Glasilo delavskega kolektiva Tovarne emajlirane posode
Izdaja Tovarna emajlirane posode vsako drugo soboto. Urejuje uredniški odbor: dr. Zupančič Franc, Emiil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Fajs in Vlado Smeh. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 39-21, interna št. 20?. Rokopisov in slik ne vračamo. Časnik izhaja v nakladi 3200 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« v Celju
LETO VII. — ŠTEV. 18 CELJE, 14. septembra 1963
Strokovno posvetovanje jugoslovanskih emajlircev
V ČETRTEK JE PRIČEL PRVI POSVET JUGOSLOVANSKIH EMAJLIRCEV, KI JE BIL SKLICAN NA POBUDO NAŠEGA PODJETJA — POSVETOVANJE, KI IMA DOCELA STROKOVNI ZNAČAJ, BO ZAKLJUČENO DANES.
Naše podjetje ni le največji proizvajalec emajlirane posode v SFRJ, marveč sodi med največja tovrstna podjetja v Evropi. Zategadelj je bilo pričakovati, da bo naša pobuda za strokovno posvetovanje emajlircev naletela na najširši odziv med jugoslovanskimi proizvajalci emajlirane posode.
Sklep, da bomo hkrati tudi organizator prvega posvetovanja, nam je naložil nekajmesečno odgovorno in težko dolžnost, katero smo pa dobro obvladali.
Poleg zadovoljivega odziva strokovnjakov za emajlno stroko v Jugoslaviji, smo uspeli za to posvetovanje zagotoviti sodelovanje nekaterih izvedencev evropskega slovesa, ki bodo s svojimi strokovnimi razpravami na znanstveni ravni veliko prispevali k uspešnosti posvetovanja. Med njimi velja omeniti gg. W. C. Vettena in M. F. A. Hoensa od holandske firme Ferro, dipl. ing. Hansa Hadwigerja iz Avstrije, ki bo govoril o površinski obdelavi izdelkov pred
emajliranjem, dr. mont. dipl. ing. Friderich E. Listhuber, namestnik direktorja podjetja »Vost« iz Linza pa o proizvodnji in značilnostih fine pločevine s posebnim ozirom na sodobno tehniko.
Tudi delež domačih strokovnjakov na prvem posvetovanju emajlircev bo dobršen. Dipl. ing. Vladimir Kosi bo govoril o vplivu fluora na tališče emajla, dipl. ing. Fedor Friedmann iz »Gorice« o uporabi emajla v arhitekturi, dipl. ing. Drago Geran-čevič, tudi iz »Gorice«, o kakovosti domačih glin, dipl. ing. Miro Jančigaj, dipl. ing. Jožica Berginc in dipl. ing. Dimitrij Černe o smotrnem oblikovanju pločevinastih izdelkov za emajliranje, dipl.
ing. Jože Vajdetič in dipl. ing. Jože Jošt pa o kontroli surovin, frit, emajla in emajliranih izdelkov.
Referati so se vrstili od četrtka vse do današnjega dne — vsako dopoldne od osmih do dvanajstih. V četrtek so si udeleženci posvetovanja ogledali podjetja »Himo« in »Tobi« v Mariboru in Limbošu, medtem ko so bili včeraj v Rogaški Slatini, kjer so si ogledali steklarno in steklarsko šolo.
Današnji dan je rezerviran za ogled našega podjetja, ki bo zlasti zanimiv za udeležence, ki delajo v manjših proizvodnih kolektivih v SFR Jugoslaviji.
Zvečer ob dvajsetih uri bo v hotelu »Celeia« banket za
vse udeležence prvega posvetovanja jugoslovanskih e-majlircev.
Organizator je ob tej priložnosti natiknil lepo publikacijo, pi vsebuje vse referate in je bogato in funkcionalno grafično opremljena. Posvetovanje bo v dvorani skupščine našega podjetja.
Ker je vnaprej docela nemogoče ocenjevati učinkovitost in uspešnaost prvega posvetovanja, zlasti pa ne tega, če se bodo udeleženci sporazumeli o ustanovitvi strokovnaega združenja jugoslovanskih emajlircev, bomo v našem časniku o poteku posvetovanja in zaključkih še poročali.
VI.
Bili so inpresionirani nad velikostjo podjetja
Obisk naših zastopnikov v tujini
je pri nas potekel v obojestransko zadovoljstvo
V dneh od 4. do 9. septembra smo imeli v gosteh naše dolgoletne zastopnike gg. Albanozza od firme Albanozza & Co. Ltd. iz Malte, Elia Khayata od firme Naccache Frères & Cie iz Sirije, Georga Joannidesa in Georga Tzenawrakisa od firme Joannides & Fils iz Grčije, Taylorja od firme The General Agencies Ltd iz Bar-barosa, Hamza Derzija od firme H. A. Derzi & Sons iz Iraka in Georga Lambertidesa iz Cipra. Z g. Taylorjem je bila tudi njegova simpatična hči.
V kroniki podjetja je zabeležena letnica, ki označuje začetek izvoza našega podjetja. To je leto 1896 — le dve leti po pričetku obratovanja podjetja v Celju. Tega leta je podjetje izvozilo prvo količino posode v južno Rusijo, kjer je imelo lastno -skladišče. Leto 1910 označuje pričetek intenzivnejšega trgovanja z -državami Bližnjega Vzhoda in s sosedami na Balkanu.
Danes — 67 let po skromnem začetku v prejšnjem stoletju — je zabeleženih nad 55 držav v spisku kupcev, s katerimi ima naše podjetje redne poslovne odnose. Države so geografsko razprostrte od Nove Zelandije do Združenih držav Amerike. In skorajda vsa teža izvoznih poslov gre preko naših zastopnikov v tujini, s katerimi nas vežejo dolgoletni po-
slovni stiki, ki že malone prehajajo v prijateljske odnose. Predvsem to je potrdilo tudi slednje srečanje z njimi.
PRISRČEN SPREJEM V PODJETJU
Po prihodu gostov v sej,no sobo upravnega odbora je najprej glavni -di,rektor predstavil svoje ožje sodelavce lin predstavnike organov delavskega upravljanja, nakar jim je v kratkem pozdravnem govoru dejal:
»V veliko veselje in čast mi je, da lahko, -danes v naši tovarni pozdravim vas, naše drage in cenjene zastopnike. Zahvaljujem se vam za po-zornost, da ste se našega posvetovanja udeležili in pri -tem žrtvovali vaš -dragoceni čas in sredstva za -potovanje.
