Št. 8 (1387) NOVO MESTO,
Leto XXVIII četrtek,
19. februarja 1976
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Janžič na Jasnici
Osnovne organizacije Z K morajo biti samostojne, zagotavljati morajo enakost, probleme obravnavati celovito in	spodbujati	boj
mnenj
Namestnik predsednika CK ZKS Vlado Janžič se je 11. fe-bruaija pogovaijal na Jasnici pri Kočevju s slušatelji dvomesečnega političnega tečaja. Razgovora so se udeležili tudi nekateri vodje družbenopolitičnih organizacij iz občin Kočevje in Ribnica.
Vlado Janžič je spregovoril predvsem o vlogah in nalogah ZK danes in še posebej o osnovnih organizacijah. Pri tem je poudaril, da so 00 ZK dolžne zagotoviti enotnost ZKJ in enotnost njene akcije. Povsem razumljivo je, da pomeni enotnost tudi boj proti ozkim, osebnim, skupinskim, podjetniškim ali lokalističnim interesom, ki niso v skladu z osnovno linijo ZKJ.
Nadalje je menil, da morajo biti osnovne organizacije Čimbolj samostojne in samoiniciativne. To pomeni, da morajo biti sposobne dati marksistično oceno pojavov in razpoloženja sredine, kjer delajo, in najti rešitve, pa tudi sprejemati ustrezne sklepe in programe ter jih uresničevati. Napačno je, če 00 dela le na osnovi ..napotkov" vodilnih. Napačno bi bilo tudi, da bi 00 čakale le na navodila višjih organov in delale le na njihovi osnovi OO morajo zadeve obravnavati tudi celovito. V 00 se morajo bolj uveljaviti boj mnenj, kritika, samokritika, polemičnost in demokratični odnosi pri sprejemanju sklepov. Seveda pa je treba sprejete sklepe in programe tudi dosledno in disciplinirano izpolnjevati
Nadalje je tovariš Janžič opozoril, da še danes marsikje delamo, kot da sploh še nimamo nove ustave, da teoretično in idejno politično uspo-
sabljanje komunistov še šepa, da so dstva javnega obveščanja še premalo vključena v idejnopolitično
izobraževanje itd. Spregovoril je še o nekaterih drugih zadevah in odgovarjal na vprašanja tečajnikov.
J. PRIMC
Devet cvičkov nad cvički
Pokušina in še kaj več bc od 18. do 21. marca v ho telu Kandija
V soboto in nedeljo jt 10-članska ekipa enologov pod vodstvom Mirana Veseliča, pro fesoija vinarstva na ljubljanski biotehnični fakulteti, v hotelu Gami na Otočcu ocenila natančno 100 vzorcev cvička.
Kot smo že pisali, cvički oziroma njihovi pridelovalci tekmujejo za naziv najboljšega v okviru tradicionalnega ..Tedna dolenjskega cvičkaki bo od 18. do 21. marca v prostorih novomeškega hotela Kandija. Za 9 od stotih poslanih vzorcev najbolj priljubljene in znam dolenjske kapljice je žirija menila da zaslužijo nadimek vrhunskegE vina, naziv odličnega si je priborile
Ing. Jana Pintar, vodja laboratorija za vina pri Kmetijskem inštitutu Slovenije, med pokušino enega od stotih cvičkov, ki so letos tekmovali za naziv najboljšega med dobrimi.
24 cvičkov, prav dobrih je bilo 22, dobrih 15, primernih 11, manj primernih pa 19. Vse ocenjene vzorce bodo lahko ljubitelji „lastnoustno“ poizkusili na degustaciji.
Prireditelji cvičkovega tedna obljubljajo, da bo ta pomembni dogodek v pravem dolenjskem hramu, ki ga bodo nalašč v te namene postavili na dvorišču hotela Kandija v Novem mestu. Domačih klobas, kmečkega kruha, pečenih odojkov in ostalih dobrot ne bo treba prinesti s seboj.
JUTRI NA SODIŠČU
Društvo pravnikov v Novem mestu organizira v petek, 20. februarja, ob 12. uri v prostorih okrožnega sodišča v Novem mestu predavanje ,,Urejanje delovnih razmerij s splošnimi samoupravnimi akti“. Predaval bo dr. Rudi Kyovsky, profesor pravne fakultete v Ljubljani. Vabljeni so člani društva, pravniki s končanim prvostopenjskim študijem, sodniki sodišč združenega dela in odgovorni, ki v delovnih organizacijah pripravljajo osnutke samoupravnih aktov.
POSAVJE OŽIVLJA ZGODOVINO
V Brežicah sc je v torek sestala komisija za preučevanje zgodovinskem delavskega gibanja pri medobčinskem svetu, ki jo je dosedaj vodil Franc Dragan iz Krškega. Na seji so najprej razpravljali o zbranem gradivu, nato pa o vsebinski, časovni in prostorski razvrstitvi ter proučevanju in zbiranju gradiva za zgodovino delavskega gibanja, komunistične partije in narodnoosvobodilnega boja v tem delu Slovenije. Sklenili so poživiti prizadevanja po občinah, kjer naj bi se lotila naloge že obstoječa komisija pri Zvezi borcev. V akcijo naj bi se vključili tudi komiteji občinskih konferenc ZK. Treba je namreč pohiteti in zlasti za obdobje NO V izkoristiti čas, dokler udeleženci in priče tedanjih dogodkov še živijo.
Do konca tedna bo prevladovalo suho in nekoliko hladnejše vreme.
Dolenjsko zdravstvo naposled združeno!
V torek dopoldne so v novomeški bolnišnici podpisali samoupravni sporazum o združitvi sedmih zdravstvenih delovnih organizacij v SOZD Zdravstveni center Novo mesto. Te slovesnosti so se poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iz dolenjske regije udeležili tudi gostje iz Ljubljane, med drugim predsednik republiškega komiteja za zdravstvo dr. Anton Fazarinc, direktor
PRESENETLJIV USPEH REFERENDUMA
Nedeljski referendum v Leskovcu je potrdil iskreno željo prebivalcev po novi šoli. Od 2980 volilnih upravičencev je bilo opravičeno odsotnih 239 (zdomci, vojaki). Od preostalih 2741 volilcev jih je prišlo volit 2649 ali 96,64 odstotka. Za samoprispevek jih je glasovalo 2428, proti so se izrekli 204, 17 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Večino volišč je zaključilo glasovanje že dopoldne, v Gorici in Selcih pa so končali ob 9. uri.
Odličen izid referenduma je gotovo rezultat dobre politične priprave, predvsem prizadevnosti šolske delovne skupnosti, krajevne konference in vaških odborov SZDL.
ljubljanskega Kliničnega centra Zdravko Krvina in drugi.
O potrebah, ki so narekovale tako sestavljeno zdravstveno organizacijo, ter o prehojeni poti. ki seje končala s podpisom samoupravnega sporazuma, je spregovoril dr. l-ranc Huebscher. predsednik komisije za zdravstvo pri medobčinskem svetu Zveze komunistov za Dolenjsko. Med drugim je navedel, da sc v Zdravstveni center združujejo delovne organizacije z več kot 1.000 zaposlenimi in na območju z okoli 120.000 prebivalci.
Dr. Anton Fazarinc je dejal, da so Dolenjci četrti v Sloveniji, ki dobivajo na novo organizirano zdravstvo. Pred njimi so združitve zdravstvenih organizacij opravili že v Ptuju, Murski Soboti in Celju. Hkrati je menil, da je današnja zakonodaja taka, da omogoča še nadaljnje povezovanje zdravstvenih dejavnosti.
Podpis za sedem združenih zdravstvenih organizacij. (Foto: Zoran)
Zakaj tridnevna prekinitev dela?
V Kovinski galanteriji na Bizeljskem že dva meseca brez plač — Skoraj vsa zaloga lanskih izdelkov čaka na kupce, ki jih ni — Delavci so prikrajšani za regres in celo za otroške dodatke — Lepim besedam ne verjamejo več
Delavci Kovinske galanterije na Bizeljskem se minuli teden iz protesta nad neurejenimi razmerami tri dni niso pritaknili nobenega dela. Spet so za dva meseca v zaostanku s plačami, to pa je tudi prililo olje na ogenj vsesplošnega nezadovoljstva v kolektivu.
Kovinska galanterija zaposluje 31 delavcev in je zdaj enota TOZD Termotehna v okviru OZD Kooperativa Garešnica. Težave spremljajo enoto že precej časa, do obetajoče-
Pod geslom: „Naši izgnanci”
Občinska Zveza prijateljev mladine v Krškem si je ponovno naložila veliko breme, saj je prevzela organizacijo pomembnega srečanja slovenskih pioniijev zgodovinarjev in likovnikov, ki se bodo zbrali 24. in 25. aprila v Brestanici
To leto poteka namreč 35 let od tistega mračnega obdobja, ko je nemški okupator v svoji raznarodovalni in nacistični politiki hotel zbrisati slovenski narod tudi z izganjanjem z rodne grude. Republiška Zveza prijateljev mladine in Zavod za šolstvo sta zato za moto srečanja izbrala geslo „Naši izgnanci". S to akcijo naj bi ponovno prispevali po-
memticn delež k poznavanju zgodovine NOB.
Prireditelj srečanja jc ob zaključku prijavnega roka prejel že 44 pri-glasnic, kar je v primerjavi s podobnimi srečanji v preteklih letih svojevrsten rekord. Prav zato se bodo v Krškem potrudili, da bodo vsi udeleženci odnesli iz dvodnevnega bivanja in dela kar najboljše vtise. K sodelovanju bodo povabili tudi predstavnike pionirjev vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Sicer pa so v program srečanja vključili še filatelistično razstavo ter razstavo pionirjev foto-amaterjev ki naj bi pokazali svoje posnetke spomenikov m obeležij NOB, kakor tudi kviz tekmovanje z naslovom ^Spoznavajmo zgodovino izgnanstva". £ ŠEBEK
ga izboljšanja pa med tem ni prišlo, ker je zabredla vanje celotna Gareir nica. Na vprašanje, zakaj so se zaposleni na Bizeljskem ponovno odločili za prekinitev dela, so dajali takale pojasnila:
NIKOLA KRKAC: „Strajkamo zato, ker ne vidimo drugega izhoda. Še vedno čakamo na decembrsko in januarsko plačo. To se ni zgodilo
prvič, saj smo bili lani celo tri mesece brez osebnih dohodkov. Delo smo prekinili tudi zato, ker nimamo nobenega plana in ker je delavnica vsa zatrpana z neprodanimi zalogami naših izdelkov.
BARIČA POSTRŽIN: „Nihče v podjetju se ne zanima, v kakšnih razmerah delamo, z očitki nam pa nikoli ne prizanašajo. Delavci menda nismo sami krivi, če ni nobenega načrta in če se prodaja izdelkov nikamor ne premakne. Lani aprila je
Občina Črnomelj praznuje
Danes praznuje občina Črnomelj svoj praznik v spomin na 19. februar 1944, ko je v tem belokranjskem mestu zasedal prvi redni slovenski parlament — Slovenski narodnoosvobodilni svet.
Prireditve ob občinskem prazniku so se začele včeraj, ko so novosprejetih članom Zveze komunistov podelili izkaznice, najzaslužnejšim občanom pa odlikovanja predsednika republike. Včeraj je bila v kulturnem domu slavnostna akademija, za katero so program pripravili gostje iz pobratene občine Duga Resa na Hrvaškem.
Danes je delovna seja vseh zborov občinske skupščine, ob 11. uri pa slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine in izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij občine Črnomelj.
Franc Jevnikar, predsednik medzadružnega sveta za Dolenjsko, je podelil pokal zmagoviti ekipi KZ Novo mesto v sestavi Anton Dragman, Ivica Murgelj in Božo Judež (od leve proti desni). Poleg drugih praktičnih nagrad so dobili tudi 500 kg umetnega gnojila, darilo zastopstva INE za Slovenijo. (Foto: Železnik)
Vedo, kaj potrebuje zemlja
Na kvizu „Kaj veš o kmetijstvu" zmagali Novomeščani
Na letošnjem kvizu mladih zadružnikov „Kaj veš o kmetijstvu" v soboto v Trebnjem je zmagala ekipa ZK Novo mesto pred Agrario Brežice, Kmetijskim šolskim centrom Grm, aktivom mladih zadružnikov iz
Straže, Kmetijsko zadrugo Trebnje, Agrokombinatom Krško in Kmetijsko zadrugo Metlika. Svojega zastopstva tokrat ni poslal Črnomelj. Kot že vsa tri leta doslej je izostala tudi Sevnica.
Dvorana trebanjskega prosvetnega doma je bila polna mladih obrazov, zagretih za kmetijstvo, predvsem pa za kar najboljši uspeh svoje ekipe. Aktivi mladih zadružnikov, organizirani v osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine, so se
pomerili v odgovorih, razdeljenih v tri težavnostne stopnje. Novost tokratnega že tretjega tekmovanja te
NA ZASNEŽENI LISCI. Planinsko društvo iz Sevnice je na Lisci organiziralo štiridnevni smučarski tečaj. Tečaja seje udeležilo 44 mladih smučatjev. (Foto: Franc Pavkovič)
vrste je bila tema o koruzi. Ekipo je ocenjevala komisija kmetijskih strokovnjakov slovenskega Kmetijskega zavoda v sestavi inž. Andreja Cankarja, inž. Jožeta Lužovca in inž. Viktorja Marinca ter Jožeta Dularja od Kmetijskega inštituta.
Do tretje težavnostne stopnje je bil boj med ekipami precej izenačen. Zmagovalec je bil znan šele po štirih dodatnih vprašanjih po tretji težavnostni stopnji Mladi zadružniki KZ Novo mesto bodo tako marca zastopali Dolenjsko na republiškem tekmovanju v Murski Soboti.
Kmetijski strokovnjaki, ki so spremljali podobno lansko tekmovanje v Brežicah, so opazili napredek v boljši pripravljenosti ekip.
A. 2.
Odšel je mislec, dosleden marksist
,,Prehodil je pot pravega revolucionarja. Vedel je, da ni dovolj biti samo hraber in požrtvovalen borec. Komunistična partija je zahtevala od njega veliko več: da se oboroži z znanjem in to znanje prenaša na tovariše in soborce."
Tako se je Josip Vrhovec prejšnji teden v imenu predsednika Tita, CK ZKJ, zvezne skupščine, zvezne konference SZDL in v svojem imenu poslovil od Borisa Ziherla, ki je sredi ustvarjalnega dela, načrtov in nalog v b6. letu umrl v Ljubljani. Z njegovim odhodom je zazevala praznina na vseh področjih, kjer je deloval. Teh pa ni bilo malo.
Ob smrti je bil Boris Ziherl član sveta federacije, član CK ZKJ, podpredsednik SAZU in redni profesor na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Vse življenje je bil dosleden marksist in neutruden borec za interese delovnega človeka.
Rodil se je v Trstu, in v Ljubljani leta 1941 diplomiral na pravni fakulteti. Leta 1929 so ga sprejeli v SKOJ, leto kasneje pa v KPJ. Bil je tudi član pokrajinskega komi ;ja KPJ za Slovenijo. Od leta 1933 je bil štiri leta politični zapornik v Sremski Mitroviči
Med NOB je nekaj časa deloval kot ilegalec v Ljubljani, potem pa na osvobojenem ozemlju. Med drugim je na Rogu vodil partijsko politično šolo. Po osvoboditvi je imel odgovorne partijske in državne funkcije. Bil je tudi predstavnik CK KPJ pri CK VKP(b) v Moskvi
Boris Ziherl, marksistični mislec, je zapustil obsežno teoretično delo, ki je zraslo v boju proti liberalistični reviziji in dogmatskemu izkrivljanju marksizma.
tedenski
mozaik
Združene države Amerike najbrž v vsej svoji zgodovini še niso imele tako dramatičnega sodnega procesa kot je ta, ki se je začel v Kaliforniji in na katerem je na zatožni klopi hčerka znanega založnika Patricia Hearst. Novinarji se dobesedno bojujejo za sedeže v dvorani in v deželi ni časopisa, ki ne bi o procesu podrobno poročal na prvi strani. Obramba, ki jo vodi najbolj uspešen ameriški odvetnik, 42-letni Lee F. Bailey, si bo predvsem prizadevala dokazati, da je bila Hearstova (obtožena sodelovanja v oboroženem vlomu v banko in drugih dejanj) prisiljena sodelovati s člani Simbionistične osvobodilne armade proti svoji volji . .. negotov konec.. .
Kaj pa bi storili, če bi, denimo, nenadoma dobili v roke prtljago šefa CIA? To je vprašanje, ki ga zna pojasniti Barry Goldwater. Možakar je namreč po prihodu v Los Angeles na letališču prijel za kovček in z njim odšel proti izhodu ter domov. Šele doma je presenečen spoznal, da ima pravzaprav kovček nekega drugega potnika in ta-potnik (ki pa je vzel njegov kovček - imela sta namreč popolnoma enaka) ni bil nihče drug kot George Bush, novi direktor Centralne obveščevalne agencije. Posledice? Nikakršnih - razen obojestranskega opravičila . .. najbrž v kovčku ni bilo nobenih skrivnosti...
Bolj skrivnostno je bilo v Zvezni republiki Nemčiji, kjer so se strokovnjaki za propagando, ki delajo za opozicijsko krščansko demokratsko partijo, znašli pred dilemo ali naj objavijo svoj predvolilni slogan ali ne. Geslo, ki so ga sestavili po velikem trudu, se glasi: ,JVaš Helmut je najboljši. “ Toda ko so izvedli anketo med prebivalci, so presenečeni ugotovili, da je kar 46 odstotkov vprašanih povezalo geslo s kanclerjem Helmutom Schmidtom (ki je seveda nasprotnik krščanskih demokratov), 4 odstotki so mislili, da gre za zveznega kapetana nogometne reprezentance Helmuta Schoena in samo 10 odstotkov je pravilno sklepalo,-da gre za vodjo krščanskih demokratov Helmuta Kohla, kateremu je bUo namenjeno ... slab izbor...
Bistvo in črka zakona
Kmetje zahtevajo jasnejši lovski zakon, da ne bo slepomišenja in izvijanja glede odškodnine
Med razpravami o vsebini in besedilu novega zakona o lovu, ki naj bi bil kmalu sprejet, prihaja do težko razumljivih nesporazumov. Z bistvom zakona se strinjajo tako kmetovalci kot lovci. Ko gre za posamezne besede ali stavke, ki naj bi jih spremenili tako, da bi btilj jasno in natančno povedali bistvene stvari, pa lovcem ne zmanjka razlag, da bo najbolje, če ne bodo spremenili
nič.
Znano je, da nekateri ljudje radi iščejo v zakonih luknje. Vztrajajo pri črki zakona, ne pri bistvu, ki so ga imeli pred očmi sestavljalci in predlagatelji. Zato se njegovo uresničevanje včasih precej razlikuje od namena, kateremu naj bi služil. Tega se kmetovalci najbolj bojijo tudi pri zakonu o lovu.
Če lovci imajo pošten namen in čisto vest, pravijo kmetovalci, zakaj nasprotujejo natančnejšim določilom npr. kakšen je krajevno ustrezen način zavarovanja kmetijskih pridelkov, nasadov in podobnega. Pri
TELEGRAMI PRAGA - Avstrijski kancler Bruno Kreisky je prispel na dvodnevni uradni obisk na Češkoslovaško. To je prvič poletu 1918, to je poraz-padu stare avstroogrske monarhije, da je avstrijski kancler uradno obiskal Prago.
