107 Supei Se poSMu'1 lemo Sicskamo Sli resg.le3K.aiiB teh L.ontschallneh h' temo konz.o poStaalenih Shhashob mkau. koker meni gospiuh Buli 1110 nicga Bies Sega greShniga M ideSh i Spcvhela Diuiza aiti mati \1 »ria mu uSi vse tn i k i 11 1 moui pc Sledita ura Baftiigaite Ol-miill I. Ostri S na koncu besede sem prti rkova! kol i; — 2 Arhiv Republike Slovenije. Ograjno sodišče /a Kranjsko Bse V fe Šolski iisi - stiitiglični vir o šolah na potlrocju Dravsko banovini- v Slou'iiskom šolskem mu/cjii Branlio S.iMtir Ce si kol statistične podatke predstavljamo le zbirnike 111 kolone številk, potem je šolski lisi po nicmbcn z. drugega vi.lika Nud' nam podatke o posameznih šolah na podioijn Jugoslovan Trga del.i Sloveni|c (1929 111 kisnejeS m o krajih šolske ob».me, jjri čemer tekst dopolnjujeta i ki a kraja s solo ter načrt solsKc stavbe Slovenski Jolški muzej je svoje gradivo predstavi v dveh publikacijah ob .edcmdcsctletnici m osem desetletnici Siiuzcja I . icviji Agjnivi (IV. 1981) pa tudi arhiv.ko zbirko 2 Zaradi posebnost 11111 z.ealske ureditve gr uhva ii.ndcmo aihivsko gradeo, kakor ga pojmujemo \ Tladu z arhivsko z.ikono dajžj tudi v drugih zbirkah niuz.eia I iko so bili ;okki listi kratko picdslavliciii ob 70 letnici muze ja: »Za sole ' nckdanii dravski banovini so posebni »šolski listi« skupno 9()9 zi pra\ toliko sol I'i miajo pod itke o ustano1 itvi Šole, letu gradniesol skégn poslopja načrte 11 gradnjo opis šolskega Skoliša pod itke o šolskem v rtu itd « 3 Šolski listje obraz.ee št. 58/1928 Statističnega odseka nimi-trstva prosvete Pre- ej vrcJ i k ;-i pola H5.x 49,5 cm) šteje slin sii 1111 pokončnega form Ha pri eemer je besedilo I01 ulularía v irbolnv iščini n.ili:-njeno ni prvih dveh .ti meh v uirilicj. z idnji dve staftni pa st,i v 1 ilinici Šolski lisi obseg.i razpredcl 'lice, \ prasanja (in proslor / in /a ■>elk 1 iz. katerih prihajaj^ otroci v to solo« m .selva .le celo v 1 stci rubrik (iijif vasi . števili Ins rodbm broj domova število davemh obvezancev Moj Poreskdi glavna velikost solskega okoli .1 v km2. ečinska narodnost m k raiu ostale narodnosti v %, ečinska veroizpoved ostale veroizpovedi v %, največja m najmanjša oddaljenost zaselkov od šole česa ima področje v izobilju /čime obiluje teritorija/ cesa prmianikuje. k ikšno ie področje gorato, srednjega stanja, srniasno/. Druga stran je posvečena z.godov ini šole. jež ku pouka, šolski zgradbi in vrtu. o čemer govore tri razpredelnice iii vprašalnik Prva razpredelnici o »dosedanji zgodovini šole« želi posredovati podatke o nastanku šole, odprtju in zaprtju razredov, spremembi imen, značaju šole, vzdrževanju in o drugih važnih spremembah Opozonlo pp tem pa navaia »onložati zgodovmo sole če iv tiskane - na-pi^at « Podatku o jeziku pouka sledi razpredelnica o številu razredo' in oddelkov z icvikom narodnih manjšin tej pa razpredelnica o iolskii zgradbah Ta vsebuje rubrike: lastnina/leto gradnje in prizi-davanja/v kateri namen zidana? /če ni zidana v šolski namen alt odgo\arja olskun potrebam' v f.ik-šneni stanju je šolska zgradba? /površina/gradbeni material sticšna knt-na/ število - nadstropij, učilj me. ilvorsn svečanost» telovadnic pisarn, kabinetov, hodnikov, stanovanjskih sob, jedilnic, oslabil prostorov, podstrešndi in kletnih prostorov ter koliko učihiie odgovaiia higienskim predpisom. Drugo stran končuje vpra; ilmk o >olskem vrtu. .odi. tičitc-ljiskih .st.inoi anjih vpis šolske posesti v zemljiško kniigo, strelovod, vrednost šolskih objek lov :'.awiro' a 11 je prtcl požarom Tretjo stran sestavljala prostora za dve skici: šolske stavbe v merilu 