; ■ Smrt Fastzaa u- Svobodo narodu! m
'iMmvm
■zBnpnrpi/Aj ur"'
V \ W >-

&GLASUOJUGOSL. NAROD.ODBORA VDACHAU-
Dachau,dne 5. maj a 1945

ev.4
TRST - NASE IZHODIŠČE V SVET
•V dneh,ko je jugoslovanska vojska zasedla Trst in njegovo veliko pristanisoe z ostalimi napravami,nam kličejo v spomin vse,kar je bi= lo svoj cas tolikokrat od mirovnih konferenc v letu 1919«do danes povedanega o pomambnosti tržaškega mesta za Slovenijo- in Jugoslavijo, jjn ko danesvže zopet hože grabežljivi sosed na zapadu mešati po tr= zaskem vprašanju,je nujno,da ponovno naglasimo:Trst s svojim prista= nišcem in industrijo tvori nedeljivo celoto s svojim zaledjem,o£jim .in sirsim,in ima samo kot del Jugoslavije možnost pravilnega ijrpol= njevanja nalog,ki mu kot trgovskenmin pomorskemvtmporiju pripadajo. Kot italijansko ali mednarodno pristanišče ne bi mogel igrati nikdar one vloge,ki mu je bila sojena,ko so stari Grki napravili na seda» njem tržaškem ozemlju prvo majhno trgovsko naselbino.
Trst je Življenjskega pomena za Slovenijo.On predstavlja naravni • izhod našega gospodarskega udejstvovanja na morje,saj vodijo najvaž= nej&a pota iz vseh pokrajin Slovenije kot del mednarodnih cest in železnic v kotiSek na Jadranu.Ni važno,komu je Trst pripadal v teku stoletij,temveS važno ¿e,kdo se ga je v tem času posluževal.Sloveni« ja kot najožje ozadje je imela^s svojim nekdanjim skromnim gospo= darstvom sicer najbolj živahne,četudi po količini in kakovosti mno= go manjše vezi.Toda ona sama je bila le del imperija Habsburgovcev. Z uvrstitvijo v Jugoslavijo se je to popolnoma spremenilo^er se je tržaško ozadje ogromno razširilo na vzhod in severovzhod.Ze razpad Avstrije bi bil moral prinesti Trstu mnogo bolj sijajno bodočnost, '..kakor je je bil potem deležen vsled priključitve k Italiji,ki ji ni= ti zemljepisno,Se manj gospodarska pripada,saj leži popolnoma ob strani najbolj gospodarsko razgibanega italijanskega ozemlja.pi ali je danesykaj drugače? Toda Italija se boji Trsta kot konkurenčnega pristanisca,ona se boji za svoje luke.To dejstvopa samo podcrtuje pomen Trsta za nas, za naS izvoz in uvoz.
Ko je sovjetska vojska zavojevala Galicijo z njenimi petrolejski= mi vrelci in ostalim gospodarstvom,ko se bodo vse države severovzhod= no in severno od Trsta uvrstile v enotno gospodarsko področje,si mo= ram.9 predocit^ dejstvo,da je transport iz Galicije,Ogrske,Avstrije in Ceskoslovaske mnogokje bližja in manj težaven do Trsta kakor ne= kam na sever,morda v Gdansk ali Hamburg.Tudi širokega ozadja torej. Trstu ne manjka!	v
Ko ugotavljajo vsa ta dejstva,lahko samo zaključimo,da je vloga Trsta bila določena - ako naj to mesto uspeva - po njegovem zemlje= pisnem,narodnostnem in gospodarskopoliticnem položaju. In ta nahaja svojo rešitev samo v Širokemvobjemu nove Jugoslavije.-To smo te dni povdarili na najudarnejsi r^acin - naša vojska je sla in nam je osvo= jila Trst ter ga nikdar vec ne bo dala iz svojih rok. •• Tacitus.
Francoska zbornica je sklenila,povabiti v Pariz določeno Število pripor.-? hov i i 2uoheroalda,da- na zapisnik povedo svoje doživljaje v eneir največjih nemških koncentracijskih taborišč. Pripornild bodo iz vseh narodnosti,ki so bile zastopane v Buchenv/aldu.
* 2 -
PO JUGOSLOVANSKI Z..3EDBI TRSTA Subasic in Zu' j i c pri ,'olotovu - Prodiranje na široki fronti preko Une - Domobranci in fjemc i beže iz Ljubljano
Beograd, 5.¡naja - Načelnik generalnega štaba jugoslovanske vojske general o e r t i 'c je po radiu podal izjavo, v kateri v imenu jugoslovanske vlade protestira proti vkorakanju novozelandskih cet v Trst.
San Francisco,5.maja - Včeraj je v San Franciscu zastopnik sovjetske zveze pri „lednarodrii mirovni konferenci komisar ,„olotov sprejel zastopnika JugoslavijeiSub^sica in Zujica.Pogovor je trajal nad eno uro.	...
