LETO IX
STBOKOVnO GLASILO ZDftflVni'STVfl V DBflV. BflOOV.
Ta številka ima prilogo „Evgenika“
KEMIKA OD. - ZAGREB
priporoča za zdravljenje s čistim C-vitaminom preizkušeni preparat
PROSGORBIH
Vsebuje čisto kristalizirano l*askorbinsko kislino v obliki tablet d 0.05 g in ampul ä 0,05 g. Ta ojačena vsebina omogoča, pri neizpreme-njeni ceni, zanesljivo in ekonomično zdravljenje vseh pojavov hipo- in avitaminoz, povzročenih radi pomanjkanja C-vitamina, Proscorbin se uporablja nadalje kot odlično sredstvo za jačanje celega organizma pri infekcijskih boleznih in po njih povzročeni slabosti, pri hemoragični dijatezi, krvavenjih iz raznih organov itd.
Če želite torej predpisati zanesljivi preparat čistega C vitamina, izvolite vedno predpisati Proscorbin „Kemika“.
HHRIEPTIH
Vsebuje diäthylamid pyridin-karbonske kisline v 25%-ni vodni raztopini. Raztopina za peroralno uporabo (ä 10 g) in ampule za injekcije (škatlje s 5 amp. ä 1 ccm in 3 amp. ä 5 ccm). — Analeptin je zanesljiv analepticum in excitans s prvenstvenim delovanjem na periferni krvotok, ima pa razen tega tudi izrazito centralno delovanje.
Indikacije: Pri akutni in kronični slabosti kardiovaskularnega aparata, kolapsu, pri zastrupljenju, infekcioznih boleznih itd.
DOZA: 1—3 ampule pro dozi v obliki subkutane, intramuskulame ali intravenozne injekcije. Per os 15—40 kapljic večkrat dnevno.
Predpisujte dobre domače preparate!
NASLOV UREDNIŠTVA IN ADMINISTRACIJE: ZDRAVNIŠKI VESTNIK - GOLNIK
CHININ-PULVERPILLEN „ORIGINAL“
uporaba: ugodna	rezorbcija: sigurna	učinek: popoln
Amsterdamsche Chininefabriek	Zastopstvo za kralj. Jugoslavijo:
HOLLAND (Nizozemska)	.KAŠTEL* d. d. ZAGREB
ZA PROFILAKSO IN TERAPIJO
HRIPE influence prehlada
staro preizkušeno sredstvo v učinkoviti obliki KININ
ZDRAVILIŠČE TREBUŠNIH ORGANOV IN PREOSNOVE
ROGAŠKA SLATINA
tma v svojih treh vrelcih .TEMPEL“ .STYRIA“ in „DONAT“ izvanredno lekovito slatino, ki s svojo silno trans-mineralizacijo organizma najugodnejše upliva na organske funkcije, njih vegetativno in hormonalno regulacijo. Indikacije: Vse bolezni želodca, črevesa, jeter, žolčnih kamnov, ledvic. Sladkorna bolezen ingiht. Letna in zimska sezona. Glavna sezona: maj — oktober. — Gospodje zdravniki! Zahtevajte prospekte in vzorce vode pri direkciji zdravilišča ROGAŠKA SLATINA!

. i '
■■'.V- Cl


za zdravljenje originalnega fluorja na novi terapevtski osnovi. Posebno dobro reagira trihomomadni fluor in fluor radi disfunkcije vaginalne sluznice.
Sigurno, čisto in ugodno zdravljenje.
Uporaba Devegana je zelo ekonomična.
Originalni ovitki: škatlje po 30 in 50 tablet.
ZEPHIROL
Novo sredstvo za desinfekcijo. Ne barva in ne draži ter ugodno diši
Za izpiranje in tamponadno zdravljenje v ginekologiji in porodništvu, za čiščenje inficiranih ran, za desinfekcijo rok in instrumentov pred operacijo.
Originalni ovitki: steklenica z 150 gr.
» «
LEVERKUSEN NA RAJNI
BAYER
Zastopstvo za Jugoslavijo :
JUGEFA« K. D.
Beograd Zagreb
Kao sretstvo koje stišava kašalj i dejstvuje sedativno, Dicodid »KnolU
daleko ¡e podesniji od Codeina.
Dicodid »Knoll« ako se ispravno dozira ne izaziva gotovo nikakovih nuzpojava (Nausea).
Vrlo retko uzrokuje opstipaciju.
Rp. Dicodid-Tabletten »Knoll«
Cevčice sa 10 i 20 tableta po 0,005 g. Cevčice sa 10 tableta po 0,01 g.
Odrasli uzimafu: 2-3 puta dnevno 0,005-0,01 g.
KNOLL A.-G., kemičketvomke, Ludvvigshcifen a. Rh.
Glavni zastupnik za Jugoslaviju: Mr. Draško Vilfan, Zagreb, Ilica 204.
ZDRAVNIŠKI
VESTNIK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA.: Dr. R. NEUBAUER, GOLNIK. VESTNIK IZHAJA LETNO 10 KRAT (MESECA JULIJA IN SEPTEMB. NE IZHAJA).-NAROČNINA ZA NEZDRAVNIKE DIN 90 - CELOLETNO, DIN 50'- POLLETNO; ZA MEDICINCE DIN 50-- CELOLETNO, DIN 25'- POLLETNO
STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI ŠTEVILKA ENAJSTA	NOVEMBER	LETO DEVETO
DR. VALENTIN KUŠAR
VASKULARNE SKLEROTIČNE SPREMEMBE V LEDVICAH1
Spremembe na ožilju v ledvicah zavzemajo v patologiji ledvic zelo važno mesto. Sklerotični procesi na ožilju ledvic so lahko primarni, lahko pa se tudi razvijajo v toku drugih kroničnih procesov. Radi tega je seveda precizno razločevanje v pojedinih slučajih, ali je skleroza ožilja primarna ali je samo posledica kronične nefritide, težko.
Gull in Sutton sta postavila hipotezo, da je morbus Brightii samo delna posledica splošnega obolenja ožilja, katero sta nazvala „arterio-capi-lary fibrosis“. Smatrala sta, da sklerotični proces začenja predvsem v adven-ticiji in da je splošen; po njihovem mnenju bi bila tudi kronična nefritis posledica sprememb na ožilju. Ta njihova trditev seveda ni bila v vsakem oziru pravilna, toda imela je v toliko dobro jedro v sebi, da je pripisovala spremembam na ožilju pri ledvičnih obolenjih važnost, ki jo te spremembe res imajo. Kot drugi ekstrem pa navajam, da M. Letu 11 e še v novejši izdaji svoje patološke anatomije navaja male granulirane rdeče ledvice kot najtipičnejši primer kronične nefritide. V ospredje je stopilo vprašanje, kakšno vlogo igrajo spremembe na malih arterijah v ledvicah pri takozvanih genuinih zgrbančenih ledvicah. Prvotno so smatrali te ledvice kot 3. ali zadnji stadij Brightove bolezni, katero se je smatralo kot enotno. Bartels pa je imel genuine zgrbančene ledvice za posebno obolenje, katero je povzročeno radi primarne proliferacije veziva med tubuli; priznava pa, da bi mogla biti ta proliferacija veziva v zvezi s primarnimi spremembami na ožilju, ki naj pa ne bi bile univerzalne, kakor sta domnevala Guli in Sutton. Po mnenju Senatorja pa indurativni procesi v ledvicah povzročajo sklerozo ožilja, kakor je mogoče tudi nasprotno ali pa nastajata obe vrsti procesov neodvisno druga od druge kot posledica nekega drugega vzroka. Leyden je tudi mnenja, da sklerotične spremembe na ožilju ledvic nastajajo ali primarno ali sekundarno pri kroničnih procesih. Ziegler priznava sicer, da imamo često zgrbančenja ledvic na podlagi arterio-
1 Predavanj'e v Slovenskem zdravniškem društvu dne 23. XII. 1936.
sklerotičnih procesov, smatra pa takozvane genuine zgrbančene ledvice kot posledico primarnega procesa v intersticiju. Veliko zaslugo si je pridobil za to vprašanje Jores, ki je dokazal, da je tudi to obolenje primarno obolenje arterij. Lohlein in Ophiils sta se mu pridružila. Gaskell, učenec Aschoffov pa je razdelil grupo ledvičnih obolenj vaskularnega izvora v arteriosklerozo večjih arterij in v genuine zgrbančene ledvice, ki so posledica sklerotičnih procesov na malih arterijah. Volhard in Fahr sta zavzela skoraj isto stališče; popolnoma sicer nista opustila misli o vnetljivih procesih pri genuinih zgrbančenih ledvicah, toda ti procesi so po njihovem mnenju popolnoma drugačni, kakor bomo pozneje videli. Jores je identificiral genuine zgrbančene ledvice z rdečimi granuliranimi ledvicami, kar pa po mnenju Fahr a in Volharda ni popolnoma v redu, kajti s starim nazivom genuinih zgrbančenih ledvic je v kliničnem pogledu vezan pojem malignosti procesa, kar pa se je imenovanim avtorjem posrečilo dokazati, da ne velja vedno za rdeče granulirane ledvice. Omeniti pa moram, da Kaufmann v svoji patološki anatomiji iz leta 1922 pravi, da je obolenje ki ga imenujemo genuino zgrbančenje ledvic počasno, ki se vleče več let. Omenja pa tudi že Volhardovo in Fahrovo maligno formo. Rdeče granulirane ledvice, ki so posledica arterioloskleroze v ledvicah dajejo vedno sliko hipertonije, s katero pa ni vedno združena insuficienca ledvic, tako da more biti to obolenje dolgotrajno, kajti izpad ledvičnega parenhima na podlagi arteriosklerotičnih sprememb ni kmalu zadosten, da ne bi ledvice mogle vršiti svoje funkcije. Zaradi tega so mislili, da je potrebna še neka eksogena noksa poleg arterioskleroze, da dobimo maligno klinično sliko obolenja. Tako je Volhard mislil, da se pridruži še vnetje in je zaradi tega imenoval tako maligno obliko kombinirano. Fahr je mnogo razmišljal, kateri vzrok naj bi bil še tisti, ki se pridruži in napravi cel proces maligen ; nazadnje pa je vse domneve opustil in se odločil za maligni proces na samem ožilju, ki se razlikuje po njegovem mnenju od navadne arterioskleroze. Mnogo avtorjev, ki so se pečali s tem problemom, priznava, da moramo razlikovati med maligno in benigno obliko arteriosklerotičnega obolenja v ledvicah, ali pojavile so se težave glede patogeneze takega malignega procesa. Jores, Lohlein, Aschoff in Herxheimer so mislili, da sta to samo 2 stadija istega procesa. Jores in Paffrath sta mnenja, da je pri benigni sklerozi proces na malih arterijah in bolj cirkumskripten, pri maligni pa difuzno razširjen. Aschoff, Lohlein in Herxheimer pa mislijo, da je malignost nefroskleroze samo v napredovanju procesa, ki je že od začetka difuzen na arteriolah, a prehaja pozneje tudi na zanjke glo-merula.
Z arteriosklerotičnimi spremembami v ledvicah pa je v tesni zvezi hipertonija in hipertrofija levega srčnega prekata. V zvezi s tem so bile mnoge diskusije, kaj je primarno, ali so sklerotične spremembe na ožilju ledvic primarne in je hipertonija posledica istih ali pa je hipertonija primarna ter so spremembe na ožilju predvsem v ledvicah posledica hiperto-
nije. Na ta vprašanje, ni lahko odgovoriti. Poskušal pa bom analizirati tozadevne hipoteze, vsaj najvažnejše.
Takoj v začetku moram povedati, da se mi misel, da bi povečanje krvnega pritiska bil glavni faktor za sklerotične spremembe, ki jih vidimo mnogokrat v tako težki formi, ne zdi posebno srečna. Da pa ne bi povečani krvni pritisk imel nobenega vpliva na razvijanje sklerotičnih sprememb, tega seveda ne smemo misliti. Sklerotične spremembe sicer vidimo zelo pogosto in celo v mlajših letih; vendar pa bi morale biti še mnogo češče, ako bi bile posledica povečanega pritiska in ničesar drugega, kajti pritisk se jako pogosto povečava, čeprav samo začasno. Ako bi bilo tako občutljivo za povečanje pritiska tisto ožilje, ki je pod normalnimi pogoji vedno pod njegovim vplivom, bi mogli ožilje imenovati locus minoris resi-stentiae celega organizma, ako bi bil pritisk tisti faktor, ki prinaša glavno nevarnost za ožilje, da postane sklerotično. Opazili so že večkrat, da je obstojala hipertonija in z njo v zvezi hipertrofija levega prekata, da pa ni bilo na ledvicah in na drugem ožilju posebnih sprememb. Radi tega so avtorji ustvarili pojem esencijelne hipertonije. Jores, Löhlein in Hreck so postavili hipotezo, da je povečanje krvnega pritiska primarno. Munk je leta 1918 podal sliko genuine hipertonije. Ako bi bilo torej povečanje krvnega pritiska primarno, potem nastane vprašanje, kakšen je mehanizem, ki vodi do tega povečanja. Mogoče bi bilo, da neprestano cirkulirajo snovi v krvi, ki povečavajo tonus ožilja. Take snovi pa bi mogli dokazati z biološkimi metodami po Ehrmann-u ali Laewen-Trendelenburgu. Tozadevne preiskave, ki so jih vršili Bittorf, Kretschmer, O’ Connor in V o 1 h a r d pa so bile negativne. Krvni pritisk je na vsak način pod vplivom nervnega sistema, posebno pod vplivom vagusovega jedra v meduli oblongati. C e el en je našel v meduli oblongati na mestu, kjer mislijo da je vasomotorni centrum, degenerativne spremembe raznih stopenj v ganglij-skih celicah. Seveda pa to ne pomeni pravzaprav ničesar, ker so pri njegovem materijalu istočasno bile razvite zgrbančene ledvice. H. Borhardt je preiskaval 10 slučajev hipertonije in pri vseh našel tudi spremembe v ledvicah. V 8 slučajih je preiskaval tudi mesto vazomotornega centruma. V 6 slučajih ni našel tigroidne substance, protoplazma je bila homogena in deloma napolnjena s pigmentom. V 5 primerih je bilo tam mnogo corpora amylacea. V enem slučaju, pri katerem pa je bila uremija, je našel poleg degenerativnih sprememb na ganglijskih celicah tudi krvavitve. Tako nam ti podatki ne povedo ničesar, kar bi mogli porabiti za dokaz o genezi hipertonije. Eksperimentalno lahko z adrenalinom povzročimo povečanje pritiska. Wiesel, Munk, Schur in dr. niso mogli dokazati ničesar, kar bi govorilo za zvezo visokega pritiska s funkcionalnim ali organskim obolenjem supra-renalne žleze. Patološkim anatomom se ni posrečilo najti nobenih podatkov niti v obolenju žlez z endokrino sekrecijo niti v vegetativnem nervnem sistemu, ki naj bi povzročali hipertonijo. Neko izjemo seveda tvori M. B„ pri katerem imamo tudi povečanje pritiska, ali to pravzaprav ne spada pod
pojem esencijelne hipertonije. Mnogo več pa vemo o postanku tranzitornega povečanja krvnega pritiska. Tako povečajo pritisk duševni in telesni napori in razna vznemirjanja, znojenje, neurosis cordis in neurasthenia sploh, dyspnoe, abusus nicotini itd. To so pa tudi faktorji, kateri več ali manj vplivajo na razvitek sklerotičnih procesov na ožilju. Vprašanje je tedaj ali postane krvni pritisk konstantno visok šele tedaj, ko se že razvijajo sklerotične spremembe, ali pa mogoče pogostno tranzitorno povečanje pritiska, ki je dovoljno da povzroči hipertrofijo levega prekata s tem tudi ustvari neko stanje, ko postane pritisek konstantno visok, kakor razlaga G ei g el. Seveda je pa vprašanje ali je hipertrofija srca vzrok za povečani pritisk, kajti srce tudi dokler ni hipertrofiralno vedno razpolaga z neko rezervno močjo. Načini, kako bi moglo priti do esencijelne hipertonije, so mnogi; zato principijelno ne smemo zanikati obstoja take hipertonije. Tudi je mogoče, da neka snov, ki deluje škodljivo na ožilje in s tem povzroča sklerozo istočasno tudi vpliva na krvni pritisk in ga povečava (Senator, Jores in dr.). F ah r omenja, da se število esencijelnih hipertonij manjša, da skoraj vedno s pazljivimi preiskavami najdemo sklerotične spremembe ožilja predvsem na ledvicah. H. Borchardt, ki je pri vseh svojih 10 slučajih našel sklerotične spremembe na ožilju v ledvicah, pa se vprašuje, kaj je primarno: ali te spremembe ali pa pritisk. S stališča patološke anatomije pravi, da ni mogoče ničesar odločiti ne v tem ne v onem smislu ter se zavzema za tesno sodelovanje s kliniki v tem vprašanju.
To naj bi bilo samo nekaj misli o primarni hipertoniji. Moj glavni namen je, baviti se z vprašanjem: ali morejo spremembe na ožilju v ledvicah povzročiti povečanje pritiska. Kot znak predhodne hipertonije na obdukcijah redno najdemo pri kroničnih nefritidah in sklerotičnih spremembah na ledvicah hipertrofijo levega prekata, tako da lahko vedno zaključujemo, kadar na srcu samem ne najdemo vzroka za hipertrofijo levega prekata, da mora biti neki proces v ledvicah in se skoraj nikdar ne motimo. Paralelizmu med visokim pritiskom in sklerotičnimi spremembami ožilja v ledvicah je torej očividen. Ako gledamo ledvice z jako izraženo kronično nefritido in pa ledvice z jako izraženimi sklerotičnimi spremembami na ožilju, se ne bomo čudili, da je bil pritisk povečan in da je levi prekat hipertrofiral, četudi bi na ožilju v ostalih organih ne našli posebnih sprememb. Nekaj drugega pa je seveda, kadar sklerotične spremembe na ožilju ledvic niso jako izražene. Tedaj se nam vsiljuje vprašanje, ali je mogoče, da so te relativno male spremembe mogle biti vzrok za povečani pritisk, posebno ker je sistem ožilja v ledvicah razmeroma majhen v primeri s celokupnim ožiljem. V zvezi s temi spremembami se pojavlja vprašanje, v koliko je to spremenjeno ožilje slabše prehodno, koliko torej ovira krvotok. Vršeni so bili rentgenološki pregledi ožilja ledvic, ki so pokazali, da je ožilje zares težko spremenjeno in da se slabše polni, ali za naše vprašanje s tem nismo ničesar pridobili, kajti ni najvažnejše, koliko ovira krvotok težko spremenjeno ožilje v ledvicah, temveč koliko ga ovira še-le malo spre-
pOLlNERIN
Glikozid iz folia nerii oleandri, ki vpliva na srce.
Folinerin je kemično enoten glikozid s stalnim in popolnim digitalisovim učinkom. Ta učinek naglo nastopi z izrazito diuretično komponento. Folinerin obdrži več let nespremenjen učinek.
Stekleničica za kapljanje z 10 ccm vsebuje 4 mg Folinerina.
SCHERING A.G.
m
AKUTNA VNETJA
V VRATU IN GLAVI kakor n. pr.
VNETJE SREDNJEGA UŠESA VNETJE JEZIKA VNETJE VRATNIH BEZGAVK VNETJE LASIŠČA
ZNATNO UBLAŽUJE ZDRAVLJENJE POSPEŠUJOČI UČINEK
THE DENVER CHEMICAL MFG. Co.
NEW YORK U. S. A.
BRAČA JOVANOVIČ	ENGLESKA DROGERIJA
KNEZ MIHAJLOVA ULICA 33, BEOGRAD
menjeno. Za nas so mnogo važnejši poizkusi, ki jih je vršil P. K im me 1-stiel. Izpiral je ledvice in pri iem gledal, koliko časa je potrebno, da steče skozi ledvico 1 liter fiziološke raztopine pod pritiskom 140 mm Hg. Ugotovil je, da je za to povprečno potrebno pri normalnih ledvicah 4.3 min., pri kronični nefritidi povprečno 21.6 min., pri maligni sklerozi pa 17.2 min. Posebno mnogo se je bavil z ledvicami, v katerih so bile manjše sklerotične spremembe na ožilju. Razdelil jih je v 5 skupin z ozirom na to, koliko je proces napredoval in na katerih žilah je bil bolj izražen, na malih ali velikih. Našel je sicer, da je bil čas malo daljši, toda to podaljšanje ni bilo tolikšno, da bi mogel napraviti kakšen poseben zaključek, posebno še ker je pri poskusih take vrste treba vedno vpoštevati napake, ki lahko motijo. Zato se moremo ozirati samo na jasno izražene diference, ki pa so bile za ledvice nazadnje omenjene vrste premajhne (potrebnih ni bilo niti 6 minut). Videlo se je, da je ta čas malo odvisen od razširjenosti sklerotičnih procesov vse do tedaj, dokler šene začenjajo zlepljenja med zankami glomerulusa. Poleg tega je bil čas vedno malo daljši, kadar je izpiral ledvice nad 40 let starih ljudi brez ozira na to ali so bile sklerotične spremembe na ledvicah razvite ali ne. Avtor poizkusov zaključuje, da pasivno spremenjene žile v ledvicah niso mnogo slabše prehodne nego normalne, dokler intenzivnost teh sprememb ni posebno narasla in prešla tudi na glomerule in dokler se kapaciteta obtoka ne zmanjša, kar je vidno tudi na histološkem preparatu. Pristavlja pa, da ne more ničesar reči o zmanjšani prehodnosti, katera naj bi bila eksistirala intra vitam. Pri tem moramo misliti na aktivno udeležbo perifernih arterij pri krvotoku, kar je posebno povdarjal Hasebroek in kar je Senacs formuliral na sledeči način: „les artères sont des vrais coeurs sous une autre forme“. Pri nas se za to tezo posebno zavzema prof-Ignjatovski. Fahr pravi, da to še ni dokazano, ali principielno tega vendar ne smemo zanikati, kajti mišični sloj arterij je sposoben za kontrakcije, ki bi tudi mogle pospeševati oblok krvi. Neznano nam je seveda, koliko je s tem krvotoku pomagano. Ako izgubijo žile v ledvicah sposobnost aktivno sodelovati pri vzdržavanju krvotoka, potem lahko postane krvotok v ledvicah otežkočen že v času, ko histološko arteriole še niso preveč spremenjene. Posledica tega bi bila, da bi morala funkcija ledvic trpeti, kar bi bilo usode-polno z ozirom na važnost njih funkcije. Ledvice imajo v nekem oziru sorodno funkcijo kakor pljuča v tem namreč, da vršijo eliminacijo produktov metabolizma, kakor pljuča eliminirajo ogljikov dioksid. Ogljikov dvokis je pa tudi tisti faktor, ki preko dihalnega centra vrši regulacijo zadostnega izločevanja. Na podoben način si moremo zamisliti, da bi eksistiral neki mehanizem, ki bi reguliral zadostno izločevanje produktov metabolizma v ledvicah. Ako normalni krvni pritisk ni več zadosten, da bi vzdrževal normalni obtok krvi v ledvicah pri sklerotičnih spremembah na ožilju ledvic, potem more ta obtok v zadostni meri vzdržati povišani pritisk. Na ta način moramo zvišani krvni pritisk pri sklerotičnih spremembah na ožilju v ledvicah smatrati kot neki kompenzacijski faktor, kakor ga je smatral že
Cohnheim, ki naj zravna nesoglasje med potrebo dotoka krvi in abnormnim uporom, ki onemogočava potreben dotok. Dokazano je za kronično nefritis in za težke sklerotične spremembe na ožilju ledvic, da se pojavlja potreba po taki regulaciji, za lažje spremembe pa je pa tudi verjetno, kakor smo videli, da je regulacija potrebna. Pri težkih spremembah na ledvicah se tudi zmanjšuje sekrecijska površina ter je treba v tem pogledu nekega nadomestila, ki ga dobimo v pospešenem obtoku s pomočjo povečanega krvnega pritiska. Ker pa vemo, da se tudi povišan krvni pritisk zmanjšuje vsaj deloma in v začetnem stadiju še prav posebno, si to zopet lahko razlagamo na ta način, da pri zmanjšanem metabolizmu v času mirovanja in mirnega ležanja, zopet zadošča manjši pritisk in, da ledvice tudi z zmanjšano količino krvi lahko eliminirajo produkte metabolizma. Senator je poskušal z injekcijami parafina v arterijo v ledvicah, da bi dobil povečanje pritiska, ali ni mu uspelo. Bittorf je poskušal z oljnatimi emulzijami in se mu je posrečilo dobiti več ali manj povečan pritisk, ki je zopet padel, ko je skozi odprto veno izteklo nekaj krvi in olja. Težko je seveda eksperimentalno posnemati vse pogoje, ki se razvijajo pri arteriolosklerozi v ledvicah, ali ti skromni rezultati vsaj ne nasprotujejo pravkar omenjeni domnevi, čeprav je še ne morejo popolnoma potrditi. Kot protidokaz se večkrat navajajo velika razdejanja ledvic pri pielogenih procesih in pa ekstir-pacija ledvice in podobno. Popolnega dokaza ti ugovori ne morejo nuditi, kajti misliti moramo, da je za regulacijo pritiska potreben neki mehanizem. Ako pa neki faktor v tem mehanizmu, ki ga ne poznamo, manjka, potem se regulacija ne bo izvršila. Najverjetnejše je, da se regulacija vrši reflek-torno nervnim potom.