Na žalost se je večina naših inozemskih zastopnikov opravičila, zagotavljam pa vam, da navzlic takšni situaciji naš program ne bo utrpel nikakršne spremembe.«
Ko je tovariš glavni direktor v nadaljevanju govoril o namenu srečanja je dejal, da bi jim hoteli prikazati -dosedanja prizadevanja in uspehe podjetja ter jih seznaniti is -planiranim razvojem podjetja v prihodnje; da bi hoteli utrditi medsebojne -odnose; da bi hoteli rešiti konkretne primere e našimi referenti; da bi se z njimi posvetovali -o možnostih povečanja izvoza; da bi jih -seznanili z možnostmi izvoza nekaterih sosednjih podjetij in podobno. V (Nadaljevanje na 2. strani)
Širši okvir komisije upravnega odbora
Gospodarska problematika, ki jo obravnava upravni odbor na pogostih sejah je v zvezi z razvojem našega gospodarstva čedalje obširnejša in zahteva od članov mnogo treznega razmišljanja pri odločitvah. Zaradi tega je upravni odbor na eni zadnjih sej sklenil, da dobi komisija za prošnje in pritožbe, ki jo je imenoval na prvi redni seji, večja pooblastila za samostojno reševanje nekaterih zadev iz pristojnost upravnega odbora.
Tako bo odslej komisija samostojno reševala razne prošnje članov kolektiva ter družbenih organizacij v in izven podjetja nanašajoče se na razno materialno in finančno pomoč. V takih primerih komisija lahko odobri pomoč v največjem znesku do
50.000	din. Če se pomoč nanaša na višji znesek, sklepa o tem upravni odbor. Komisija rešuje tudi razne manj važne dopise in prošnje drugih delovnih organizacij in oblastnih organov. Odloča tudi o izplačilu nagrad za tehnične izpopolnitve do 50.000 din. Komisija potrjuje tudi poročila o potovanjih v inozemstvo ki jih opravijo člani kolektiva po sklepu organov delavskega samoupravljanja razen poročila, ki ga poda glavni direktor, katerega obravnava in potrjuje upravni odbor. Komisija pregleduje pritožbe članov kolektiva, ki jih ti naslovijo na upravni odbor ter daje predloge upravnemu odboru kako naj se te pritožbe rešijo skladno z zakonitimi predpisi.
Upravni odbor je razpravljal o planu investicijskega vzdrževanja za leto 1964, ki je visok predvsem zaradi tega, ker so naši stroji in naprave močno iztrošene ter je potrebno intenzivno
Mladina pred letno konferenco
Nahajamo se v obdobju mladinskih letalih konferenc, na katejrih razpravljamo o celotnem delu mladinskih aktivov. V aktivu naše tovarne bo tak dogodek 28. septembra.
Vsa mladina se na konferenco -skrbno pripravlja. Tovarniški komite je izvolil pripravljalni odbor za tehnične priprave. Predsednik TK ZMS, tovariš Franc Božič,
skrbno pripravlja isv-oj referat -in z nami vsemi upa, da -bo konferenca uspela in doprinesla tudi -koristne sklepe -za nadaljnje delo.
Naš mladinski aktiv je eden največjih v komuni. Prav bi -bilo, da bi bil tudi m-ed najboljšimi. To ,pa bomo dosegli le takrat, če se bomo borili za večjo produktivnost dela, izobraževali na gospodarskem in kulturnem
področju -itd. O vsem tem razpravljajmo na konferenci, ki naj bo odraz našega dejanskega dela.
Mladinke, mladinci! Življenje je pred nami! Zato bodimo aktivni in sodelujmo v družbeno političnih -organizacijah. Pokažimo svojo moralno zavest ,in se v polnem številu udeležimo letne konference.
PZ
delo vezano s stroški, da lahko dosegamo plan proizvodnje.
Plan investicijskega vzdrževanja bo dan v razpravo in potrditev skupščini na prvem prihodnjem zasedanju.
O planu proizvodnje za leto 1964 so razpravljali že vsi organi delavskega samoupravljanja v ekonomskih enotah. Upravni odbor je na 15. redni seji sprejel dokončen osnutek plana za leto 1964, ki bo predložen skupščini na prvem prihodnjem zasedanju.
Sklenjeno je bilo še, naj preštudiramo možnost povečanja sanitarij v izdelovalnici jeklenih kotlov, pri čemer naj upoštevamo število zaposlenih v tem oddelku.
Upravni odbor je sprejel še sklep, da je treba v radiatorskem oddelku urediti cenik v odnosu na težo radiatorjev, ki jih izdelujemo za podjetje »Rade Končar« v Zagrebu in da je treba v planu upoštevati pravilno razmerje med našimi in navedenimi radiatorji. Cenik del je treba vskladiti tako, da bo stimulativen tudi za delavce v tem oddelku.
Upravni odbor je razpravljal še o predlogu predračuna za letovanje naših članov kolektiva izven sezone v našem domu v Crikvenici. Ta predračun je izdelala kadrovsko-socialna služba sicer prizadevno, vendar ga upravni odbor ni mogel potrditi zaradi visokega penziona, ki naj bi po tem predlogu znašal 1.238 din dnevno. Sklenjeno je bilo, da je treba ta predračun še enkrat pregledati in ga primerjati s hotelskimi stroški ki veljajo izven sezone, nakar bo upravni odbor dokončno sklepal.
V zvezi s postopkom glede nagrajevanja racionalizacij po pravilniku o tehničnih izboljšavah, se upravni odbor ni strinjal s predlogom ustrezne službe in sklenil, da je pri odmerjanju na-(Nadaljevanje na 3. strani)
©

Priprave na zasedanje skupščine
Prihodnje zasedanje skupščine bo predvidoma dne 18. 9. 1963. Na tem zasedanju bo skupščina obravnavala več važnih vprašanj, za kar se vrše intenzivne priprave.
FINANČNO POROČILO
Skupščina je na zasedanju dne 21. 3. 1963 sprejela plan fizičnega obsega proizvodnje, ki je za 6% višji od izvršenega plana v letu 1962, ko je bila proizvodnja našega podjetja v vseh letih najvišja. Prav tako predvideva vrednostni plan povečanje bruto proizvodnje za 6% v primerjavi z letom 1982.
Z zasedbo vseh zmogljivosti tovarne ter planirano delovno silo nam je uspelo, da smo v prvem polletju dosegli 54% količinskega letnega plana, prav tako pa tudi vrednostnega.
V	primerjavi z istim obdobjem v letu 1962 se odraža prekoračenje planov kakor sledi:
Količinski plan proizvodnje je prekoračen za 16%;
vrednostni plan realizacije za 19% in
vrednostni plana izvoza za 17%.