;oskva,5.maja - Vest o italijanskih intriga'h glede pripadnosti' Trsta Jugoslaviji je vzbudila v ti&ijŠnjih odločujočih krogih veliko pozornost. Moskovski radio,ja pri tej priliki v številnih oddajah in v raznih jezikih ostro obsodil imperialistiČni postopek Italije. Govorniki so naglasa!i pomen Trsta za Jugoslavijo, omenjali barbaski način požiga Narodnega doma 13.julija 1920., nečloveški postopek fašistov z jugoslovanskim z¡vijem ves čas njihovega režima in zlasti podčrtali velike žrtve, ki jih je prebivalstvo Trsta doprineslo. Sedanje seganje Italijanov po Trstu,Trzicu in Gorici je samo znak,da se vedno niso spremenili svojih imperialističnih teženj. Tak način seganja po drugi zemlji se mora na vsak način preprečiti, saj je cas, da preneha slsherni imperialistični način reševanja pripadnosti poedinih doze I.	^
London,5.maja - Londonski konservativni dnevnik "Times'' objavlja v zvezi s poročilom , da so Titove čete očistile
Istro in zasedle Trst,članek Johna Maodyja, ki pr^vi, da mora Trst po vojni postati pristani see mednarodnega pomena in da je ta luka potrebna Jugoslaviji in vsemu jugovzhodu Evrope.
London,5.maja -"Daily Herald" je včeraj objavil članek, v katerem trdi, da se je pri Trstu na nemški strani bojevalo okoli 30 - 50 tiso£ četnikov (^od kod je prišla ta armada, clankar ne pove. op.ur.) pod poveljstvom samega generala Mihajlovita in okoli 5000 SS. Clankar trdi dalje, da se cetniki in SSovčč partizanom niso hoteli predati, pac pa so so predali novozelandksim četam,
Beograd,5.maja - V svojem dnevne.:, povelju navaja maršal Tito izgube nemške vojske v Trstu. Ujetih je bilo 12.000
nemških vojakov, med njimi 35 višjih oficirjev in pa 20 ladij. Dalje pravi, da so jugoslovanske čete na široki fronti
V	v
prišle prelco Uno in osvobodile v zapadnern in severozapadnera delu Jugoslavije vec mest, med temi Jasenovac, Kral]evac,
Veliki Ko.stanjevac, Veliko Prokuplje, Banovo Jarugo in Koprivnico.
v	v	✓
Črnomelj ,4. ¡na j a - Domobranci in nemške posadke beze v s.neri proti Gorenjski, Vlaki sploh ne vozijo in na ljubljanskem kolodvoru opazimo le 2 - 3 lokomotive, ki niso v pogonu. Pripornike, ki so jih domobranci vrgli v vel i kom"številu v jeco, transporti rajo na Jezersko,da kopljejo jarke,
Črnomelj,4.maja - Ljubljanaje praznovala prvomajski praznik prav tako z velikim navdušenjem kakor vsa ostala osvobojena jugoslovanska mesta.Čeprav ni mogla manifestirati prvega maja javno kakor osvobojeni kraji, je vendar prebivalstvo tiho manifestiralo za Tita; in jugoslovansko osvobodi I no vojsko in bratsko. Rdečo armado. 90*/; ljubljanskega pre-bivalstva-je s partizani. ' Beograd,5.maja - Vlada maršala Tita je priznala a I b a n s k o vlado,
V """ v	v
Beograd,5.maj a - Jugoslovanska vlada je -sk'lo'nj I a zahtevati od zaveznikov izročitev nemškega feldmarsala v. Foista, ki je bil zadnji poveljnik za sedben i h Čet ;pf>-jugoslovanskih pokrajinah. Proslavil se je z raznimi grozodejstvi, zato jfeppvserr. na mestu, da za svoja dejanja tudi odgov'arj'a narodu, ki ga jo toliko časa mučil. Feista je pri svoje« pohodu skozi Bavarsko ujela V11.ameriška armada.
P0L0Z,J & ČEŠKOSLOVAŠKE;.,
Kosice, 5.maj a - Po kapitulaciji nemški h armad na zapadnern .in južnem vojnem področju, s čimer je izločeno iz boja okrog 3 miljonov nomskih vojakov, se je polotil izolirane nemške vojske in ¡Jemcev na Ceskoslovaskem paničen strah, protektor Frank poziva;¡neprestano Cehe, naj ohranijo mir in red, medtem ko češkoslovaška vlada svari vso Cehe pred posledicami, ki bi zadek--vse izdajalce in oportuniste, ki v» teh trenutkih, ko je Hitlerjeva Nemčija n^ tleh, se^vedno podpirajo Frankov in Hachov režim in celo sodelujejo z njim. Vsi> izdajalci bodo najstrožje kaznovani. Ceskoslovaska •vlada- poziva: ceski narou na odpor in pasivno rozistenco.
Bratislava,5.iraja - Slovaški partizani so ujeli komandanta nemške 16, oklepne divizije, generala ¡¿illerja in ga izročili poveljniku Rdeče vojske.
