Posamezna številka stane 1 din. Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Insevati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. ■Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. sim liiiiiiii političen list za slavensko ljudstvo Poštnina plačana v gotovini. STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prostem Telefon interurban št. 113. ,* 40 % r • rie (leccnibr % ^ Brez Eiovaga prurecuns In novih zakonov ne gre. (Izjava dr. Žerjava dne 21. nov. dopisniku »Jutra.«) V gotovem delu slovenskega časopisja se je razvilo denvaigošlko hujskanje, kakor ga ni na|ti v nobenem drugem časopisju, vedoma in namenoma se potvarjajo, ugotovljene ... činjenice, p-apačno se informira^ javnost zgolj iz namena, eia se ciblati nasprotno stranko v trdni veri, da bo to ojačalo lastno stranko. Hvala Bogu, da slovensko ljudstvo 1 312 poslancev narodne skupščine; vsak politični vajenec pa tudi ve, da ima SLS večino.ljudstva v Sloveniji za.seboj in bo, ko doseže avtonomijo, odgovorna za vse, kar se bo v Sloveniji zgodilo, tudi za davke, ako doseže finančno samostojnost. Pri vseh dosedanjih proračunih so brez razlike strank podpisujejo spomenice, v katerih protestirajo proti pretiranim predpisom davkov. »Jutro« naj pove, da bi davki v Sloveniji lahko bili za polovico nižji, ako bi se davčni referenti pri predpisu davke ravnali po proračunu in posnemali svoje tovariše v Srbiji. Naše delo. SLS ma večino, ima moč v rokah, 21 tigrov v Beogradu ni nič storilo, so popolnoma nesposobni, je pesem, ki jo pojejo nasprotni časopisi dan za dnevom. Vsak politični vajenec ve, dp 2il ni bila nikldar in ne.bo večina od samostojno misli, da je tako izobraženo, da taka demagO' •ška pisava '—< ne vleče- in rie da zaželjenega uspeha. Zadnje mesece pojejo vsi nasprotni listi od »Kmetijskega lista« do »Jutra« jedno in isto . pesem: »Klerikalci« so- bili tri mesece na. vladi, a niso znižali davkov in drugih neznosnih bremen.« Da bi sedanjo Pašič-Pribičevičevo vlado ne zadeli isti neopravičeni'očitki, 'je dr. Žerjav hitel in dal izjavo, da ni mogoče brez novega proračuna in brez novih zakonu v menjati davčne zakonodaje in ‘olajšati barje-mena. Iz, strahu za sebe in svojo stranko je podal omenjeno izjavo, nima pa toliko možatosti in odkritosrčnosti, da bi prepovedal svojemu: listu blatiti našo stranko, ki je stopila koncem, julija v vlado, v isti bila jedva tri mesece, prevzela proračun, za katerega so glasovali i pristaši dr. Žerjava in ga — kar mora vedeti vsak politični vajenec .— ni mogla , v sredi leta spremeniti. Dr. Žerjav nima toliko ljubezni do resnice,, da bi izjavil, da pi mogoče y treh mesecih izdelati novega davčnega -zakona, Iki bi odstranil kričeče krivice in zadovoljil vse gospodarske kroge, — minister dr. Sto-jadinevič ga .lahko- o tem pouči' — in v slučaju, da bi res bilo mogoče tak zakon..v tako kratkem času sestaviti, se ni dalo narodni skupščini možnosti, da razpravlja o novih zakonih. Kdo je temu kriv, da so se poteptale pravice ljudstva, ve dobro cela. javnost, ve pa prav.dobro tudi »Jutro«, z .dr. Žerjavom vred. Z ozirom nu izjavo dr.; Žerjava hočemo , v naslednjih vrsticah stvarno, na podlagi dejstev, odkrito razpravljati o obdačenju in davčni zakonodaji. V Naše načelno stališče. Naše načelno stališče'je: Bremena se naj v celi državi enakomerno rdizdele, upošteva se naj število prebivalcev in gospodarska moč posameznih pokrajin. Odločno odklanjamo vsako neenakost in1 preobremenitev pdsamez-: nih pokrajin; ! ■ - . • • Dokler ' so bili demokrati na vladi (1920 do 1922), niso priznali, da je Slovenija preobremenjena, da druge pokrajine ne plačujejo davka,. orfirorria le v nezadostni'meri, finančni mimster-demokrat je'bikgltih za'vse pritožbe in cbupne klice iz Slovenije. Ne samo, da ni ničesar storil, da bi se dosegla pravična'razdelitev davkriV, nasprotno: ; predložil'je nov davčni zakon, kateri bi, akbbi' sé sprejel, davčno breme povečal, neenefkost pa še' naprej ohranil. Fila sta v oni dobi skoraj dve leti kot ministra v Vladi dr. Kukovec, oziroma pozneje dr. Žerjav, oba demokrata, bü je v vladi i sarniohtojnez I. Pucelj, a‘vsi trije' sd molčali lin dopustili, da je finančni " minister dr. Kumahudi iižžemal Sìòveriijo. Mestò, dà bi še stremljenja Slovenije’podpirala, poslanci SLS v boju z vladno večino ščitili interese Slo- venije, stavili nebroj predlogov, kateri «Bkd'pri vselej z glasovi Žerjavovih demokratov odklanjali: »Jutro« naj ponatisne dobesedno Od-vojenO mišljenje' ; Jugoslovanskega klulba o predlogu drž. rashoda i prihoda za 1. 1923-23, katero je izšlo meseca januarja 1924, in spožrial bo vsak treznomisleči Slovenec, da so poslanci SLS v polni meri izvršili svojo dolžnost. Če bi vseh 26 poslancèv Slovenije pripadalo jedini i stranki, ne dosežejo sami večine v narodni skupščini, tem več morajo iskati zaveznikov, s katerimi .ustvarijo’ vladno večino. Tudi poslanci SLS so vtem pravcu delovali in s prihodom poslancev ‘Radičeve stranke dosegli pàrlamen-! tamo večino, katera je-koncem julija prevzéla vlàdo, a vsled neparlamentarnih intrig -po preteku treh mesecev pedala-ostavko. Brez novega proračuna in novih zakonov ni mogla vlada, v kateri so. sedeli 4 .zastopniki SLS/ znižati- davčnih brememrin izjednačiti davkov, pač pa je pripravila novi -proračun, v katerem bi se zvišal eksistenčni minimum za dohodnino, spremenile lestvice za dohodnino, uredilo plačilo -davkov in zaostankov v Vojvodini, upeljalo piacilo davka na poslovni promet 1 v 'pokrajinah' izven Slovenije itd. Finančni minister dr. Spaho je bil prvi finančni minister, ki je javno ugotovil pretirani predpis davkov v Sloveniji, ki je zahteval, da se revidirajo predpisi-dohodnine in pridcibriine, zahteval, da čimpre-j rešijo cenilne komisije -vložene prizive. -Dvomimo, da bi -sedanji ririančni minister isto dobrohotnost napram Sloveniji zavzel, kot dr. Spaho, saj dobro poznamo davčno politiko dr. Stojadi-noviča, ki smatra Slovenijo in Hrvatsko'le kot molzne krave, katere se naj iz-žema do skrajnosti, da se more radi volilcev radikalne stranke ščititi Vojvodino in Srbijo. Ako se ne bodo izvršila navodila-ministra dr. Spaha, kateTa je dal finančnemu delegatu dr. Savniku, ako se ne bodo ugodno rešili vloženi prizivi, v obče, ako se ne bodo dovolile-davkoplačevalcem od zastopnikov SLS-v okviru zakonov izvojevane in možne ugodnosti, bomo poklicali na odgovor dr. žerjava, ki sedaj. — zastopa Slovenijo v vladi. s o-, demokratski in drugi listi psovali1 vs‘e òhe,1 ki so sè borii "za -pravično razdelitev tórerrien v Celi dtžafvi, in jim predbacivali. — separatistične tendence. - ' K ’ Sele po volitvah leta 1923, ko niso ’ mogli '‘demokrati.. p riti v vlado in so bili prisiljeni se ž ostalo opozicijo boriti proti radikalom/.so' najoštrejiše nastopali- piloti dàvenim. krivicam, a kljub temu, ko jih (Pribičevič-Žerjavove' demo krate) je‘koncem meseča /marca Pašič' sprejel v' SVòjo1 via-., do, glasovali za proračun, pròti kateremu so se borili celih pet mesecev. Krivci neznosnih razmer. * ‘"'V 'tej »vztrajni in dosledni borbi- za znižanje- ljudskih'' bremen« — kju-trò«’pf'evidhò’rit-o-rčirin ne pove, da je baš r ta proračun, za katerega so glasovali Žerjavovi demokrati, v .prvi vrsti povzročil sedanjol davčno nejednakost. Pri 'raspravi o prejšnjem in sedanjem proračunu 'ni noberi demokrat ust odpri v prilog Slovenije, dočim s-6 po-S-lanci .SLS opetovano i 'v sekcijah 'i v plenumu finančnega od-m ra govorili o potrebah Slovenije ih' grajali" preveliko' cbreirienitev Slovenije. Glasovali 'so proti'obema’ zadrijima proračunoma, proti vsem zakoriom' o dvä'n-ajstinöh’}ža več . lu t 1 in pol leta, demokrati' Zerjavòvega 'kova So glaso- ' -i Hi- za vse proračune in dvanajstini, a krivci so po utra« — poslanci SLS: Izjednačenje davčne zakonodaje. Da se- odstrani. velika nezadovoljnost v naši -državi, treba čimprej izjednačiti davčno zakonodajo. Popolno izjednačenje -v doglednem času ni mogoče izvesti; treba bo isto izvajati v etapah, ker treba na jugu - države še ustvariti ze-meljiški kataster, kateri je neobhodno potreben za i pfesbjo davčne moči državljanov. Malo verjetno pa je, da bodo radikalci’ ki so sedaj na vladi, predložili zakon, ki bi resnično izjednačil davke v državi. Značilen za -mišljenje radikalcev je izrek ministra podpredsednika M. Trifkoviča ob- priliki, ko je - Davidovi-čevri-Vlada v svoji deklaraciji1 povdarjala izjednačenje -davkov,- izré'k) ki se glasi: Ali misli ta vlada, dà bo moral, srbski 'kmet' iste: davke plačevati kot hrvaški in slovenski kmet V <■ ' - ' 4' ' ' •■■■- - - ■ '■ 'SLS se'bori vsa leta za izjednačenje dcvčnfK'bremen,. parlamentarna večina, katere se ni pustilo delati, je stala odločno na stališču, da treba izjednačenje izvršiti; ni njena krivda, ee se izjedna-ctenje ne 'izvrši,' s‘"čerriur bi se-, 'ddvčnri' bremena v Sloveniji'v mnogih slučajih "dò polo-, vice znižala in odstranilo -veliko nezadovoljstvo ljudstva. Kd-Or/je minister po milošn'raldiikdlčak'in riirpa za se-c hoj niti jednega z absolutno vé'cihq volilcev' okrOčja ‘izvoljenega priŠlarićaj ‘dvora javnosti odkrito'povedati,'da ni mišliti na proračun, ki’ bi vise kriVi-ce" òdStràrifb in ria iz-'je-dhačenje davkov,'aiko' ibO-do tvorili v bodoče vlad-o’tadi-"kalci iri' rri-alošteiriilni ' sambstoijni' demokrati. Tb'je treba' /ravfto tako iskreno izpovedati/ kakor1 'dejjšftvo, >ida jè”bre-z hovega 'prOraöunä in novih' zakonov -temeljita sprememba ,yčne .rGiconcciaje rstt 5? Davčni referenti v Sloveniji —'"večinoma demokrati — se ne zaäövoljujefo s tem, -da predpišejo ljudstvu davke' rndàvSri'é' zakdribdajè" he'rnbgocä: milijonov.; «dinarjev ah za c i-.roglo‘/i30fŽ5,,.v9^4o-t določeD proračun. jV Srbiji JŠ& je V bralo imza^.imjjijpire dS&arjevkali za 2%;več kot določa proračuriv/.Neoamiemodsfe iradfctagav čuditi, Sda v zatfnjem času davkdpfačevaki/iiušdJt'.meBk tSgoviftledliÖcofeöjev /o- »mesno ee *wtß tega čudit!, w • m njem p: placev?.