Razredni pouk 1/2013 65 Uvod Raziskave kažejo, da branje in pisanje nista ločeni spretnosti. To je zapleten proces učenja, v kate- rem se prepletajo različni dejavniki. Učenje branja in pisanja olajša dobro obvladovanje opismen- jevalnega jezika otroka. Tudi Knaflič (2009, str. 7) meni, da je obvladovanje jezika, razumevanje in izražanje pri otrocih nedvomno boljše, če jim odrasli čim več beremo, pripovedujemo ter se z njimi pogovarjamo o prebranem. Teoretiki in praktiki se strinjamo tudi o tem, da otroci za kvalitetno doživljanje sebe in vsega, kar jih obdaja, potrebujejo sogovornika in spodbuje- valca njihove aktivnosti. Na naši šoli se strinjamo z Izhodišči pri razvijanju zgodnje pismenosti, ki jih ponuja Knafličeva (2009, str. 9), in smo se odločili, da bomo starše naših prvošolcev spodbujali k dejavnostim družinskega branja za razvijanje zgodnje pismenosti. Izhajali smo iz predpostavke, da si večina staršev želi, da bi bili njihovi otroci v šoli uspešni in ravno z dru- žinskim branjem lahko starši pripomorejo k bolj- šim temeljem za opismenjevanje in šolanje svojih otrok ter s tem vplivajo na njihovo uspešnost. »Ko odrasli bere ali pripoveduje, se ne more izog- niti svojim občutkom, razmišljanjem. Četudi tega ne pove na glas, izžareva svoj odnos do dogajanja. Ko otroku beremo ali pripovedujemo, to počnemo celostno. Otrok nas posluša z vsemi čuti in nas zaznava kot celoto.« (Bucik, 2009, str. 30.) Zelo pomemben vezni člen za spodbujanje dru- žinskega branja in sodelovanja staršev s šolo je tudi šolska knjižnica. V njej že več let pripravljamo različne projekte, ki spodbujajo in motivirajo k branju tako učence kot tudi njihove starše. Slika 1: Starše družinsko branje zanima. Timsko načrtovanje promocije pismenosti in družinskega branja Načrt za promocijo družinskega branja sva šolski knjižničarki predstavili ravnateljici in razredni- Sodelovanje z okoljem Projekt družinskega branja v šolski knjižnici Povzetek: Skupno branje in pripovedovanje pripomore k otrokovemu bogatejšemu besednemu zakla- du, širi obzorja, povečuje interes za poslušanje itn. Nekateri otroci vstopajo v šolo z znanjem in spret- nostmi, ki so skladni s šolskimi zahtevami. Gre za otroke, ki so jim v predšolskem obdobju doma in/ ali v vrtcu veliko brali. Šolsko delo bo lahko to njihovo znanje še nadgrajevalo. Na naši šoli poskušamo starše že na začetku leta navdušiti za družinsko branje. Ključne besede: družinsko branje, pismenost, branje, šolska knjižnica, učenci, starši. Abstract: Family reading and storytelling contributes to a rich child’s vocabulary, it broadens horizons and increases interest in listening, etc. Some children enter school with skills that are in accordance with school requirements. These are children who heard a lot of reading from their parents at home or in the kindergarten during the preschool period. School work may help to upgrade their skills. At our school we try to motivate parents for family reading. Key words: family reading, literacy, reading, school library, pupils, parents Marjana Eberlinc, Urša Bajda Osnovna šola Tončke Čeč Trbovlje 66 Razredni pouk 1/2013 čarkam prvošolcev. Skupaj smo se odločili, da že takoj na začetku leta starše povabimo v šolsko knjižnico z namenom, da jim knjižničarki predsta- viva njeno delovanje in poudariva namen in pomen družinskega branja. Izhajali sva iz dveh temeljnih dejstev: 1. Mladim družinam v današnjem času hitrega načina življenja primanjkuje časa, ki bi ga lahko kvalitetno preživeli s svojimi otroki. 2. Večina staršev lahko s svojimi otroki izva- ja dejavnosti družinskega branja, vendar nekateri med njimi potrebujejo spodbudo ali nasvet. Za tovrstno »poučevanje« staršev je bila potrebna priprava, ki vključuje andragoške vsebine. Treba je upoštevati, da imajo starši že nekaj izkušenj, v skupino se vključijo prostovoljno in z določenim namenom v povezavi z njihovo starševsko vlogo. Za učitelja/šolskega knjižničarja, ki sodeluje v programu družinske pismenosti, velja kot v programih neformalnega izobraževanja odraslih; poleg razvijanja različnih veščin, spodbuja tudi: osebnostno rast, razvijanje drugačnih stališč, kritičnosti in ne nazadnje zboljševanje kakovosti življenja posameznega odraslega udeleženca v izobraževanju. V tem smislu je vloga učitelja pred- vsem spodbujevalna in partnerska, pristop pa nedirektiven. (Povzeto