Beri.in,5.maja - Razdejanja nemškega glavnega mesta vhuiaio splosno .pozornost. Na vseh ulicah, posebno v srediscu mesta legijo vsepovsod prevrnjeni in preluknjani- neaški t.nki, tramvajski vozovi, topovi in vseh vrst vozila. Podzemeljska zeloznica se je na nekaterih mestih vdrla in razdejanja Še povečala. Po cesti "Llnter den Linden" je prehod mogoč samo v omejenem obsegu, ker je polna barik:d. Popolnoma je pogorelo poslopje G-3ririgovega "Luftwarfenmini-sterium" in ista usoda jo doletela tudi Tiergarten':. Večina his sploh ni v-.se sposobna za bičanje, tako veliko razdejanje so napravila številna bombardiranja po zavezniki h iz zraka in ruski artileriji. Berlinsko prebivalstvo, v kolikor ni zaposleno pri odvazalnih in gasilnih delih, -si z grozo v srcu ogleduje podrtije ogromnih palač, ki so sc pred nekaj tedni pomenile veličino Nemčije in njenega fašističnega režima. Razen tega pa tudi s težavo prenaša vedno večji glad, ki je nastal zaradi pomanjkanja živil. Ruska vojna uprava se je zategadelj odločila, d;: postavi na vsoli javnih trgih ogromne kuhinje in pekarijo, da p;: preo i nadaljn;	' "	i^tva. V teh ustanovah jo zaposlenih
z. na tisoče berlinskih kuharjev, pekov in drugih ol.i*"">v "-aja so tudi civilna uprava berlinskih ekrsjevj imenovani so bili ze nekateri okrajni načelniki, - Vojnih ujetnikov je dosedaj v Berlinu L rz? 115,000.
- 5 -
DNEVNO POVELJE ✓
vrhovnega poveljnika maršala Stalina z dne 1.5.1945
V tem letu obhajajo narodi nase domovine dan prvega n^ja v zname nju zmagovitega zaključka velike domovinske vojne.Težki časi,ko je Rde6a vojska odbijala sovražne naskoke pri Moskvi in Leningradu, / pri Groznem in Stalingradu, spadajo v preteklost ijj se nikoli vež ne povrne j o.. Zdaj bi je j o naši zmagoviti borci sovražnika v sredini Nemcije,daleč za Berlinom.^ kratkem Času sc bile osvobojene Polj=
fka,Ogrska in velik del Češkoslovaške,Avstrija,poleg tega je itde = a vojska zavzela Vzhodno Prusijo-gnezdo nemškega imperializma in razvila nad Be.linom zastavo zmage.Pri tem so Nemci izgubili v 3 do 4 mesecih veX kakor 800.000 vojakov in častnikov na ujetnikih in približno milijon padlih.V istem času so enote Rdeče Vojske za= plenile skoraj 6000 sovražnih letal,skoraj 12.000 oklepnikov i,n oklepnih topov,ve5 kakor 26.000 poljskih topov in ogromne množine orožja in streljiva.Treba je povdariti,da so v teh bo^ih z ramo ob rami z Rdečo A^m^do zmagovito napadale skupnega sovražnika poljske, jugoslovanske ».češkoslovaške, bolgarske in romunske divizije.
Zaradi uničujočih udarcev Rdeče Vojske so na drugih frontah ce= li predeli ostali br;ez kritja,kar je omogočilo armadam naših zavez= nikov razvitje uspesne ofenzive na zapadu.Pri tem je uspelo z isto= Časnimi udarci z zapada in vzhoda raztrgati nemške vojske na dva dela in zdruziti nase vojske v eno ^kupno fronto.N^ dvocja,da pome= ni ta okolpost konec Hitlerjeve Nemcije.Lažniva fasisticna propa= ganda stras^ nemško prebivalstvo z nesmiselnimi bajkami,da hočejo armade zdruzenih narodov uničiti nemško ljudstvo.Uničenje nemškega ljudstva n^ spada k nalogam združenih narodov.Združeni narodi bodo ^niČili fašizem,in nemški militarizem,težko kaznovali vojne zlo= cince in prisilili Nemce,da popravijo škodo,ki so jovprizadejali drugim narodom.Združeni narodi ne bodo naredili nic zalega mirnemu prebivalstvu,ce se bo pokorilo.zahtevam vojaških oblasti.
Sijajne zmage so pokazale silno moŽ Rdeče Vojske in njene viso= ke vojne sposobnosti.V teku vojne je nasa domovina ustvarila prvo= vrstno Rdečo Armado,ki je sposobna bnaniti socialistične pridobi= tve našega ljudstva in zagotoviti državne interese Sovjetske zveze. Vkljub štirim lgtom vojne ogromnega obsega,ki zahtev^ velikansko potrošnjo,je nase socialistično gospodarstvo v naraŠcanju,nedtem
Ousan Lalevtfc:
REPORTAŽA 0 KRE..aT0RIU..U
' $a uzbudjenjem « osefcajeu pijsteta krenuh putem ka krematorluniu.utabanim putcm smrti,kojim su prosie legije naših mamute rt i h drugova na svoj poslednji put.A kada stigoh na vratntce betonskog zida Ito okruiava i krije kreu»torlum,gasnu komoru,strel iIte i vešala - zadrhtah kao prut, Svestan.da se nalazim na pragu necega jezivog, netega neshvatlj ivog.nežega potresnog - zastadoh da se prjberen,da bih ušao čvrst I stalofen u zavržno odele-nje dahavske fabrike unistenja ljudi.Fabrike,Žto je na glavnoj logorskoj kapi j i gutala oieve i decu,otrgnuto od domafceg ognlŠta, i po lanČanom sistemu unistenja vozila Ih kao namUtene kosture u krematorisko odelenje.koje te ih pretvoriti u pramen dima i saku pepela. Osecam da je vazduh.sto ga ogradjuju betonske kulise pun neke groze Sto se uvlaii u kosti i nerva čoveka.Jer eno o&liceni vojnici pobedonosne ameriške vojske iztaze uzbudjeni, bledi i potreseni velikom !judskom tragedijom sto se odigrala na zloglasnoj pozornici Dachaua. Stotine fotograf-
skih aparata snintaju najsramnije i najstrasnije dokumente ljudskoga roda.