-*3 trgett n> c-dlh ckr^lev Oblò Politi!ne beležke. Nasilje nad Hrvati in Slovenci. O vladnih nasilnih naklepih poročajo beograjske »Novosti«: »Po zelo zanesljivih poročilih ' s¥'laÌffi'6/*§fedttà/:\Ìa je razpust in prégànjanjé HRSS kònehoveìjàvno ; Sklenjena stvar. — Obtožni mSdètijal;' je faMfìciran iri--pripravljen v Beo-' gai.'*..., äP ‘.ove’ i. tlenj« gràdu, Zagrebu in Dunaju. Izvršene so izpremembe v policijskih krogih in vlada je pripravila aparat za izvrševanje teh poslov. Začele so se tudi že predpriprave za prepariranje javnega mišljenja. Razumljivo je, da je časopisje odigralo svojo vlogo kakor takrat, ko se je pripravljat teren za Obznano in Zakon o zaščiti države. Nekoliko ministrov je izjavilo, da se bo zakon strogo uporabljal pri vseh. Po javnih izjavah se zdi, da je Radič zaslužil smrt radi svojih zvez z inozemni. Načrt je gotov in sedaj se odkrivajo -posamezni elementi pod vidikom boljševiškega strahu. Vlada je -pričela s terorjem nad HRSS, Nemci in Džemijetom. V notranjem ministrstvu so dokončani in tudi že odposlani spisi policijskim oblastem, kako se bo teror izvajal. Včeraj je prišel v Beograd dr. Alexander, glavni državni pravdnih, iz Zagreba ,ki je dokazal sposobnost v komunističnem procesu. Za sedaj so na vrsti nasilja nad temi strankami. Po volitvah pa, ako te slabo izpadejo, za vladne stranke, se 'bodo ista sredstva uporabila tudi proti drugim strankam. — To poročilo »Novosti« se potrjuje od raznih strani. Izgleda, da ima režim namen proglasili obznano nad HRSS potem, kp bo že potékel rok za vlaganje kandidatnih list, da stranka ne bi mogla' nastopiti pod drugim imenom. Volilni izgledi neodvisnih radikalov. Beograjsko-glasilo neodvisnih radikalov »Radikal«, ki ga je ustanovil pokojni Protič, prinaša iz peresa dr. Momčila: Ivaniča daljši članek o volilnih izgledih sploh in posebej še o izgledih neodvisnih radikalov. O Pribičeviču in njégovi- stranki meni člankar, da je lahko pripravljena samo na izgube. Na'Hrvaiskem stoji proti njej klà-sičtk) htgariizirtìttà Radičeva stranka in Pribičeviču tudi- zakon o zaščiti države ne more pomagati. Položaj "Pašičeve- stranke ne more biti bolji od položaja pri •'zadhjih volitvah. Pri zadnjih volitvah pokojni Stojan Protič ni mdgel verjeti, da bi Pašič napram njemu tako 'postopal.'Protič je efelpimislil,‘da-dela Pašič priprave ŽS novo'in bbljšo-pblitiko. Radi tega'mu ni hotel delat* zapl’ek ih cepiti stranke ter je-še le'v zadnjem trenutku prišel do postavitve'par kandidatnih lišt neodvi- nih radikalov, ko se je Pašič že pokazal !v svbji brc~obzirnosti. Tokrat pa-neodvisni radikali povsod-por aj<> svoje* listfe proti Pašič evi stranki in ker imajo 'ačelno0 idejno iri moralno 'zaslbmho ter podlago, lat,ko tudi upajo- na dobre uspehe/ - ■ Volilna statistika. Pri zadnjih'volitvah se je iz-Volilp 8l2!poslancev z 2, 177.051 glasovi. Od večjih strank ; so'giasovi in mandati''sledeči: radikali 562.213 glasov — 107 mandatov, Radič 473.733 glasov 09 man daltov, dehihkTati1400-!342 glašdv — 53 m2”d; Ijoradniki 104.602 glasa 11 mandatov, Sl: jevci 139.117 glasov — 21 mandatov, J" ' muslimanska organizacija 112.228 glašo :■ datov, Džemijet' 71.543 glasÖv — 14 mariŠaf« 48.337 glasov — dva màndata, nemška ; r glasov 8 mandatov. Iž tega jč razvidno, -vólilria geometrija in 'kako je v-dlilni' red Tri’ rojeh v tem pravcu, da bi stranka, ki nastopa ' v enotria‘h kompleksu 'volilnih okrajev, lahko pridobi z ti&Mh: številom glasov veliko mandatov;'Radikali so1: ■ * kä enega poslanca ‘najmanj glašoV,1 ker so nastopa:: r; otno listo; dehihkrati, 'ki so imeli ‘za slabo ttetjirio r j glasov, so' -dobili1 vsled rdzcepljénih volilnih list komaj 'polo-•vičo od tega, kar so d-ošegli radikali. Še h*; :-’ so’ bili prizadeti zèmljoradniki, ki so rabili za eiric . ::cian- ca vsled razdvojenih list in vsled razcepljenosti šamezhe okrajè dobrih 17 tisbč gldsov, doc: radikali izvofjhii z okroglimi 5 tisoč. -NaJhiH bili prizädefi sociàbisti, ki so rabili ta. eri m'anđr; lo 24 tisoč glasov. Še na' slabšem so'pa seveda^' ki 'so spravile skupaj; po 20 tisoč glasov1 in 0 vsled razcepljenosti' téh glasov' na' posamezne1 okrajebrež mandata.'Tako še ‘je zgodilo 'srbskim republikancem, komunistom, Proti-čeviifri radikalom itd. — Nàjvècjo’ absolutno’število je odnesla pri zadnjih volitali' Radičeva stranka V svojih okrajih. V zagrebškem. '‘volilnem okrajri jb dobila 'ria prirhér dobrih 85 odstotkov vseli glasov, v Vardždiriskeih okraju pa- celo 89- odstotkov. SLS je dobila'61 ' odstotkov vseh v Sloveniji oddähih glasov. ZaHemelj volilnega rèda* se jemlje izid ljudskega štetja od 1910, če bi se’pa postopalo pò izidu zadnjegä ljudskega štetja1 Od’ 31. jaituarja 1921,-16 pa iiästale1'sledeče spremeimbe;'nd 30-volilnih okrožij v Srbiji bi'sairi‘6 13’ okrožij ohranilo prvotno število ihan-(iatov, Ì3 okrožij br'izgubilo po enega, dvoje okrožij pa ;po dva ina ridata. Srbija bi'po nöVem štetju iirield'vse-gà skupa’j'15 poslanskih mandatov manj. Nadalje bi izgubila dva mandata Bosriä, Čtria gora tudi dVa, 'Hrvat-r>ka m Dahnaeija bi pa izgubili po enega. Razlika, med štetjem od leta 1910 in 1921 znaša 766.456 ljudi. Iz teh podatkov je razumljiva radikal-ska vnema za staro ljudsko štetje kot temelj volilnega reda. Radikali se ’dobro zavedajo, da njih stranka nima ta! izven v Srbiji in Zato pustijo voliti mrtve, da niso Oškodovani ol* črtanju'15 mandatov zri Srbijo, ki ne odgovarjajo da-j našnjemir štcvilri- prebivalstva. I ? li lii ‘ - 1 zem- Bun- ’ahska irian-dalisti 43.485 žna je - poor bili da so •og-ranke, ostale olilne ?atf flc n n nora .ti. Težki in nevarni vladni posli. P. P. volilna vlada ima poleg volilne priprave in agitacije še druge velike skrbi, ki si jih je deloma sama nakopala, deloma so pa nastale same od sebe. V zjiüair-je-političnem oziru je treba omeniti v prvi vrsti pogajanja z Italijo v Benetkah, ki se vsak teden prekinejo, ker dobiva naša delegacija vladna navodila samo od dneva do dneva in mora predlagati prekinjenje, ko so dana navodila izčrpana in nova še niso na mestu. V zbiranju materijala proti Radiču in HRSS se je P. P. vlada zaletela v zagrizeno protirusko smer. Njeno sovražno razpoloženje napram Rusiji ima lahko prav težke posledice in trga v prvi vrsti zadnje vezi, ki. obstojajo med državami Male antante. Češka vlada predlaga državam Male antante nujno priznanje Rusije po francoskem vzgledu, Rumunija pa, ki ima z Rusijo sporno zadevo radi Besarabije, se priznanju Rusije upira in kakor izgleda, je naša P. P. vlada na najboljšem potu, da spravi državo v kak protiruski blok, da bi se mi ob vsestranski škodi morali izpostavljati za tuje interese. Na Dunaj se je podala naša delegacija, da zaključi trgovsko pogodbo med našo državo in avstrijsko republiko. Približuje se nadalje tudi čas konference v Innsbrucku, kjer se bo razpravljalo in zaključilo glede predvojnih dolgov nekdanje avstro-ogrske monarhije. Innsbruckški konvenciji leta 1919 naša država sicer ni pristopila, a s to abstinenco vprašanje avstrijskih predvojnih dolgov za nas ni odpravljeno. Francija je nedavno s posebno noto sporočila Beogradu, da je dolžen delež naše države kot dedščina nekdanje Avstrije pol druga milijarda frankov. Francozi so na to poročilo tudi zahtevali odgovor, ki pa še ni odposlan. Zahteva se predvsem pojasnilo, kako se mislijo plačevati obresti od tega dolga. Če P. P. vlada države ne misli spraviti nav-skriž s Francijo, je seveda izključeno, da