Tudi radi enotnosti tolmačenja je najbolje, da smatramo sklerotične spremembe v ledvicah za primarni vzrok povečanega pritiska, kajti v nasprotnem slučaju bi morali priznavali enkrat, da pritisk povzroča sklerotične spremembe v ledvicah, drugič pa, da je povečan pritisk posledica kronične nefritide, kar danes skoraj vsi avtorji trdijo. L o hi e in, ki je eden izmed najvnetejših zagovornikov primarne hipertonije, katera naj bi povzročala sklerotične spremembe na ožilju ledvic, misli, da do te skleroze pride na ta način, da neka toksična substanca zviša pritisk, ki je posebno usodepoln za arteriole v ledvicah, kajti one zadržavajo prevelik naval krvi do glomerulov; pri tem se obrabijo, postanejo sklerotične, nakar propadejo še glomeruli radi povečanega pritiska. Že samo ta misel, da bi glo-meruli trpeli radi pritiska šele potem, ko bi bile že arteriole sklerotične in bi torej slabše propuščale kri, nam ovrže to interpretacijo, kakor omenja Fahr. Bolje bi bilo, da polagama malo večjo važnost na toksično delovanje nekih substanc na stene arterij, ki postajajo na ta način sklerotične. Tudi je mogoče, da toksične substance istočasno škodljivo vplivajo na stene arterij v smislu sklerotičnih sprememb in obenem na povečanje pritiska, še preden so arterije sklerotične, kakor mislijo Senator, Jores i. dr. Aschoff (1928) pravi, da se vodi še živa diskusija, je-li povečanje pritiska primarno, dra-
ži-li neka snov žile direktno, povečava-li se pritisk indirektno radi motenj v žlezah z notranjo sekrecijo, radi motenj v delovanju simpatika ali radi sprememb v krvi. Ako bi se povečaval pritisk radi direktnega draženja ožilja, potem je vprašanje, odkod te snovi ali so eksogenega izvora (svinec) ali izhajajo iz hrane ali so infekcijskega izvora ali se pa tvorijo v organizmu kot produkti metabolizma. Tu gre za snovi, za katere ne bi mogli trditi niti v enem niti v drugem slučaju, da ne bi mogle delovati na stene ožilja v smislu primarnega razvijanja skleroze. Posebno produkti metabolizma se mi zdijo važni, saj gre za produkte metabolizma beljakovin, ki so kemično jako komplicirano sestavljeni in morejo dati najrazličnejše produkte razgradnje, izmed katerih vsaj za nekatere vemo, da so jače toksični ; lahko pa si mislimo, da se v organizmu vedno nahaja nekoliko takih produktov, ki niso čisto irelevantni, čeprav niso direktno uničujoči toksini.
V	problemu, zakaj se v organizmu razvijajo znaki staranja, je stara misel, da v tem pogledu mnogo vplivajo produkti, ki nastajajo v debelem črevesu, pod vplivom bakterijelne flore, torej med drugim tudi produkti beljakovin. Ali so snovi, ki delujejo v smislu skleroze ožilja, tudi iz črevesja ali se tvorijo kje drugje v organizmu, je irelevantno za naše vprašanje, kajti v enem in drugem slučaju morejo biti produkti beljakovin. Znano nam je, da se po klimakteriju razvijejo v uterusu in v ovarijih težke sklerotične spremembe ožilja. Postanek sklerotičnih sprememb v teh organih in v tej dobi si nikakor ne moremo razlagati samo iz spremembe pritiska. Ko organ preneha funkcionirati, se vendar radi tega v njem ne zvišuje pritisk-Ako bi smatrali, da je povečanje pritiska primarno, potem bi si samo na podlagi tega nikakor ne mogli razložiti teh sprememb. Tudi so stene arterij v uteru in v ovarijih preveč zadebeljene, da bi si mogli misliti, da je to samo redi tega, ker je cirkulacija slabša, da ne bi lumen ostajal nekako prazen. Popolnoma v skladu z genezo skleroze sploh pa so lahko te spremembe relativno bolj izražene, če si mislimo, da vplivajo v smislu razvijanja skleroze neki produkti metabolizma. V teh organih namreč se po klimakteriju vršijo regresivne spremembe in nič čudnega ni, če nastajajo tam produkti razgradnje beljakovin v večji množini, kot drugod, kateri se tudi dalj časa tam zadržavajo, ker organ pač ne funkcijonira kot prej in je cirkulacija na ta način slabša. Tako bi nam bilo lažje umljivo jače razvijanje sklerotičnih sprememb v teh organih in razvijanje skleroze sploh. Nej omenim, da sem videl v desni ledvici pri neki 4-letni deklici težke nekrotične spremembe v stenah manjših arterij; v nekaterih glomerulih so bile zanke zlepljene in deloma napolnjene s fibrinom. Bila je popolna age-nezija leve ledvice. V drugih organih so bile arterije samo zadebeljene.
V	spodnji krpi levih pljuč je bila v spodnjem delu luetična kongenitalna intersticijelna pneumonia. Tu se torej lepo vidi, kako so v ledvici, ki je bila gotovo funkcijonalno preobremenjena, spremembe na ožilju mnogo težje nego v drugih organih. Vendar pa tudi tu ni funkcijonalno mehanični moment tisti faktor, ki je zakrivil te spremembe. Funkcijonalno mehanični moment ne bi
mogel dovesti do nekroz. Niti to ni gotovo, da so te nekroze nastale samo pod vplivom luetičnega toksina, ki je radi prevelike obremenitve ožilja v ledvici tu toliko bolj poškodoval stene arterij, temveč je mogoče, da se je radi pojačane cirkulacije v ledvici, ki je bila sama, nakopičila tu večja količina toksina in da bi morali za toliko diferentno dejstvo iskati vzrok v povečani količini toksina v prvi vrsti in šele v drugi v mehanično funkci-jonalnem momentu.
Patološko-anatomska slika v ledvicah je odvisna od tega, ali je sklerotični proces lokaliziran predvsem na večjih ali pa na manjših arterijah. Razlikovati moramo torej med arteriosklerozo in arteriolosklerozo, pri katerj pa moramo zopet ločiii benigno in maligno formo.
Arteriosklerotične znake na ledvicah vidimo mnogokrat v zvezi s težjimi ali lažjimi arteriosklerotičnimi spremembami na aorti in drugem ožilju. Največkrat vidimo na površini zvezdasta uvlačenja z zrnatim dnom, bolj redko vidimo celo površino grobo granulirano. Na prerezu vidimo večje arterije, kako so njihove stene zadebeljene in kako lumen zija. Histološko se nahajajo na arterijah hiperplastično hijalinske spremembe. Vidi se, da glomeruli in kanali ledvic niso v večjem številu trpeli od teh sprememb na arterijah. Spremembe, ki smo jih našli, niso klinično bile posebno velikega pomena. Levi Ventrikel ali ni hipertrofiral ali moremo smatrati, da je hiper-trofiral radi jače izražene splošne arterioskleroze, a ne toliko radi sprememb v ledvicah, ki so premajhne, da bi povzročile hipertrofijo. Poleg tega pa so to večinoma pojavi starejših let, ko tudi drugi organi ne funkcijonirajo več tako živo in ko je srce samo manj sposobno za hipertrofijo. To so '^momenti, radi katerih se navadno ne javlja večje povečanje krvnega pritiska iz realnih vzrokov.
Arterioloskleroza, ki jo pa ne moremo vedno popolnoma ločiti od arterioskleroze je večjega pomena. Makroskopska slika ledvic je različna. Ako so spremenjene samo male arteriole, potem bo površina finejše gra-nulirana; ako pa so poleg tega tudi večje arterije, bodo granulacije večje in manj enake po velikosti. Mogoče je celo, da ostane površina skoraj popolnoma ravna in gladka; v tem slučaju so lahko ledvice celo povečane. Pred vsem nas zanima mikroskopska slika. Arteriole, vaša interlobularia in afferentia, imajo zadebeljeno intimo, v kateri se javljajo regresivne metamorfoze, hijanilizacija in mastna degeneracija. Na malo večjih arterijah prihaja do izraza elastično hiperplastično zadebelenje intime. Tudi medija more hipertrofirati. Posledice sprememb na arteriolah se javljajo v prvi vrsti na glomerulih. Glomeruli lahko kolabirajo, ako ne dobijo dovolj krvi in pozneje hialinizirajo. Lahko pa proces hijalinizacije direktno prehaja potom aferentne arteriole na zanke glomerula. Tretji način je mogoč, da namreč prehaja proces z Baumanove kapsule na glomerulus ter fibrozno tkivo nekako obkoli glomerulus od vseh strani, ki mora nazadnje hijalini-zirati. Kanalikularni sistem, ki pripada hijaliniziranim glomerulom atrofira ter počasi prihaja na njegovo mesto vezivno tkivo. To se zgodi iz dveh
Sl. 4
A d slučaj 1 a
A d slučaj 1 b	Sl. 6.
Sl. 5.
Ad slučaj Ib,
Sl. 9.
Ad slučaj 3a	Sl. 10.
A d slučaj 3b
vzrokov. Kanali atrofirajo radi neaktivnosti in pa ker so radi spremembe na arteriolah slabo preskrbljeni s krvjo. Pri arteriolosklerotičnih spremembah na ledvicah pa prihaja do povečanja krvnega pritiska iz realnih vzrokov. Smrt nastopa ali radi interkurentnih obolenj ali zavoljo insuficijence srca, ki je posledica hipertonije poleg eventualnih drugih vzrokov, ali radi apo-pleksije. Redkeje pa se zgodi, da arteriolesklerotične ledvice postanejo insuficientne ter da nastopi smrt zaradi uremije. V tem slučaju se tudi histološka slika malo spremeni in sicer v kvantitativnem kakor tudi v kvalitativnem pogledu. Število propadlih glomerulov je povečano radi težjih sklerotičnih sprememb na arteriolah; vendar je pa to zelo različno, tako da si mnogokrat samo na podlagi histološke slike ne bi mogli razložiti renalne insuficience. Vpoštev pridejo še drugi ekstrarenalni faktorji. Predvsem moramo misliti na stanje srca. Dokler je srce dovolj jako, vzdržuje obtok krvi v ledvicah na tisti stopnji, ki je potrebna, da ledvični parenhim izločuje v zadostni meri snovi, ki jih ledvice tudi normalno izločujejo in to tudi tedaj, ko	je	parenhim že precej	reduciran in poškodovan. Ako	pa
je srce oslabelo	ali	ako način živijenja	in prehrane stavi večje zahteve	na
ledvice, potem lahko postane njihova funkcija nezadostna že v času, ko bi z ozirom na makroskopsko stanje organa in celo z ozirom na histološko sliko pričakovali še dobro funkcijo. Tako je češča renalno-kardijalna insu-fijenca ledvic kot pa čisto renalna. Kot kvalitativne spremembe, ki se javljajo v tem stanju, vidimo nekroze zanjk v glomerulih in pomnoženo število jeder, kar je posledica	delovanja snovi, ki se	ne izločajo dovolj hitro ter se	na
ta način zadržavajo	v ledvicah tako, da	se javljajo posledice tega zadrža-
vanja v ledvicah samih že v času, ko za splošni organizem še ni opažati nedovoljne funkcije ledvic. Povečanje števila jeder v glomerulih moramo smatrati kot znak vnetja, popolnoma analogno kot vidimo pojavo perikardi-tisa in gastroenteritisa v toku uremije. Insuficijenca srca neugodno vpliva na ledvice; poslabšanje stanja ledvic pa zopet na srce, tako da imamo neki circulos vitiosus.	(Nadaljevanje sledi).
Dr. DERGANC FRANC
O OSTEOSINTEZI1
Dovolite mi, da predno referiram o osteosintezi po Magnusu, ki smo jo letos prvič uporabili na II. kirurškem oddelku obče državne bolnice v Ljubljani, omenim na kratko indikacije in vrste osteosinteze.
Terapija kostnih prelomov je v glavnem obsežena v dveh pojmih: repositio in retentio.
Na II. kirurškem oddelku v Ljubljani se držimo principa, da reponi-
1 Referat sem sestavil na izpodbudo šefa dr. Lavriča. Hvala mu, prav iako vsem drugim zdravnikom II. kirurgiškega oddelka, ki so mi pomagali z nasvetom in demonstracijami.
ramo in retiniramo kostne prelome, če le mogoče na konservativen, nekrvav način. Operiramo jih le:
1.	če nam repozicija fragmentov pod kontrolo rentgena in v narkozi ne uspe na konservativen način in
2.	če nam repozicija za trenutek uspe, vendar pa se fragmenti ne dajo zadržati v reponirani legi, ker se takoj, čim neha nanje delovati reponira-joča sila, spet dislocirajo.
Da je temu res tako, naj povedo tele številke: V treh letih je bilo operiranih vsega skupaj 45 kostnih prelomov, letno pa jih imamo 600 do 700.
Vedno operiramo frakture patellae, olecrani, abrupcije tuberositatis tibiae, calcanei z veliko dislokacijo. Cesto so na konservativen način ire-ponibilne poševne frakture femoris, cruris, humeri, posebno antibrachii, cla-viculae in pa frakture v sklepih in njihovi bližini.
Pri operaciji vidimo, da je često dovolj, da fragmente precizno repo-niramo. S tem se njihovi zobati konci zaklinijo drug v drugega in že to je zadostna retencija. Večinoma pa jih moramo zadržati v reponirani legi s posebnim materijalom in posebnim aktom, ki ga imenujemo osteosintezo.
Razen pri kostnih prelomih rabimo osteosintezo še pri kostnih transplantacijah in raznih drugih operacijah na kosteh.
Materijal, ki ga rabimo pri osteosintezi je : katgut, svila, les, galalit, slonova kost, ebonit, razne kovine in redko—kostni transplantati. Večinoma torej organizmu tuj materijal, ki se ne resorbira. Ta materijal drži fragmente v reponirani legi, vsedotlej, dokler ne prevzame te funkcije novo stvorjeni kalus. Tedaj postane ta materijal za organizem nepotreben tujek corpus alienum, ki je v najboljšem slučaju za organizem indiferenten, večinoma pa škodljiv. Ovira dokončno konsolidacijo fragmentov, povzroča cirkumskripte reaktivne procese, posebno v obliki ostitis rareficiens, nekroze kostnih delcev in s tem dolgotrajne fistule. Kovinast materijal povzroča električne tokove, ki dražijo mišice in živce; topi se v organskih sokovih in inbibira s svojimi solmi na široko sosedno tkivo; sensibilizira organizem napram njim, kar je vzrok stalno ponavljajočim se urtikarijam, dela bolečine in nekaterim občutljivim ljudem psihično neznosen občutek tujka v lastnem telesu. Radi-tega je često potrebno, da ta materijal odstranimo iz organizma.
Pri prvotnih načinih osteosinteze, ki jih hočemo imenovati trajne osteo-sinteze, se materijal uporablja tako, da ga je mogoče odstraniti samo s ponovno operacijo, kar je neugodno za bolnika in operaterja. Raditega se je proti vsaki vrsti te trajne osteosinteze razvila in uveljavila odgovarjajoča vrsta temporarne ali odstranljive osteosinteze, pri kateri se še a priori materijal uporablja tako, da ga je mogoče vedno, kadar se nam zahoče, brez muje odstraniti in ga tudi vedno odstranimo.
Najidealnejša osteosinteza bi bila ta, da bi se dali fragmenti zlepiti s kakim organizmu sorodnim lepilom, ki se hitro strdi. Po brezuspešnih poskusih z zmesjo mavca, rivanola in vode in z raznimi organskimi lepili uporabljamo danes samo preproste mehanične metode.
Najenostavnejši način osteosinteze je ta, da zbijemo fragmente skupaj z žeblji. Poznali so Magnusov odstranljivi žebelj za frakture colli chi-rurgici humeri in neodstranljivi Smith—Petersonov-žebelj za frakture colli femoris. Mi uporabljamo z uspehom tudi tanke Beckove žeblje, ki jih zavrtamo v fragmente s Kirschnerjevim vodljivim svedrom in ki jih z lahkoto odstranimo. Sem bi spadala tudi osteosinteza z Gussenbauerjevimi spojkami.
Drugi način osteosinteze je ta, da fragmente medsebojno fiksiramo z vijaki, ki so spet odstranljivi in neodstranljivi.
Tretji način je ta, da premostimo fragmente s kovinastimi ploščicami, ki jih fiksiramo ob kost z vijaki (po Lambotte-u, Lane-ju), z žico (po Trojan-u), s kovinastim trakom (po Purham—Putti-ju). Francozi so proti tej vrsti trajne osteosinteze izdelali odgovarjajočo temporerno. Plošča (šina, fixateur) se nahaja izven kosti in fiksira v dobri medsebojni legi žeblje ali vijake, ki so perkutano zabiti ali zavrtani v kost in s katerimi so se fragmenti tudi reponirali. Teh dveh načinov nismo nikdar uporabili, ker se vijaki v kosti zelo hitro zrahljajo in s tem osteosinteza popusti.
Pri četrtem načinu fiksiramo fragmente v reponirani legi z zagvozdo, čepom (Bolze), ki ga zabijemo v medularni kanal obeh fragmentov. Kirsch n er-jev čep je tenak, kovinast žebelj, ki z enim koncem prebode corticalis in mehke dele in moli na prosto tako, da se lahko odstrani. Te medularne zagvozde okvarijo medulo ossium in zato uporabljata j ust in Foerster kortikalne čepe, ki so pa mogoči samo pri kosteh z močno razvito corticalis.
Peti in najbolj uporabljani način osteosinteze je šiv kosti. Za fiksacijo fragmentov rabimo niti iz katguta, svile, najčešće pa iz kovine. Le redko uporabljamo nit tako, da jo napeljemo skozi v kost izvrtane luknjice in njena konca zavozljamo. Nit se namreč zareže v kost in s tem šiv popusti. S tujkom pa je tudi ovirana tvorba endostalnega kalusa. Sofoterov hoče priti v okom prvi neugodnosti s svojim šivom v obliki mufa, Peri-valski pa drugim s svojim šivom v obliki osmice skozi cortikalis. Ta način kostnega šiva smo prisiljeni rabiti pri čisto transverzalnih prelomih. Boljše pa je, če jih spremenimo tako, da njihove fragmente odgovarjajoče narežemo v poševne prelome, nakar ovijemo okoli njih nit. Ta način kostnega šiva imenujemo serklažo in je danes splošno v rabi.
Jasno je, da čim bolj napnemo nit okoli kosti, tembolj se koaptirajo fragmenti, kar je za tvorbo kalusa velikega pomena. Sila, ki napenja nit, je sila operaterjevih mišic, ki jo pa vodi operaterjev razum. Ta zahteva od serklaže:
1.	da se nit čim tesneje ovije okoli fragmentov in jih s tem tudi pre' ciznejše reponira, a da se pri tem delu mišična sila čim najbolj ekonomično uporabi ia
2.	da napon niti ne popusti tudi potem, ko neha delovati nanj sila.
Prva zahteva je bila rešena z izumom Kirschner-jevih klešč za na-
pon žice. Klešče po Borhardt-u, Demel-u, Petrivalskem so samo modifikacija Kirschner-jevega principa.
Druga je rešena na več načinov. Kirschner fiksira napon žice tako da njena prosta konca zacini. Borchardt napravi na enem koncu žice zanko, skozi katero potegne drugi konec in ga preko zanke enostavno za* pogne, ali pa nanj fiksira matico z vijačkom tako, da se ta konec ne more izmuzniti skozi zanko. Dem el priporoča najstarejši način, ki ga izvede samo s svojimi kleščami, to je, da žična konca zavije. Novost v serklaži je serklaža po Purham—Putti-ju. Za šiv se ne uporablja žica, ampak kovinast trak, ki manj okvari kost. Napne se s posebnim instrumentom, fiksira pa po principu Borchardt-a.
Vsi načini serklaže spadajo v vrsto trajnih osteosintez, to je, da se dajo odstraniti samo s ponovno operacijo. Zato je nastala do serklaža posebno, kadar se je rabila pri kostnih transplantacijah, še tretja zahteva, namreč ta, da se serklaža enostavno lahko odstrani.
Ta zahteva je dobila opore še v dejstvu, da še tako precizno izvedena serklaža s časom popusti radi razpada žice. Vzrok temu so na M a g-nus-ovi kliniki našli v elektrokemičnih procesih, ki se pojavljajo v kovini, potopljeni v organske sokove.
Toda, kako odstraniti žico, ki leži globoko pod mehkimi deli ob kosti ? Dva načina sta možna. Ali, da šivamo s katgutom, katerega konca fiksiramo z magnezijevo plombo, kar se vse skupaj v organizmu sčasoma re-sorbira. Tako dela Schede, ali pa kako? Prvi je prišel Guleke pri svojih kostnih transplantacijah na misel, da je izpeljal zamotana konca žice iz rane. Notiral si je število in smer prepletov in je, ko je prišel čas, da odstrani šiv, odmotal preplete žic in žico potegnil ven. Seveda je bila metoda nesigurna, konca žice sta se včasih še bolj zamotala in potrebna je bila ponovna operacija.
Uporabljajoč Guleke-jev princip in nasvet svetnika za tehnične patente iz rudarskega mesta Bochuma,
Ohnesorge-ja je leta 1926 idealno rešil zahtevo po odstranitvi serklaže, pa tudi ostali dve zahtevi, ki jih imamo do nje, prof. Georg Magnus.
Iz priloženih skic se vidi, v čem obstoji tehnika in instrumentarij za šiv kosti po Magnus-u.