100 ter šoi ikega qyorišča■ igrišča, vrta, sadov maka. vinogradu \ lierilu 500 / vnsanion velikostmi uri šolsk. zgradbi vsako nad-tropje posebej. Skice šolskega dvorišča so res cesto vrisane na predvidenem mestu skica -olskc-ga poslopja pa je posebej izrisana in pritrjena ali priložen,! ».olskemu listu« Večkrat so bde priložene tud; fotograliic soisk ih r.'i ki so sedaj v veliki meri uvrščene v fototeko Zadnja, četrta stran je do polovice izpolnjena s skico šolskega okoliši (skica kraja \ k'tcrcin je šolš ali 11 icrt če obstaja), na kateri sej označen gh'v>ii \odotok, pot- iii plaivne ter javjii zgradb" Temu sledi proslor za »imena znamenitih ljudi, ki so se ucdi \ tej šoli«, nato pa še spi .ck vseh šol šolskem okol -u Na koncu sta se tlafflm (n.ijče ee leta I<»2(>), /¡g ,n podpis solskega upravitelja ler prav take zabclcvkc okraincga (sreskega) šolskega nadzornika. V šolski lisi so dopisovali podatke še v vojnffl Ktiti Če kot primer pogledamo Državno štirirazredno mešano šolo na krki v litijskem okraju, potem zvemo, da ji do železniške postaje Stičn 1 8 km de; ,-lne ccstc avtobusna postaja (voz- po"lm avlobus Slič-na-Žaižcmbcrk) je v Gabrovčeu, do Ljubljane je 36 km deželne ccstc I vrste do I itije pa 46 km dežel ne ceste 2. vrste Najbližja osnovne sole so bik v Žalni, ra Polju v Zagradcu. v Dobrepolju in v Ambrusu (od 5 do I 3 km stran) Temu sledi 23 vasi. iz katerih prihajajo otroci v šolo, stc\ ilo li's i:i ste- ilo prebivalcev v njih Naj več hiš i ta .ničla Podbukovje (39 m 164 pri Ki\ I- 108 cev) m Krška vas (34 ai 130 prebivalcev), Videm središča danasnie Krke ob cerkvi - je štelo 25 hi (116 prebo h I cev y Cimajna pod njim pa 26 lus (I prebiv l'eev), Siea, Mamica vas in lločcvje /. nad 100 prebivale Najdlje od sole so imeli učenci 4-5 km iz devet h vasi. Na kmetijskem področju je manjkalo »denarnih dohodkov, zaslužka ni.« Področje je označeno kot siromašno. V poglaviu o dosedanji zgodovini sole je upravitelj - avzera opi.al razvoj šolske stavbe (sezad me leta 1809. prenovljene m delno razširjene leta 1867 m natolet i 1897 t,b ra/.sirjcnju v dvorazrednico). Tedaj so iz učiteljskega .stanovanja napravili drugo učno sobo in tako »ie ostala zapečatena usoda kr škc sole da -mamo se danes r.izdrapano zidovje iz. I 1809, ki je bolj podobno staremu hlevu kot pa šol, « 1 retio iiciio sobo so pnz.dali leta 1906, ko je postala šola trirazrediia Oddaljeni Kormi je leta 1912 dob,I ekspozituro, leta 1929 pa samostojno e nora z r^d no šolo. Nato so našteti učitelji na krški Šoli od leta 1809 naprej ter dopisani se za leta 1934-36. O šolski stavbi piše da je last Krajevnega ¡olske ga odbora na Krki. da je slabem staniu in men 238 m2. Šola je imela -,olski vrt (8,56 a) travo oko h učiteljske hiše (3,25 a) in piknik (15,65 a). Šolski objekti so bil: - redni 150 000 din zavarovani pa pri vzajemni zavarovalnici proti požaru za 15.000 dri (sola) n 10 000 dm (učiteljska hiša g Skica šolske stavbe nas seznanja s tlorisom poslopja trem, BčiBicagii skica šolskega vrta pa z. niim (drevesnica, čebelnjak) židnja stran prinaša skicg vasi (Videm inj Gmaj-Bf) s cerkvijo solo, učiteljsko hišo, drugimi tvišamij reko m eestanv k temu sodi tudi fotografija vast ' razlago stirdi poslopij ob cerkvi (k.iplamia , upni.