Uputih se prena niskoj i dugoj zgradi kmotori-uma sa tvrdom voljorn da moje oko bude foto-objcktiv i da beležim sve sto vidim.Kad se pribliiih ulazu, težak zadah raspadanja,smrti i izgorelih kksti na-punili pljuča.I kao u nekom teskom snu upadoh u prostor i ju sa pefcina.Okrenuh se oko sebe da dob i j eni op-sti utisak.A utisak je bio jeziv,cak i za nas sto smo na lagerskojnpozornici svakodnevno gledali čuda i strahote.liroz otvorena vrata jednog odelenja.na levo, behu naslagani ljudski lesevi skoro do p Iafona.Uputih se tariio.Udjoh u prostor širok svega jedan raetar.gde jo betonski pctos bio prazan od leseva. A u višini moje glave Isie nabacani i isprepleteni ljudski lesevi i ispunjavaju sobu grozotom i vazduhom raspad^nja. Oli mi se zamagliše.Ruka sa olovkom mi zadrhta.Srce mi zadrhta.Okrenuh se zbunjen oko sebe kao da tratim neke pomoči,jer utisak je bio jaci od mene.Oseeaji se igraj u sa isnom kao ozburkani valovi sa razbijenom ladjom.Kroz prozor neprestano skljocaju fotoaparati.
- 4 -
ko se vrednote,ki so jih nemški razbojniki oplenili in uničili, uspesno obnavljajo.To je rezultat junaških naporov delavcev,kol= hoznikov,sovjetskega razumnistva,žena in mladine naše dežele,ki jo navdihuje in vodi velika boljševiška stranka.
Svetovna vojna,ki jo je sprožil nemški imperializem,gre /h koncu Zlom Hitlerjeve MemČije je neposredno pred nami.Ranjena fašistovsk zver leži v zadnjih izdihijajih.To je poslednji naskok na njegov brlog.Dajte v teh končnih bojih vzglede vaše zmogljivosti in pogu= maiBijte sovražnika,kar se da,razbijte njegovo obrambo,preganj ajte in obkoljujte nemške zavojevalce,ne dajte jim oddiha,dokler ne pre stane njihov ,odpor! Vi^ki ste^onstran.me je domovine,bodi te cujecni kakor doslej,ime'j te v cislih čast in dostojanstvo sovjetskega voja kal Delavci Sovjetske'zveze! PomnoŽujte Z"neumorno pridnostjo vse= stransko pomoč za fronto in povečajte na ta način še bolj moc naŠe sovjetske države! Naj živi naša mogočna sovjetska domovina! Naj zi vi veliko sovjetsko 1judstvo-1judstvo zmage! Naj živi zmagovita Rdeča Armada in vojna mornarica! Večna slava Junakom,ki so padli v boju za svobodo in neodvisnost naše domovine! Naprej do končnega zloma Hitlerjeve Nemčije! - Vrhovni poveljnik,maršal Sovjetske zve ze Jožef Stalin'
Obisk majorja Goormagtigha v prostorih našega odbora - partizani in Inakiji se vrnejo rod prvimi v domovino.
