(Od 2. do 9. septembra
II. Ribniški festival
V nedeljo bodo v Ribnici in v vseh::,ribniških .vaseh zaplapolale zastave, Ribniška dolina se bo praznično odela, po enem letu bo zopet zagorel festivalski ogenj, ki so ga sredi lanskega septembra, po prvem festivalu, pogasili.
Ribniški festival, kulturna manifestacija in pregled gospo-. darskih dosežkov7 ribniške komune v obdobju enega leta, postaja letos, z drugim festivalom, tradicionalna prireditev, Ribnica se uvršča v vrsto.krajev in komun, kjer prirejajo podobne ^prireditve .
Medtem pa, ko je imel lanski prvi festival predvsem nalogo,
: prikazati razvoj komune, oživiti staro ljudsko obrt — izdelovanje suhe rabe in lončarstvo, pokazati občanom in vsem gos tonu ki so v festivalskih dneh obiska li Ribnico, predvsem gospodarske .dosežke.Ribnice v zadnjem letu, je letošnji festival v glavnem kulturna manifestacija. Tudi po programu sodeč postaja kvaliteta letošnjega festivala boljša, prireditve so bolj izbrane in bodo festivalski večeri nu-■ dili gledavcem večje kulturne . užitke, kljub tonu, da mili nekateri očitajo, da bo to le »dramski festival« in da bo prikazal premalo ribniškega, premalo tiste Ribnice in ribniškega človeka, kakor bi ga moral. Toda če hočemo, da bodo ribniški festivali prišli nekoč na raven podobnih festivalov drugje, .da bodo dosegli res kvalitetno kulturno raven, je to nujno potrebno, ne smejo postati le »ribniški«, ozko-lokalni ne Je po kraju, ampak tudi po vsebini, prestopiti morajo meje komune, razviti se v širino. Pri tem nam mora biti namreč jasen namen jn pomen festivalov; le-ta je namreč v kulturni dejavnosti, toda ne le določenega kraja in določenega kroga ljudi: namen festivalov je, nuditi prebivavstvu kvalitetne kulturne prireditve, ne glede na to, kakšne in katere kulturne Skupine bodo nastopale. Seveda Pa je kvaliteta in raven posameznega festivala odvisna predvsem od kvalitete in ravni nastopajočih kulturnih skupin oziroma kulturnikov.
KAJ BOMO VIDELI
PRIHODNJI TEDEN
NA RIBNIŠKEM FESTIVALU
V nedeljo zvečer bodo nastopili celjski amaterski gledališčniki s Kreftovimi Celjskimi grofi, torej z delom, ki je za nas vsekakor zelo zanimivo in je tudi tesno povezano z zgodovino naših krajev. Znano je, da so v štirinajstem in petnajstem stoletju prišli Celjski grofje, nekdanji Zovneški gospodje, tudi v naše kraje. Tako so s svojo mogočnostjo za dolgo časa vtisnili pečat razvoju teh krajev, dokler niso dokončno izumrli. Naj omenimo še, da je dal Friderik Celjski, sin Hermana II, sezidati v letih 1422-25 na Strmem vrhu nad Livoldom grad, ki se po njem imenuje Fridrihštajn. V njem se je naselil s svojo ženo 'Veroniko Deseniško, s katero se je po nasilni smrti žene Elizabete Frankopanske skrivaj poročil leta 1424. Nazadnje je njegov oče grad porušil, sina zapri, Veroniko pa kljub oprostilni sodbi celjskega sodišča ukazal utopiti v vodnjaku. — Drama, ki , jo; bomo gledali v izvedbi kvalitetnega celjskega amaterskega gledališča, bo prikazovala dvig in propad Celjskih grofov, njihove medsebojne in državniške intrige ter velik pohlep po razširitvi svojih posestev ...
"V torek si bomo lahko ogledali telovadni nastop ter revijo ljubljanskih kotalkarjev.
V sredo bo na odra starega ribniškega gradu gostovalo reško Narodno gledališče Ivan Zajc s Shakespearovo dramo Romeo in Julija,, to je z delom, ki ga nikakor ne smemo zamuditi. Naslednji večer bo isto gledališče nastopilo z: Držičevo komedijo Ženska pamet.
Potem ; je tu še nastop priznanega pevskega zbora Jakob Gallus iz Kočevja pod vodstvom profesorja'Miloša Humeka, v soboto pa bodo ribniški humoristi skupno z ribniško Svobodo pripravili večer humorja in satire, vmes pa bodo nastopali prikupni Slemenski fantje, ki smo jih spoznali že na lanskem festivalu.
In še zaključna prireditev: zadnji dan festivala, v nedeljo,
Nekaj podatkov o realizaciji plana
po-
go-
sti ObLO Kočevje smo se zanimali o realizaciji plana sPodarskih organizacij za prvo Polletje letošnjega leta. Vendar ?° Podatki, ki vam jih posredujemo, le okvirni in bodo lahko nekoliko spremenjeni. Realna slika realizacije družbenega pla-a se bo pokazala šele na prvi seji zbora proizvajavcev.
Gospodarske organizacije so v Prvem polletju letošnjega leta osegle 48,6 % planiranega celoi-v®ga dohodka. Ta dohodek je p acunan še po fakturirani rea-„ ac}ji in ne po vplačani, kot je predpisano.
rJ?.dustrija je dosegla polletno r a!lzacij° s 53,5 % in je presegla aiizacijo v primerjavi z lanskim obdobjem za 22.4 %. V ™ietijstvu je bil plan dosežen z “1,5 % in je v primerjavi z istim-obdobjem lani presežen za 53 %.
Največje odstopanje je pri gradbeništvu, to pa zaradi zunanjih pogojev, na katere podjetje zidar in gradbena skupina KGP bista mogli vplivati. Temu je *rivo slabo vreme v prvih treh esecih in omejevanje investi-aJske dejavnosti v tem letu.
je bl1 dosežen le 34,-9 %. Iz-likAZ^mgo P°Uetje so ■neko-ska bo^sl’ ker s.e je investicij-
ejavnost delno spro$ti!§..
vendar je vprašanje, če bodo lahko nadoknadili zamujeno. Letošnja polletna realizacija je za 17,2% nižja v primerjavi z lanskim obdobjem.
Pri Avto Kočevje je bil dosežen plan s 40,7% in je le za 3,9 odstotka večji od realizacije v istem obdobju lani. Plan ni bil dosežen, ker še niso dobili novih vozil.
Tudi v obrti je realizacija nižja od lanskega obdobja za 0.9 %. Plan je dosežen z 41,2%. Nižja j e predvsem zato, ker so lani v istem obdobju izvajali posebna dela pri gradnji vodovoda, kar pa je v letošnjem letu odpadlo.
Gozdarstvo je v prvi polovici doseglo 43,2 % planiranega celotnega dohodka in je v primerjavi z istim obdobjem lani za 24,9 % slabše. Vendar bodo celotni plan verjetno dosegli, zlasti zaradi boljše mehanizacije, ki so jo uvedli.
Komunala je dosegla plan s 43,1 % in je presegla lansko polletno realizacijo za 17,6 %. Kmetijska zadruga je dosegla svoj plan in sicer s 70,6 odstotka in ga je v primerjavi z lanskim obdobjem presegla za 14,6 %.
Skupaj so vse panoge presegle lanskoletno realizacijo prvega polletja za 10,3 %.
bo nastopila domača Svoboda z Držičevim delom Dud do Maro je, dopoldne pa bodo ribniški jamarji odprli pri Fancetovi jami, nedaleč od Ribnice prvo jamarsko kočo v Jugoslaviji.
Naj še enkrat povemo, da bodo vse festivalske prireditve v letnem gledališču v gradu, če bo pa Slabo vreme, bodo (razen Celjskih grofov in kotalkarjev) v dvorani TVD Partizan. In še cene: za fizkulturni večer bodo vstopnice po 150, 100 in 80 din, za ribniški večer po 200, 150 in 100 din, za vse ostale prireditve pa po 250, 200 in 150 din.
Take, te M toht skromna beležka pred letošnjim ribniškim festivalom, za katerega bi želeli, da bi res lepo uspel, da ga ne bi motilo slabo vreme in da bi vsako leto zavzemal vse večjo širino.	F. G.
V PRVEM ; POLLETJU SE JE REALIZACIJA PODJETJA AVTO V .MEDNARODNEM PROMETU POVEČALA ZA 37,1 %, ZLASTI LEPO PA JE PODJETJE OSVOJILO .AVSTRIJSKO 'TRŽIŠČE. PRETEKLO LETO SO . IMELI V . MEDNARODNEM PROMETU ANGAŽIRANIH 522 'TON KAPACITET, DOSEGLI IP A SO 260.000 DEVIZNIH DINARJEV NA ANGAŽIRANO TONO, SE PRAVI. DA SO SVOJE KAPACITETE KAR NAJBOLJE IZKORISTILI...
Srečno pot
v |	■ ■
šoferji -
Najvažnejšo je enotnost
V Ribnici ,je bila 23. avgusta razširjena se ja občinskega komiteja ZKS, katere sta se poleg članov komiteja in gostov udeležila tudi organizacijski sekretar t)K ZKS Janez Hočevar in Ignac Nagode, podpredsednik okrajne gospodarske zbornice iz Ljubljane. Dnevni red je Obsegal samo eno točko, in sicer: Delo komunistov v gospodarstvu v I. polletju in konkretizacijo smernic IV. plenuma CK ZKJ.
Vodilna nit razprave je bila vloga komunistov pri izvrševanju nalog v gospodarskih organizacijah. Razprava je izzvenela tako, da osnovne organizacije ZK, vsaj za nekatere, niso bile kos nalogam.
V razpravi o izpolnjevanju plana v gospodarskih organizacijah v I. polletju je bilo ugotovljeno, da nekatera podjetja niso izpolnila planskih nalog. To bodo skušala nadomestiti v drugem polletju. Poleg objektivnih so bili tudi subjektivni vzroki, katere bo treba odpraviti.
Na prelomu polletja smo dobili v Ribnici močan lesni kombinat, ki združuje vso lesno pre-delovavno industrijo iz kočevske in ribniške občine. Razumljivo je. da se v začetku pojavljajo nekatere težave, ki pa so prehodnega značaja. Da se bodo obrati kombinata in kombinat sam čimprej »utekli«, morajo poskrbeti tudi komunisti, ki delajo v tem kombinatu. Se posebno pa velja to za komuniste iz ribniškega obrata, ki je srž kombinata. Tu sta dve močni osnovni organizaciji ZK, ki lahko veliko storita. Vendar je bilo prav na račun komunistov ribniškega obrata oz. njihovega dela, izrečenih več kritičnih pripomb.
Prepričam smo, da se bo njih® vo delo izboljšalo.
Ugotovili so tudi, da se zanemarja vlogo sindikata. Komunisti bodo morali sindikalnim organizacijam nuditi večjo oporo, kot pa so jo doslej. Za uspešno delo komunistov pa je najpomembnejša složnost. Osebna nesoglasja hrome vsako delo.
Na seji so razpravljali tudi o negativnem primeru v Kovinskem podjetju, ko so nekateri mladinci negodovali zaradi slabih zaslužkov, ki so Si jih sami odmerili. (Če ne delaš, tudi ne moreš zahtevati plačilo za tis-tl čas, ko te ni 'bilo na delu). Zakaj je prišlo So tega, da je nekaj mladincev neupravičeno izostalo z dela, je delno vzrok tudi še nekje drugje. Podjetje je izpolnilo polletni plan z 78 %. To potrjuje, da v podjetju nekaj ni v redu. Podjetje je preveč navezano na svojega kooperanta in čaka na njegova naročila. Potrebna bo večja samostojnost pri delu, pa tudi nekatere spremembe pri tehničnem osebju v podjetju.
Na seji so govorili tudi o rotaciji kadrov v gospodarskih organizacijah. Da ponekod ne gre tako, kot bi lahko šlo, je treba iskati vzroke tudi v okorelosti in
premajhni strokovni usposobljenosti nekaterih vodivnih ljudi. Le-ti so postali coklja v razvoju podjetja. Zato naj, kjer je potrebno, zamenjajo kader z ■mlajšim in strokovo sposobnejšim še pred sprejetjem ustave.
Obširno so govorili tudi o renotni politiki v zadružništvu v ribniški občini.
~V razpravi je sodeloval tudi 'tov. Janez Hočevar, ki je poleg
(Nadaljevanje na 3. str.)
drugega poudaril, da morajo vnesti komunisti soglasje v svojo organizacijo in podjetja, v katerih živijo in delajo. Odgovorni so za izpolnjevanje plana v podjetju, za štednjo, pravilno delitev dohodka itd. Zaostriti je treba odgovornost komunistov v podjetju. Čas zahteva, da prelomijo s starim načinom dela.
Da bodo sklepi, ki so si jih zastavile osnovne organizacije ZK, tudi uresničeni, je potrebna predvsem enotnost.
Široka izmenjava gledišč o raznih vprašanjih in konkretno nakazane smeri za odpravo pomanjkljivosti je dalo še poseben pomen tej seji.
Zakaj proti združitvi?
Združitev treh kmetijskih zadrug Ribnica, Sodražica in Loški potok postaja nujnost, ki je ni mogoče več dolgo odlašati. Razdrobljenost zadružnih organizacij škoduje izvajanju kmetijske in gozdarske politike v ribniški občini. Le močna za-druga s sposobnim strokovnim kadrom bo lahko kos nalogam, ki jih postavlja zadrugam sedanji čas — preobrazbo naše vasi.
Živina za izvoz
KGP KOČEVJE JE LETOS SKLENILO, DA BO PREKO PODJETJA GRUDA IZVOZILO V ITALIJO 833 BIKOV. PREDVIDENI PLAN BO GOTOVO DOSEŽEN, SAJ SO DO SEDAJ IZVOZILI ŽE 613 GLAV TE ŽIVINE; V SOBOTO JE KRENIL S KOČEVSKE POSTAJE TRANSPORT S 131 BIKI, V
SKUPNI VREDNOSTI DVAJSET MILIJONOV, V TOREK PA SO ODPOSLALI ŠE ŠTIRIDESET GLAV. IZVOZ GOVEJE ŽIVINE V ITALIJO BO PRINESEL SKUPNOSTI OKROG 120 MILIJONOV DEVIZNIH DINARJEV.
Živimo v dobi integracije. Združevanje v večje gospodarske tvorbe narekuje ekonomska računica. Združena podjetja ali zadruge Imajo močnejše sklade, ti pa omogočajo nadaljnjo razširitev reprodukcije. Posebno je pomembna integracija v zadružništvu. Socializacija vasi se ne bo mogla izvesti preko majhnih zadrug, ki za to niso sposobne, ker nimajo zato pogojev niti kadrov. Glavna skrb majhnih zadrug je predvsem njihov obstoj. Zato se ukvarjajo s prodajo lesa in drugimi posli, kmetijstvo, ki bi jim moralo biti glavna skrb, pa zanemarjajo (kmetijstvo je še vedno pasivno, medtem ko prinaša lesna trgovina lepe dohodke).
Iz vsega tega lahko zaključimo, naj zadružno politiko vodi močna zadružna organizacija, ki ima vse pogoje in možnosti za to.
O združitvi zadrug v ribniški občini je bilo že več posvetov in posvetovanj tako na ObLO in v zadrugah. Medtem ko sta se ribniška in sodraška že izrekli za združitev, je Kmetijska zadruga Loški potok temu nasprotovala. Odgovorni ljudje v zadrugi so motivirali svoj zagovor proti združitvi z ribniško zadrugo s tem, da je zadruga še premalo storila za napredek svojega kraja in je zato njen obstoj še potreben.