Okoli kosti se ovije z Deschamp-som žica. Njena konca se napeljeta skozi cevko, ki mora biti tako dolga, da moli po končani operaciji iznad zašite kože. Cevke narežemo v potrebni dolžini med operacijo s pilo. Žica objame kost tesno tako, da se njena konca, ki gledata iz cevke, udeneta v
Specifična terapija vegetativnih nevroz
Simpatikotonija
Tahikardija
Migrena
Urtikarija
Hipermenoreja
6YNER6EN
Vagotonija
Angina pectoris
Krize radi strahu
Epilepsija
Spazme
Hiperemija
Dismenoreja
Amfotonija
Labiliteta vegetativnega živčnega sistema Vazonevroze Basedovv Nočno znojenje Nevroze v klimakteriju
BELLADENAL
BELLERGAL
CHEMISCHE FABRIK VORM. SANDOZ-BASEL (SCHWEIZ).
CODELUM
Or. WANDEM
CODEINUM
PHENYLAETHYLBARBITURICUM
NADKRILJUJE DELOVANJE CODEIN A,
TOKSIČNOST PA JE ZNATNO MANJŠA
Cevčica z 20 tabletami a 0,01 g Din 20'—
* z 20	„ a 0,02 g „	30‘—
pošilja na "zahtevo Dr. A. WANDER D
• dietetskih preparatov ZAGREB _____—-------------------------i______
CHEMOLABOR
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 17
V BLIŽINI KOLODVORA
Opreme za ordinacijske in operacijske sobe, instrumentarij, aparati vseh vrst, brizgalke, svila, igle, gumasti predmeti, vata, ovojni SaOlO kvalitetno blago in obvezilni materijal, mikroskopi itd. itd.
ROBOR
za ojačenje živčne in telesne moči. Jako posrečena kombinacija glicerofosfata, arsena, mangana, oreha Kola in strihninovega oreha. Orig. steki. 130 gr. Sirup prijetnega okusa.
SKALIN
proti kašlju in prsnim boleznim. Sigurno in zanesljivo zdravilo za vsa obolenja dihalnih organov. Orig. steklenica 140 gr. Sirup prijetnega okusa.
REAL PILULE
Kombinirani rastlinski in organski Iaksans. Dovršeni regulator prebavnih organov. Orig. zavitki: škatlja z 25 pilulami.
CAMPHOSOL injekcije
10% - vodena raztopina sulfoniranega preparata japonske kafre. — Subkutano, intravenozno in intramus-kularno. V ampulah po 1,1; 2,2; 5 in 10 ccm.
CAMPHOSOL draže
sulfonirani preparat naravne japonske kafre v subst. Orig. zavitki: škatlja z 20 dražejami a 0.10
CAMPHOSOL-CHININ injekcije
Camphosol 0.20 in Chinin 0.20 vodena raztopina v 2 ccm.
CAMPHOSOL-CHININ draže
Camphosol 0.10 in Chinin 0.10
HI D RO GEN TABLETE
Hydrogenium hyperoxidatum v močnem stanju vsebuje 35% Hs02. Pakirano v cevkah po 10 in 20 tablet a 1 gr.
KEMIJSKO-FARMACEVTSKI LABORATORIJ
MIŠKOVIĆ IN KOMP.
BEOGRAD, SARAJEVSKA ULICA BROJ 84.
ključ, ki teče v posebnem ležaju, pritiska cevko ob kost in s tem napenja žico, kakor napenja vijolinski ključ v vratu vijoline struno.
(Prvotno je Magnus uporabljal za napon žice Borchardt-ove klešče) : Napon žice se obdrži tako, da se prosta konca žice zapogneta ostro preko svobodnega roba cevke in 1 cm od cevke odščipneta. Šiv drži. Žica in cevke so iz nerjavečega AV2 jekla, ki je trdno dovolj, da se tako tanki rob cevke ne zatrga, ko zapognemo čezenj žico pod velikimi naponom. Običajno se fragmenti fiksirajo najmanj z dvema Magnus-ovima šivoma. Nad njimi se zapro mehki deli in koža, ki se jodira, kakor se tudi jodi-
rajo iz nje moleči „dimniki“. Vse skupaj se sterilno zakrije. Sledi fiksacija uda v mavčevi obvezi ali longeti.
Ko se fragmenti konsolidirajo in lahko serklažo odstranimo, odščip-nemo iz cevke moleča zapognjena konca žice, cevko snamemo, en konec žice tik nad kožo odščipnemo, za drugega pa potegnemo žico ven. Za to ni potrebna nobena anestezija. Ranica v koži se jodira, sterilno pokrije in ud ponovno z mavčevo longeto ¡mobilizira, če je potrebno.
Tehnika in instrumentarij te serklaže sta zelo preprosti, kakor so preproste vse dobre reči. Očitajo ji pa možnost infekcije. Ob sterilnem delu in obvezi se infekcije ni bati, saj deluje cevka kot dren in znano je, da dreniramo tudi čiste rane, če sumimo na možnost infekcije. Lahko pa porabimo Magnus ov kostni šiv tudi kot trajno osteosintezo, kot dela to Bauer, ki vzame cevko čisto kratko in zapre nad njo mehke dele. Seveda je s tem zgrešen glavni cilj Magnus-ov, to je lahka odstranitev šiva, kar je eden najvažnejših pogojev za dokončno konsolidacijo fragmentov, posebno pa za dokončno zrast kostnih transplantatov z njihovo novo koščeno okolico.
Na II. kirurškem oddelku smo letos prvič uporabili kostni šiv po M a g-nus-u in to dosedaj v treh slučajih z uspehom. Pravijo, da več pove najslabša skica, kot najboljši opis, zato prilagam rentgenograme teh treh slučajev s potrebnimi pripombami.
Ad 1. a) in b) Pseudarthrosis post osteomyelitidem. Transplantacija sec. Lexer. Transplantat se fiksira z Magnus-ovimi šivi, kise po treh tednih odstranijo. Transplantat se je lepo vrasel (sl. 4—6).
A) 2. a) in b) Na noben krvav način reponibilna fractura cruris. Tibija se operativnim krvavim potom reponira in fragmenti fiksirajo z enim M a g-nus-ovim šivom, ki se po petih tednih odstrani. Konsolidacija dobra, rana čista (sl. 7—8).
Ad 3. a) in b) Fractura antibrachii pri kateri je repozicija mogoča, ni pa mogoče fragmentov zadržati v ugodni legi. Siv radiusa po Magnus-u ki se odstrani po treh tednih. Konsolidacija dobra, rana čista (sl. 9—10).
Iz II. kirurg, oddelka, obče državne bolnice v Ljubljani. Sef : dr. Lavrič Božidar.
RÉSUMÉ:
Bericht über 3 Fälle von Knochenoperafionen, bei denen der Knochen mit dem Instrumentarium nach Prof. Georg Magnus genäht wurde. Es handelt sich um eine Pseudarthrose nach Osteomyelithis tibiae mit einer Knochentransplantalion nach Lexer. Der 2. und der 3. Fall betraf Knochenbrüche, die auf konservativem Wege nich zu reponieren waren.
Kurze Übersicht über Anwendung, Methoden und Indikationen der Osteosynthese.
LITERATURA:
Zentralblatt für Chirurgie letniki 1925 do 1933.
Der Chirurg leta 1932.
Bier—Braun, K ü m me 1 —S au er b r u ch, Schmieden, Chirurgische Opérations
Lehre.
Kirschner Nordmann: Die Chirurgie.
Kleinschmidt: Chirurgische Operationslehre.
Gradojevič: Ortopedia.
Bajc: Zdravniški Vestnik 1936.
Dr. IGOR TAVČAR - LJUBLJANA
CHOLELITHIASIS IN GRAVIDITETA
Nadaljevanje in konec
Takih zapletenih vprašanj ima holesterinska preosnova nešteto. Prav radi tega se ponovno vračam h kemiji, ki je šele od 1.1932—1933 po zaslugi Wilanda posebno pa še Windausa, dobila stvarnejšo podlago, tako, da nam ni treba več govoriti o hipotezah, vsaj ne takrat, kadar gre za kemično stran tega vprašanja. Fiziološka stran je do danes precej za-meglena.
Sele pred nekaj leti so se začeli kemiki zanimati za alciklične organske spojine, izmed teh igrajo vidno vlogo cyklo-pentano perhydro-phenan-treni. Ena grupa teh fenantrenov so sterini, katere moramo danes smat-
rat! po Windaus-u za izvor vseh drugih cyklo-pentano-perhydro-phenantre-nov. Sterini, od katerih poznamo danes trojico, so holesterin, ergosterin in stigmasterin. So primarni sestavni deli organičnega staničevja. Kdor se zanima, kako so kemiki iz sterina izvajali vse ostale cyklo-pentano-phenan-threne, si mora to prebrati v izvirnih delih. Nas zanima v prvi vrsti holesterin, katerega dokončno formulo po Windau s-u navajam tukaj:
CH,
CH2 I CH
/	\	I	/	'
ch2 c
CH, I	i
CH2 i CH CH-
/	\	I / \	/
CH2	C	CH
I	I
HOCH	C	CH2
\ / ^ /
CH2 CH
CH,
/
CH
\
ch2-ch2
ch2
ch2
ch2
I
CH-CH,
I
CH,
Nadalje naj naštejem še najvažnejše spojine, torej kemične derivate, katere so kemiki izvajali iz holesterina in ki nas nekoliko zanimajo z ozirom na vprašanje, katero rešujemo. To so v prvi vrsti ženski seksualni hormoni in sicer iz oestronske skupine:
O
CH, CH,
CH,
OH
CH, J.
CH OH
/	\ 1	\	/	\ /	\ /
ch2	C	(N X o-	CH,	C I	CH
1 CH ĆH	CH	CHŽ	CH CH	CH-	-ch2
// \ / \	/		^ \ / \	/	
CH C
I	II
C	C
/ = / \ / OH CH CH«
CH
I
ch2
1. Folikularni oestron.
CH	C
I	II
C	C
/ ^ / '
OH CH
CH
CH,
\ / ch2
2. Östriol.
Oestron je bil 1.1929 v kristalni obliki dobljen iz seča nosečih žen in to skoraj istočasno od Doisy in Butenanda.
Oestriol je bil izoliran 1.1929, odnosno 1930 prvič od Marrian-a iz seča nosečih žen. Nimam namena govoriti o bioloških odnosno fizioloških učinkih teh in sorodnih ženskih seksualnih hormonov. Nas zanima samo dejstvo, da se v nosečnosti pojavijo v seču žene. O hiperholesterinemiji v nosečnosti bom govoril še kasneje. Zanimiva so dognanja, da hiperholeste-rinemija v prvih treh mesecih nosečnosti komaj prekorači fiziološke meje, da pa potem strmo in naglo raste. O seksualnih hormonih pa prav tako
vemo, da se jih da izolirati iz seča nosečih žen v prvih mesecih v majhnih množinah (nekako 300—600 ME na liter), med tem ko njih množina proti koncu nosečnosti naglo narašča. Mogoče je celo dokazati 6000—10.000 ME v 7. do 10. mesecu nosečnosti. Će pogledamo konstitucionalne formule oestronske skupine ženskih seksualnih hormonov na eni in holeste-rina na drugi strani in če pomislimo, da se je kemikom že posrečilo izvajanje teh iz holesterina, potem bi mogli gledati na hiperholesterinemijo v nosečnosti kot na nekak pojav zastoja, ali preobremenitve s še ne predelanim kemičnim izhodnim materijalom seksualnih hormonov. Ta kemični izhodni materijal se je najbrže pojavil kot posledica nepričakovane motnje kemičnih procesov gravidnega organizma. Drugih spojin ne bom našteval, ker nas pri našem vprašanju ne zanimajo pobliže.1
Od tega, čisto kemičnega vprašanja, ki bi ga moral razložiti za to poklicani, se vrnimo k fiziološkim vprašanjem, odn. k hipotezam holesterinske preosnove.
Prvo, kar nas zanima, kot sem že omenil, je pojav hiperholesterine-mije. Danes poznamo najvažnejšo hiperholesterinemijo iz poskusa z odstranitvijo obeh nadledvic. Slede tem poskusom se je logično sklepalo, da uravnava nek, tej važni žlezi z notranjo sekrecijo lasten hormon, holeste-rinski nivo v krvi. Ta hormon izvira iz nadledvične skorje in ga imenuje današnja fiziologija cortin, poznamo ga pa iz farmakološke industrije pod imeni „supracortin“, „cortisupren“ itd., za razliko od adrenalina, snovi, ki jo ustvarja nadledvična sredica.
V intermediarni preosnovi človeka pa igra poleg holesterina še drug lipoid, to je lecitin, veliko vlogo. Ni še jasno, katera notranjih žlez regulira fiziološki nivo tega lipoida, morda tudi nadobist s kakšnim še neznanim hormonom. Zanimivo pa je, da nastopata ta dva lipoida včasih tako, da prevladuje eden, dočim je drugega manj, torej tako, da imamo ali hiperholesterinemijo in hipolecitinemijo ali pa obratno. Lecitin je važna gradbena substanca našega živčnega sistema. Ugotovitke, ki nam kažejo, da sta si holesterin in lecitin na presnovni tehtnici nasprotna, povzemam iz nevrologije.
Tako imamo pri avitaminotičnih neuritidah, kot je n. pr. beri-beri, ali pri neuritidah v nosečnosti, opraviti s pojavom hiperholesterinemije. Za toksično, odnosno infekcionozno neuritido, naj omenim, kot glavnega zastopnika, luetično neuritido, hiperlecitinemijo. Beri-beri neuritida nastopa, kadar hranimo poskusno žival z oluščenim rižem, v takih primerih zasledimo vedno padec lecitinovega nivoja v krvi. Če pa dodamo hrani neolu-ščeni riž, se neuritida izboljša in nivo lecitina stopa. Prav zanimivo je pri tem poskusu še to: zboljšanje dosežemo mnogo hitreje, če dajemo poleg
1 Kogar bi pa to zanimalo, mu priporočam Windaus-ovo predavanje, ki ga je imel 21. decembra 1934 pod naslovom „Sterine als Ausgangsstoffe für Hormone. Vitamine und andere phisiologisch wichtige Verbindungen* Weidmann Buchhandlung 1. 1935, odn . dr. B r e d e r e ck-jeva knjiga z naslovom „Vitamine und Hormone ihre technische Darstellung*. Herzet, Lipsko 1. 1936.
ŽEPNI POLA
za kvantitativno določitev sladkorja in beljakovine v seči diabetika. Trodelno vidno polje, točnost do 0,1%. Preprost in priročen; povsod poraben, tudi ambulantno, s prosto roko kakor tudi na stativu, pri vsaki poljubni beli luči in pri dnevni svetlobi. Opazovalna cevka je dolga 947 mm.
Tiskovine brezplačno od
ČARE. ZEISS - JENA
-%T 1“ ?,fW7 ¥	GENERALNO ZASTOPSTVO
«	ZA JUGOSLAVIJO
Beograd, Mil. Draškovića ul. 9 - Pošt. pretinac 411-Tel. 23-500
D. R. P., Jugoslov. patent.
Elastični brzi povoj za rane v mali kirurgiji
Elastični Hansaplast je indiciran pri vseh vrezninah, vtrganinah, odrgninah in opeklinah, pa tudi pri umazanih ranah. V zaščitnem povoju služi kot zdravilni obliž pri furunklih itd.
Hidrofilna kompresa je antiseptično impregnirana z YXIN-om. Bakteriološka lastnost Yxina je utemeljena po oligodinamičnem učinku ionov srebra. Yxin ima močan in trajen učinek ludi v globino in niti najmanj ne draži. Poleg tega dezodorira in je sam popolnoma brez duha. Vpliva dobro granulirajoče in epitelizirajoče.
Elastični Hansaplast ne ovira gibanja na noben način. Nekaj kvadr. cm pogostoma zadostuje popolnoma mesto voluminoznih in dragih povojev
Mot rabi elastični Hansaplasl. znatno pribrani na čanjelu in povojnem materijalu
Radio-Therma, Laško
Odprto celo leto
Radiotermalne kopeli 57.5° C. Elektroterapija, ogljikokisle in kisikove kopeli, masaža in dietetično zdravljenje. — Najučinkovitejše zdravljenje ishijasa, revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, re-konvalescenca, znižanje krvnega tlaka i. t. d.
Sezona traja od 15. junija do 15. septembra. Izven sezone od 16. septembra do 14. junija se nudi popolna oskrba za 20 dni za pavšalno ceno Din 1.100'—, za 10 dni za Din 600'— (štirikrat dnevno hrana, stanovanje, zdravniška preiskava in kopel. Vštete so tudi vse takse). Prospekte in informacije na zahtevo od	UPRAVE ZDRAVILIŠČA
!lll!!llliliilllllll!ll!lllllllllllllll!lllliil!lllllilllilllllllil!!llllillll!lllllllllllllllil!llll!!!l!!l!!llllllllli!lllll!lllllllllll!lliilllllilllllillllllllillll
Za rentgenske posnetke uporabljajte samo
GEVAERT SuperRapidSpecial na modri, nevnetljivi podlagi G EVA E RT dentusfilm na modri podlagi GEVAERT rentgenpapir PARIX 8 za kontakt G EVA E RT Ridax papir za povečave GEVAERT Orthobrom
KEMIKALIJE:
GEVAERT rentgen razvijalec v dozah po 41|a, 9, 131j2 in 18 lit. GEVAERT rentgen fiksirna sol v dozah po 5, 10 in 20 lit.
=	Vodeči preparali železa	i
CHINOFERRIN PURUM, CHINOFERRIN CUM ARSENO, PILLULAE CHINOFERRINI CUM ARSENO
Proizvodi Mr. MIRKO KLESČIĆ, lekarnar — SAMOBOR, Savska banovina
Literatura po zahtevi 1
ilMIUlMIIIMHimilllllllllllillllllllillllinillllllllllMIIlffl
antineuritičnega B-vitamina neurifiku še cortin (cortisupren), hormon nad-obistne žleze.
Ce vbrizgavamo psu ekstrakt nadobistne žleze, se pojavi pri njem nadpovprečna množina lecitina, pada pa holesterin, ravno obratno kakor se dogaja pri avitaminotični polineuritidi. Že omenjeni poskus s corti-nom pri avitaminozni neuritidi govori za dejstvo, da moramo pri tej bolezni računati z okvarami nadobistnih žlez.
Nejasno je vprašanje, ali imamo pri riževi avitaminozi opraviti z nekakim strupom, katerega vežejo lipoidi pod vplivom nadobistnega hormona, ali pa, da trpi lipoidna preosnova vsled pomanjkanja omenjenega hormona v taki meri, da ni dovolj lipoidov v krvi, kateri so, kot sem že omenil, važna gradbena snov za naše živčevje. Posledica je vedno enaka, razvije se neu-ritis. Ta zadnja razlaga se dozdeva možnejša, kajti pri vplivih toksinov (škrlatinka, difterija, ty.), ki povzročajo neuritide, zasledimo, obratno kot pri riževi polineuritidi, padec lecitena, ki se šele pozneje, torej v dobi okrevanja, počasi pokaže.
Nastopanje toksičnih neuritid ni neposredno odvisno od nadobistne žleze, kot je to veljavno za avitaminotične neuritide.
Razmotrival sem o tem vprašanju malo obširnejše, ker moramo tudi pri fiziološki hiperholesterinemiji v nosečnosti, če jo smemo tako imenovati, računati z nepravilnim delovanjem nadobistne žleze in to zavoljo avitaminoz, odn. hipervitaminoz, ki nastopajo med nosečnostjo.
Ako čitamo 1. 1936 izdano knjigo od prof. Stepa „O vitaminih“, opazimo, da igra hiperholesterinemija kot spremljevalka avitaminoz in hipervi* taminoz važno vlogo. Za B-vitamin sem že omenil, da povzroča, kadar ga je premalo, hiperholesterinemijo. A-vitamin se prav pogostokrat navaja v zvezi z vzroki nastanka žolčnih kamnov in to radi poskusa japonskega učenjaka Jujimaka, kateremu se je posrečilo z umetno A-avitaminozo povzročiti pri podganah razvoj ledvičnih kamnov, dalje kamnov v sečnem mehurju in slednjič tudi kamnov v jeternih vodih (podgane namreč nimajo žolčnika). Vse to pa ne mora imeti vzrokov v holesterinemiji, ker jo povzroča A-vi-min samo v hiper- in ne v avitaminotičnem stadiju. Ti A-avitaminotični jeterni kamni tudi niso nikaki čisti holesterinski, kakor zahteva Aschoff za svoje nevnetljive kamne. Nastanek pa bi bil razložljiv na drugi način, ki je tudi vezan na A-avitaminoze. Razlagali bi si ga lahko s pomočjo vnetij, kajti A-vitamin se po Stepp-u imenuje tudi protikužni vitamin, ali še boljše, obrambni vitamin za epitelije (Epitelschutzvitamin).
V pogledu hiperholesterinemije pri nosečih ženah pa bi A-vitamin vzlic temu lahko igral vlogo in sicer s pojavom hipervitaminoze A združene s hipovitaminozo B in morda tudi drugih, v vodi topljivih vitaminov. Kajti Step p omenja, da sta si A-vitamin in B-vitamin antagonista. In ravno v tem pogledu, torej v hiperholesterinemiji se v svojem učinku nekako podpirata, tako, da je hiperholesterinemija posledica hipervitaminoze A in avitaminoze B odnosno drugih v vodi topljivih vitaminov.
À hiperviiaminoza bi bila v nekaterih primerih požrešnosti (polyphagia) v nosečnosti razumljiva. A-vitamin igra tudi v seksualni sferi velikansko vlogo. A-avitaminoza in E-avitaminoza se nekako krijeta (Stepp str. 11), morda je s tem v vezi pojačena libido nosečih žen.
Hipervitaminoza A bi bila v nosečnosti vsaj začasno razumljiva, ako pomislimo, kako je važen ta vitamin poleg vitamina D za začetni obstoj novorojenčka. Materino telo je naravnost prisiljeno pravočasno se založiti z njim v taki meri, da ne bo trpela na avitaminozi ne mati pa tudi ne novorojenček. Posledica tega kopičenja je morda hiperholesterinemija v nosečnosti.
Ce pretehtamo brez vsakih olepšav dejstvo, da so noseče žene hiper-holesterinemične, moramo pripoznati, da se gibljemo v samih hipotezah in da prav nič ne vemo, na kakšnih vplivih, ali hormonalnih, ali vitaminskih, sloni ta pojav.
Za boljše razumevanje sem prisiljen podati nekaj suhoparnih številk dobljenih iz opazovanj lipoidne preosnove tekom nosečnosti žene.
Od Neuman-a in Hermann-a izvemo, da holesterinski nivo v prvih 3 mececih komaj prestopi mejo pravilnosti, od 4. meseca dalje pa postopoma raste in sicer toliko časa, dokler končno v puerperiju ne pade zopet na pravilno višino. Zanimivo je, da pada pri doječih materah mnogo hitrejše in očitnejše. Holesterin se namreč izloča tudi potom mlečnih žlez.
Iz tega stališča sodé bi bilo zelo zanimiva statistika žolčnih obolenj, odn. žolčnih kamnov, nanašajoča se na one matere, katere so iz kakršnegakoli vzroka prekinile dojenje. V zvezi s tem vprašanjem bi bila tudi poučna preiskava na A-vitamin v posameznih dobah nosečnosti. Njegov padec in pomanjkanje v puerperiju je namreč znan iz navadnih empiričnih opazovanj. Saj vemo, kako dobre uspehe dosežemo, ako ga dajemo doječi ženi, katera je izgubila tek.