Včeraj popoldne nas je obskal major P. Goormagtigh, ki v štabu Vll.amori ske armade vodi referat o repatriacij i vojnih ujetnikov in političnih internirancev. flaŠemu odboru je prinesel vprasalno pol g ter obrqzl6zil, kako naj se izpolnjevanje v podrobnem i zvrst. Ugledni antenski predstavnik je bil v razgovoru z našimi funkcionarji prav I jubez-njiv in jo kazal odkrite simpatije posebe za nas Jugoslovane. Povedal na... je med drugim, da nas v dogledne . času obiŠŽe tudi jugoslovanski oficir kot zastopnik vojnega atašeja pni jug6slovanskem poslanistvu v Londonu, ki bo brez dvoma po svojih močeh pospesil nas povratek domov,
- V taborišču seru naletel na pestro množico narodnosti, je rekel major Goormagtigh, ki so zastopane med vami po različnih, majhnih in velikih skupinah. V svojem ukrepanju bom ime! za vse enako merilo in ne bom delal razlike.Samo po sebi pa se razume, da bodo pripravo za majhne skupine, kakorsno tvorijo n.pr. Luksemburzani s svojimi 2C0 pri pomiki, la,hko hitreje končane in zato pridejo tudi prej na vrsto. Luksetsburzani so dejansko ze pripravljeni na odhod, zadrzujo jih samo se karantena. Vsaka narodnost pa bo, kakor je razvidno doslej, morala sana poskrbeti za potovanje. Kakor politični intcrniranci, bodo izpuščeni tudi kriminalci, ki so kazon ze odsedel i in ki niso v taborišču zagrešili ničesar, da bi jih bilo treba zadrzevati. To vprašanje bodo morali pac urediti s predstavništvi svojih narodnosti v taborišču,
V svojih nadaljnih izvajanjih nam je major sporočil, da med razni.:.i vrstami pripornikov odidejo paraŠutisti prvi domov. Med nami se nahaja nekaj belgijskih padalcev. Vprašanje istovestnosti in eventualne krivde je najenostav-
• 4 4	'	. I	v ^
nejse pac pri vojnih ujetnikih, zato bodo ti med prvimi izpuščeni. Isto velja za partizane, mak i jo 'in vso,ki so se
v	S	'V
z orožjem borili proti Nemcem, .nogo pa zavisi tudi od. prizadetih vlad, kdaj in kako bo povratek ornbgocon. ajor Goormagtigh bo ostal tukaj, dokler ne bo zadnji jetnik osvobojen, ir, bo našim predstavnikom zmerom na razpolago. To dni bo sprejel tudi naši) vojaško delegacijo.
Dole na betonu lezi jodna razbijona vaza sa cvccom.Ot-	Što su na površini. Svaki jo les imao nosto zajednič-
kidoh dva crvenkasta cveta i položi h na krvava rebra jod-	ko sa svima i opot neŠto posebno, nesto individualno,
nog mrtvaca,cije me zalodjene oci gledahu pravo v zenice.	Sv i leSevi su sasuseni do noshvatljivosti. Tanki udo-Skidoh kapu. Usne presaptase:"Slava mučeni cir.ia",oci se o- . vi su sablasno strcaii na sve strane. Sv i lesovi su
borise tamo na beton poprskan krvlju. Za to vremo nemog	bili jjpriiani uličnim blatom pri uobicajenom izbaciva-
odanoga postivanja mucenickim drugovima, osetih da me	nju iz,baraka na zemljU. Sv t lesovi su imali otvorene
omamljuje teška atmosfera sobo i izadjah na vazduh da so	oči u kojima je smrt zarrzla izražaj gladi. Sv i lesc-
priberei.t. Ckolo su smreke tajanstvono cutale,nekako kao	vi su imali otvorena usta,kojo jo smrt zamrzla kad su
da su bolosne. Iglice su im nekako naježeno. Mi jo ni cu-	pri posljednjcm izdisaju prasaptala "hleba", ¡"nogi od
do. | moja duša je eto bolosna od jednog krntkog utiska.	njih su imali rane koje su razjedale meso. , nogi su
Kosa mi je naježena od jednog pogleda. Siiro stroke več	imali masnico p i „ve i krvavo od udarca kundakom pri I i-
v i se od decenijo gledaju strahote. I čute. I moraju da	kom transporta. Ponek i jo i -.ao i zlatno zubo, jor u
asimiI i raju vazduh zasičen dimom izgorelih ljudi,	posljodnje vreme nijo ispravno funkcionisala masina
povratih sc u sobu grozo sa greovito stisnutoir, o-	novoga roda1', te ih zločinacka k I os ta krvavih pljač-
lovkorn i greevito stisnuti ■ srcem. Osočaj duznosti sa-	kasa imovino i života ljudi nisu povadile. Teki su
vesno reportažo mora da jo nadjača. Jcr mojo oči gleda-	imali tetoviranu kozu na grudi.iia.koju rt i j c ogulio noz