Tako govorjenje ne more nikogar prepričati. Zadružnikom je treba naliti čistega vina in povedati, zakaj je potrebna združitev. Povedati jim je treba, da majhna zadruga nima pogojev za bodoče in da ne bo mogla dolgo obstajati. Če pa bo ostala, bo samo životarila. To pa ne bo v korist ne zadružnikom ne skupnosti. Kaj pa v primeru, če
se loči gozdarstvo od kmetijstva. Zadruga v Loškem potoku bi morala takoj prenehati z delom.
Seveda pa imajo zadružniki v Loškem potoku vso pravico v primeru, če se njihova zadruga pridruži ribniški, zahtevati, da postanejo enakopraven partner v združeni zadrugi. Le-ta jim mora zagotoviti napredek kakor tudi obstoj nekaterih zadružnih institucij v njihovem kraju. To velja tudi za sodraško zadrugo.
Kot smo že uvodoma navedli, je združitev omenjenih treh zadrug nujnost, ki je ne kaže odlašati. Načelnih diskusij o združitvi je bilo že dovolj, sedaj je treba začeti s konkretnim delom, da se to vprašanje v najkrajšem času reši. Prav sedaj čaka zadružništvo veliko dela pred sprejemanjem gospodarskih programov za prihodnje leto, tu je še kooperacija itd. Zato je treba že sedaj vzporediti enoten gospodarski program za kmetijstvo in gozdarstvo, misliti je treba na kadre itd. Pri združevanju morajo odigrati najvažnejšo vlogo komunisti v teh zadrugah.
Prepričan: smo, da bo enotna in združena zadruga čimprej postala meso in kri in da bo kos zahtevnim nalogam, ki jih nalaga zadrugam sedanji čas.
VREME
Kaj nam obljubljajo vremenoslovci za prihodnje dni, menda najbolj zanima organizatorje ribniškega festivala. Takole pravijo: prevladovalo bo lepo vreme, prehodne padavine pa lahko pričakujemo okrog 3. in 8. septembra.
Od petka do petka
doma in po svetu
Po osemdnevnem uradnem obisku na Norveškem se vrača v Jugoslavijo naša parlamentarna delegacija. Med bivanjem na Norveškem je delegacija obiskala številne kraje in prepotovala okrog tri tisoč kilometrov. Obisk je bil koristen in uspešen.
Po uspehih sovjetskih kozmonavtov Nikolajeva in Popoviča je tudi ZDA zajela »vesoljska« mrzlica« — za vsako ceno želijo doseči, da bi bil Američan prvi človek, ki bi prispel na Luno. V ta namen so že začeli s širokimi pripravami in upajo, da bodo zastavljeni cilj dosegli že v letu 1965. Da ne bo prepozno?
ZDA so izstrelile vesoljsko ladjo — robota Mariner II v smeri Venere. Ta ladja naj bi prispela v bližino Venere 14. decembra. Ladja naj bi se približala planetu na 16.000 kilometrov, vendar zaradi manjše napake v delovanju instrumentov že zdaj računajo, da bo robot letel mimo Venere v oddaljenosti okrog 960.000 km.
Ameriški predsednik Kennedy se je pripravljen sestati s Hru-ščevom, v kolikor bo ta prišel na zasedanje Generalne skupščine OZN v New York.
Berlin je spet v žarišču politične pozornosti. Bodeča žica, zidovi, incidenti, demonstracije in streljanje so stvari, ki kličejo po rešitvi berlinskega vprašanja. Sovjetska zveza je ukinila svoje vojaško poveljstvo v Berlinu in prinesla svoje pristojnosti na vojaške organe NDR. Tega ukrepa na Zapadu nočejo priznati ignorirajo dejansko stanje. Vendar je problem tako pereč, da so bile zahodne sile prisiljene ponuditi SZ razgovore o Berlinu in Nemčiji. Sovjetska zveza je predlog odklonila.
V	SZ je na obisku začasni sekretar OZN U Tant. Pred svojim odhodom v SZ je generalni sekretar OZN prejel od zahodno-nemške vlade dokument o problemu Nemčije in Berlina. U Tant bo s Hruščevom obravnaval vrsto mednarodnih vprašanj, med njimi tudi vprašanje ureditve berlinskega in nemškega problema. Za SZ bo generalni sekretar obiskal še Poljsko, ČSSR in Avstrijo.
Grčija je pristopila k Skupnemu evropskemu trgu in bo s prvim novembrom začela uživati ugodnosti, ki jih nudi svojim članicam Skupni trg, sčasoma pa bo postala enakopravni član in integralni del te skupnosti.
V	zaključni fazi proučevanja vladnega zakonskega osnutka o zunanji trgovini ZDA je finančni odbor ameriškega senata glasoval za nadaljevanje dosedanje trgovinske politike ZDA do Jugoslavije in Poljske. Odpadejo torej omejitve, ki jih je pred časom sprejel ameriški predstavniški dom in po katerih bi se Jugoslavija in Poljska ne smatrali za deželi, ki uživata naj-večje ugodnosti.
Nizozemska in Indonezija sta predpisali sporazum o Zahodnem Irianu. Po tem sporazumu, bo dobila Indonezija upravo nad tem ozemljem maja prihodnjega leta. V prehodnem obdobju pa bodo za upravljanje odgovorni Združeni narodi. Prehodno obdobje se bo začelo oktobra letos.
Na francoskega predsednika De Gaulla je bil izvršen atentat, ki pa ni uspel. Neznanci so namreč streljali na predsednikov avtomobil, ko se je De Gaulle vračal iz vladine palače. Kljub precejšnjemu številu izstreljenih krogel je predsednik odnesel celo kožo. Francoska policija še zdaj išče atentatorje. Ni nobenega dvoma, da so atentatorji pripadniki zloglasne O AS. Zanimivo pa je, da so nekaj dni po preskusu atentata neznanci razposlali iz stavbe francoskega parlamenta časopisom in drugim
. ustanovam komunike O AS, v katerem med drugim sporočajo, da »izdajalec De Gaulle mora poginiti kot stekel pes«. Pisma so bila poslana z žigom parlamenta »poštnine prosto«.
V	Alžiru je položaj nejasen in spori med voditelji se nadaljujejo. Volitve v ustavodajno skupščino, ki bi že morale biti, so bile spet preložene, dokler se stanje v deželi ne uredi. Trenutno voditelji dolžijo drug drugega nesposobnosti in posamezne pokrajine — vilaje ravnajo na svojo pest. Svet čerte vilaje, ki kontrolira območje mesta Al-žira, je napadel člane političnega biroja FLN, da so obrnili revoluciji hrbet. Prva vila j a, ki obsega področja ob tunizijski meji, podpira Ben Belo, prav tako tudi šesta vila j a, ki obsega področje Sahare. Tretja vilaja, ki obsega področje Kabilije, je v sporu neopredeljena. Začasna alžirska vlada je trenutno dokaj nemočna. in se trudi za kompromise med voditelji. Kam to vodi, bomo videli v prihodnosti.
Ribe so prijemale
V sobto, 25. avgusta, so se zbrali v Gaju ob Rinži člani Ribiške družine Kočevje. Opremljeni z orodjem za ribolov so bili veselo razpoloženi. Tekmovanje, ki ga je organizirala družina, je bilo v Kočevju prvič, zato je prišlo k Rinži kar precej radovednežev in kibicev, ki so ribiče vzpodbujali.
Tekmovanje, kdo bo ujel več rib, se je začelo po vseh pravilih. Zbralo se je 24 ribičev. Tovariš Rudi Mazzoni je v svojem nagovoru pojasnil namen tekmovanja in opozoril na vsa tehnična pravila, kako naj se zadržijo tekmovavci pri tekmovanju, ker bo sodniški zbor pazil na vse prekrške.
Tekmovavci so potegnili številke startnih mest, na katerih so lovili. Razdeljeni v tri skupine so se nato razvrstili ob mostu na stadion okrog 100 metrov daleč ob okljuku Rinže.
Lovili so na kruh. Ribe je potrebno pred tekmovanjem priva-
BO RIBA PRIJELA
biti na določena mesta. Tekmovavci so začeli metati iz žepov in vrečk drobtine kruha v vodo in čakali, kdaj bo dano znamenje za začetek tekmovanja.
»Pa bodo ribice kaj prijemale?« so se vtikali kibici. »Ti, Jo-
že, povej ribam, da bodo prijele samo za tvoj trnek, če hočeš, da boš dobil nagrado,« je dejal hu-domušnež.
Tekmovavci se niso veliko ozirali na pripombe kibicev, marljivo so metali kruh v vodo in čakali. Ob 17. uri je počil strel in tekmovanje se je pričelo. Meter drug od drugega so začeli vihteti ribiške palice in trnki s plovki so frčali po Rinži. Sodniki so nadzirali potek tekmovanja.
»Ti, Tone, pa nisi prinesel kakšno ribo s seboj na skrivaj, ker tako ne boš nič ujel?« se je slišalo z druge strani Rinže. »Pojdi jih kupit v trgovino, če hočeš, da boš dobil nagrado,«
Hudomušne pripombe ribičev niso motile. Trnki so kar naprej leteli po Rinži čez lokvanje, ki so zakrivali razgled. Tu in tam se je trnek zapletel med lokvanj in tekmovalec je imel kar precej sitnosti, da ga je rešil. Drugi je potegnil s trnkom namesto ribe trdi kos bička, pa nič zato, saj tega je v Rinži več kot rib.
Kmalu so ribe začele prijemati Ribo za ribo so vlekli iz Rinže in v dobrih 15 minutah so ujeli 21 rib. Zapihal je rahel vetrič in eni so bili mnenja, da bo to lov oviralo, ker ribe v vetrovnem času ne prijemajo. Drugi so dejali, da bo pravi čas šele nastopil, ko bo šlo sonce za vrh Stojne, tedaj bodo ribe bolj prijemale. To so iznašali tisti, ki se na ribolov razumejo in vedo za vse take podrobnosti.
Tekmovanje je trajalo eno uro. Zadovoljni so bili tekmovavci in radovedneži, ki so tekmovanje opazovali. Strel je prekinil tekmovanje in tekmovavci so pospravili svoje orodje in prišli do sodniškega zbora, ki je delal pri mostu. Po številkah, tako kot so tekmovali, so tekmovavce poklicali po imenih in vsak je dal svoj plen na tehtnico. Sodniki so tehtali in zabeležili uspeh vsa-
Moderna mlativnica v Dolenji vasi je zopet oživela. Od jutra do večera brni stroj, iz njega pa se vsiplje čisto, rumeno žito, ki ga potem kmetovavci skupaj z omlačeno slamo odpeljejo na vozovih. Okrog mlativnice je vedno živahno, saj kmetje, ki čakajo na vrsto, vneto razpravljajo o svojih problemih, o letini, ki letos ni ravno najboljša, o vremenu, ki se nikakor noče spremeniti, da bi dež vsaj malo poškropil izsušeno zemljo, o tem, kako je sedaj lahko z mlačvo, ko ni treba vse dni vihteti nerodnega cepca ter o različnih vaških novicah ...
kega posameznika. Seveda je bilo tudi nekaj takih, ki niso ujeli nič.
»Tvoja je pa za reprezentanco,« so dejali tistemu, ki je ujel samo eno ribo. »O, poglej, ta jih je pa kar pet.«
Tako so se slišale pripombe o vsakem tekmovavcu. Največji uspeh je dosegel Rudi Mazzoni, ki je v eni uri ujel kar sedem rib, v težini pol kilograma. Kot je znano, v Rinži ni velikih rib in je ribolov bolj za razvedrilo, ne pa za dobiček.
Ko so sodniki vse zračunali, so ugotovili, da je 24 tekmovavcev ujelo v eni uri 54 rib v težini 2,40 kg. Prvo mesto je dosegel Rudi Mazzoni in prejel prvo nagrado 100 m laksa in eno blestiv-ko. Drugi je bil Ivan Tomše, tretji Alojz Poličnik, četrti Alojz Skender, peto in šesto mesto sta dosegla Jože Mestnik in Franc Bokan, ki je pa z žrebom izpadel na šesto mesto. Podelili so pet nagrad.
V prijetnem in tovariškem razpoloženju je poteklo tekmovanje med člani Ribiške druži-
RIBlCl PRED TEKMOVANJEM
ne. S tekmovanjem niso hoteli doseči kakih večjih materialnih koristi, pač pa razvijanje družabnosti med člani družine in to je v celoti uspelo. Ribiška družina je postala v zadnjem času precej aktivna. Čeprav je po številu članov bolj šibka, saj je v njej samo 37 članov, ki se zanimajo za športno dejavnost po naših vodah in za razvoj življe-
nja vodnih živali. Družina je letos organizirala tudi počitniški ribolov, v katerem je sodelovalo 50 mladih ribičev in pionirjev.
Ribiška družina Kočevje ima svoje lovišče tudi v Kolpi. V nedeljo, 26. avgusta je organizirala skupinski izlet h Kolpi, kjer so člani preživeli v prijetnem srečanju ves dan.
Likvidacija Vodne skupnosti Bistrica
V nedeljo, 26. avgusta, je bil redni letni občni zbor Vodne skupnosti Bistrica — Sodražica, katerega se je od 300 vabljenih članov udeležilo le neznatno število. Predsednik Lovšin Rudolf je že v uvodnih besedah poročal, da je naloga današnjega zbora ugotoviti, če še obstajajo možnosti za nadaljnji obstoj in delo vodne skupnosti. Upravni odbor je pravočasno dostavil predlog za nadaljevanje regulacijskih del in sicer od mlina v Jurjeviči do žage Lušin na Vinicah. Za ta dela je bil predviden proračun v znesku 30 milijonov din. Leta 1959 je bila ustanovljena tudi »Melioracijska skupnost«, h kateri je pristopilo več članov za skupno obdelavo. Odbor je dal napraviti potrebne načrte za melioracijo od Sodražice do Žlebiča, poravnal stroške v znesku
80.000	din ter zaprosil za dolgoročni kredit v znesku 37 milijonov din. Ker kredit ni bil odobren, niso mogli pričeti melora-cijskih del na že reguliranem področju. Zaradi prekinitve z regulacijskimi deli je popustila tudi disciplina članov glede plačevanja letnega prispevka 1000 dinarjev od hektara. Občni zbor je ugotovil, da ni mogoče dobiti sredstev za nadaljevanje regulacijskih del na področju Bistrice. Pogoje za najetje kredita ima le socialistični sektor. Ker so bili vsi ti osnovni pogoji Vodni skupnosti odvzeti, je bilo predlagano, da občni zbor dobro prouči situacijo in sprejme potrebne sklepe, in sicer:
da Vodno skupnost Bistrica likvidira,
sredstva Vodne skupnosti se prenesejo na ObLO Ribnica s pogojem, da se uporabijo izključno za vzdrževanje že obstoječih regulacijskih del na Bistrici.
Upravni odbor je vsekakor dobro gospodaril ter plačal večje zneske za odškodnino, nekaterim članom, kar je bilo določeno na vodopravnih razpravah. Ugotovljeno je, da ni pogojev za nadaljnje delo z ozirom na nove naloge, ki jih imajo družbene gospodarske organizacije. Občni zbor je imenoval štiričlansko likvidacijsko komisijo, v kateri
Sem ter tja po Gorenjskem sejmu
Na Gorenjskem sejmu, ki je bil od 4. do 14. avgusta letos, niso razstavljala samo podjetja iz Gorenjske in iz Slovenije, ampak tudi iz ostalih krajev Jugoslavije. Vendar pa na njem nismo opazili nobenega razstavljavca iz kočevske ali pa ribniške občine.
Posebna zanimivost sejma je bila, da je bila na vseh razstavljenih predmetih označena prodajna cena, potrošniki pa so seveda lahko zvedeli, kje in pod kakšnimi dobavnimi pogoji lahko posamezno blago tudi dobijo.