Pri zdravi, nenoseči ženi so našli v intermestru sledeče rezultate:
Na 1000 gr. krvi	po Hermann-Neumanu po Lindemannu
skupna mast ......	5 9	5’51
cholesterin.............. 0'86	0'497
cholesterinov ester . . .	0‘575	0'2
Malenkostne kvantitativne razlike so posledice različnih metod. Pri nosečih v devetem in desetem mesecu so rezultati sledeči:
skupna mast.............. 7'8	9'93
holesterin............... 0'8346	1'136
holesterinov ester . . .	0'9708	0‘5637
Očividna je torej holesterinemija in hiperlipoidemija v krvi nosečih žen. Starejše šole so si ta pojav razlagale kot zunanji, češ, da trpe noseče žene na požrešnosti (polyphaglia gravidarum). Opazilo se je pa, da kažejo včasih enake ugotovitke preiskave žen, ki nimajo teka ter se zadostno gib-
ljejo. To se je razlagalo tudi kot posledica ugasle funkcije ovarijev. Nekaj podobnega je namreč debelost, ki jo poznamo pri kastratih. Vendar ne najdemo pri amenorojičnih ženah, pri katerih je tudi več ali manj ugasla funkcija jajčnikov, podobnih ugotovitkov, zlasti ne z ozirom na holesterin in njegove estre. Danes tudi vemo, česar naši predniki niso vedeli, da sta-ničevje organizma samega lahko ustvarja holesterin in da organizem ni odvisen od zunanjega dovajanja. S pojavom hiperholesterinemije odn. hiperli-poidemije je vezan čudovit pojav, katerega naj le mimogrede omenim. Pri nosečih ženah najdemo včasih WaR reakcijo pozitivno, dasi zanikajo vsako okuženje in čeprav rodijo zdravo dete: skratka, čeprav nimajo klinično niti najmanjšega znaka za specifično obolenje. Pozitivnost reakcije je vezana na hiperlipoidemijo, ki po porodu prav kmalu izgine.
Zdi se mi umestno, da se ponovno vrnem k odstavku žolčnikove patologije, katerega imenuje Aschoff Backmeister „Cholesterosis“. Že preje sem omenil, da je Hoffmann operiral v puerperiju žene vsled krčnih napadov, napadi so bili zelo slični navadnim holelitiatičnim, sekcijski ugotovitek ektomiranih žolčnikov pa ni pokazal več kot „Cholesterosis“.
To bolezensko stanje je prehodno v tem smislu, da sicer lahko dovede do tvorjenja kamnov, da se pa tudi lahko vsa bolezenska slika v teku nekaj dni pomiri in pride do restitutio ad integrum. Močno se mi dozdeva, da so to tiste holecistitide žen v času dojenja, odn. v puerperiju, ki ne kažejo nikakih temperatur in drugih kliničnih znakov vnetja. Tudi se mi dozdeva, da so ta obolenja tista, ki statistične številke pravih holecistitid in hole-litiatičnih obolenj tako pomnože.
L. 1916. je Mac Korty opisal tako imenovano „Erdbeergallenblase“, pri kateri je našel pat. anatom kot tipičen ugotovitek močno nagubano sluznico žolčnika, na kateri je še s prostim očesom videti rumenkastobele pike (jagoda!) Te pikice so intracelularno, redkejše ekstracelularno posejane lipoidne usedline v subepitelijalnih plasteh. Še danes ni povsem dognano, ali je to holesterin ali so drugi lipoidi. Vnetljivi procesi so včasih v zvezi s tem pojavom. Ravno v tem pojavu naj bi se Mac Korty-jev ugotovitek razlikoval od Aschoff-ovega (Cholesterosis resp. Stgbl. mit Lipoidreserbtion). Priznati moramo, da niti makroskopsko včasih pa celo tudi mikroskopsko ne moremo ugotoviti, ali imamo pred seboj vnetljiv proces ali ne. Popolno verjetnost bi v takem primeru podala lahko samo kul-turijelna preiskava žolča, odn. žolčnikove stene. V tem vprašanju leži vsa tista skrivnost, o kateri se še danes vodijo pomenki. Vprašanje je namreč, ali nastane žolčni kamen sterilnim, ali le infekcioznim potom. Morda niti ni „Cholesterosis“ ali „Gallenstauungblase mit Lipoidreserption“ tako redka bolezen, ima pa le to svojstvo, da dovede do konkrementacije samo pod gotovimi pogoji.
Z isto smelostjo, kot delajo nekateri, ki iščejo vzroke konkrementacije samo v vnetljivih procesih, trdijo lahko drugi, da je tej bolezni vzrok prisotnost še neznanih preosnovnih motenj v organizmu. Ponovno omenjam,
da je cholesterosis stadij holecistopatičnega obolenja, ki nadvse redko pride na sekcijsko mizo. Nimamo pa danes, niti z najpopolnejše izdelano metodo duodenalne zonde, še dane možnosti, da bi to stopnjo obolenja klinično ugotovili. V novejših knjigah čitamo v poglavju o preiskavah z zondo dobljenega žolčnega soka, da se včasih najde holesterin v zgornjih plasteh izcedka. Kje je meja pravilnih odn. patol. množin, ne vemo. Tudi ni znano, ali so izrazite množine holesterina patognomonične za katerikoli stadij obolenja žolčnika.
V tem kratkem sestavku sem hotel opozoriti le na nekaj manj znanih poglavij iz vsakdanjega problema, ki ga srečujemo v svojih ordinacijah in ki se imenuje z medicinskim imenom cholelithiasis.
ZUSAMMENFASSUNG:
Die Probleme der Gallenblasensteinkrankheit werden kurz als eine Störung des Cholesterinstoffwechsels behandelt. Auslösende Ursachen dieser Störung liegen in Entartungen der hormonalen oder vitaminösen Steuerung dieses Stoffwechsels. Die Häufigkeit der Cholelithiasis in der Gravidität soll den Beweis dieser Störung liefern. Die Automatie des Gallenblasenendothels im Sinne einer Drüse, die durch diese Steuerung gestört wird zur Zeit der Gravidität, soll zum weiteren Studium des Problems der Cholelythiasis in dieser Richtung anregen.
LITERATURA
Neue deutsche Klinik Bd. 3. Gallensteinkrankheit und Gallensteinbildung, Lichtwitz Renner, Altona.
Neue deutsche Klinik Bd. 8. Neuralgie, Hyalgie, Neuritis, Peritz, Berlin.
Specielle Pathologie und Therapie innerer Krankheiten Bd. 6. Cholelythiasis, Dr. Zehr,
Berlin.
Spezielle Pathologie und Therapie innerer Krankheiten Bd. 9 (1, 2,). Beziehungen der Geburtshilfe und Gynäkologie zur inneren Medizin. Kapitl. V.: Stoffwechsel und Stoffwechselstörungen, Franz Sandek.
Ban. insp, dr. LEO HRIBAR, dir. vei. baki. zav. v Ljubljani
O ZAŠČITNIH MERAH, POTREBNIH ZA ZATIRANJE TUBERKULOZE
(Nadaljevanje in konec)
Poskušali so ludi imunizirati živali z oslabljenim virusom. To oslab-Ijenje bacila tuberkuloze so skušali doseči na več načinov: n. pr. so jih gojili na gotovih podlogah kot n. pr. dalj časa v 6% glicerinu (Ar loin g) ali pa na 5% glicerinovem krompirju z dodatkom volovskega žolča (Calmette—Guerin). Poslednje cepivo se daje mladim teletom v količini 30—100 miligramov intravenozno, subkutano ali pa intraperitonealno. Rezultati s tem cepivom so bili še dokaj zadovoljivi in dajejo teletom 3—18 mesecev trajajočo imuniteto. Mogoče je to cepivo, BCG imenovano, le pot, da pridemo do resnične imunizacije. Od cepiv napravljenih z bacili» ki so bili oslabljeni kemičnim potem, kakor tudi od cepiv, pri katerih so
bacili oslabljeni na ia način, da se mehanično poruši njihova struktura, niso znani rezultati njihove imunizatorne vrednosti.
Rezime vsega tega bi bil, da danes nimamo v veterinami medicini niti enega preparata oz. cepiva, ki bi v vsakem oziru zadovoljilo zahteve, ki jih smemo in moramo staviti na dobra cepiva.
Za zdravilno cepljenje imamo tudi na razpolago celo vrsto preparatov. Razen že nekaterih navedenih, ki naj nam služijo za preventivno cepljenje, kot tuberkulin, Heyman-ovo cepivo, Friedman-ovo cepivo, Antiphymatol itd. moram omeniti še tuberkulomucin, Dostal-ov tebecin itd. Toda vsa ta cepiva niso mogla prepričati strokovnjakov o tem, da res ustrezajo. Vsaka imunizacija s temi cepivi je danes še vedno poskus z zelo negotovim rezultatom. Za zdravljenje tuberkuloze pa pridejo v poštev seveda tudi razna zdravila. Že naprej pa bodi povedano, da so rezultati prav podobni onim, ki smo jih opisali pri seroterapevtskih preparatih. Zdravilnih sredstev poznamo veliko že iz davnih časov: eukaliptus, janeževo olje in terpentino-vo olje aplicirano v obliki pare, dalje kreosot potom udihavanja, subku-tano ali pa enteralno apliciran. Znan preparat je hetol, razširjeni pa so tudi drugi preparati kot n. pr. guajakol. Učinkovita sredstva naj bi bila tudi baker, zlato in mangan. Tudi za jodipin je mislil Hauptmann, da je zdravilno sredstvo proti tuberkulozi ali pozneje se ni več čulo o tem. Koliko je vredna terapija z raznimi kislinami kot mravljinčna kislina, solna kislina itd. se danes še ne more reči. Isto velja tudi za preparat imenovan Sano-crysin. Ker se je pokazalo, da izziva sanocrysin pri tuberkuloznih živalih šok, se je terapija s sanocrysinom kombinirala na ta način, da so naj-preje injicirali antitoksični serum in čez tri tedne sanocrysin intravenozno. Pri preiskuševanju tega preparata pa se niso pokazali rezultati, ki bi ustrezali širši praksi. Pri nas pa se ne bi udomačil niti eden od navedenih preparatov, saj zahtevajo pri nas ljudje od živinozdravnika samo enkraten obisk ali še tega ne, sigurnost in pa nizko ceno zdravila, ordinacijo pa zastonj.
Vsi dosedaj navedeni rezultati za imunizacijo in seroterapijo tuberkuloze nam povedo samo eno, da se je v eni ali pa drugi smeri že marsikaj doseglo, toda do danes še nimamo niti enega sredstva, o katerem bi mogli trditi, da je z njim že rešen problem imunizacije in pa ozdravljenja bolnega organizma, nasprotno ravno ti številni in v precejšni meri brezuspešni poskusi nas direktno silijo, da se s problemom imunizacije in terapije v praksi še ne bavimo in da to prepuščamo za enkrat le znanstvenim zavodom. Držati pa se moramo načela, da onemogočimo vsako obolenje za tuberkulozo in ga zatremo že v kali s tem, da odstranjujemo vsak oboleli komad. Roko v roki s tem seveda moramo očistiti vso okolico od tuberkuloznih bacilov po principih veterinarske desinfekcije, ki zahteva neškodljivo uničevanje ne samo okuženega organizma temveč tudi uničenje ali pa vsaj točno desinficiranje vsega, kar je prišlo v dotiko z okuženim organizmom, toraj vsega orodja, jasli, poda, sten in stropa ter vse okolice. Radi dejstva, da je za obolenje živalskega organizma potrebna neka gotova pred-
dispozicija, ker bi drugače pač morale oboleti vse živali in pa ljudje, saj oni prihajajo stalno v dotiko z bacili tuberkuloze, moramo paziti na to, da ne ustvarjamo pri živalih samih te preddispozicije. Poskušati moramo toraj, dp živalski organizem naravnim potem ohranimo v tako odpornem stanju, da mu ne more škoditi kuživo.
Dejstvo je, da se tuberkuloza vedno bolj širi med domačo živino. Vzrokov za te pojave je več. Enega smo navedli že pri statističnih podatkih, da je namreč tuberkuloza vedno bolj razširjena v večjih posestvih, ko pa pri kmetu z malo glav živine. Stvar je razumljiva, ker je na enem mestu veliko živali, ki se okužujejo druga od druge. V koliko so pri nas taka gospodarstva, moram takoj misliti tudi na drugi vzrok, to je, da se gospodar premalo briga za zdravstveno stanje svoje živine.
Vendar to ni neposredni vzrok, ker se s tem ne slabi organizem. Pač pa se danes živali veliko intenzivnejše izkoriščajo v pogledu produkcije mleka kakor tudi kvalitete in kvantitete mesa. To prekomerno forsiranje pa že pomeni oslabljenje organizma; v tako oslabljenem organizmu pa se veliko lažje vsidrajo bacili tuberkuloze kot pa v odpornem. Naši živinorejci veliko premalo pazijo na ta moment in škodljive posledice so kmalu tu. Drugi činitelj je tudi importiranje razne inozemske živine v naše kraje. Živali, takorekoč presajene iz tujih krajev v kraje, ki so klimatski popolnoma različni od krajev v njihovi domovini, kjer sta hrana in način nege popolnoma drugačna kot preje, niso niti približno tako odporne kot so bile preje in rade podležejo raznim organskim in kužnim boleznim in seveda tudi tuberkulozi. Kupec pa se veliko premalo zaveda odgovornosti, ki jo je prevzel na sebe pri nakupu in ne pazi na živino tako, kot je bila ona preje navajena in s tem že pozabi na mere, ki so potrebne za zatiranje kug in predvsem tuberkuloze. Pa tudi pri uvozu se veliko premalo pazi na to, kakšen materijal dobimo, gleda se le na zunanjost, ne pa na zdravje in tako si sami unašamo najrazličnejše kuge med temi tudi tuberkulozo. Dolžnost posameznika in pa merodajnih faktorjev bi bila, da bi se pred in pri nakupu uvaževalo vse te momente. To se more vršiti le s strogo živino-zdravniško kontrolo, ki se pa danes takorekoč nikjer ne vrši. To bo tudi najbrže vzrok, da danes kljub vsem naporom za poboljšanje naše živinoreje ne napredujemo, lahko bi rekli: počasi nazadujemo. Prvič je gospodarska kriza; pa tudi naš povprečni živinorejec danes še ni kos vsem zahtevam, ki se stavljajo na njega. Posebno malo skrbi za živinozdravniški nasvet in živinozdravniško pomoč. Ravno ta problem pa se bo moral rešiti, ker je v največjem interesu živinorejca in pa konsumenta. Toda rešili ga ne bomo z mazači in s kritiziranjem honorarjev. Ce pa je vse to preveč, potem ostanimo pač pri starih avtohtonih domačih odpornih pasmah, pri odgovarjajoči produkciji mleka in kvaliteti in kvantiteti mesa. V pogledu tuberkuloze so to gotovo ugodnejši momenti, ker se bo ta bolezen pri naših domačih rasah gotovo počasneje širila kot pa pri plemenitih.
Morda se bo komu zdelo, da poslednja izvajanja ne spadajo k temi
sami, toda povdarjam, da so vsa ta dejstva pri nas prav posebno važna za širjenje tuberkuloze. Če bi se jim skušali izogniti, bi veliko storili za zatiranje tuberkuloze.
Ce smo torej povdarili, da od vseh do sedaj naštetih niti eno ne pride v poštev kot zanesljivo sredstvo za zatiranje tuberkuloze, temveč samo prirodno vzgajanje in krepitev organizma, potem moramo tudi vedeti, kako naj to napravimo. En tak faktor je paša na prostem. Toda ne samo paša kot taka, temveč vse kar je z njo v zvezi: prirodna zdrava in tečna hrana, gibanje na svežem zraku in s tem krepčanje organizma, ki uspešno kljubuje vsem klimatičnim spremembam. Vpliv tega činitelja se večkrat zanika, vendar pa govori nesporno za to dejstvo, da je odstotek tuberkuloze pri alpski živini mnogo nižji kot pa pri nižinski, ki večino svojega življenja preživi v hlevih. To je s tuberkulinizacijo dokazano. Pa tudi hrana ima svojo besedo: hrana, ki obiluje na beljakovinah in vitaminih je dobro protituber-kulozno sredstvo. Poleg tega pa moramo skrbeti za to, da vestno izsledimo vsak okuženi komad in ga čimpreje odstranimo. Za to so bile izdelane in priporočene razne metode za zatiranje tuberkuloze. Danes sta v svetu znani najbolj dve in to Bango-va in pa Ostertag-ova metoda. Ali sta pri nas izvedljivi posebno v današnjih časih, je drugo vprašanje ali kot smernici za zatiranje tuberkuloze pa nam služita lahko ena in druga.
Bangov način zatiranja tuberkuloze je v bistvu sledeči:
1. Vsa goveda najpreje preiščemo klinično in vse živali z odprto tuberkulozo pljuč, črevesja, uterusa in pa vimena pokoljemo.
2	Vsa ostala goveda tuberkuliniziramo. Ona, ki reagirajo pozitivno, ločimo od zdravih. Po možnosti premestimo zdrava v poseben, preje temeljito razkužen hlev. Če to ni mogoče, potem vsaj namestimo okužene živali v poseben, neokužene pa tudi v poseben, kolikor mogoče dobro ločen prostor. Vsak oddelek pa mora imeti svoj personal. Če pa tudi to ni mogoče, potem mora oseba, ki opravlja živino, najpreje opraviti svoje delo v zdravem delu hleva in potem šele v okuženem ali mora preje menjati obleko.
3.	Živali, ki so reagirale na tuberkulin pozitivno, ni pa se klinično mogla ugotoviti tuberkuloza, lahko dalje uporabljamo tako za molžo, kot pa za daljno rejo. Če pa se v toku časa le kje pokažejo znaki odprte tuberkuloze, jih moramo takoj poklati.
4.	Živali, ki niso na tuberkulozo reagirale pozitivno, moramo vsako leto tuberkulinizirati in vse komade, ki eventuelno reagirajo pozitivno, moramo takoj prestaviti k onim, ki so dale pozitivno reakcijo.
5.	Teleta zdravih krav, ostanejo po porodu pri materi, teleta onih krav, ki so okužene, dobijo pri materi samo prvo kolostralno mleko, potem pa jih premestimo h kaki zdravi kravi ali pa dobijo mleko zdravih krav ali v skrajnem slučaju mleko okuženih, ki pa je bilo preje segreto na 85° C.
6.	Odstavljena teleta se takoj tuberkulinizirajo in ona, ki reagirajo pozitivno se takoj prodajo za zakol, neokužena pa pridejo k zdravi mladi živini.
7.	Breje telice moramo pred telitvijo tuberkulinizirati in le one, ki reagirajo negativno, porodijo v hlevu za neokužene živali.
8.	Novo kupljene živali najpreje preiščemo klinično, potem jih tuber-kuliniziramo in le, če je rezultat tuberkulinizacije negativen, pridejo v hlev za zdrave in neokužene živali.
9.	Praviloma se smejo uporabljati za oplojevanje krav samo zdravi netuberkulozni biki, le v skrajnem slučaju tudi oni, ki so reagirali pozitivno toda oni ne smejo priti v dotiko z zdravo živino, posebno ne na paši.
10.	Tako polagoma očiščen hlev moramo vsako leto ponovno tuberkulinizirati in vse kar bi reagiralo pozitivno, moramo odprodati za zakol.
Opisani Bangov način tuberkulinizacije je dal odlične rezultate v vseh dvorcih, kjer niso živine dokupovali ali pa so jo dokupovali le v skrajni sili in kjer je bilo mogoče ločiti bolne komade od zdravih v posebne hleve. Bangu se je na ta način posrečilo popolnoma zalreti tuberkulozo v 66 močno okuženih dvorcih.
Bangov način zatiranja tuberkuloze bi se tudi sigurno pri nas obnesel, samo bi se moral prilagoditi našim prilikam in živinorejci bi morali imeti več smisla za to.
Ostertagov način zatiranja tuberkuloze pa je v kratkem sledeči:
Ostertag priporoča, da se sanacija izvede v treh etapah.
V	prvi etapi odstranimo vse komade, ki so bolni na odprti tuberkulozi. Živinozdravniki, ki vodijo celo akcijo zatiranja tuberkuloze, posestnike točno poučujejo o tuberkulozi in njenem zatiranju.
V	drugi etapi odstranjujemo vsa starejša goveda z odprto tuberkulozo in skrbimo za odgajanje zdravega neokuženega pomladka. Novorojena teleta pridejo že drugi dan po porodu v posebni oddelek in se smejo hraniti samo z mlekom, ki je bilo preje segreto na 85 stopinj Celzija. Če teleta tako mleko ne prenesejo, dobijo pa mleko od sigurno neokužene krave.
Tretja etapa pa obstoji v tem, da izvajamo ukrepe prve in druge etape» potem pa v tuberkulinizaciji pomladka in v stremljenju, da dobimo vedno bolj neokužen zarod na ta način, da ločimo zdrave komade od bolnih. V podrobnejših navodilih pa stoji, da mora živinozdravnik dotične živali enkrat na leto preiskati. Poleg tega je potrebna trikratna letna preiskava mleka na bacile tuberkuloze. Pri pozitivnem biološkem poizkusu se vsa dotična goveda še enkrat preiščejo. Posestniki, ki se javijo za ta način izločevanja okuženih komadov in čiščenja svojih živali, se morajo obvezati, da ostanejo pod nadzorstvom vsaj tri leta, to je, da se izvršijo vse tri etape vsaj enkrat.
Če primerjamo oba načina tuberkulinizacije, tedaj je Bang-ov način mnogo radikalnejši in zato so tudi rezultati boljši.
Omeniti bi bilo še tretji, Klimmer-jev način zatiranje tuberkuloze. Klimmer se poslužuje pri tem aktivne imunizacije z antiphymatol-om. Sicer pa je zatiranje slično Bang-ovemu in Ostertag-ovem načinu.
In pri nas? Zal danes ne poznamo niti enega načina zatiranja tuber-
kuloze. Z vsakim so spojeni gotovi izdatki in pred temi ima danes strah oni, ki jih zmore ali pa ne zmore. Tuberkuloza kot taka zanima pri nas momentano samo državno oblast, ki mora ščititi zdravje svojih državljanov in njihove živine. Zato je tuberkuloza navedena v zakonu za zatiranje živalskih kužnih bolezni, ki o tem določa: „Vse one živali, pri katerih se bo ugotovila tuberkuloza v onih oblikah, kakor se bo to označilo potom posebne odredbe, se morajo poklati. Ce pa se klanje ne bo odredilo, potem se morajo predpisati varnostne mere, da se ne bi bolezen dalje širila-Mleko od krav, pri katerih se bo ugotovila tuberkuloza v onih oblikah, katere se bodo predpisale v posebni uredbi, ali če obstoji samo sum, da izvira od takih živali, se mora napraviti preje neškodljivo, predno se uporablja. Kakšen naj bo ta način, se bo predpisalo v uredbo. Mleko od krav pa, pri katerih se bo ugotovila tuberkuloza vimena, se sploh ne sme uporabljati ne za hrano in ne za predelavo (sir, maslo).“
V Pravilniku, ki je bil izdan k temu, pa je navedeno: „Po pravilniku se smatrajo kot bolne one živali, pri katerih se ugotovi tuberkuloza vimena, maternice ali pljučna tuberkuloza.