ju i za druga. | ulotoh unutra sa odlukom da svo vidim.	hi j.na kukastoga krsta da, kao ranije, uvozujo u njih
I žarih pogled u gomilu da iz njo bolje osmotrim loševo	knjigo i pr^vlace sedala bicikla...'( ffesttvicc se )
- 5 -
ZAVESA POČI WE DA SE SPÜST n ¡id) ,£ ..CK I i. SLOi.Ou
London, 5. maja - Sve nemačke vojno snage u Severnoj ; .ei.iiko j, Dansko j, tio I a*nd i j i, na Holgolandu i na Fri zijskicr ostrviiaa prodale su se juČer britanski!.! snagama. Time su u britansko ropstvo pale sve noprijatoljskc jedinice, koje su so na-lazile na severnom i severozapadnom boku britanskih armija4 Pregovori o predaji trajali su svega 17 minuta* Dokume-nat o jodnom od najvecdh poraza sv i h vrrnena potpisar jo na stolu pokrivonom vojni ck im cobeti;.«» Nemce su pretstav-Ijali admiral Friodeburg, komandant nemacke mornarica i drugi nemacki ofdciri. I spred Eisonhowera kapi tu Iac i j u jo potpisao general Montgomery. Tom pril ikoni američki vojskovodja objavio jo proklamaciju trupama u kojoj so porod o-stalcg vol i; "fjemacka vojska pctuČena je na kopnu,moru i u vazduhu. Samo glupost Ncmaca i Ii njibovog zapovodnistva mogu procJuziti ovu borbu, u koju nasi neprijateljl mogu ocokivati sarro poraz i žrtve.'" - Ovaj dogadjaj dovoc'i u on-glesko ropstvo oko SCO.000 nomackih vojnika. '.a zapadnom boku, Britanci su u toku poslednjo nedelje zarobili drugo
i	V
po m i I j o na nepri jatol jskih Vojnika i oficira. Iz izvestaja britanskoc novinara .7111 mo 11 a saznaje se naknadne da su ücr.ci ponudili predaju u ^otvrtak pred voce. U pitanju su bile ar ¡in je Soje su se prot.ia zapadu povlai:i-le prod l;usi .¡a. Hemacki prots-tavnicl t raz i I i su da se kapitufaci ja odnosi samo na britansko - nemacku liniju fronta, no obuhvatajuci zaledjo prema fiSjis», Genoral Montgomery odgovor i o jo ra to:'Predajte se Rusima". ZatiÜi je nomackim pr t stavni cima na karti pokazao koli'.*? je dubok britanski crodor. Sudoci po sveinu, nemacki protstavnici sve do tog trenutka nisu bili svesni ocajncsti svog oolo?aja.Kad jo video na karti u kakvom so corsokaku nalaze njegovo trupe,general Friodeburg briznuo je u plac. Sut^a naveco, oko 18.30 potpisan jo dokumenat o predaji. :'jogove odredbo stupile su na snagu današ u 8 casova ujutro.	.
|jov; York,5.maj a - IX.ameriČkoj okrevpnej diviziji prodalo su so 2 nemacke divizije, „IX. i X. U pitanju su nepri j a4 teljsko snage rasporedjene u dolu ; ecklenburga, keji so jos nije nalazio pod saveznickom okupacijom, a prostire se isto&io od Magdeburgs,
Kopenhagen,5.raja - Vest o konacnom porazu i sramoti njihovih visegodišnjih 11 ac i te I ja ubrzo se rasi r i la po cd I o j Danskoj. Zemlju je tako rcci u tren zahvatio talas nozapamcenog odusevljonja. U Kopenhagonu su se odigrali prizori radosti, kakvi nisi; zabelezeni u analima danske prestonice.
Poslednji dzepovi otpora. - r.eiv York, 5.maja - Jodan od malobrojnih podlednjih dzepova nemackog oteora nalazi se u Austriji.Tu se vojsci gcncra'la Pattona jueo be'zuslovno predac Salzburg. Innsbruck je odbio'kapitulaciju, ali je posle krače borbe zauzet. Poslednje mesto koje su u tone soktoru poselo šaveznicke trupe je Berchtesgaden, sod isto Ilitle-rovog mnogo opisivanog tajansivenog brdskog dvorca i skrovi<>ta.l>!adiluci kroz Austriju, a- eri?ko trupo, koje suza no-punih nekoliko nedelja zauzele Savarsku, jucc su predle ßrenor i susrele se sa V.armijom, koja so kretala uz gornji Addiggio. Od Linza su Anorikanci uda I j en i svega jos 7 km. rJj i ho v o spajanje sa ruskim trupama izgleda neodločno.
London,5.maj a - Vojska generala Pattona zarobila je u toku poslednjih nekoliko dana 7 nomackih maršala. Izwedju ■ -........ — ^
ostalih je zarobljen i maršal von Kleist.
Kopenhagen,S.maja - Služeči se svim tipovima pomorskih prevoznih sredstava,neaai:ki vojniči i oficiri u bezglavom bogstvu pokusavaju da stignu do i.brveŠko. Oni su r.r d ei budno paznje britanskog vazduhoplovstva. Na putu izmodju Dansko i Norveške jucc je potopljeno svega 2? broda a tosko ostecenc 187 bredova.