bi glede predvojnih dolgov še naprej igrala kako abstinenco'. V notranji politiki vlada še večja zmeda in nervoznost. Vlada, ki predstavlja parlamentarno manjšino m je proti parlamentarnim načelom tudi prišla na površje, je čisto naravno najprej načela težka vprašanja parlamentarnega, pravnega in upravnega značaja. Vsa ta vprašanja ne zna niti razvozlati, niti presekati. Tu je vprašanje poslanske imunitete, o katerem daje skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič prav zmedene in meglene izjave. V praktičnem reševanju tega vprašanja pa vlada znamenita »svobodna roka«, ki se je udej-stvila v Zagrebu s protizakonito aretacijo poslanca HRSS dr. Pernarja, v Splitu pa na ta način, da je sodišče odklonilo obtožbo proti poslancu HRSS ing. Košutiču z motivacijo, da traja poslanska imuniteta od volitev do volitev in da neha z izgubo mandata ter prestane le ■ tedaj, če skupščina to določi. Na polju kulture in prosvete si dovoljuje Svetozar .Pribičevič najnekulturnejša in naj nazadnjaška dela ali bolje rečeno, prave atentate, ki vzbujajo velikansko ogorčenje in odpor po celi državi in od vseh slojev. Višek je dosegel Pribičevič, katerega celo njegovi dosedanji pristaši nazivajo »demona državne misli«, v preganjanju zagrebških vseučiliških profesorjev. Predčasno in protizakonito so bili upokojeni naslednji profesorji, ki se lahko v pravem pomenu besede imenujejo stebri zagrebške univerze: filozof dr. Albert Bazala, profesor državnega prava dr. Ladislav Polič, profesor nacionalne ekonomije Fran Milobar in profesor teologije dr. Fran Barac. Dr. Polič je povrh še predsednik zagrebškega društva pravnikov in je svojčas pri pogajanjih v Ženevi mnogo koristil naši državi. Poleg teh visokošolskih profesorjev je z največjo okrutnostjo preganjano še mnogo drugih učnih moči, a lahko se reče, da pri vseh teh žrtvah ni niti ene, ki bi v javnosti aktivno propagirala svoje politično naziranje. Pribičevič je očividno zbesnel in udriha tudi po ljudeh, ki so čisto mirni v nasprotnem političnem mišljenju. Zanimivo je, da sedi na vladi poleg Pribičeviča zadnji čas dr. Gjuro Šurmin, ki je bil tudi univerzitetni profesor ter je sam izkusil pod Avstro-Ogrsko krivična preganjanja. Dr. Šurmin je bil nekdaj preganjan, ker se je zelo vneto politično udejstvoval, danes se pa preganja njegove tovariše, ki javno politično ne nastopajo, ampak so samo znani kot zavedni Hrvati. Člani vlade spuščajo v javnost svojemu delu primerne izjave. Dopisniku beograjske »Politike« je na primer izjavil eden od aktivnih ministrov, da bo vlada sama preskrbela zakonom rešpekt in veljavo, če bi sodišča za to ne dajala dovoljnega jamstva. Minister je govoril o Radiču in njegovi stranki ter zatrjeval, da je zakrivil Radič celo vrsto dejanj, ki se kaznujejo s smrtjo, če je dotični minister jurist, sicer ni znano, po njegovi izjavi se pa da sklepati, da stoji mnogo članov P. P. vlade na stališču, naj bi politični ljudje zamenili sodnike in sodišča pri sodbah na življenje in smrt. Za P. P. režim je zelo značilno, da izraža nezaupanje pravosodju ter napoveduje najvišjo sodnijsko Oblast svojih članov in svoje stranke. Po svetu. Čehoslovaški proračun. O pr oračunu za let d 1925 je po odobritvi parlamenta začel razpravljati senat. V razpravi se je naglašalo, da je proračun za novo leto velika obremenitev za vse sloje v državi; davki so silno visoki, ter so zlasti kmetje obremenjeni do skrajnosti. Treba bo čim več prištediti v upravi, kar se bo doseglo z opustitvijo nekaterih ministrstev, vojaških manevrov, z zmanjšanjem zunanjih zastopništev itd. Državni dolg raste od leta do leta in je že zadnji čas; da se to na- raščanje ustavi. Omeniti je, da se nemško parlamentarno zastopstvo ni udeleževalo debate v proračunu, ampak vložilo protest radi previsokih davkov in agrarne reforme. Zadnji dnevi diktature v Španiji. Diktaturi v Španiji se menda končno le bližajo dolgo prerokovani zadnji trenutki. Primo de Rivera se je držal do skrajnosti, vendar ga bodo vedni nemiri in nevarno revolucionarno vrenje v Španiji prisilili, da odstopil Baje se bo to zgodilo tekom tega tedna; obdržal bo samo še vrhovno poveljstvo v Maroku, kjer ho skušal na vsak način oprati sramotne poraze španskih čet. Na vlado pride brez dvoma zopet parlamentaren režim. Značilno je, da se tudi kralj obrača proti diktatorju de Riveri; uvidel je, da mu je baš diktatura povzročila izgubo popularnosti med narodom, ki je po večini republikanskega razpoloženja. Zato kralj sam pospešuje padec diktature; sprejel je v daljši avdijenci markiza Mauro, ki je bil zadnji ministrski predsednik parlamentarne vlade pred fašistovskim preobratom. Švedski ministrski predsednik, znani socialist Branting, je zelo nevarno obolel. Ker je Branting ob enem delegat pri Društvu narodov, ga bo moral na pri-' hodnjem zasedanju v Rimu nadomestovati kak član vlade. Brantingovo stanje je zelo resno. Pribičevič^va doslednost Zadnja zagrebška »Narodna Politika« takole opisuje šefa samostojnih demokratov: Svetozar Pribičevič silno rad govori, kako zelo dosleden človek je on, da se .še nikdar ni družil z nasprotniki države in da je od svojega prvega nastopa v javnosti pa do danes ostal veren ideji narodnega edinstva. Od »narodnega in državnega edinstva^ se ne more ločiti in te besede ponavlja neprestano, kakor papagaj, vsebine jim pa ne da nobene. Ko milijoni ljudi, ogromna večina ‘državljanov vpijejo, da so nezadovljni in da nimajo enakopravnosti ter svobode, pa on takoj odgovarja: »Prav vam je, da trpite, mi imamo celo pravico- vas vse poklati, ker ste nasprotniki državnega in narodnega edinstva«. Kdor se pa sklicuje na to formulo, ta sme po Pribičevičevem mnenju vse, lahko kolje, ropa in požiga, potem se pa izgovarja, da se bojuje s »protidržavnimi« elementi. Pribičevičeva doslednost pride v posebno luč, če se primerja njegovo delo pred in po vojni. Pred vojno je zahteval, naj se Srbi organizirajo za sebe in po svoje v kulturnem, gospodarskem in političnem pogledu, po vojni pa odreka Hrvatom pravico da store to, in da se zavedajo kot Hrvati. V kolikor se da pri Pribičeviču govoriti o doslednosti, se kaže ta samo v sovraštvu do Hrvatov. Dosleden je bil Pribičevič tudi tedaj, ko je v hrvatskem saboru govoril za kvalificirano večino in proti majorizaciji. Pozneje pa je postal najvnetejši zagovornik preglasovanja in sicer vsled doslednosti v favori žira n j u ve 1 ik osr b stva. Na svojem shodu v Glini je nazval Pribičevič radikale kot veleizdajalce, ker delajo za Veliko Srbijo in zametujejo Jugoslavijo. To je novil še na raznih drugih shodih, dokler je bil v opoziciji, sedaj pa, ko je na vladi, so mu pa tudi radikali »branitelji« državnega in narodnega edinstva. Danes Pribičevič v Beogradu niti z besedico ne omenja jugoslovanstva, ampak z onimi, ki jul je proglasil za veleizdajalce in velikosrbe, udriha po »separatistih« in po »potolčeni avstrijanščini.« Ali so se spremenili radikali, ali se je pa spremenil Pribičevič? Radikali so se spremenili in sicer na slabše, ker niso samo Velesrbi, ampak najskrajnejši velesrbski šovinisti. Pribičevič bi imel danes največ vzrokov, da jih obtoži kot Velesrbe in veleizdajalce. On pa tega ne stori in sicer za to, ker je ostal samemu sebi dosleden. Njegovo obtoževanje radikalov ni nikdar bilo resno. Nekdaj jih je obtoževal, ker ni bil z njimi na vladi, danes jih pa hvali, da lahko v njihovi družbi sedi na ministrskem stolčku. Na Pribičeviču se uresničujejo naslednje besede, ki jih je nekdaj izrekel na naslov radikalov: »Jaz mislim, da bo veliki del radikalne stranke šel vedno tja, kjer bo oblast in sicer gotova oblast za vsako ceno. Ne govorim sicer o vseh, pravim pa, da bo šel veliki del te stranke s Pašičem, če je on jamstvo za oblast, če bi pa bil to Protič, bi šel ta del za njim.« s Ravno tako je delal Pribičevič. Radi oblasti je šel s Pašičem in radi oblasti je pripravljen celo državo spra viti v državljansko vojno. Pri prejšnjih volitvah je bil Pribičevič največji nasprotnik uporabljanja) uradništva v volilnem boju in agitaciji. Na shodu v Novem Sadu je rekel: »Gospoda, strankarsko uradništvo je velika bolezen in nesreča za državo. Vidite, gospodje, jaz zahtevam in bom zahteval, da se uradništvo izloči iz aktivnega in strankarskega dela. Jaz stojim na stališču, da je uradnik organ države in ne kake stranke. Ker je uradnik upleten v strankarske hoje ter poln strankarske strasti in mržnj«, smo doživeli to, da se človeka, ki hoče postati uradnik, danes vpraša po stranki in ne po sposobnosti Gospoda, to se ne strinja z našimi pojmi in mi takega uradništva nismo hoteli in ne želeli. Škoda, da pri nas še ni izgrađeno javno mnenje, ki je v zapadnih demokracijah velika sila. Tega javnega mnenja pri nas ni in lahko se dela, kar kdo hoče. Pa ob še tolikem pomanjkanju javnega mnenja mora prodreti naša zahteva po neodvisnosti uradništva, ker je od tega odvisna usoda naše države.