Bolne živali se morajo držati ločeno in se ne smejo uporabljati za pleme. Posestniku se mora priporočiti, da jih čimpreje proda, toda samo za zakol. Posestnik je dolžan, da skrbi za največjo snago s pogostim menjavanjem stelje, iznašanjem gnoja itd.
Ce se ugotovi tuberkuloza v navedenih oblikah, se more priporočiti posestniku diagnostično cepljenje. Komadi, ki ne reagirajo, se morajo ločiti od onih, ki so reagirali in se jih mora držati posebej.“
Pravilnik za pregled živali za klanje in mesa pa odrejuje:
„Preglednik neveterinar more odločevati o užitnosti mesa, ako ugotovi tuberkulozo brez gnojenja, omejeno samo na prsne ali trebušne organe, ako tuberkuloza ni razširjena v prevelikem obsegu, a žival ni preveč shujšana in se bolni deli lahko odstranijo. Tuberkulozne organe pa se mora vedno v celoti uničiti.
Neprikladno t. j. škodljivo je pa meso za ljudsko hrano, ako se ugotovi tuberkuloza in je žival zelo shujšana.
Pogojno užitno pa je meso, če tuberkuloza v dotičnem organu ni močno razširjena in pa če se tuberkuloza ugotovi na več organih, pa žival ni zelo shujšana. Vendar pa se to meso sme uporabljati šele, če se predhodno kuha v vodi ali vodeni pari.“
To so torej v glavnem mere za zatiranje živalske tuberkuloze. One se večinoma nanašajo samo na meso, manj na mleko, čeprav spadajo mleko in mlekarne tudi pod veterinarski nadzor po predpisih čl. 20. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kug.
Ta kontrola se danes takorekoč sploh ne vrši in le malo je mlekarn, ki se zavedajo v svojih dolžnosti do konzumenta in odredijo več ali manj samo pro forma sem in tja pregled onih krav, ki dobavljajo mleko v dotično mlekarno. Ta kontrola pa je popolnoma nezadostna, ker se vrši le
redko in se med tem menjajo krave, ki niso bile kontrolirane. Na odstranjevanje okuženih krav in na zdrav pomladek pa se ne gleda. Na žalost tudi v ljubljanski metropoli nihče ne ve, kako mleko pije. Od časa do časa izvršene kontrole mleka so le pesek v oči, ker nimamo nobene prave kontrole nad živino onih, ki dobavljajo mleko v Ljubljano (isto velja tudi za druge večje kraje) in dokler tega ne bo, nimajo naši liferanti mleka nobene pravice zahtevati povoljnejših cen, ker ne morejo konzumentom s ničemer dokazati, da mu ravno oni sami ne izpodkopavajo zdravja. Dolžnost zdravnikov in živinozdravnikov pa bi bila, da se vendar že enkrat kot zato pokli. cani faktorji vsedejo za zeleno ali kakorkoli pobarvano mizo, ugotove potrebne zaščitne ukrepe in potem z vso silo zahtevajo in delajo na to, da se tem razmeram enkrat napravi konec.
Dr. ČERNIČ MIRKO - MARIBOR
„SLOVAR SLOVENSKEGA JEZIKA“ IN NAŠE VSAKDANJE ZDRAVNIŠKE POTREBE
III.	Kopa oznak, inačic, besednih zvez.
(Terminologija, sinonimika, frazeologija)
Zdravstvo, njegova spoznanja in pomagala smo dobili Slovenci od večjih narodov, večinoma od ali vsaj preko Nemcev, h katerim smo do nedavna skoro edinim hodili v šolo. Naravno je torej, da se v naši zdravniški govorici poznata izvor in sled, kakor se takisto godi našim juristom, filozofom, trgovcem in obrtnikom.
Puristi hočejo iztrebiti vse tuje elemente in zatreti prav vsak spomin, širokogrudneži pa menijo, da je treba pustiti vse tako, kakor je, češ raba je vse sankcionirala, kakor je sankcionirala narodna pesem n. pr.: En „zavber“ fant, ki ima čist’ nov „gvant“.
Meni se tudi tu zdi pamet boljša kot žamet: „žamet“ naj le ostane žamet, toda „zavber“ in „gvant“ razven v narodni popevki ne bo pač nikdo rabil I
Sem spadajo vsakdanje zdravniške besede kot so: Leibstuhl, Leib, schüssel, Tupfer, Stieltupfer, Stumpf, Arterienklemme, Schlitztuch, Kornzange-Nadelhalter, Spatel, Sicherheitsnadel, Verband, Spritze itd. itd. Teh in takih ne more raba nikdar sakcionirati, treba jih je marveč opustiti in nadomestiti z našimi!
Leibstuhl je iztreblj e välnik, kjer se bolnik iztreblja, kakor je tisto, kjer se umiva, umivalnik. Kdor misli, da mora označiti, da se to godi v sobi, prav lahko pristavi sobni.
Leibschüssel je posteljna posoda, ker jo rabimo v postelji; poznamo nočno posodo ali kahl i c o, ki se rabi po noči; takisto je znano
posteljno perilo, ki ga imamo na postelji in ga razločujemo od telesnega ali život ne g a perila, ki ga imamo na sebi.
Tupfer nam pri operacijah služi v to, da ž njim brišemo in pijemo kri, gnoj in druge tekočine, takisto kakor to delamo v navadnem življenju z gobo. Tupfer je potemtakem gobica. Po nekod čujem tudi brisačka in oteračka, vendar se mi zdi gobica stvarno točnejša, ker ž njo brišem in pijem, dočim z ono samo brišem oziroma otiram.
Za Stieltupfer čujem in berem nemogočo stvar: „nasajena gobica“.
Kdo je nasajen, kaj je nasajeno?
Srakoper nasadi hrošča na trn; kosec nasadi koso na kosišče; človek pade z drevesa in se nasadi na plot, nasadna poškodba, Pfahlungsver-letzung; nasajen je človek, kadar je siten, da mu ni nič prav.
In kaj je Stieltupfer?
V prijemalki, v njenem kljunu, med njegovima čeljustima tičeča gobica, s katero kot s podaljšanimi prsti brišem v globini, kamor s prsti samimi ne sežem več.
Nasajeno je nekaj na čem — Stieltupfer pa je v prijemalki, ne more biti torej nasajen!
Stieltupfer je gobica v prijemalki, kot bomo pozneje videli, da je Umstechungsligatur nit ali podvežnja v igli.
Tupfen = brisati, popiti, nikakor pa ne „tupfati“.
Po amputaciji ostane kr n, okrnek, štrcelj, štula ali štulec (Am-putationsstumpf). Stegenski krn, kolenski okrnek itd.
Schlitztuch je rjuha, ki ima v sredi vzdolžen razporek in katero rabimo pri operacijah, da ž njo pokrijemo bolnika ali bolni ud, skozi razporek pa imamo prost dohod do mesta, kjer hočemo operirati — rjuha razporka ali samo razporka ali tudi rjuha z razporkom.
Arterienklemme za zijajoče in krvaveče žile je skoro na las podobna pripravi, s katero kačarji lovijo gade in kateri pravijo precep, je torej precep k a. Imamo več vrst precepk, katere označujemo ali po njihovem izumitelju n. pr. Kocherjeva precepka ali kratko Kocher ali celo koher; potlel Peanova precepka ali Pean ali pen ; ali po njihovi obliki n. pr. narezlj ana, zobata precepka.
Kornzange ima svoj izvor v tem, da so sprva rabili tako pripravo za to, da so ž njo prijemali in vlekli iz telesnih duplin razne predmete, pred vsem fižol, koruzo in podobno. Danes z njo prijemamo vse mogoče stvari in za to ji po vsej pravici gre oznaka prijemalka, kot se imenuje priprava za zajemanje zajemalka. In če ima taka prijemalka pripravo, s katero se zapre, kedar prime, tedaj je to prijemalka z zaporo ali z grabi lom ali na kratko zaporna prijemalka.
Poleg opisane prijemalke se v operativni medicini zelo mnogo rabi Kugelzange. To je enozoba prijemalka ali ostra prijemalka, kise s svojima zoboma zapiči v organ. Lahko tudi razločujemo med to, ostro, in ono, kljunasto. Kedar ima ostra prijemalka samo po en zob v vsaki če-
ljustl, tedaj je pač enozoba, drugače pa dvo in večzoba. Zadnja, večzoba, je znana tudi po francoskem kirurgu kot Museuz, miizö.
Nadelhalter, ž njim primem, ž njim držim iglo, kadar šivam — primež, primož, držalo.
Takisto kot precepka in prijemalka ima tudi primež sestavine: kljun, dve čeljusti, sklep, ročaj; če je na ročaju priprava, da primež zapre, ko drži iglo, tedaj je to primež z zaporo, z grabilo m, lahko tudi zaporni primež.
Čui sem že ugovor, češ tudi s pinceto prijemljem to in ono, tudi to je prijemalka. Resi Toda vendar jaz ne bi nadomeščal te francoske, že internacionalizirane besede in je mešal z drugimi, ker se dá ravno na ta način prav točno označiti, kdaj mislim eno in kdaj drugo. Take internacionalizirane besede kot pinceta so tudi tampon, kompresa itd., ki me niti najmanje ne srbé.
Da si olajšamo pogled v žrelo, potisnemo z ročajem žlice jezik navzdol, radi tega je vsaka priprava v ta namen podobna več ali manj žliči-nemu ročaju in je le naravno, da jo imenujemo žličko in opustimo „Spatel“, ki je pravzaprav lop ática oziroma véslica.
Za Sicherheitsnadel se mi zdi zaponka, ki zapne, da se je nemogoče zbosti, najpripravnejše, dočim je sponka, ki pač spne, pa ne ukine nevarnosti, primerna za Tuchklemme.
Šprica je tako udomačena, da ni nujne potrebe, da jo odpravimo. Vendar bo, kdor ljubi točno govorico, razločeval brizgalko, s katero brizga, od sesaika, s katero sesá, punktira.
Obliž mi vedno povzroča zono, kedarkoli slišim o njem, ker'je čisto nekirurgičen, saj to, kar pride na rano, se vendarle ne ližel
Flajšter smo dobili od nemškega Pflaster, toda njegova domovina je Grčija, kjer so mu rekli „émplastron fármakon“, po empláso = namažem in fármakon = zdravilo: Latinci so povzeli emplastrum, Nemci Pflaster in mi flajšter.
Flajšter je velikokrat navit, da se ne sprime, tedaj imamo vitel flajštra (eine Spule Pflaster), podobno kakor zvitek žice, štreno svile, klop-čič konca ali sukanca.
Pri obvezovanju bolnikov in ranjencev je še zmiraj zmeda.
Rano kakor tudi ud in ranjenca obvežem, kar pri tem napravim, to je obveza (Verband). Za obvezo rabim ob ve žila (Verbandzeug), h katerim spada hidrofilna ali desinficirajoča gaza (po mestu Gaza v Palestini), vata in staničevina (Zellstoff); vse to povijem s povojem (Binde), kakor mati povije dete s povojem.
Kadar odstranim obvezo in napravim novo, tedaj bolnika ali rano pre-obvežem in delo imenujem preobvezo (Verbandwechsel).
Mednarodna ligatura znači dvoje: i delo i nitko, s katero to napravim. Kdor hoče biti natančen, lahko rabi v slovenščini za delo podveza in za nitko podvežnja, kakor pravijo v Beli Krajini tistemu, s če-
mur si ženske pod kolenom pritrdijo nogavice. Poleg podveze in podvežnje imamo še prevezo, katero napravimo, kadar prevežemo krvaveči ud, da vstavimo krvavitev.
Obvezovališče ali po potrebi preobvezovališče je nemški Verbandplatz, obvezoval niča ali preobvezovalnica pa Verband-zimmer.
Ker sem že pri obvezah, naj dopolnim!
Blaubinde je škrobani povoj, Gipsbinde pa gipsov ali mavčev ali sadreni povoj. Gibsverband bomo v vsakdanji rabi rekli gips, bolnik dobi gips, bolniku damo gips ali bolnika denemo v gips; bolniku gips vzamemo ali snamemo.
Toliko nasploh!
Kadar pa povemo, kakšen bodi ta gips, tedaj razločujemo: gipsov škorenj in sicer dokolenski ali nizki in nadkolenski ali visoki; gipsovo golenico; gipsove hlače, dolge in kratke. Da bolnik gipsa ne zmoči in ne zamaže, mu damo pri škornju in hlačah posebno hoduljo (Gehbiigel), t. j. železen locen. Na gornji okončini delamo gipsov rokav in zapestnico ter takozvano dorsalno longeto; na vratu ovratnik, na irupu oklep in ne „steznik“, kar včasih berem, ker namen gipsa je, da onemogoči gibanje in da razbremeni bolni ali strti ud, steznik je pa ravno narobe! Seveda imamo tudi tu zveze enega z drugim, velikokrat oklep z ovratnikom in tega s kapuco, ki sega preko tilnika in zaglavja do temena. Gipsbett so mavčeve nečke in ne postelj!
Pred vojno smo devali med plasti gipsa treske, da smo ga ojačili, kot delajo podobno čevljarji, potlej žice in razno železo, železobetonu podobni železogips, zdaj napravimo poseben pas iz gipsa, Gipsschiene, gipsovo oporo, katero položimo tje, kjer je trdnost gipsa najbolj potrebna. Mnogo se čuje šina, ki je liki šprica že tako domača, da tudi za njo ni nujne potrebe za njeno izločitev.
Vrnimo se k podvezam!
Teh je več vrst. Najnavadnejša je prosta, ko s podvežnjo ovijem žilo in jo zadrgnem. Kadar se bojim, da bi prosta podvežnja zdrknila z žilnega Širclja, tedaj jo vdenem v šivanko in z njo pretaknem skozi tkivo, ki je okoli štrclja, to je potem pretaknjena podveza (Umstechungsligatur). Podobno pretikamo nit tudi pri tako zvanem mošenj skem šivu (Tabaks-beutelnaht).
V bolniški postelji imamo naslonjalo (Riickenlehne), da se more bolnik opreti s hrbtom in celo sedeti, ter nad njo trapeč, da se z roko oprime in si pomaga sam, oprijemalo ali dvigalo (Hebevorrichtung). Ce mu damo k nogam še vznožno oporo (Fusstiitze), tedaj imenitno telovadi ter ne potrebuje tuje pomoči, da se premakne. Da ga odeja s svojo težo ne tišči, poveznemo preko njega rebernik ali rebernjak ali locnjak (Reifenbahre), ki je čisto tak, kot strešnik na sejmarskih vozovih.
Dočim moramo te in enake nemške besede nadomestiti z domačimi,
sem pri tujkah grškega in latinskega izvora, zlasti pri onih, ki jih rabi mednarodna literatura, že zadnjič ugotovil, da ostanejo in da jih našimo le tedaj, kadar hočemo pojasniti njihov pomen.
Pred 30 leti so slovenski zdravniki rabili za maligen in benigen „zločestega* in „dobrega značaja*. Cernu „značaja“, ko je zločest dovolj! Torej zločesto obolenje, zločesta bula, kakor pravimo zločesti človek. In kaj naj vzamem za benigen? „Dober“, „dobroten“, dobrohoten“ nikakor ne, saj obolenje ni ne koristno ne zaželjeno! Pri stvari gre strokovno za to, da ločimo zločesto od onega, ki ni, v vsakdanjem zdravniškem poslu torej raka in njemu podobna zločesta obolenja od takih, ki niso rak. Naravno je torej, da bomo rekli, nezločest, kadar hočemo zamenjati mednarodno latinko, torej: nezločesta bula, nezločesto obolenje.
V rentgenologiji želodca čujemo vsak dan „Nische“, ki nastane na ta način, da bolezen želodčno steno je, jo razje, izdolbe — posledica je razjeda, izjeda, izdolbina, vdolbina. Podobne stvari opažamo tudi na nogi in drugod, čemur pravi laik kratko rana ali da je odprto, strokovna oznaka pa je „ulcus“.
Za posamezne bolezni imamo prav lepe oznake na -ica.
Pegavi c a, thyphus exanthematicus, Fleckfieber.
Že spomladi 1919, ko smo v Ljubljani ugotovili prve primere pega-vice, sem v „Slovenskem narodu“ opozoril na to obolenje in zavrgel do tedaj rabljeni „pegasti legar“ ali „pegasti tifus“, kakor tudi „pegavec“, češ legar ali tifus se rabi zgolj za trebušni legar, ki ima dobro znane povzročitelje, dočim nima pegavica z legarjem prav nikake vzročne veze; tifus se je svoj čas rabil za vsako obolenje, ki je povzročalo nejasno zavest, grška beseda „tifos“ znači namreč meglo, zameglenost; „pegavec“ pa je med nami tisti, ki ima pege, kakor je tisti, ki ima grbo, grbec ali grbavec, kdor ima kilo, kilavec itd. Bolnik, ki ima pegavico, je pegavičen, pegavičar, pegavičnik; pegavičen je tudi značilni izpuščaj, pegavičasti izpuščaj pa je pegavičnemu samo podoben.
Pegavici so sestre: padavica, vidovica (Glonar pravi, da je to „bolezen sv. Vida, božjast“, kar je napačno — božjast je padavica, Pie-teršnik ima oboje pravilno), sušica ali suhotica, Škrlatica, davica, kapavica, koprivnica (urtikaria), prosenica (miliaria), udnica (revmatizem), omotica, srbečica, zlatenica, vodenica, pljučnica, sončarica, mrzlica, gnojavica, zanohtnica, zazobica itd.
Samo v množini rabimo: ošpice, osepnice, norice (varicellae).
Breznik—Ramovševa: „osepnice = ošpice“ je napačna. Osepnice so koze, ošpice pa dobrci, špičke. Pleteršnik pravilno loči: osepnice = die Blattern (variolae) in ošpice, die Masern.
Za raka sem že zadnjič naglasil, da se sklanja kot živa stvar: zdravim raka. Na raku bolni je rakav ali rakavec; rakovo obolenje, rakova bula, rakavost; govorimo pač o rakovi poti, pa o račji.
kugi. Rakovina je rakovo tkivo. Rakasta bula pa ni rak, marveč samo raku podobna n. pr. sarkom, fungus.
Slepič, slepo črevo.
Glonar ima: „slepič: slepo črevo“. In vendar sem že ponovno javno ugotovil, da je med slepičem in slepim črevom razlika, prilično taka kot med prstom in rokol Slepo črevo je del debelega črevesa, slepič pa izrastek slepega črevesa! Tudi tu ima Pleteršnik pravilno: slepič = der Wurmfortsatz; slepo črevo = der Blinddarm. Kdor nima več slepiča, je brez-slepičnik.
Kakor s slepičem imamo kirurgi vsak dan opravka s kilo (hernia) Beseda ima svoj izvor v grški haläo = odneham.
Kilavec, kilavka, kilav, kilavost značijo nele to, kar jev zvezi s kilo, marveč tudi slabost nasploh n. pr. to pišče je kilavo, ni za rejo, ne za pleme. Kil je več vrst: dimeljska, mošenjska, stegenska, po-pkova, trebušna, brazgotinska; potlej prosta in veznena kila (irreponibilis); ta spet je ali priraščena (accreta) ali zadrgnjena (in-carberata). Če s kilnim drobjem zdrkne tudi trebušna stena tako, da je potlej del kilnega mehurja, kilne mošnje, tedaj je to zdrknjena kila (Gleitbruch, hernie par glissement). Imamo še vodno kilo (hydrokele), žilno kilo (varikokele), semensko kilo (spermatokele), m i š i č n o kilo (myo-kele), ki pa niso prave kile, ker jim pač manjkajo bistvene lastnosti kil, pa imajo vendarle svojo staro, ukoreninjeno označbo.
Tam, kjer ima bolezen svoj izvor, je kotišče ali leglo. Če je na tem mestu gnoj, pravimo temu gnojävica ali absces. V trebuhu najdemo gnoj dostikrat tako obdan s pečico (ne pečico, kakor se zavedno ali nezavedno spakujejo nekateri, ker pečica je majhna peč) in črevjem, daje liki zabubljen; tak absces je zalepljeni absces (abscessus sacca-tus) in vse skupaj je zlepek ali sprimek. Včasih leze gnoj med posameznimi sloji navzdol, kakor pronica voda v zemlji, tedaj pravimo, pronicajoči absces (Senkugsabscess). Gnoj včasih sam od sebe izgine, drugič prodre v sosedne organe in se izprazni po njihovih votlinah, spet drugič mu z operacijo pomagamo na plan. Če so se bili organi med seboj samo sprijeli in zlepili, tedaj se stvar kaj kmalu normalizira in ostane zgolj daljen spomin na prestano nevarnost; vse drugače pa, če so se bili organi med seboj zrasli — zrastline, ki ostanejo in nas gnjavijo naš živ dan. Med zlepki, sprimki in zrastki je torej velika razlika!
Ko je Peter Defranceschi sedel na kirurgičnem prestolu v dolenjski metropoli, je imel za jezikovnega oprodo profesorja Virbnika, moža bistre glave in širokega obzorja. V letnih poročilih novomeških bolnic iz tedanje dobe najdem sledeče: kašnjak, atheroma; vlaknjak, fibroma* mesnjäk ali mesnik, ki ima v oklepaju „sarcoma“, kar je očitna pomota, smiselno je „myoma“; mastnjäk ali tolščnjak, lipoma; žilj-njak, haemangioma; predglävka, phymosis in oglavka, paraphymosisi
pijavka, fistula in pijavkast, fistulozen. Za ileus, zamotano črevo, je to premalo — treba je še pridjati zamašeno črevo.
V bolezenskih zapiskih berem včasih pri poškodbah neverjetne stvari in vendar so bile ravno poškodbe, katere so naši strokovni prednamci opisovali najprej po slovensko v zdravniških izpričevalih in izvedeniških mnenjih!
Za mednarodno „trauma“ imamo svojo poškodbo ali okvaro, ki je seve lahko mehanična, kemična, termična, psihična itd. torej z vidno odprto rano ali z neodprto rano ali pa brez rane sploh.
Udar s topim predmetom, pritisk, padec povzročijo to, čemur pravimo kontuzija, otolkljaj, posledica je, da se raztrgajo ali zmečkajo žile lasnice, kapilarke, da se izlije v podkožno tkivo več ali manj krvi, ki povzroči krvno podplutbo, črnavko, plavo liso, kadar je pod črnavko otok, imamo bunko (Beule). Če se pretrga tudi koža, tedaj imamo prasko, rano. Ran je seve mnogo vrst, najmanj toliko, kolikor je vrst orodja, ki jih povzroča. Najčešće so pač: vrezne, vbodne, strelne, raztrgane, zmečkane, vgrizne, ožgane (ožganine), opečene (opekline), oparjene (oparine), ozeble (ozebline), razjedene (razjede) itd. Dejstvo samo je vrez, vbodljaj, strel. Vbod, izbod, prebod, potlej vstrel, izstrel, prestrel označajo mesta, na katerih se je dejstvo izvršilo, kakor pravimo vhod, izhod, prehod, kjer se „hod“ ali hoja vrši. Pri strelu poznamo vstrelno, izstrelno rano in prestrelni rov; kadar je strel samo opla z en (Tangentialschuss), tedaj imamo mesto rova žleb. Nahschuss je strel z bliza, Fernschuss strel iz daljave. Strel z bliza označuje črn kolobar, ki ga povzroči o s mo d a s strelnimi plini in pa koščki smodnika, kise zarijejo v kožo, torej osmo dni kolobar (Ver-sengungs-, Pulverhof). Raztrgana rana, raztrganina je takrat, kadar so razdejani samo mehki deli, če so soudeležene tudi kosti in sklepi, tedaj imamo zmečkane rane, zmečkanine. Kadar je ud tako hudo poškodovan, da počrni in značne gniti, tedaj omrtvi, nekrotizira in vidimo omrtvi n o, nekrozo ali gangreno.