Našim bravcem posredujemo nekaj cen, vtisov in sličic s sejma:
Precejšnjo pozornost obisko-vavcev je vzbujala montažna hišica podjetja »Jelovica«, ki je bila nagrajena s »Priznanjem potrošnika 1962«. Njena cena je milijon in pol dinarjev, vendar človek v hišici, ki je menda za-
stopal podjetje ali pa je hišico samo varoval, ni vedel, če je v to ceno vračunano tudi vse, kar je bilo v njej montirano (opremljena kuhinja ter kopavnica s straniščem in umivavnico). Obi-skovavci — vsaj mlajši — pa s hišico niso bili zadovoljni.
Najcenejša spalnica brez žimnic, ki je bila razstavljena, je stala 80.000 din (»Slog« Maribor). Nekoliko boljše so stale
96.000	din, 106.650 din, 119.000 din in ena najlepših in najdražjih celo 175.500 din.
Cene kuhinjskega pohištva pa so se sukale od 54.000 do 63.000 dinarjev. Posebnost so bile sestavljene kuhinjske kredence, ki pravzaprav tega imena ne zaslužijo. Sestavljajo jih trije deli: umivalna miza, pokončna oma-
sta dva člana Kmetijske zadruge Ribnica, 1 član KZ Sodražica ter član Vodne skupnosti, ki vodi administrativna dela. Ugotovljeno je tudi, da so se porabila vsa sredstva iz dotacij za regulacijska dela v spodnjem koncu Bistrice, na območju Sodražice pa so bila izvršena manjša regulacijska dela izključno iz sredstev, ki jih je dala Kmetijska zadruga Sodražica. Na tem reguliranem delu je tudi KZ Sodražica izvr-
šila arondacijo glede skupne obdelave ter tudi prejela potrebni kredit za izvedbo melioracijskih del že reguliranega področja.
Upamo, da se bo predvideno delo v doglednem času nadaljevalo in da bodo vsi načrti, ki jih je napravil upravni odbor Vodne skupnosti, koristili tudi v bodoče socialističnemu sektorju in da stroški niso brezplodni.
J. Ivanc
Med nasadi cvetic
ra (stoji ob desni strani umi-valne mize) in »papagajček« (visi nad umivalno mizo). Umivalna miza in pokončna omara staneta po 22.700 din, papagajček 11.400 ali 18.600 din, kakršnega si pač izberete.
Pralni stroj EKG je bil 95.500 dinarjev, električni štedilnik »Elegant« s štirimi grelnimi ploščami pa 44.000 din. Podjetja so razstavljala tudi kavče, fotelje, šivavne stroje, obleke, jopice, tekstilno blago, igrače, živila in pijače, motorna vozila in drugo, vendar ne bomo naštevali cen vseh teh izdelkov.
Trgovsko podjetje »Tolminka« iz Tolmina (in še nekatera druga) je imelo na svojem razstavnem prostoru izobešen napis: »Kupcem iz bližnje okolice (do 5 km) dostavljamo na dom.brezplačno«. Lep zgled!
Večkrat me je pot peljala mimo kočevske vrtnarije. Mikalo me je, da bi si jo nekoliko ogledal ter povprašal pri ljudeh, ki tu delajo, kako jim je všeč delo s cveticami, zelenjavo in drugim. Pravijo, da imajo dekleta najrajši vrtnarje in to zato, ker prijetno dišijo po cveticah. Ne vem, koliko je v tem resnice, vem le, da so v kočevski vrtnariji zaposlene same ženske, seveda pa je tu tudi tisti, ki ves čas diši po rožicah — vrtnar. Tega med mojim obiskom ni bilo v vrtnariji, zato sem si za žrtev izbral kar eno izmed rožic, ki delajo tu. Da vam jo predstavim — Hrovat Lojzka, ki dela v vrtnariji že peto leto.
Tedaj je nadomestovala vrtnarja in mi je razložila delo in težave, ki jih imajo v vrtnariji.
Vrtnarija zaposluje osem ljudi. Pozimi se to število zelo skrči, ker vzamejo v službo sezonske delavke. Letošnjo zimo so bili zaposleni tu le trije ljudje. Dela je mnogo, zlasti spomladi in jeseni, ko morajo poleg dela po gredah plesti še vence in negovati nasade po Kočevju. Letos so imeli že zelo zgodaj posejano solato, katero pa jim je uničil sneg in je bil pridelek za triče-trtine slabši kot lani. Vse svoje pridelke dajo predvsem menzam v Kočevju in privatnim potrošnikom. Nekaj časa so jih dajali tudi trgovini s sadjem in zelenjavo. Letos je po zebla tudi vsa paprika, paradižnik in kumare. Da ne bi izgubili stalnih odje-mavcev, dobijo te pridelke iz
Več podjetij je svoje blago prodajalo kar na razstavnem prostoru. Ponekod — na primer pri jopicah — se je človek komaj pririnil do prodajne mize.
V oddelku »Merkurja« iz Kranja je kmet previdno, temeljito in nerodno ogledoval ter otipaval zvitek drobne_ gumijaste ali polivinilne cevi. Cez čas se je ojunačil in vprašal:
— Bolj močnih šlaufov nimate?
— Saj to ni šlauf, to je vrv za periu! se je prodajavka namrdnila nad kmečko nevednostjo.
MODNA REVIJA
Na modni reviji, ki je bila med letošnjim Gorenjskim sejmom v Kranju, se je gledavcem predstavila cela vrsta podjetij, predvsem iz Slovenije, pa tudi iz nekaterih večjih ostalih krajev Jugoslavije — seveda pa se tudi tu ni predstavilo nobeno kočevsko ali ribniško podjetje. (Za primer bi navedli le, da smo na reviji videli tudi izdelke »Dolenjke« iz Mirne peči, se pravi
Ljubljane in jih potem nudijo potrošnikom. Do sedaj so imeli svoj fižol, krompir, peteršilj in nekaj malega kumar, kmalu pa bo že endivja. Krompirja do sedaj niso sadili, ker niso imeli zemlje. Letos pa so dobili od dijaškega doma 2 hektara veliko njivo, na katero so posadili tudi krompir (10 arov), nekaj rdeče pese in zelja.
Letos imajo predvidenega prometa za trinajst milijonov, lani so ga imeli le osem milijonov. Oskrbujejo tudi parke v Kočevju, za katere je dala prejšnja leta denar občina. Letos so jim dali od obljubljenih treh milijonov le milijon in pol. Pri urejevanju parkov jim pomagajo tudi ljudje z nasveti, kako naj uredijo posamezne nasade cvetic. Seveda njihove nasvete upoštevajo in jih poskušajo, kolikor je v njihovi moči, tudi uresničiti. Močvirje v vrtnariji so zasadili s topoli, ki jih bodo nasadili po parkih.
Prodajajo tudi cvetlice v lončkih, ki gredo zelo v promet. Mnogo prodajo tudi šopkov, katerih vzame nekaj hotel in drugi gostinski obrati. Seveda jih mnogo prodajo tudi privatnim odjemavcem.
Ogledal sem si tudi grede cvetic, kjer so ciklame, fikusi, primule, cimerarije in druge. Res jih je mnogo in lepe so. No, katera rožica pa ni lepa, razen seveda bodeča neža, katere pa v vrtnariji prav gotovo ne boste zasledili.
-te-
pletiljskega podjetja, ki je verjetno občutno manjše od kočevskega Pletiljstva.)
Manekenke in manekeni so prikazali letošnjo poletno, jesensko in zimsko modo in modo za prihodnjo sezono. Značilnost moške mode je predvsem suknjič na 3 gumbe in z razporkom na obeh straneh. Ženske obleke imajo večinoma spodaj gube in so krila zvončaste oblike.
Na reviji je bilo prikazanih obilo vsakovrstnih modelov, tako po letnih časih, kakor tudi po starosti in oblačila za razne priložnosti (kopavne obleke, kopav-ni plašči, spalne srajce, pidžame, obleke, plašči, jopice, puloverji, kravate, perilo, klobuki, obleke za bodoče mamice itd. ter celo dežniki, nogavice, frizure, smuči in široka peresa raznih barv, k* so zadnji krik ženske mode).
Na modni reviji so sodelovala s svojimi proizvodi tekstilna P°" djetja, tovarne perila, čevljev* torbic, dežnikov, nogavic, klobu-
kov, kravat, konfekcijska P°4' jetja, tovarne pletenin, pletilni' ce, damska in moška krojaštva* tovarna sintetičnih proizvode in frizerski salon.
© Kot otrok sem se silno navduševal za avtomobile. Navdušenje sicer ni bilo take narave, kot je © dandanašnje, moj ideal niso bili osebni, t. i. »standardski« avtomobili, temveč tovornjaki, poklic © šoferja; čimvečji je bil avtomobil, čimvečji trušč je zganjal po vaških cestah in čimveč prahu © je dvigal, tem raje sem ga imel, toliko večji ugled je dobil v mojih očeh in očeh ostalih otrok. © Poznal sem vse; stare fiate, traktorje, ki so vozili takoj po vojni, škode, federala, potem neko © silno veliko in nerodno stvar, ki je zganjala prav peklenski trušč in smo se je vsi otroci silno © bali, dejali pa so ji »tankovska mašina«, male ruske avtomobile, ki jim je vedno kaj manjkalo © itd. In šoferje, seveda. Le-ti so uživali pri otrocih silen sloves, ki je bil toliko večji, kolikor težji © kamion^ je vozil in kolikor bolj je bil zamazan. Avtomobil smo .spoznali po glasu, ko je bil še © daleč v gozdu: Gustelj, Trobec, Selič, Šenk, Henrik, Alex s svojim traktorjem, stari Martin_ s © svojo piskajočo, šklepetajočo in na propad obsojeno škatlo... Ko so se ustavili na vasi, smo že © bili okrog njih, jih ogledovali, tipali, občudovali, se obešali nanje in se malo popeljali (potem pa © med vožnjo skakali na cesto ali v zorečo koruzo ob cesti). Večkrat smo šli z njimi v gozd in kar
© sami naložili hlode ali drva...	____
© Kratek skok v preteklost, ki pa naj nam služi kot uvodna beseda v reportažo o šoferjih, kon-© kretno o podjetju AVTO. Pa tudi kot spomin na naše delovne ljudi, ki so v povojnih letih, v naj-© težjih življenjskih pogojih skušali nadoknaditi in popraviti vrzeli in rane, ki jih je po vsej naši © domovini pustila vojna. Velik defež so prispevali tudi šoferji, ki so v silno težkih razmerah vo-© žili po zelo slabih cestah, noč in dan, zmrzovali v dežju in snežnih zametih, pri tem pa, kljub © slabim avtomobilom, vestno opravljali svojo dolžnost. To so bili naši šoferji, ki jih vsi poznamo. @ skratka ljudje, ki jih na kratko imenujemo »fejst fantje«!...	_____________________________
KAKO JE NASTALO
PODJETJE AVTO?
Vojna je pustila v naši deželi strahotne sledove uničenja, saj smo morali obnoviti in na novo zgraditi prav vse, domove, ceste, železnice, tovarne ... Imeli nismo skoraj ničesar — razen gozdov, ki so postali naša življenjska in izvozna surovina. Tudi porušena in redko naseljena Kočevska ni imela razen prostranih gozdov ničesar. V gozdove so prišle delovne brigade, zapele so sekire in žage, po slabih gozdnih. cestah so zaropotali težko naloženi tovornjaki. Pričelo se je pospešeno izkoriščanje našega edinega bogastva — gozdov, za uspešno izkoriščanje pa so bili potrebni avtomobili. In v takih pogojih je bil ustanovljen GAP, predhodnik sedanjega AVTA. Ustanovitev podjetja je torej narekovala eksploatacija kočevskih gozdov v prvih povojnih letih in so bila vsa vozila zaposlena izključno na območju Kočevske in Gorskega Kotarja. In še en podatek: do leta 1953 smo izvozili iz kočevskih gozdov preko štiri milijone kubičnih metrov lesa!
NADALJNJI RAZVOJ
Leta 1955 se je podjetje preusmerilo na prevoz industrijskega lesa v okviru FLRJ, dve leti kasneje, leta 1957, pa je bilo registrirano tudi za mednarodno dejavnost. Porast realizacije in končni finančni učinek je vsako leto naraščal.
MREŽE IN POSLOVAVNICE
sredstva, to je avtomobili, ki so že zastareli. DS je sklenil likvidirati neuporabna vozila, tista, ki so še sposobna za vožnjo, pa prodati. Tako je podjetju ostalo še 34 kamionov, 11 avtobusov in 41 prikolic. Stanje se bo bistveno spremenilo z nabavo novih vozil, s čimer bodo imeli kompletno zasedbo parka. Nosilnost se bo tako povečala na približno 1350 ton. Podjetje bo tako lahko prevzelo večje obveznosti in bo lahko realiziralo letni plan, ki ga bo letos s sedanjim voznim parkom zelo težko.
DS je sprejel na svojih sejah vrsto pravilnikov in poslovnikov podjetja: pravilnik za ugotavljanje dohodkov, s katerim so opravili točkovanje vseh EE, obračunava pa se od 1. julija. Prejeti osebni dohodki so bili akontacije, ker napravijo obračun po pravilniku vsake tri mesece. Sprejel je tudi pravilnik o služ-
Lavrič, zaživela pa je šele pred dvema mesecema. Remont daje usluge tovornemu in avtobusnemu prometu ter zunanjim strankam. Zaposlenih je okrog 65 delavcev. Z novo organizacijo dela se je precej zmanjšalo število zaposlenih, ker so ukinili neproduktivna delovna mesta. Uspeh novega načina gospodarjenja se je kmalu pokazal, ker se vsak zaveda, da je uspeh enote in posameznika odvisen od njih samih. S tem se je povečal interes posameznikov, ker so spoznali, da bodo pravično nagrajeni po delu. Po prizadevnosti delavcev, čeprav nekateri še niso doumeli smisla novega gospodarjenja, se že kažejo prvi uspehi EE. dokončne rezultate pa bodo dobili po izkazanem obračunu za pretekli mesec.
In problemi?
V EE remont so naj večji problemi zastareli prostori in za-
njegovo delo in njegove zmožnosti. Vsekakor je to lep napredek, ki omogoča izločiti ne-delavce. Tudi uprava lažje dela z delavci, ker le-ti sami sebe kontrolirajo in pazijo na zabu-šante«
»Kaj bi si kot šofer avtobusa najbolj želel?«
»Dobro cesto...«
»Kakšen je šoferski poklic in kakšen mora biti dober šofer?«
»Poklic avtobusnega voznika ni težak, je pa odgovornost silno velika. In šofer? Ne sme piti, biti mora vesten, marljiv, upoštevati zakone do potnikov in prometne predpise, biti mora vljuden. Skrbeti mora za disciplino na cesti; lahko rečem, da so kočevski šoferji na cesti zelo tovariški in pomagajo vozniku v nesreči, medtem ko pri nekaterih drugih tega ni opaziti... Marsikateri voznik ne upošteva prometnih predpisov, predvsem pa so nedisciplinirani kolesarji, mopedisti in mladina, ki nima pojma o vedenju na cesti...
»Delavsko samoupravljanje v podjetju?«
da je uspeh enote odvisen od dela vsakega posameznika.
In še težave. Teh je precej, predvsem prostori, ki so neprimerni za to delo in majhni, omogočen pa je tudi dostop strank v delavnico. Radi bi gradili nove prostore, vendar ni denarja ...
ROJEN MEHANIK
Za vajenca Alberta Oražma pravijo v servisu, da je najbolj-
ši, takorekoč rojen mehanik. Dve leti je vajenec in lahko marsikaj popravi sam. Za delo se zelo zanima, vedno vpraša, česar ne zmore sam, je ubogljiv, priden in za svoja leta zelo resen. Sam lahko opravi generalno popravilo mopeda...