Kodanj,o.iiiaja - Pet let okupacijo Danske je včeraj minilo. Po predaji severne nemško armade jo zapustila nemška vlada l'odanj in verjetno odletela v zaiinje pribežališče, Oslo pa IJorvoskCfii. Isto je stori] tudi von Dönitz. Danski kraljevski dvor se jo vrnil v glavne ::.esto, ki naglo dobiva običajno I i cd, saj mu je vojna vihra popolnoma orizane-sla. - 1-Jemci so Dancem sprva zolo prizanašali in so hoteli iz Danske napravi i i vzoron Protektorat. Toda sčasoma sc se naveličali spričo pasivnega odpora prebivalstva in so uvedi i prav isto načine "vladanja", ki nam je poznano. London 5.maja - Pot VI I.ameriške armado. Armada,ki je osvobodila po svojih odinicah tudi nas, dachausko priporniko, ima za seboj prav pestro zgodovino. Izkrcala se je pred 8 meseci na ju?nofrancoski obali v bližini Nico,zavzela najprej tamkaj sne nemške obrambne pozicijo, .nakar je podila umikajočo se armado gen. polk, Blaschko.vitza po dolini roko Rhone ¡lino Lyona v vzhodno Francijo tor'odtod prodrla skozi burgundska vrata. Potom je bila premeščena na srednji odsek zapadno fronto, kjer je lanski božič odbila zadnjo .noasko ofonzivo. Njena pot se je potom nadaljevala po prekoračenju Rona na področje Frankfurta ob eni na '.vrzburg-in Nürnberg, dalje na Augsburg, .Ingolstadt,Dachau in pa München , odkoder je končno prodrla v osrčje Alp,zavzela Innsbruck in prekoračila Brenner, da so v južni Tirolski zdruzi s V.amerisko armado, pri spelo od juga do Bolcnna. Pot, k i so jo napravili oJdelki V11, sr.-ado zn:ša preko 1500-kr.i. Innsbruck,¿.maja - Zasedba našega mosta so je izvršila izredno dramatično, odten, ko so se ameriške eote bi i iale giestu in so komandanti nemško redno vojsko sklonili prodajo) jo vodstvo 35 odredilo najskrajnejšo obrambo osta.Boji so se pričeli na ¡.testnem obrobju in so trajali yes dan. Udeleževal i so so jih samo SSov^ci, dočin jo poveljnik vojske pjplal k Amerikanccm Parlamentär j o zaradi prodaje mosta. Drugi dan bojev, ko so oddelki VI I ramensko" armado pritisnili mocnejc'in so so morali 3c~oiidolki umakniti oziroma so zbezali na vse strani, so prispeli ameriški .oddelki v mesto, kjor so med boji tirolski pripadniki "Strelsko zvezo': zo odstavili vie naciste In vzeli upravo mesta v
v /	v"
svoje roke. Sprejem ameriških cct je bil nad vse svečan.
/i lan, 5„:;;aja - Pogrebna slovesnost jo včeraj pokazala na kateri strani je . ¡'tan. Pokop padlih partizanov so je iz-vr!>i I v izredno vol iker,i slogu fti ob udeležbi stotisocev .ijaneov. V slov» padlim junakom je govoril vodja italijanskih partizanov R.C a d o r n a, ki ga je vlada imenovala za načelnika štaba vse oborožene srile Italije, Mew York, S.maja - morilke čete so danos zasedle glavno mesto filipinskega otoka .Mindanao- D a n a u. Zasedba filipinskega otočja pe tako postopoma bliYa svojemu zaključku, kar bo znatne posposilo zaključno operacijo ameriško vojske proti matičnem ozemlju japonsko in s teto njen poraz.	^ ^ Calcutta,5.maja - Po zasedbi Rangoona so angle-indijske četo dosegle velike prometno križišču Por m.
.	y
francisco,5.naia - Po plenarni- seji konfcroncc so se sestali zunanji ministri štirih velesil A n g I i j o, U I tajsko, Sovjetske zvezi; in Z e d i n j e n i h d r z a v, tla preučijo nad 80 dodatnih predlogov, ki so jih stavili delegati raznih držav h sklepom svoječasne konference v Dumbarton Oaks. Pariz,5.'.'.aja - i.iedzavezniška preiskovalna komisija, za ugotovitev nemških zločinov nad posameznimi evropskimi narodi jo pripravila ze 7 knjig, ki vsebujejo sezname raznih nemških povcljnikov,SS-vodito.ljev,pol icajev in drugih oseb, ki so zagrenilo življenje ogromnemu številu državljanov po ost i h in manjših naseljih na vseh koncih Evrope. Sofija,5.maja - Prestolnica Bolgarije je z velikim navdušenjem in ob ogromni udeležbi vseh slojev prebivalstva proslavila padec, Berlina. Na velikanskem shodu je govor i I general Damjan V e I Č o v. - Tudi po ostalih večjih bolgarskih mestih so proslave padca Berlina nad vse sijajno uspele.
^	^	y
¡pinchón ,5. maj a - Kardinal Faulhaber jc po. tukaj sne¡¡i radiu naglasi I konec nacionalno-social isticnega fašizma v ,"em-ciji. Hkrati je povdaril potrebo po popolni preusmeritvi mladinske vzgoje v državi.
IZ IV,SEGA TABORIŠČA
Uskrs i Djurdjcv dan. - Masa pravoslavna, braca Srbi proskvljaju sutra dva velika praznika: Uskrs i Ojurdjevdan.-Nijo potrobnp ni isticati da u potpunosti delimo osocanja,koja ce sutra ispunjavati njihova srca. Prirodno je ako radost sto ova dva velika dana'slave oslobodjetii od zlocinackpg jarma bude pomešana sa gorcinomŠto provodc i h 'da I oko od rodno grude,svojih ognjišta i svojih-milih i bez mogufcnosti da ih svetkuju po starim i postovanim običaj ima. Njihova braca Hrvat i i Slovenci treba da i m budu i podrska, i uteha u ovakvim tronucima, kad ljudi sa povisonem osetljivoscu pri maj to i zlo, i dobro. Poznavaju'ci uosadasnjo odnose u logoru i izmedju drugova raznih veroispovesti, mi ne sumnja-mo da c,. se staro,oprobano drugarstvo i ovoga puta pokazati na višini naseg zajednickog pafconistva u ovom tudjem i nemi lom domu. - Hristos voskrese i srecan vam Ojurdjovdan,drngi nasi srpski drugovil
Prodava njo o Trstu in pri morju. - Jutri, v nedeljo ob 0. bo tov.Rudolf 6 o I o u h,, novinar ih znani organizator delavstva, pod okriljem našega ijoiynarskega odseka predaval o Trstu in Primorju. Zaradi pomanjkanja prostora bo predavanje na prostem, pred pralnico, v levom kotu glavnega poslopja pred Zbornim trgom.Zaupniki/opozori te tovariše;
Uredništvo "Razsvita" - glasila Jugosl.antifasist.mladine javlja: V nedeljo 6.t.m. bo izlila 4. številka "Razsvita" v obširnejši izdaji kot nodaljovanje prejšnih steviIk. Prvi dve sta šz^li se pod nacistično okupacijo, tretja - iz=
V 'J
redna - pa za proslavo prvega maja. Glasilo bo obsegalo politične članke, sodobne pesi.ii in spomine iz borb.
