečeni štruklji, vino - vse je bilo na voljo vsem, ponuđeno na koncu mize. Za kosilo pa obara z mesom starega petelina, katerega nogi sta poleg “pušeljca” v osovniku krasili bencinski motor, ki je nadomeščal mlatiče, ter krompirjeva solata. Od hrane najbolj poznan in cenjen, prinašal srečo in blaginjo, pa tudi revščino in bedo, je kruh. Gospodinja je že zvečer pripravila krompir (za 10 kg moke ga je moralo biti 3 kg), zjutraj zgodaj vstala in ga skuhala, zakurila v peči in pomolzla v hlevu. Potem pa si je nadela bel predpasnik in svežo naglavno ruto in v mentrgi zamesila srednje gosto testo ... Kako domače, prijetno je dišalo po vsej hiši in vsak otrok je dobil svoj hlebček, še topel, rahel in svež. Kruh - črn, bel, koruzni, ajdov ali iz zmesne moke (ječmen, pšenica in ajda) -je bil prva hrana, ponuđena gostu pri hiši, pa tudi sestavni del popotne malice ali šolskega obroka. “Vse življenje se boš grel ob ognju svoje mladosti. ” To je skromni zapis časa in hvaležen spomin ter zahvala vsem ljubečim materam in skrbnim očetom, ki so znali kljub obilici dela, pomanjkanju in težavam pripraviti otrokom srečno in zadovoljno otroštvo in mlada leta. Danes se Primskovčanu reže večji kos kruha kot nekdaj. Iz korenin skromnosti in trdega dela na lepi dolenjski zemlji je zrasel nov rod pridnih in podjetnih fantov in deklet, ki so ustvarili trdne in zdrave družine, v katerih današnje gospodinje pripravljajo različne sodobne jedi in bogato obložijo praznično mizo, pogostijo celo sosesko ob različnih verskih in krajevnih slovesnostih (Humarjeva nedelja, žegnanje, župnijski sveti, dekanijska srečanja, obletnice v šolstvu in krajevne prireditve) ter tako ohranjajo in negujejo bogato izročilo svojih prednikov. Gospodinja Pepca Ptiček vsako leto pogosti prvoobhajance. Pri mizi so od leve proti desni (leta 2002): Boštjan Markovič, Slavko Smrekar, Sonja Smrekar, Jure Smrekar in Gregor Smrekar, v ozadju pa stojijo: cerkovnik Rudi Ovnik, Rudi Gorše (snemalec), župnik Pavel Sporn in gospodinja Pepca Ptiček. Pogostitev prvoobhajancev in staršev v župnišču, 1. 6. 2003 Literatura in viri: Janez Bogataj, Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Ljubljana 1992. Andreja Grum, Slovenske narodne jedi, Ljubljana 1976. Boris Kuhar, Dolenjska in Belokranjska kuhinja, Ljubljana 2002. Niko Kuret, Praznično leto Slovencev 1-2, Ljubljana 1989. Pripovedovalci, z letnico rojstva in krajem bivanja: 1. Roza Berčon, 1938, Javorje 2. Alojz Draksler, 1916, Gradišče 3. Justina Kozlevčar, 1912, Gradišče 4. Roza Ovnik, 1917, Dolnji Vrh 5. Marija Perme, 1937, Javorje Marija Zupancič-Praznik MOJI SPOMINI NA RODNO VAS PRIMSKOVO Moji spomini na mladost in vasico Primskovo so lepi in žalostni. Rodila sem se aprila 1940 v vasici Mengeš 6 kot tretji otrok kajžarju Alojzu in Tončki Praznik. Dve leti pozneje pa se je rodil še en otrok Ivan. Ker je v tistem času zelo veliko otrok umrlo, sta bila med njimi tudi moja brata Lojzek in Tonček. Ostala sva samo dva, jaz in moj brat Ivan. Gospod Plešic je dostikrat govoril moji mami, ko je jokala za otrokoma: “Ne joči, Tončka, ko boš prišla v nebesa, ti bosta prišla nasproti dva angelčka. Veš, nikoli ne boš slišala kaj slabega o njiju, pa še vojna se bliža, Bog vedi, kaj bo.” In res je prišla vojna in z njo gorje, sovraštvo, uboji in poboji. Bog nas obvaruj še česa takega! Našega ata ni bilo več domov. Ostali smo sami: mama, stara 35 let, jaz 5 in moj brat 3 leta. Bili smo večkrat lačni