»Si zadovoljen s tem poklicem?«
»Zelo. Ves srečen sem, da bom postal mehanik. Stroji so me vedno zanimali... Čutim, da sem za ta poklic rojen.«
Tako je, nekateri poklici zahtevajo celega človeka in ni vsak človek za vsak poklic. In mladi Albert ima svoje veselje z motorji, ti so mu konjiček in kruh, so njegova sreča in bodočnost.
POTNIŠKI PROMET
V	prvem polletju je bil potniški promet negativen, vendar boljši kot preteklo leto. Z ukinitvijo nekaterih nerentabilnih prog bodo stabilizirali stanje v potniškem prometu. Glavni problem potniškega prometa so izredno slabe ceste, ki do skrajnosti povečujejo vzdrževanje vozil.
Letni proizvodni plan je bil v višini ene milijarde din, vendar izključno na podlagi investicijskega programa, ki je predvideval nabavo 30 novih vozil do konca leta 1961. Nabava je zaradi poostrenih uvoznih ukrepov zastala. Finančni rezultat v prvem polletju je bil sicer pozitiven, vendar ne pomeni finančnega uspeha, ker podjetje ni doseglo predvidenih sredstev za sklade in je celo moralo pokrivati majhen del realizacije osebnega dohodka iz rezervnega sklada,
MEDNARODNA DEJAVNOST
V	prvem polletju se je realizacija v mednarodnem prometu povečala za 37,1 %, zlasti lepo pa je podjetje osvojilo avstrijsko tržišče, kjer je od jugoslovanskih podjetij najpogostejši odjemalec. Tako se v mednarodni dejavnosti lahko pohvalijo s prav lepimi uspehi, to je po komercialni plati, pa tudi po deviznem prelivu in deviznem učinku. V primerjavi z ostalimi jugoslovanskimi podjetji, ki se ukvarjajo z mednarodnimi prevozi, je bilo kočevsko podjetje angažirano z manjšimi kapacitetami, je pa doseglo največji devizni efekt na angažirano tono. Preteklo leto so imeli v mednarodnem prometu angažiranih 533 ton kapacitet, dosegli pa so 360.000 deviznih dinarjev na angažirano tono, se pravi, da so svoje kapacitete bolj izkoristili kot druga podjetja ...
STANOVANJA
Sekretar podjetja je povedal, da je eden največjih problemov stanovanjski problem. Sedaj imajo ‘13 prošenj za dodelitev stanovanj, od tega je nekaj zelo kritičnih. 20 stanovanj so dobili V stolpnicah od ObLO, med pro-sivce pa so jih razdelili po posebnem pravilniku. Del najemnine bodo morali dobitniki stanovanj plačati naprej, znesek predplačil pa je namenjen za dajanje posojil ostalim delavcem za gradnjo stanovanj.
ftat
Komercialna mreža Splošnega avtoprevozništva AVTO je razširjena po vsej Jugoslaviji. Po-slcvavnice ima v Ljubljani,
Celju, Mariboru, Kopru, Reki, Zagrebu, Osijeku in v Beogradu, izpostave v Žabcu, Novem Sadu, Nišu in Sarajevu ter zastopstvo pri Aloisu Nunnerju v Laibnitzu v Avstriji. Alois Nunner je njegov generalni zastopnik v Avstriji in je istočasno tudi njihov komitent, v Jugoslaviji pa ga zastopa kočevski AVTO.
DELAVSKO
SAMOUPRAVLJANJE
V razgovoru s predsednikom centralnega delavskega sveta Francetom Škrabcem smo zvedeli nekaj zanimivih stvari o strukturi podjetja, samoupravnih organih in nekaterih teža-vah, s katerimi se podjetje bori.
Podjetje je razdeljeno na pet ekonomskih enot, to je tovorni, Avtobusni promet, remontna delavnica, servisna delavnica in nprava. Vse ekonomske enote "akor tudi podjetje poslujejo po Pravilniku podjetja, dohodek pa se ugotavlja po pravilniku za Ugotavljanje dohodka, čistega in osebnega dohodka na osnovi doseženih uspehov. Vse probleme v pristojnosti DS najprej obravnavajo v ekonomskih e notah, nato pa razpravlja o njih CDS. Sodelovanje in povezava med EE in CDS je dobra in doslej se se niso pojavile napake, ki bi bistveno vplivale na proizvodnjo. Delavski svet je med dru-£im obravnaval tudi polletno Poročilo za leto 1963, kjer so se EE in DS posebej ustavili pri troskih, da bi se nepotrebni »troski zmanjšali in kako bi do-egh čim več jo realizacijo.
Poseben problem so osnovna
benih potovanjih delavcev in uslužbencev; poslovnik za delo DS, pravilnik o kontrolni službi podjetja; pravilnik o dodeljeva-
nju stanovanj; poslovnik za delo UO in razna druga pravila in dopolnila.
KOMISIJE
Delavski svet ima več komisij, to je komisijo za delovna razmerja, disciplinsko komisijo, komisijo za gospodarsko-finanč-na vprašanja, stanovanjsko komisijo, za HTV itd. Komisije so stalne, za občasne potrebe pa imenujejo posebne komisije, vse pa delajo samostojno.
Vsi DS delajo samostojno in tako vsak član neposredno odloča o vseh sklepih in gospodarskih potrebah podjetja.
EE REMONT
Ekonomska enota remont je bila formirana februarja letos, je povedal predsednik EE Rudi
starele strojne naprave. Tudi kader je mlad, izučen predvsem doma...
»VSE DOBRO KLAPA«
Pavza. Pol ure počitka, malica, pretegovanje na soncu (ali sedenje v zadušljivih prostorih), skratka, »pol ure življenja«! V stružnici sem dobil skupino strugarjev, ki so jedli, se pogovarjali in se smejali.
»Kako kaj gre, fantje?«
»Še kar... ’ so se spogledali. Povedali so, da so zadovoljni, » z vsem zadovoljni... « Nato so poklicali Lojzeta, »najstarejšega strugarja«. Tudi on je z vsem zadovoljen, »če so drugi«. Organi upravljanja dobro delajo, po njihovem mnenju. Tudi nov način nagrajevanja je boljši...
»Lojze, kaj bi bilo treba po vašem mnenju spremeniti?«
»Spremeniti? Ne vem, verjetno marsikaj, t-oda o tem naj razmišljajo drugi, v pisarnah, jaz sem tu pri strojih ...«
KAKŠEN NAJ BO ŠOFER
Šoferja Silva Ažmana poznajo verjetno vsi, ki se udeležujejo kolektivnih izletov kot dobrega, vestnega, previdnega šoferja, skratka takega, kakršen mora biti pravi šofer, poleg tega pa je tudi prijeten družabnik. Dobil sem ga, ko je čistil svoj zeleni avtobus.
»Kako dolgo si pri podjetju?«
»Od leta 1948, avtobus pa vozim osem let. Spremembe v teh štirinajstih letih so res velike, tako pri voznem parku in v zahtevah, ki jih moramo izpolnjevati. Vozim posebne vožnje, včasih pa zamenjujem kolege.
»Kaj meniš o novem načinu gospodarjenja?«
»Toliko boljše je, ker se pri vsakem posamezniku bolj vidi
»Ne, ne, pri nas je vse v redu,« so dejali fantje v stružnici. »Slikate pa lahko ...«
»Dobro. Sam sem član DS in lahko rečem, da se vsi kar najbolj trudijo...«
VOZNIK Z OZNAKO TIR S TIR so označeni avtomobili,
NEKAJ FINANČNIH PODATKOV
Na upravi smo, skupaj z računovodjem Rusom in sekretarjem Tonetom Ožboltom. Računovodja pripoveduje, da so novi
Zaradi prodaje starih vozil, zmanjšanja popravil, znižanja poslovnih stroškov itd. je letos odšlo iz podjetja 63 ljudi. Sedaj je zaposlenih še 270 delavcev, od tega 30 vajencev. Ravno z vajenci imajo precejšnje težave, ker so stroški šolanja izredno veliki. Tako je n. pr. znašala šolnina za 15 vajencev za tri mesece v Ljubljani 925 tisoč dinarjev, povprečno pa stane vajenec na mesec 18 tisoč din, ne dosti manj, kot zasluži delavec.
BESEDA KOLEKTIVA
Za povezanost in seznanjanje delavcev so pričeli izdajati tudi lasten časopis — Besedo kolektiva, ki izhaja občasno. Doslej je izšla prva številka, drugo pa pripravljajo. Nekateri delavci so dejali, da so časopis prebrali z zanimanjem...
ki vozijo na mednarodnih progah. Branko Klepač iz Dolge vasi, ki vozi velik »Slepar« s 26-tonsko prikolico, je dejal, da je vožnja v inozemstvu precej naporna, predvsem zaradi velikih daljav, pa tudi zaradi močnejšega prometa. Na cestah je treba bolj paziti, čeprav so asfaltirane. Posebno težko je na alpskih prelazih pozimi. Tuji vozniki so dobri šoferji in radi pomagajo v nesreči. Najbolj zanimiva dogodivščina: karambol s VVV med Laibnitzom in Steinzem, ki ga je zakrivil voznik VVV...
»Bi se še enkrat odločil za ta poklic, če bi bil mlad?«
»Ne, čeprav sem že 15 let šofer. Sedaj je težko »sedlati«. To je težak poklic.«
ŠE ENA EKONOMSKA ENOTA
gospodarski predpisi preteklo leto precej prizadeli podjetje. Obveznosti po zaključnem računu so bile preko 30 milijonov večje kot bi bile, če bi izračun napravili po instrumentih iz leta 1960. V prvem polletju je bil finančni rezultat sorazmeren s prvim polletjem vsakega leta. Prvo polletje namreč pomeni mrtvo sezono in doslej v tem času nikdar niso zabeležili posebnih uspehov. Stara vozila, ki so jih konec polletja izločili, so trošila preveč goriva in povzročala velike stroške.
Pri investicijski banki v Ljubljani so vložili zahtevo za posojilo za nabavo 20 novih kamionov. Zahtevek je odobren, sedaj čakajo restrikcijsko dovoljenje za uvoz, ker podjetje izpolnjuje vse pogoje 52. natečaja, prav tako pa je tudi aktivno v mednarodnem prometu.
© Tako, pri kraju smo. Bežno © smo vam prikazali podjetje © Avto, uspehe in težave, s ka-© terimi se mora delovni kolek-© tiv stalno boriti. Vsekakor je © največja težava zastarel, oz. © pomanjkljiv avtopark, kar pa © bo urejeno z nabavo novih © vozil. Kolektiv si resnično © prizadeva, ustvariti boljše de-© lovne pogoje, saj se vsi zave-© dajo, da je njihov lastni us-© peh odvisen ravno od uspeha © podjetja ...
France Grivec
V servisu v Podgorski ulici je zaposlenih 25 ljudi, odprt pa je bil kot uslužnostna delavnica za stranke in za podjetje; imajo servise Tomosa, Zastave, NSU in Preti sa.
Sef servisa Matija Randl je povedal, da pravega učinka novega načina poslovanja še nimajo, opazi pa se že določen razmak med dobrimi in slabimi delavci ter zanimanje nekaterih za obstoj in napredek njihove ekonomske enote. Precej težko postavijo določen proizvodni plan. ker je njihovo delo odvisno od števila karambolov.
Manjka jim kvalificiranih delavcev; delavci sami čutijo, da morajo biti po novi organizaciji proizvodnje vedno na mestu in
V soboto popoldan je bilo na kočevski avtobusni postaji zelo živahno. Avtobusi s potniki so prihajali in odhajali v razne smeri
Počitnice ob morju
Še malo in zopet se bodo odprla vrata šol. Počitnice bodo za nami, ostali bodo le spomini na lepo preživete dneve, na ljudi, ki smo jih spoznali, na nove kraje in običaje. Plaže, ki so bile v teh vročih dneh polne mladih in starih kopavcev, bodo ostale prazne. Izginili bodo tabori šotorov, izpraznili hoteli, koče in mnoga druga pribežališča dopustnikov. Starejši se bodo vrnili v službo, šolarji med puste hodnike, a v vseh bo ostal spomin na preživete počitnice. Pripovedovali si bodo počitniške dogodivščine in obujali spomine. Tako bo teklo življenje zopet svojo staro pot vse do drugega leta, ko nas bo spet vabilo morje, planine in lepo počitniško življenje.
Kočevska mladina letos že sedmo leto tabori na Loparju. Prvih pet let so tja odhajale le manjše skupinice, lani in letos pa je imela kočevska mladina tu pravcati tabor, v katerem so taborili poleg stalnih gostov Loparja — gimnazijcev, tudi vajenci in študentje. Štirinajst dni so se tu ustavili tudi letošnji maturantje, prav te dni pa se bo vrnila druga sedemindvajset-članska skupina.
Lopar je majhno, prijazno mestece na otoku Rabu. Ima čudovito plažo, ki je, kakor nekateri trdijo, ena naj lepših na Jadranu. Primerni so tudi prostori za taborjenja, ki pa so nekoliko preveč oddaljeni od mesta. Ima dva prijazna borova gozdička, ki sta zelo prikladna za taborjenje. V enem je tudi kočevski tabor.
vsako leto plavalni tečaj. Stalni gostje so tudi uslužbenci Radia Ljubljane. In kaj pravijo o taborjenju udeleženci?
Rudi Murovič, predsednik Počitniške zveze na gimnaziji, je v skromnih besedah povedal, da mora vsak, ki se prijavi za taborjenje, plačati 3500 dinarjev. Vse ostalo krije občinski odbor Počitniške zveze, ki je bil ustanovljen letos. Nekaj prispeva tudi RK iz Kočevja. Vse šotore in ostalo opremo pustijo vse leto pri bližnjem kmetu, ki jim prinaša tudi kruh in ostale stvari. Trgovina na Loparju je zelo slabo oskrbovana, vendar se iz leta v leto popravlja. Omenil je tudi, da starši ne dovoljujejo preveč radi taborjenja na Loparju. Vendar so kakršnakoli sumničenja o tamkajšnjem življenju neopra-
vičena in neresnična. Spat gredo ob določeni uri, prav tako pa tudi vstanejo. Z njimi je vsako leto tudi profesor, zato se mamicam ni treba bati za svoje hčerkice in sinčke. Hrana je zelo dobra, saj vzamejo vsako leto s seboj kuharico, ki poskrbi za njihove želodce.
V krajšem razgovoru sem se zadržal tudi s Tomijem Belii-nom in Francijem Ostermanom. Tomi je bil letos prvič na Loparju in pravi, da mu je bilo zelo všeč, še prav posebno pa nošenje vode. Zanimal se je tudi za podvodni ribolov in je rad odšel z Bastarjevim Bogijem na ribice. Dejal je, da sta bila Joži Turk in Bogi najboljša lovca na Loparju, saj sta včasih kar ves
tabor zasula z ribjim mesom.
Franci, ali kot mu pravijo prijatelji, Žiži, je bil na Loparju že drugo leto in kot sam pravi, ga bo verjetno tudi drugo leto obiskal. Rekel je, da mu je všeč predvsem plaža, ki je zelo lepa in ni izumetničena. Izgleda, da je kot nalašč za tiste, ki ljubijo naravo. Všeč mu je tudi, ker se tu z nekom spoznaš in se drugo leto tu zopet srečaš z njim. Seveda ni pozabil povedati, da so mu bili všeč tudi Zagrebčani in ... seveda tudi.... začel je nekaj mencati in nisem ga hotel več nadlegovati.
Odšel sem, da bi poiskal še kakšno nežno bitje, vendar nisem mogel nobenega najti. Kot sem ugotovil, hočejo dekleta bolj izkoristiti počitnice, zato jih tudi ne moreš dobiti doma. Toda mislim, da bi mi povedale isto, kot fantje.