i V
Iz i.'.odnarodnega komi tej a> - Poveljnik taborišča je obvestil odbor, da so barake SS in I a zarot i nam na razpolago.,
teku prihodnjih treh,štirih dni bodo vsi bolniki iz revirja preseljeni	v te zgradbe. V onem tednu bo razselitev iz=
vrsena, tako da bo vsaka narodnost dobila svoj blok	pod lastno upravo.
/	v	^	v	v	v
Cb;ski. - Včeraj popoldne nas je obiskala skupina sester ameriškega Rdečega kriza, ki so phisle prouccvat razmere v taborišču. - Khratu jo nase uredništvo posetil sc-f propagande v upravi taborišča, tov. dr,Ali K u c I, ki jo izrazil svoje zadovoljstvo r,ad našim listom in nam zagotovil vso svcjc naklonjenost.
;.-.od maso zadusrico za Jugoslovane jutri ob 14. v kapal i 26.bloka bo sodeloval slovenski pevski zbor pod vodstvom pevovodje tov. Hartmana in bo na koncu zapel "Vigred se povrno".
Poziv tovarišem godbenikom. - Vsi, ki bi radi sodelovali pri jugoslovanski pihalni godbijnaj.se nemudoma javijo tov. Pogačniku na bloku "l/.esserschmidt" ali tov. Pjaku na bloku 4/3.
Svojo prvo plenarno sejo so imeli Cehi in Slovaki dne 4.t.m.katere glavna točka programa je bila odobritev dosedanjega delovanja češkoslovaškega Narodnega odbora in volitev funkcionarjev.Uvodomaje zapel ccski zbor B.Smetanovo ';yono,: nakar je za zadrzanoga predsednika-MJDr. Frantiska B I a h o vod i I sejo tov. Ladislav.K o p r i v a, ki je v uvodnih besedah podčrtal predvsem zgodovinsko povezanost dob, ki jih preživljamo in povdaril našo,dolžnost, boriti se za pravični družabni red.Zatem se jc. spomnil umrlih tovarišev v taborišču in izrekel globoko občuteno zahvalo in pozdrav zavezniškim armadam in njih predstav"! to I jem. Po referatu o dosedanjem delovanju, ki je bil odobren in po zelo razgibani in plodni razpravi so bili izvoljeni: predsednik iDDr.Františck B I a h a, namestnik Ladislav Kopriva,odborniki Jos-f Brym, August in Horvat,!', ustav Ki i want, Jan Kvototj, Jundrich Li ska,!!osi» slav ajor, Josef Plojhar,Rob.,rt Toscani,Alois U.lman i--, iloš Vitek.-Sestanek jc bil zaključen s petjem narodne himne.
v	■	.	.v . ^ .
Opzinfekcija - Ovih dana vcsc spcci j a l isti amcricke voisko desinfokciju odn, dosinsckciju r< a upravo aworicki način. Hi I j j d c pri tvoren i ka prolazo ponc-d aparata i odlazo desinfokovan i.Aparatura sc sastoji iz jednog motora i 8 creva,
v	v	v v	vi	i	i
na kraju kojih nalazo se strealjko. Oepedi.kulacija scvrsi na taj način, sto sc bela prasinn strca za vrat,u ru.u-vo,na prsa i u gacc. U jodnem času morucno jc desinfekovati oko 500 ljudi na svih osam strca I j k i.. Speci jal isti garantu] u da su vaši kao i jajca za par m'yiuta ¡rtvi. Tako su porod zd-ravih blokova,,dosinfekovani i neki od izoliranih blokova, Potrebno jc skrenuti paznju svima onima, f;oj1 jos nisu bili na desinfekcij i, da to odmah ucine. To jc u nasom Vlastitom interesu a od i spravno desinfekcije ce da zavisi i trajanje nase karantene i ovi si- nas odlazik kufci, a do ccga jo, verujemo, svima nama mnoho stalo, prihodnja številka "Oahavskcga Fflrocevalca" izide v ponedeljek ob 19.30,-
---— --£0Vhfj5!;| ,-^rojj- | "o^BOR - Urednik Ludvik jffiZEL____________________________