LONDON - Veliko Britanijo je zajela prava epidemija gripe. Računajo, da je v državi okoli milijon obolelih za to boleznijo. Gripa je na otoku krepko posegla, posebno med starejšimi ljudmi. Trdijo, da je za to boleznijo v zadnjem tednu umrlo že 150 ljudi.
površnem določilu se radi izgovarjajo, da zemljišče ni bilo ustrezno zavarovano. Tako se ne godi le kmetom, ampak tudi družbenim posestvom.
Sadjarji kmetijske organizacije na Gorenjskem so po razsodbi sodišča zgubili pravico do odškodnine — kmetijski inšpektor je ocenil škodo na sadnih drevescih na več kot 11.000 din — z obrazložitvijo, da sadovnjaka niso zavarovali z ustrezno ograjo. Ogradili so ga s poldrugi meter visoko žično mrežo, ki pa bi baje morala segati še 30 cm globoko v zemljo. Ko so ograjo toliko poglobili, so jim zajci spet skopali rove pod njo. Po prejšnji razlagi sodišča potem tudi ta ograja ni več ustrezna. Zato zahtevajo, naj bi bilo v zakonu natančno zapisano, kakšna mora biti ograja, sicer se jim lahko zgodi, da bodo vsako škodo naprtili njim, češ da ograja ne ustreza.
Zakaj bi tako določilo v zakonu motilo poštene lovce? Nekateri pravijo, da krajevne razmere niso povsod enake. Pa naj določijo drugače, vendar
® ‘M' - ^,	*	ilS
BARCELONA — Medtem ko se v Španiji nadaljujejo stavke in skušajo podtalne opozicijske sile pospešiti proces demokratizacije, ki se je komaj začel in se nadaljuje izredno previdno, pa je kralj Juan Carlos prišel na prvi uradni obisk v Barcelono odkar je prišel na prestol. Na sliki: kralj in kraljica (desno) med pozdravnim govorom v barcelonski mestni hiši. (Telefoto: UPI)
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
%
brez lukenj za izgovore, ko bi bilo treba poravnati škodo.
Lovci razlagajo, da bo po novem zakonu moč precej stvari urejati z dogovarjanjem med njimi in kmetovalci. To se lepo sliši — a če se ne bodo sporazumeli? Dogovarjanje o razvoju živinoreje v vsej državi se vleče že več kot dve leti v škodo živinorejcev. Tudi pri lovstvu bo zavlačevanje škodovalo kmetovalcem. Na boljšem ne bodo niti takrat, če bodo preveč popustljivi pred lovci, ki se jim ne bo mudilo zaradi lastnih koristi. Zato jim niso po volji spremembe v besedilu.
Kmetovalce ne moti bistvo zakona, naj bo gojitev divjadi usklajena z načrtovanim razvojem kmetijstva, torej da bo zaščiteno tudi ono. Bojijo se le, da nekatere občinske skupščine ne bi upoštevale dovolj tega določila, ker bi bile bolj naklonjene lovcem. Še bolj se bojijo, da bi se lovci pravdali za črko zakona in tako dokazovali svoj prav tudi občinskim skupščinam. Zato naj bi bil zakon o lovu tako jasen, da ne bi potreboval posebnih razlag.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Minulo soboto seje v Kragujevcu začelo demonstracij, po katerih se srečanja tudi delkov in storitev — še kar naprej večajo tradicionalno srečanje jugoslovanskih samo- imenuje — so delegati „Rdečega prapora" navkljub dogovorjenim okvirom, zatojeZIS upravljavcev „Rdeči prapor“ — letos že poslali predsedniku Titu pozdravno brzo- izjavil, da bo sprejemal in predlagal vse osmo — na katerem je več kot tisoč dele- javko in mu podelili jubilejno listino v znak nujno potrebne ukrepe, ki naj bi zagotovili ------ !----«-----u':l'	-•—;-------------------------------------------—	i~——* — omejitev rasti cen v skladu s sprejeto in za-
gatov iz vseh republik in pokrajin (iz Slove- priznanja kot največjemu borcu za razvoj na nije jih je bilo navzočih 43) ter še 250 po- šega samoupravljanja, vabljenih gostov v tridnevni razpravi izme- V minulem tednu nas je spet pretresla njalo izkušnje in mnenja glede uresničevanje smrt enega naših znanih revolucionarjev: v delegatskega sistema v praksi. Takšna je bila Ljubljani je v 66. letu starosti nenadoma namreč osrednja tema letošnjega srečanja umrl Boris Ziherl, naš ugledni družbenopoli-samoupravljavcev - kijih je prvi dan v uvod- tični delavec in predvojni komunist, čigar nem govoru pozdravil predsednik ZK ZK delo je bilo - kot je v spominskem govoru Makedonije ter je nato imel tudi glavni refe- poudaril predsednik CK ZKS f ranče Popit -rat na srečanju, referat o uresničevanju dele- skoraj pol stoletja najtesneje povezano z de-
gatskega sistema.
Delegatski sistem ni več samo nekakšna vizija oziroma novost v naši politični opredelitvi, v našem družbenem razvoju, je poudaril Čemerski. To je že sedanja in prihodnja resničnostne že sestavni del naših socialističnih proizvajalnih odnosov. Uresničevanje vseh ciljev delegatskega sistema in njegovo uveljavljanje v praksi postaja ena najpomembnejših nalog vseh organiziranih socialističnih sil. Naprednost in učinkovitost delegatskega sistema merimo s stališča razrednega boja
lovanjem komunistične organizacije v Slove-
Delegatski sistem v praksi
črtano politiko iz letošnje razvojne resolucije.
Ob tem je ZIS tudi ugotovil, da v mnogih delovnih organizacijah in SIS zamujajo s pripravami na prehod v novi obračunski sistem dohodka in sistem zagotavljanja plačil med porabniki družbenih sredstev. Kot je znano, bo z letošnjim aprilom začel veljati precej ostrejši sistem plačevanja medsebojnih denarnih obveznosti — priprava za to je bila tudi nedavno izvedena multilateralna kompenzacija (večstranska medsebojna poravnava) dolžnikov in upnikov po vsej državi.
ZIS je opozoril na znano dejstvo, da bodo po novem sistemu mnoge delovne organizacije, ki so poslovale doslej z izgubo in nimajo ustreznih obratnih sredstev, zašle v težaven položaj, kar se bo odražalo celo na izplačevanje OD njihovih zaposlenih. Zato ZIS poudarja, da je v takšnih organizacijah pujno čimprej sestaviti in uresničiti ustrezne sanacijske programe.
Samo na Kratko omenimo, daje prejšnji četrtek republiški izvršni svet med drugim pregledal, kako
delavcev po tem, koliko ta sistem omogoča, ni ji in Jugoslaviji. Marksističnega misleca Bo-
da obči interesi združenega dela dobijo v jjsa Ziheria je na zadnjo pot pospremila ve- ^ UU11,N1 liriolll	llltu Vi,„6,lll F,V61W„.
razvoju socialističnih proizvajalnih odnosov iika množica ljudi, ob njegovem grobu na potekajo^ priprave za skienitcv6 družbenega dogo-
vodilno vlogo - da se ti interesi neposredno................. *	■	•	*	    --	—*>
izražajo in uresničujejo.
Delegati srečanja samoupravljavcev so delo strnili v več komisij - na njih so prebrali vrsto koreferatov in poročil o uresničevanju delegatskega sistema. Posebno zanima-
i jih )ZD.
slovanskega družbenopolitičnega življenja, besedila občinskih družbenih dogovorov in
Zvezni izvršni svet je prejšnji teden — v skupno s programi SIS dati v razprave v TO;
petek — precejšen del svoje seje posvetil Podpis republiškega družbenega dogovora bo ob
vnrašaniem cen in bitki z inflaciio Ocenieno soglasju udeležencev že 27. februarja, podpisi ob-vprasanjem cen in diuci z miiacijo. učenjem) kih dušenih dogovorov pa morajo biti oprav-
nje med delegati je bilo kajpak za vprašanja je bilo, da se nam je nekako že posrečilo yeni do 10. marca.   Anrot/ni TfV/n   u;i.. u ♦n L■/>	i l»i „ _
prapora1* na plenarnem zasedanju sprejeli začetku letošnjega leta pa že občutno
uresničevanja delegatstva na ravni TOZD. zajeziti najhujšo inflacijo, saj je bila le-ta ko- ’ in še kratka, a pomembna vest iz tujine, ki pa se Zadnji dan so delegati letošnjega „Rdečega nec lanskega decembra še 17,5-odstotna, v neposredno nanaša na Jugoslavijo: Na sedežu 3	■	-	■	 •-'<	-	-	■	•	-	•	-	evropske	gospodarske	skupnosti	so	uradno	sporo-
čili sklep o začetku finančnega sodelovanja med
o tem sklepu ianki in bo poslej lahko od nje dobivala posojila za projekte skupnega pomena in pod pogoji, ki veljajo za ostale dežele članice EGS.
tradicionalno sporočilo samoupravljavcev s manjša (15,6-odstotna), kar je še posebno EGS in SFRJ. Jugoslavija se bo po tega srečanja.	razveseljivo, če upoštevamo, da je bila sredi lahko pridružila evropski inflacijski ba
7..............x—*-----------------------«	lanskega leta kar 30-odstotna.	d“!
Z osmega srečanja samoupravljavcev v Kragujevcu — ki je imelo letos obeležje sto- Opozarjeno pa je bilo, da se nekatere cene letnega jubileja prvih tamkajšnjih delavskih _ posebno cene nekaterih industrijskih ir-
tedenski zunanjepolitični pregled
Pariz je prva postaja predsednika zveznega izvršnega sveta Djemala Bijediča na njegovi turneji, med katero bo ta teden obiskal tudi Nizozemsko in Bel-
šega konzula tudi v prsa in ne samo v hrbet kot je bilo to prvotno sporočeno v uradni izjavi zahodnonemških preiskovalnih organov, kar seveda terja še dodatna pojasnila ta- odgovore tudi v zvezi s samo preiskavo.
V vsakem primeru terjamo razjasnitev tega gnusnega zločina in ustrezno kazen za tiste,
g«JO.
Turneja predsednika zvezne vlade je eno izmed znamenj, ki opozarjajo, da se neuvrščena socialistična Jugoslavija izredno prizadevno vključuje tudi v dogajanja na evropski sceni in ne deluje zgolj na svojem „tradi-cionalnem“ področju tretjega sveta.
Jugoslavija in Francija sta tradicionalno prijateljski državi in to prijateljstvo seje utrjevalo v zadnjih dveh svetovnih vojnah tudi z bojem na isti strani. Toda tej zgodovinski osnovi ne sledijo tudi povsem ustrezni medsebojni odnosi - kar velja zlasti za gospodarsko področje.
Tu, v gospodarski menjavi in sodelovanju, ostajajo, slejkoprej ki so ga povzročili - hkrati pa še vedno velike praznine, ki jih ‘• J! bo treba napolniti, kar bo se-
Bijedičeva
turneja
veda terjalo dodatne napore. Obisk Djemala Bijediča v Parizu je eden izmed teh konkretnih poskusov razviti sodelovaje, za katerega je značilen predvsem precejšen jugoslovanski primanjkljaj v trgovinski menjavi.
Kar zadeva politične odnose, bi kazalo povedati naslednje: Jugoslavija kot neuvrščena, socialistična in samoupravna država ima v svetu seveda drugačen položaj kot Francya, vendar pa ju vendarle združujejo isti cilji - se pravi boj za mir ter sodelovanje med narodi. Opazna pa je tudi želja obeh strani, da bi (v čemer ima seveda Jugoslavija kot ena izmed ustanovnih članic neuvrščenih še izjemen položaj) se uveljavili tudi v tako imenovanem tretjem svetu.
Francoski predsednik Giscard d’Estaing bo obiskal Jugoslavijo in Bijedičevi pogovori v Parizu so zato v nekem smislu tudi priprava na to srečanje.
ŠE VEDNO PROTESTI
Zahodnonemška policija še vedno ni uspela razjasniti podlega umora jugoslovanskega konzula Zdovca, ki so ga medtem z vsemi častmi pokopali v domovini.
Ob tem beležijo časopisi še vedno proteste in odločne zahteve jugoslovanske ter dela svetovne javnosti, naj bi zahod-nonemške oblasti vendarle omogočile jugoslovanskim diplomatskim in drugim predstavnikom ter seveda tudi vsem, ki so v Zvezni republiki Nemčiji na začasnem delu, ustrezne, predvsem pa varne pogoje za nemoteno delo ter bivanje.
Ob tem se pojavljajo novice, da so nekateri streli zadeli na-
tudi odločne ukrepe zoper peščico tistih, ki še vedno počenjajo take zločine kljub zagotovilom ustreznih organov ZR Nemčije, da jim bodo naposled stopili na prste. Toda to se doslej še ni zgodilo.
KISSINGER
RIKI
V JUŽNI AME-
Državni sekretar za zunanje zadeve Henry Kissinger je začel svoje potovanje po Južni Ameriki, med katerim bo obiskal sedem držav.
To potovanje so že dolgo časa odlašali — menda zato, ker je bil Kissinger preveč zaseden.
Združene države Amerike imajo do južnoameriških držav posebne odnose, ki izvirajo kajpak predvsem iz zemljepisnega položaja in nekaterih zgodovinskih posebnosti.
Toda za Južno Ameriko že nekaj let velja, da se je celina začela politično (čeprav manj gospodarsko) prebujati in teija svoj samostojen in neodvisen položaj v svetu.
Kissinger ne bo mogel mimo tega in vprašanje je, koliko bo uspel s svojo nalogo, ki so jo v VVashingtonu v grobem označili takole: vrnitev vpliva Združenih držav Amerike na nekoč tradicionalno njihova področja.
Izredno težko pa je verjeti, da bo v tem uspel — celo samo delno.
TELEGRAMI
TRST - Na tržaškem porotnem sodišču se je začel proces, na katerem prvič v zgodovini povojne Italije sodijo za nacistične zločine. Pravzaprav se obtožnica omejuje samo na zločine, storjene v Rižarni. Omejena je tudi le na nekatere zločine, krivce in sokrivce - pač na tista dejanja, ki jih je bilo mogoče neizpodbitno dokazati.
Sejmišča
Klub kot dramilo
Kmetijski nasveti
BOLJŠA DISCIPLINA, BOLJŠI OSEBNI DOHODEK
V Donitu v Sodražici je disciplina bistveno boljša, odkar imajo okoli podjetja žično ograjo. Zamude in izostanki so se zelo zmanjšali, saj ne sme med delovnim časom nihče iz podjetja brez posebne dovolilnice. Prej so delavci redno hodili med malico v Sodražico, nato zamujali na delo ali celo pili v gostilnah. Delovni čas zdaj izkoriščajo le za delo, čas odmora pa za malico in počitek, ne pa za tekanje okoli. Zaradi vsega tega narede več, posledica tega pa so tudi boljši osebni dohodki. Tako so kljub zaostreni disciplini člani delovnega kolektiva bolj zadovoljni.
V	Sevnici slednjič gradijo tudi novo pošto. Je zadnja v programu modernizacije pošt v občinskih središčih. Sedanji prostori v starem delu mesta so že popolnoma neustrezni. Na sliki: gradbinci Betona - Zasavje minuli teden med postavljanjem gradbenega la,rjava. (Foto: Železnik).
V	klubu delegatov v Ljubljani so preteklo sredo osemnajstim družbenim delavcem slovesno podelili zlate značke Zveze prijateljev mladine. To visoko priznanje, ki ga vsako leto podeljuje 10 ZPMS je prejel 'tudi Franc Šali iz Straže, sicer član IK predsedstva CK ZKS.
RIKO Ribnica je pripravil pretekli petek demonstracijo svojih izdelkov in razgovor s kupci iz vse države. Razen kmetijskih strojev in naprav so pritegnile še posebno pozornost stiskalnice za železo (na fotografiji) in papir, ki jih v Jugoslaviji izdeluje le RIKO. (Foto: J. Primc)
Novomeški Pionir nadaljuje gradnjo nadvoza nad železniško progo v Krškem, ld bo povezal most in cesto po najkrajši poti in se obenem izognil večno spuščenim zapornicam. Zaporno plast asfalta bodo položili, ko bo dopuščalo vreme, in potlej fotografij čakajočih ne bo več ...
polževo počasno, saj je od nekaj tisoč organizacij združenega dela v Sloveniji do 11. februarja sporazume podpisalo komaj 244, čeprav je rok že potekel.
V delovnih organizacijah na Dolenjskem, podobno pa tudi drilgje, modrujejo približno takole: zakaj
redno jV
zapisat* •••
Ljudje, ki so jih sindikati v podjetjih novomeške občine imenovali za organizatorje kulturnega življenja, naj bi ne bili zgolj razpečevalci vstopnic za prireditve in obvestil o tem, kaj pripravlja in s čim lahko postreže kulturna centrala, ampak naj bi v nekem smislu postali sooblikovalci kulturne politike v delovnih organizacijah in kot taki soodgovorni za dvig kulturne ravni in zavesti delavcev, zlasti pa naj bi postali najbolj goreči nosilci tiste znane misli, da človek ne more živeti samo od kruha.
iz lastnega žepa in iz blagajn kmetijskih organizacij bomo pomagali dograditi našo najvišjo kmetijsko izobraževalno ustanovo - biotehniško fakulteto v Ljubljani. Bogatejšim strokam navkljub - celo morda.
Pod Rožnikom tja proti ljubljanskemu živalskemu vrtu stojijo že drugo desetletje nedograjena poslopja. Sedanji gradbeni skelet naj bi postal nova biotehniška fakulteta s potrebnimi kabineti, laboratoriji, polji v neposredni bližini - česar vsega stara stavba na Krekovem trgu nima. Vendar se za dograditev doslej ni našel pptrebni denar iri vse je kazalo, da bo tako še dolgo ostalo.
Ko so kmetijci pretresali predlog, po katerem naj bi sami prispevali 8 milijonov dinarjev, je bilo mogoče slišati večkrat ponovljen očitek: zakaj samo mi, zakaj prav za kmetijstvo zmanjka denarja, zakaj, denimo, ekonomistom ali pravnikom (ki jim, povprečno vzeto, v naši družbi gre bolje) ni treba iz lastnega žepa graditi njihove visoke šole. Vendar jc zmagalo mnenje, da pomisleki, četudi morda upravičeni, ne bodo prinesli prav ničesar in da je več vredno začeti zbiralno akcijo.
Do sredine januarja so zbrali nad 600.000 dinarjev darilnih bonov ali skoraj 8 odstotkov predvidene vsote. Začetni uspeh je. Pričakujejo, da bodo prvim zgledom sledili tudi drugi. KZ Metlika je bila med prvimi, tako rekoč prva, ki je v celoti izpolnila sprejeto obveznost -čeravno ne bogata; zavedajo se namreč, da je v znanju v resnici največja moč. Na vrsti so drugi, da ji sledijo, zakaj zadnji marec, ki naj bi prinesel konec zbiralne akcije, sc naglo bliža. Večina potrebnega denarja še manjka.
M. L.
Najnovejše o rastlinskih boleznih in škodljivcih
Sovražniki številka ena (111.3
KROMPIR. Spet nalašč zanemarimo druge bolezni in škodljivce in se posvetimo najnevarnejšemu: plevelom, krompirjevi plesni (fitoftori) in koloradskemu hrošču. Lanska neprecenljiva škoda, ki je povzročila manjši pridelek in zvečane cene krompirja, je vnovič pokazala, kako nemočni smo še lahko.