kot siti. V šoli smo otroci, ki smo bili podhranjeni, dobivali ribje olje. Z nami sta do 1940. leta živela tudi stara starša Lovrenc in Frančiška Praznik. Jaz se ju ne spominjam, toda moja mama ter moje tete in strici so znali veliko povedati o njiju. Moj ded je že omenjen v knjigi o gospodu Humarju, čudodelniku s Primskovega. Bil je slep. Nekoč ga je krava z rogovi zadela v oko in ker ni šel k zdravniku, je oslepel. Bil je zelo dober in priden človek. Babica Francka pa je zelo rada hodila na sejme, prodajala je semena, razne čaje, jajca, čebulo, česen itd. Pomagala je svojima dvema hčerama, ki sta imeli veliko otrok. Teta Roza Markovič je imela enajst otrok, teta Angela Kotar pa osem. Dva sta ji umrla, stara dve in tri leta, šest pa je ostalo živih. Babica je rada hodila na dnino, po domače “tabrh”. Rada je zapela pesem, ki so jo znali vsi njeni vnuki (starejši od mene). Meni jo je povedala moja mama, glasi pa se takole: Migaj, migaj moja rt (rit), da bo v nedeljo kaj za pt (pit). Če ne bodeš migala (delela), bodem te našvigala (natepla). V vasi je bilo pred vojno šest hiš, imeli so mlin in seveda gostilno “Pri Češno-varju”. Med vojno je bila gostilna požgana, ljudje pa so odšli, Bog ve kam. Ostale so le ruševine, sedaj pa je še tega malo. Mlin je ostal, ampak ne dela več, v njem živi hčerka z možem. Pri Bregarju imajo dva otroka, tako da bo mogoče le še ostala kmetija. Hišo moje tete Roze Markovič, kjer je bilo veliko otrok, so prodali za vikend. En sin pa je naredil vikend, da sedaj v njem uživa pokojnino. Pri stricu Francu Prazniku je ostal sin in sedaj kmetijo vodi že nje- gov sin. Ostala je še naša kajžerija, ki jo je žal moja mama prodala in tudi tam so sedaj vikendi. Po vojni je bilo v vasi deset otrok, ki so hodili v šolo. Sedaj pa so trije. Bog daj, da bi bilo čez nekaj let spet toliko otrok. Po vojni je bilo zelo težko, posebno pri nas. Mami je pekla kruh samo dvakrat na leto, in sicer za božič in veliko noč. Imeli smo eno kravo, pa še tisto je mati morala dati pozimi v rejo, če ni imela dosti krme. In če je krava imela mleko, jo je vzel kakšen kmet in jo molzel. Imeli smo tudi enega prašiča. Ko smo ga zaklali, je mati vse klobase in najlepše kose mesa prodala, da je imela za novega pujska. Komaj smo končali osnovno šolo, pa smo skoraj vsi odšli v svet v službo in nekateri še v večerne šole. A ostali so lepi spomini na mladost, čeprav smo bili dostikrat lačni in so bili časi hudi. Lepe spomine imamo na učitelja in župnika gospoda Plešica, ki je meni vedno govoril, naj bom tudi jaz tako pridna, kot je bil moj oče. Kajti za krst, obhajilo in birmo je učil očeta in mene. In gane me lepa cerkvica moje patrone, svete Marije, na vrhu hriba. Rada se vračam v to cerkvico in imam občutek, da je Marija žalostna, kadar sem žalostna, in se mi smeje, kadar sem srečna. Hvala ti, Marija. Pri nas nismo imeli kruha, jedli smo trikrat na dan. Zjutraj poleti žgance in mleko, pozimi pa kislo zelje, repo in koruzne žgance, za kosilo navadno močnik, kašo, krompir in solato, zvečer pa fižol, kumare in krompir. Najrajši smo jedli pečeno kašo, kašo s slivami, zelje s kašo, cmoke (z moko in jajci), meso pa smo jedli za božič, žegnanje in veliko noč. V sosednji hiši (spadala je k vasi Bratnice) je živela stara teta Katra. Bila je naša dobrotnica, angel varuh. Kadar je pekla kruh, je vedno naredila dva mala hlebčka za mene in mojega brata. Naročena je bila na reviji Bogoljub in Zamorček. Kako