Krogla iz strelnega orožja zadene ali neposredno ali pa posredno, ko se je odbila od kakega predmeta, tedaj pravimo izstrelku odboj ek (Geller), ki se tolikrat zamenjuje z dumdumskim, ker sta si strelna učinka pač slična!
Na poškodovani ud de varno obkladke ali pa ga ovij amo z ovitki.
Rana ostane čista ali pa se okuži, se prisadi: okužena, pri-sadna rana. Ce se rana prisadi, jo je treba čimprej odpreti; rana poči, se odpre.
Kadar se v prisadni rani razvijajo plini, je to plinski prisad (Gas-phlegmone, -brand), ne pa „plinasti“, ker plinasti je plinskemu samo podoben, dočim je Milzbrand vranični prisad. Prisad rane povzroči nemalokrat tujek, corpus alienum. Na resnost takih prisadov nas opozarjajo rdeči prameni (lymphangoitis), ki nalik ognjenim zubljem sikajo po udu
K Ó ÚN - M Ü I. H £ I M
TROPO NWERKE
NOVO-TROPOS
ORGANO-LIPOIDNI TONIKUM, KI SE JE DOBRO OBNESEL
OMOTI:
100 gr. v prašku Din 42 — 250 gr. v prašku „ 80 —
FERMI
PREPARAT BAKRA, ŽELEZA, JETER IN BELJAKOVINE PROTI ANEMIJI
50 tablet po 1 grem Din 26'— 100 gr. v prašku „ 44' — 250 gr. v prašku „ 83'—
in klinični omoti
Vzorci in literatura brezplačno na zahtevo pri zastopstvu za Jugoslavijo:
S8IOSA.RS"

S
Mr. ph VLADIMIR SMOKVINA, ZAGREB, KAPTOL 12
NOVOST V TERAPIJI
kožnih bolezni, opeklin, ekcemov, ulcus cruris, srbečice in poškodb kože razne etiologije ter v terapiji revmatizma in različnih drugih bolezenskih procesov je
fjVI? O "Tl A F (ammonium
VJ I	SULFOGYRODALICUM)
destilacijski proizvod liškega bituna, nožnega škriljevca (Baljevac), ki ga proizvaja
GYRODAL RUDARSKO UDRUŽENJE ZAGREB;
Gyrodal vsebuje standardizirano količino or-ganično vezanega žvepla v visokem odstotku. Topi se v vodi, glicerinu in maščobi (vazelin, lanolin itd). — Gyrodal hitro in zanesljivo u-blaži bolečine, ne draži kože in dela v antiflo-gističnem smislu, pospeši rezorbcijo eksuda-tovter dviga vitaliteto bolnih delov telesa. — V prometu so tube po 30 - 50 in 100 gramov ter škatlje po 250 in 500 ter 1000 gramov. — Klinično preizkušen. — Vzorce pošilja na zahtevo:
GYRODAL RUDARSKO UDRUŽENJE
ZAGREB, VRHOVČEVA UL. 10
DOBRNA PRI CELJU
rom^»396 m NAD MORJEMmmmmmm
NARAVNO - TOPLI 37° C VRELCI ZDRAVIJO S POSEBNIM USPEHOM SRČNE IN ŽIVČNE TER ŽENSKE BOLEZNI. VSA OSTALA ZA OKREPITEV ŽIVLJENSKIH SIL POTREBNA ZDRAVILNA SREDSTVA - KRASNI NASADI, VABLJIVI SPREHODI IN IZLETI V BLIŽNJI PLANINSKI SVET
IZVEN GLAVNE SEZONE CELOKUPNO 20-DNEVNO ZDRAVLJENJE ZA NIZKO PAVŠALNO CENO OD DIN 1.100-— DO DIN 1.650'—
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
tffl IfTC IC VSEH VRST, ENO- IN VEČBARVNE
IZDELUJE PO SLIKAH IN RIZBAH
JUGOGRAFIKA, d. z o. z. v LJUBLJANI
Sv. Petra nasip št. 23
Kompletne zdravniške ordinacije, kirurške instrumente
in vse ostalo gumasto, kirurško in sanitetno blago — Vam dobavlja po najnižjih cenah in pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji
SPHINX — Mr. Ph. Josip Bernski, Zagreb — Ilica 17/IV
Kataloge na zahtevo!
navzgor in silijo k operaciji, njim se pridružijo občutljive bezgavke (lymphadenitis), da je opomin tem glasnejši!
Rana, zlasti operacijska, se gladko zaceli (sanatio per primam intentionem) ali pa tudi ne (s. per secundam intentionem). V zadnjem primeru rana izločuje razne tekočine kot sokrvico, gnoj ter poganja granulacije, rana zrni, granulira. Včasih se granulacije razbohotajo, postanejo „divje“, divje meso (wilde Granulationen), drugič spet nemarne (faule Granulationen), tako, da se rana noče in noče zaceliti.
Rana je odprta, rana reži; rana se zaceli, zaceljena rana ali se zaraste, zarasla, zaraščena rana, nastane brazgotina.
Rano s šivi zašijem ali s sponkami (Michelnom) zaprem, šive in sponke pa poberem (die Entfernung der Nähte, der Klammern).
Sklep ima tri glavne sestavine: ponvico, glavico in gožvo (kapsulo) z vezmi (ligamentumi).
Ce se glavica zmakne iz ponvice ioliko, da preko mere razširi gožvo in vezi, pri tem pa ostane na svojem mestu, tedaj imamo zvin ali zvinek (distorsio), sklep si zvinemo; kadar pa se zmakne tako daleč, da postane ponvica prazna in ostane glavica izven nje, tedaj imamo izpah (luxatio), ud si izpahnemo; če pa zapusti glavica ponvico le deloma, deloma pa ostane ž njo v vezi, tedaj je sklep premaknjen (subluxatio), kar opažamo posebno pogosto pri prelomu gležnja (fractura maleoli cum subluxatione tali). Prelome kosti s premaknjenim sklepom, sub-luksacijske frakture je treba čimprej uravnati, ker sicer ostane ud na ost (Gliedachse) ali priklonjena s kotom naprej ali odklonjena s kotom v stran ali zaklonjena s kotom navzad, skratka preklonjena, dočim je za njegovo funkcijo nujno potrebno, da je os pravilna (achsengerecht).
Pri poškodbah kosti vidimo kost počeno (fissura); nalomljeno (infractio) prelomljeno, zlomljeno, zdrobljeno, strto (fractura); na rentgenu opazimo poko, nalom, zlom ali prelom kakor tudi drobce. Med kostnimi drobci opažamo odlomek, odkrhek, odkrušek; pri kompresijskih frakturah vretenc — vretence se zdruzne, kakor zdru-znemo sadež, če stopimo nanj — pazdrüzek, to je na rentgenu kostna kaša, ki sili iz vretenca.
Na zlomljeni kosti razločujemo črto lomnico (Bruchlinie) in lo-mišče (Bruchfläche). Oboje skupaj lahko označimo tudi kot kostni lom.
Kadar na dolgo kost pade kaj težkega in jo prelomi, tedaj je na tem mestu zagozdi podoben kostni odkrhek, ki se je izgvozdil, je torej s tem' postal izgvozdek, dočim je smiselno zagvozdek nalik zagvozdi trdno v kosti.
Poškodovani ud denemo ali v gips ali v natego, ekstenzijo, ki je dvojna: s flajštrom (Bardenheuerjeva) ali z žebljem.
Kar na kosti ven štrli, je kostna štrlina; kar se da drobiti liki suhi kruh v mrve, je mrvljivo, krušljivo.
Tudi pri zlomljenih kosteh se os, tu seveda kostna os, prekloni, se izboči ali upodne nastran (dislocatio ad axim), se zavije (d. ad peri-pheriam), kost sama postane na videz krajša ali celó daljša (d. ad longi-tudinem).
Zgorej sem rekel, da se pretrgani mehki deli uda zrastejo, da se rana zaceli in da na tem mestu nastane brazgotina. Tudi strta kost, tudi zlomljeni kostni deli se zrastejo in sicer nastane najprej zrasiilo, kalus in potlej kostni zrastek (Knochennarbe).
Pri poškodbah lobanje imamo v glavnem dve vrsti poškodb: poko (fissura, Bersiungsbruch) in vdrti no (impressio, Biegungsbruch). Posamezni kostni odlomki, ki so vdrti v notranjščino lobanje, so v dr tki. Seveda bo vsakdo znal razločevati vdrtino od vdolbine (Delle) in to od izdolbine (Aushöhung), kakor tudi izbokline (Buckel). Kost je izdolbena, kost je cevasta (Röhrenknochen), kost je s c e 1 a, kompaktna.
Ne da bi hotel posegati na torišče kolegov dermatologov — upam, da bodo svoje opravili čimprej sami — naj omenim nekoliko kožnih stvari, ki imamo ž njimi posla tudi kirurgi.
Praska je Kratzeffekt pa tudi najmanjša kirurgična rana, ránica; rano pokriva krasta (die Kruste), krasta se naredi, krasto odluščim; poznamo vodne mehurčke na koži (Bläschen) pa tudi vodne mehurje ali ciste drugod; gnojni mehurček = Pustel; mozolj = folliculitis; mozoljast = poln mozoljev; mozoljčaste so mozoljem podobne tvorbe na koži, ki sevé niso folliculitis, torej ne vneta lasišča; bunčica = Knötchen, punčica = zenica v očesu; komedóni = ogrci, ó grčav obraz ima komedone. Pri barvnih spremembah kože opažamo: pike, pege, lise, prámene (lymphangoitis), pasove n. pr, herpes Zoster, pásasti izpuščaj, ker se pokaže v obliki pasu, pa ni pas, torej na noben način ni „pásen“ izpuščaj, kot najdem v letnem poročilu kandijske bolnice iz 1905. Quaddel = pri šč (tu ima G Ion ar spet nápak, „mehurčki na koži“, v mehurčkih je voda, v prišču je pa ni). Prišč je tipičen za koprivnico, urtikarijo, in srbi, dočim Quaddel, ki jo napravimo pri vkožnem omrtvičenju, ne srbi, ni prišč, marveč vbrizga liki vloga ali vkada.
Missbidung je spaka, spaček, nakáza; ud ali človek je naka-žčn od rojstva ali pa znakažčn, če je to dobil šele pozneje n. pr. po opeklinah in poškodbah.
Za splošne oznake zdravil redko kdo rabi slovenske izraze.
Abführmittel je čistilo, iztrebilo, odvajálo, dristilo; Abtreibungsmittel = o d p r a v i 1 o za gliste in za plod; plod se odpravi, takisto gliste; Tötungsmittel = usmrtilo; med mamilom in ómamilom (Rausch-, Betäubungsmittel) je približno ista razlika kot med krepčilom in okrepčilom.
Narkoza je omáma; der Rausch = opój: etrov opoj, kloretilov opoj.
Anestezija = omrtvičenje; lumbalna anestezija = omrtvičenje hrbtnega mozga; Leitungsanaesthesie = po vésemsko omrtvičenje*
pri katerem vbrizgnem omrtvičilo (anestetikum) v živčno povesmo; Lokal-anaesthesie = prepojitveno omrtvičenje, kjer mesto, kjer bom operiral, prepojim z omrtvičilom.
Zdrav človek se redi, bolnik hujša ne pa „jemlja gor, dol“, tudi ne „pridobiva“ „zgublja na teži“.
Karlsbadersalz = karlovarsk a sol.
Cistilnaklizma, kapalnaklizma (Tropfklistier),redilna klizma.
Funkenstrecke, naprava v diatermijskem aparatu, ni „iskrišče“, ki je kraj, kjer se kaj iskri, marveč iskrilnik liki likalnik.
Mikuliczev tampon ima ovojnico in trak.
Dren ali vložka je lahko trak ali gaza, steklena ali gumijeva cev, kita katguta.
Cevko vtaknem v trebuh, trak vložim v rano; ne cevke in ne traku pa ne „vpeljem“, kljub nemškemu einfiihren, ker vpeljem koga v družbo, v posel.
Na operacijski mizi se boči preko glave bolnika lok (Kopfbogen), noge pritrdimo bolniku z jermenom, roke pa privežemo z vezmi. Bolnik je na operacjjski mizi ali v vodoravni legi ali nagnjen ali v strmoglavi legi (Trendelenburgovi). Da pri zadnji ne zdrsne na glavo, so mu rame uprte v ramenske opore.
Na operacijski mizi vidimo tudi opore za noge (Fusshalter), ali za kolena (Kniehalter). Imenujemo jih lahko tudi na kratko nožne in kolenske opore.
Kirurgični Hacken ni „kljuka“ marveč kavelj, na kljuko pritiskam, na kavelj pa obesim oziroma vlečem ž njim. Kavelj je eno , dvo- ali več-zobi. Kedar ima več zob, postanejo iž njega grabljice, ki so ali ostre za kožo ali tope za mišice.
Bauchdeckenhalter je trebušni kavelj; če je avtomatičen, je raz-kreče vale c, ki razkrečuje robove trebušne rane.
V kirurgiji šivam s šivanko, skozi iglo brizgam in sesam. Šivanka ima uho, nit vdenem v šivanko.
Kirurgični šiv je raznovrsten: posamezni šiv (Knotennaht), tekoči šiv (fortlaufende Naht), križni šiv (Kreuznaht), tapetniški šiv (Matra. tzennaht). Pri šivanju delam vozle in sicer: navadni ali babji vozel, mornariški vozel, kakor ga delajo mornarji, kirurgični vozel.
Po nemškem „die Instrumente kochen“, imajo naše instrumentarke stare šole „instrumenti kuhajo“. Po'naševoda vre, instrumenti se kuhajo ali vro.
Pri omami rabimo steklenico kapavko, poznamo pa tudi cevko kapavko, obe sta v sorodu z „zvezdo vodnico“, „pevcem prerokom“.
Mitella, Armbinde je po Pleteršniku pesto valica“, ne Glonar ne Breznik—Ramovž je ne poznata.
Bauchbinde = trebušni pas; Bruchbinde = kilni pas.
Feder na instrumentih in aparatih je prožina, vzmet, pero, nikdar pa ne „fedra“.
Bolniška postelja; bolnični zravnik je nastavljen v bolnici; bolni čin a srajca, ki jo ima bolnica; bolezenski zapiski (bolezenski popis ne bolniški, saj opisuje bolezen), imajo anamnezo ali opis postanka bolezni, status praesens ali izvid, ugotovitev zdravstvenega stanja, potlej decursus ali potek in razvoj ter končno exitus ali konec bolezni, ki je ali smrten (letalen) ali izboljšanje ali ozdravljenje.
Spoznava je diagnoza; razpoznava je diferencialna diagnoza.
Bolniki v urejenih bolnicah imajo nad glavo vzglavno tablo, na tej temparaturno tabelo, tu se začrtuje toplota, žila, odvajanje in zaznamuje sploh vse, kar se zgodi med zdravljenjem, temperaturna tabela je pravo pravcato ogledalo poteka bolezni!
Žila je odprta, žila zeva — žilna odprtina, žilna zev. Latinski „lumen“ so nekateri ponašili s „svetlino“, njen izrodek je „svetlost.“
Kiemenspalte = škržna raza.
Razana je posoda, ki je napolnjena do roba; razana in zvrhana žlica. Razi so zareze, ki se delajo na rovašu, pa tudi desetinke stopinj na toplomeru; 36'2° je torej 36 stopinj pa 2 raza.
„Rez v smislu cepljivosti kože“ je v slovenske cape odeti nemški Mihel: „Der Schnitt im Sinne der Hautspaltung“. Ni za las ni boljši sledeči: „Seroza želodca brazgotinasto, žarkasto zvlečena skupaj“, kar naj bi značilo, daje želodčna seroza brazgotinasta in žarkovito (žarkasta je mast!) zvlečena ali sfrknjena.
Presnova, preosnova.
Gregorčič pravi v svoji najlepši pesmi: „Iz bitja v bitje presnavljanje“, Presnavl j an j e = preosnova = StoffwechseI. Preosnova — „pre-osnoväti: v vseh osnovah spremeniti“ pravi pravilno Glonar — pa je nekaj čisto drugega!
Transfuzija krvi = pretok krvi.
Zuckerkrankheit = cukrovka, sladkorna bolezen.
Peščaj = der Daumenballen, mali pešca j = der Kleinfingerballen.
„Kap ga je zadela“ in „poškodbam je podlegel“ beremo dan na dan v naših časopisih. Ali ni to popolnoma po nemško: „Der Schlag hat ihn getroffen“, „Er ist den Verletzungen erlegen“? Po naše bi se dalo reči: „Za kapjo je umrl“ ali kratko: „Kap ga je“ in „Za poškodbami je umrl“.
Umreti za čim, zboleti ali bolovati na čem. Zbolel je na pljučnici, umrl je za pljučnico!
Vročina = das Fieber; vročica = das Hitzegefühl; mrzlica = Schüttelfrost.
Vročina me ku ha, toplomer kaže zvišano toploto; vročico imam»
vročičen sem, zdi se mi, da imam vročino, toplomer pa ne kaže tega; mrzlica me trese ali mrazi me.
Črevesna krivulja = die Darmschlinge; želodčna krivina = kurvatura želodca.
jezik ima bolnik moker, suh, bel, obložen. Zgaga ga dere. lzpahuje se mu, riga se mu, kolca se mu, so 3 stopnje istega procesa. Vzdiguje se mu, davi se, bljuje, vse to je iz želodca; pljuva iz ust in žrela; bruha pa iz pljuč. Pljunek (hračke, hrklji) ; izbljuvki; izbruhki.
Jed ali jesti mu diši, gre mu v slast, rad jé; tekne mu = pozna se mu dobro življenje.
Bolnik včasih ne more prav povedati, kako in kje ga boli, nekam zbit je, tedaj se izrazi marsikdo, da mu je mučno. Pri poljskih Židih sem čul to imenitno povedano: „Es gebricht mir das Herz“.
Zaripel, zabuhel, napihnjen v obraz; polnih, upélih, velih, nagubanih lic.
Bolniku se zaleti, plav postane, duši se.
Nočno smrčanje je podobno dihanju v omami, če bolniku zdrkne sapnikov poklopec na sapnik; Nemec pravi: „Er pumpt“, slovensko: žaga, ne pa „pumpa“. Dokler ni bolnik v popolni omami ali če se zbuja iz nje, se napenja = er presst, ne pa „preša“ ali „pritiska“.
Ren mobilis = die Wanderniere = zdrknjena ali zmaknjena ledvica.
Pri tuberkuloznem vnetju kolčnega sklepa opažamo dostikrat, da se pomakne ponvica navzgor, ponvica je pomaknjena = Pfannenwan-derung.
Der Hangebauch = viseči trebuh; die Fettschiirze =maščobni predpasnik; das Infiltrat = zatrdina, zadebelina.
Po trebuhu se pretaka, preliva, kruli. Krč me okoli želodca, krč me lomi, v prstih imam krč. V želodcu mi plonka, tekočina klokota.
Voda se mu ustavlja, zapira; vetrovi so se mu zaprli.
Boli me v žlički; davi me, duši me v jamici.
Trebuh mi je napihnjen (črevje je polno plinov), meteorističen; trebuh je napet, trd (defence musculaire) kakor pravimo, da je napeta kita, mišica, obraz.
Bolezen je prirojena; bolezen dobim, torej dobij éna bolezen, ne pa pridobljena, pridobi se imetje.
V bolnici imamo velikokrat ljudi samo po en dan, to so enodnevni ki, ne pa „enodnevničarji“, ki so tisti, ki so le en dan v službi.
Višinsko ali planinsko zdravilišče?
Zdravilišče mora biti med 1000 in 1500 m nadmorske višine; naše planine so v tej višini; Srbi in Hrvati poznajo „planinsko Slovenijo“, ki naj jim ravno vsled svoje planinske lastnosti preskrbi tako zdravilišče, da jim
ne bo ireba hoditi preko meje in tam iskati pomoči — kaj je naravnejše kot planinsko zdravilišče za Höhenkurort v Sloveniji?!
Kadar pri hudih obolenjih moramo izrezati dele črevesa, tedaj zašijemo črevne zevi ali zev na zev (End zu End) ali bok na bok (Seit zu Seit) ali zév na bok (End zu Seit).
V	organih je der innere Druck = notranji napon.
Mrtvina = gangrena; mrtvinast = gangrenoznen; mrtvinčast
—	zdi se, da je mrtev.
Krog, obroč, kolobér so tri razsežnosti iste lastnosti.
V	zdravniških izvidih čitam: „pljuča so naraščena na steno“. Tudi Glonar ima: „priraščati: naraščati, rasti“.
In vendar — naraščajo vode, množice, dočim se organ priraste pljuča so torej priraščena, prirasla na steno!
Čevelj nas žuli, na tem mestu nastane žulj, otiščanec, o tisk. Včasih se tak žulj vname in za to smo imeli na dunajski kliniki izraz „stief-litis“. V slovenščini bi se temu reklo žulji tis, žulj a vin a.
Decubitus = otiščdnec, obležanec.
Danka je zadnji del debelega črevesa, der Mastdarm, ampula; anus je njeno vnanje ustje, ritnik. Rit ali zédnjica je to, kar imenujemo v anatomiji nates, dočim je natis = ritnica; ritno je, kar spada k riti n. pr. ritna mišica, ritasto pa je to, kar je riti podobno torej okroglo. Glonar je zmedel vse skupaj: „ritnica: danka, bedro“.
Iztrebača, rezervar za iztrebke, je isto kot danka.
Zdravniki moramo pač razločevati dojko (mamma) od prsi, grudi oprsja, kar je sprednji del toraksa.
In nedrije? To je prostor med obleko in prsmi, spravim kaj v nedrij e.
Ména = klimakterium = der Wechsel. Mislimo seveda žensko méno in ne lunine mène. Detritus = razpadki.
Če kje, je sigurno v zdravstvu potrebna preprostost, ker le preprostost je jasna, vse drugo je zmeda z nepopravljivo škodo!
In kaj je bolj preprosto in jasno, kot réci: leva, desna pljuča ali leva, desna polovica pljuč; potlej, da imajo leva pljuča dva in desna tri režnje. Pa so prišli novotarji in rekli, da imamo „dvoje pljučnih kril“
—	kako naj bi drugače, če pravi Nemec „zwei Lungenflügel“ — in da sta pljučni krili deljeni „v poli“. Za novotarjem prihaja novotarček in napiše v Zdravniškem vestniku: „v sredini srednjega roba zgornje desne pljučne pole* — tako imamo torej naenkrat iz pljučne poli pljučno polo!
Za kraje ali mesta v človeškem organizmu imamo strokovne izraze, katerem pridevamo besedo „regio“ n. pr. regio parietalis, za kar imamo v slovenščini izredno lepo označbo: téme. Teménu enake so: čelo, sencè zaglévje; tilnik ali šiš ek, z a til j e ; rama, pleča, med p leč j e, med-reberje („medreberni prostor“ smrdi po „Interkostalraum“), medreberna mišica, jamica na vratu, žlička nad želodcem („duši me v jamici“,
„boli me v žlički“), podreber j e (hypohondrium), me d vretenc j e, medvretenčna ploščica = Zwischenwirbelscheibe, dočim je vreten-čast vretencu samo podoben; dimi j e, stegenski zgib, komolčni zgib, podkolenek, zapestje, bok, križ, razpadka itd. Blinddarmgegend (Wurmfortsatzgegend) se prav lahko reče oslepičje ali samo slepičje, kar se tolikrat rabi pri opisovanju bolečin v trebuhu; o s r ä m j e =Schamgegend.