Plevela se poljedelec še vedno najbolje ubrani, če po saditvi, vendar pred vznikom krompirja, poškropi hektar njive z raztopino 3 kg gesaearda. Uspeh je tem boljši, čim bolj proti vzniku pomika čas škropljenja. Dober uspeh se doseže tudi z uporabo patorana (4 kg/ha) ali gramoksona, ki učinkuje, četudi je njiva že porasla.
Prav tako je mogoče učinkovito škropiti s sencorom, celo tedaj, ko je krompir že zunaj, vendar se njegovi listi še niso razširili. Sencorja, ki deluje tudi proti travam in je zato boljši, je treba uporabiti do 1 kg na hektar. Travnate^ plevele v krompirju je mogoče zatreti tudi z 1 kg simazina. Škropiti je treba po zadnjem osipanju, sicer ne bo deloval.
Najnovejše izkušnje kažejo, da se s škropljenjem proti krom-piijevi plesni mudi takoj, ko je v nasadu opažen prvi madež, značilen za bolezen. Na voljo je več škropiv: antracol, cupra-blau, bakreno apno, maneb, delan. Kot najboljši pripravek seje izkazal brestan 60, ki je zelo strupeno kositrno sredstvo, za katero je treba na občini dobiti dovoljenje za nakup. Zelo dobro se je obnesel tudi pripravek brestan conc.
Preostane še koloradski hrošč. Trenutno jc najboljši pripravek zlatica despirol. Le s tem je mogoče zatreti koloradarja tako, da samo enkrat škropimo. Pri vseh drugih pripravkih je treba dvakrat ali pa še večkrat na njivo. Vredno si jc tudi zapomniti: proti koloradskemu hrošču bo škropljenje najbolj uspešno v času, ko ie večina ličink v drugem Stadiju razvoja.
Inž. M. L.
j.
Sestra, dajte temu pacientu dvojno dozo ... (Karikatura: Jedinstvo, Sisak)
moramo plačevati izgube drugih, nas, ki nas tudi pestijo proizvodni stroški in velike dajatve, pa ne bi in ne bo nihče reševal. Zakaj nismo že poprej sproti dražili železniškega prevoza in se prilagajali ekonomski ceni. Sicer pa: mi tako in tako kaj malo uporabljamo železnice, naj jih, če jih že morajo, vzdržujejo tisti, ki so v preteklosti imeli koristi od poceni železniškega prevoza.
Naj je tako razmišljanje utemeljeno ali ne, dejstvo je, da je naša prevozna mreža iz znanih vzrokov zastarela, da je izguba tukaj in da je bil sprejet ustrezen sklep samoupravne interesne skupnosti, v kateri so prek delegatov zastopani proizvajalci in porabni' L Ta sklep prinaša rešitev. Odklanjanje podpisa je v svojem bistvu globoko (hoteno) nerazumevanje vsebine združenega dela, kratkovidno obnašanje v škodo celotnega gospodarstva, ki vidi le sebe in svoj trenutni interes.
M. L.
Kompas z Gorjanci
Minuli teden so predstavniki novomeških „Goijancev“ pripravili v Novem mestu novinarsko konferenco, na kateri so bili prisotni tudi predstavniki turistične agencije ljubljanskega Kompasa (TOZD Domači turizem). Štefan Galič, direktor „Goijancev“, je prisotnim povedal, da so v podjetju že nekaj časa razmišljali, da bi turistično dejavnost prepustili močnejšemu poslovnemu partneiju, ljubljanskemu Kompasu.
Pred slabim mesecem sta organizaciji podpisali samoupravni sporazum o tchnično-poslovnem sodelovanju. Zore Roter, direktor TOZD Domači turizem, je na konferenci dejal med drugim: ,,Za Dolenjsko pravimo, da je turistični biser, žal pa smo to prijazno pokrajino turistično preveč zanemarjali Naša dolžnost je, da zamujeno nadomestimo, in prav gotovo bomo s sodelovanjem povomeških ..Gorjancev" napako vsaj deloma popravili. S podpisom samoupravnega sporazuma smo sklenili naše nekajletno dokaj uspešno sodelovanje in želja obeh partnerjev je, da začnemo dobro zastavljeni sporazum kar najhitreje uresničevali . ..“
Potemtakem se obetajo turizmu na Dolenjskem in v Beli krajini -tako vsaj obetata s samoupravnim sporazumom povezana „kompasov Janezek" in ..Gorjanci" - lepši časi.
Želje, potrebe in možnosti za kulturno življenje so različne. Takoj je treba reči, da nima vsako podjetje, vsaka tovarna dvorane (včasih je dobrodošla tudi dovolj velika menza) niti za najpreprostejše družabno življenje, kaj šele za kulturno prireditev. Zato tudi ni pričakovati, da bi tod kulturna društva rasla kot gobe po dežju, da bi se, kot temu pravimo, lahko razvilo kulturno življenje v hiši. Ob možnostih, ki jih ima sama občina, tega tudi ni mogoče zahtevati. Ne pomeni pa, da je treba takoj odmisliti kulturo, če pod tovarniško streho ni primernega prostora zanjo. Kulturnih prireditev so delavci iz teh podjetij lahko prav tako deležni, kajpak če organizatorji dobro in pravilno delujejo in pri tem dožive podporo vseh drugih dejavnikov.
Da bi prizadevanja organizatorjev kulturnega življenja usmerjali ob dejanskih možnostih za prireditve in druge oblike kulturnega delovanja za delovne ljudi ter ta prizadevanja tudi samoupravno obarvali, so si v Novem mestu omislili poseben klub za te organizatorje. Zamisel je do zdaj podprlo že nad dvajset delovnih organizacij, med njimi pretežno vsi „veli-ki‘\ podporo so dali tudi posebni vprašalniki, ki jih je ZKPO naslovila na delovne organizacije. Zato je upati, da bo klub kmalu tudi ustanovljen, s tem pa ho v Sloveniji prvikrat zaživela taka organizacijska tvorba.
I. ZORAN
NOVO MESTO: zaradi slabega vremena je bil ponedeljkov sejem spet malo obiskan. Čeprav je bila ponudba prašičev majhna, so morali rejci odpeljati dorrrov več kot polovico prašičev, toda cene kljub temu niso spremenili. Naprodaj je bilo 255 prašičev, od tega le 9 starih nad tri mesece. Lastnika je menjalo 116 živali; do tri mesece stari pujski so veljali od 480 do 630 din, starejši pa od 640 do 700 din.
BREŽICE: rejci so pripeljali na sejem 558 prašičev, od tega nad tri mesece starih 33. Prvih so prodali 349, drugih pa 22; mlajši so stali do 30 din, starejši pa do 20 din kilogram žive teže.
Nemalokrat se izkaže, da ljudje še najmanj poznajo dejavnost, ki jo največ krat vlačijo po zobeh. Kar zadeva novomeško PTT podjetje, prav gotovo drži, da so bile kritike nemalokrat upravičene. Bilo pa bi jih manj, če bi porabniki njegovih storitev kaj bolj poznali razvoj in težave, v kakršnih je to podjetje raslo.
Nekateri v pisarnah bi radi tudi take slušalke (Pavlihov patent)
Vrniti bi se morali v leto 1961, ko je tudi novomeško PTT podjetje rodila decenUalizacija poštne, telefonske in telegrafske dejavnosti. Tedaj, če sledimo kronikam, ljudje niti redne pisemske in časopisne dostave niso imeli, kaj šele da bi v
nekaj sekundah dobili telefonsko zvezo s katerim koli krajem v državi.
Res je namreč, daje bilo podjetje tja do leta 1965 „golo“ in „boso“, nakar je prišla prelomnica. Danes prejema pošto vsak dan že 78.854 prebivalcev in le še 7.435 dvakrat na teden, že letos pa naj bi bilo le-teh 2.500 manj. V avtomatski telefonski promet je vključenih 5.334 naročnikov, samo 156 se jih mora še posluževati ročnih zvez. Avtomatske telefonske centrale so: v Krškem in Brežicah (po 300 priključkov), v Črnomlju (200), Sevnici (160), Trebnjem (100), Metliki (60), Šentjerneju (40) in Novem mestu (600). Medkrajevne zveze so med vsemi občinskimi središči na Dolenjskem.
Do leta 1980 je v načrtu popolna avtomatizacija telefonskega prometa in povečanje ATC v Novem mestu, Črnomlju, Metliki, Trebnjem, Brežicah, Krškem in Sevnici, poštne prostore pa bodo razširili v Brežicah, Krškem, Sevnici, Straži, na Mirni, v Mokronogu, Črnomlju in Metliki. Telegrafske zmogljivosti naj bi se povečale za 100 odstotkov, vendar do leta 1985. Do tedaj naj bi imeli 27.000 novih telefonskih priključkov.
To je samo nekaj iz načrtov, ki so jih objavili za razpravo o ustanavljanju SIS za ptt promet. Našo območno SIS bodo obsegale občine: Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. Naj pristavimo še to, da načrtujejo na področju PTT 2i0 milijonov dinarjev naložb.
I. ZORAN
Belokranjski človek je bil vedno darežljiv, tudi biotehniški fakulteti je med prvimi prišel na pomoč. Na sliki: metliški sejem
Metliški zgled
Kmetijci so sklenili to, česar niso v nobeni drugi stroki: s prispevkom
„Odklanjamo podpis samoupravnih sporazumov, ker je treba problematiko železnic sistemsko urediti. Sporazuma za razvoj podpišemo pod pogojem, da so sredstva vračlji-
va.'
To je odgovor Tovarne pohištva iz Brežic, ene izmed 47 organizacij združenega dela, ki so odklonile podpisovanje in s tem otežile zagato, ki jo imamo z železniškim gospodarstvom v naši republiki, prav tako pa v vsej Jugoslaviji. Uresničevanje sklepa samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet je
BREZ BESED
(Karikatura: Marjan Bregar)
Podpis odklanjamo
Zakaj...
(Nadaljevanje s 1 str.)
bilo določeno, da bomo dobili na mesec po 1800 din osebnega dohodka, vendar naj bi bila to le osnova. Razlike nam še do danes niso izplačali. Tudi regresa za dopust nismo dobili in za prehrano prav tako ne. Občinski sindikalni svet je dal lani po tisoč din posojila vsakemu od nas in ta denar moramo vrniti do maja. Od kod neki, se vprašujem."	--
VIKTOR KARNIČNIK: „Nismo krivi, če nimamo s čim delati. Lani smo celo presegli plan, in to kljub temu, da enkrat ni bilo surovin, drugič pa je zmanjkalo spet kaj drugega. S tozdom za notranjo trgovino smo se pogodili za prodajo 500 tisoč čepov, vendar od tega še ni nič prodano. Pet sto tisoč smo jih izvozili v zameno za radiatorje, potem pa radiatorjev nismo moeli prodati"
Nikola Krkač in Zdravko Žmavc
ZDRAVKO ŽMAVC: „Na občini po mojem niso prav naredili, ker se niso prepričali, kaj je sploh Garešni-ca. Slabo je tudi to, da so dopustili ukinitev tozda. Delavci nismo bili za to in smo šele po dolgih obljubah pristali nanjo. Od takrat je šlo vedno na slabše. Verjeli smo obljubam, ki se ne uresničujejo. Za ogrevanje proizvodne hale smo zdaj dobili račun za 380 tisoč dinarjev, čeprav nam je bivši direktor tozda Damir Hruban zagotovil, da je to darilo tozda Inženiring iz Zagreba. Sklenili smo, da lepim besedam ne bomo več nasedali. Hočemo bolj utemeljena zagotovila. Zavedamo se, da bomo vsi prizadeti, če bo prišlo do likvidacije, toda tudi to je rešitev."
Bariča Postržin in Viktor Kar-ničnik
Predsednik občinske skupščine v Brežicah Franc Skinder pa je v svoji izjavi pojasnil, da ima Kooperativa blokiranih še več kot poldrugo milijardo starih din, da pa je pred dobrimi tremi meseci zavzemala ta blokada celo 12 milijard. »Upanje je, da se bodo kmalu izvlekli in izplačali vsem tozdom zaostale osebne dohodke. Za Bizeljsko je vprašljiv proizvodni program, a tudi oprema je zelo pomanjkljiva. Za tako situacijo delavci gotovo niso krivi, zato se ne strinjamo z mnenjem nekaterih posameznikov, ki skušajo zvračati krivdo na delavce. Politični aktiv je ugotovil, da s prekinitvijo dela ne bodo ničesar rešili, vendar razume, da so se za ta korak odločili iz obupa."
J. TEPPEY
Znanje za delavce - samoupravljalce
Usposabljajo delavce, ne pa novo birokracijo — Brez znanja delavcev ni prave samouprave, saj si drugi upravljanje potem lahko prilaščajo
Sedmi dvomesečni politični tečaj za sindikalne in mladinske delavce na Jasnici pri Kočevju je pretekli petek uspešno končalo vseh 36 udeležencev. Te tečaje, ki jih je doslej dokončalo že 264 udeležencev iz vse Slovenije, organizirata republiška Zveza sindikatov in republiška konferenca ZSM, izvaja pa jih center za družbeno izobraževanje pri republiški Zvezi sindikatov, ki ga vodi Zdravko Troha.
V	kratkem, že 1. marca in 23. marca, se bosta pričela naslednja dva tečaja. Na tečajih predavajo ugledni družbenopolitični delavci iz republike in države. Tečaji so edina taka načrtna in trajna oblika usposabljanja delavcev v Jugoslaviji Dru-
tod po državi imajo namreč le kraj-s tečaje.
Zelo pomembno je, da se tečajniki vračajo na svoja stara delovna mesta, se pravi, da je usposabljanje delavcev za samoupravljanje, politična in druga delovanja, ne pa izobraževanje novih bolj ali manj poklicnih politikov, ki so odtegnjeni proizvodnji.
»Izkušnje so pokazale," nam je povedal vodja centra Zdravko Troha, „da vsi tečajniki po vrnitvi v delovne organizacije dobivajo odgovorne dolžnosti, nekaterim jih naložijo celo preveč.
Razveseljivo je tudi da za naše tečaje, že za 8. in 9., vedno bolj izbirajo tečajnike delovne organizacije, ne le občinska vodstva; da so vsi tečajniki po vrnitvi v svoje delovne organizacije politično aktivni da med seboj tudi po tečaju še uspešno sodelujejo, predvsem v okviru našega centra, mi pa tudi zanje orga-
MELAMIN PRVI
V	domu telesne kulture v Kočevju je bilo pred kratkim strelsko tekmovanje, ki so ga organizirali tečajniki politične šole iz Jasnice. Tekmovalo je sedem ekip. Vrstni red: 1. Melamin, 2. Dolga vas, 3. Vojna pošta Ribnica, 4. Dom Dušana Remiha itd. Ekipe, ki so osvojile prva tri mesta, so dobile diplome.
niziramo dvakrat na leto seminarje, na katerih se seznanjajo z novostmi."
Tovariš Troha je pohvalil še nekatere delovne organizacije in občine, ki so doslej poslale na usposabljanje največ kandidatov. Med njimi je kot edina z našega območja občina Brežice. Kaže, da drugod vse preradi govorimo, kako je usposab-
Zdravko Troha, vodja centra za družbeno izobraževanje pri RZS Slovenije: »Pomembno je, da se naši-tečajniki vračajo na svoja stara delovna mesta.“
ljanje delavcev za politično in družbeno delo potrebno.
V	petek zvečer so na prireditvi ob zaključku 7. tečaja nastopili tudi
znani slovenski umetniki in sicer pevca Ladko Korošec in Rudolf Franci ter pianistka Milena Trost, medtem ko je Marjan Kralj recitiral več pesmi in napovedoval spored. Zaključni svečanosti so prisostvovali predstavniki raznih republiških organov in organizacij, pa tudi politični delavci iz občin Kočevje in Ribnica.
J. PRIMC
Klub že dela
Ribniški klub samouprav-Ijalcev rešuje prve naloge
Klub samoupravljalcev, ki so ga pred kratkim ustanovili v Ribnici, že deluje. Kot nova ustanova sicer še išče pravih oblik dela, pri tem pa si pomaga z izkušnjami, kakršne imajo podobni klubi v drugih predelih Slovenije.
Ribničani so obiskali dravograjski klub ter med obiskom sklenili, da si bodo izmenjali delovne programe in izkušnje ter si na ta način pomagali. Dogovorili so se tudi, da se bodo Dravograjčani udeležili ribniškega občinskega praznika, Ribničani pa bodo sodelovali na tribuni samoupravljalcev v Dravogradu.
Med nalogami, kijih ribniški klub že začenja reševati, je organizacija raznih predavanj in posvetovanj. Že ta mesec bo posvetovanje s predsedniki delavskih kontrol v ozdih in ustanovah, da bi tako poživili delo delavskih kontrol. Pri posvetovanju bodo tudi sodelavci službe družbenega knjigovodstva in pravobranilec samoupravljanja v Ribnici. Tej akciji bo sledil razgovor s predsedniki delavskih svetov. Vprašanje organizacije izobraževanja mladih proizvajalcev pa bodo premislili na razgovoru z vodstvom ZSMS.
F. ŽELEZNIK
PTT se ustavno organizira
Samoupravno interesno skupnost za 7 občin širše Dolenjske ustanoviti do 31. marca
Slovenska ustava določa, da je potrebno v primeru, kadar je neka dejavnost posebnega družbenega pomena, obvezno ustanoviti samoupravno interesno skupnost.
Tako se mora po novem samoupravno organizirati tudi ptt služba. Za ptt interesne skupnosti je značilno, da se v njih prvič srečujemo z uresničevanjem ustavnega načela o svobodnem, prostovoljnem združevanju združenega dela. V vseh dru-
fih interesnih skupnostih na podro-ju družbene dejavnosti in gospodarskih interesnih skupnosti je bilo namreč članstvo obvezno. Pri ptt interesnih skupnostih je torej obvezna ustanovitev interesne skupnosti inprostovoljnost članstva, kar pomeni kvaliteten' napredek v uresničevanju ustavnih načel.
Tak način organiziranja je priložnost za svobodno dogovarjanje o razvoju ptt službe na območju, za katero bo ustanovljena interesna skupnost. Zakon je predvidel ustanavljanje območnih in republiške
interesne skupnosti za ptt promet. Območne je treba ustanoviti za prometno tehnološko zaokroženo območje, kot taka pa se praviloma štejejo območja glavnih avtomatskih telefonskih central, avtomatskih ročnih central in območja poštnih centrov. Eno takih območij je dolenjsko, ki zajema sedem občin: Brežice, Črnomelj, Krško, Metliko, Novo mesto, Sevnico in Trebnje. Zakon določa, da moramo območno interesno skupnost ustanoviti do 31. marca, republiško interesno skupnost pa do 30. junija letos.
Ustanovitev skupnosti za območja novomeškega PrT podjetja že intenzivno pripravljajo Iniciativni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov uporabnikov ptt storitev vseh sedmih občin in iz izvajalcem ptt storitev, je že pripravil gradivo za
javno razpravo, s pomočjo katerega se bo lahko vsakdo seznanil s pomenom ptt službe. Javna razprava bo trajala še do 1. marca. V njej bodo spregovorili tudi o ustanovitvi območnih in republiških skupnosti o razvoju ptt dejavnosti do 1980. leta in drugih vprašanjih.