Iz navjedenih pokazateljev je razvidno, da smo v prvem polletju 1963 dobro gospodarili.
V	primerjavi s prvim polletjem 1962 se je dohodek povečal v prvem polletju 1963 za 34,1%. Na povečanje proizvodnje je vplivalo zlasti dejstvo, da so organi samoupravljanja s svojim sklepom o proizvodnji rentabilnih grup proizvodnje, usmerjali proizvodnjo in realizacijo.
Dohodek podjetja pa bi bil še večji, če ne bi prišlo v letu 1963 do povečanja poslovnih stroškov. Porasli so predvsem stroški materiala, zaradi povečanja cen pločevine, raznih uslug, embalaže itd.
Cene našim izdelkom se v primerjavi z letom 1962 niso povišale. Os tale so neizprcmenjene pred vsem pri izdelkih široke potrošnje že od leta 1954. Zaradi ukrepov zveznih organov v pogledu stabilizacije cen, so cene skoro vseh naših izdelkov blokirane.
Blokirane cene emajlirane, pocinkane in alu posode so povzročile, da so naše glavne proizvodne grupe na robu rentabilnosti.
Najnovejši ukrep o znižanju prometnega davka za 5% bo le delno pripomogel k večji rentabilnosti.
POGOVOR IS SODELAVCEM
Naša osnovna sredstva so stara in izrabljena ter so odpisana že 52%. Zaradi zastarelosti strojnega parka moramo vlagati v investicijsko vzdrževanje izdatna sredstva, ki znižujejo dohodek podjetja. Tudi proizvodnost se pri tako zastarelem strojnem parku ne da več dvigati.
V	letošnjem letu imamo le malo sredstev na razpolago za zamenjavo investicij, ker so soro vsa sredstva čistega dohodka namenjena za odplačilo dolgov iz prve faze rekonstrukcije. Teh dolgov je še precej, kar pomeni, da še najmanj dve leti ne bomo mogli z lastnimi sredstvi modernizirati našega zastarelega dstrojne-ga parka.
V	zvezi s proizvodnjo naj omenimo, da je bil družbeni plan sestavljen na podlagi izkoriščanjda zmogljivosti tovarne in možnosti realizacije naših izdelkov na tržišču ter je bil količinsko in vrednostno presežen v primerjavi z istim obdobjem v letu 1962. Izpolnitev polletnega ¡plana je torej ugodna ¡in izpričuje, da smo z ustreznimi organizacijskimi ukrepi, pravočasno vzdrževalno službo zastarelih strojev in naprav ter večjo zaposlitvijo strojnih kapacitet dosegli prav dobre rezultate. V vseh mesecih prvega polletja so bili količinsko in vrednostno plani prekoračeni, kar pa v letu 1962 ni bilo. Tako kot doslej, tudi še nadalje predstavlja največjo postavko plana proizvodnje emajlirana posoda za široko potrošnjo, takoj za njo sledijo pa odpreski in sanitarni izdelki, ki so po svoji rentabilnosti največ doprinesli k dobremu finančnemu rezultatu. Neizpolnitev plana se odraža v skupini embalaže, senčnikov in alu izdelkov, za katere ni na trgu pričakovanega povpraševanja.
POZITIVEN VPLIV DECENTRALIZACIJE
Ekonomske note so s svojimi samoupravnimi organi, delavskimi sveti in zbori proizvajalcev analizirale enomesečno svoje ekonomske rezultate, razpravljale o
izpolnjevanju planov svojih režijskih stroškov ter z ustreznimi ukrepi prispevale k dosegi prihrankov na določenih stroških, za kar so stimulirane po pravilniku o delitvi osenih dohodkov. Iz tega je razvidno, da decentralizacija delavskega samoupravljanja po ekonomskih enotah in zborih proizvajalcev zelo pozitivno vpliva na delo v proizvodnji, čemur je predvsem dokaz uspešno izpopolnjevanje in preseganje proizvodnega plana. Težave v proizvodnji so predvsem posldedica izpadov določenih zastarelih kapacitet.
OSEBNI DOHODKI
letu 1963 se pravilnik o delitvi osebnih dohodkov ni menjal.
Ugotovljeno je, da se izvaja v skoro vseh določilih in da v tem pogledu ekonmske enote pravilno delujejo.
Povprečje izplačil za 208 ur, ki se je gibalo v letu 1962 v višini 29.829 din ne.to, se je povečalo v prvem polletju 1963 na 33.729 din za 208 ur oziroma za 13%.
Povprečje porasta izplačila osebnih dohodkov v republiškem merilu znaša v primerjavi z letom 1962 18%. Republiško povprečje za 208 ur dela v industriji znaša 33.340 din in se torej našem podjetju drž v mejah republiškega povprečja.
Na priporočilo zbora proizvajil-cev OLO Celje so bili že leta 1962 izvršeni popravki osebnih dohod-
kov najnaižji kategoriji delavcev tako, da je razmerje med posameznimi kategorijami za naše podjetje še precej ugodne. Povprečni zaslužek znaša na primer: med 20.000 do 26.000 za 611 oseb ali 21,2%
od 25.000 do 30.000 za 842 oseb ali 24,8%
od 30.000 do 40.000 za 845 oseb ali 33,4%
od 40.000 do 50.000 za 310 oseb ali 10%
Takšnae osebne dohodke ima 90,3% članov kolektiva, drugi pa imajo višje ali nižje osebne dohodke.
Osebni dohodki so se v primerjavi z leti 1961 in 1962 sicer povečali, vendar se gibljejo v višini republiškega povrečja in sprejetega družbenega plana podjetja. Povišani osebni dohodki so tudi v skladu z zvišanjem cen življenjskih stroškov.
Obisk naših zastopnikov v tujini
je pri nas potekal v obojestransko zadovoljstvo
(Nadaljevanje s 1. strani)
nadaljevanju je med drugim dejal:
»Oto koncu vas prosim, da bi bili tolmač naporov in prizadevanj pri naših cenjenih kupcih in
cdjemlcih, (katerim izročite naše prjateljiske pozdrave.