smo to radi brali, vse po dvakrat. Spominjam se, da je imela tudi veliko knjig, tudi tisto prvo slovensko povest, ki jo je napisal gospod župnik Cigler iz Višnje Gore. V Višnji Gori ima spomenik, kot bi ga moral imeti na Primskovem gospod Humar. Za temi knjigami mi je še vedno hudo; kam so šle, ve Bog. Ljubo doma, kdor ga ima. Kako to drži! Zato sama zelo pazim na hišico v Višnji Gori, da se bodo moji štirje otroci imeli kam vračati in imeli tudi oni lepe spomine na dom, kot jih imam jaz. Alojzija Merze! V SPOMIN PADLIM V PRVI SVETOVNI VOJNI Čas, ko je divjala 1. svetovna vojna, ne bo nikoli pozabljen. Starejši ljudje še vedno pripovedujejo svojim otrokom o strahotah, ki so jih doživljali njihovi očetje na fronti. Velika vojna, kot jo pogosto označujejo zahodnoevropski zgodovinarji, je zahtevala milijonske žrtve na strani napadalcev kakor tudi branilcev, med njimi so tudi fantje in možje s Primskovega. Njihova imena je zabrisal čas. Število padlih Slovencev v avstro-ogrski vojski sploh ni znano, še manj pa je znano njihovo število v manjših krajih. Morebitna dokumentacija je bila med 2. svetovno vojno uničena. Ohranilo se je nekaj pisem in dnevnik domačina Naceta Merzela iz Razbor pri Primskovem, župnija Primskovo, ki je šel S. maja 1916 prostovoljno v vojsko, ko je obiskoval 7. razred gimnazije v Novem mestu. Nace Mcr/cl (padel v vojni) in njegov brat France (ki se je vrnil s fronte) (Zasebni arhiv družine Merzel) Že leta 1915 so iskali dobrovoljce za avstrijsko vojsko. Na frontah je šlo slabo in potrebovali so rezervne oficirje. Dijake so vabili z zelo ugodnimi pogoji za dosego oficirskega čina. Nacetovo pismo župniku Prečastiti g. Plešic Anton župnik Primskovo - Šmartno pri Litiji Krain «mr , .._... L 99>tsé*n 9m*-čž4nAX*kc s/pti ^ y C?o+Ui\ ' Zcy-ttiij* / 6*6r Pf'*?.// (jjcwi# ječo. Iw*. fryuPt^ni.^nr mže ^U-hoc/. *^"V /in. ^0*4K ^cčc^'/**-i Zn(> vNo^nPA Pi /fy*c Aeh. /**m ** /ft +M./*e &*■ y&fctZ*- 9/zz*Z ,'CČo-T-rt^nf-sjk'Z'séuzoM*-/&- 6*..Ptrćčtfe* W/***. ^fP, **-/** Č /ktoM^. *r r^o^A< • C^/ Prečastiti g. župnik 4. III. 17 Oprostite, da Vam zopet nisem nič pisal. Saj veste, kaj je vojak in koliko časa ima na razpolago. Zdaj so me vtaknili k marš. Dolgo sem se jim otepal, slednjič so me le zašili. Sicer sem za en del jako vesel, ker pridem tja, kjer sem poprej študiral, od tam se bo dalo tudi večkrat domov priti, samo če bo to dolgo trajalo. Sicer je pa moralo enkrat do tega priti, saj se že dolgo časa klatim v ozadju. Srčno pozdravljeni Nace Prepis iz dnevnika Judenburg, 26. maj 1916 Danes je tri tedne, odkar sem pri vojakih, zdi se mi, kakor da bi bil tri leta. Vojaški stan že preseda. Moje življenje se je popolnoma spremenilo. Kakor sem si prej želel, da bi oblekel vojaško suknjo, tako si sedaj želim, da bi jo slekel. Nove Sušice, 20. maj 1917 Zvečer so se zbrali fantje, Kranjci, in sredi vasi zapeli nekaj lepih pesmi, med njimi tudi »Zbogom dom, predragi kraj«. Tako mi je šlo k srcu in taki občutki so me obdajali, da ne morem zapisati. Kmalu, kmalu pride čas, ko bo tekla kri. Da, kmalu bo kaj takega. Bog ve, kako se bo vse izteklo. Mogoče pridem ven iz tega pekla, mogoče je tudi, da bom tam ostal in moje kosti bo veter prepihaval po kraškem skalovju. Oh, kako so doma žalostni. Ne morem jim pomagati. Najbrž še. bolj trpe kot jaz. Kraj, kjer smo nastanjeni, so Nove Sušice, poldrugo uro hoda od Šempetra. Kaže, da smo že blizu laške meje. Pismo staršem Feldpost 646, 29. avgusta 1917 Kmalu bo konec tega življenja »od zadaj«, čez dan bomo šli naprej. Ni nobene pomoči. Naj pride že karkoli, vse bo treba prestati. Zaupam v božjo pomoč. Ne žalujte preveč, saj nič ne pomaga, rajši molite, to me tolaži. Drugače bi človek tukaj obupal. Mnogo pozdravov od vam vdanega Naceta. Prepis zadnje dopisnice, ki jo pisal staršem dva dni pred smrtjo. 