Skupščina samoupravne interesne skupnosti bo imela dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. V območno skupnost za ptt promet se bodo združevali glede na zainteresiranost in potrebe po ptt storitvah delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih, skupaj z delavci ki opravljajo ptt storitve.
Iniciativni odbor upravičeno pričakuje pomoč vseh zainteresiranih dejavnikov in koristne predloge ter pripombe za ustanavljanje skupnosti in za njeno uspešno delo.
REMZČ SKENDEROVlC
Dušan Petrovič:
Tudi zastoji - na neshojenih poteh
Za nami je že trideset let graditve socializma. Vsi smo priče močnih gibanj v razvoju proizvajalnih sil in družbenih odnosov, a ne samo na področju politike in idej. Najpomembnejše so bile spremembe v naravi družbene lastnine in oblasti.
Nosilec teh sprememb je bil delavski razred, najtesneje povezan z vsemi drugimi delovnimi plastmi. Zato so te spremembe morale biti radikalne, revolucionarne. Samo po sebi se razume, da ta tok ni mogel biti enakomeren in da ni mogel teči premočrtno. Bili so zastoji in tavanja. To je nujno v novi socialistični družbi, ki šele nastaja in se spoprijema z mnogimi podedovanimi in novimi navzkrižji, zlasti pa še v naši družbi, ki se je morala prebijati iz stoletne zaostalosti in ki ni stopila po že shojenih poteh. Bistveno je, da smo se v tem gibanju trdno držali svoje osnovne revolucionarne usmeritve. Naša revolucija je od vsega začetka v celoti izražala tisto, kar je bistvena značilnost vsake prave revolucije, to je svojo jasno razredno socialistično usmerjenost in širino. /Predsednik zvezne konference SZDLJ na proslavi stoletnice prvih delavskih demonstracij v Kragujevcu/
Angel Cemerski
Obeta se še boj za samoupravo
Delegatski odnosi so bistveno razvili samoupravno funkcijo temeljnih in drugih organizacij združenega dela, skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, hkrati pa se je položaj združenega dela v družbenogospodarskem in političnem odločanju v celoti okrepil. Seveda to ne pomeni, da pri uveljavljanju delegatskega sistema ne bo nikakršnih ovir. Dosedanje izkušnje dokazujejo, da boj za vodilno vlogo samoupravnih delegatskih odnosov ne bo lahak in da se bo delegatski sistem v svojem razvoju spoprijemal z različnimi problemi in odpori. Ključno vprašanje za razvoj delegatskega sistema so odnosi v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Delegacije v združenem delu so se formirale hkrati z njegovim konstituiranjem na ustavni podlagi in z ustanavljanjem temeljnih organizacij. Zato lahko rečemo, da je delo delegacij v njih tem uspešnejše, čim dosledneje in uspešneje je bilo izvedeno ustavno konstituiranje.
/Predsednik CK ZKM v svojem referatu na osmem srečanju samoupravljalcev v Kragujevcu/
Todo Kurtovič
Kaj pomeni pri nas biti human
Socialistično samoupravljanje in procesi, kijih odpira, peljejo k sreči ljudi in svobodi, postopoma ustvarjajo povezavo med sedanjostjo in prihodnostjo, krepijo vse, kar je novo pa najsi gre za človeka ali za družbene pogoje. Nekatere elemente novega včasih tudi bolj poudarjamo, ker imajo perspektivo. Vse tisto pa, kar se je temu postavljalo po robu, smo odločno odklanjali in odklanjali bomo tudi vnaprej. Zato smo razvijali kritičnost do slehernega birokratskega in dogmatskega postopka. Biti human in demokrat v naših razmerah pomeni boriti se za tisto, kar smo zapisali v programu in ustavi. Mimo tega v naših razmerah ni niti demokracije niti napredka.
(Iz besed sekretarja v IK predsedstva CK ZKJ)
iiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiM
Po tem splošnem uvodu si lahko pobliže ogledamo razne vrste odporov.
ALKOHOLIK SE UPIRA ZDRAVLJENJU
Videli smo, da se alkoholik dolga leta na vse kripljc upira vsem poskusom družine in drugih, da bi se šel zdravit. Alkoholik se upira zdravljenju in prevzgoji predvsem zato, ker ne more razumeti dobronamernosti naših namenov, da bi mu odvzeli alkohol, ko pa vidi, da vse okrog njega tudi popiva in da vsepovsod častimo boga - alkohoL Po drugi strani pa si alkoholik res ne more predstavljati življenja v trajno treznem stanju (saj je misel na to celo »zmernim" pivcem zoprna), zanj je vse, kar je v zvezi s treznostjo, sivo, žalostno, brez smisla. In mi ga z zdravljenjem silimo v to, zanj »zoprno in trajno treznost". Z njim bi bilo nekaj zelo narobe, če se našim namenom ne bi upiral z vsemi svojimi močmi. Zato alkoholik svoje odpore do rehabilitacije izraža z raz-
ličnimi obrambnimi sistemi in raznovrstnimi manipulacijami, ki smo jih natančno prikazali v prejšnjih poglavjih. Nihče od nas - za alkoholike pa to velja še posebej - ni pripravljen spremeniti svojega obnašanja, dokler zaradi posledic svojega vedenja ne dospe v brezizhoden položaj.
SVOJCI PUSTIJO ALKOHOLIKA PROPADATI
Pred očmi vse družine (in širšega okolja) drsi alkoholik v propad. Vsi se tega zavedamo, izraz te zavesti pa je pregovor: Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne". Svojci alkoholikov smiselno ukrepajo šele takrat, ko jim je dovolj hudo (pri nas približno samo vsaka stota žena alkoholikov!). Poglavitni, čeprav kratkoročni cilj ukrepanja pa je, da bi se motečega alkoholika znebili. Ker so gi praviloma že odpisali, ker ne verjamejo v uspeh zdravljenja in ker se upirajo spremembam lastnega obnašanja (saj brez tega ni družinskega
skupinskega zdravljenja), so svojci v odporu proti smiselnemu- sodelovanju pri rehabilitaciji svojega družbenega člana-alkoholika. Zene alkoholikov ta svoj odpor običajno izrazijo takole: »Saj nisem jaz pijanka, njega vzemite in zdravite, mene pa pustite pri miru!"
Odpori soprog postanejo tako trdovratni zato, ker je življenje z alkoholikom neizmerno težko in za človeka poniževalno. Dejansko ne vidimo žene alkoholika, ki ne bi povedala, da je v brezupnem položaju želela svojemu možu smrt. Celo otroci nam razodenejo takšne želje. Pred kratkim je žena štiridesetih let pripeljala na ponoven pregled svojega moža in izpovedala: »Dolgoletne prošnje in rotenje, da bi prenehal pi-jančevati, so bile zaman. Gnusil se mi je. Nisem si znala pomagati. Nihče me ni poučil, kje je izhod. Res pa je, da sem alkoholizem svojega moža prikrivala pred sosedi in njegovimi sodelavci. Ker ni hotel vsaj umreti, sem mu želela .pomagati* tako, da sem mu domov sproti nanosila dovolj alkohola. Upala sem, da bo tako pil, da sc bo končno zastrupil in umrl. Pa ni! Sedaj ga imate tukaj in delajte z njim, kar hočete! Jaz mu že ne bom za medicinsko sestro! Kar v bolnico ga dajte ali pa v zapor, saj ste za to plačani!"
Ni povsem brez pomena počutje terapevta, ko sc znajde pod točo takšnih in podobnih zahtev in očitkov. Saj je tudi on samo človek, ki gotovo ne zmore brez posledic za lastno duševno zdravje neskončno dolgo prenašati takšno obremenitev. Ker pa bomo počutje in odpor tera-
pevtov prikazali pozneje, se vrnimo nazaj k obupani in nasršeni ženi.
Zakaj se je tako neprijetno obnašala? Predvsem iz razlogov, ki jih je sama »izbruhnila", pa tudi zato, ker sc njena pričakovanja niso ujemala z našimi možnostmi in stališči in ne nazadnje tudi z interesi moža. Ko se je mož namreč končno »odločil" za zdravljenje, ga je pripeljala v našo ambulanto v prepričanju, da ga bomo vzeli v bolnišnico. Mi pa smo začeli proučevati njuno situacijo in ugotavljati, ali sta oba res že »dozorela" za skupinsko družinsko zdrav* ljenjc. Potrebno je bilo več ponovnih posvetov, zbrati je bilo treba tudi nekatere izvide in poročila, da smo si lahko o njuni družini ustvarili čim objektivnejšo podobo. Mož je postajal čedalje bolj težaven, zato je bila tudi njena želja, da bi se ga čim-prej znebila, skrajno »normalna". Njeno ravnanje je bilo - s terapevtskega vidika - izredno dobrodošlo in nujen pogoj, da se mož »odloči" za zdravljenje. Imel je končno možnost spoznati resnico o sebi, kar je pogoj za pravo zdravljenje. Seveda ga nismo dali v bolnišnico, ker bi bilo to »prelepo" za oba, za nas pa pretežavno. Ampak za to odločitev m bilo odločilno njuno in naše počutje, temveč naše strokovno izkustvo in izhodišče, ki glasi: alkolto-lik sc res lahko zdravi predvsem v družini in delovni skupini.
Ko sta zakonca šc isti dan v dispanzerski skupini svojo situacijo soočila z izkustvi in stališči drugih zdravljencev in svojcev, ki so takšne reči že preživeli, seni začutil, da se je v njima rojevalo upanje na lepše
čase.
Tako smo mimogrede prikazali en način osvobajanja prizadetih ljudi izpod oblasti zdravnika, saj zakonca poslej nista odvisna le od njegove »milosti", temveč od vseh članov skupine.
fti svojcih je prisoten (podzavesten) odpor proti polni rehabilitaciji »njihovega" alkoholika tudi zato, ker so ga odpisali, ga zasovražili in zanemarjali. Ce se takšen alkoholik uredi in spet postane ponosen in dostojanstven človek, lahko vzbuja občutke krivde pri tistih, ki so nad njim obupali.
ODPORI SO TUDI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
Zaradi alkoholikove nezanesljivosti, lagapja, pogostili nenadnih izostankov z dela, površnosti in prepirljivosti ter podobnih stvari so ga nadrejeni, predvsem pa sodelavci, ki morajo namesto njega delati in ga osebnostno spremenjenega prenašati, siti. Čeprav so ga dolga leta, tako kot v družini, pravzaprav pustili pijančevati in propadati, bi sega radi znebili. Z disciplinskimi ukrepi ga prestavijo na nižje delovno mesto, namesto da bi ga zdravili, in ga na koncu običajno vržejo na cesto ali pa invalidsko upokojijo, kar ni nič bolj človekoljubno. Upokojeni alkoholiki namreč še hitreje propadajo, saj imajo po upokojitvi več časa za potikanje po gostilnah. Torej za veliko večino alkoholikov v delovnih organizacijah sploh nič ne napravijo, kadar pa so zaradi alkoholikovega obna&tnja prisiljeni ukrepati, je v
ospredju želja, da se ga znebijo. Ce pa v primeru zdravljenja zahtevamo ustrezno sodelovanje alkoholikovih sodelavcev, naletimo največkrat na gluha ušesa. Sodelovanje sodelavcev pomeni namreč, da morajo tudi le-ti spremeniti svoj odnos do alkohola in alkoholikov. Ker so alkoholiki brez hrbtenice in zato izločeni iz sa-moupravljalskih procesov, lahko z njimi tehnokrati in brezdušneži zlahka manipulirajo. Ko se tako zavržen alkoholik trezen spet vključuje v svoj delovni kolektiv in ko se mu vrača samozavest in dostojanstvo, že s samim svojim obstojem povzroča občutke krivde pri nadrejenih in sodelavcih, ki so ga zaničevali. Takšna nasprotja bi bilo treba razrešiti na posebnem sestanku delovne skupine, pod mentorstvom izkušenega terapevta. Brez urejanja (zdravljenja) alkoholikovega okolja pa ne moremo govoriti o pravem zdravljenju alkoholizma.
Ko obsojamo (maščevalne) disciplinske postopke in druge oblike manipulacij z alkoholiki v delovnih organizacijah, moramo svoje strokovno stališče natančneje razložiti. Proti alkoholiku se smejo in morajo uporabiti vsa zakonita sredstva in postopki da ga spravimo v tako brezizhoden položaj, da nima druge izbire, kot da se »odloči" za zdravljenje. Povsem upravičenje tudi ultimat: zdravljenje ali disciplinski odpust. Biti je treba dosleden, popuščanja ne sme biti. Ampak tisti, ki so alkoholika postavili pred zid, so mu dolžni tudi omogočiti sodobno zdravljenje in družbeno rehabilitacijo.
♦
To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!
Protestno pismo
Mladinci in mladinke Doma Majde Sile v Novem mestu smo se zbrali 10. februaija, da tudi mi izpovemo svoje ogorčenje zaradi nasilne smrti našega rojaka tovariša Edvina Zdovca, konzula v generalnem konzulatu SFRJ v Frankfurtu v Zvezni republiki Nemčiji. Poslali smo protestno pismo ZIS v Beograd.
Izrazili smo tudi svoj protest proti temu gnusnemu dejanju fašističnih zločincev in proti tistim, ki še danes, več kot 30 let po II. svetovni vojni, omogočajo v svojih državah delovanje ustaških, belogardističnih in drugih izobčencev, ki se ne morejo sprijazniti z našo socialistično in samoupravno	stvarnostjo	v
SFRJ.
V protestnem pismu smo prosili ZIS, naj tudi v našem imenu najodločneje zahteva od oblasti v ZRN, da izsledijo morilce in jih najstrože kaznujejo, da onemogočijo vsako teroristično in drugo sovražno delovanje proti SFRJ ter proti našim državljanom in predstavnikom naše države v ZRN.
Ob koncu smo obljubili, da bo tov. Edvin Zdovc ostal vsem, zlasti pa nam mladim, s svojim življenjem in delom v neizbrisnem spominu, s svojo smrtjo pa v opomin vsemu svetu, da mora borbo proti nazadnjaškim fašističnim silam izbojevati do njihovega končnega uničenja.
SLAVICA MIKULANE Dom Majde Sile Novo mesto
ZAKAJ JE ODPOVEDALA STRELSKA ZVEZA SLOVENIJE
Novomeški strelci so ,.Strelski zvezi Slovenije" že lanskega aprila vplačali denar za 57 zračnih pušk. Dobili so jih šele 6. februarja letos, in sicer samo 15, vsaka pa je bila za 25 odstotkov dražja, kot je bilo navedeno v razpisu. Novomeških strelcev ne moti dejstvo, da je imela zveza njihov denar skoraj celo leto -nekatere SD so baje že pretile s tožbo zaradi protipravno zadržanih sredstev - pač pa to, da so jim od naročenih pušk poslali samo petnajst. Sedaj se bojijo za kvaliteto strelstva v občini, saj imajo vse strelske družine zelo malo zračnih pušk.
M. ZUPANČIČ
Zagotoviti prave meje
Nekateri lastniki parcel na Cesti Sadež in Vrtni ulici Črnomlju so si prilastili zemljo v družbeni lasti
V počastitev slovenskega kulturnega praznika je bil v torek, 10. februaija, v Željnah pri Kočevju literarni večer, ki sta ga pripravila osnovna šola Željne in Klub kulturnih delavcev iz Kočevja. Pred več kot sto obiskovalci so brali svoja dela: Marjanca Colarič, Franc Lovšin, Rudolf Mohar, Nebojša Ignjatovič in Peter Vouk. V glasbenem delu so nastopili: Cveto Križ, dr. Božidar Tomič in ženski nonet Rog iz Željn. (Foto: France Brus)
Jedro socialistične vzgoje
Posvet domskih delavcev Dolenjske v Krškem
Pod geslom „Dober kolektiv je jedro socializma" je potekal sobotni posvet domskih delavcev Dolenjske v Krškem. Na posvetu, ki je že redna oblika sodelovanja vzgojiteljev in domskih ravnateljev, je imel uvodno predavanje dr. Leon Žlebnik iz Ljubljane. Ob vrsti primerov iz življenja in prakse je pokazal, kako ne le v vzgojnih ustanovah, ampak povsod, kjer kolektiv raste in živi, ob zavesti članov lahko kolektiv postane jedro socialistične vzgoje.
Vprašanje pomanjkanja domskih prostorov je pojasnil republiški svetovalec za domove in predsednik Skupnosti domov Jugoslavije Franjo Klojčnik. Iz njegovih besed je bilo razvidno, da za domove že prihajajo boljši časi: v Sloveniji bomo v kratkem zidali tri domove, doleta 1980 pa naj bi bili vsi domovi sanirani. V kratkem lahko torej pričakujemo ureditev novomeškega in brežiškega doma, kateri je preureditve resnično potreben.
Na posvetu so določili tudi urnik športnih prireditev za tekoče šolsko leto; kraj, kjer bo letošnja prireditev Dan domov Slovenije, pa bodo določili kasneje.
PROSLAVA V DIJAŠKEM DOMU
Kulturna skupina DD ,,Majde Sile" Novo mesto je pripravila v ponedeljek, 9. februarja, recital ob slovenskem kulturnem prazniku. Recital je bil posvečen našemu največjemu poetu Francetu Prešernu, njegovi življenjski poti in delu. Program je bil popestren z diapozitivi in glasbenimi vložki.
S. M.
Odprto pismo RTV Ljubljana
V imenu velikega števila televizijskih naročnikov z območja Dolenjske, ki zajema občine Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj, postavljamo RTV Ljubljana vprašanje, kdaj bomo lahko v tem delu Slovenije spremljali II. program TV Ljubljana? Na našem območju je veliko tudi takih naročnikov, ki niti prvega programa ne morejo spremljati in so zato prisiljeni gledati program zagrebške televizije preko oddajnika Sljeme, ki ima boljši signal kot Kum (3. kanal).
Domnevamo, da gre predvsem za vprašanje televizijskega pretvornika na Goijancih, zato prosimo za odgovor, kako je s postavitvijo pretvornika. Prepričani smo, da smo v neenakopravnem položaju v primeri z drugimi televizijskimi naročniki, ki za enako naročnino lahko spremljajo več programov.
V imenu občanov — naročnikov iz štirih občin vas prosimo za odgovor na vprašanje: kakšne so možnosti usposobitve pretvornika na Goijancih?
Medobčinski svet SZDL Novo mesto Podpisani občani: iz IM V Novo mesto Krke, Novo mesto Novoteksa, Novo mesto Novolesa, Straža Laboda, Novo mesto Pioniija, Novo mesto in drugi
Po končanem posvetu so udeleženci posveta obiskali planinski dom na Gori, kjer so v prijetnem vzdušju zaključili delovni dan.
M. TRATAR-UČO
V Črnomlju je pred okoli petnajstimi leti na Gričku zraslo novo naselje. Tu sta sedaj še vedno neurejeni Cesta 'Sadež in Vrtna ulica in odcepi slepih ulic. Načrtovano ureditev iz leta v leto odlagajo. Prebivalci se sprašujejo, zakaj in koliko časa še.
Gradbene parcele so prodajali mimo gradbenega načrta, parcele pa
URA TELESNE VZGOJE NA SNEGU
Ker imamo majhno telovadnico brez ustreznih možnosti za delo, smo zelo veseli, če lahko telovadimo zunaj. Posebno prijetno nas je presenetil zadnji sneg, ki smo ga izkoristili za sankanje in smučanje. Telovadna ura na bližmem hribu je kar prehitro minila. Ta način telesne vzgoje mi je zelo všeč.