Mi v Jugoslaviji se močno zavedamo, da se največji uspehi dosegajo najbolje v medsebojnem sodelovanju, razumevanju in spoštovanju med ljudmi, za kar pa je poteraben mir v svatu. Naša generacija bo zato najboljše opravila svojo dolžnost, če bo razvijala sodelovanje med posamezniki in narodi.«
V imenu vseh zastopnikov, ki so prišli v Celje, se je zahvalil za topel sprejem in iskreno gosto-
ljubje ter za prisrčne besede g. Taylor, ki je med drugim dejal:
»Ko vidim pred seboj zadovoljne obraze vem, da je sodelovanje in težnja za še tesnejšim sodelovanjem iskrena. V svojem imenu in v imenu vseh obljubljam, da bo naše poslovno in prijateljsko sodelovanje v prihodnje še bolj neposredno, še bolj učinkovito.«
Bo uvodnih formalnostih se je razvil sproščen in prijateljski pomenek. Ob tej priložnosti je dejal g. Lambertides iz Cipra, ki je bil že nekajkrat v naši diržavi: »Jugoslavija mi je drugi dom. Kadar se mudim pri vas, nisem ni-
Slovo od rekruta
ODPRAVLJA SE TJAKAJ, KJER VSAK ZDRAV MOZ ODSLUŽI DAVEK DOMOVINI. POSLAVLJA |SE OD NAS BREZ ŠOPKA NA PRSIH, S TREZNO GLAVO, KI JE PRAV V ZADNJIH DNEH ŠE POLNA NAČRTOV IN IDEJ. VENDAR VSE KAŽE, DA GA BO CAS — TA VSELEJ NEZMOTLJIVI IN ČESTOKRAT KRUTI SPREMLJEVALEC LJUDI — PREHITEL IN MU NAMERIL CAS SLOVESA SREDI SNOVANJ IN DELA.
Poslavljamo se od ing. Mirka Jančigaja in on se poslavlja od nas. Lagali bi, če bi zatrjevali, da nam slovo ne gane srca in tudi on skriva čustva za videzem svoje moškosti. Poznali smo ga kot zrelega moža, zategadelj naj bo tudi slovo tako.
Miro: V ponedeljek bo minilo natanko 17 mesecev, kar sem prišel v podjetje.
Emajlirec: Nekaj časa si bil naš štipendist.
M-iro: Da. Trideset mesecev.
Emajlirec: Kako ocenjuješ našo politiko štipendiranja?
Miro: Doslej je naše podjetje štipendiralo premalo ljudi, poslej že kaže na bolje. Poudaril bi rad, da je treba bolj skrbeti za otroke naših delavcev, ki nimajo materialnih možnosti za študij, so pa silno pridni in prizadevni.
Emajlirec: Kaj si si obetal od prvega stika z našim podjetjem?
Miro: Prvo, kar sem pričakoval, je bilo to, da bodo v podjetju realno precenili moje sposobnosti in me zaposlili temu primerno s konkretnimi in jasnimi nalogami.
Emajlirec: Se je tvoj obet uresničil?
Emajlirec: Koliko časa je bilo potrebno, da si spoznal nas in mi tebe?
Miro: Zal ne.
Emajlirec: Zakaj?
Miro: Ker vlada prepričanje (umetno ustvarjeno!), da se ljudi, ki delajo z možgani, ne da ocenjevati.
Emajlirec: Navzlic temu si s svojim delom zadovoljen . . .
Miro: V EE-1, kjer delam, sem zadovoljen predvsem zato, ker so me delavci kljub stažu sprejeli kot enakovrednega člana in pa zategadelj, kar sem prav tamkaj bil v nenehnem stiku z delavca in jim mogel ¡največ koristiti, četudi je pri tem trpelo strokovno delo.
Emajlirec: Je strokovno delo in družbeno politično poslanstvo združljivo?
Miro: Je združljivo. Vendar ne (kot vodilni funkcionar, marveč le kot aktiven zavestni član. Ce hočemo doseči resnično uveljavitev družbeno političnih organizacij, jim moramo dati ton kakovosti in višine, katerega pa lahko ustvarijo le člani teh organizacij s pomočjo strokovnjakov.
Emajlirec: Sodiš, da si — poprej si govoril o nezdružljivosti vodilne funkcije in strokovnega dela — ¡da ¡si zadovoljivo opravljal oboje?
Miro: V enem izmed prejšnjih odgovorov sem omenil, da sem se moral na svojem delovnem mestu izogniti strokovnemu delu. Za to bi trdil, da se je konkretno delo na delovnem mestu izpoplnje-valo z delom v družbeno politič-
nih organizacijah. Pomanjkljivost ki je prišla do izraza, je bilo pomanjkanje časa. V obeh ozirih.
Emajlirec: Menim, da so ti ljudje manj strogi sodniki kot si ti sam.
Miro: Ce bi bil zadovoljen s svojim delom, bi bil zrel za upokojitev . . .
Emajlirec: V letu dni je mogoče prav toliko sprememb, kolikor je minut. Kaj bi nam ob odhodu najtopleje zaželel?
Miro: Da 'bi vsebinsko poglobili obveščanje kolektiva, da bi bilo odločanje kvalitetnejše, ker bi se le v tem primeru zdravo odrazile želje delavcev po napredku. In še nekaj: če ne bo novih strojev, da bi stari ne nagajali prehudo ...
Emajlirec: Prav gotovo imaš še kakšno željo zase . ..
Miro: Da bi upravni odbor ne spremenil sklepa o dodelitvi stanovanja.
Ing. Miro Jančigaj se je rodil, hodil v gimnazijo in študiral strojništvo, vse v Ljubljani. Tamkaj je tudi spoznal, kaj se pravi biti družbeno političen delavec, saj se je na fakulteti opravljal več zahtevnih in odgovornih funkcij.
Pri nas je z delom nadaljeval. Sprememba kraja jin okolja ni spremenila njegovih kretenj, navad in delavnosti. Ostal je tak in takšen se bo vrnil tudi od vojakov ...
Vlado Smeh
koli osamljen. Zelo cenim gostoljubje vaših ljudi in itudi slivovko ...«, .se je ob koncu pošalil.
Gostje so odšli v dvorano Skupščine, kjer je direktor izvoza in uvoza Ivo Brenčič govoril o razvoju podjetja in perspektivnih hotenjih. Posebno je podčrtal možnost ¡razširjenega poslovnega ¡sodelovanja v prihodnjem razdobju sedemletnega plana. Bo zanimivem .referatu, kateremu so zastopniki pazljivo sledili, so si ogledali film »Povest o tovarni«. Navzlic nekajkratnim prekinitvam, so gostje zdržali do poslednjega kadra.
»BODITE PONOSNI...«
Zastopnikom iz Malte, Sirije, Grčije, Barbadosa, Iraka in Cipra smo predstavili vse važnejše obrate našega .podjetja. Ogledali so si jih z vso pozornostjo in se z velikim zanimanjem seznanjali s sleherno podrobnostjo pri izdelavi zlasti tistih ¡izdelkov, kii so jih spoznali že doma.