Miha Mate
MOTIV Z LOPARJA
Domačini so prijazni in se trudijo, da bi vsaj v njihovih močeh ugodili turistom. V tabore prinašajo mleko, zelenjavo, vino in drugo. Slaba je le preskrba s kruhom, ki ga vozijo z Raba in ga kmalu zmanjka. Obala je zelo lepa in primerna za kopanje. Posuta je z mivko1, na svoj račun pa lahko pridejo tudi ska-kavci, ki lahko skačejo v morje s skal. Svoje zadovoljstvo najdejo tu tudi nabiravci školjk, ki obiščejo bližnjo Sinjo laguno, kjer je za njih pravi zaklad bisernic, morskih ježev in zvezd. Mnogo je tudi rib, ki so pravi užitek za podvodne ribiče in seveda tudi sladokusce.
Vode sicer ne primanjkuje, je pa zelo oddaljena od taborov, zlasti od kočevskega. Ples je v majhnem hotelu, kjer so predvsem Nemci, ki lahko plačajo mastne hotelske cene. Za razvedrilo si poskrbijo taborniki kar sami in si napravijo plesišče na plaži. Tudi tako je prijetno in nič ne stane. Poleg kočevskih tabornikov taborijo tu še taborniki iz Sida, Zagrebčani in učite-ljiščniki iz Celja, ki imajo tu
SREČANJE S PISATELJEM SELIŠKARJEM
Milijon izvodov knjig
Pisatelj Tone Seliškar je nedvomno eden najbolj priljubljenih slovenskih literatov; posebno dobro ga pozna naša mladina, saj je večino del posvetil prav njej. Rad obiskuje šole, prebira otrokom odlomke iz svojih del, se pogovarja z njimi in tako nabira snov za nova dela, namenjena našemu odraščajočemu rodu. Poznajo ga tudi otroci iz naših krajev, saj jih večkrat obišče in se pogovori z njimi.
Prijetno smo bili presenečeni, ko smo zvedeli, da je priljubljeni pisatelj že nekaj dni na oddihu v Kočevju pri tov. Tonetu Ožboltu. Izkoristil sem ugodno priložnost za krajši razgovor o njegovih obiskih v naših krajih in o njegovem literarnem delu:
DOBER OGLAS
V neki špecerijski trgovini je visel oglas: »Prodajamo ubite zajce. Stalnim odjemavcem deremo tudi kožo.«
NASVET
Mož reče ženi, da mora iti k zdravniku zaradi močnega prehlada.
»Moraš si preobleči perilo,« mu svetuje.
»Zakaj?«
»Zadnjič sem šla zaradi grla, a doktor je zahteval od mene, da se vsa slečem.«
ZDRAVILO
Vašemu možu je potreben mir. Zato sem predpisal neke praške za spanje.
— Ali je potrebno, da mu jih dam?
— Hm ... Ti praški niso predpisani za njega, temveč za vas gospa.
»KOČEVJE VEČKRAT OBIŠČETE. ALI VAS MOGOČE VEŽEJO NA TE KRAJE KAKŠNI POSEBNI SPOMINI?«
Na Kočevje me veže predvsem prijateljstvo do tov. Ožbolta in njegove družine, poleg tega pa temeljito poznam kraje iz NOB. Med vojno sem jih večkrat obšel in doživel marsikaj lepega in hudega. Tako je januarja 1944 le malo manjkalo, da me niso v Moz-lju zajeli belogardisti. Zatekel sem se v Zajčje polje k staremu aktivistu Kotniku, ki me je odpeljal v Polom.
Dalj časa sem prebival v Bazi 13/23, ki je bila nad Bilpo ob Kolpi in od tam sem preromal Kočevsko podolž in počez. V tej bazi sem napisal mladinski partizanski roman TOVARIŠI...
Spomladi bi rad obiskal vse šole na Kočevskem, kajti stik z mladino me pomlajuje in pri njej dobim vedno nove navdihe za bodoča mladinska dela... Še to: sedaj pripravljam mladinski roman OTROCI SMEHA, v katerem bom opisal našo sodobno mladino v mestu in na deželi...
»NAŠI KRAJI SO MED VOJNO VELIKO PRETRPELI. KAJ ČLOVEK OPAZI SEDAJ, SEDEMNAJST LET PO OSVOBODITVI?«
Povsod je opaziti velik napredek. Za Kočevje pa lahko rečem, da se je po vojni tako spremenilo, da bi ga star partizan zelo težko prepoznal...
IN RIBNICA? STE BILI KDAJ
TAM?«
Seveda, med vojno. Sedaj se, žal, skozi Ribnico le peljem. Rad pa bi jo, ker mi je zelo pri srcu, obiskal, zlasti njeno mladino. Obiskati želim tudi Sodražico ... Zanimivo je, da poznam Ribničane bolj iz Amerike, kjer sem jih veliko srečal, kakor pa iz Ribniške doline.
Med vojno nekoč sem imel v Ribnici prav neverjetno smolo. Ko je po nemški ofenzivi decembra 1943 počival oddelek 18. divizije v Kotu, sem obiskal prijatelje De bel jakove (Kramarčko-ve) v Ribnici. Ker sem bil ves
ušiv, so mi ponudili kopalnico, da bi se očedil. Ko sem bil ves blažen v vroči vodi, je pritekel nek partizan in zavpil: »Nemci so v Sodražici!« Ves vrtoglav sem se za silo oblekel in jo od-kuril po zavrteh proti Kotu. Medtem so bili Nemci že v Ribnici ... Iz Kota smo se premaknili preko Travne gore v Loški potok in ob Cabranki v Gorski Kotar.
»POVEJTE NAM NEKAJ O VAŠEM DOSEDANJEM LITERARNEM DELU?«
Letos praznujem nenavaden, neoficielen jubilej. Do letos je namreč izšlo že milijon izvodov mojih knjig, s čimer sem postal jugoslovanski rekorder. Seveda gre to predvsem na rovaš mladinskih knjig, ki jih v visokih nakladah ponatisu jejo. Samo v Sarajevu je, n. pr. izšlo 27 prevodov. Precej knjig je tudi prevedenih v tuje jezike, to je v ruski, poljski, češki, slovaški, italijanski in madžarski jezik, v nemščini in angleščini pa bosta izšli dve knjigi prihodnje leto... Dolenjska založba pripravlja izdajo naj novejšega mladinskega romana JADRA NA ROBU SVETA.
»KOLIKO DEL STE DOSLEJ IZDALI?«
30.
»NAČRTI?«
Rad bi napisal še marsikaj, zlasti za mladino, ki mi je najbolj pri srcu. Ce bom zdrav, bom verjetno še kaj napisal...
»STE V KOČEVJU NA POČITNICAH ALI PIŠETE KAJ NOVEGA?«
Ne, delam. Pišem roman o prostovoljcih, ki so v začetku vojne spontano odšli na fronto, tu pa so bili razočarani v svoji želji, boriti se proti okupatorju. Godi se tri dni, v Ljubljani, Zagrebu in Karlovcu. Pohoda sem se tudi sam udeležil s svojima dvema sinovoma. Opisujem usode posameznih udeležencev, izdajstvo vojaškega vodstva, polom in končni povratek v oku-
Sest vprašanj profesorju m. humeku
Gallus pred nastopom v Ribnici
Najprej je bila le volja in velika ljubezen do petja, iz katerega se je rodil zbor. Uradni naziv: Mešani pevski zbor Jakob Gallus iz Kočevja. In nato se je razvijal, prepeval in se boril z najrazličnejšimi težavami. Potrebni so bili veliki napori, številne vaje, žrtvovanje prostega časa, vendar uspeh ni izostal...
Ob vstopu v novo sezono bo zbor gostoval najprej v Ribnici v okviru II. ribniškega festivala. Pred nastopom v Ribnici smo naprosili duhovnega vodjo zbora, profesorja in ravnatelja Glasbene šole v Kočevju Miloša Humeka za kratek razgovor, čemur se je
ljubeznjivo odzval.
»POVEJTE NAM NEKAJ BESED O VAŠEM ZBORU, KDAJ IN KAKO JE BIL USTANOVLJEN?«
Ustanovljen je bil pred tremi leti na pobudo nekaterih prosvetnih delavcev in tistih, ki so ljubili petje. Kazalo je, da bo zbor številčno močan, počasi pa so iz najrazličnejših vzrokov pevci odpadali, tako da smo bili lani že v zelo kritičnem stanju. V zboru je sedaj okrog 35 pevcev, pri življenju pa ga drži res veliko veselje določenega števila pevcev do petja.
»S KAKŠNIM NAMENOM JE BIL ZBOR USTANOVLJEN?«
— Ustanovitev je narekovala med drugim tudi potreba po kvalitetnejšem ansamblu, ki ga v Kočevju že nekaj let ni bilo. Odgovorni forumi so šli zboru vedno zelo na roke in so budno spremljali njegovo delo in razvoj.
»GALLUSOVI USPEHI?«
— Zbor priredi vsako leto vsaj en samostojen koncert in gostuje po večjih krajih komune. Nekajkrat je posnel tudi nekaj pesmi za RTV Ljubljana ... Ce bi se dvignila kvaliteta zbora, bi mu bila odprta tudi pot izven kočevskih meja.
pirano Ljubljano. Ta snov v naši literaturi še ni bila obdelana. Roman se konča z veliko vero v propad okupatorja, čeprav takrat še ni bilo slutiti oborožene borbe proti sovražniku. — Delo bo končano do konca leta in bo izšlo prihodnje leto pri Zavodu Borec. Naslov: IZDANI BATALJONI.
»KAJ MENITE O MLADIH SLOVENSKIH LITERATIH?«
Popolnoma zaupam mladim slovenskim književnikom in o kaki krizi sploh ne moremo govoriti. Ce pa tu in tam nastajajo krize duhov, je povsem razumljivo, ker se to dogaja povsod v svetu, kajti generacije vedno bijejo svoj specifični boj za obstanek.
»POVEJTE NAM. KAKO USTVARJATE NEKO DELO?«
Iz majhne ideje nastaja miselna zgradba, ki jo potem obdelujem v detajle. Ko začnem pisati, se mi podrobnosti sproti odpirajo, kajti celota je že tu. V to celoto je treba postavljati le figure z različnimi značaji in jih premikati. Lahko delam kjerkoli in kadarkoli in če mi stvar leži, me ne moti nobena stvar. Navadno si napravim plan težaškega dela in vsak dan napišem najmanj štiri strani. Od dela do dela počivam, kadar pa pišem, delam nepretrgoma. Seveda nastajajo velike pavze — bolezen, služba, potovanja itd.
»ALI JE MOGOČE PRENESTI NEKO UMETNINO NEOKRNJENO NA FILMSKI TRAK?«
Redki so filmi v svetovnem merilu, ki so zajeli literarno delo tako, kot si ga je pisatelj zamislil ...
F. Grivec
»KAJ NAJRAJE POJETE?«
— Gojimo predvsem slovensko narodno pesem, ki v današnji poplavi vseh mogočih melodij zasluži, da jo otmemo pozabe. Zasledujemo pa tudi novejše
Duhovni vodja pevskega zbora Jakob Gallus iz Kočevja, skromni profesor Miloš Humek
stvaritve umetne zborovske pesmi. Zahtevnejših sodobnih pesmi se zbor zaradi stalnega menjavanja pevcev ne more lotiti.
Od sodobnejših skladateljev pojemo Srebotnjaka, Ukmarja, Tomca. Seveda pa nam je posebno pri srcu naš vzornik Jakob Gallus. Žal so skladbe tega mojstra tako zahtevne, da vzamejo veliko časa in zahtevajo mnogo trdega dela.
»JE Z USTANOVITVIJO MEŠANEGA ZBORA ZADOŠČENO VSEM POTREBAM V KOČEVJU?«
— Potreben bi bil tudi manjši moški pevski zbor, vendar doslej še ni bilo mogoče priti do tega, ker manjka predvsem moških pevcev.
»KAKŠNE MISLI VAS OBHAJAJO PRED NASTOPOM NA RIBNIŠKEM FESTIVALU?«
— Zelo me veseli, da so ribniški festivali zaživeli in bomo tudi mi po svojih močeh z veseljem prispevali svoj delež. Občinstvu bi se na vsak način radi predstavili s kvalitetnim petjem narodnih in umetnih pesmi. Nekoliko je neroden čas, ker pevcev zaradi počitnic ni doma in bomo imeli le malo časa za vaje.
Potrebno bi bilo, da se kulturni stiki med Ribnico in Kočevjem okrepijo. Zadovoljni bomo, če bo ravno naš zbor pri tem kaj pripomogel.
F. Grivec
IVO ANDRIC:
SONCE
V igri so sodelovala tudi ostala čutila. Predvsem oči. Pogled mu je padal na roke, ki so počivale na kolenih. Ogledoval je žile, nohte, črte, posebno tiste, ki se vijejo okrog členkov kakor dvakratno tanko pletene verižice. Praznina je pričenjala z vidom enako igro kakor tišina s sluhom. Ko se je dalj časa zagledal v roke, ki so počivale na kolenih, si je pričel zamišljati, da so to neke tuje roke in upal je, da se bodo oddvojile in napolnile prostor pred njim z novimi nevidnimi premiki in da bodo razgnale samoto in dolgočasje. Zaneseno jih je opazoval in pričelo se mu je dozdevati, da se počasi premikajo in odmikajo. Upanje se naglo veča. Glej, sedaj se bodo svobodno dvignile
roke nekega drugega živega bitja! Toda ko se domišljija povsem približa uresničitvi, se zaneseni pogled vrne v resničnost: pred njim leže samo njegove, dobro znane roke, povezane z njim in z njim zaprte v temnici. Tedaj samo rahlo migne s prsti kakor napol mrtev mrčes. A že naslednji trenutek mu pogled otrpne in zamegli in kratka iluzija se ponovi, že vnaprej obsojena na brezupni padec.
Na svojih nepremičnih rokah je zapornik sonce najprej opazil. Ne samo sonce, ker nikdar ne prodre v to celico, ampak njegov rumeni, daljnji, posredni poblisk. Veliko afriško sonce, katerega je pred tremi meseci svobodno opazoval, kako se dviga nad Sredozemskim morjem, ni
bilo nič v primeri s tem komaj opaznim sijem. Rahlo razširi prste. Dvigne obraz proti oknu, kakor da je to okno nevidno sonce.
Sonce je samo eno. Eno povsod.
Govoril je sam zase, v zanosu in takoj so se mu besede spremenile v petje in obraz v zaneseno, nasmejano grimaso človeka, ki je preplavljen in zaslepljen z močno, nevzdržno sončno svetlobo in naslonjen na ograjo ladje-poje.
Morja in mest, planin in polj ni mogel videti. Toda to niti ni bilo potrebno. Imel je vse, vse je bilo blizu, pristno in mogočno, ker je zagledal sonce. To ni bil več velik, svetal krog, ki ga je spremil po mestnih ulicah do celičnih vrat. Ne, to, kar je sedaj poznal kot sonce in imenoval sonce, ki je izpolnjevalo in premikalo vsak delček ne samo njegovega telesa, ampak vsega okrog njega, tudi mrtve stvari. Sonce — istočasno tudi tek, zvok in dih, z okusom po vinu
in sadju, neprestano se premikajoče, z žarom ognja in svežino vode, in kar je glavno, neizčrpno in neusahljivo — sonce.
— Obstaja samo sonce, si je govoril kakor pijan, premišljajoč, kako bi se te besede dale prepevati kakor melodija.