« — Sedaj je pa Pribičevič popolnoma pozabil na te svoje besede. Sedaj prestavlja in odpušča brezobzirno vse uradnike, ki niso njegovi pristaši. Prej hoče v imenu usode in rešitve države, da ostane uradništvo izven strankarskih bojev, sedaj pa zahteva, naj bodo vsà uradniki slepo orodje vladajoče stranke. Dosleden j« ostal tudi pri tem. Strankar je bil poprej in strankar je tudi ostal. Strankarski interes je merilo njegovega dela* Iz Slovanije. SEDAJ PA VEMO — KAKO JE. Na notico pod tem naslovom je poslal »Oblastni odbor Orjuna, Maribor« popravek, ki se glasi: »Ni res, da je posvet Glavnega odbora Orjune v Splitu v dneh 22. in 23. novembra t. 1. izpadel tako, kakor sta ga hotela imeti Pribičevič in Žerjav, res pa je, da je izpadel tako, kakor je hotela večina članov tega odbora, ki nima z omenjenima gospodoma nobenih zvez. Ni res, da ima Orjuno pač tisti v zakupu, ki več plača, pač pa je res, da Orjune, ki je popolnoma samostojna in neodvisna politična organizacija, nima nihče v zakupu. Ni res, da bo zopet postal komandant slovenskih »orjuncev« Žerjav, pač pa je res, da gospod dr. Žerjav ni bil nikdar komandant slovenskih orjuna-šev in tudi sedaj ne bo. Ni res, da dobimo do volitev pod Žerjavovim poveljstvom poleg vojaštva, žandar-jev in policajev še četrte »čuvarje« osebne varnosti — orjunaše, pač pa je res, da je po sklepih označene seje Glavnega odbora Orjune zabranjeno vsakemu Orju-našu kot takemu agitirati ali drugače delovati za katerokoli volilno listo.« * ★ ★ V Ljubljani so orjunaši zopet na delu. Začeli so z novo ero pretepov celo na univerzi. Komunike predsedstva skupščine slušateljev ljubljanske univerze o celi zadevi se glasi: Slušatelje univerze v Ljubljani so neprestane atake na elementarna človeška prava od strani neparlamentarne in nekontrolirane diktature silno vznemirjale. — Vsled tega so sklicali ob priliki upokojitve univerzitetnih profesorjev in nasilja zagrebške policije, izvršenem nad svobodno akademsko omladino, protestno skupščino dne 3. t. m. v zbornično dvorano univerze. Del odbornikov akademskega društva »Triglav«, odborniki društva »Jadran«, odbor društva »Slovenski Jug« in pa akademska frakcija »Orjuna« so uvedli protiakcttjo. Na akademsko skupščino so privedli nekaj svojih čla-Pov, oborožili jih z debelimi palicami in najprej razgrajali ter sistematično onemogočali vsak govor. Na dano znamenje pa navale nekateri izmed njih na enega akademika. Nastalo je splošno ruvanje, tekom kojega so bili orjunaši s svojimi gorjačami krog sebe, ranili nekaj akademikov in univerzitetnega slugo, ki je po naredbi akademske oblasti hotel napraviti red. Energični osebni intervenciji g. univerzitetnega sekretarja se je zahvaliti, da ni prišlo do še žalostnejših pojavov. V ‘imenu rektorja je zborovanje takoj zaključil. Predsednik je pozval navzoče neoborožene akademike, da nadaljujejo zborovanje v prostorih Akademskega) doma. Akademiki so se napotili v manjših gručah proti Akademskemu domu. Pot pa jim je hotela zapreti tolpa orjune, ki je skušala organizirano preganjati posameznike. Oddala je v Wolfovi ulici tudi strel iz samokresa. Policija ni hotela videti tega cestnega nasilja. Ko je bilo končno omogočeno zbrati akademike v dvorani Akademskega doma, so sklenili sledečo resolucijo: Slušatelji ljubljanske univerze, ki so se zbrali v Akademskem domu, potem, ko jim je bilo onemogočeno zborovanje na akademskih tleh na univerzi, so sklenili: Da pokažejo svojo energijo in voljo vpreti se krivici, ki se je zgodila z upokojitvijo univerzitetnih profesorjev, nadalje, da protestira proti brutalnemu obnašanju policije na akademskih tleh v Zagrebu in da protestira proti podlemu nastopu akademskega kluba »Orjune« na skupščini, ki se je vršila v univerzitetni zbornici, bodo izvajali enodnevno stavko v tej obliki, da izostanejo dne 4. decembra 1924 ves dan od predavanj. — To so besede ogromne večine slušateljev ljubljanske univerze. Ob opisanem delovanju orjune in ob vsem drugim, kar je ta družba že počela, pač ne zaležejo njeni popravili, človek bere orjunski popravek, gleda orjumsko delo in reče v polni gotovosti: Sedaj pa vemo — kako je! Vsak bi bil rad nosilec liste. Dr. Žerjav je kar na lastno pest v mariborski oblasti postavil kot nosilca liste narodnega bloka — italijanaškega čuka na palici — dr. Pivka. Pivko naj bil kot velesokol privlačna sila za vse Sokole. A že koj pri Pivkovem prvem nastopu se pojavljajo globoki razdori v vrstah narodnega bloka v mariborski oblasti. Nosilec liste za mariborsko blast hoče biti tudi radikal — mariborski advokat dr. Ravnik. Dr. Ravnik že sedaj drugič povdarja v »Narodnem Gospodarju« da ni nobenega kompromisa med demokrati in radikali glede skupnega nastopa pri volitvah. Dr. Pivko in Ravnik se še 'bosta hudo pulila kljub temu, da sta oba Sokola, za mandat. Nam je vseeno, ali je nosilec liste narodnih izdajte dr. Pivko, ali dr. Ravnik, ker oba sta že dejansko dokazala, da se razumeta dobro na efijaltstvo. Na volilno čelo strank, ki prodajajo slovenske interese, spadajo samo — Efijalti------- V pojmovanju glede kulturnosti sta si Sokol in or-junaš brata. Pri Sv. Arehu nad Rušami je znana kapelica, kateri pravijo »čudežni studenec«. SPD je dala to kapelico prenoviti in je napravilo za njo nov križ. To lično in bogzna koliko let staro kapelico so počastili letos tudi Sokoli in orjunaši. Po svojem balkanskem pojmovanju o kulturnosti so pustili vidne znake češ-čenja. Eden od sokolsko-orjunskih kulturonoscev je splezal na ograjo pred kapelico in nad odprtino je na debelo s svinčnikom načorgal sokolski znak tik njega pa seve tudi bratskega — orjunskega. Pod tema znakoma je še par velikih črk in datum, kedaj so Sokoli in or-junci obiskali to znamenje. Vsak obiskovalec prijaznega iin nam Mariborčanom tolikanj priljubljenega Areha se zgraža nad tako posurovelo nekulturnostjo omladincev iz sokolsko-orjunskih vrst. Ako se Sokol in orjunaš ne stepeta z drugimi mirnimi državljani, pa morata pokazati svoje »ideal« naprednjaštvo v poškodovanju tuje lastnine. Upamo, da bo SPD dala to kapelo na novo prepleskati, da na ta način izbriše sramoto slovenskih naprednih omladincev — ki se zbirajo v Sokolu in — orjuni. Ormožanskim policajdemokratom bodo pomagali Rusi. Iz Ormoža smo prejeli: V reklamacijski dobi smo doživeli tudi pridaš v Ormožu in se prepričali, da sloni nasilje P. P. režima na: zlobi, krivici in korupciji. Narod dobro zna, da je orač korupcije srbski Miklavž Pa-šič, sejalec krivic v Sloveniji pa Žerjav — po domače cekin. Pri nas smo tudi občutili v reklamacijski dobi Pašičeve korupcijske brazde in Žerjavovo tolmačenje zakona. Zadnji reklamacijski dan so vložili ormoški Pašič-Žerjavovi lakaji in papirnati Slovenci reklamacije za 16 (reci: šestnajst) Rusov, katerih ne pozna nobeden zlodej, ker so nestalnega bivališča. Proti lacemu reklamiranju se je sicer vložila protireklamacija, a saj vemo, kak veter da veje tudi po onih prostorih, kjer bi se naj delila pravica čisto objektivno. Oblast bo gotovo rešila celo zadevo v korist Vranglovcev, ki bodo glasovali za Žerjavovce. Kakor pri teh volitvah, so postopali ormoški policaj dem okra tje že tudi pri zadnjih občinskih, ko so od vseh vetrov nagnali skupaj Ruse in ako bi se naši preprosti možje ne bili zganili ob pravem časO, bi imel celotni ormoški okraj Vranglovske generale in oficirje za župane. Tokrat pa manjka ormoškim žerjavovcem ravno 16 ruskih glasov, da bodo zopet enkrat »sijajno« zmagali! Ljudski oder v Središču uprizori dne 26. decembra na Štefanovo ob 6. uri zvečer krasno zgodovinsko igro iz turških časov »Miklova Zala«. Igra predočuje zvesto, dejansko ljubezen naših dedov do svoje rodne grude. Ob enem se odigravajo prizori, ko nastopa dekle kot »demon« in tako povzroči s svojo hinavsko zlobnostjo, toliko družinskega in splošno-ljudskega gorja. Podobnih slik nam nudi žalibog v premnogih slučajih današnji, od strasti okuženi moderni svet. — Igre, ki odgovarjajo tolikim različnim pripravam in igralskega osobja (45) se uprizarjajo na podeželskih odrih le red-kokedaj. Zato ne zamudite te prilike iin pridite na Štefanovo vsi od blizu in daleč v Središče v Krekovo dvorano. Med odmori svira godba, se prodaja pecivo in malinovec. , Poročilo iz Slovenjgradca. Pri nas še vedno uraduje »štajeršrauba«, kakor ga ljudstvo naziva, Čepin. Nič ne pomaga, da so vložili vsi davkoplačevalci iz mesta Šoštanj, okolice Šoštanj, Velenja, vsi obrtniki iz Slovenjgradca obširne pritožbe, da je vse v