In še nekaj je bilo ¡moč opaziti med obhodom po delavnicah. Goste ni zanimalo le delo, marveč tudi ljudje, ki upravljajo s stroji. Naši delavci — kakor bi čutili nenavadno zanimanje zanje — so s simpatijami sledili njihovim korkom, če jim je le dopuščal stroj. Naposled nas delo naših in (Konec na 4. strani)
SuMjfiheC’
Kaj bomo popravljali?
Po programu investicijskega vzdrževanja za leto 1964 bomo opravili naslednja popravila na objektih, strojih in napravah:
V	ekonomski enoti 1 generalno popravilo stikailnice, popravila manjših stiskalnic in oblikovalnih strojev, popravilo rotoilnih, žleb-nih strojev in kladiv, popravilo žarilnih peči,. popravilo brusilnih strojev in naprav ter druga popravila.
V	ekonomski enoti 2 zamenjava šip na nadsvetaloibah emajlirnice, Obnova pločevinastih napuščov nad emajlirnico, zamenjava žlebov nad emajlirnico, zamenjava obrob okarog nadsvetlob nad dekor oddelkom, obnova treh žlot
nad lužilnico, zamenjava etemit-ne kritine nad lužilnico, popravilo plinskih peči, popravilo elektro kontinuiranih peči, popravilo miuf-lovke, popravilo sušilnice, popravilo lužilnih strojev, popravila brizgalnih kabin in popravilo ele-tro peči za dekor posodo.
V	ekonomski enoti 3 obnova tal v izdelovalnici koles, obnova tai v izdelovalnici kotlov, obnova rampe v izdelovalnici kotlov, popravilo hidravlične stiskalnice, popravilo žarilne peči, strojev za proizvodnjo diskov in strojev za proizvodnjo kotlov,
V	ekonomski enoti 4 popravilo kotlov za pocinkanje, za poko-
Na vsak konec strehe je možen dostop
sitranje in popravilo kadi za lu-ženje, izamenajava tlakov v pocinkovalnici in druga dela.
V	ekonomski enoti 5 popravilo varilnih strojev, popravilo vpe-njalnih naprav in Škarij, predelava lakirnice in sušilnice.
V	ekonomski enoti 6 popravilo emajlnih mlinov, zamenjava oblog na emajlnih mlinih, pokritje strehe nad mineralnim mlinom, ureditev tal v emajlnem mlinu, popravilo topilne peči, popravilo naprav v emajlnem mlinu in druga dela.
V	ekonomski enoti 8 ureditev dvorišča za odlaganje pločevine in popravilo industrijskega tira.
Slaba streha
Hiša je bila zgrajena leta 1960, toda streha je slaba in potrebna' popravila. Sicer morda ne boste verjeli, vendar je to res. To potrjuje prošnja hišnega sveta na Mariborski cesti 68, s katero se je ta hišni svet obrnil na upravni odbor za denarno pomoč za popravilo strehe. Tamkaj je namreč konstrukcija bloka izdelana tako, da je hkrati pri gornjih stanovalcih streha tudi strop. Streha pa je pokrita s pocinkano pločevino, ki že močno oksidira in je začela razpadati, zaradi česar je treba pločevino prepleskati. Zaradi oksidacije pločevine, ki jo baje povzroča cinkar-niški dim, ker se na strehi zbira kislina, propuščajo stropi, kadar dežpje, vodo v stanovanja. Upravni odbor je na to prošnjo sklenil, naj investicijski oddelek ugotovi kvaliteto pločevine, ki je bila položena na streho te hiše in je v tako kratkem času v tako slabem stanju, da že propušča vodo. Znano je namreč, da je določena pločevina, s katero so strehe pokrite zelo dolgotrajna in je treba v bodoče bolj paziti, s kakšno pločevino pokrivajo strehe naših novo-grajenih hiš.
EJ
V petek, 30. avgusta je bilo,Velenje v vsem svojem sijaju. Nad štirideset tisoč iprebivalcev se je zbralo, da bi pozdravilo dragega gosta Nikito Sergejeviča Hruščova in tovariša Tita z njunim spremstvom.
Izpred upravnega poslopja našega podjetja je tistega dne krenila dolga kolona motorjev, osebnih avtomobilov, avtobusov in tovornjakov s člani našega kolektiva, ki so hoteli videti uglednega borca za mir ¡in socializem v svetu. Nekaj sto ljudi je potovalo tudi z vlakom.
Ob srečanju z velikima državnikoma je prišla do izraza silna ljubezen, saj spontanim vzklikom in navdušenju ni bilo konca ne kraja.
Na sliki: gostje na tribuni.
Široki okvir
(Nadaljevanje s 1. strani) grad za racionalizacije treba postopati tako kot je določeno v pravilniku o tehničnih izpopolnitvah. Zlasti je treba temeljito razčistiti zadevo v zvezi s predlogom št. 367, kar naj stori odbor za racionalizacijo pri skupščini. Da bi bilo temu odboru delo olajšano, je upravni odbor sklenil, da v tem primeru pomagajo še trije člani upravnega odbora.
Glede na to, da je stiskalnica v izdelovalnici odpreskov potrebna generalnega remonta je bilo sklenjeno, naj vodstvo podjetja naroči strokovnim službam, da
komisije UO
preštudirajo možnost remonta tako, da ne bo zastala proizvodnja.
Ker bomo prihodnje leto praznovali sedemdesetletnico obstoja tovarne je upravni odbor na predlog sindikalne podružnice imenoval komisijo, ki ima nalogo, da pripravi program, v katerem naj bo poudarek na pomenu delavskega gibanja v naši tovarni. V to komisijo so imenovani Zvonimir Božič, kot predsednik ter Delakorda Ladislav, dr. Zupančič Franc, Vlado Smeh in ing. Marjan Žuraj kot člani.
-ej-
STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKO
Pri varjenju v zaščitni atmosferi razumemo postopek obločnega varjenja, kjer gori električni oblok v zaščiti nekega plina. Za ustvarjanje zaščitne atmosfere se danes uporabljajo najrazličnejši plini kot vodik, argon, helij, ogljikova kislina, mešanica omenjenih plinov med seboj ali celo mešanice z dodatkom kisika. V Sovjetski zvezi pa celo z uspehom preizkušajo ustvariti zaščitno atmosfero z običajno vodno paro.