Da, resnično obstaja samo sonce, a vse, kar živi, diha, leze, leti, sije ali cveti, je samo odsev tega sonca, samo eden znakov njegovega obstoja. Vsa bitja in vse stvari obstajajo samo toliko, kolikor imajo v svojih celicah rezerve sončne topline. Sonce je oblika in ravnotežje; je zavest in misel, glas, premikanje, ime.
Zdaj to nedvomno ve kakor doslej v življenju še ničesar ni vedel. Glej, to je našel na dnu mračne in vlažne celice, kjer je bil po nedolžnem zaprt. In od tega je ves zvenel kakor žica in čutil potrebo, da bi pel, sam ni vedel, ali glasno . ali neslišno, vendo isto misel in melodijo.
O,	višina, kaj je v tvojih višavah, neznanih, svobodnih in prostranih, za tisto modro nebe-
ško zaveso, ko se že taka spoznanja skrivajo po ubogih človeških temnicah! In kaj imajo v sebi vsemirske megle in kometi, ki preletavajo po nebu, ko že človeško telo, sestradano, v senci in vlagi, pretepeno in ustrahovano lahko razvije tak žar in tako zanosno srečo!
Resnično, največji čudež je bil da se to telo pod tovorom velike iluzije in silnega zanosa drži v ravnotežju in da obvlada nepremagljivo potrebo po letenju in da se z neko čudno, zopet sončno, proti težo drži in da neslišno ne eksplodira kakor zlati sončni prah, ki se razgubi v sončnem žarku.
Včasih se mu je dozdevalo, da mu v notranjosti gori in sije sonce in da se mu membrana dviga in valovi kakor plamen in da mu ta notranji sij udarja na oči, nosnice, skozi vse pore. Tedaj je imel bolestne in čudovite trenutke velikega, nevzdržnega, prešernega smeha, ki je izviral iz njega kakor tekoče zlato, in to tako močno, da je odpiral usta kakor pevec, boječ se. da ne bi
počil ali se zadušil. A sonce v njem ne preneha sijati, vsemogočno m edino, neizčrpno, neusahljivo.
Iz tega zanosa ga prebudi žvenket ključev in škripanje ključavnice. Po celicah so delili vodo. Prišel je čas za spanie. Niti opazil ni, da je bila celica že temna. Tedaj je nad njim, visoko na stropu, nenadoma, kakor sama od sebe, zasvetila žarnica, opletena z žico. Hitro se ,ie slekel in legel v levo posteljo. Vse se mu je dozdevalo lepo in dobro. Spal je trdno in neprestano sanjal o soncu in nekih močnih, fantastično oblečenih moških in ženah, kako se klanjajo soncu. A okrog njih nepregledne črede in težko naloženi vozovi, ki se vijejo in škripljejo pod bremenom bogate žetve.
Ko pa ga je zjutraj v prvern hladnem svitu prebudil ostri, hladni zvok jetniškega zvonca, se je čudil, brez žalosti in ogor' čenja, kako je noč polna sonc in bogastva, a jutro sivo, revno« brez žarka in svetlobe.
(Konec)
ODBOJKA
ČRNUČE : KOČEVJE 3 : 0
V zaostali tekmi iz spomladanskega dela tekmovanja v II. republiški ligi sta se v nedeljo srečali na igrišču v Gaju moštvi Črnuč in domačega Partizana. Po pričakovanju so zmagali gostje in to brez izgubljenega seta. Vendar pa domačini niso imeli podrejene vloge in so od časa do časa zaigrali zelo dopadljivo in učinkovito. Zlasti dobro so igrali v prvem setu, ko so že vodili, a so popustili in izgubili set. V tem setu so dobro postavljali blok in onemogočili nasprotnika pri tolčenju. Slaba stran kočevskih odbojkarjev pa je še vedno lovljenje ostrih servisov. Vsekakor bi bilo potrebno, da se temu posveti več pozornosti na treningih. To pa bi bilo možno le tedaj, ko bi vsi redno trenirali. Izpopolniti bi bilo treba tudi podajanje na mreži. Seveda pa so nekateri igravci postali preveč oholi in ne pridejo celo na tekmo, kaj šele na trening. Zato bi bilo prav, da vodstvo take igravce, ki niso di-
sciplinirani, črta iz ekipe, pa naj bodo še take »klase«. Kaj koristijo ekipi, če niso vigrani in ne pridejo niti na tekmo. Konkurenca v tej ligi je zelo huda in vsaka tekma zahteva od igravca res vse sposobnosti, kajti le tako bo moštvo lahko ostalo v družbi drugoiigašev. Zlasti pa to velja za ekipe, ki v tej ligi prvič nastopajo.
Nedeljska tekma je bila nekakšen uvod v tekmovanje in nam je pokazala nekatere pomanjkljivosti, ki pa se jih da sedaj, na začetku, še popraviti. Sicer pa je moštvo Črnuč eno najboljših moštev v tej ligi in več kot častno izgubiti nismo mogli pričakovati. Črnučani so zelo dobro, homogeno moštvo, katero se bo potegovalo za vstop v prvo republiško ligo. Stanje na lestvici pa se s to tekmo ni spremenilo in je kočevsko moštvo še vedno na petem mestu.
V nedeljo bo na igrišču v Gaju prva tekma jesenskega dela tekmovanja. V goste pride moštvo z Jesenic.
KOČA PRI FRANCETOVI JAMI MED GRADNJO
Zadnjo nedeljo je bila v okviru mojih nedeljskih rekreacijskih sprehodov v naravo (Grmada, Travna gora) na vrsti Francetova jama pri Ribnici, znana in že precej priljubljena izletniška točka, ki zaradi ne prevelike oddaljenosti od Ribnice privablja ljubitelje narave v vedno večjem številu. Od Ribnice je oddaljena približno pol ure in je ni težko najti, ker je pot dobro markirana.
Pa še nekaj je bilo, kar me je napotilo nas prehod k jami: ribniški jamarji namreč gradijo tam kočo. To bo menda prva jamarska koča ne le v Sloveniji,
IZ OSILNICE
Pred kratkim je bil v Osilnici zbor volivcev, na katerem so razpravljali o sklepih pristojnosti krajevnega odbora Osilnica in o popravljanju občinskih poti. Zlasti burno so razpravljali o napeljavi elektrike v ostale hiše v vasi. ★
Pričeli so graditi vodovod. Večina skupnega kanala je že izkopanega, vendar mora še vsaka hiša, kjer mislijo napeljati vodovod, izkopati približno štiri metre kanala.
Popravljali so tudi občinsko pot Sela—Brezovica, vendar bo
potrebno še mnogo dela, da bo pot dovolj utrjena.
★
Mladina je imela letno konferenco, na kateri so izvolili nov sekretariat. Člani sekretariata so še mladi in neizkušeni in jim bo treba pomagati, da bodo izpolnili svoje načrte. Konference se je udeležil tudi sekretar ObK LMS Kočevje Zvone Žagar. Od organizacij v Osilnici se je konference udeležil le en predstavnik. Mladinski aktiv bo dobil pomoč od ObK LMS in Društva prijateljev mladine.
Predgrad
V nedeljo je imel mladinski aktiv iz Predgrada v dvorani Zadružnega doma sestanek, na katerem so izvolili nov odbor aktiva. Dosedanja predsednica gre v Gvinejo, zato so na njeno mesto izvolili Marijo Majerle, za tajnika Ivana Smalcelj in za blagajnika Jožeta Žagarja. Na sestanku aktiva je bil prisoten tudi predsednik mladinskega komiteja Kočevje Jovo Marič, ki je pozdravil sestanek in nakazal aktivu smernice nadaljnjega dela.
★
letos so v Poljanski dolini ob Kolpi precej dobro obrodile zgodnje hruške. Vse drugo sadje zelo slabo kaže, nasprotno pa se vinogradniki pohvalijo, ker grozdje zelo dobro kaže.
S. J.
/	V V	/
awtMUwUc
(jitattfe prrtfantcvp Obvestila Spovedi čestitke Mati agtasi
KOČEVJE
Poročili so se: Marinč Anton, šofer iz Kočevja, Ljubljanska c. št. 5, star 25 let in Koprivnik Terezija, strežnica iz Kočevja, Tleska cesta št. 13, stara 22 let; Rijavec Jožef, mizar z Mlake št. 3 pri Kočevski Reki, star 23 let Jtn Tekavec Marija, delavka iz Kraljev št. 10 pri Predgradu, stara 21 let.
Rodili sta: Košorok Ana, delavka iz Koblarjev št. 14 — deklico; Delač Adolfina, gospodinja iz Kočevja, Trg svobode št. 21 — dečka.
V	ljubljanski bolnici je umrl Strajnar Alojzij, osebni upokojenec iz Kočevja, Podgorska ulica št. 17 star 63 let.
DOLENJA VAS
Rodila je Krulič Alojzija, gospodinja iz Grčaric št. 11 — de-'klico.
KOSTEL
Umrla je Ofak Helena, gospodinja iz Pirč št. 2, stara 84 let.
V	novomeški bolnišnici je umrla Ožanič Jožica, otrok iz 'Grivca št. 4, stara 4 leta.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše zlate mame
IVANE MAROLT, roj. KLUN prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala duhovščini, dr. Leniču za poslovilni nagovor, Pevcem, številnim darovavcem cvetja in vencev ter vsem, ki $te nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se sosedom, ostalim vaščanom in vsem tistim, ki ste nam v bridkih urah stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena ln Prisrčna zahvala.
. Žalujoči družini Marolt, Klun m ostalo sorodstvo.
Zamostec, 27. avgusta 1962.
PRODAM
. r<>dam dve postelji in dve noč-
ni omarici.
št 2(^ec Rozalija, Kočevje, Trata
^Novice« — giasiio szdl občin Kočevje in Ribnica. Izdaja ™ tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Peter Sobar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14-a, telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, pollet-400 din in jo je treba plačati naprej. Za inozemstvo 2.000 dinarjev oziroma 3 ameriške Tek. rač. 600-27-1-265 Prt NB podružnica Kočevje
PRODAM
Avto Fiat-1100 E ugodno prodam. Interesenti ga lahko vidijo od 3. septembra 1962 vsak dan od 11. do 20. ure pri Križaj Francu, Klinja vas 5.
OPRAVIČILO
Obžalujem svoje ponašanje in preklicujem besede, ki sem jih izrekel Francu Korelcu z Rudnika v uradnih prostorih in se mu zahvaljujem, ker je odstopil od kazenskega pregona.
Franc Tekavec, Rudnik 8
DU OBVEŠČA
Delavska univerza Kočevje razpisuje vpis v naslednje večerne šole in tečaje:
а.	)
1.	I. letnik ekonomske srednje šole — oddelek za odrasle,
2.	I. letnik tehniške šole strojne stroke — oddelek za odrasle,
3.	enoletno administr. šolo — oddelek za odrasle,
4.	I. raz. gimnazije — oddelek za odrasle,
5.	osemletko za odrasle (5. in
б.	raz. ter 7. in 8. raz.).
Pogoji za vpis so naslednji:
1.	Uspešno dokončana osemletka in dopolnjena starost 17 let,
2.	Uspešno dokončana osemletka in opravljen izpit za kvalificiranega delavca kovinske stroke.
3.	Uspešno dokončana osem-
JADRAN, KOČEVJE: 31. avgusta do 2. septembra amer. barvni CS film »Vozovi na zahod«, 3. in 4. septembra francoski barvni film »Ambiciozna«, 5. in 6. septembra nemški film »Zvezda Ria«, 7. do 9. septembra ameriški barvni CS film »Čas življenja in čas smrti«.
SVOBODA, RUDNIK: 1. in 2. septembra sovjetski film »Poizvedovanje za Avrikom«, 8. in 9._ septembra nemški film »Tisoč oči dr. Mabuseja«.
RIBNICA:	1. in 2. septembra
mehiški film »Nazarin«, 8. in 9. septembra francoski film »Igra ljubezni«.
STARA CERKEV: 1. in 2. septembra češki film »Romeo, Julija in tema«, 8. in 9. septembra ameriški film »Dvanajst jeznih mož«.
SODRAŽICA: 1. in 2. septembra sovjetski CS film »Maščevavec Kjer Ogli«, 8. in 9. septembra japonski film »Smrt na Pacifiku«.
LOŠKI POTOK:	2. septembra
ameriški barvni CS film »Človek v sivi obleki«, 9. septembra italijanski barvni CS film »Škandal na plaži«.
VELIKE LAŠČE: 1. in 2. septembra francoski barvni CS film »Tamango«, 8. in 9. septembra ameriški barvni CS film »Tarzanov boj za življenje«. PREDGRAD: 1. in 2. septembra ameriški barvni film »Dogodivščine Toma Sawyer j a«, 8. in 9. septembra nemški barvni VV film »Ti si moja pesem«.
BROD NA KOLPI: 1. in 2. septembra italijanski film »Rimljanka«, 8. in 9. septembra sov j. barvni film »Čarobni mlinček«. DOBREPOLJE: 1. in 2. septembra amer. barvni CS film »Velika zemlja«, 5. septembra amer. film »Ljubezen popoldne«, 8. in 9. septembra francoski VV film »Prevaranti« in angleški barvni film »Nepričakovana ljubezen«. PONIKVE: 6. septembra ameriški film »Ljubezen popoldne«.
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike površin, primernih za košnjo stelje, da jo odkupujemo na naših obratih v neomejenih količinah po 6 dinarjev kg. Prav tako obveščamo vse, ki so pripravljeni kositi steljo na naših površinah, bodisi kmetijskih ali gozdnih, da lahko dobe v sporazumu s področnim gozdnim ali kmetijskim upraviteljem določene površine za košnjo. Za opravljeno delo plačamo 4 dinarje za kilogram posušene stelje.
KGP Kočevje, kmetijsko-tehnični oddelek
letka in dopolnjena starost 17 let,
4.	Uspešno dokončana osemletka in dopolnjena starost 17 let,
5.	Dopolnjena starost 17 let. b.)
1.	angleški jezikovni tečaj (začetni in nadaljevavni),
2.	nemški jezikovni tečaj (začetni in nadaljevavni),
3.	ruski jezikovni tečaj.
Vpisovanje v pisarni delavske
univerze do 10. septembra od 8. do 12. ure.
TURISTICNO-OLEPŠEVALNO DRUŠTVO KOČEVJE razpisuje nagradno tekmovanje za najlepšo sliko-posnetek, na katerem bo prikazan del turističnega obeležja z območja naše občine.
Nagrade:
15.000	din
10.000	din
5.000	din
Slike v formatu razglednice in eno povečano vsaj 18 X 24 cm pošljite v kuverti z oznako šifre na naslov Arko Andrej, predsednik TD Kočevje, Trg Svobode 11 najkasneje do 20. septembra 1962.
Nadaljnjih 7 najboljših posnetkov bomo odkupili za izdelavo razglednic. Izid tekmovanja bo objavljen za občinski praznik 3. oktobra t. I. Slikovni material tega tekmovanja bo razstavljen.
Prodaja stanovanjskih hiš
Iz družbene lastnine bodo na javni dražbi dne 18. septembra 1962 prodane naslednje stanovanjske hiše:
1.	stanovanjska hiša št. 4 v Željnah (gostilna). Najmanjši ponudek znaša 1,836.331 din,
2.	stanovanjska hiša št. 13 v Cepljah. Najmanjši ponudek znaša 239.390 din,
3.	stanovanjska hiša št. 14 v Moravi. Najmanjši ponudek znaša 287.089 din,
4.	stanovanjska hiša št. 13 v Moravi. Najmanjši ponudek znaša 545.292 din,
5.	stanovanjska hiša št. 22 v Moravi. Najmanjši ponudek znaša 370.566 din,
6.	stanovanjska hiša št. 18 v Moravi. Najmanjši ponudek znaša 1,661.376 din.
Skupaj s stanovanjskim hišami bodo prodana tudi pripadajoča gospodarska poslopja.