okraju Marenberg in Mežiška dolina nezadovoljno, Čepina se drži še naprej, da bo nezadovoljstvo še večje. Gospoda delegata dr. Savnika ponovno opozarjamo na to, da je skrajni čas, da se zameni g. Čepin z uradnikom, kakor je bil g. dr. Sattler, g. Čepin pa pošlje v Vojvodino. — Pred kratkem je imela orjuna svoje zborovanje. Istega sta se složno udeležila oba sodnika, ki se sicer gledata ko pes in mačka, učiteljstvo iz Slov. Gradca in šmartna in trgovski uslužbenci. V kratkem bomo objavili imena vseh onih, trgovin, v katerih veje orjunski duh, za posledice naj se zahvalijo svoji lastni — kratkovidnosti. Razmere v šaleški dolini. V Šaleški dolini leži državni premogovnik, kateri je prva leta po prevratu izkazoval izgubo, a se zadnja leta tako povzdignil, da je izkazoval lepe prebitke. Radi zastoja v industriji in radi tega, ker vlada ne uvažuje predlogov in spomenic vodstva rudnika, so nastale letos težkoče, povzročene vsled tega, ker rudnik nima dovolj odjemalcev za premog. Posledica tega je bila, da se je morala omejiti produkcija, sicer bi zaloge bile preogromne. Vodstvo ruldinika je bilo radi tega prisiljeno, odpustiti večje število delavcev in, ko še tudi to ni zadostovalo, moralo je dvakrat v tednu obustaviti delo. Vse te mere bi bile nepotrebne, ako bi se vlada v prvi ■vrsti brigala za lastni, državni rudnik in mu omogočila, da more uspešno konkurirati s premogovnikom v Trbovljah. V prvi vrsti je potrebno, da obdrži rudnik vse one odjemalce, kateri so do sedaj dobavljali premog iz Velenja in da odjemajo vsaj iste množine, kot prejšnja leta. Mogoče bi bilo dobiti še novih odjemalcev, ako bi se od železniške direkcije dovolile tarifne ugodnosti, za katere se vodstvo rudnika poteguje. Pa to še ni vse! Kriza se bo stalno odklenila in zasiigural delavcem stalni zaslužek ter zasigurala bodočnost i delavstvu i rudniku, ako se bodo ustvarile naprave, katere bodo potrebovale večje množine premoga, kot n. pr. električna centrala itd. Že pred1 dvema letoma je generalna rudarsika direkcija v ministrstvu za šume in rudnike izdelala tozadevni načrt in obljubila oskrbeti električno centralo na račun reparacij iz Nemčije. Poslancu Vlad. Pušenjaku so pred kratkim merodajni krogi v Šaleški dolini pojasnili te razmere in se je takoj obrnil na železniško ravnateljstvo v Ljubljani in generalno rudarsko direkcijo pri ministrstvu v Beogradu ter zahteval, da se vse stori, da se odvrne preteča katastrofa in delavstvu zajamči obstoj. Dolžnost vlade, osobito ministrstva za šume in rude je, da posveti isto pozornost rudnikom v Sloveniji, kot rudnikom v Srbiji in Bosni. — Med največje reveže spadajo nidarji-penzijonisti in invalidi, ka teri dobivajo penzijo od bratovske skladnice. Na opetovano intervencijo poslanca Vlad. Pušenjaka tekom zadnjih let se je meseca februarja sestala komisija, katera je sestavila novi pravilnik, katerega je minister dne 28. okt. odobril glede rudarjev-penzijonistov in invalidov v Srbiji, dočim generalna rudarska direkcija izjavlja, da mora poboljšanje materijalnega stanja penzijonistov in invalidov rudarjev v Sloveniji urediti rudarsko glavarstvo za Slovenijo v Ljubljani z ozirom na razpoložljiva sredstva bratovskih skladnic. Vsi gospodarski krogi v Šaleški dolini nujno zahtevajo, da se v interesu celega okraja vse stori, da se povzdigne rudnik v Velenju in zasigura bodočnost delavstvu, penizijonistom in invalidom-rudarjem. Kmetijska podružnica na Frankolovem namerava prirediti gospodinjski tečaj za dekleta, ki bo trajal 10 tednov, torej od Novega leta do sredine marca, ako se bo priglasilo zadostno število udeleženk. Priglasila sprejema tajništvo podružnice do 15. decembra t. 1. v Društvenem domu, kjer se izvejo tudi vsi sprejemni pogoji. Sprejelo se bo dekleta, ki so vsaj 18. leto dopolnile ,iz domače in sosednih župnij, ki se zavežejo, da bodo izpolnile predlagane pogoje. Ker je to za gospodinjstvo zelo važnega pomena, se vabijo dekleta, da se pridno poslužujejo te ugodne prilike. Patrijot — a le za denar. Pri Sv. Petru pod Svetimi gorami-je znani dr. Žer javov vernik — gospod zdravnik dr. Kunej. Od prevrata sem je bil ta gospod prav zagrizen centralistični in policajdemokratski patrijot. Do lanskega leta se je zaganjal s psovkami v vsacega, ki bi se b i drznil, kaj ziniti čez Pašiča, Pribičeviča in žerjava. Ko so pa lansko leto ustavili okrožnim zdravnikom plačo, od tedaj je začel tudi poprej tolikanj goreči policajdemokratski -patrijolizem gospoda doktorja Kuneja pojemati. Ko se je pa pojavila P. P. vlada in tudi ta ni vrnila plače okrožnim zdravnikom, se začenja gospod doktor včasih izpozabljati tako daleč, da udriha po svoji lastni — svetinji — P. P. vladi. Višek pojemanja patrijotizma pa je pokazal dr. Kunej na zadnji državni praznik, ko je mesto, da bi šel k zahvalni službi božji, doma spal kot polh. To zanemarjenje in naravnost preziranje -državnega -praznika so g. Kuneju vsi šent-peterski naprednjaki debelo zamerili in so uverjeni, da se bo gospod doktor prelevil v avtonomista. No, Bog daj, gospodu doktorju že vendar enkrat -pravo pamet in potem bomo tudi mi njegovo spreobrnjenje pohvalno beležili v našem listu. Obnovitev tkanja domačega platna. Ponekod je domače platnarstvo popolnoma ponehalo v škodo- hišnega gospodarstva. Izdelovanje domačega platna ni tako težavno, kakor si mogoče kdo misli. V Beli Krajini se tke v vsàki hiši in to delajo tam žene in dekleta. Tkanja se je mogoče priučiti v dobrem mesecu. Nekaj belokrajin-skih deklet bi bilo pripravljenih iti poučevat drugam v tej stroki, če bi se zanimali kje za to. Odsek za likvidacijo kranjske deželne imovine je pripravljen dati stative za tečaje na razpolago -proti malenkostni odškodnini. Mogoče bi se zgenila županstva in bi se zavzela za to stvar. Tozadevna pojasnila daje Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6-11. Slovenski Učitelj. Izšla je 10. do 12. številka lista s sledečo vsebino: Učitelj v službi naroda in države. (J. Slapšak.) — Učiteljevo življenje in delovanje. (J. Vrbinc.) — Kultura in književnost. — Društvena in stanovska kronika. — Slovenski Učitelj je glasilo kršč. učiteljstva in ga izdaja Slomškova zveza v Ljubljani. Slane letno 30 dinarjev in se naroča pri upravi Slomškove zveze v Ljubljani, Jenkova ulica 6. List vsleđ njegove bogate vsebine, podučnih p-edag. člankov in krščanskih načel, ki jih zastopa, najtopleje priporočamo vsem, ki imajo opravka z vzgojo mladine, zlasti vsem krajnim šolskim svetom, šolskim vodstvom ter društvom Krščanske šole. Svetla glava Dp# Oetkep-jeir vanilin sladkor dobi se povsod ali pa v tovarni Jos. Reich v Mariboru. KOLIKO BODO STALI NAŠI ČASOPISI L. 1925? Naši čaisopisti ohranijo za prihodnje leto -popolnoma stare cene. Daisiravno so se pomočniške plače tekom leta 1924 zvišale, se vendar cene našim listom po novem letu ne bodo nič zvišale. »Slovenski Gospodar« bo stal v letu 1925 v Jugoslaviji: celoletno 32 dinarjev, polletno 16 dinarjev, četrtletno 8 dinarjev. Zunaj naše države pa stane »Slovenski Gospodar« še enkrat toliko, kot doma. »Straža« bo stala leta 1925 v Jugoslaviji: Celoletno 80 dinarjev, Polletno 40 dinarjev, Četrtletno 20 dinarjev, Mesečno 7 dinarjev. Izven naše države stane »Straža« še enkrat toliko, kakor doma. Onevne novice.! Pondeljkova številka »Straže« odpade radi praznika. Beograj. vseučilišče proti Pribičevičevemu umirovljenju zagrebških pirofesorjev. Pozivu zagrebške univerze na protest proli Pribičevičevemu nasilju se je odzvalo 4. t. m. tudi beograjsko vseučilišče. Protestnega zborovanja beograjskih visokošolcev se je zbala vlada in izdala povelje, da se mora ta zbor preprečiti potom policije, žandarjev in vojaštva. Kljub odredbam vlade proti protestnemu shodu se je vršila na univerzi sijajna manifestacija solidarnosti beograjskega -dijaštva z zagrebškim proti nasilju Pribičeviča. Krog devete ure dopoldne so se odzvali delegati vseh beograjskih akademskih društev in se zbrali na protest v stari univerzi. Vseh dijakov je bilo nad 3 tisoč. Govorilo je več govornikov, ki so ostro obsodili policajdemokratski nastop Pribičeviča proli zagrebškim profesorjem in proti beograjskemu učenjaku Slobodanu Jovanoviču. Po govorili je bila soglasno sprejeta resolucija, ki protestira proti nasilju na univerzi in proti kršitvi vseučiliščne avtonomije. Nadalje povdarja resolucija solidarnost beograjskih dijakov z zagrebškimi in zahteva, da se morajo penzijoniram profesorji zopet nastavili. Končno povdarja resolucija 4 dnevni štrajk proti »ciganinu iz Vir-ginmosta«, ki pošilja žandarska kopita celo na univerzo. Po sprejeti resoluciji so dijaki hoteli svoje sklepe izročiti rektorju, a ta se je skril. Na ulicah so v gručah zbrano dijaštvo skušali razgnati policaji, žandar ji in konjenica. Pri nasilnem nastopu oborožene sile proti dijaštvu je prišlo do krvavih spopadov, ki so zahtevali 8 težko ranjenih, med temi tudi en žandar. Nekaj inje izgledalo v Beogradu, kakor da bi bilo proglašeno nad mestom obsedno stanje. Aretiranih je večje število akademikov. Ukjinjenje predavanj na zagrebški univerzi. Radi surovih napadov na dijaštvo, katere je uprizorila zagrebška policija ob priliki protestnega zborovanja proti upokojitvi hrvatskih profesorjev, so začeli dijaki štrajkati. Ker se štrajku niso pridružili akademiki-orjunaši in demokrati, so skušali štrajkujoči predavanja s silo preprečiLi, radi česar je senat -predavanja do na-daljnega ukinil. V znamenju pretepa in krvi. Zadnjo nedeljo so se zbrali zastopniki zemljoradničke stranke v hotelu »Bosna« v Banjaluki, da se posvetujejo radi volitev. Banjaluišiki radikali s-o zvedeli za ta sestanek zemljoradnikov, so se zbrali in obkolili hotel »Bosna.