Pergišče je mera n. pr. vržem kokošim pergišče zrnja, perišče pa kraj, kjer peremo. V besedi in knjigi se to mnogokrat meša eno z drugim, v Beli Krajini pa to dvoje prav natanko razločujejo, saj je tudi povsem smiselno!
Bula, tumor, je ali novotvorba, neoplasma, ali kakeršnekoli tekočina, ki se je zbrala (gnoj se zbere ali nasploh zbralo se je) ali vneta, entzündlicher Tumor, ne pa „vnetljiva“, ker vnetljivo je to, kar se lahko vname, pa se še ni 1
Kdor ima golšo, je golše c, golša r, golšarica, lastnost je golša-vost, golšav; bebec, bebka ali beba, bebavost, bebav ali bebast; š e p e c ali šepave c, š e p a v k a, šepavost, šepav; pleša vt ali plešast, plešec ali p 1 e š a v e c, plešavka, plešavost; slep, slepec, slepica, slepota ali s lep 6 st; gluh, glušec, gluška, gluhost ali gluhota; nem, neme c, n e m k a, nemost; hrom, hromeč, hromka, hromost; škilav, škilavec, škilavka, škilavost.
Končno še nekaj!
Slovenska mati, ki govori še nespačeno slovenščino, ne da bi se tega zavedala, kaj šele obešala na veliki zvon, govori, da ji deca „krili z rokami in brca z nogami“ ter „posluša z očmi in ušesi“, to se pravi, naš človek vsaj pri organih ne pozna dvojine!
Podobna neskladnost med papirnatimi zahtevami slovnice in živo narodovo govorico je pri negaciji — pri navadni negaciji tožilnik izprevržemo v rodilnik, pri zloženi pa naj ga ne bi! Cujmo Zupančiča!
„A kaj dviga labod blestečo perot?
Prenesti ne more sam svojega soja.“
Stanovski vestnik
UREDNIŠTVU „ZDRAVNIŠKEGA VESTNIKA
GOLNIK
V zvezi s člankom g. dr. Černič Mirka v „Zdravniškem Vestniku“ št.
8.	avgust—september, leto IX. na straneh 315 do 320 pod naslovom „Naše zdravniško poslanstvo in novi stanovski red“ Vas vljudno prosimo, da blagovolite objaviti sledeče:
„Zdravniška zbornica je sprejela novi stanovski red, ki nikakor ne ogroža interesov občinstva, nasprotno jih še bolj ščiti.
Etična stran zdravniškega poklica ni predmet razprave v stanovskem redu, ker je izrecno povdarjena že v Zakonu o zdravnikih, ki je osnova vsega zdravniškega delovanja.
Zdravniška zbornica posebno povdarja, da je bil Osnutek stanovskega reda pravočasno objavljen v stanovskemu „Glasilu“, ki ga prejemajo vsi člani Zdravniške zbornice, radi morebitnih pripomb. Razen tovariša dr. Černiča pa ni nihče ugovarjal Osnutku stanovskega reda, niti ni predlagal bistvenih sprememb. S tem odpade očitek, da je sprejela stanovski red samo manjšina.
Podrobnejši odgovor na članek g. dr. M. Černiča bo natisnjen v prihodnji številki „Glasila“, ker Zdravniška zbornica ne smatra za umestno, da se javno polemizira o takih in sličnih stanovskih zadevah.
Tajnik:	Predsednik:
Dr. Ahčin	Dr. Meršol
O zdravnikih in zdravilstvu*
S pravico so trdili, da dobrega kirurga laže manj spoznamo po tem, kar operira kot, po tem, kar ne operira.	E. Liek
Qjiod médicamenta non sanant, verbum sanat.	Star pregovor
Kdor tuje rane obvezuje, lastnih pozabi.
Zdravnik Karl Theodor vojvoda bavarski.
Pravi zdravnik se nikoli ne izuči.	Klussmann
Samo ta je pravi zdravnik, ki je obenem pravi duhoven in pravi umetnik.	H. Much
Zdravnik naj bo : umetnik, rokodelec, znanstvenik, toda prav pred vsem naj bo človek.	p0 E. Liek-a
Operirati smemo samo, ako imamo vsaj nekaj upanja na uspeh; brez tega upanja operirati se pravi : prostituirati prelepo umetnost in znanost kirurgije, osumiti jo pri laikih in kolegih. Kje pa je mera, po kateri lahko merimo upanje na uspeh? V neumornem studiju naše znanosti, v ostri kritiki naših lastnih in tujih opazovanj, v najnatančnejši preiskavi vsakega poedinega primera, v kritični rabi naše skušnje.	Billrotk
* Iz „Das Aerztebüchlein“ od W. Klussmann. Založba; G. Thieme — Leipzig.
Jz zdravniških dmsiev
RESOLUCIJA DRUŠTVA ME-DICINCEV V LJUBLJANI
Slovenski medicinci, slušatelji nepopolne medicinske fakultete v Ljubljani, zbrani na članskem sestanku 29. okt. 1937 smo po izčrpnih poročilih in diskusiji sprejeli naslednjo resolucijo:
Odklanjamo popravljeno medicinsko uredbo.
1.	Ker ne predvideva za Ljubljano deset semestrov in nam nasprotno jemlje še to, kar ima, namreč peti semester;
2.	ker z uvedbo skupinskih izpitov s pogojnimi vpisi v višji semester v slučaju neuspeha uvaja na univerzo srednješolski sistem ;
3.	ker z dvojnim doktoratom uvaja znanosti škodljivo diferencijacijo med zdravniki in je s tem izrazito asocijalna;
4.	ker z obveznim vpisovanjem določenih predmetov za določene semestre v praksi odpravlja svobodo študija.
Zahtevamo, da se izdela nova fakultetna uredba z enakopravnim sodelovanjem študentov vseh treh medicinskih fakultet, ki naj vsebuje določbe:
1.	Načelno priznanje 10 semestrov medicinski fakulteti v Ljubljani in takojšnjo otvoritev 5. in 6 semestra.
2.	Polaganje izpitov po stari uredbi.
3.	Odpravo dvojnega doktorata.
4.	Svobodo študija po § 35. zakona o univerzah.
5.	Razpis štipendij za izobrazbo slovenskega predavateljskega kadra, ki bo zasedel stolice na izpopolnjeni medicinski fakulteti v Ljubljani.
Ker je popolna medicinska fakulteta v Ljubljani brez nove moderne bolnice nemogoča, pozivamo ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje, da v sporazumu s prosvetnim ministrstvom zagotovi v proračunskem letu 1938/39 kredite za razpis načrtov za novo moderno bolnico s klinikami v Ljubljani.
Dekanat medicinske fakultete v Ljubljani naj izdela načrte za postopno izpopolnitev medicinske fakultete v Ljubljani na polnih deset semestrov.
V zavesti, da se borimo za svoje naravne pravice, pošiljamo "gornjo resolucijo s pripombo, da bomo v naši pravični borbi vztrajali do končnega uspeha.
ZNANSTVENI SESTANKI
Dr. Lunaček Pavel: Eklampsija-
Demonstracija žene, pri kateri je potekala eklampsija atipično, zlasti z ozirom na število in kakovost napadov, z ozirom na trajanje nezavesti in predvsem z ozirom na reakcijo na našo terapijo.
Bolnica (Š. Š., št. por. zap. 668/37) je imela 266 napadov s krči, kar je rekordno število v materijalu našega zavoda. Med 148 eklamp-sijami, ki smo jih opazovali v 17 letih, je bilo maksimalno število eklamptičnih napadov 95 in to pri ženi, ki je bolezni podlegla. Med 266 napadi demonstrirane žene je bilo 78 napadov povsem sličnih pravim eklampfičnim napadom, samo da so zlasti prvi napadi pred uvedbo terapije neobičajno dolgo trajali in sicer po ca 4 minute. Nato so postajali napadi vse milejši in sicer v intenziteti, v trajanju in lokalizaciji, tako, da so se nazadnje omejili samo še na lahke krče v mišičevju ust in oči, medtem ko je ostala žena pri zavesti, oziroma se je vsaj takoj po napadu prebudila.
Vseh 266 napadov se je zvrstilo tekom 3 tednov. Bolnica je bila 10 dni v globoki nezavesti, ko ni reagirala na dražljaje, a šele 14 dni po prvem napadu je začela nejasno in zmedeno odgovarjati na vprašanja in po ca 18 dneh se je zavest toliko povrnila, da je bila bolnica že deloma orijentirana v času in prostoru, da je jasneje odgovarjala na vprašanja, akoravno se ji je spomin na dogodke pred boleznijo le polagoma vračal.
Ledvice so bile razmeroma malo oškodovane v kolikor lahko na to sklepamo iz razmeroma nizkega krvnega tlaka tekom bolezni (R. R.: 130—152), dobre diureze in iz analize urina, ki je pokazala drugi dan bolezni največje spremembe (Essb. 6%, sed.: mnogo eritrocitov, precej granul. cilindrov), a 4. dan bolezni že skoro normalno sliko.
Zanimivo je, da je bila naša bolnica na terapijo jako refrakterna. Zboljšanja z ozirom
na napade nismo opazovali niti z evakuacijo uterusa (vaginalna sectia s sledečo perforacijo glavice in ekstrakcijo ploda) niti z morfijem in kloralhidratom alt Mo-skopolaminom ali z venesekcijo. Evidenten uspeh smo pa imeti vsaj za nekaj ur po pcrnoktonu, ki smo ga dajali najprej kot običajno pri porodnicah i ccm na 12‘5 kg telesne teže i. v., in sicer tekom prvih dveh dni 6X6 ccm i. v. kasneje pa po 4 ccm i. m. po potrebi.
Efekt pernoktona je bil skoro vedno isti: žena po par ur ni dobila eklamptičnega napada in je bila mirnejša.
Tekom cele bolezni je dobila žena 34 injekcij pernoktona t. j. 140 ccm.
Dr. Vito Lavrič demonstrira primer abscesa levega ovarija. Bolnica je bila operirana v ljubljanski ženski bolnici. Izvršena je bila supravaginalna amputacija uterusa v zvezi z obojestranskimi adneksi. Operacijsko polje se je dreniralo s trakom skozi vagino. Postoperativni potek je bil v glavnem brez posebnosti.
V	zvezi s primerom sledi obširnejše poročilo o terapiji ovarijalnih abscesov.
V	akutnem stanju je terapija strogo konservativna. Operiramo samo v izjemnih primerih in sicer:
1.	kadar obstoja nevarnost, da perforira piovarij v prosto trebušno votlino, oziroma je že prišlo do difuzne peritoniiide ali abscesa v Douglasu;
2.	v primeru nesigurne diagnoze (appendicitis, grav. extrauter.)
V	akutnem stanju operiramo čim obširnejše. Pri abscesu v Douglasu punkliramo zadnji forniks, ga nato incidiramo in dreniramo. Pri difuzni peritonitidi laparotomiramo in dreniramo trebušno votlino.
Tudi v kroničnem stanju zavzema konservativna terapija prvo mesto. Šele če ta ne rodi uspehov, se moramo v nekaterih primerih odločiti za operativno terapijo. Operacija je potrebna:
1.	v primerih, ki po večkratni konserva-
tivni terapiji zaradi najmanjših povodov reci divirajo;
2.	če ovarijalni abscesi nimajo tendence resorbcije;
3.	pri ženah, ki imajo kljub konservativni terapiji močne bolečine, težave radi adhezij, krvavitve itd. ter jih te težave močno ovirajo pri izvrševanju poklica in jim zagrenjujejo življenje;
4.	v primerih, kjer je vsled incizije abscesa v akutnem stanju prišlo do trajnih fistul;
5.	pri ženah, bi kažejo znake kronične toksikoze in postajajo kahektične;
6.	pri nesigurni diagnozi (tbc., maligni ova-rijaini tumorji itd.).
Upoštevati pa je treba tudi starost bolnice in njen položaj (poklic). Pri mladih ženah smo konservativni do skrajnosti.
Ce se že odločimo za operacijo, smo radikalni. Poleg dunajske in zagrebške šole, stojimo tudi mi na stališču, da je treba odstraniti vsa notranja spolovila in sicer per la-parotomiam. Vaginalna pot je spričo močnih adhezij nevarna (poškodbe sosednih organov) in večkrat tehnično neizvedljiva. Konservativne operacije so napačne, ker proces na zdravih, puščenih adneksih, pa celo na krnu uterusa rad recidivira. Naše izkušnje in statistike raznih nemških klinik to potrjujejo. Uspehi radikalnih operacij so za 30—40% boljši od konservativnih.
Omenili moramo, da zavzemajo nekateri redki nemški ginekologi in beograjska šola drugo stališče. Ti ovarijalnih abscesov ne ekstirpirajo, ampak jih incidirajo skozi zadnji forniks ali pa samo punktirajo. Barjakta-rovič je v medicinskem pregledu opisal slednjo metodo. Absces punktira vaginalno in izčrpa gnojno vsebino, na to pa izpira abscesno votlino z 2—3%o rivanolom. Trdi, da je dosegel trajne uspehe. Vendar je znano, da se piogene membrane zelo težko resorbirajo. Dostikrat je mogoče na ta način odpreti le eno abscesno volilno, dočim ostanejo druge neodprte. Zato so recidivi zelo verjetni.
(Nadalj. prihodnjič.)
Jz medicinskih časopisov
IZ ČEŠKE MEDIC. LITERATURE
Referira: Primarij dr. Milan Žiga Červinfca
ČAS. LEK. ČES. ŠT. 28-39 1936.
Jaroslav Handl, Praha: Uspela he-minefrektomija pri dvojnem ureteru. Poročilo o bolniku z dvojnim ureterom, ki je bil vnel. Vnetje je prehajalo deloma tudi na ledvični parenhim. Izvršila se je heminefrek-tomija, nakar ¡nadaljuje a. s popisom razširjene indikacije tega posega tudi za slične slučaje kakor pielonefritide, hidronefroze, pi-onefroze, nefrolitijaze ter v nujnih slučajih za novotvorbe ter tuberkulozo ledvic.
Arnošt Hessl, Praha, Krai. Vinohrady: Krvna transfuzija pri septičnih obolenjih. Krvna transfuzija v zvezi z ostalimi terapev-tičnimi metodami predstavlja individualno učinkujoče sredstvo pri septičnem obolenju. Enostavnost posega ter možnost ponavljanja stavi danes to metodo v prvo vrsto terapevtičnega arzenala. Zdravljenje piogene infekcije obstoji v neposrednem izboljšanju celotnega zdravstvenega stanja in substituciji uničenih odnosno devilaliziranih eritrocitov. Poleg tega pa je treba računati še s podražljajem, katerega izzovejo tujerodne soli in beljakovine iz krvi darovalca na retikuloendotelijalni sistem bolnega organizma ter z mobilizacijo baktericid-nih naprav, ki bi se dala še pospešiti s predhodnim obsevanjem darovalčeve krvi.
Jiri Verner, Praha —Vinohrady: Pomen uporabe seruma pri zdravljenju akutnega vnetja trebušne mrene. Antitok-sični serum pomeni znalno spremembo v na-ziranju o serumu v obče, osobito pa z ozirom na dosedanje melode pri zdravljenju akutne peritonitide. V splošnem se ujemajo podatki v svetovni literaturi v tem, da je uporaba seruma znižala dosedanjo mortaliteto za 50%. A. uporablja v glavnem intravenozno aplikacijo (40—100 ccm naenkrat) ter jo kombinira pri tem istočasno z inlravenozno infuzijo glukoze (100:1000 fiz. raztop.). Z ozirom na antitoksično delovanje seruma, ki učinkuje naravnost na toksine, nahajajoče se v krvi, smatra intravenozno injekcijo za ugodnejšo obliko kakor pa intraabdominalno aplikacijo. Mortaliteta pri peritonitidi po perf.
apendicitidi je padla v a. zavodu od prejšnjih 23'8% na sedanje 8’5%» kar prišteva a. delovanju seruma.
Svatopluk Pour, Praha—Vinohrady: Diagnostične težave pri traumatični rup-turi slezene. Pri bolniku s sumljivo poškodbo v bližini slezene je treba zahtevati vsaj 14—21 dnevno mirovanje, ker nastopa pogostoma kritičen obrat klinične slike znatno kasneje po poškodbi. Alarmantni znaki so v glavnem: nenadna bledost ustnic, cijanoza, bolečina lokalizirana v levem zgornjem kvadrantu trebuha, znatno skrajšanje poklepa v spodnjih partijah trebuha ter kot nekonstantni znaki nastopajo še lahko nenadno znižanje krvnega pritiska, napelje cele trebušne mrene in redko povraćanje. Celo sliko je lahko zamenjati s sliko perforiranega gastro-duodenalnega čira, kakor se je to zgodilo v slučaju, ki ga popisuje a.
Vladislav Raclavsky, Brno: Karoline mij n. Karotinemija je nagromadenje lipo-hioma karotina v seru ali podkožnem vezivu. Pri tem gre za atipično spremembo karotina v organizmu in retencijo v predisponiranem tkivu. Karotin se nahaja v glavnem v korenčku. V obče se smatra za provitamin A ter ima tudi sličen vpliv n. pr. na rast kakor vitamin A. Karotinemija nudi klinično sliko znatnega podraženja nevrovegetativnega sistema ter je v popisanih slučajih promtno ponehala, ko je bolnik začel običajno dijeto brez vsakega korenčka.
A. Doskočil, Praha: Kasna postdifte-rična ohromenja. Kasne paralize, ki nastopajo po davici, so izredno nevarne radi hitrega razvoja ter lokalizacije, ki zadene bul-barna centra. Povzročene so od davičnega sirupa, ki je postal po vezavi s antiloksinom prost in modificiran. Zdravljenje se vrši s ponovno injekcijo anlitoksina.
Ludvik Filip, Podebrady: Profilaksa postoperativnih trombo-embolij. Glavni vzrok nastanja embolij po operacijah vidi avtor v počasnejši cirkulaciji, ohlajenju ter predolgem ležanju po operativnih posegih v obče. Kot disponirajoči moment pa navaja sklerotična stanja arterij in spodnjih okončin. Kot profilakso priporoča a. štedljivost pri upo-
rabi anestetik, ordiniranje strihnina (2—4 mg dnevno) nekaj dni pred operacijo, dihalne vaje, zgodno vstajanje odn. gimnastiko že v postelji, stalno ogrevanje, po potrebi celo diatermizacijo subfreničnih predelov in spodnjih okončin.
Ivan Hečko — Otto Vichytil, Praha: Vrojene srčne hibe. Diagnozo vrojene srčne hibe je mogoče postaviti še-le nekaj časa po porodu. Rentgenološki izvid nas informira le o hibah, ki so nastale vsledtranspozicije ožilja starejših dojenčkov ali o sfenozi a. pulmona-lis ali perzistenci D. Boialli.
Marie Maškova, Praha: Piloroste-noža in njeno zdravljenje. Gre za obolenje, ki se pojavlja večkrat pri dojenčkih moškega spola kakor pa pri ženskem spolu. Kiinična slika se razvija hitro po porodu (stalno bruhanje, oligurija, pseudoobstipacija ter hujšanje). Konzervativno zdravljenje je zelo nevarno, ker povzroči veiiko inanicijo dojenčka, operativno pilorotomija po Fredei-Weber-Ram-stedt v Hiidebrandovi modifikaciji je sigur-nejše in uspeh je odličen, (od 25 operiranih slučajev jih je 19 ozdravelo, 6 dojenčkov pa je umrlo kmalu po operaciji).
JurinaPšarovicova: (Praha) Hipo-glikemična stanja pri diabetes mellitus otrok. Hipoglikemija nastane pri otrocih v sled labiliiete vegetativnega živčevja, nezadostne korelacije notranje sekrecije, zvišanega bazalnega metabolizma, osobito pa vsted hitre mobilizacije endogenega inzulina v otroškem pankreasu, ki običajno ne izkazuje nobenih težjih anatomičnih sprememb.
ArnoštHessl (Praha-Vinohrady): Težka nefropatija po krvni transfuziji. Slučaj težkega iedvičneqa obolenja, ki je nastopil po krvni transfuziji je smatrati za anafilakti-čen pojav, ki je pa zelo redek. Navzlic temu pa je treba gotove opreznosti pri transfuziji tudi glede ledvic bolnika ter je po možnosti zaželena iemeljiia preiskava ledvičnih funkcij. Profilaktično je tozadevno tudi važno, da se uporablja po možnosti kri iste skupine, odnosno je treba pri bolniku, ki boleha na ledvicah v slučaju univerzalne skupine darovalčeve krvi, ugotoviti primernost krvi z metodo Jean-brauja ali Oehleckerja.
jan B i r g u s (Mor. Ostrava): Folikularni hormon kot abortivum. Po dosedanjih skušnjah nimamo hormonalnega folikularnega
preparala, katerega bi praktično uporabili kot abortivum. Analogno s poskusi pri morskih prašičkih, kjer se je posrečilo izzvati s hormonalnimi preparati v velikih množinah splav, bi bilo potrebno pri človeku n. pr. pri paci-jentki, ki tehta 55 kg vsaj 18,-20,000.000 I. M. E., kar pa slane pri današnjih cenah 15.000-18.000 Kč (f. j. 22,500-27.000 Din opaž. ref.).
Jan Skladal (Paseka): Prispevek k studiju mehanizma jutranjega potenja pri pljučni tuberkulozi.. Potenje jetičnikov je izraz paradoksne reakcije pri pokvarjeni termoregulaciji. Omili se na ta način, da odredimo bolniku, da zavžije hrano tik pred spanjem, odnosno ponoči, ko se zbudi.
jo sef Charv ¿t (Praha): Zdravljenje debelosti z dijeto. Običajna razdelba debelosti na endogeno in eksogeno boliko je bolj teoretične kakor pa praktične vrednosti, ker v 90% slučajev ne moremo klinično ločiti obeh oblik. Končno pa gre pri vseh slučajih istočasno za endogene vzroke (nadmerno uživanje hrane). Uspehi hormonalne terapije so kratkotrajni, spremljani včasih z alarmantnimi znaki neljubih postranskih učinkov. Boljši in trajnejši so uspehi dijetalne terapije. A. osobito priporoča redukcijsko dijeto po Barborki (dnevno 73 gr beljakovin, 41 gr maščob ter 62 gr ogljikovih hidratov, kar odgovarja kalorični vrednoti 938 kal.). Bolniki shujšajo pri tej dijeti poprečno za 1 kg v tednu. A. je ugotovil da je bila najmanjša zguba na tezi v mesecu 2 kg ter največja 21 kg. Glavni princip točno opisane dijete in tudi njena velika prednost pred ostalimi sličnimi predpisi je konstantno razmerje hidratov na-pram maščobam 1.5 : i, ali z drugimi besedami razmerje, ki je pravilno izbalancirano napram tvorbi ketonskih snovi.