Pričetek dražbe za stanovanjsko hišo št. 4 v Željnah je ob 8. uri v Željnah.
Pričetek dražbe za stanovanjske hiše št. 13,14,18, in 22 je ob 10. uri istega dne v Moravi.
Pričetek dražbe za stanovanjsko hišo št. 13 v Čep-ljah bo ob 16. uri istega dne v Cepljah.
Pred pričetkom dražbe mora vsak ponudnik položiti kavcijo, ki znaša 10 % od ocenjene vrednosti oz. najmanjšega ponudka, sicer ne more sodelovati pri dražbi.
Med samo dražbo lahko vstopijo novi ponudniki če plačajo v prejšnjem odstavku omenjeno kavcijo.
Na dražbi se dražbeni ponudki lahko višajo samo tako, da se prejšnji najvišji ponudek poviša najmanj za 5.000 din.
Z nakupom stanovanjske hiše kupec ne pridobi lastninske pravice na stavbišču, na katerem je zgrajena prodana hiša, pač pa dobi to zemljišče v trajno uporabo, dokler stoji na njem prodana stanovanjska hiša.
ODPLAČILNI ROKI: Na dražbi dosežena kupnina se izplačuje v enakih polletnih obrokih in sicer tako, da je celotna kupnina plačana:
1.	za stanovanjsko hišo št. 4 v Željnah in stanovanjsko hišo št. 18 v Moravi v 5 letih,
2.	za stanovanjsko hišo št. 13 v Moravi v 4 letih,
3.	za vse ostale hiše v 3 letih.
ampak tudi v Jugoslaviji...
Pozno popoldne je bilo, ko so jamarji najbolj vneto delali, obijati kočo od zunaj in ometavali bodoči »salon«. Resnično, bil sem presenečen, kajti nisem pričakoval, da bo koča tako velika in lepa. Vsekakor je treba ribniške jamarje za njihovo požrtvovalno, nesebično delo pohvaliti. Sicer pa vam bo o gradnji koče in o dejavnosti naših jamarjev pripovedoval predsednik kluba France Skrabec.
»Kdaj in kako se je porodila misel o gradnji koče in kako ste jo gradili?«
— Misel na gradnjo koče je že precej stara, temelje pa smo položiti 5. 6. 1960. Koča je bila mišljena najprej kot zatočišče v gozdu, od kjer bi lažje raziskovali okoliške jame. Kasneje smo načrt precej spremeniti, ker je postala jama bolj znana in obi-sklada; tako smo določiti koči sedanji obseg (7X8 m). Spodaj bosta družabna soba in kuhinja, zgoraj pa bosta dve sobi s prenočišči. Koča bo oskrbovana ob sobotah in nedeljah.
Naša koča bo jamarsko-turi-stična točka, od kjer bodo vodile markirane poti do vseh bližnjih in daljnih jam na območju Male gore. Prepričan sem, da bo sčasoma postala tudi jamarsko-kulturni center, kjer bodo različni tečaji za jamarje, posveti in verjetno tudi simpoziji, kar so nam že obljubili v Ljubljani. S tem bi izdatno prispevati pri znanstvenem raziskovanju našega krasa, pritegniti bi strokovnjake ter turiste, ki jamo že sedaj obiskujejo v vedno večjem številu. Doslej je obiskalo jamo že okrog 5000 ljudi, kar je za nas vsekakor velika številka, predvsem zato, ker še ni urejena cesta do jame. Pot bomo pričeti urejevati, ko bo koča dograjena.
Naj dodam še to, da je od Francetove jame doslej urejena le ena dvorana, kjer pa obisko-vavec lahko vidi prav vse lepote in značilnosti kraških jam.
»Nekaj besed v društvu, kdaj je bilo ustanovljeno in kakšne uspehe ste pri raziskovanju jam dosegli?«
— Na željo vnetih ribniških jamarjev je bila novembra 1958 ustanovljena v Ribnici sekcija republiškega društva za raziskovanje jam, že nekaj mesecev kasneje pa je zaradi povečanega števila članom postala podružnica. Po reorganizaciji se imenuje klub in ima vse pristojnosti, le organizacijsko je vezan na republiško društvo v Postojni.
Klub ima okrog 50 članov, naše akcije pa so bile: ponovna raziskava Žiglovice (76 metrov), Pavletove jame v Loškem potoku (35 m), Grde jame v Veliki gori (32 m), prišli smo 80 m daleč v Tentero pri Žlebiču, največji uspeh pa je vsekakor raziskava brezna pri Tobakovi hruški, kjer smo prišli že do globine 105 metrov. To je doslej najgloblje brezno na Dolenjskem. Naši načrti so veliki, saj nas čaka še veliko dela pri odkrivanju podzemeljskih naravnih lepot. Naj omenim le to, da je na območju Ribnice še okrog 300 neraziskanih jam.
Res marljivi fantje, ti naši jamarji. Svoj prosti čas, popoldneve in nedelje žrtvujejo za raziskovanje jam in za gradnjo koče, toda ne le v svojo zabavo, za šport, ampak pomembno znanstveno raziskovanje, tesno povezano z našim gospodarstvom.
Naj na koncu omenim le še to, da so kočo zgradili skoraj izključno z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom. Kočo bodo slavnostno odprli v nedeljo, 9. septembra dopoldne, zadnji dan H. ribniškega festivala.
(vec)
SOBOTA, 1. SEPTEMBRA
5.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji, 8.35 Glasba ob delu, 8.55 Počitniško potovanje od strani do strani, 9.10 Haydn in Handel,
9.30	Petnajst minut ob glasbenem avtomatu, 9.45 Makedonija v pesmi in plesu, 10.15 Od tu in ondod, 11.00 Birgit Nilsson v Wagnerjevih in Verdijevih operah, 11.30 Pol ure pred dvanajsto, 12.05 Deset minut s kvintetom bratov Avsenik, 12.15 Kmetijski nasveti, 12.25 Melodije ob 12.25, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Plesni ritmi naših krajev, 14.05 Glasbeni omnibus,
14.30	Prireditve dneva, 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo, 15.20 Zabavni intermezzo, 15.25 September — Iz skladbic Petra Iljiča Čajkovskega, 15.40 Štirje srbski skladatelji s štirimi
zbori, 16.00 Vsak dan za vas, 17.05 Gremo v kino, 17.50 Pozdrav z gora, 18.00 Poročila, 18.10 Uvertura in scherzo, 18.30 Dalmatinske narodne, 18.45 Okno v svet, 19.00 Obvestila, 19.05 Glasbene razglednice, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Za prijeten konec tedna, 22.15 Oddaja za naše izseljence, 23.05 Plesna glasba,
24.00	Zadnja poročila.
NEDELJA, 2. SEPTEMBRA
6.00—8.00 Z vedro glasbo v nedeljsko jutro, 6.05—6.10 Poročila,
8.00	Mladinska radijska igra — Brane Dolinar: Začarana nogometna žoga, 8.40 Pevski zbor iz Zagreba, 9.00 Poročila, 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden, 9.44 Iz jugoslovanskih plesov,
10.00	Še pomnite, tovariši... Jože Peternel: Trikrat v enem dnevu, 10.30 Operna matineja,
11.30	Karel Franz: Mislimo že na naslednjo sezono, 11.50 Sto korakov za dober tek, 12.00 Poročila, 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I., 13.00 Poročila, 13.30 Za našo vas, 14.00 Petnajst minut s Slovenskim oktetom, 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II.,
15.00	Poročila, 15.30 Nekaj priljubljenih popevk, 16.00 Humoreska tega tedna — W. Brein-holst: Mi Skandinavci, 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne,
17.00	Poročila, 17.05 Športna nedelja, 19.05 Glasbene razglednice, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Vaša pesem — vaša melodija, 20.50 Športna poročila, 21.00 Večer stare francoske muzike, 22.00 Poročila, 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana, 23.00 Poročila, 23.05 Zaplešimo v novi teden,
24.00	Zadnja poročila.
Utednikaaa pasta
MALA VZGOJITELJICA V GAJU
OB ROBU	I
• MLADI TATOVI
Gostilničar Gorše iz Rakitnice mi je pred kratkim pripovedoval: »Veš kaj so mi napravili otroci? Enostavno so vdrli v vinsko klet in pokradli salamo, sir, konzerve, napolitanke, kokto in limonado... Že večkrat sem namreč opazil, da v kleti nekaj manjka, tako da sem pričel sumiti že domače...«
Zaradi sumničenja domačih so se pričeli skoraj prepirati, kajti logično je, da je v tem primeru padel sum najprej na domače, ker nima nihče drug ključa od kleti. Nekega dne pa ga je soseda vprašala, če je bil prejšnjo noč opolnoči kdo v kleti, ker jo je videla odprto... Pričel se je lov za tatovi in gostilničar je že drugi dan dobil mlade storivce, dvanajstletnega fantiča N. V., F. T., V. G. in njegovega brata J. G. Pri njih je dobil ključ od kleti, v skednju, kjer so imeli skrivališče, pa tudi nekaj ukradenih stvari...
Stvar je prijavil milici, ki je vlomivce zaslišala. Dejanje so priznali, N. V. in F. T. pa bosta morala (oz. njuni starši, ker sta mladoletna) povrniti storjeno škodo.
Do tu bi bilo nekako razumljivo, nerazumljiv pa je odnos staršev teh otrok, ki se sedaj jezijo na gostilničarja in na sosedo, ki ga je opozorila. Nekako tako, kot bi bil on tat...!
Kako je sploh prišlo do tatvine!? Predvsem zaradi slabe vzgoje, saj otroci nimajo nobene kontrole in po več noči ne spijo doma, ampak v skednju! Lepo spričevalo vzgoje, ki pa ne more biti v čast staršem. In namesto da bi po tem dejanju proti tatičem primemo ukrepali, jih zagovarjajo in jim dajejo potuho. Naj še omenimo, da je mati enega teh otrok odšla na delo v tujino, otrokovo vzgojo pa je prepustila cesti!
Kdo je odgovoren za pravilen moralen razvoj otrok? Šola? Ali res samo šola? Nikakor, predvsem in v prvi vrsti starši, kajti v šoli imajo premalo časa, da bi ga samo učitelji vzgajali v poštenega državljana z vsemi moralnimi kvalitetami. Čigavi so pravzaprav otroci?
(fravec)
ZIMSKI VOZNI RED NA ŽELEZNICI IN AVTOBUSIH
Vabilo uredništva Novic k razpravi za izboljšanje voznih redov je hvalevredno in bo gotovo marsikaterega potnika spodbodlo, da bo povedal svoje misli, kritiko in predloge. V sedanjem voznem redu ni samo večerni motorni vlak boleča točka, o kateri naj bi razpravljali. Je še veliko drugih nič manj važnih stvari, ki bi jih bilo treba z malo dobre volje čimprej popraviti, izboljšati in ustreči potrebam potnikov.
Poglejmo najprej sedaj veljavni železniški vozni red. Prebivava ob progi Ljubljana—Kočevje zelo pogrešajo večerni motorni vlak, ki je odhajal iz Ljubljane od 18.35, iz Kočevja pa se je vračal ob 21. uri. Iz Ljubljane je bil vsak dan nabito poln, iz Kočevja pa je bil in je še danes nepogrešljiv. In vendar ga nimamo, čeprav se bo v nekaj dneh začela šola in je okrog 30 slušateljev večernih šol vezanih na ta vlak. Po ukinitvi motornega vlaka so nekatere obiskovalke ekonomske srednje šole hodile peš V trdi noči po 15 kilometrov domov, ker so jih doma čakali otroci. Drugi slušatelji pa so morali iskati zavetja po Kočevju in železniški čakalnici do prvega jutranjega vlaka od 21, do 4, ure, Razen tem obisko-vavcem večernih šol je bil večerni motorni vlak zelo primeren za mnoge potnike, ker je imel v Ljubljani lepo zvezo na nočne vlake za vse strani. Ob nedeljah je bil ta vlak dobrodošel za turiste, lovce in obisko-vavce sorodnikov, katerim je omogočal, da so izkoristili prosti dan in nedeljske povratne karte za obisk svojcev in sorodnikov.
Poglejmo dalje. V Kočevju je razen drugih strokovnih šol tudi popolna gimnazija, katero obiskujejo dijaki vse zapadne Dolenjske. Malo manj kot polovica teh dijakov je »vlakarjev«, ker so vezani na železnico. Sedanji jutranji dijaški vlak jih pripelje na postajo Kočevje borih šest minut pred osmo uro. Že v letni sezoni ima ta vlak pogosto zamudo, zato moramo računati, da bo pozimi še več zamud in vla-karji bodo pogosto zamujali šolo. Prvi dijaški vlak je vsa leta nazaj prav zaradi pravočasnega prihoda v Kočevje odhajal iz Ljubljane okrog pete ure in celo prej. zdaj pa odhaja ob 5.21, kar je razumljivo prepozno in dijaški vlak je s tem izgubil svoj glavni namen.
Da je nered z vlakarji še večji odpelje popoldanski dijaški vlak (št. 6876) cele četrt ure prezgodaj iz Kočevja. Zadnja šolska ura se mora končati pol ure prej, da pridejo dijaki lahko na vlak, ki jim je namenjen.
Vozni red dijaških vlakov je treba popraviti, tako da bo jutranji prihajal v Kočevje ob 7.45 popoldanski pa naj odpelje iz Kočevja ob 13.20. Na ta način bi bilo ustreženo šoli in šolarjem.
Tudi prvemu jutranjemu delavskemu vlaku moramo prigovarjati, ker vozi iz Kočevja do Ljubljane predolgo, med potjo pa izgublja dragocene minute, kot na primer: v Ortneku stoji minuto predolgo, v Grosupljem sedem minut namesto treh,, v Šmarju osem namesto pet. Bolje bi bilo, da bi iz Kočevja odpeljal deset minut pozneje in bi bil lahko ob istem času v Ljubljani kot sedaj; potniki pa ne bi godrnjali, kot se to dogaja sedaj.
To so glavne boleče točke sedanjega voznega reda; je pa še veliko drugih nevšečnosti, ki jih bo tudi treba postopoma odstraniti. Že več let obnavljajo pro-
(Move mame ni več
21. avgusta 1962 pred polnočjo nas je za vedno zapustila Ofa-kova mama iz Pirc. Kljub življenjskim naporom je dočakala visoko starost, 84 let. Rodila je 10 otrok. Ofakova mama je bila napredna ženska, kljub starosti je razumela vse, zanimale so jo domače in tuje novice. Bila je tudi v organizaciji ZB NOV. V času NOV se je izkazala, sodelovala je vsa družina, izvoljena je bila v prvi terenski odbor in v organizacijo AFŽ. V narodnoosvobodilno vojno so vstopili vsi njeni sinovi; štirje so padli kot borci in žrtve. Kakor vsaki materi ji je ki vavelo srce, toda bila je močna, ni klonila, še bolj je stisnila pesti in se hrabro borila proti sovražniku. V njeno hišo so prihajali domači in tuji borci in vsem je z materinsko Ijubez-
go Grosuplje—Kočevje. V kratkem bo obnova gotova do postajališča Žlebič. Povprečje potovanja potniškega vlaka v eno in drugo smer je pa še vedno enako, kot pred štirimi leti. Potniki se upravičeno sprašujejo, kdaj bo vozil »kočevar« hitreje. Praktične koristi večletne obnove še ni. Dve uri in pol za 71 km ali 21 km na uro je za današnji čas res prehudo.