16. junij 1918 Dragi starši! Do zdaj mi gre še vse po sreči. Nismo še v »švarm-liniji«. Ležimo pod trtami in grmovjem v rezervi in čakamo, kdaj bo treba oditi. Mimo nas ženejo ujetnike z žalostnimi obrazi in v nas vzbujajo kaj slabe občutke. Ne gre jim vse tako, kakor želijo. Od zdaj naprej bo najbrž šlo. Srčno pozdravljeni vsi skupaj. Nace Obvestilo o smrti K. k. Gebirksschiitzenregimment N.r. 2 9. KOMPAGNIE Vaše blagorodje Naznanja se Vam, da je Vaš ljubi sin dne 18. 6 1918 popoldne ob 4. uri v hudih bojih na desni strani reke Piave ob potoku Palomba zadet v srce, storil svojo junaško smrt. Truplo je ležalo med obema črtama in ga ni bilo mogoče spraviti, ker se je naša črta morala umakniti pred sovražnikom, in je Vaš mrtvi sin moral ostati pri sovražniku. Njegova zapuščina jedna srebrna ura in dve notes knjižici, pošljemo vam v kratkem. Stotnija je izgubila z njim jednega pridnega in zanesljivega offic. Aspiranta. Poveljstvo stotnije izreka tem potom v imenu cele stotnije najglobokije sožalje na težki izgubi, katera je zamogla zadeti Vašo cenjeno rodbino. Vsaki čas za vsako stvar smo Vam radi na razpolago in bilježimo s spoštovanjem. Vojna pošta 646, dne 4. julija 1918 Naslov: Podpis nečitljiv & k. GebirgssciMä^nvesiiAfinl; Nt. 2 .'jf.4^ .: ■9.'Korn.pi.'Tnie; . -j. / / - i , ■ ■ • -' ■• • .i. ■ . " ‘'■ ,-:,~j .'TmauamJ/Cr 'VéisyXf , &ĆL je. JmJI/SPk ; ifoXÀUbtyÀ. 4W /t-/p Ù PC&34-U.’ / tt-totu' kJAc .Wt frtf K i■/.?. . / . 'LüS-Ls,... 2. ,.... ... ... Jfyny/Jr J &UĆ4T>U*t^ *tt 4« \,/l- d$-Äl? jAt MaasutvZZ;. //& u J-C.4 .’■■ *'■ ■ ' Vl • yc&Uüb PuJrrt-a Avia **■. tZ^c 'ÌIhÌxa^c ' ’TTr?“'’' ‘i ///k Mw* irjtlplA&tvt*'- /i'r-filAj'L jt tyiJu.c'C l^s&tnT yextsu'y « /iiìón v/. 'te. -r~_ yjp*. •• § ü TZJibUädirr' jffe&tA- 4* Ü ~r^yÀ4%"LA . . ... | Z- psy 'T', j' ^/.'. -, I ¥fjwa~ fufAh*M/ ^..jt/AJyÀ /t/B. Drugo obvestilo Velerodni Gospod! Javil sem že enkrat, da je Ignacij Merzel padel junaške smrti za domovino. Pred nekaj dnevi je došlo eno obvestilo na podpisanega, da je padlega želja in sporočilo: »Moj zadnji pozdrav veljaj Vam, dragi oče in mati, sestre in bratje. Bog z Vami, spominjajte se me v molitvi.« Nace Junak je bil Vaš sin in kot junak je padel. Pokopan je daleč v tujini. Pokopal ga je novodošli regiment. Bog Vas tolaži! Feldpost 646 Milseelsorgedes K.k. Geb. Sch. Reg. N. 2 Pri sestavi zbornika so sodelovali: Vanja Adamlje Ida Dolšek, predmetna učiteljica Anton Fink, profesor Lojze Flisek Roman Globokar, duhovnik, dr. moralne teologije dr. Stane Granda, zgodovinar Franci Kadunc, duhovnik Valerija Kepa, predmetna učiteljica Marta Kovačič, študentka Petra Kovačič, študentka Breda Kramar, profesorica Zvezdana Majhen, univ. dipl. psih. Janez Mervič, dr. medicine Alojzija Merzel, predmetna učiteljica Zvonka Merzel, študentka Ciril Merzelj, duhovnik Ciril Oražem, duhovnik Stanka Sirk, profesorica Marjeta Slak, študentka Pavel Sporn, duhovnik Matej Suhač, univ. dipl. ing. Janja Vidgaj Marinka Vidgaj, prof. razrednega pouka * Marija Zupančič-Praznik 'inniunii? Primskov°) (091 ) (082) 0071061 COBISS o KNJIŽNICA litija