Milica Koščak, 7. r.
Novinarski krožek OŠ Šentrupert
so segale do neutrjenih kolovoznih poti. Tako naj bi za cesto in ulice vsi lastniki parcel odstopili enak kos zemlje. To bi bilo tudi najbolj prav in pošteno. Nekateri pa že od začetka tega niso spoštovali: pulili so mejne količke ali kamne in si prilastili celo do dva metra družbene zemlje in si tudi na tej zemlji gradili hiše.
Pristojni ljudje niso dovolj storili, da bi to preprečili, čeprav so bili večkrat ustno in pismeno obveščeni. Zato sem marca lani vso stvar pojasnil tudi na občinskem IS, kjer so mi obljubili, da bodo nekoga določili, da bo to zadevo rešil. Menim, da bi morali te meje družbenega zemljišča enkrat za vselej dokončno postaviti, in to preden bodo začeli ulico dokončno urejati, sicer bi lahko pri delih prišlo do zastojev. Glavna ulica bi morala biti vsaj 4 metre široka, že pred asfaltiranjem pa bi morali postaviti javno razsvetljavo.
FRANC BELA VIČ Vrtna ulica 8 Črnomelj
Z ZDRUŽENIMI MOČMI NAD METER SNEGA. Tako sta menila tudi Jože iz Bukovca in Marko iz Skranjeka pod Grmado. V okolici Velikih Lašč je namreč zapadlo več kot meter snega in ker stranskih cest do bližnjih vasi ne plužijo, sta vpregla vsak svojega vola v lesen snežni plug in zaorala po štiri kilometre dolgi cesti do magistrale Kočevje—Ljubljana. (Foto: France Modic)
Spet- »Draga elektrika trese...”
najbolj bode v oči, ker člane kolektiva Elektra in tudi drugih delovnih organizacij kar prepogosto najdejo med rednim delovnim časom v gostiščih. O tem sta razpravljala tudi že delegacija krajevne skupnosti in zbor krajevnih skupnosti občinske
V prejšnji, 7. št. Dolenjskega lista je bilo objavljeno nekakšno razmišljanje ali morda kritika mojega prispevka „Draga elektrika trese potrošnike". Iz sestavka, ki gaje podpisal predsednik IO OOS Drago Murn, se da razbrati, da je pisec ogorčen predvsem zaradi objavljene fotografije vozila Elektra pred bifejem v Kočevju.
Pisec ugotavlja, da je to vozilo njihovega nadzorstva iz Sodražice, ki ne pride več kot enkrat na mesec v Kočevje. Iz tega bi lahko sklepali, da je postajanje avtov Elektra pred gostišči redkost. Resnica pa je taka, da bi pred objavo slike v našein časopisu lahko nekajkrat na dan videli avte Elektra pred istim bifejem, da o drugih gostiščih sploh ne govorimo.
Nadalje piše, da delavci Elektra ne hodijo v gostilne le piti, ampak tudi na gretje in malico. Vendar dejstva govore, da si takega „grctja“ ne privoščijo le pozimi, ampak tudi poleti, v lepem vremenu in tudi zjutraj, takoj ob začetku dela, pa tudi malo pred zaključkom delovnega časa.
Objavljena fotografija je bila posneta ob 13.10 (se pravi ne v času malice), in sicer 15. septembra 1975. Iz fotografije se da tudi razbrati, da je takrat sijalo sonce.
Tudi trditev, da je zahajanje v gostišča potrebno zaradi toplih mahe, je v našem primeru precej čudna.
Vsak otrok namreč ve, da bifeji niso taki gostinski obrati, kjer bi kuhali tople malice oziroma sploh toplo hrano. V Kočevju, kjer je slika tudi posneta, pa je precej gostinskih obratov, ki res imajo na razpolago toplo malico.
V članku oziroma svojem vprašanju sem tudi zapisal, da občane
DRUŽABNI MIRNOPESKI ŠESTDESETLETNI KI: „Mi smo vsi iz mimopeške skupnosti. Po 60 let smo stari, smo v nedeljo vkup se zbrali ter veselo praznovali.” (Foto: Polde Pungerčar)
POČASTILI SMO KULTURNI PRAZNIK
Učenci osnovne šole Milka So-bar-Nataša smo 10. II. 1976 počastili 8. februar, naš kulturni praznik. Priredili smo razstavi in proslavo. Prva razstava je prikazovala Kettejeva dela in njegovo življenje in je bila pripravljena že od 19. januarja, druga razstava pa je prikazovala Prešernova dela in literaturo, ki našega največjega pesnika še natančneje predstavlja. Posamezne razredne skupnosti so si med učnimi urami slovenščine ogledale razstavi, tovarišice pa so nam jih razložile.
Na ta dan smo imeli v telovadnici dijaškega doma tudi proslavo. Prisostvovali so vsi učenci višjih razredov in tovariši učitelji. Kulturni program so pripravili člani recitatorskega krožka, pevski zbor in nekateri drugi učenci. Počastili smo poleg dr. Franceta Prešerna še Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja, ker se letos spominjamo 100-letnice njunih rojstev.
Tako smo sc oddolžili našim velikim možem in spoznali lepote naše kulturne preteklosti.
VLADKA MERZEL, 6.a
DOLENJSKE TOPLICE: USPEL SEMINAR ZA MLADE IZ KS
Republiška konferenca ZSMS je minuli petek, soboto in nedeljo pripravila v Dolenjskih Toplicah seminar za predsednike in sekretarje konferenc mladih iz krajevnih skupnosti priobčinskih konferencah Zveze socialistične mladine Slovenije.
Prvi dan koristnega seminarja je mladini iz krajevnih skupnosti predaval Vili Lovrinovič o političnem sistemu in ureditvi SFRJ. V soboto dopoldap so se mladi dve uri seznanjali z aktualnimi nalogami v Zvezi socialistične mladine Slovenije, nato pa je Marjan Šiftar predaval o marksizmu in samoupravljanju. Po kosilu je Uroš Dular govoril o vlogi SZDL v krajevni skupnosti, Andrej Pengov pa o informiranju v delegatskem sistemu.
V nedeljo so mladi poslušali dve predavanji. O metodah dela z mladino in o metodah političnega dela je govoril Zdravko Troha, Andrej Lesjak pa je predaval o aktivnostih v prostem času.
skupščine. Neupravičeno pohajkovanje po gostilnah med rednim delovnim časom je treba preprečevati, ne pa zagovarjati. Tudi to je del prispevka v boju proti naraščanju cen. Pomembnosti pravilnega izkoriščanja delovnega časa se vedno bolj zavedajo tudi politične organizacije. Tako je pred kratkim na skupni seji občinskega komiteja ZK in OO ZK Zdravstveni dom tekla razprava in bili sprejeti sklepi, kako med drugim ugotoviti boljše izkoriščanje delovnega časa v tem kolektivu.
Na ostale zadeve v „odgovoru" ne bi posebej odgovarjal, ker o njih nisem pisal ali ker so odgovori znani Tako na primer mora biti vsakomur jasno, da mora vsak med delovnim časom vlagati napore (ne le člani kolektiva Elektro) na svojem delovnem mestu itd. V načelu, se pravi, da velja za odnose v naši družbi in ne (le) za Elektro Kočevje, bi dodal le še, da niso redke delovne organizacije, ki še premalo vidijo potrebe družbe in premalo pametno skrbe za svoj razvoj takrat, kadar jim gre dobro, ko jim gre slabo, pa prosijo druge (družbo) za razumevanje in pomoč (oziroma višje cene itd.).
JOŽE PRIMC
DRAGATUŠ: PODELITEV ŽUPANČIČEVIH BRALNIH ZNAČK
Že od začetka šolskega leta smo učenci na naši šoli pridno tekmovali za Zupančičevo bralno značko. Tekmovalo je kar 63 odstotkov vseh učencev; vsakdo je moral prebrati pet knjig, obnoviti njihovo vsebino, naučiti se treh pesmi in odlomek ter napisati obnovo ene izmed knjig.
Na slovesno podelitev bralnih značk, ki je bila 12. februarja, smo povabili slovenskega pisatelja Leopolda Suhodolčana. Pripravili smo kulturni spored, v katerem smo se spominjali našega pesnika Otona Župančiča, ki je svojo mladost preživljal v Dragatušu, kjer so mu leta 1974 postavili tudi spominsko ploščo. Tovarišica Milena Fink, ki poučuje slovenski jezik, je govorila o pomenu tekmovanja za bralno značko in tekmovalcem razdelila značke oziroma priznanja. Nato smo zaplesali belokranjske plese in izvedli ritmično vajo.
Naš gost pisatelj Leopold Suhodolčan je prebral odlomek iz svoje najnovejše knjige „S krokodilom na večerji", ki je izšla pred nekaj dnevi. Nato smo se prisrčno pogovarjali s pisateljem in mu na koncu poklonili darilo, da se bo ob pogledu nanj spominjal obiska v Beli krajini in v Dragatušu.
ZDENKA FLAJNIK OS Dragatuš
Blišč in beda
V ponedeljek zvečer smo si v kinu Krka ogledali najnovejši slovenski barvni film „Med strahom in dolžnostjo", ki ga je Vojko Duletič posnel po istoimenskem romanu letošnjega Prešernovega nagrajenca Karla Grabeljška. Film razčlenjuje človeške dileme primorskega kmeta Kozlevčarja v drugi svetovni vojni in trenutke, ko človek pod peto nasilja ne ve, za kaj in za koga naj se opredeli, čeprav njegova duša in srce že od vsega začetka simpatizirata s „partizajnarji“.
To je film kamere, psihološko in situacijsko utemeljenih detajlov, zato se zdi še tisti skopi dialog sredi strahotnega molka v vojni nemočnih ljudi, ki jim je edina obramba pred nasiljem lastno vztrajanje, odveč. Zato zapusti človek kino dvorano molče, nekako zrevol-tiran in nabit z vprašanji, kako bi ravnal sam v Kozlevčarjevi vlogi Taka dilema pa je pri slehernem dobrem filmu velika prednost.
Žal je moglo imeti take občutke ob tem filmu malo ljudi, saj si je večerno predstavo ogledalo le kakšnih petdeset gledalcev, na popoldanski pa tudi ni bilo nič bolje. Ob tem bi lahko dejali, da se je teden slovenskega filma v Novem mestu začel z bliščem sporeda in bedo obiska, to pa se je zgodilo kljub temu, da so prireditelji dovolj poskrbeli za obveščanje in pridobili celo pokrovitelje. I. ZORAN
ODPRTO PRVENSTVO KK -MIRNA PEC
Kegljaški klub Mirna peč je organiziral odprto prvenstvo v disciplini 1 x 200 lučajev. Prvih devet igralcev iz prvega nastopa se je nato pomerilo še enkrat. Za končni rezultat sta sc upoštevala oba nastopa. Zanimanje je bilo kljub težkim stezam izredno, saj je nastopilo 115 tekmovalcev. Organizator je pripravil tri lepe pokale, ki so jih prvi trije prejeli v trajno last.
Pokale so osvojili:	1. HREN
(Krka) 1729 (847+882), 2. NOVLJAN (Mirna peč) 1722 (876+846) in 3. GOLl-S (Mercator) 1704 (865+839).
D. BRATOŽ
Kot že več let doslej so si novomeški gimnazijci prizadevali čimbolj svečano proslaviti naš kulturni praznik in počastiti spomin na velikega pesnika Prešerna. Šolska skupnost je v ta namen razpisala nagradni natečaj za tri področja dijaškega ustvarjanja: slovstvo, likovno dejavnost in umetniško fotografijo. Sodelovalo je mnogo dijakov, najboljša dela pa so bila nagrajena. Nagrade so dobili: Silvo Šinkovec, 4. b, za leposlovje - tretjo nagrado; Alenka Cemič, 4 e, za leposlovje - 3. nagrado; Jožica Fišter, 1 c, za leposlovje - tretjo nagrado; Katja Žnidaršič, 4. d, za likovno delo - drugo nagrado; Alenka Beg, 4. c, za likovno delo - tretjo nagrado; Boris Legiša, 3. i, za umetniško fotografijo - drugo nagrado in Bojan Radovič, 1. b, za umetniško fotografijo „Upam, da me ne bo dobil!' (na sliki) - prvo nagrado.
■••■■•■•■■■■■■m
taaaaaa a aaaaaaaaaaaaaaai
Prosvetni
Tovarna kondenzatorjev
Iskra
SEMIČ
Za občinski praznik iskreno čestitamo delovnim ljudem in vsem občanom.
URESNIČUJEJO STABILIZACIJSKI PROGRAM
Pri krojenju zmanjšujejo odpadke
V BETI, temeljni OZD Črnomelj, so v dveh letih, kolikor časa delajo v novih proizvodnih prostorih, znatno povečali obseg proizvodnje, čeprav med tem časom niso povečali števila zaposlenih. Vrednost celotne proizvodnje se je povečala od 30 na 55 milijonov dinarjev.
Najmasovnejši izdelki so oblačila za otroke starosti od 4 do 14 let. To so razni puliji iz helanke, akrila in podobnih pletiv, ki jih izdeluje Beti v Metliki. Sledijo ženske in moške pižame Iz pliša, bombaža in drugih domačih tkanin. Posebnost so otroške hlače b domačega
blu jeansa in kopalke iz domače in uvožene lycre.
V črnomaljski BETI izdelajo na mesec 120.000 do 130.000 različnih izdelkov za domače tržišče in za izvoz. Posebno veliko prodajo na tuje trenirk, telovadnih dresov in kopalk.
Stabilizacijski program, ki so ga sprejeli v BETI v Črnomlju, že uresničujejo. Kolektiv se je obvezal, da bo izboljšal kvaliteto izdelkov na 97 odst. Letos januarja so se rezultati že pokazali, saj so za 2 odst. izboljšali lansko poprečno kvaliteto. To jim je uspelo s pazljivostjo pri delu, z dodatnim poučevanjem na delovnem mestu
in podobnim. Tudi pri zmanjševanju odpadkov v krojilnici so se pokazali dobri rezultati in računajo, da bodo dosegli predvideno zmanjšanje za 5 odst. V stabilizacijskem programu je predvideno tudi to, da ne bodo povečevali režijskih delovnih mest, čeprav imajo že sedaj v okviru Beti najmanjšo režijo.
V Beti, temeljni OZD Črnomelj, nameravajo letos postaviti lastno transformatorsko postajo in novo plinsko postajo za potrebe obrata družbene prehrane. Kupili bodo tudi 15 do 20 novih specialnih šivalnih strojev. Na ta način bodo zaposlili še
10 strojnih šivilj. Ko bodo v prihodnjem obdobju namestili še en tekoči trak, bo mogoče zaposliti novih 100 delavk, tako da bo kolektiv štel približno 360 ljudi.
Stanovanjska vprašanja rešujejo, kolikor morejo. Lani so kupili dve stanovanji v bloku, trije pa so dobili solidarnostna stanovanja. Osem prosilcev je dobilo posojilo za individualno gradnjo, medtem ko nameravajo letos dati za tovrstna posojila več kot lani.
Delovna skupnost BETI, temeljna OZD Črnomelj, čestita vsem občanom za praznik občine.
P. O.
Transportna naprava v šivalnici
Pakiranje izdelkov v Beti Črnomelj	Šivalnica	v	BETI,	temeljni	OZD	Črnomelj,	kjer	naredijo	na	mesec	od	120.000	do	130.000	raznih	oblačil
SKUPŠČINA OBČINE
ČRNOMELJ
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZSMS vodstva organizacij in društev v občini
Ob prazniku občine, ki ga slavimo v spomin na prvo zasedanje delegatov, članov SNOS, čestitamo delovnim kolektivom in vsem občanom za dosežene uspehe ter hkrati želimo mnogo novih delovnih zmag pri nadaljnji graditvi naše samoupravne socialistične družbe.
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA IN
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA
kanižarica
ČRNOMELJ
PRIDOBIVANJE PREMOGA, POLIMARMOR-OKENSKE POLICE IN STOPNICE, OPEČNI IN CEMENTNI N ARSKI IZDELKI
Občanom čestitamo za praznik in hkrati priporočamo svoje izdelke!
OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE ČRNOMELJ
0 K P
PRIPOROČAMO NASE STORITVE IN HKRATI ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE.
Živilski kombinat ŽITO, Ljubljana
TOZD pekarna Dolenjska DELOVNA ENOTA
PEKARNA ČRNOMELJ
Vso belo krajino oskrbujemo s kruhom in pecivom.
Potrošnikom in vsem občanom čestitamo za praznik občine Črnomelj.
TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR
TOZD
BELI
TOZD BELA KRAJINA
Viatorjevj gostinski lokali so lepo urejeni. Posnetek je iz SNACK BARA V Črnomlju
PROMETNO HOTELSKO
TURISTIČNO	_	s svojimi enotami:
PODJETJE	^ ■	_ POTNIŠKI PROMET
VIATOR	^ ™	- TOVORNI PROMET
i HIPI i a im a	VIATOR	-GOSTINSTVO
LJUBLJANA	VMMB Uit	-AVTOSERVIS
se pridružuje čestitkam za praznik črnomaljske občine in hkrati priporoča svoje storitve.
OBIŠČITE NASE GOSTINSKE OBRATE NA OBMOČJU BELE KRAJINE, POTUJTE Z NAŠIMI AVTOBUSI, ZAUPAJTE NAM PREVOZ TOVORA IN POPRAVILA SVOJIH AVTOMOBILOV!
Se je čas, da za 8. marec, dan žena, naročite za tovarišice iz vaših kolektivov gostinske storitve v naših obratih:
— restavracija GRAD Črnomelj (tel. 76—036)
— hotel LAHINJA, Črnomelj (tel.76—141)
— pension SMUK, Semič (tel. 78—340)
— hotel BELA KRAJINA, Metlika (tel. 77-123)
n
Sodobno opremljena VIATORJEVA avtomehanična delavnica v Črnomlju
BELOKRANJSKA ŽELEZOLIVARNA IN STROJNA TOVARNA 68340 ČRNOMELJ — JUGOSLAVIJA
PROIZVODNI PROGRAM stroji za izdelavo raznih betonskih elementov
stroji za izdelavo betonskih cevi mešalniki za beton in malto krožne žage za gradbeništvo viseči odri za obdelavo fasad
vozila dumper — 1500 za prevoz materiala ulitki sive litine za avtomobilsko industrijo
Ob tej priložnosti čestitamo vsem poslovnim prijateljem, kupcem, občanom in vsem delovnim ljudem za praznik občine Črnomelj
i -
ljubljanska banlta
AVTO SOLA
Poslopje Ljubljanske banke — podružnice ČRNOMELJ
/O ljubljanska banka podružnica Črnomelj
VSE VEČ VARČEVALCEV
Ljubljanska banka — podružnica Črnomelj je pomembna institucija, ki pomaga k razvoju gospodarstva v Beli krajini. Na območju, kjer posluje, zbira sredstva gospodarstva in prebivalstva, s katerim kreditira gospodarstvo za obratna in osnovna sredstva, opravlja stanovanjsko kreditiranje, ki daje kre-dite občanom. Podružnica je : letu 1975 povečala obseg kreditov za 24 %, sredstva pa za 19 %.
Z izplačevanjem osebnih dohodkov na hranilne knjižice je dosegla velik uspeh: s
tem je povečala vloge občanov za 46 %, devizne račune pa za 44%. Tako zbrana sredstva so v gospodarstvu s pridom uporabljena.