« Ko je bilo zbranih že zadostno število ra-dikalskih razgrajačev in pretepačev, so udrli v dvorano, kjer so zborovali zemljoradni-šlki delegati, in jih začeli z raznimi medklici izzivati. Iz provokacij se je razvilo prerivanje, iz tega pretep in v tem so se predvsem odlikovali srnaovci. Ze-mljoradhiki tu-di niso držali križem rok, ampak so p-o-d vodstvom svojega poslanca Stanka Miletiča sikušali poriniti pretepaške srnaov-ce pri vratih iz dvorane. Nastal je vik, krik in hud ruvež, v katerem je potegnil poslanec Miletič revolver in ustrelil proti najbolj nasilnemu srnaov-cu Drobcu. Krogla je zadela Drobca ravno v čelo in nezavesten se je zgrudil. Drobca so odpeljali v bolnico, Miletiča pa v zapor. Prvotno policija ni bila dovolj močna, da bi napravila red in očuvala mirno zborujoče zemljoradnike, šele strel je izpraznil dvorano. Radi ranjenega Drobca so se po balkanski navadi razkačeni srnaovci lotili šip na hotelu »Bosna«, katere so popolnoma razbili. Pretep se je po opravljenem krvavem poslu v hotelu nadaljeval po drugih banjaluških javnih lokalih. BalKanska volilna znamenja pretepa, krvi in razbijanja šip so torej že tu. Za teden dni pomrla cela rodbina. V Hercegovini se zelo širi šarlah. Ker neuki lune tje bolezni ne poznajo, ter se ne znajo varovati, obstoja velika nevarnost, da oblasti epidemije ne bodo mogle tako kmalu zajeziti. V vasi Slupiči so oboleli skoro vsi prebivalci. Neka obitelj, ki je štela pet članov je zbolela ob enem in bolniki so drug za drugim pomrli. V teku enega tedna je pomrla cela rodbina. Drzen napad na sarajevski pošti. Sarajevo je mesto, kjer se dnevno dogajajo senzacijonelni samomori, umori, ropi itd. Sedaj ima zopet svojo senzacijo z drznim napadom, ki -se je dogodil te dni na pošti. Ob belem dnevu je prišel na pošto boljše oblečen neznanec ter pričakal na hodniku nekega uradnika, o katerem je moral vedeti da nosi pri sebi večjo svoto denarja. Za- prosil ga je najprej za vžigalice, nato pa ga spremil v temnejši konec hodnika. Tu mu vljutlr dprl vrata v neko sobo, kamor je bil uradnik namenjen; ko je stopil skozi vrata, ga je neznanec hitro dvakrat zaporedoma lopnil po glavi, da se je onesvestil, predno je mogel zakričati. Ropar je nato mimo oropal svojo žrtev t§r odšel, kot da se ni nič zgodilo. Konj prijavil policiji razbojnike. Posestnika Ne-deljkovica, ki je vozil v Beograd mleko, so v bližini mesta napadli razbojniki. Dobil je par udarcev z gorjačami, ki so ga trenutno omamili, kasneje pa se je spoprijel z roparji in posrečilo se mu je, da jih je ugnal. Med tem, ko se je Nedeljkovič boril z napadalci, pa je konj v galopu oddirjal po cesti ter se ustavil še le v Beogradu pred policijsko stražnico, na Topčideru. Policaji so takoj opazili na vozu krvave sledove in z istim konjem in vozom so se odpeljali nazaj do mesta spopada, kjer so našli Nedeljkoviča težko ranjenega. Napadalci so videč, da jim njihova žrtev ne more pobegniti, znova navalili in ga pobili na tla. Ker se je napravil mrtvega, so mu odvzeli 8 tisoč dinarjev, za slovo ga je pa eden dregnil z nožem med rebra, da bo težko okreval. Na delo za naše časopise! Novo leto se bliiižta. Treba bo zopet obnoviti' naročnino na časopise, treba bo pa tudi nabirati nove naročnike. Somišljeniki! Časopisi' so velesila, ki imajo velikanski vpliv na ljudstvo. Kakor piše časopis, tako mislijo, čitatelji. Slab, brezverski, nepošten časopis pokvari ljudsko dušo, dober, katoliški časopis pa mišljenje ljudstva ublaži in napravi plemenito. Zato pa Vas kličem o vse, ki ste naši pristaši in somišljeniki, na neumorno agitacijo za naše časopise. Kdor je na naše liste že naročen, maj naročnino takoj obnovi, kdor še pa nima naših listov, n a j s i j i h na novo naroči. Vrli katoliški možje in krščanske žene, navdušeni mladeniči in zgovorna dekleta! Napravite si po župnijah ali pa tudi po vaseh agitacijske odbore za katoliško časo-pislje! Armada naših somišljenikov je ogromna in če ta armada cela poseže v agitacijo, je zagotovljen sijajen uspeh. Kako naj agitiramo za časopise? Agitaciji za naše liste je posebno določen čas od 15. do 31. decembra. V tem času mora biti cela Štajerska prepredena z gibčnimi agiltatoricami in agitatorji, k!i bodo šli od hiše do hiše, od osebe do osebe. Da bo agitacija uspešna, prosimo svoje prijatelje in zaupnike: 1. Skličite majagilneipe naše pristaše iz vsake vasi ali občine k posvetovanju, kijer se dogovorite, kako bodete agitirali. Osnujte si agitacijski odbor. 2. Agitacijo morate razviti od hiše do hiše, od, osebe dio osebe. Pri vsaki priliki povzdignite svoj glas za razširjenje naših listov. 3. K agitaciji pritegnite pred vsem agilne može in žene, posebno pa našo vrlo mladino. . 4. Na agitacijo naj gredo vedno po dve in dve znani in spoštovani, osebi, kii znata dobro govoriti. 5. Čas za agitacijo si določite sami po Vaših krajevnih razmerah. Razvijte pa agitacijo še pred novim letom, da novi naročniki dobijo liste v januarju. Sploh zapomnite si tole: Kdor S'i list že takoj sedaj •na novo naroči im ga plača za celo prihodnje leto ali vsaj za pol leta naprej, dobi list že takoj zdaj, a vsa naročnina se mu vpiše na dobro za čas do konca decembra 19 2 5. Vsak novi naročnik torej, ki si list plača zdaj takoj za celo leto ali z a p o 1 leta, dobi pravzaprav časopis v mesecu dece m-b r u z a s t o nj. 6. Nabiralnih pol agitatorjem ne bomo pošiljali. Agitatorji naj vzamejo čisto navadno polo papirja in naj na njo natančno napišejo stare in nove naročnike, ki jim plačajo list in sicer naj zapišejo natane m o ime, s t an, kraj, pošto in 'znesek ter n a j p r i vsakem pristavijo, ali je star ali nov naročnik. Vsak, ki takrat, ko plača naročnino, lista več ne dobiva, je nov naročnik. 7. Seznam naročnikov in nabrani denar naj nam agitatorji pošljejo obenem vsaj vsak teden, da dopošiljanje listov ne bo zaostalo. 8. Vse stroške, ki jih imate z odpošiljanjem, si takoj zaračunite in odtegnite od nabrane svote. 9. Naročniki »Slovenskega Gospodarja« in »Straže« naj se nam pošljejo ločeno za vsak list posebej, ker drugače lahko nastanejo velike zmešnjave. 10. Mnogi bi si, list radi naročili, pa ne vedo, kako naj to storijo. Zato je dobro, ako daste na naše stroške ob nedeljah pred cerkvijo oznaniti, Ida se bode sprejemala naročnina v kakem prostoru blizu cerkve1, n. pr. v bralni sobi, ali da se bodo tam izpolnjevale položnice, katere naj prinesejo seboj, Na dotičnem prostoru naj potem čaka kdo, da tistim, ki se oglasijo, pomaga. Posebno zdaj ob .novem letu naj se razlega povsod le ta apostolski klic: »Proč z brezverskim časopisjem iz slovenskih hiš!« V vsako hišo pa vsaj en katoliški list! Glavni agitacijski odbor za katoliško časopisje, Mariibolr, Cirilova tiskarna. Iz Maribora. Prijatelji dijaštva! Zopet vas vabimo, da z nami proslavite naš praznik. V pondeljek, 8. decembra je skupna pobožnost, ki jo opravi premil, škof dr. Andrej Karlin ob pol 6. uri zjutraj v cerkvi sv. Alojzija in ne v stolnici, kot je bilo napačno poročano. Ob pol 11. uri je zborovanje v dvorani Zadružne banke. Ob istem času se dobijo tam tudi vstopnice za popoldansko akademijo, ki se vrši oh 5. uri istotam. Vspored je zelo lep in vabljiv in mi uparilo, da se v kolikor mogoče odzovete našemu vabilu. Naj vidijo tudi slepci, da je naša dvorana premajhna. — Bog živi! Ali bo danes pri predavanju stol. prosv. društva tudi tako dober obisk, kot zadnjič? Gotovo, saj predava č. g. dr. Medved. Predavanje, ki bo zelo zanimivo, se začne ob pol 8. uri v sobi na Koroški cesti 1, (poleg cerkve sv. Alojzija). Mariborski klub Grohar priredi razstavo. Mariborski umetniški klub Grohar je sklenil, da priredi raz-stavo akvarelov. Razstava bo otvorjena 14. t. m. in bo . trajala do novega leta. Nezgoda piri vožnji z motorjem. Eigner Ernst, višji : monter pri Elektrarni Fala se je vozil z motornim ko-I lesom od Fale proti Mariboru. Vsled neprevidnosti se je prevrnil ter se precej poškodoval na raznih mestih te-j lesa- Ker poškodbe niso bile težje vrste, se je sam spra-; vil na noge ter iskal pomoči pri mariborskem rešilnem ! oddelku. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru opozarja po i novno na svoje jubilejno prireditev dne 6. t. m. ob 20. ! uri v Narodnem domu. Ker morda kdo vsled nepoznan-! ja njegovega naslova ni dobil vabila, se vljudno opozori, da se bode vabila v trgovinah Drago Rosina v Vetrinjski ulici in I. N. Šoštarič na Aleksandrovi cesti. Napeljava električne luči v Mariboru. Po mariborskih ulicah se pridno napeljuje električna razsvetljava; razsvetljenih je že veliko ulic in cest v zadnjem času tudi že Tržaška cesta in Frankopanova do vojaške re-realke. Tudi Betnavska cesta je že dobila eno svetilko. Radi precejšnjega prometa na isti, bi bilo hvalevredno, ako bi se napravili še kaki dve svetilki in sicer ena na najožjem delu ob njenem začetku, ena pa južno od Stritarjeve ulice. Elektrifikacija mariborske brvi. Električno razsvetljavo napeljujejo po mariborski brvi, ki veže mesto s Studenci. Brv bo ravno zadostno razsvetljena. Kedaj mislijo odstraniti megleno plinovo razsvetljavo z glavnega mosta in jo nadomestiti z električno? Čas bi že bil za to! Narodno gledališče. Repertoar. Danes, petek, dne 5. decembra: zaprto. — Sobota, dne 6. decembra: »Peterč-kove poslednje sanje«. Ab. A, premijera. — Nedelja, dne 7. decembre, olb 15, uri: »Lili,om.« — Nedelja, dne 7. decembra, ob 19/2 : »Carmen«, Ab. C. Gostuje g. Camarotta v vlogi Don Jose. — Pondeljelk, dne 8. decembra, ob 15. uri: »Peterčlkove poslednje sanje«, mladinska predstava. — Ponideljek, dne 8. decembra, ob 19K : »Apolonov hram«, Ab. E. — Torek, dine 9. decembra: »Carmen.« Ab. A. Gostuje g. Camaretta v vlogi Don Jose. Podružnica udruženja vojnih invalidov v Mariboru javlja onim članom in članicam, ki so svojčas oddali slike, da so došle nove članske knjižice, katere naj čim-prej dvignejo v podružniški pisarni, Rotovški trg št. 9, med uradnimi urami. Amaterfotografi! Mnogo Vas je v Mariboru in okolici, ki s,e baivflte s tem iliepim športom. Žal, da diela po' večini vsak zase ali pa višaj za svoj majožji' krog, tako da se maše celo’ delo izgubi. Zato Vais vabikno v naš Ikroig. Strnite se z nami, da bomo v skupnem delu nalpinedovali, da bomo pokazali, kako’ lepi so maši, širši javnosfcii še popolnoma neznani kralji, (kakle divote so skrite očesu javnosti. Našim članom poskrbeli bomo po možnosti cenejši materijali. Dali jim borno1 priliko1, da pokažejo' svoje slike javnosti, ne da bi imeli gmotne stroške. Vsled tega vabimo vise ama t erfo to grafe, da se udeležijo občnega, zbora Gdlseka amiaterfotografov Slovenskega planinskega dlrušit-va (OASPD) v Mariboru, ki sle Vrši v torek, dne 16. dec. 1924, ob 19. uri v Kmečki sobi Narodnega doma. Pridite, vsi, ki se zanimate za slivar, da s,e dogovorimo ter stalviPmo smernice za nadaljnje delovanje. Pismene prijave naj se pošljejo na OASPD, Maribor, Krekova 5. Izjava. Gospodom in tovarišem društva »Jadran« naznanjam, da izstopam z današnjim dnem iz društvenega odbora, kot t. č. blagajničar, radi samovoljnega nastopa t. č. društvenega predsednika. Več na občnem zboru. Maribor, dne 3. decembra 1924. T. Komac., Vojašniška ulica 19. Po ceni meso. Dne 6. decembra 1924 (to je v soboto) od 8. ure naprej se bo na prosti stojnici na sejmišču pri mestni klavnici v Mariboru prodajalo goveje mesto po 13 dinarjev za 1 kg. Prodajalo se bode samo na kon-sumente po 1—2 kg. LISTEK. Slovenske gorice. Opis. — M. Ljubša. (Dalje.) i 7. Naslednja knjiga, ki nam opisuje natančneje Slovenske gorice je »Slovenski Štajer«, izdana od Matice Slovenske leta 1868. prvi in leta 1870 tretji del — : več te knjige ni izšlo! Zemljepisni del v prvem delu obravnava dr. Šuman, sin Slovenskih goric; in on se pri razdeljevanju Slovenskih goric ravna po profesorju Puffu. Ima tri dele; Zgornje Slovenske gorice, ki ležijo med obema Pesnicama, Sakovo, Sulmo in Muro in segajo na vzhod do glavne ceste, ki gre iz Pesniške doline čez Sv. Anton v'Radgono; spodnje Slovenske gorice obsegajo Kapelsko gorice med Muro in Ščavnico in vzhodnji del od Sv. Antona do štajerske meje med Ščavnico in Pesnico; južne Slovenske gorice med Pesnico in Dravo od železniške proge Maribor—Pesnica do Ptuja. Iz drugega dela pa se zopet izločujejo ljutomerske gorice še kol posebna skupina. Da prišteva tudi mariborske in ljutomerske gorice k Slovenskim goricam, zato navaja prebivalce, ki imajo isto govorico, kakor njihovi sosedi severno od Pesnice. V istem zvezku obravnava Ivan žuža geognozijo (zemljeznanstvo, ali pravzaprav geologijo = zemije-slovje). žuža nazivlje vße hribe med Muro in Dravo »Zadravsko goričje« in pravi dalje: Osrednje ali glavno pogoričje — takozvane Slovenske gorice — se razpleta od Sv. Križa pri Lučanah počenši proti jugovzhodu . . . med rekama Muro in Pesnico. Tora j dve naziranji v eni knjigi! 8. Janisch, Topogr.-slatist. Lexikon von Steiermark, III., (1885), 1341—46, prišteva k Slovenskim goricam vse hribovje med Muro in Dravo, počenši pri Kapli na Remšniku, doli do Medj.imurja, in piše, da so Slovenske gorice po dveh večjih dolinah, po pesniški in ščavniški, razdeljene na tri dele. V zemljetvorni naravi se loči Kozjak od Slov. goric, katere se na str. 1342 začenjajo na Pesniškem vrhu — kar pa je skoraj 3 ure daleč od Kaple! Po Janischu se ravna Gsell-Fels, Steiermark (potopisna knjiga) 1898, sir. 257. 9. Med izvrstne poznavalce avstrijskega, posebno štajerskega, tudi slovenskega gorskega sveta se mora prištevati graški vseučiliščni profesor dr. Frischauf. Leta 1883. je izdal gorskega voditelja po Avstrijskih alpah in sicer prvi zvezek: vzhodnji del. Str. 149. pravi, da po Špilju železnica prereže razvodje med Muro in Dravo; po prihodnji, 150. strani gre lajterberški pre-rov skozi Kozjak v dravsko dolino. Košak, ki je po mnogih še del Slovenskih goric, se tukaj še prišteva Kozjaku. Leta 1885. je odbor štajerskega gorskega društva izdal »Steirische Wanderbücher«. Peti zvezek obsega Mali štajer in ga je pripravil dr. Frischauf. V uvodu pravi, da se srednji in spodnji; Štajer ločila po višinah razvodja med Dravo in Muro, to je: po Kožjaku in Slovenskih goricah, vzhodnji del ipa po Muri. Ernovž leži ob rebru Slovenskih goric. V najširšem pomenu imenuje Slovenske gorice gričevje vzhodno od Remšnika in Kozjaka do stoka Mure in Drave, akoravno se navadno južnovzhodnji del kot Ljutomerske gorice izločuje (str. 5). Str. 7: Cesta iz Strassa v Radgono gre od Cmu-reka naprej med Muro in Slov. goricami. Str. 10: Iz radgonskega grada je lep razgled po vzhodnjem delu Slovenskih goric, kjer je »Berrystöckl« (338 m) najvišja točka (12.). Frischauf tedaj pojmuje pod Slovenskimi goricami gričevje med Pesnico in Muro; Radgonske gorice so mu vzhodne Slovenske gorice. 10. Dr. Umlauft je izdal leta 1887 obširno knjigo: »Die Alpen«. Str. 274. piše: Kozjak se razprostira med Dravo na jugu in med obema Pesnicama na severu do Plavča (!?), cestnega preboda iz Murske doline v Maribor, vzhodno od tam pa v svojih zadnjih izrastkih seže od Ptuja. Severno od Kozjaka pa, najdemo Slovenske gorice, v zapadu obmejene od Sakovske doline, na jugu od obeh Pesnic, Ptujskega polja in Drave, na severu od Mure. Ta iz neogenega laporja in peščenca sestavljena, samo v zapadnem delu čez 600 m (Križev vrh) se dvigajoča potem proti vzhodu naglo pod 500 m in končno pod 300 m padajoča višinska črta je izmed naj-dražestnih in najljubkejših vinogradov Avstrije zmešano gričevje, k: predstavlja en sam nepregleden vrt z goricami, sadovjem in gruškami. Umlauftovo nazivanje je čisto pravilno; samo glede Plavča se zmoti in ne zapazi, da si sam nasprotuje — ker ne pozna osebno ozemlja. 11. Dr. Franc Ihvof opisuje v znanem delu »Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild:«, Steiermark (1890) v zvišenih besedah lepoto Slovenskih goric (53, 54,) ali o obsegu njihovem se nikjer prav točno ne izrazi. Radgonske gorice so mu najsevernejši del Slovenskih goric (54), ki se stikajo v Pesniški dolini s Kozjakom, segajo do Ljutomera in Ormoža. To hribovje in gričevje obstoji iz, neštevilnih grebenov in vrhov in je razorano po neštevilnih klancih, grabah in dolinah ter deli Srednji in Mali Štajer, Muro in Dravo, nemško deželo od slovenske (61). (Dalje iprihodnjič.) Poljubno množino drv za kurjavo, v hišo postavljenih, na željo razrezanih, kakor tudi rezanega in stavb, lesa dobavlja najceneje Straschill in Felber, Pristaniška ulica 8, oz. Pristan 13, telefon št. 51. 