Znano je namreč, da prehajajo pri običajnem obločnem varjenju tekoče kovinske kapljice od elektrode v osnovni material. Te kapljice so pri varjenju z golimi elektrodami nezaščitene pred vplivom zraka, ta pa na kapljice in na talino zvara vpliva zelo škodljivo. Zato so taki zvari ponavadi zelo porozni in imajo slabo iilavost ter trdnost. Ta pomanjkljivost obločnega varjenja je bila znatno odpravljena v uvedbo oplaščenih elektrod, kjer je plašču na elektrodi poverjenih več važnih nalog. Ena od teh nalog plašča je, da pri svojem sočasnem taljenju s kovinsko elektrodo ustvari v visoki temperaturi obloka pline, ki izpodrinejo zrak in so obenem neškodljivi za prehod tekočega elektrodnega materiala v zvar. Zaradi te dobre lastnosti oplaš-
čenih elektrod je njih uporaba vplivala na silen razvoj varilne tehnike.
Z ozirom na obliko oplaščenih elektrod in načina vpenjanja v varilne klešče, pa prenesejo te elektrode neko omejeno obremenitev z varilnim tokom. Vsa neugodnost je namreč v tem, da je priključek varilnega toka na koncu elektrode pri elektrodnem držalu in mora le-ta teči skozi celo elektrodo, ki pa predstavlja za varilni tok nek določen upor, ta pa je vzrok, da pri preobre-
menitvi elektrode le-ta zažari in onemogoči varjenje.
Oplaščeno elektrodo bi lahko obremenili z več amperi le v primeru, da bi priključek varilnega toka približa.li obtoku, kar pa je zaradi električne neprevodnosti plašča nemogoče.
Pri ugotavljanju storilnosti oplaščanih elektrod pridemo do . zaključka, da lahko z navadnim varjenjem z oplaščenimi elektrodami odtalimo največ do 0,8 kg elektrodnega materiala na uro. Zaradi te omejene storilnosti pri varjenju z oplaščenimi elektro-
dami, so strokovnjaki v svetu iskali možnost dovesti priključek varilnega toka pri elektrodi v neposredno bližino obloka, saj bi s tem lahko za nekajkrat povečali storilnost obločnega varjenja.
Ta problem so rešili na ta način, da so prešli na specialno sestavljeno golo elektrodo, kjer so priključek varilnega toka lahko spravili na oddaljenost samo 10-30 mm od obločnega plamena, vlogo plašča na oplaščeni elektrodi pa so zamenjali s poseb-
nim praškom in z zaščitnimi plini, katere so dovajali v posebni varilni pištoli neposredno v okolico zvara. Tako so nastali visoko produktivni načini varjenja, katere poznamo pri nas pod imeni: varjenje pod praškom in MIG var, kjer talimo elektrodo v zaščiti argona. Visoka cena argona v svetu, zaradi kompliciranega pridobivanja, pa je zahtevala zaščitni plin, ki naj bo cenejši. Tudi tu je bil dosežen uspeh, saj so s posebno legiranimi elektrodami dosegli to, da lo drag argon lahko zamenjali z ceneno
ogljikovo kislino. Tako smo dobili nov postopek obločnega varjenja, ki je poznan kot obločno varjenje v CO2 in je uporaben predvsem za varjenje nizko og-Ijičnih jekel, dočim je za varjenje visokolegiranih jekel in nekaterih barvastih kovin moral ostati kot zaščitni plin argon.
Glavni in najbolj otipljiv dokaz o povečani storilnosti postopka varjenja v CO2 je v tem, da lahko obremenimo elektrodo z eca 150 A mm2 dočim obremenimo, lahko običajno oplaščeno elek-
atmosferah
trodo le z eca 10 A mm*.
Pri praktičnem ugotavljanju storilnosti načina varjenja v CO> pa vidimo, da lahko pri uporabi tega novejšega postopka stalimo od 4-8 kg elektrodnega materiala v eni uri, kar je proti dosedanjemu varjenju z oplaščeno elektrodo (0,8 kg h) skoraj 10-krat več.
Z razvojem postopka varjenja v atmosferi CO2 se je z uvedbo posebnih izvorov varilnega toka usmernikov — izpopolnila tudi vrzel, ki je obstojala pri obločnem varjenju. Ta vrzel je bila v tem, da je bilo mogoče brez več-
jih težav variti le pločevino debelejšo od 2 mm navzgor, tanjše, pločevine se je pa lažje varilo plamensko. Z novim izvorom varilnega toka pa je mogoče variti tudi pločevine od cca 0,8 mm naprej brez posebne zahteve po enakomernih špranjah, saj se da tudi večje špranje brez težave premostiti.
Z ozirom na res ugodne rezultate pri varjenju v zaščiti z CO2 in na znatno povečano storilnost pa poglejmo, kakšne so možnosti za razvoj tega postopka v Jugoslaviji.
Specialno elektrodno žico je Železarna Jesenice razvila v zelo dobri kvaliteti ter je dobavljiva v vseh količinah in dimenzijah. Zaščitni plin CO2 dobavlja v prvovrstni kvaliteti zagrebško podjetje »Marjan Badel« tako, da nam preostane samo vprašanje aparatur, katere je pa več domačih podjetij že uvozilo in jih z uspehom uporabljajo.
In kot zadnje vprašanje: kje bi lahko ta postopek varjenja v CO2 uvedli v našem podjetju? Odgovor: znatno bi povečali storilnost pri izdelavi kotlov za centralno kurjavo, v proizvodnji težke — eterna posode in v izdelovalnici kopalnih kadi. Preostane nam še odločitev, da si nabavimo vsaj eno aparaturo in tako izkoristimo dosežke sodobne tehnike.
as.* Varjenje v zaščitnih
Ob 70. obletnici
Čeprav bomo praznovali sedemdeseto obletnico obratovanja naše tovarne šele prihodnje leto, je prav, če začnemo o tem velikem dogodku razmišljati že danes in se nanj dobro pripravimo. Ob tem jubileju nam mora biti pred očmi to, da so zgodovino naše tovarne ustvarjali njeni delavci in le njihova zasluga je, da zavzema danes pomembno mesto v našem socialističnem gospodarstvu.
Da bodo člani kolektiva vsaj nekoliko seznanjeni s preteklostjo tovarne v kateri delajo in odločajo kot upravljalci, se je naše uredništvo odločilo, da bo pod gornjim naslovom posredovalo našim brav-cem v skrajšani obliki zgodovinski razvoj tovarne od prvega dne njenega obratovanja pa vse do današnjih dni. Starejše člane kolektiva pa prosimo, da nam posreduje podatke, ki bi lahko izpopolnili doslej zbrano zgodovinsko gradivo.