--čc, šola. mežnarija). Šolski list je izpolnil 7.aprila 1929 upravitelj Alojzij lntihar./4/ Šolsk list' so zbrani v šestindvajsetih ovojih shranjeni pi v sesaj.! irhivskih skitlah K vsakemu ovoiu v katerem so šolski list- za posamezni okrai (mehanske m srednje sole ter opuščene p i še posebej), je narejen popis Gradivo je muzej prc|cl oz rešil pred uirccnjcm oci /avoda za solstvo v Seštele setih Ictdi ko sta obe uist;tuciji domov ilig skupni stavbi. Gradno je bilo del gradiva prosvetnega oddelka banske uprave, kjer so ga dopolnjevali v tridesetih letih, tud' se v i.asu ,'tahianske uprave 1941-43, le delno pa se po sojni. V več primerih so se solski 'isti, ki so ph šobki upravitelji se stavili v nekaj izvodili. ohranil, tudi v fondih posameznih osnovnih šol, tu pa so zanimivi kot zbrani z i celotno področje tedanje Slovenije, čeprav n;so ohranjeni prav vsi Omen i pa velja da dobro dopolnjujejo dokumentacijske mape v dokumentaciji Sloven skega šolskega muzeja, ki nudijo z izvirek' iz sol-skih kronik m drugiirr vir Ziwiniive podatke za skoraj vse soie na Slovenskem, 5/ OPOMbI 1 Oh sedemdesetletni J Slovjfciîljijzfl šolskega muzeja v l.iuhljan I juh)i;m.i 1968 (odslej- Oh sedemdesetletnici); ()semdesel)etnie;i Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana 1978. — 2. \ndrej Vovko, Arhiv Slovenskega sof.kc-, muzeja. \ \rhi- i, IV 198 I ,_str 120 121. 1 Oh st demdesetleinici. str. 63. —4. Šolski listi, ovoj 7: Grosu- plje: Krka — 5. O dokumentacij-,^ zHirki urim. Doku men'.aciiska darka v Oh sedemdesetletnici, ,tr 59 (>'* in Slavica Pavlic, Dokumentacijska zhirka v: Osemdesetletnica Slovenskega sof.kega nuizeia. faubÎMiia 1978 str 89 92 Postil žigi Ljubljanske pokrajine -Nolranjska in Dolffljska pod ki ijansko nemško okupacijo l()4l-l()45 C vi iko '/upau, :i /biranie poštnih žigov jc sestavni del raz\;kova ilia zgodovinskih dogodkov. Posebno zinimivo in d'liamicno je delovanje postnih uradov v času dru ge sveto1 ne v ojue (194 1 1945) na območju Dolcnj >ke ,n Notranjske, ki So io najprej zasedli italijjuii 9 septembra 1943 pa Neme. Pn r rzi-ikovanju po stnili žigov tega časa in jmostora pa moramo vedeti da se ni dovolj »p i ret i le na uradne podatke o žigih temveč jc velikokrat trebil preko origin ilrrh doku mentov (najbolj verodostojne so sodne povratnice) ugotavljati dejansko stanje na terenu 1 o velikokrat odstopa od uradne objave - m ravno v tem jc cas ta kega raziskovanja V naslednjem članku bo podan prikaz sistemi m cijc obdobij postnih z.igov i jublianske pokrajmcKI obdobju 1941-1945, kot jc bil prikazan na raz.st ivi niatchstiencga krožka na šoli za slepo in : labov'd no mlachno v I jiibliani junija 1990 lekstuahi' del omenjenega razstavnega projekta je bil povzetek članka Mdana Govckarja NO I KAN.ISkA IN IX)- I 1'NJSKA POD OKUPAC IIO. objavljenega v I i lateliji -t 1/1969, 2 i leta 1969 I I i Al 1.IANSK A OKUPAC I.IA: Italijanske čete -o prekoračile staro državno mejo na notranjskem podroc|u sele I i aprila 1941 ] cga dne /vcccr o Ltfclij mi vkorakal; v I juhljano, vojaške operacije na Dolenjskem in Notranjskem pa so bile z.ikliu' cnc - ?3 aprilom 1941. Za lil ite-liste jc zato vaz.no v|">ra sanje kdaj se de laeto začenja obdobje okupacije. Menim da n i območju l jubljanske pokrajine za datum pričetka okupacije laliko iloloi imo 16. april 1941. Dan prej jc namreč kapitulirala kraljevina lugosl Svija medtem ko je iMlijansky vojska tedaj zc zasedla piaktiuio v,o Dolenjsko -n Notianjsko Ge se odločimo za tako časovno razmejitev, potem žigi z d itumom do vključno 15. aprila 1941 spadaio med žige k'ahe vine Jugosiavije, žigi od vključno 16 aprda 1941 do vključno 8. ■.eptembra 194 3 (kajutulauja Italije) pa med žige it ilijanskc okupacije 1 jubljam.ke po krajine. V pričujočem članku podaj im prikaz, postivli zi gov v I jubljanski pokrajini v ca>u 1941 1945 ločeno po posameznih obdob|di I, Predokupai ijsko obdobje (od napada 11 i Jugo