746 2—1 Trboveljski premog dobavlja na vagone po originalnih premogokopnih cenah in tudi vsako množino od 100 kg naprej z brezplačno dostavo v hišo najceneje Branko Mejovšek, Sodna ulica 17, telefon 409. Kam? Kam? Kam? V novoprevzeto gostilno pri »Mestu Trst« (Rapoc) na Tržaški cesti, kjer se nudijo okusna, topla in mrzla jedila, ločijo izvrstna domača vina in svira v soboto, 6. t. m. in v nedeljo in pondeljek zvečer priljubljena ciganska godba. 751 Bela otroška postelj se po ceni proda. Krekova ulica 18, pritličje. Dva stara nagrobna kamna se prodata. Vpraša se Strossmajerjeva ulica 23. 750 Mirar ji. Okras za rakve, tepete, tančico itd. kupite najugodnejše pTi Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska ulica št. 26. 736 2—1 za zglavnike, puh za pernice, žimo, afrik in cvilh za žimnice, platno za prtiče in vse drugo posteljno perilo, odeje šivane in flanelaste, preproge, zastore, posteljne in kavne garniture, namizne prte, prodaja v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, št. 334, Ilustrovani cenik zastonj! Trgovci engros cene. 48I 16 Najboljša in najtenejša darila za Miklavža in Božič se dobijo samo v galanterijski trgovini Josip Ml narSč, Marii or, Glavni trg it. 17. Pri nakupu od Din. 100-— dalje 5 odstot. popusta. Svinjske kože kupuje po najvišjih dnevnih cenah JOSIP ROSENBERG, MARIBOR, Slovenska ulica 1. kam g* m in ševi jot za moške in ženske obleke, flanele, oarhende, hlačevino, pletene ženske jopce, izgotovljene m žke in ženske obleke, površnike, otročje obleke, dež-»ae plašče in vseh vrst manufakturno blago kupite po ceni pri MARIBOR. Vetrinjska ulica 15. 9 MARIBOR. Tovarna vijakov Splošne stavbene družbe Maribor, Aleksandrova 12 Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija. mxuuMuunMunuuxnnimn VRVI ZA ZVONOVE Ivan N. Adamič nudi vr varna : Vetrinjska : ulica 20 ZVONARNA IN LIVARNA ŠT. VID NAD LJUBLJANO vliva BRONASTE ZVONOVE v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite žvonove po najvišjih cenah, Primerno in praktična : miklavževa in božična darila : priporoča DRAGO ROSINA. Vetrinjska ul. 26 zaloga galanterije, drobnarije, parfumerije, vrvarskih 735 in pletarskih izdelkov. 2—1 la trboveljski premog, kosovec in kockasti, la ostrauski koks, kosovec, la bukova drva, cepana in žagana po najnižjih dnevnih cenah pri DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI družba z o. z. Maribor, Gregorčičeva u ica štev. I. € II Za ženske In otroke II Velika izbira pletenih jopic, bluz, oprsni-kov, jumpeijev, robcev, kostumov, pelerin, kapic, celih oblek, sviterjev, dokolenic i. t. d., vse lastnega izdelka in po zelo nizkih cenah. Vsa naročila po meri se izvršijo točno po želji v lastni pletarni MariieVeziak v Maribor, Vetrinjska ulica 17. Bluze še vežejo od 50—80 D. TJ Đ0MACA ŽARNICA TOVARNA VCITA^ MARIBOR ALANA s prvovrstna Ä novo b lago povsem zrela 1 V se dobi povsod. Prva hrvatska tvornica salame, preka enega mesa in masti H. Gavrilo «ič-a sin. d. d. Petrinja. Generalno zastopstvo za Slovenijo : R. BUNC in drug Ljubljana—Celje—Maribor. Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov Perhavec 4§r Valjah MARIBOR Meljska cesta 3. MARIBOR priporoča predvsem svojo veliko zalogo najizbornejšega Vermouth-vina, od najslovitejših zdravnikov kot splošno in najučinkovitejše sredstvo proti različnim bolestim ter zlasti rekonvalescentom in slabotnim priporočenega. Poleg tega se dobijo in so vsak čas na razpolago najrazličnejši likerji, rum, konjak in slivovka, vse najboljše kvalitete. . Zahtevajte cenike! 676 11—I 9.Drž. razredna loterija i § « č ■* s H Prvo žrebanje: 12. in 13. ianuatla 1925. 5 premil! 100.000 srečk 50.000 dobitkov. Absolutna sigurnost in državno jamstvo! Tekom petih mesecev bo 39 milijonov io 150 000 dinarje» izžrebanih in V gotovini izplačanih brez kakoršnegakoli odbitka. Z eno srečko se more dobiti: Ev. 1,500.000, 1 000.009 öoo.ooo, 4oo.ooo, 3oo.ooo, 250.000, 4 h 2oo.ooo, löo.ooo, 100.000, 9o.ooo, 80.000,7o.ooo, 60.000, 5o.ooo Din. itd. itd. Cena srečke za vsako žrebanje : 1 Dio. I 1 80 -1 I Seznam izžrebanih srečk takoj po vsakem žrebanju I (Hitra in točna postrežba! Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije: Baninp kom »nditno drultvo A. QEIM In DQUG (Oddelek razredne loterije) PreradoTičeva ni. 2. ZAGREB Gajeva ulica št. 8. Telefon 17-03. Poštni predal: 380. 99 SANA M * tvornica Čokolade Hoč« pri Mariboru priporoča čokoladne izdelke vseh vrst. — Lepe božične kolekcije I — Najnižje cenel nalogo za nagrado Igrače, parfumerije, ročne torbice, listnice, denarnice, maniküre, dežniki, palice, galanterija, volneni jumperji, trikotaža, perilo, nogavice i. t. d. i. t. d. JUBFtN iREDltm JUHU 5 tNSTOOKT »5 I VVUSIMM Maribor, Aleksandrova cesta 23. dlBB81UU68IÄ ttestenine*. zaradi zelo velike h rari v©«ti in mjboljše “•kakovosti, ne smejo manjkati ne .na bogati, ne na siròmaSkilMìtó!,} v. li.', • In,.'” n: ri in '••• ‘-.è-- 0 CETINA testenine Be'dobij ) v vsrki boljši trgovini! ... Ghino zastopstvo: ki obrestuje hranilne vloge po 0 Stanko Pallai Maribor« Koroleva ul. 5. q ooooooooooooooo oziroma po dogovdru podražoteft v J51 m ristoro. V lastni, novozgrajeni palači. Aleksandrova cesta fi, pred frančiškansko cerkvijo. Ste#, •e in v tek, računu Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! •— Najvišje obratovanje vlog na PoolMaSèeiil prodajalce »reck dirla V e/ « 'Tr#*r. loterije Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij ».Straže Velik razpis daril. ■ Rok za paiiljatve do 28. decembra 1924 Hočemo, da spozna vsakdo milo za madeže IrTJnt. ki od-, strani radikalno vse madeže iz oblek le? he škoduje naj-iincjšini tkaninam zato razjgi^tìjemo nastopno 1 V lika izbira Miklavževih daril po znižanih conah. Česa nam je treba za odstranitev vseh madežev? Odgovor: Urax milo proti madežem ter čiste v . . ■ ‘(S pikami naznačen odgovor naj se dopolni z odgovarja jočimi črkami.) Za pravilno rešitev razpisujemo tale darila: 1. darilo nova kompletno spalno sobo v prima lesu (ali gotovini). 2. darilo nov pispini stroj. Adler (aji na .željo v gotovini), f 3. darilo nov šivalni s troj “»Cèntro l^ošfcn « (ali na željo (■ v gotovini). ; Vi. darilo novo damsko kdo Pucli M 7 (ali. na željo v (l ÄftVTniy.' • J 1 5. mirilo novo moško kolo Ruch M 4 (ali na željo v go c lovini). S li. darilo nov jhvaini stroj Singer Langsch. (ali na željo j i' gotovini). * a J:x> x J 1 7. darilo nova zlata moška ura. f S. darilo nova zlata damska ura. 12. •*: 9. darilo nov f ot o g r a fjcn i _a p a r a t 9 krat *10. dàrilò nov daljtrngredA1-Stl! clürilö ncAa srèb/nà fnòska ura. (12. darilo nova srebrna damska ura. 93. do 40. darila prima žepne in zapestne ure. 91. šiljafeljčvV ter sé' procentiralno ž vpošifjatvniuf zvišajo vpošiljafeljčv, ali znižajo. v 5. Vsak udeležnjk. sè (pfdyrgé,notarjevi določbi ter je (pravna pot nedopustljiva. 6. .Naslovljenci tvrdke se ne smejo udeležiti tekmovan- CUNJE Vsa,'datlja in Jjaročeno milo sé ‘pošilja carine in 'pošt nine prosto. Mednarodna trgovska družba „ADRIA" GRAZ, Postfach 205. troj« tke, «uknjenr in platni We odpadke, staro želez}«, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrst« kupuješ* *o eajrišfih eenah Za limo s» vi^iiioliši Cenik brezplačno ! MAR (BOR, |{J Koroška c. üäjiepia lat trtajcenejsai bdžična darila 8H so slike iz fotografici! e ga ate]je-ja MAKART samo Gosposka ulica *27. nasproti hotela „Pri zamorcu, prosim za pravočasna božična naročila. 11 Opomba: Kdor naroči skupaj 20 tornadov mila, dobi povrh gratis in franko eno fino nikel Anker-Remontoir uro. A* Arbeitei;«' Marice;, Drevska elice IS, J ODVETNIK DR. FRAN TOMŠIČ Kamenjam tudi staro želez}«, katero }e za vporabo, • ka» veiltimi odpadki in slitine. v Mariboru se je s svojo pisarno preselil z Aleksandrove ceste 43• $• TiščMerjevo hišo na Aleksandrovi cesti 19. Oessaff naložit* niibollli TrSOtfiil Trgoeci Želite si ohraniti stalno odjemalce, držite v svoji trgovini le najbolje blago, zato prodajajte samo in izključno le jjuijc uitigUj i.tx\u piuueijeijkc aauiu m S CETINA TESTENINE g ka ere so priznano najboljše! O CETINÄ je največja in najmoderneje po napolitanskem vzoru O uréjéna tovarna testen n "v Om šu Dalmacija. . KCSEXIMÄ : proiztfajwjng^ljäb in sadit^a najcenejše testenine, g[j| CETINA.• tekmuje z najboljšimi domačimi in inozemskimi proiavadi. ■ at. o t CETINU)! sj. je os ojila brez? vsake reklame vsa glavna težišča On v> pademstvu. C3ET115JÄ izdelke . po^na ves trgovski svet, od Maribora do & J Bitolja in od Sub tiče do Cet nja. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. *jr.lvj.A O ' • «iwh emiiwiii|wNw • ». „ v....W... ml ., t*- ftu 9* ‘i. c V a f»i vsidts