Nadaljnje vprašanje je, zakaj je kočevska proga po številu vlakov še vedno tako zapostavljena? Vsa zapadna Dolenjska od republiške meje na Kolpi spada pod okraj Ljubljana. Za to pokrajino je Ljubljana glavno poslovno, kulturno in gospodarsko središče. Njej daje vsakodnevno veliko delovne sile, na kočevski progi pa še vedno vozi dva do tri pare vlakov manj kot na vseh drugih progah, razen vrhniške, ki ima istočasno zvezo z Ljubljano tudi preko Verda. Okraj in kulturno-gospodarsko središče vzhodne Dolenjske je Novo mesto, pa je razen velikega števila avtobusnih zvez povezano z Ljubljano z osmimi pari vlakov, zapadna Dolenjska, ki ima svoje središče v Ljubljani, ima le pet parov jn še tu je nevarnost, da nam kateri spodleti. Ali je res ravno za kočevsko progo zmanL kalo sredstev? Kje so vzroki ta-, kih mačehovskih odnosov?
V letošnjem letu se je pojavila na naših progah novost, ki je vse prej kot pozitivna. Žaradi velikega varčevanja je postaja Velike Lašče pri zadnjem večernem vlaku ob 20.43 že »zaprta«. Potniki odhajajo in prihajajo z vlakom brez posredovanja uslužbencev in koriščenja postajnih prostorov, kajti postajni prostori so zaprti in včasih še v temi. Kljub temu, da ima postaja Velike'Lašče 100 % več osebja kot pred 20 leti, vozijo danes potniški vlaki skozi zaprto postajo. To novost in »napredek« ne moremo pozdraviti kot napredek. Tudi predpisi o varčevanju niso vedno primerni in sprejemljivi.
Še nekaj o avtobusnih voznih redih. Na eni strani se borimo, da bi dobili čim več zvez zapadne Dolenjske z Ljubljano in obratno, na drugi strani pa ugotavljamo, da vozijo vlaki in avtobusi vzporedno proti Ljubljani in iz Ljubljane, tako da si potniki lahko mahajo v pozdrav drug drugemu. Vsakodnevno tekmovanje mimo cestnih zapornic ima lahko nekoč usodne posledice. Tak vozni red gotovo ni gospodaren ne za potnike ne za podjetja. Malo medsebojnega sodelovanja in sporazuma, pa bi imela tudi zapadna Dolenjska lahko veliko boljše vozne rede.
Ne bi bil pošten, če ne bi ob tej priložnosti povedal tudi to, da je dosti krivde za vozni red, ki nam ne odgovarja, na nas samih. Železniška transportna podjetja sklicujejo vsako leto pred
OPOZORILO
Zadnji dan za vpisovanje v Glasbeno šolo v Kočevju je v petek, dne 7. septembra. Vpisovanje bo od 8. do 10. ure in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene šole na Reški cesti.
Redni pouk na Glasbeni šoli se prične v ponedeljek, dne 10. septembra. Učenci naj si ogledajo na razglasni deski šole razpored pouka.
Ravnateljstvo
izdelavo voznega reda konference v vseh večjih krajih in vabijo k sodelovanju zastopnike občinskih odborov, šol, podjetij in množičnih organizacij. Takrat je odziv slab, zastopniki pa ne-seznanjenl s potrebami in zahtevami, ki naj bi jih postavili. Uspeh teh konferenc ni tak, kot bi moral biti. Ko je enkrat vozni red uveljavljen, se ga do naslednje sezone ne da menjati. Zato bodimo pravočasno pripravljeni z našimi resnično utemeljenimi predlogi.
Ob skupnem prizadevanju in sodelovanju ter ob razumevanju potreb pnebivavstva pričakujemo, da bo tudi zapadna Dolenjska dobila zveze z Ljubljano in ostalim svetom, kot jih imajo ostali predeli naše domovine.
F. M.
žel. inšp. v pok.
ŠE ENKRAT VOZNI RED...
V časopisu Novice z dne 24. t. m. sem čital, da se pripravlja nov jesenski vozni red vlakov na kočevski progi. Veseli me, da je zanimanje za popravek voznega reda zavzelo tako širok krog bravcev kočevsko-ribniške-ga območja, ki mu dosedanji vozni red ni povsem po volji.
Moje mnenje kot tudi ostalih »vlakarjev« je, da se uvede zopet tako imenovani motorni vlak, ki naj bi odpeljal iz Kočevja ob 21. uri, zaradi česar so bili do sedaj prikrajšani predvsem študentje večernih šol (ESŠ, administrativna, vajenci) kot tudi delavci, ki jim je sedaj onemogočeno redno opravljanje službe, posebno v času december—april. Ob nedeljah in državnih praznikih pa pride prav tudi ostalim potnikom, ki se vozijo proti Ljubljani. Vlak, ki pripelje prazen v Kočevje ob 2. uri ponoči naj se pa ukine.
Redni potniški vlak, ki pripelje na postajo Kočevje iz Ljubljane sedaj ob 7.55 bi moral priti v Kočevje vsaj ob 7.45 uri predvsem zaradi dijakov, ki se vsak dan vozijo v šolo, da ne bi zamujali pouka in motili ostalih v razredu s svojimi različnimi prihodi. Enako bi moral nekoliko pozneje odpeljati iz Kočevja tudi mešani vlak, ki sedaj odpelje ob 13.05 po novem nekako ob 13.30, predvsem zaradi dijakov, da ne bi morali predčasno zapuščati pouka.
Požar v Grčaricah
V soboto, 25. avgusta ob pol desetih je izbruhnil požar v stanovanjski hiši Antona Šega v Grčaricah. Za hišo so domači kuhali svinjsko krmo v kotlu, ki je bil blizu hiše, kar je bilo v tej vročini tudi glavni vzrok požara. Nekateri vaščani so zagledali požar že dobrih deset minut po izbruhu ter dali znak za preplah. Prva težava je bila že v tem, da so razen nekaj moških bile doma same ženske. In še od tistih nekaj moških ni znal nihče ravnati z motorno brizgalno, ki je drugače v brezhibnem stanju. Od gasivske enote Grčarice so, bili skoraj vsi člani na delu v gozdu, zato tudi nihče ni znal pravilno pričeti gasiti. Na srečo so v rekordnem času prispeli na pomoč gasivci iz Dolenje vasi in Prigorice in takoj stopili v akcijo. Gasivcem iz Prigorice je si-
cer motorna brizgalna zatajila, tako da praktično sploh ni prišla v poštev, so zato pa gasivci iz Dolenje vasi tembolj pokazali svoje znanje.
Stanovanjskega poslopja se kljub požrtvovavnosti ni dalo rešiti. Rešili so le nekaj premičnin iz dolnjih prostorov, v gornjih prostorih je zgorelo vse. Škodo cenijo preko milijon dinarjev.
Ob tej priliki je treba pohvaliti še nekatere ostale člane, ki so se pri gašenju izkazali kot zelo požrtvovavni. To so bili Bojčevi iz Dolenje vasi, po domače Sukovi in jim na tem mestu izrekamo najlepšo zahvalo za nesebično pomoč, kakor tudi ostalim, ki so pomagali človeku v nesreči. Vse graje pa so vredni oni, ki so stali ob strani, ne da bi mignili s prstom, čeprav so bili vaščani.
nijo nudila, kar je bilo v njeni moči. Bila je prava partizanska mati.
23. avgusta so Ofakovo mati spremili k večnemu počitku svojci, sinovi, hčerke, organizacije ZB Vas, Fara in Kuželj, domači pevci, kakor si je sama želela, godba iz Delnic. Žalne besede na grobu sta spregovorila Matija Letig in Jože Mihelčič. Nad grobom je zaplapolala žalna zastava organizacije ZB Kolpske doline. Pogreba se je udeležilo polno število ljudi iz slovenske in hrvatske strani; darovali so mnogo vencev.
Vsem je bilo težko, ko smo se poslovili od te dobre partizanske matere. Ohranili pa jo bomo v večnem spominu.
M. M.
Iz Lipovca
Za vse ostale vlake pa lahko ostane tako kot je vozni red do sedaj.
Upam, da bodo gornje pripombe našle pri direkciji JŽ ugodna tla in sem prepričan, da večina potnikov oz. »vlakarjev« misli enako in nam zato ne bo težko izposlovati danih sprememb, saj so končno tudi ljudje kočevsko-ribniškega območja potniki s svojimi željami.
France Petelin
Za razvedrilo
POSLEDICA
V neki držubi so se pogovarjali o ženskih težavah.
»Pravijo,« je dejala neka dama, »da se strah, ki ga pretrpi bodoča mati, lahko zelo neugodno odrazi na otroku, ki ga pričakuje.«
»To ni res!« pravi druga. »Moja mati, na primer, je malo pred mojim rojstvom spustila iz rok pravkar kupljeno gramofonsko ploščo. Zelo se je ustrašila, toda to ni pustilo na meni nobenih posledic ... nobenih posledic ... nobenih posledic ... nobenih posledic ...«
BILA JE ŠE NAJBOLJŠA
Starša sta obupovala, ker je sin zbral za bodočo ženo dekle, ki jim ni bilo všeč. Poskušali so ga pregovoriti, naj si poišče drugo dekle, on pa jim zabrusi:
— Zal mi je, ampak to je še najboljše in najlepše dekle, ki sem ga lahko dobil k staremu avtomobilu, ki sta mi ga kupila,
oiosoeoaoeoeoeoeoeaeoeoaoaoEol
eZg zgadaaitte
Vaščani Lipovca pri dolenji vasi so sklenili napeljati iz Dolenje vasi vodovod. Pred nekaj meseci so pričeli kopati kanal po ravnini, po vasi in kjer je bil teren skalnat, so pa delali Dalmatinci. Sedaj teče voda po lipovških hišah skoraj že dva meseca...
0
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
n
0
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
n
u
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
n
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
o
o
M
o
Tragedija v bolnici Ogence pri Loškem potoku
Bil je lep poletni dan, gozdovi okrog Loškega potoka sd tiho šelesteli, po lazih so ljudje grabili seno, življenje je mirno teklo svojo pot. Ustavili smo se na Hribu, kjer smo dobili Jožeta Benčino iz Travnika in ga vprašali, če mu je znano, kje je bila leta 1942 partizanska bolnica Ogence na Martalozu.
»Seveda mi je poznano, saj sem bil neštetokrat tam in jaz sem tisto mesto prvi odkril, ko sem še pred vojno lovil kuno, ki se je skrivala v tisto jamo,« nam je dejal Benčina,
Takoj je bil pripravljen, da gre z nami in nam pokaže tisto mesto. V skupini nas je bilo okrog 12. Z nami sta bila tovariša Ivan Mulac, oficir JLA in Ivan Snoj iz Ljubljane, ki sta preživela vso tragedijo v bolnici pri Ogencah leta 1942, Minula so leta, Mulac in Snoj nista več vedela za pot, kje je bila bolnica, zato smo potrebovali vodiča Jože Benčina je šel z nami in odpeljali smo se do spomenika padlih talcev iž Loškega potoka na Martalozu. Spomenik je oddaljen od Loškega potoka okrog eno uro in pol peš poti, mi smo se a avtomobili pripeljali do tja v nekaj minutah.
30. julija 1942. leta so Italijani na mestu, kjer danes stoji spomenik, pobili Janka Benedičiča in njegovega tovariša, učitelja iz Loškega potoka. Livade in gozd okrog spomenika sd se prelivale v cvetju in zelenju raznih barv cvetočega poletja. Čmrlji in grilčki so motili tišino, metulji so preletavali od cveta do cveta. Življenje gozda in njegove vonjave so sd čutile povsod.
»Tu so padli pod streli fašistov nesmrtni junaki našega naroda iz Loškega potka, ker so ljubili zemljo, ljudi in domovino!« je pripomnil eden izmed nas. Poklonili smo se spominu teh junakov pred spomenikom in se napotili dalje. Preko cvetočih trav in livad smo prišli kmalu v gozd. Smrekti in jelke z ostalim gozdnim zelenjem so nas sprejele, obdal naš je prijeten hlad in zadihali smo s polnimi pljuči.
Mulac in Snoj sta ugotavljala, če gremo po pravi poti. Minula so leta in spomini so zbledeli. Jože Benčina nam jti zagotovil, da smo lahko brez skrbi, ker mu je kraj dobro znan. Prišli smo do gozdne vile pri Ogencah, v kateri je 25 partizanov preživelo italijansko ofenzivo leta 1942, ne da bi jih Italijani odkrili. Kočo so imeli kot bunker, skozi stene sd si napravili strelne line, da bi sprejeli borbo, če bi jih Italijani odkrili.
Šli smo dalje. Jože Benčina se je ogledoval okrog in naš vodil čez doline in male vzpetine. Prišli smo do skalovja, ld je visoko kot enonadstropna hiša in Benčina je v njem odkril vhod v jamo, ki je v premeru širok pol metra. V tej jami sd je 30. julija 1942 odigrala drama, v kateri je izgubilo življenje okrog 18 težko ranjenih partizanov. Bolnica Ogence pri Martalozu je svetal vzgled, kako so umirali borci za našo svobodo, Poslušajmo, kaj pravita Ivan Mulac in Ivan Snoj, ki sta bild žive priče te žalostne tragedije na Ogencah.
Julija 1942 je bila velika italijanska ofenziva v polneni teku po vseh naših krajih. Povsod so se razvijali težki boji; je pripovedoval Ivan Mulac.
Italijani so napadli štab Kočevskega odreda. Pri vasi Belce sem bil ranjen. Naslednji dan so me tovariši prenesli v bolnico na Ogencah. Tako kot vsem ranjencem, ki so jih nosili v bolnice, so tudi meni zavezali oči zaradi konspiracije. Bolnica je bila na lepi gozdni ravnini pod smrekami. Bilo je nekaj lesenih barak, v katerih je ležalo 20 ranjencev. V bolnici je bil zdravnik, bolničarka in ostalo osebje, ki so skrbeli za ranjence. Povsod je vladala stroga tišina, ker boji so sd vodili povsod v okolici in naš položaj je postajal vedno težji. V bolnico je na konju prijezdil kurir, ki je prinesel poročilo; da preti nevarnost italijanskega napada na bolnico.
Hitro so nas začeli premikati v nekaj sto metrov oddaljeno podzemeljsko jamo, v katero je pol metra širok vhod, toliko da se človek prerine v jamo. V jamo so nas premestili s pomočjo 4 metre dolge lestve, ki so bile zato napravljene. Jama je precej velika, tako da smo v njej lahko stisnjeni ležali vsi ranjenci. Stene v jami so res vlažne, po malih kotanjah je bilo tudi malo vode. Z vrha so polagoma padale na nas vodne kaplje. Vsak je iskal bolj primeren prostor, eden tu, drugi tam, kakor si je mogel kateri pomagati. Jaz in Ivan Snoj iz Zg. Kašlja pri Ljubljani sva našla skupno ležišče. Ves material iz bolnice so prenesli v jamo. V jami je vladala stroga tišina, tudi kaditi nismo smeli.
Pri nas v jami je ostala samo bolničarka. Za njo vemd samo to, da ji je bilo ime Mimica, bila je nizke postave, rdečih lic, svetlih oči, lase je imela kostanjeve. Nismo vedeli, kj« je rojena, ali ima očeta in mater, brata ali sestro, nihče od nas je ni poznal. Ves čas nas je hrabrila glede naše sigurnosti s kretnjami, ker je govorila zelo malo in se za nas izredno trudila, hodila je od enega do drugega in mu pomagala, kar J® bilo potrebno. Poleg vse skrbi je opravljala tudi stražarsk službo, v kateri je gori na lestvi prebila največ časa s pištol v roki. Poleg nje je s puško v roki stražil še Ciril Vidma iz Kočevja. Na straži sta se menjavala ponoči in podnevi ‘r
Mimica nam je dajala čašo vode in košček prepečenca za zajtrk, kosilo in večerjo. S hrano je morala štediti, » nismo vedeli, kako dolgo bomo morali biti tam. Mislili smo prihodnje dni.	. .
(Se nadaljuje)