po Jelenc Kraševec, 2009.) Učiteljici sva naredili »preskok« iz bibliopedagoš- ke učne situacije v biblioandragoško. Izvedba »delavnice« družinskega branja za starše Prvi roditeljski sestanek za starše prvošolcev se je tokrat začel v šolski knjižnici. Najprej sva starše seznanili, da naša knjižnica ni namenjena le njihovim otrokom, temveč tudi njim. Tudi starši si lahko izposodijo knjige ali serijske publikacije, ki jim bodo v pomoč pri vzgoji in razumevanju njihovih otrok. V nadaljnjem skupnem druženju sva jim predstavili praktične prednosti, pomen in namen družinskega branja. Poudarili sva, da so tudi knjige lahko pripomoček za aktivno spora- zumevanje, ki sestoji iz poslušanja in pogovora. Opozorili sva, da je pomembno, kadar želimo otroka spodbuditi, da bo rad prisluhnil in tudi sam postal dober bralec, ustrezna izbira knjig za družinsko branje. Pomembno je, da upoštevamo otrokovo starost, njegove želje in interes, saj vse to vpliva na kasnejši otrokov odnos do knjig in ugodja pri bralnem doživetju. V predbralnem in začetnem bralnem obdobju so to predvsem slikanice z manj besedila, pogosto tudi z velikimi tiskanimi črkami. Branje majhnim otrokom nikakor ne sme biti zgolj branje, ampak naj bo to: • pripovedovanje ob ilustracijah, • razlaganje neznanih besed, • pogovor o prebranem z vključevanjem otroko- vih lastnih izkušenj ter z raznimi obbralnimi dejavnostmi (risanje, gibanje, oponašanje glasov živali …). Starše sva »opozorili«, da bodo najverjetneje presenečeni nad otrokovo izvirnostjo in domisel- nostjo. Poudarili sva tudi, da je nesmiselno pričakovati splošna navodila za uporabo knjig, saj ta ne ob- stajajo. Sva jim pa hkrati predlagali nekaj dodat- nih aktivnosti, ki jih lahko skupaj z otroki izvajajo pred branjem slikanic, med njim in po njem. Pred branjem: • Skupaj z otrokom si oglejte naslovnico knjige. Otrok naj poskuša ugotoviti, o čem bo govori- la zgodba. • Skupaj preberite naslov. Vprašajte ga, kaj mu pove naslov. Med branjem: • Otroku sproti razložite manj znane besede. • Ustavite se ob ilustracijah v knjigi, otrok naj jih poskuša opisati. • Ob posameznih prebranih straneh se pogovo- rite o vsebini. Otrok naj vam pove, kaj on misli o dogajanju v zgodbi. Po branju: • Otroka vprašajte, katera oseba v zgodbi mu je najbolj podobna. V čem? Kaj pa preostali nastopajoči? • Pove naj vam, kdo mu je v zgodbi najmanj všeč in zakaj. • Kaj mu je bilo v zgodbi najbolj všeč in zakaj? • Kako bi spremenil konec zgodbe? Razredni pouk 1/2013 67 Ob koncu »delavnice« sva starše povabili k raz- govoru o njihovih dosedanjih izkušnjah v povezavi z družinskim branjem. Po pričakovanjih sva od staršev doživeli pozitiven odziv. Pripovedovali so o svojih izkušnjah ter družno ugotavljali, da otroci v dejavnostih družinskega branja uživajo in da se ob branju tkejo ter poglabljajo tople čustvene vezi. Preden smo se poslovili, sva še enkrat poudari- li, da so starši nenadomestljivi pri bralni vzgoji svojih otrok in da je družinsko branje osnova za kasnejše uspešno branje in učenje učencev. Sklepna misel »Branje pomeni početi podvige« je zapisal pesnik Tone Pavček. Podvige v zavesti o pomenu branja v družini pa nameravava tudi v bodoče »početi« avtorici pričujočega prispevka. Zato sva ga poslali v objavo – to je dodaten korak v tej smeri. Zdaj je odločitev o tem, da se nama v gibanju za družin- sko pismenost v vsakem domu naših učencev pridružite, prepuščena vam – bralcem. Viri in literatura: 1. Bucik, N. (2009). Razvijanje otrokove motivacije za branje v domačem okolju. V L. Knaflič (Ur.), Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske pismenosti (str. 17-26). Ljubljana: Andragoški center Slovenije. 2. Jelenc Kraševec, S. (2009). Učenje in poučevanje odraslih ude- ležencev izobraževanja – staršev predšolskih otrok. V L. Knaflič (Ur.), Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbu- janje družinske pismenosti (str. 95–106). Ljubljana: Andragoški center Slovenije. 3. Knaflič, L. (2009). Družinska pismenost v predšolskem obdobju. V L. Knaflič (Ur.), Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske pismenosti (str. 7–16). Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Slika 4: Učenci poslušajo pripoved ob slikanici in sodelujejo. Slika 2: Ponazoritev pogovora ob slikanici Slika 3: Starši si ogledujejo razstavljene slikanice. Slika 5: Učenci poustvarjajo.