Še naprej ostaja glavna skrb podružnice približati se občanom — varčevalcem. Za uresničitev te naloge bo na Vinici odprla novo poslovno enoto — ekspozituro, ki bo opravljala vse posle za potrebe občanov. Tudi področje Semiča, kjer ima veliko število varčevalcev, želi čimprej zgraditi prostor za novo ekspozituro. S tem bo pomagala občanom oziroma
varčevalcem prihraniti veliko svojega prostega časa za opravljanje poslovnih zadev.
V letu 1976 želimo zajeti še tiste delavce, ki do sedaj ne prejemajo OD na hranilne knjižice, in upokojence, postopno navajati občane na negotovinsko poslovanje, to je poslovanje prek tekočih računov, s šolskimi hranilnicami pa vzbuditi pri mladini čut do varčevanja.
Kolektiv Ljubljanske banke — podružnice Črnomelj čestita občanom za praznik občine in jih vabi k sodelovanju.
P. O.
KZ: NALOŽBA V PREDELAVO
Odkar je Belsad pri Kmetijski zadrugi Črnomelj, se je v Kočevju pri Črnomlju marsikaj spremenilo. Zgrajena je nova proizvodna hala z 800 m2 površine in prav tako veliko skladišče. Naložba je veljala 12 milijonov dinarjev. V novih proizvodnih prostorih bodo kmalu začeli predelovati vrtnine in sadje. Predvidevajo, da bodo letos predelali okoli 450 ton rdeče pese, 400 ton kumaric, 400 ton zelja, 100 ton paprike in še veliko drugih pridelkov. Na trg bodo pošiljali izdelke v pločevinkah ali steklenih kozarcih. To bo rdeča pesa v kisu, kisle kumarice, ostri in sladki feferoni v kisu, ajvar, paprika v olju in kisu, kislo zelje, embalirano v ^kilogramskih pločevin-
kah in podobno. Od sadja naj omenimo kompote, tudi gozdnih sadežev, kot so borovnice, maline in drugo.
V dosedanjih prostorih bodo modernizirali proizvodnjo marmelade in tako naredili znatno več tega izdelka kot doslej. Hkrati pripravljajo nove izdelke predelanih vrtnin in sadja.
Zadruga si prizadeva zagotoviti surovine za predelavo na domačem območju, zato razvija dobre poslovne odni -se z zasebnimi pridelovalci. Že letos bodo od doma ih pridelovalcev dobili rd čo peso, 150 ton kumaric 200 — 300 ton zelja in še nekatere pridelke, dogovor o dobavi surovin pa imajo s KZ Novo mesto. Agrokombinatom
iz Krškega in še nekaterimi, računajo pa tudi na tržne presežke v Podravini.
Z modernizacijo Belsada — letos bodo kupili tudi nov parni kotel, univerzalni tu-nalski pasterizator in druge naprave — bodo predvidoma ustvarili 33 milijonov celotnega dohodka, kar je 1 /4 celotnega dohodka, ki ga bo letos ustvarila Kmetijska .zadruga Črnomelj.
Pri organiziranju temeljnih OZD bodo v Kmetijski zadrugi Črnomelj posvetili skrb predvsem krepitvi temeljne zadružne enote.
Kolektiv Kmetijske zadruge Črnomelj čestita za praz-nik občine članom zadruge, poslovnim sodelavcem in
vsem občanom.
P.O.
Novi proizvodni in skladiščni prostori v Kočevju pri Črnomlju
•i .L
K * i
fb
St
■ r« i gr ■ n s r
*
52-stanovanjski blok, ki ga je zgradil BEG RAD
belokranjsko gradbeno podjetje b e g ra d II
zadružna cesta T4________________ 68340	jfgfljjjj[	CZ3I
Belokranjsko gradbeno podjetje BEG RAD iz Črnomlja pričenja letošnjo gradbeno sezono obogateno z novimi spoznanji, novimi izkušnjami in novimi delovnimi pripomočki ter opremo. V podjetje prihajajo tudi novi kadri, ki so opravili šolanje in ki bodo tudi prispevali k razvoju podjetja.
Izmed večjih objektov ki so jih zgradili lani, je prav gotovo najpomembnejši 52-stanovanjski blok v Črnomlju, ki je bil zasnovan in zgrajen ob sodelovanju vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri gradnji družbenih stanovanj v občini. Tako sodelovanje se še naprej poglablja in bo koristilo nadaljnji gradnji stanovanj.
Pomembnejši objekti so še proizvodna hala v Belsa-du, zdravstveni dom v
Črnomlju, poslovno-stano-vanjski objekt na Vinici, vrtec v Semiču, vodovodni rezervoar v Brezniku, skladišče industrije gradbenega materiala v Ozlju ter drugi manjši objekti in gradbena dela.
Razen gradbene dejavnosti je potrebno omeniti še storitve z gradbeno mehanizacijo, pleskarske storitve, montažo ogrevalnih naprav in prodajo gradbenega materiala potrošnikom.
260-članska delovna skupnost nenehno skrbi za usposabljanje novih strokovnjakov. 39 učencev v gospodarstvu različnih strok, med njimi največ zidarjev in tesarjev, 21 dijakov in študentov na srednjih, višjih in visokih šolah ter šolanje 5 delavcev ob delu so podatki, ki
povedo, da je trditev resnična.
Kolektiv belokranjskih gradbincev pričakuje koristi od pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju z OKP Črnomelj, s katerim naj bi dosedanje sodelovanje razširili na vsa področja dejavnosti obeh podjetij. Za boljšo informiranost v kolektivu pripravljajo glasilo, ki ga bodo prejemali vsi zaposleni po gradbiščih in obratih. Tudi stanovanjski problematiki posvečajo vso pozornost, saj je prosilcev vse več, hkrati pa morajo zagotoviti stanovanja za nove strokovnjake.
Kolektiv BEGRADA čestita investitorjem, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik občine ČRNOMELJ.
P. O.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL
novo mESTo
TOZD
TOVARNA OPREME ČRNOMELJ
KONFEKCIJA
4Ifc
koMet
^ i \
KOMET
METLIKA
OBRAT
Stari trg
OB KOLPI
PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE IN HKRATI ČESTITAMO ZA PRAZNIK.
kultura
in
izobra-
ževanje
1	L
t i	> Morim
1: -	1 Ir*
	WW3
t*	lian
Že sklep o uvedbi izkaznic, članarini (10 din na leto) in ureditvi evidence kaže na to, da se v kulturnem društvu ..Dušan Jereb" dogaja nekaj novega. Kaj je prav in kaj narobe v delovanju novomeških amaterjev, je poskušala nakazati razprava prejšnji petek na prvi seji novega društvenega vodstva. Za odpravo pomanjkljivosti, organizacijsko trdnost in vsebinsko preusmeritev dela se goreče zavzema že sam predsednik Ivan Kranjc.
Organizacijska ohlapnost društva je bila povod, da so člani izvršnega odbora odkrito spregovorili še o drugih šibkostih. Predvsem naj bi poslej sekcije začutile, da je v društvu izvršni odbor tisti organ, ki bo nenehno bdel nad njihovo dejavnostjo, jim pomagal, hkrati pa prižgal rdečo luč takrat, kadar bo ugotovil, da tako ne more naprej. Delo v sekcijah naj bi poslej potekalo s sprotno vednostjo društvenega vodstva, ne pa da bi društvo bolj mimogrede obravnavalo delovanje sekcij ob razdelitvi denarja.
Nov veter?
Prav tako so na tej seji prvič glasno povedali, da se bo moralo društvo odpreti in se povezati z vsemi skupinami, ki delujejo na območju krajevne skupnosti. Med drugim pomeni to, naj bi doseglo, da bi o njegovem delu in kulturnem življenju v Novem mestu kritično spregovorili tako na sejah krajevne skupnosti kot na sestankih krajevnih organizacij SZDL, ZK, ZZB, ZRVS, ZSMS. S tem bi si društvo in sploh novomeško kulturno življenje zagotovilo potrebno družbenopolitično podporo.
Z drugimi besedami: tak način delovanja naj bi pomenil začetek akcije, od katere je pričakovati dvojni uspeh. Prvič, da bodo v kulturna prizadevanja vključeni tudi dejavniki, ki so do zdaj stali preveč ob strani, drugič pa, da ob prireditvah, proslavah in akademijah ne bo treba biti nikogar strah pred prazno dvorano.
I. ZORAN
Srečanje 76 mora biti
Na Srečanje oktetov 76 naj bi povabili tudi zamejce
iML____________
Likovno-literami večer v Celovcu je vzbudil veliko zanimanje za slovensko umetnost med našimi rojaki na Koroškem. Posnetek kaže srečanje udeležencev literarnega večera z razstavljalcem slikarjem Božidaijem Jakcem v Auli slovenici. Podobno srečanje se obeta jutri v Zagrebu s tamkaj živečimi Slovenci.
Ponovitev Celovca v Zagrebu
Peterico dolenjskih pesnikov bodo jutri predstavili zagrebškim Slovencem igralci iz Ljubljane — Gre za ponovitev literarnega večera, kakršen je bil novembra lani v Celovcu
Na literarnem večeru pesniške besede sodobnih dolenjskih ustvaijalcev, ki ga za jutri pripravljata v Zagrebu za tamkajšnje Slovence Dolenjski kulturni festival iz Kostanjevice in kulturno društvo zagrebških Slovencev „Slovenski dom“, bodo dela Vladimira Bajca, Janeza Kolenca in Ivana Zorana iz Novega mesta, Jožeta Dulaija iz Metlike, Lada Smrekarja iz Kostanjevice in Avgusta Gregorčiča z Mirne predstavili Ivica Zupančič, Rudi Kosmač in Miha Baloh, znani igralci iz Ljubljane.
obisk dolenjske literarne skupine, igralcev in drugih udeležencev tega večera v Zagrebu z velikim zanimanjem. To je tem večje, ker gre za prvo predstavitev dolenjske literarne
BREZ OVINKOV
pim
ško
Uvodno besedo, v kateri bo opisal dolenjsko literarno tvornost in povezanost dolenjskega kulturnega življa s kulturnimi snovanji slovenskih rojakov, ki so si za svoj dom izbrali glavno mesto sosednje bratske republike, bo imel novomeški profesor Jože Škufca. Znani pianist prof. Andrej Jarc, sicer novomeški rojak, bo interpretacije pesniške besede spremljal ob klavirju.
Po uspesnem nastopu v celovški Auli slovenici pred koroškimi Slovenci v novembru 1975 pričakujejo
PREMALO ZA POTREBE
Kot vse kaže, bo občinska kulturna skupnost v Sevnici potegnila krajši konec v predvideni letošnji skupni porabi v primerjavi z republiško kulturno skupnostjo. Za takoimeno-vane vzajemne m skupne naloge v republiki naj bi izločila kar 1,26 milijona dinarjev, dodatno za RTV pa še 325 tisočakov. Za svoje potrebe v občini naj bi ji ostalo 1,16 milijona dinarjev, iz republiške vzajemnosti naj bi dobili nazaj le 38 tisočakov!?
Doživetja za tisoč ljudi
Velika Loka: uspeli večeri ob tridesetletnici društva
Kultumo-prosvetno društvo Ivan Cankar iz Velike Loke je slovesno proslavilo svojo 30-let-nico. Na osrednji proslavi v soboto je občinstvo nadvse toplo pozdravilo prvake ljubljanske opere, rojakinjo Vilmo Bukovec in basista Ladka Korošca; kot presenečenje pa je prišel še tenorist Rajko Koritnik.
V minulih treh desetletjih je igralska skupina društva gostovala na številnih podeželskih odrih Dolenjske. Kmetovalec in režiser Ludvik Bizjak je pričel z amaterskim udejstvo-
vanjem pred 45 leti, z delom v Veliki Loki je povezan vsa tri desetletja. Z društvom živijo krajani 20 vasi in naselij. Predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Klemenčič je pohvalil prizadevnost društva, saj ni izostalo ob nobenem pomembnejšem slavju v kraju.
Prvi del sobotnega večera je bil namenjen nastopu mirenskega in šentlovrenškega moškega pevskega zbora in posameznih članov domačega društva. Vrhunec večera je seveda bil nastop vseh treh opernih pevcev z vrsto znanih arij in samospevov.
A. Z.
Samo mesec dni imajo kulturne skupnosti za zbiranje podatkov, m podlagi katerih bodo pripravile besedila za samoupravne sporazume o temeljih srednjeročnih načrtov za obdobje 1976 -1980. Tak sporazum bo dokument, ki bo vseboval s številkami opremljene predloge kulturnih delavcev in drugih občanov glede nadaljnje rasti kulture v občini, seveda pa bo moral biti usklajen s predvidevanji in možnostmi drugih SIS.
Sporazum bo v nekem smislu vizija tega, kar naj bi dosegli v kulturi ob koncu srednjeročnega obdobja oziroma leta 1980. Kakšna bo ta vizija, bo seveda odvisno od trenutnih kulturnih
Vizija kar tako?
„zmogljivosti", saj bo tudi sporazum kot temeljni dokument narejen na podlagi zadnjega - letošnjega stanja na tem področju. Kot že vemo, je zelenih luči letos bolj malo pričakovati, saj so v predračune že posegle škarje in v mnogih občinah zarezale celo globlje, kot so predvidevali minimalni programi Če bo pri vsem tem tudi ostalo, bo na trenutnem izhodišču zasnovana vizija bolj žalostna, saj bodo marsikje v dvomih, ali naj sploh računajo na razširitev sedanjih dejavnosti, če jih bodo morali zaradi nenaklonjenega moloha že letos skrčiti ali celo omrtviti Ob teh težavah naj bi bilo za tolažbo dejstvo, da srednjeročnih načrtov ne bo nihče več vsiljeval od zgoraj, ampak bo to izključno zadeva delovnih ljudi S to tolažbo si pa ne bodo mogli kaj prida pomagati
I. ZORAN
tvornosti pri slovenskih rojakih onkraj Sotle, hkrati pa tudi za prvi obisk neke dolenjske kulturne sku-! v Zagrebu. Kar zadeva umetni-besedno tvornost in kulturna snovanja zagrebških Slovencev, med katerimi niso redki, ki jim je zibelka stekla na Dolenjskem, bodi dovolj, če omenimo troje Dolenjcem in Že posebno Kostanjevici dobro znanih pišočih imen: pokojnih Ruže Lucije - Petelinove in Jaroslava Štovička ter še vedno aktivnega Toneta Potokarja. Bodi ob tem povedano še to, da so te kulturne in literarne delavce lahko spoznali tudi že bralci našega tednika, bodisi da je ta list o njih pisal ali jim objavljal prispevke. Jutrišnje srečanje v Zagrebu pa naj bi pomenilo tudi začetek novega in trajnejšega sodelovanja Dolenjske in zagrebških Slovencev na kulturnem in še zlasti na literarnem področju.
Prejšnji teden je Novo mesto obiskal letošnji Prešernov nagrajenec
Salon 1975 in 1976
V kočevskem Likovnem salonu so priredili lani devet razstav, ki so trajale 109 dni, ogledalo pa si jih je 14.691 obiskovalcev. Katere razstave so se zvrstile?
Z umetniško fotografijo „Moje mesto “ se je predstavil domači pionirski foto-kino klub, France Mihelič je razstavljal olja in grafike, domačin Matija Glad lutke in kipe, nato je pokrajinski muzej z razstavo prikazal delovanje partizanske veterinarske službe. Boris Zulian s Tržaškega je v Kočevju razstavil svoja olja in grafike. ZKGP Kočevje je za nekaj dni razgrnilo pred občinstvom dokumente, slike in razne rekvizite. Sledila je razstava akvarelov Franceta Smoleta, na koncu pa se je z olji in keramiko v Likovnem salonu predstavila Mira Uršič-Šparovec. Največji obisk je doživela Miheličeva razstava, ki si jo je ogledalo 2.287 ljudi.
Pokroviteljstvo nad razstavami so kot prejšnja leta prevzela podjetja in družbene organizacije iz Kočevja. Za stalno zbirko je odbor Likovnega salona lani odkupil po eno delo Franceta Smoleta, Dore Plestenjak, Franceta Slane, Mire Uršič-Šparovec, Borisa Zuliana in Staneta Jarma.
Ob tem naj dodamo, da je odbor salona tudi lani deloval ljubiteljsko, se pravi brez plačila. Prizadevali so si vsi, zlasti tajnik Vlado Gašparac, da so bili obiskovalci deležni vseh prireditev brezplačno.
Za letos ima odbor Likovnega salona v načrtu trinajst razstav: dvanajst naj bi jih bilo v Kočevju, ena pa v Kolpski dolini.
ANDREJ ARKO
skladatelj Rado Simoniti in se s predstavniki ZKPO, Šentjernejskega okteta in krajevne organizacije SZDL iz Šentjerneja pogovarjal o organizaciji tradicionalnega Srečanja oktetov v letu 1976.
Na sestanku so se zavzeli, da bi letošnje srečanje organizirali po merilih, ki so veljala do zdaj. To pomeni, da bi imel pravico sodelovati vsak oktet, ki deluje amatersko in si nenehno prizadeva izboljšati spored in kvaliteto. SprejeU so tudi zamisel, da bi letos povabili tudi slovenske oktete iz zamejstva.
Rado Simoniti, dirigent na lanskem združenem nastopu sodelujočih oktetov in pihalne godbe, je menil, da bi bila nepopravljiva škoda, če bi morah zaradi kakršnih koli razlogov to prireditev opustiti ali okrniti. S tem je odgovoril vsem črnogledom, ki so vsaj sebi že odpisali to prireditev netekmovalnega značaja.
SODELUJTE V DR!
Ob koncu marca bo izšla nova številka Dolenjskih razgledov. Uredništvo vabi k sodelovanju (dolenjske) avtorje pesmi, črtic ali krajših novel, razmišljanj ah komentarjev o kulturnih ter splošnih družbenih in gospodarskih vprašanjih na Dolenjskem. Prispevke pošljite v uredništvo Dolenjskega lista (z oznako „za Dolenjske raz-glede“) do 4. marca 1976. Uredništvo si pridržuje pravico, da nekvalitetnih in neizvirnih prispevkov ne objavi. '
Ali res: za več ust manjša skleda?
Bo pomanjkanje denarja v novomeški občini že v kali zatrlo nova kulturna društva?
Dvajset kulturnih prireditev in vsaj tolikšno število opravljenih organizacijskih nalog prav gotovo ni vse, kar bi sodilo v izčrpno poročilo novomeške ZKPO o dejavnosti v minulem letu. Seveda pa je že to vse pozornosti vredna „količina“, ob kateri se bodo morali zamisliti tudi tisti, ki so za ZKPO predvideli letos kar za 18 starih milijonov manjše denaije, kot jih je ta organizacija dobila lani.
Ko je že beseda o tanjši mošnji, se je treba takoj vprašati, kaj bo z amaterizmom letos, ali so res že pri rojstvu obsojena na smrt društva, ki se pravkar porajajo (Šmihel pri Novem mestu, Šmarjeta itd.). Odgovor zahteva tudi vprašanje, kako sicer nasititi več ust iz manjše sklede, saj menda ni treba nenehno ponavljati, da tudi kultura, naj bo po naravi še tako skromna, le ne more živeti od obljub in lepih besed.
Glasbena dejavnost, ki je v občini najbolj razvita, je bila tudi lani najbolj opazna, pa naj je šlo za samostojne koncerte ali glasbeno-pevske točke, priključene proslavam, akademijam in podobnim prireditvam.