PRVI DAN OBRATOVANJA
Kot je razvidno iz zgodovin-obratovati dne 8. oktobra 1894. leta. Ta dan ni važen samo zato, ker je prvi dan obratovanja, po-skih zapiskov, je začela tovarna memben je še posebej zategadelj, ker se je tedaj začelo neusmiljeno izkoriščanje naših delavcev.
Trgovski potnik Adolf Westen, doma iz Nemčije, si je izbral za sedež tovarne Celje, ker se mu je zdel kraj glede na njegovo geografsko lego, zelo primeren, zlasti pa zato, ker je bilo tu na razpolago dovolj cenene delovne sile.
Tako je mož na bežigrajskem zemljišču v Gaberju zgradil najprej majno delavnico, v kateri je delalo v začetku deset delavcev, pred koncem leta 1894 pa so se v tej delavnici zaposlili še štirje delavci. Med temi je bilo Že nekaj preizkušenih delavcev,
katere je Westen pripeljal s seboj in jih zaposlil kot preddelavce. Nekateri od teh so se pozneje vrnili v svoj kraj, drugi pa so vse življenje ostali v Celju.
Tako je tovarna bila v začetku le majhna emajlirnica, ki je dobivala surovo posodo iz Knittel-felda v Avstriji.
le v letu 1895 se je mali obrat razširil in je v tem letu zaposlje-val 41 delavcev. Adolf Westen, ki je ostal samski, je poklical v Celje svoja dva nečaka Avgusta in Adolfa Westena mlajšega. Ker sam ni imel dovolj kapitala, da bi obrat razširil, je ustanovil ko-manditno družbo, v katero so vstopili Franc Dula, ravnatelj Železarne v Štorah in celjska veletrgovca Julij Rakusch ter Gustav Stiger.
Po ustanovitvi družbe se je podjetje začelo hitro razvijati. Nova tovarna je prejemala vedno več naročil in se je nenehno širila ter ustvarjala tujemu kapi-
lavstvo je Westen brezobzirno izkoriščal. Delavce je primoral, da so delali od šeste ure zjutraj do osemnajste ure zvečer. Za kosilo so imeli prosto le eno uro. Delali so torej polnih trinajst ur za smešno nizko plačo — eno do dve kroni na dan. V tovarni so bili zaposleni moški, ženske in otroci, ki so opravljali čestokrat zanje pretežka dela, za katera pa niso bili plačani kot odrasli.
- Zaradi prehudega izkoriščanja so postale razmere delavstva v tovarni tako težke, da je že v februarju leta 1896 prišlo do mezdne delavske stavke. Ta stavka je bila prva te vrste v Celju in je bila prej spontana kot organizirana. Nečloveško izkoriščanje je primoralo delavstvo, da je iskalo izhod iz neznosnega položaja ter se odločilo za stavko, ki je bila kratkotrajna in v tedanjih pogojih ni mogla uspeti. Imela pa je veliko pomen za začetek delavskega gibanja v tovarni, ki je bilo tesno povezano z delavskim gibanjem v Celju in Sloveniji.
Posledica stavke je bila ta, da je bilo od sedeminštiridesetih delavcev, ki so takrat delali v tovarni, sedemindvajset odpuščenih.
Za takratne razmere je treba upoštevati, da je bilo delavstvo še zelo šibko v svoji razredni zavesti, da ni imelo svoje razredne organizacije in da je bilo delovne sile na pretek.
Po tem dogodku je izkoriščeno delavstvo ustvarilo Westnu ogromne dobičke. Njegov kapital se je iz dneva v dan večal, raz-
mere v katerih so živeli delavci, pa slabšale. V letih od 1901 do 1904 so izstopili iz družbe, ki je bila lastnica podjetja, vsi trije družabniki, tako da je ostal še samo Adolf Westen starejši, ki je bil že dovolj močan, da ni potreboval več nobene pomoči.
V	osmih letih dotedanjega obratovanja se je tovarna močno razširila, tako da niso posode le emajlirali, temveč izdelovali tudi surovo, ki so jo prej dovažali iz Knittelfelda. Leta 1901 so zgradili ob likov alnico, izdelovalnico ročajev, kleparski oddelek ter skladišče surove posode.
ZAČELI SO IZVAŽATI
Zanimanje za izdelke tovarne sega nazaj v prva leta njenega obratovanja. Že leta 1896 so začeli izvažati v južno Rusijo, kjer je imela tovarna lastno skladišče Značilno leto za izvoz pa je leto 1910. V tem letu je tovarna začela izvažati svoje izdelke v države Balkana in Bližnjega Vzhoda. Od tedaj je izvoz njenih izdelkov neprestano naraščal.
V	letu 1910 je bila zgrajena elektrodelavnica, kotlarna in skladišče materiala.
V	države Srednjega Vzhoda so začeli izvažati leta 1928.
VODSTVO SE MENJA
Izkoriščevalec, bivši trgovski potnik Adolf Westen starejši, je svoje delo opravil. Postal je bogat in je v svojem dvainšestdesetem letu starosti odšel v Gradec. Njegovo osemnajstletno izkori-talistu vedno večje dobičke. De-
ščanje slovenskega delavca mu je do vrha napolnilo žepe, medtem ko je delavstvo, ki je ustvarilo njegovo bogastvo, živelo v bedi in siromaštvu. Ob njegovem odhodu v Gradec je vodstvo podjetja prepustil svojima nečakoma Avgustu in Adolfu Westnu mlajšemu sicer vsakemu polovico. To je bilo leta 1912.
Njegova naslednika sta verno posnemala svojega obogatelega strica, ki je na račun našega delavstva nagrabil ogrdmno bogastvo. l'udi onadva sta kolikor sta mogla privijala vijak izkoriščanja, da bi istisnila zadnjo kapljo znoja našega izčrpanega in sestradanega delavca.
BLIŽA SE PRVA SVETOVNA VOJNA
Za razvoj podjetja je bila pomembna elektrifikacija tovarne v letu 1913. Takrat je dobivalo električno razsvetljavo od nje tudi mesto Celje, kar je prinašalo lastnikom nov dobiček. V tem letu so zgradili tudi posebno skladišče surove posode, ki stoji še danes.
Ob velikem širjenju podjetja je raslo tudi število zaposlenih delavcev, ki jih je bilo to leto Že nad 1000. Od teh je bila ena tretjina žena in deklet. Število delavcev, ki so izstopali ali bili odpuščeni, je znašalo letno tudi do 80°/0 števila celotnega delavstva. Na prazna mesta je sproti prihajalo še več nove delovne sile. To dejstvo je značilno za nezadovoljivi položaj delavstva, ki ni nehalo iskati ugodnejše zaposlitve drugje.