Karet Šiška (Praha): O intravenozni evipanovi narkozi. V splošnem so se danes vsi pretirani pomisleki napram intravenozni narkozi izkazali kol neupravičeni, kajti; ona je brezdvomno izredno uporabljiva, individualno spremenljiva ter kar se tiče psihičnega momenta iz vidika operiranca še najbolj sprejemljiva. Individualnost pri doziranju je treba spoštovati, ravnotako stroge kontraindikacije kakor n. pr. oboljenja jeter in težka ateroskie-rotična stanja. Pripravna je osobito kombinacija z etrom pri dolgih operacijah. Spanec v
evipanovi narkozi je s pomočjo Coramina iakoj probudljiv.
Vladimir Emmer (Praha): Naše izkušnje pri zdravljenju pljučnih bolezni s pomočjo intravenoznih injekcij alkohola. Po inlravenozni injekciji 30 ccm 25% alkohola se pojavi prvoino padec števila eritrocitov, nato pa povišanje števila leuko-in limfocitov. Zvišanje alkoholemije traja le kratek čas, znaša le 3.56% ter se vrača zopet po 30—40 minutah na normalno. V 64% opazovanih slučajih pljučnega oboljenja (pirul. bronhitis, bronhektazije, pljučnice in pljučni abscesi) je nastopilo po injekciji alkohola izboljšanje (padec temperature, sputum je kmalu izgubil putriden izgled, nastopil je tek ter zvišanje teže), tako da a. toplo priporoča v sličnih slučajih uporabo alkohola na navedeni način (¿0—30 ccm 25% alkohola v 140 ccm 40% glukoze zelo počasi vsak dan, skupno največ 10-12 injekcij).
B. N i e d e r 1 e (Kladno): Vulvus želodca. Vulvus želodca je redko obolenje, ki nastopa pri disponiranem želodcu (gastroptoza, elon-gacija lig. gastro-duoden. ali razsežno ulce-rozno obolenje, ki povzroča zbližanje kardije k piloru). Kot neposredni vzroki pa pridejo v poštev: trauma, prenapolnjenje želodca s hrano, pritisk pri povraćanju ali defekaciji, močna peristalika ali pa oboljenje sosednjih organov, n. pr. razširjen colon transv. i. t. d. Anamnestično so važni podatki o ponovnih krčevitih stanjih v trebuhu, osobito v epigastriju, zvezanimi z momentalnim siljenjem k bruhanju brez uspeha (atake, ki odgovarjajo ponovnim manjšim torzijam želodca). V akutnem slučaju pa nastane nenadna velika bolečina v epigastriju, ki izžareva v levo rame, bolečina na poklep epigstrija, lokalni meteorizem s timpanitičnim perk. zvokom visokega kovinastega tona. Včasih opazimo tudi cistično izboklino epigastrija, ki je zelo boleča ter je lahko razdeljena na dva dela. Pri kronični obliki je slika manj jasna ter je v glavnem odvisna od pravilnega tolmačenja rentgenološkega izvida. Zdravljenje obstoji v takojšnji operaciji, kajti spontana repozicijaje sicer mogoča, vendar zelo redka.
THERAPEUTICA
Dr. Hans Nehmbacher: Indikacije intrauterinega zdravljenja z ogljem v ginekologiji in porodništvu in njegovem
uspehu v kliniki in v praksi. (Med. Welt 39/36). — A. poroča o intrauterini aplikaciji oglja v obliki Merckovih ogljenih svečk, ki jih je uporabljal pri febrilnih in afebrilnih splavih, pa tudi pri puerperalni endometrilidi in pri drugih ginekoloških slučajih. Ta način zdravljenja avtor toplo priporoča ne samo ginekologom, temveč tudi praktiku, ker je oglje terapevtičuo in profilaktično pomožno sredstvo, ki hitro in uspešno deluje, ni nevarno in ima svojo prednost pred raznimi inirauteri-nimi metodami zdravljenja.
Dr. M. Wa 1 d h e c k er in H. G. Meyle; „Praktična izkustva v ambulantnem zdravljenju astme. (Med. Welt 4/37). — Epokan „Merck“ so simptomatično uporabljali pri bronhijalni astmi v obliki tablet, ampul (sub-kutano in intravenozno) in v obliki supozito-rij. Pri večini bolnikov je bil uspeh dober, akutni napad je izostal in napadi so pri daljšem uporabljanju postali redkejši, ne da bi se bolniki na sredstvo navadili.
H. Richter: Vinethen v porodništvu. (Zentr. Bl. f. Gynäkologie 40/47) — A. poroča o izkustvu z Vinethenom pri 150 porodniških slučajih, kjer so ga rabili pri stopanju glavice v medenico kot opojni narkotikum, dalje pri ekstrakcijah s kleščami, pri rupturah presredka itd. Preparat se je izkazal kot najprimernejši kratkotrajni narkotikum v porodništvu. Ker pa se hitro porazgubi in so zato potrebne večje množine, je iz gospodarskih razlogov za dolgotrajnejše posege neprimeren, pač pa je uporabljiv kot osnovni narkotikum za narkozo z etrom.
01 s a y : O klinični uporabi lanaclarina (Therapija 5/37) — Lanaclarin vsebuje vse glikozide Digitalis lanata, ki jo nahajamo povsod v Vzhodni Evropi. Enak je v svojem učinku z našo Digitalis purpureo, a mnogo hitrejši. Bolniki so preparat dobro prenašali, toksični simptomi niso nikjer zapaženi. Radi tega je povsod tam indiciran, kjer želimo hitro delovanje digitalisa, pa tudi pri kroničnih kurah, kjer se hočemo izogniti toksičnim pojavom,
Zoltan: Zdravljenje angine z bizmutom (Arzt. Ztg. 6/37) — A. je uporabljal Kaštelov Novobi, ki vsebuje v 1.5 ccm optimalno količino metalnega bizmuta (0,045 gr.). Izkazalo se je namreč, da so se nespecifične angine po injekciji bizmuta v toku od 24 do
48 ur znatno popravile, da je vročina padla in da se sepsa ni pojavila niti v enem slučaju. Večinoma je bila zadostna ena sama injekcija za znatno zboljšanje posebno pri slučajih, kjer so najdeni streptokoki. Pri peritonzilitidah pa vendar ne more sprečiti abscediranja, ki se mora zdraviti po kirurških načelih. Neugodnih posledic ni bilo nikjer. Zdi se pa, da delovanje Novobija pri angini ni bsktericidno, ampak da krepi indirektno obrambno moč organizma in da na ta način vpliva ugodno na patološke spremembe.
Dr. H. J. Hay m an: Klinična uporaba dijuretičnih sredstev (The journal of the American Med. Association 24/38) — Pogoji za dijuretični učinek so sledeči :
1.	Ledvice morajo biti do neke stalne mere sposobne za funkcijo ;
2.	Krvni tlak mora biti dovolj visok ;
3.	Pretakanje krvi v ledvicah ne sme biti ovirano.
Le tedaj, če so izpolnjeni vsi trije pogoji skupaj, moremo računati na dobro dijurezo. Pri Addisonovi bolezni n. pr., ali pa pri šoku dosežemo mnogo večjo diurezo s katerimkoli toničnim sredstvom za krvni tlak, pri srčni oslabelosti delujejo diurética mnogo boljše, če dvignemo cirkulacijo krvi skozi ledvice z digitalisom in mirovanjem. Diurética delujejo na osnovi fiziološkega mehanizma: pospešujejo filtracijo v glomerulih ali pa preprečujejo ponovno rezorbcijo tekočine v tubulih.
Tfove knjige
Hamdija Kr ešlj a ko vi č: „Hamami“ (javna kupatila) u Bosni i Hercegovini 1462 do 1916 — Beograd 1937 (Biblioteka Centralnog Higijenskog zavoda. Prilozi za ¡storiju zdravstvene kulture Jugoslavije i Balkanskog poluostrva — urednik dr. Stevan Z. Ivanič; III. zvezek).
Avtor, ki je priznan raziskovalec Bosne in Hercegovine izza turških časov, je obdelal v v pričujoči knjižici na podlagi dosedanje literature, pa dosedaj še ne objavljenih virov iz raznih arhivov, snov, ki je za poznavanje historije zdravstvenih prilik v B. in H. ne male vrednosti. Zastran pomanjkanja prostora se ne
Sredstva ksantinske skupine, ki učinkujejo na ledvice, pospešujejo filtracijo v glomerulih. Preparati digitalisa zboljšu-jejo cirkulacijo; zato so pri zdravem človeku brez učinka. Voda, ure a, sladkor in nevtralne soli povzročajo deloma hidremijo, deloma pa preprečujejo ponovno rezorbcijo glomerul. filtrata v tubulih radi svoje visoke koncentracije. Za odklanjanje tubularne rezorbcije so najboljši preparati živega srebra, ki se morejo uporabljati skozi leta, ne da bi poslali nevarni radi zastrupitve. Nekoliko nerodna je boleča intramusk. Injekcija v nekaterih slučajih in nevarna intraven. aplikacija radi event. tromboze. Po mnenju mnogih klinikov ima N o v u r i t prvenstvo pred ostalimi preparati, ker se je dobro obnesel pri dekompenza-cijah srca, v večini slučajev brez digitalizacije, pri nefrozah, kjer albuminurija ni nobena kontraindikacija, pa tudi prijeterni cirozi, kjer je radi uporabe No vurit-a punkcija abdomena čedalje redkejša.
Dr. C. Wey s s er: Vigantol pri grozečem splavu (D. med. Wschft. 8/37) — Vsak grozeči splav zdravijo z ležanjem v postelji, opijem in Vigantolom (3 krat dnevno 1. kap. oljnate raztopine). Od 88 žen z grozečim splavom jih je 48 obdržalo nosečnost (55%) 6 do 8 bolnic, ki so bile zdravljene profilaktično z Vigantolom radi prejšnjih in prezgodnjih porodov, je rodilo zdravega otroka. A. zahteva, da zdravniki to terapijo uvajajo in dovolj dolgo nadaljujejo, predno se odločijo za kire-tažo.
moremo spuščati v podrobnejši opis vsega tega, kar nam pripoveduje pisec o postanku in propadu hamamov, o točnem orisu teh kopališč z vsemi eksotičnimi imeni posameznih sob in pripomočkov, o preskrbi hamamov z vodo, o najemnikih in osobju hamamov, o inventarju, o kopanju in znojenju v vodni pari, o kozmetičnih sredstvih, o spominih na hamame v narodni pesmi, o običajih, ki so v zvezi s hamami, o praznoverju in hamamih ter o zdravljenju v njih. Pisec opisuje podrobno zgodovino, obseg, lego in opremo vseh hamamov v posameznih krajih Herceg, in Bosne. Pri tem se ni zadovoljil s samimi arhiv
skimi viri, temveč je osebno obhodil vseh 24 mest, kjer je vedel, da so stali nekdaj hamami ter si je na licu mesta ogledal ostanke za tisti čas iz zrelišča ostale Evrope tako cvetoče telesne kulture muslimanov, ki je segala v tisti dobi naravno še preko vsega srbskega dela današnje Jugoslavije. Saj ni čuda, da si je izbral zdravnik Boris Stankovič za svoj največji roman „Nečista kri“ v poglavju X.V. (str. 168—184 slovenskega prevoda) ravno hamam za poročišče ene od najlepših in z mojstrskim realizmom očrtanih slik imenovane povesti.
Krešljakovič je ne omenja, menda samo zavoljo tega, ker se omejuje izključno na B. in H.
Avtorju in uredniku „Prilog“ čestitamo na uspelem delu, ki nas v mnogočem vzpodbuja k medsebojnemu spoznavanju. M. Karlin.
Nekaj misli o poljudni medicinski literaturi. K dr. Mutkovtovi brošuri: Vitamini — izdal Hig. zavod v Ljubljani. V načelu sem proti popularizaciji medicinskih vprašanj, tembolj če se tičejo še celo nam zdravnikom ne povsem jasnih problemov. Taka sporna zadeva je n. pr. vprašanje vitamina, ki predstavlja skoro popolno temo, v kateri se nam je posrečilo otipati le nekaj oblik in kontur, ki dajo danes samo slutiti mogočno stavbo bioloških in fizioloških vplivov na človeški organizem vitaminov. Nerešeno je ali je eksperimentalna znanost v teh vprašanjih sorodna s fiziološkimi vplivi vitaminske hrane.
Knjižica ali bolje rečeno brošurica je porazdeljena na poglavja, ki jih pač srečamo v vsaki obsežnejši knjigi tuje literature, ki ta vprašanja obravnava. Vendar so poglavja toliko skrajšana in prikrojena za širše občinstvo, da izgubijo za znanstvenika vsako vrednost.
Avtor je iz meni nepojmljivih vzrokov
omenjal ie gotove domače tvrdke, ki proizvajajo vitaminske preparate (n. pr. kemika), medtem ko drugih domačih tvrdk ne navaja (n. pr. Kaštel). Pisec sam mora biti dovolj trdnega prepričanja, zakaj se je tako odločil.
Prečita! sem tudi vse !v dnevnikih objavljene kritike, nakar morem ugotoviti le, da avtor na šefovskem mestu svojega položaja pač ne bi smel izrabiti napram podrejenim sodelavcemv tem smislu, da mu pišejo slavospeve o njegovem delu. Dr. Igor Tavčar
Oaehtgens—Schulten: Kaj naj ve praktični zdravnik o serologiji? (Was muss der prakt. Arzt von der Serologie wissen?) Lehmann Vlg.—München 62 str. RM.. 1. 80.
Brošurica je ponatis referata na kongresu za notranjo medicino v Wiesbadenu 1. 1935. Razvoj serologije v teoriji in praksi tekom zadnjih let je tako ogromen, daje praktičnemu zdravniku, pa tudi specijalistu vseh strok, nemogoče slediti. Prav radi tega so nam potrebna navodila, kakor jih prinašata pisca v svojem malem delu. Referat je razdeljen v pet poglavij: splošno o serodiagnostiki, serološka diagnostika infekcioznih obolenj črevesja, serodiagnostika spolnih bolezni in infekcij s koki, serodiagnostika tuberkuloze in nekih drugih redkejših infekcij, serodiagnostika Bangove in Weilove bolezni, poleg nekih drugih redkeje uporabljenih serskih reakcij. Prvo poglavje hoče kratko osvežiti naše teoretično znanje o serologiji, ne da bi pri tem prinašalo kaj novega. Za praktika bosta posebno dobrodošli drugo in tretje poglavje. Pa tudi ostala poglavja nudijo dovolj važnega in praktično vporabnega gradiva teko, da knjižico lahko toplo priporočamo. Neubauer
Bielingin Braun: „Nespecifična imu-. noterapija. Omnadin v teoriji in praksi“. (Referat po „Behringwerk-Mitteilungen štev. 8.
KNJIGARNA KLEINMAYR & BAMBERG
<
Z
<
i-j
CG
D
tJ MIKLOŠIČEVA C. 16
W -4 -* m
I 1-1
af§
i riporoča gg. zdravnikom medicinsko in farmacevtsko slovstvo po originalnih cenah. Ne naročajte pri inozemskih potnikih, pri katerih plačate višje cene! Nemško marko preračunavamo do nadalj. po 12 Din. Dovoljuje odplačevanje v obrokih brez naplačila..
Marburg 1937). — Avtorja podrobno razpravljata o mehanizmu nespecifične imunoterapije z Omnadinom na podlagi eksperimentalnih poizkusov na živalih. Razlagata, kako deluje Omnadin v smislu odrejenega dražljaja na reti-kulo-endofelijalni sistem v telesu, a da pri tem ne izziva splošne reakcije, kakor je to navadno pri terapiji s proteinskimi telesi. Potemtakem je Omnadin sredstvo 'za obrambo pred infekcijo, ki hitro povečava nespecifično obrambno moč organizma ter se odraža v levkocitozi, fagocilozi in povečanju bakterici-dije seruma. Prav tako more Omnadin v veliki meri povečati specifično imuniteto, ki je že obstojala, pa je sčasoma zopet popustila. Razen tega pospešuje Omnadin tvorbo specifičnih antiteles, ako deluje na organizem istočasni specifični dražljaj, n. pr. neka infekcija. Na podlagi zelo obsežne mednarodne literature razpravljata nadalje avtorja o točnem kliničnem delovanju preparata. Pri vseh akutnih infekcijah, bodisi splošnih ali lokaliziranih, ima terapija z Omnadinon dober uspeh. Glavno indikacijsko področje tvorijo začetne, včasih še nejasne akutno-febrilne bolezni in rani primeri. Tu more zdravnik z injekcijo Omna-dina mnogokrat preprečiti izbruh bolezni ali da jo kupira. Zato se posebno priporoča čim zgodnejša aplikacija tega sredstva, vendar more Omnadin še zelo dobro služiti pri že
Drobne novice
Odlikovani zdravniki: Z redom Sv. Save III. stopnje je bil odlikovan dr. A. Švab, Celje, z istim redom IV. stopnje pa dr. julij Polec, Kamnik, Vladimir Vrečko, Ptuj, Drag. Vidmar, Krško. Čestitamo!
Tik pred redakcijo te šievilke doznamo iz časopisov, da je bila dne 11. decembra 1937 ustanovljena akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani.
V nekaterih nemških mestih so začeli energično borbo proti pijančevanju. Najstroži e bodo kaznovane osebe, ki v pijanem stanju ovirajo promet, prav tako strogo pa krčmarji, ki dajejo pijače osebam, ki niso več čisto trezne.
Nobelovo nagrado za medicino je prejel budimpeštanski zdravnik in kemik prof. Szent Gyorgyi.
popolnoma razviti infekciji, ker hitro povečava obrambo organizma pred infekcijo in s tem ublaži potek bolezni, ga skrajša in pomaga preprečiti komplikacije.
O delovanju slavnih zdravnikov iz štirih stoletij. (Vom Wirken beriihmter Aerzte aus vier Jahrhunderien).
Znana farmacevtska tvrdka Knoll A. G. Ludwigshafen je ob svoji 50 letnici podarila svojim prijateljem to zares dragoceno knjigo. Znameniti medicinski historik Sudheff je izdal Paracelsove „sedem defensiones“ in „laby-rinihus medicorum errantium“. Tolpy je prestavil Hervey-evo znamenito razpravo o „gibanju srca in krvi“. Na tretjem mestu pride Auenbruggerjev „inventum novum“ v prevodu prof. Fossel-a, h koncu pa manj znani živ-lienski spomini in znamenitosti Karla Gustava Carus-a. Vsakemu poglavju sta dodana medic-zgodovinski uvod in še primerjalna tabela važnih zgodovinskih dogodkov iz časa, ko so nastali posamezni spisi. Samo po sebi je razumljivo, da je knjiga po tisku in opremi odlična ter da jo krasijo slike slavnih zdravnikov in še eden ali drug faksimile. Prepričan sem, da tvrdka Knoll zdravnikom ni mogla napravili večjega veselja kot s to izredno posrečeno in okusno izdajo medicinsko-zgo-dovinskih dragocenosti.	Neubauer
V Londonu so položili temeljni kamen Westminstrski bolnici. To bo prva bolnica, ki je za slučaj vojne opremljena z vsemi napravami za zaščito proti plinu in bombam iz zraka.
Na obalah Združenih državah ni nič manj kot 30 zdravniških brezžičnih postaj, ki dajejo nasvete ladjam, ki prosijo za pomoč v bolezenskih primerih.
Umrli: V Ljubljani v visoki starosti dr. Ivan Hogler, vzor zdravnika in človeka Spominski članek bo sledil. — V Celju kot tretji v čudni seriji usodnih smrtnih primerov med najmlejšo generacijo dr. Pogačnik. — V starosti 58 let je umrl v Stockkolmu slavni švedski zdravnik prof. Hans Christian jako-baus, ki se mu imamo zahvaliti predvsem za uvedbo forakoskopije in kavstike.
Tiskarna „Sava“ d. d. v Kranju — Za tiskarno: Vilče Pešl, Kranj.
OPTONICUM „Merck"
za regeneracijo krvi in pospešeno zdravljenje.
Posebno učinkovit, ker vsebuje močno koncentriran izvleček jeter, železa in
Kraljevski dvorski dobavitelji
najmočnejše prirodne oglj.-kisle (CO,) kopelji vJugo-slaviji. Izredni uspehi pri zdravljenju bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, protina, kamnov in notranjih žlez Sezona se prične s 1. majem
Radenske prirodne mineralne vode
Zdravilna,
Kraljeva,
Gizela,
najjačje litijske vode v Jugoslaviji najjačje po ogljikovi kislini v Jugoslaviji edine vode s težkimi minerali v Jugoslaviji Gg, zdravniki imajo 50°/0 popusta na stanovanju, kopelji brezplačno. Mineralna voda ad usum proprium vedno gratisl Prospekti, brošure gratis!
VSEBINA;
Siran
Dr. Kušar Val.:	Vaskularne sklerotične spremembe v ledvicah .	369
Dr. Derganc Fr.:	O osteosintezi ...............	377
Dr. Tavčar L:	Cholelithiasis in gravidiieta (Nad. in konec) .	382
Dr. Hribar L:	O zaščitnih merah, potrebnih za zatiranje tuberkuloze (Nad. in konec)....................................... 388
Dr. Černič M.:	„Slovar slovenskega jezika“ in naše vsakdanje
zdravniške	potrebe III. . .................... 394
Stanovski	vestnik:	       407
Iz zdravn. društev:	...................... • . .	.	409
Iz medic, časopisov: Iz češke medic, literature........... . . . ‘ 411
Therapeutica................................   413
Nove knjige:	     414
Drobne novice:	. . . .................................. 416
, ' / \
VSEBINA PRILOGE EVGENIKA:
Stran
Dr. Škerlj B.:	Nekaj populacijskih osnov	Jugoslavije	...	49
GENETIČNI SEMINAR
G. Tomažič:	O hromosomih in genih	.................. .	57
Organizacija	......................................... 63
Književnost:	tuja ........................................... 64
NOVI
SANATORIJ ZA ŽIVČNE BOLEZNI
V ZAGREBU, ZELENGA] 37
sprejema vsa funkcijonalna in organska neurol. obolenja ter mirne psihoze. Psihoterapija, cardiazolske in insulin-Pođrobnejše	ske kUre, malarija, trajno spanje, neurokirurgija, fizikalna
v prospektu	terapija. — Sanatorij vodi Dr. DJURO VRANEŠIC

Zdravilišče Golnik
za bolne na pljučih.
Sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem štadiju.
3 oskrbni razre dl
Vsi moderni diagnostični pripomočki na razpolago! — Higienično-dietetično zdravljenje, tuberkulin, avroterapija, pneumothorax artefi-cialis, phrenicoexairesis, thoracoplastica, lakobausova operacija.
Vse informacije daje uprava zdravilišča Golnik.
Pošta — telefon — brzojav: Golnik.
Železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe - Golnik na progi Kranj - Tržič. Avto pri vseh vlakih.
ODDELEK
„SANABO-KAŠTEL“
FOLIPEX
»SANABO-KAŠTEL«
Kristalizirani folikuiarni hormon v močni dozacljl
Injekcije po 500 int. edinic in 1000 int. edinic v vodeni raztopini Injekcije po 10.000 in 50.000 int. benzoat-edinic v oljnati raztopini Tablete po 5000 inl edinic — Supozitorije po 5000 int. edinic
AMENOREJA DISMENOREJA Vzorci
TEŽAVE V KLIM AKTER jll	in literatura na zahtevo!
Napredek v digitalis-terapiji!
LANACLARIN „KAŠTEL“
Preparat izoliranih glikozidov digitalis lanate
Hitro, energično in popolno delovanje digitalisa Dobro se prenaša, tudi pri gastritidi Možnost točnega doziranja
Lanaclarin „Kaštel“ Injekcije, solucija, tablete, snpozitorlje
(pastel d. d