Gledaliških skupin je delovalo devet, zaradi pomanjkanja režiserjev pa se je le nekaterim posrečilo imeti premiere. Posebej je treba podčrtati, da se je, kot vse kaže, utrdila sku-
Sina kulturnega društva „Dušan ereb“. Likovni amaterji so se udeležili nekaj kolonij in samostojno ah v skupinah prikazali svoja dela na razstavah. Na literarnih večerih in popoldnevih so občani lahko prisluhnili besedi starejših oblikovalcev umetniške besede in mlajših (šolarjev), ki na tem zahtevnem področju šele poskušajo sukati pero.
S to oziroma s še obsežneje prikazano vsebino dejavnosti amate-
rizma v novomeški občini se bo na eni prvih sej seznanil tudi izvršni odbor kulturne skupnosti, kije sklenil delo ZKPO temeljito preštudirati in razčleniti. Nedvomno se bo po tej razpravi marsikaj razjasnilo, sklepi
pa bodo vplivali tudi na razdelitev denarja v letošnjem letu. Slej ko prej bo potrebno odgovoriti na vprašanje, ali ZKPO lahko opravlja več dela za manj denarja.
I. ZORAN
S
DOGOVOR V ZAGREBU - 28. februarja bo v Zagrebu pri kultur-no-prosvetnem društvu ..Slovenski dom“ seja medobčinske kulturno prosvetne zveze Bratstvo in enotnost. Dogovorili se bodo za skupne kulturne akcije v letu 1976.
MALA GALERIJA VABI Od torka dalje je v ljubljanski Mah galeriji odprta razstava slik in risb Sto-’ jana Ccliča. Prireditelji vabijo na ogled te zanimive razstave.
LIKOVNIKI V KLUBU ..VLADO LAMUT" - Likovni amaterji novomeške občine bodo poslej delovali v klubu ..Vlado Lamut" pri Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij. Za to sta se nedavno odločili obe skupini likovnikov, ki sta do zdaj obstojali: ena pri ZKPO, druga pri SGP Pionir.
KMALU JAVNI NASTOP Novomeška folklorna skupina, ki jo
bo prvič počastitev i bo izvedla
vodi Branka Moškon, predstavila javnosti v dneva žena. Na prireditvi dvajsetminutni spored slovenskih in drugih folklornih plesov.
NA OGLED OPERE „GUBEC BEG“ - V nedeljo, 22. februarja ob 19.30, si bodo Belokranjci v zagrebški dvorani Vatroslava Lisinskega ogledali sodobno rock opero ..Gubec beg“. Za v torek, 17. februarja, je bila v ljubljanski operni hiši predvidena posebna predstava ..Opere za tri groše" za osnovno šolo Stari trg ob Kolpi. Glasbena mladina Bele krajine je poleg tega v februarju pripravila se več obiskov glasbenih in drugih prireditev.
GALERIJA ONKRAJ MEJE - V Gradišču (Gradišča) ob Soči v Italiji so pred kratkim ustanovili deželno razstavno galerijo in jo poimenovali slikarju Lojzetu
&
slovenskem
pazzapanu.
Prvaki ljubljanske opere Vilma Bukovec, Ladko Korošec in Rajko Koritnik (slednjega ni na naši sliki) so si z zanimanjem ogledali razstavo bo 30-letnici društva v Veliki Loki. (Foto: Železnik)
POUDARITI VELJA, PRIPOMNITI VELJA, UPOŠTEVATI VELJA. . .
Zadnje čase vse pogosteje beremo podobne stavke, kakršne sem si pred nedavnim izpisal ob branju lokalnega pa tudi drugega časopisja:
Upoštevati velja zlasti naslednje. - Posebej velja tudi na tem mestu opozoriti na zvezni predpis. - Velja pripomniti še to. — Ne velja zaupati reklamiranju. — Za košarko velja v svetu veliko zanimanje.
Podčrtani glagoli oziroma glagolske zveze bi se dali nadomestiti z drugimi, na primer takole:
Upoštevati je treba (moramo) zlasti naslednje. - Posebej je potrebno (moramo) tudi na tem mestu opozoriti na zvezni predpis. - Pripomniti je potrebno (moramo) še to. - Ne smemo (ne kaže, ne gre) zaupati reklami. - Za košarko je (je opazno) veliko zanimanje.
Pisci potemtakem uporabljajo glagol veljati oziroma ne veljati v naslednjem pomenu: je treba, moramo, ne kaže, je, je opazno. Zakaj se teh besed in besednih zvez ogibajo, je težko reči, mislim pa, da se ne motim, če vidim vzrok tudi v tem, da se jim zdi tak način izražanja imenitnejši, najbrž ker je bil doslej nenavaden. Če pogledamo v Pleteršnikov Sloven-sko-nemški slovar, ki je po osemdesetih letih, odkar je izšel, še vedno najobsežnejši dokončani slovar slovenskega jezika, vidimo ob glagolu veljati navedene tele zveze: denar, bankovec, prepoved ne velja več; on veliko velja pri ljudeh; za bogatina veljati; to ne velja nič itd. Joža Glonar pa je v svojem Slovaiju slovenskega jezika (1936) pomen glagola veljati opredelil takole: 1. imeti vrednost, veljavo, ceno; 2. meriti na kaj, držati; 3. sloveti; veljati za bogatega.
Niti Pleteršnik niti Glonar ne navajata nobenega primera, kjer bi se glagol velja vezal z nedoločnikom, kakor smo zgoraj navedli v zgledih iz današnjega časnikarstva. Prav tako ne Glonar ne Pleteršnik ne navajata primerov, kjer bi imel naš glagol pomen morati (npr.: velja opozorili = moramo opozoriti). Odkod potemtakem vse to pri današnjih piscih? Verjetno, kakor še marsikaj drugega, iz srbohrvaščine. V Ivekovič-Brozovem slovarju hrvaškega jezika iz 1. 1901 namreč piše, da se v Srbiji, Bosni in Hercegovini gqvori namesto mora: valja, treba, npr.: valja mi iči, treba iči.
Potemtakem lahko zveze velja + nedoločnik mirno pustimo tam, kjer so jih naši časnikarji brez potrebe vzeli, in pišemo po domače: upoštevati moramo; posebej naj opozorimo; naj pripomnimo; ne gre zaupati reklami itd. Slovenščina je dovolj bogata in gibka, da laliko vse to, pa še kaj bolj zamotanega pove po svoje, razumljivo in lepo.
B-r.
.v.v.
\ ?*> m
Osrednja dolenjska muzejska ustanova pričakuje, da bo graditev novega oddelka NOB v Novem mestu odpravila vsaj
dolgoletne težave s prostorom
V	letu 1975 si je zbirke Dolenjskega muzeja in razstave v Dolenjski galeriji ogledalo (vpi-
sanih) 12.452 ljudi. Ker se vsi niso vpisali, je bilo obiskovalcev dejansko nekaj tisoč več - po
Zdaj je v sobah nekdanje Kopasove hiše razstavljeno najrazličnejše gradivo iz časov NOB v Novem mestu in na Dolenjskem, po letu 1980 pa naj bi te prostore zasedel etnološki oddelek. Sedanje gradivo, kajpak urejeno in inventarizirano, bodo prenesli v novi muzej NOB in ljudske revolucije, ki ga nameravajo zgraditi v neposredni bližini Dolenjskega muzeja oziroma križatije.
sodbi muzejskega vodstva naj bi bila prava številka 15.000. Je to veliko ali malo? Glede na razmere precej, glede na možnosti in bogastvo, ki ga ima v varstvu muzej, pa najbrž premalo. S takim razmišljanjem pa že lahko udarimo ob jedro vprašanja: kaj se pravzaprav dogaja v Dolenjskem muzeju, v čem je njegova moč in v čem nemoč?
KAKO IZ ZATIŠJA?
Prav gotovo razmere, v kakršnih dela Dolenjski muzej — naj takoj pristavimo, da gre za ustanovo regionalnega pomena — prispevajo levji delež k temu, da javnost manj pozna tako naloge
kot tudi sadove (zbirke) muzej-v. Ce smei
skih oddelkov. Ce smemo tu ponoviti besede nekega javnega delavca, bi dejali, da šteje tudi Dolenjski muzej med kulturne ustanove, ki so še vse preveč v zatišju. Za to so seveda razlogi, od katerih hočemo tu podčrtati le enega: pomanjkanje primernih prostorov, kadrov in denarja-
O tem, kako iz nezavidljivih razmer, k- nalogam, ki jih ima muzej, in tudi o tem, kako slednjič prebiti zatišje in, lahko bi rekli, tudi preveliko (kajpak neupravičeno) anonimnost, smo se minule dni pogovarjali z inž. Petrom Ivanetičem, ravnateljem Dolenjskega muzeja. Njegovo ime omenjamo na tem mestu kljub temu, da je omenil, da ni
strokovnjak za muzejsko dejavnost, ampak je tam bolj zavoljo organizacijskih vprašanj.
„Prostore imamo, niso pa primerni za depoje,“ je dejal. „Muzej ima križatijo, galerijo in Ropasovo hišo, v Pleterjah in Dolenjskih Toplicah pa krajevni zbirki. Vseh površin je za okoli 1516 m2, od tega pa 695 m2 razstavnih prostorov, 621 m2 prostorov za delo, depoje, upravne posle, kakih 200 m2 prostorov pa ni uporabnih. Zaradi prostorske stiske in pomanjkanja razstavnih površin muzej ne more urediti zbirk za javnost, to pa velja še posebej za etnološko zbirko, ki sploh ni obdelana. Ropasova hiša, v kateri je oddelek NOB in ljudske revolucije, pa je taka, da je v njej malone nevarno hraniti karkoli."
„Trenutno imamo v muzeju zaposlenih osem ljudi, od tega samo štiri strokovnjake. Za še zadovoljivo opravljanje nalog bi morali imeti petnajst ljudi, od tega devet strokovnjakov. Zelo bi potrebovali etnologa in strokovnjaka za novejšo zgodovino. Prvega bomo potrebovali še zlasti potem, ko se bo v Ropasovo hišo preselil etnološki oddelek. Zgodovinarja pa bi namestili takoj, saj bi imel že zdaj nalog vsaj do vratu, ko pa bo zgrajen nov oddelek NOB in ljudske revolucije in se bo vanj preselilo tudi gradivo iz Ropasove hiše, bo dolžnosti še več,“ je menil ravnatelj.
Graditev novega oddelka oziroma nove muzejske stavbe v neposredni bližini križatije kot sedanjega osrednjega objekta Dolenjskega muzeja je v načrtih do leta 1980 napisana kot naloga št 1. Znano je, da so se za graditev zavzele poleg občinske skupščine in kulturne skupnosti tudi vse družbenopolitične organizacije v Novem mestu, še posebej pa borci, ki poudarjajo, da je graditev tega objekta dolg naši revoluciji.
KAJ V TEM DESETLETJU
kakšna stvar v Dolenjskem muzeju. Dolenjska galerija naj bi poslej v celoti služila svojemu namenu oziroma bila stavba za razstave in depo umetniških del. Arheološki del se bo predvidoma iz galerije izselil in dobil streho ter razstavišče v križatiji. Novo krajevno muzejsko zbirko naj bi do leta 1980 dobil Žužemberk, uredili pa bi jo v obnovljenem delu tamkajšnjega gradu.
UP - NOVI ODDELEK NOB
Za novi muzej je že marsikaj pripravljeno - od programskih zasnov do načina, kako zbrati sredstva. Med tem je bil razpisan tudi republiški natečaj za projekte z vsemi ureditvami. Sadove natečaja bodo junija razstavili v Dolenjski galeriji. Do tedaj bo znana tudi odločitev žirije, ki bo med projekti izbrala najboljše. Kot pravi ravnatelj Dolenjskega muzeja, naj bi letos dobili tudi vso izvedbeno dokumentacijo za novi objekt. Graditev naj bi se začela spomladi 1977. Treba je pripomniti še to, da je propagandni odbor že izdal zloženko v 15.000 izvodih, izšla pa bo tudi posebna brošura, ki bo obširneje prikazala delovnim ljudem potrebo in pomen novega muzeja v Novem mestu. Te informacije bodo še zlasti dobrodošle za združeno .delo, da ne bo oklevalo, ali dati ali ne dati denarne prispevke za to graditev.
Iz dejavnosti, ki je v načrtu za letos, je treba, vendar ne obrobno, omeniti prizadevanje muzeja, da s svojim delovanjem, predvsem pa z bogastvom, ki ga hrani in še nadalje zbira, pride do delovnih ljudi. Gre za to, da bi morali delavci in drugi, zaposleni v delovnih organizacijah v novomeški občini in na Dolenjskem, bolj in češče spozna- | vati muzejsko dejavnost, pri tem bogatiti svoje znanje in plemenititi duha ter priti do spoznanja o tem, kako globoko segajo zgodovinske in kulturne korenine na Dolenjskem. Marsikateri obiskovalec se bo začudil, od kod pravzaprav vsi predmeti, ki jih hrani muzej, kaj pomenijo in dokazujejo, za marsikoga pa bo Dolenjski muzej sploh odkritje, čeprav deluje že četrt stoletja.
Do leta 1980 naj bi doživela ureditev in preureditev še
Arheološki oddelek bo imel letos posebno nalogo: urediti in pripraviti gradivo za jugoslovanski in mednarodni arheološki kongres v Romuniji. Petindvajsetletnici muzeja (bila je že lani) pa bo posvečen tudi razširjen in dopolnjen kulturnozgodovinski vodnik po Novem mestu, ki bo izšel letos in je gradivo zanj že v celoti pripravlje- j no.
I. ZORAN
Četrt stoletja ob Titu
rimi desetimi leti, ko so naši organi zvedeli, da bodo ustaši skušali nekaj rovariti. Ob pomoči Jugoslovana, ki je bil na delu v Avstriji, so nekega takega podleža prijeli. Tudi takrat predsednik Tito, čeprav je bil obveščen o namerah teh odpadnikov, ni pokazal niti sence strahu ali zaskrbljenosti.
„Tito ima zelo rad lov in mi smo se v Afriki na lovu vedno precej nelagodno počutili, vendar smo vedno storili vse za njegovo varnost," se spominja Ivan Somrak. ,.Priznati je treba, da so se povsod, kjer smo bili, tamkajšnji organi zelo zavzeli, da bi našemu predsedniku zagotovili popolno varnost, vendar smo se kljub temu mi še najbolj zanesli nase. Vedno je vprašanj^, koliko je kaka varnostna služba sposobna. Za vsak obisk posebej smo se temeljito pripravili, proučili pa smo tudi njihovo varnostno službo."
Za 25-letnico službovanja pri gardij-ski enoti je Somrak od tovariša Tita dobil zlato uro z njegovim vgraviranim podpisom, ima pa tudi šest ordenov in
šest medalj, poleg tega pa še dva tuja ordena; enega mu je ob obisku v Jugoslaviji podelila angleška kraljica Elizabeta II. — to je eno najvišjih vojaških odlikovanj britanskega imperija — drugega pa je dobil od predsednika Centralne afriške republike Bokasa. Zelo ponosen je tudi na orden JLA ž zlato zvezdo in na zlato plaketo, ki jo je dobil za 30-letnico vojaške službe.
Pri Somrakovih je bilo tiste dni zelo živahno: pri dedku in babici je bil njun še ne dveletni vnuček Milček iz Beograda. Fantiček je ravno začel čebljati in vsake toliko časa pride v sobo in vpraša: „Dedo, kje je Tito? “
In vnuček se ne da kar tako odpraviti; toliko časa vztraja, da mu mora dedek , prav od blizu pokazati tisto fotografijo v srebrnem okviru z lastnoročnim Titovim posvetilom. Brž ko Milček odhlača v kuhinjo, Ivan Somrak skrbno obriše to darilo, na katero je upravičeno tako ponosen, in fotografijo spet postavi na svoje mesto.
A. BARTELJ
Na častnem mestu v stanovanju upokojenega polkovnika Ivana Somraka v Novem mestu je fotografija predsednika Tita v srebrnem okviru. Titova slika je na vidnem mestu v mnogih stanovanjih v naši domovini, vendar je takih, kot jo ima Ivan Somrak, zelo malo. Nanjo je namreč tovariš Tito lastnoročno napisal: ,J)rugu pukovniku Ivanu Somraku Tito 3. XI. 1975". Povedati je treba, da so takega darila deležne le vidne osebnosti in pa tisti, ki več kot dvajset let delajo pri predsedniku republike.
,,Zame je Titova fotografija v srebrnem okviru velika čast in ogromno priznanje. Povedati moram, da se takega'priznanja ob odhodu v pokoj nisem nadejal," pripoveduje Ivan Somrak, ki je bil od 1948 varnostni oficir v gardijski enoti, ki je skrbela za zaščito predsednika Tita, od 1960 do upokojitve lani pa je služboval neposredno v varnostnem oddelku predsednika republike in vrhovnega komandanta JLA.
Po upokojitvi se je Ivan, eden od trinajstih otrok Somrakove družine iz Kuzaijevega kala pri Prečni, po tridesetih letih vrnil v domače kraje in se za stalno naselil v Novem mestu.
„Ponosen sem na to, da sem doma iz Kuzaijevega kala," začne pripoved o svoji življenjski poti Ivan Somrak. ..Prepričan sem, da je naša vas lahko vzor tudi mnogim večjim krajem. Kuzaijev kal je majhna vas; pred vojno je štela le sedem hiš, vendar je teh bornih sedem hiš dalo med vojno kar osemnajst borcev. Vse, od najmlajših do najstarejših, pa je delalo za partizane. V vasi ni bilo niti enega samega izdajalca! Samo iz naše hiše nas je bilo šest otrok v partizanih, najstarejši brat pa je grozne smrti umrl v nemškem taborišču, ker so na njem nacisti delali ogabne medicinske poskuse.
Kadar so borci prišli v vas, so pionirji zavzeli položaje in stražili, da jih sovražnik ne bi presenetil. Dekleta so za partizane kuhala, prala, pripravljala sanitetni material, jim šivala oblačila; po vsaki bitki pa so mladinci natančno pregledali vso okolico. Spominjam se, da so' nekoč še po treh dneh v gošči našli ranjenega partizana, ga prinesli v vas, mu nudili prvo pomoč in poskrbeli, da so ga spravili v partizansko bolnišnico."
kot 19-letnemu fantu nadvse všeč," pojasni Somrak. Tako je bila že v mladosti začrtana njegova nadaljnja pot.
Po vojni, ko je oficirskega kadra primanjkovalo in je Partija priporočala, naj borci ostanejo v armiji, je to priporočilo poslušal tudi Somrak. Še naprej je delal „v svoji stroki", le da sedaj ni bil obveščevalec, marveč protiobveščevalni oficir, kije končal tudi višjo oficirsko šolo.
Tako je Somrak kar 25 let skrbel za zaščito predsednika Tita in pri svojem nadvse odgovornem delu imel precej stikov s Titom. ..Varnostna služba spremlja predsednika na vseh njegovih poteh, tako doma kot v tujini. Jaz sem potoval z njim v vzhodnoevropske države pa tudi v Avstrijo, Nemčijo, Belgijo in še nekatere druge.
Nemogoče je opisati, kakšne občutke imaš, ko si z njim. To je res čudovit človek, tako kot osebnost, državnik in v odnosih do sočloveka. Zlasti na potovanjih smo mi, ki smo bili dolžni skrbeti za njegovo varnost, bili z njim več v stiku. Seveda smo imeli vedno malo treme pred njim, vendar Tito to oviro vedno prvi podre. Tako neposreden in preprost je, zelo rad se pošali in zna vse obrniti na smešno plat. Z vsakim človekom zna v trenutku dobiti prisrčen stik, tako da hitro pozabiš na tremo.