Bili smo impresionirani nad velikostjo podjetja
(Nadaljevanje, in konec) njihovih rok združuje 'k skupnim ciljem!
Odveč je poudarjati, da je njihovo zauiimanije pritegnil zlasti dekor oddelek. Tamkaj so se mudili največ časa. Zanimivo je bilo opazovati zastopnike, ki so si ogledovali izdelke z očesom izvedenca in se sklanjali nad njimi, da bi mogli opaziti tudi najmanjšo napako na njih. Iskreno sem si želel, da bi to mogli videti vsi tisti, ki so odgovorni za kakovost
izdelkov, saj bi v tem primeru odpadlo sleherno dopovedovanje in prepričevanje o neustrezni kakovosti za zunanji trg. Pogled nanje je bil že sam dovolj zgovoren.
Po ogledu podjetja so vsi brez izjeme zatrjevali, da jih je zlasti impresionirala velikost podjetja. Tudi izjava — iskrena izjava človeka, ki si je prvič ogledal naše podjetja — je silno značilna: »Bodite ponosni, da delate v takem podjetju!«
Srečko Jamnišek opisuje dele noveg a izdelka
KORISTNI POMENKI
Vsi člani kolektiva, ki poslujejo z izvozom, so prepričani, da so bili pomenki z .našimi zastopniki v tujini zelo potrebni in koristni. To velja zlasti zategadelj, ker so navezali z njimi osebne stike, izmenjali izkušnje in razjasnili prene-katero nejasnost. Tega mnenja so tudi zastopniki, ki nikakor ne morejo prehvaliti pozornosti in gostoljubja, ki so ju uživali v teh nekaj dneh pri nas.
Docela pravilno je bilo, ko smo programsko predvideli tudi ogled nekaterih turističnih krajev, sosednjih podjetij in podobno. Nepričakovan učinek je pri zastopnikih zapustila tudi demonstracija z našimi naj novejšimi izdelki, ki se bo po vsej verjetnosti odra-
zila tudi pri plasmaju teh izdelkov na ¡njihovih tržiščih.
Tudi stik z organi delavskega samoupravljanja in načinom upravljanja v naši družbi je bil zanje nov in prepričevalen. Bili so namreč prisotni na seji upravnega odbora, na kateri so razpravljati o najetju kreditov za razvoj radiatorskega oddelka.
V ponedeljek so si gostje ogledali še Zagrebški velesejem. Zvečer smo jim v Zagrebu priredili poslovilno slovesnost in jim poklonili praktična darila.
Ob tej priložnosti so vsi izjavili, da jih je teh nekaj dni, preživetih s člani kolektiva, ¡silno povezalo / našim podjetjem. Izrazili so tudi željo, da bi jih obiskali v njihovi domovini, kjer nam bodo po najboljših močeh skušali
vrniti vse tisto, kar so doživeli pri nas.
S.
Križanka
VODORAVNO: 1. glavno mesto naše države, 7. kemični znak za iridij, 9. planinska cvetlica modre barve; 10. števnik; 11. junaške pesnitve; 12. streha, tudi zgornji del ladje (paluba); 13. vulkanski otok preiti jugozahodno obalo Sumatre, Indonezija, z glavnim naseljem Gunungsitoli; 15. glas, zvok; 16. stara švedska in finska mera za dolžino (59,38 cm); 17. gradbeni material; 18. vrsta gline; 19. predlog; 20. domača plemeinska žival; 21., 21., 13. in 22. črka abecede; 22. kratica evropskega prvenstva v atletiki, ki je bilo leta 1962 v Beogradu; 23. porogljivo ime za nemškega vojaka v drugi svetovni vojni; 21. pritisk; 26. otok v južnem delu neapeljskega zaliva z blago sredozemsko klimo; 27. etui, tulec; 28. oklopno vojaško vozilo, srbolir.; 29. vzklik; 30. evropska država
NAVPIČNO: 1. Napoleonov vojskovodja (1763-1844), maršal Francije od leta 1804, leta 1810 'ga je švedska skupščina izbrala za prestolonaslednika, po smrti švedskega kralja Karla XIII. postal kralj Švedske kot Karlo XIV., Jean — Baptiste; 2. števnik; 3. velika morska površina; 4. mavec; 5. kratica italijanske radio televizije; 6. nemški predlog; 7. skrajšano moško ime; 8. nasilna sprememba družbenega reda; 10. trata, ruša; 12. otok v Egejskem morju, tudi ptič ali del celote; 14. virsta zemlje; 15. športna disciplina; 17. tuje žensko ime; 18. pripadnik Ilirov; 20. branilec pri nogometu; 21. trpkega so okusa; 22. avtomobilska oznaka Pakistana; 23. črnski narod v francoski ekvatorialni Afriki, naseljen v 18. stoletju, od domačinov se razlikujejo z višjim rastem in svetlejšo barvo kože, Komgožani jih imenujejo »Pangwe«; 25. živalska mast; 26. neokrnjen, celovit; 28. osebni zaimek.
-S V-
NA PLANINCAI-I LUŠTNO BITI ... so peli naši upokojenci na izletu po zelenem Pohorju. Pa je bilo tudi zares lepo z našimi starimi grčami, ki so gradili tvorano in izgradili sebe takšne, da je naš kolektiv lahko ponosen na njihovo delo in delovne uspehe in jim kličemo še enkrat:
DRAGI TOVARIŠI ŠE NA MNOGA LETA!
Opomba: Prosimo prisotne na sliki, da se zglasijo v sobi št. 5 upravnega poslopja do 1. oktobra in naročijo slike z izleta.
— jok —
Tokrat se bomo podali do Kocbekovega doma na Korošici — 1808 m. Dom leži južno od Ojstrice — 2349 m. Zgrajen je bil leta 1894., a obnovljen in razširjen pa leta 1935. V domu je na razpolago 25 postelj v sobah in 26 skupnih ležišč. V neposredni bližini doma so lepa smučišča, kjer je možna smuka do začetka poletja.
Dom je oskrbovan samo preko poletne sezone.
Najbilžji pristop do doma je od avtobusne postaje Rogovilec (avtobusna proga Celje—Logarska dolina) od koder je do doma še 4.30 ure hoje. Mogoč je tudi pristop iz Logarske doline, od koder je čez Škarje 5.30 ure hoda.
Izleti: na Ojstrico 1.30 ure, Veliki vrh 2 uri, Škarje — Planjava 2.30 ure, Konj 2.30 uri, Velika planina 2.30 uri.
Dom je pod upravo P. D. Celje.
Upokojenci na izletu