Sam sem lahko večkrat videl, kako ga prizadenejo krivice, ki se gode ljudem. Pri tem človek res začuti njegovo čutečo dušo in srce. Vedno in povsod, pa naj bo to v meddržavnih odnosih ali v pogovoru z delavcem, se zavzema predvsem za človečnost in za odpravo krivic. Nikoli ne dovoli, da suhi paragrafi prevladajo nad človečnostjo," pripoveduje Somrak.
„Zlasti na potovanjih, ko je med vožnjo malo več časa, sc je večkrat zanimal za delo naše službe. Vendar je treba poudariti, da ne zato, ker bi se kdaj počutil, da ni dovolj varen; nasprotno, njegova varnost ga nikoli ne skrbi. V vseh teh letih nisem niti enkrat opazil, da bi bil zaskrbljen za svojo varnost. Tito je hraber, pogumen, neustrašen."
Seveda pa delo ljudi, ki skrbe za njegovo varnost, zato ni nič manj budno. Včasih morajo ravno zato še bolje paziti. Tako je bilo tudi ob Titovem obisku v Avstriji pred dob-
Ob odhodu iz zveznega izvršnega sveta: prvi z leve Ivan Somrak.
Ivan se je v Prečni učil za kovača, v šolo pa je hodil v Novo mesto. Takoj po izbruhu vojne je začel ilegalno delati za partizane, organizirano pa od
Ivan Somrak
Titova fotografija v srebrnem okviru z lastnoročnim Titovim posvetilom. Na to darilo je Somrak najbolj ponosen.
maja 1942. Ker je moral hoditi v šolo, je imel dovolilnico in tako je postal zveza med ilegalci v mestu in partizani na terenu. Potem, ko je sam postal borec, pa so ga določili, da bo delal kot obveščevalec v artilerijski brigadi. „To delo je zelo nevarno, precej moraš tvegati, vendar je zanimivo, vedno se kaj dogaja in to mi je bilo
Kegljanje: »točki” za Krko
Novomeški kegljači so začeli tekmovati v II. ZCL -Novo mesto dvakrat izgubilo, Krka igrala neodločeno
Konec minulega tedna so začeli tekmovati v II. republiški ZCL novomeški kegljači. V prvem kolu so se pomerili na kegljiščih „Goijanci“ v Novem mestu in na čateških stezah. Novomeščani so dosegli sorazmerno dobre rezultate, obe ekipi, Krka in Novo mesto, pa sta bili boljši na kegljišču na Loki.
NOVO MESTO -NOVA GORICA 7118:7231
— Novomeščani so na domačem kegljišču dosegli svoj najboljši rezultat, vendar so bili gostje še boljši in so zasluženo zmagali. Novomeščani so vodili do zadnjega tekmovalnega para, nato pa so Novogoričani z odlično Logožarjevo igro (postavil je nov rekord kegljišča, 1024 podrtih kegljev) domače tekmovalce najprej ujeli in tudi zasluženo premaga-
li.	V prvem kolu sta se pri Novem mestu izkazala Zupančič in Blažič.
KRKA — PORTOROŽ 7339:7058
Novomeščani so na Loki dosegli svoj najboljši rezultat in se tako gostom oddolžili za poraz na Čatežu. Bratož (982) in Rožič (965) sta bila boljša od ostalih.
NOVA GORICA -NOVO MESTO 7080:6837
V	povratni tekmi - moštvi sta jo odigrali na Čatežu - so bili lanski slovenski ligaši boljši. Gostje so dosegli s 7080 podrtimi keglji najboljši kegljišču
rezultat in na čateškem prevzeli vodstvo.
PORTOROŽ - KRKA 7076:7012
Gostje iz Portoroža so v drugi tekmi premagali Krko, predvsem po zaslugi razpoloženega Alessia, ki je na težkem kegljišču podrl 993 kegljev in izboljšal rekord kegljišča za 56 kegljev
V	drugem kolu gostuje Krka v Ilirski Bistrici in Postojni, Novo
Šolsko športno društvo iz novomeške osnovne šole ,JKatja Rupena" je s pomočjo svojih mentoijev pred kratkim pripravilo smučarske tečaje, na katerih se je učilo kar 85 pionirjev in pionirk. Učili so se v šestih skupinah, in sicer v Kosovi dolini, en dan pa v Črmošnjicah. (Foto: Smiljan Pavišič, foto krožek OŠ Katja Rupena)
V B skupini »gospodari” Krka
Novomeški rokometaši igrajo od tekme do tekme bolje — , so osvojile obetavne Kočevarke — Inles igra 21.
,Zimsko" pionirsko prvenstvo marca s Slovanom
mesto pa v Kočevju in Ljubljani
TOŽ
Na snegu najbljša Krka
Na sindikalnem smučarskem prvenstvu največ prvih mest za Krko — Med črnomaljskimi sindikalisti zmagala Iskra
Zimsko rokometno prvenstvo v najkvalitetnejši skupini se bo v kratkem zaključilo. Do sedaj do večjih presenečenj ni prišlo, predstavniki iz Dolenjske pa igrajo sorazmerno dobro.
Komisija za šport in rekreacijo pri novomeškem občinskem svetu Zveze sindikatov je minu-
lo	soboto pripravila v Črmošnjicah smučarsko občinsko sindikalno prvenstvo. K tekmovanju »seje prijavilo kar 162 tekmovalcev in tekmovalk, kar naj bi bila
Naslovi Trebanjcem
Trebanjska temeljna telesno-kultuma skupnost je pred dnevi organizirala občinsko prvenstvo v veleslalomu za učence osnovnih šol. Tekmovanje so pripravili v Velikem Gabru, progo pa je postavil Jože Kocjan. Na 350 metrov dolgi tekmovalni stezi z 22 vratci je nastopilo 55 učencev, najboljši pa so bili tekmovalci in tekmovalke iz trebanjske osnovne šole.
Rezultati - cicibanke: 1. Kržan 1:27,1; mlajši pionirji: 1. Strajnar
52,0,	2. Lazar 55,3, 3. Mezgec (vsi Trebnje) 56,4; st. pionirji: 1. Strajnar 50,8, 2. Grandovec 51,6, 3. Primožič (vsi Trebnje) 56,3; mlajši mladinci: 1. Marolt (V. Gaber) 54,2, 2. Zupančič 54,7, 3. Ostanek (oba Trebnje) 1:00,6; cicibani: 1. Gran-* dovec (Trebnje) 42,3, 2. Dvornik (Mokronog) 44,1,	3. Bukovec
(Mirna) 48,8; mlajše pionirke: 1. Bunc 1:05,5, 2. Tratnik 1:13,3, 3. Markovič (vse Trebnje) 1:19,7; starejše pionirke: 1. Gole 56,6, 2. Pevec (obe Trebnje) 1:00,9, 3. Dežman (Mirna) 1:04,6; mlajše mladinke: 1. Tratnik 1:04,8.
N. B.
po mnenju organizatoijev rekordna udeležba.
Rezultati: - ženske A: 1. Košir 33,8 (Krka I), 2. Vrevc 35,4 (Pionir
I), 3. Kramarič 35,9 (Krka I) itd; ženske B: 1. Mežnar 36,1 (Krka II),
2.	Globokar 36,2, 3. Marčec (obe Krka I) 38,6; moški C: 1. Sonc (Krka I) 28,7, 2. Bele (Krka II)
33,1,	3. Marolt (IMV) 33,5 skupina B: 1. Henčič (Novoles I) 31,7, 2. Aš (Krka I) 32,2, 3. do 5. Klemenčič (Krka I), Lipnik (Pionir I), in Medle (Novoles I), vsi 34,1; skupina A; 1. Turk (Krka I) 30,9, 2. Novinec (Novoles 1) 32,1; 3. Legan (Novo-
telEldpno: 1. Krka I 2:41,9, 2. Iskra (Novo mesto 5:42,0, 3. Krka II, 4. Pionir 1, 5. Novoles, 6. Novoteks, 7. IMV, 8. Ljubljanska banka, 9. Pionir
11, 10. Krka III, 11. SO Novo mesto,
12. GG Novo mesto 13. OŠ Šentjernej.
REVIJA ZENSKEGA ROKOMETA
Prizadevni novomeški rokometni delavci bodo jutri ob 16. uri v novi športni dvorani pripravili rokometno revijo ženskega rokometa. V prvi tekmi bodo nastopile igralke dveh pionirskih rokometnih šol,, in sicer iz Stopič in Bršlina, nato se bo pomerila pionirska reprezentanca Novega mesta z ekipo rekreatork, v zadnji tekmi pa bo poskuša-« la reprezentanca občinske lige premagati prvo Krkino ekipo. Organizatorji vabijo na turnir vse ljubitelje rokometne igre.
;upini: Brežice -Jelovica 15:17 (5:13), Celje - Sevnica 23:22 (12:12), Inles - Dobova 20:14, (10:9), Brežice - Slovan 10:2 (5:12), Sevnica — Šoštanj 23:20 (8:10), Minerva - Inles 20:25 (9:9), Dobova - Celje 14:26 (4:13).
Minule tekme so dokazale, da se ekipe v A skupini na prihodnja ligaška tekmovanja dobro pripravljajo, saj so tekme v zadnjih kolih precej boljše in bolj zanimive kot na začetku zimskega rokometnega prvenstva.
Rezultati v skupini B: Krmelj -Mokerc 8:13 (3:6), Dobrepolje — Krka 10:21 (6:11), Borec - Kočevje 21:15 (9:8), Olimpija - Krmelj 13:19 (6:10), Mokerc - Dobrepolje 12:10 (4:7), Usnjar — Kočevje 14:13 (9:8), Krka - Borec 15:12 (8:4), Krmelj - Alples 13:11 (5:4), Dobrepolje - Olimpija 11:24 (6:11), Kočevje - Krka 10:26 (4:14).
Nedeljske tekme so potekale v znamenju dobre igre novomeške Krke. Novomeščani so v vseh treh nastopih igrali zanesljivo in borbeno ter se jim pozna, da imajo za sabo naporne treninge. Kot kaže so Novomeščani in rokometaši iz Mokerca med najresnejšimi kandidati za osvojitev prvega mesta v drugi skupini zimskega rokometnega prvenstva SRS.
KOČEVSKE PIONIRKE-SLOVENSKE PRVAKINJE
Na letošnjem zimskem rokometnem prvenstvu SRS so nastopile tudi kočevske pionirke. V odločilni tekmi so premagale Kamničanke in dosegle zelo lep in obetaven uspeh. Po besedah trenerja Ivana Žerjava so Kočevke pričakovale peto mesto, zato so še toliko bolj vesele uspeha. Trener nadarjenih igralk pravi, da so se igralke kalile v conskem tekmovanju, kjer bodo igrale tudi vnaprej. Za Kočevje so igrale: Nada Fafleic, Vlatka in Andreja Novak, Bojana Vardijan, Marina Jurič, Erika Turk, Zdenka Mišmaš, Vera Benko, Saša Zbačnik, Karmen Radosavljevič, Lili Štefanič.
Z. F.
ZIMSKO DOLENJSKO PRVENSTVO V ODBOJKI
Tudi letos bo občinska zveza za telesno kulturo Novo mesto pod pokroviteljstvom Dolenjskega lista priredila zdaj že tradicionalno odprto zimsko dolenjsko odbojkarsko prvenstvo. Sodelujejo lahko tudi druge ekipe, ne le tiste, ki sicer tekmujejo v ligah. Prvenstvo bo v soboto, 28. februarja, v telovadnicah osnovnih šol v Novem mestu (tekmovalni sistem bo odvisen od števila prijavljenih ekip). Pričetek tekmovanj bo ob 8. uri. Prijave sprejema Občinska zveza za telesno kulturo Novo mesto (Novo mesto, Partizanska 16 a, p.p. 30) do vključno srede, 25. februarja.
Košarkaško »črno” drugo kolo
Novomeški Novoteks je v drugem kolu slovenskega dvoranskega prvenstva gladko izgubil z Bežigradom 74, Metličani pa so po dobri igri izgubili s Fructalom
V drugem kolu dvoranskega prvenstva slovenske košarkarske lige so Novoteksovi košarkarji doma po slabi in nezanimivi igri prepustili točke novincem v ligi, ljubljanskemu Bižigradu, Beti pa je prvenstveno srečanje v Novi Gorici izgubila dokaj nesrečno.
NOVOTEKS-BEŽIGRAD 74 68:92 (33:47)
Sobotna prvenstvena tekma med novomeškim Novoteksom in ljub-
ŠPORTNI KOMENTAR
Zakaj drobiti kvaliteto?
Se pred leti so novomeški kegljaški delavci tarnali, da se kvalitetno kegljanje ne more razmahniti samo zavoljo slabih in neprimernih kegljišč. Ko pa so okoli Novega mesta zgradili nekaj dobrih kegljaških stez in so sodobno avtomatsko kegljišče postavili tudi v dolenjski metropoli, se je začelo za nekdaj zanemarjeni šport zanimati vse več občanov. Z množičnostjo in dobro organiziranim vodstvom je rasla tudi kvaliteta.
Trenutno ima dolenjska kegljaška podzveza organizirano vrsto sindikalnih lig, v katerih nastopajo moški in ženske, Novo mesto pa se lahko pohvali z dvema ekipama, ki nastopata v drugi slovenski ligi. Tako so dobro organizirana tekmovanja, dobro pripravljeni treningi in skrb za podmladek prispevali, da imajo novomeške ekipe nekaj odličnih posameznikov. Vzemimo na pri-
mer najboljši vrsti Krko in Novo mesto. Po mnenju kegljaških strokovnjakov bi lahko iz obeh in morda še kakšnega dobrega posameznika iz drugih ekip sestavili moštvo, ki bi bilo v boju s keglji kos najboljšim ekipam v drugi ligi, če ne celo tudi v najkvalitetnejši ligi. Zavoljo tega je nerazumljivo dejstvo, da se kegljaški delavci, ki si že vrsto let prizadevajo ustvariti močno ekipo, ne morejo odločiti za eno samo ekipo.
Podobno je tudi v ženskem kegljanju. Najboljše tekmovalke - v glavnem so še mladinke in imajo pred sabo lepo tekmovalno dobo - nastopajo v vrstah Novega mesta, Krke, Pionirja in No-volesa. Če bi v eni vrsti nastopale vse najboljše, bi lahko dobili ekipo, ki bi na vseh tekmovanjih dobro zastopala novomeško kegljanje.
J. PEZELJ
Ijanskim Bežigradom je razočarala okoli 150 novomeških ljubiteljev košarke. Zavoljo tega, ker so domači igrali zelo slabo. V obrambi se niso dovolj trudili, v napadu pa so bili pri metih na koš netočni in skoraj vse odbite žoge so polovili gostujoči igralci. V hitrih protinapadih so bili Bežigrajčani natančni in so brez težav napolnili novomeški koš.
Novoteks: P. Seničar 6, Bajt 4, Cukut 5, Z. Kovačevič 13, S. Kovačevič 18, S. Seničar 9, Besednjak 9, Plantan 4.
FRUCTAL - BETI 90:77 (45:35)
Metličani so v Novi Gorici igrali precej bolje kot v prvem kolu v
MODELARSKO TEKMOVANJE
V	SNEGU
V soboto, 14. februarja, so se na zimskem dolenjskem prvenstvu po merili modelarji z Mirne in aerokluba Novo mesto. Povabljeni so bili tudi modelarji iz Brežic, ki pa se tekmovanja niso udeležili.
Tekmovanje je bilo posvečeno 30-letnici organizacije za tehnično kulturo in stoletnici smrti Nikole Tesle. Čeprav je bilo vreme slabo in za tekmovanje neprimerno, se je 28 tekmovalcev borilo za čim boljšo uvrstitev.
V skupini pionirskih tekmovalnih modelov A-l so se tekmovalci razvrstili takole: 1. Šuštar Mitja, AK Novo mesto (471 točk); 2. Zupet Igor, Mirna (394,3); Medved Herbi, . Mirna (346);
Jadralni modeli A-2: 1. Stankovič Dragan (1018 točk), 2. Jevšček Matej (990), 3. Penca Janez (960),
Gumenjaki:	1.	Zupanc	Dušan
(780), 2. Šuštar Adolf (597), 3. Brudar Martin (556).
Čeprav je padal sneg, so tekmovalci dosegli zelo visoko število točk, iz česar je razvidno, da so dobro pripravljeni za nadaljnja tekmovanja.	s	petric
Novem mestu. Toda domači košarkarji - tudi letos veljajo za ekipo, ki se poteguje za najboljše mesto - so bili dobri predvsem v obrambi in so gostom preprečili, da bi jim pobrali odbite žoge. Metličani so zelo dobro igrali v drugem polčasu - izgubili so ga vsega s tremi točkami - in če bi' imeli pri metih na koš nekoliko več športne sreče, bi bil lahko rezultat zanje precej ugodnejši.
Beti: A. Vergot 4, Gršič 2, Z. Vergot 16, Lalič 27, Svinger 15, Jezerinac 13.
DOLENJSKE TOPLICE -OBUTEV 74:114
Minuli petek sta se v telovadnici osnovne šole v Dolenjskih Toplicah pomerili košarkarski vrsti domače ekipe in novomeške Obutve. Medtem ko je bilo srečanje v prvem polčasu - igrali so ga 30 minut - dokaj izenačeno (34:41), so Novomeščani v nadaljevanju bili v napadu precej bolj natančni in dosegli kar 32 zadetkov več kot v prvem delu igre.
Postavi — Dolenjske Toplice: Horvat 14, Bertole 4, Strniša 14, Salmič 20, Mlinar 8, Lukšič 7, Šušteršič 7, L Lukšič in Klančar.
Obutev: Jaklič 26, Jevšek 10, Lutman 26, Piletič 17, Grabnar 1, M. Munih 33.
POKAL DL ZDOMCEM -SMUČARJEM V ŠVICI
29. februarja bo v Unteriber-gu v Švici 5. jubilejni slovenski veleslalom naših zdomcev. Lani se ga je od 154 prijavljenih udeležilo kar 136 smučarjev, na zaključno prireditev pa je prišlo nad 500 naših ljudi od blizu in daleč. Pobudnik veleslaloma naših delavcev v Švici je Slovensko planinsko društvo TRIGLAV, ki ima sedež v Meilenu. Tovariš Jože Jelovčan, ki ima ženo z Otočca (sam pa je trden Gorenjec), je tik pred novim letom obiskal naše uredništvo ter nas seznanil društva za
venskih delavcev v tujini. Na njegovo pobudo je za letošnji jubilejni veleslalom slovenskih zdomcev prispevalo enega izmed pokalov za najboljše smučarje tudi uredništvo našega lista.
Članom SPD TRIGLAV v Švici, med katerimi je mnogo dobrih in navdušenih smučarjev, želimo lepe športne uspehe, organizatorjem pa veliko sreče in plodnega dela tudi v bodoče!
Tg-
iznanil s prizadevanji športno življenje slo-lavcev v tujini. Na nje-
Le delen uspeh
Odbojkarsko zimsko prvenstvo: Žužemberk premagal Jesenice, neuspeh Novega mesta
Zimskega pokalnega odbojkarskega prvenstva, ki ga je v soboto v dvorani Študentskega naselja v Ljubljani organiziral študentski klub Forum, sta se med 16 moštvi udeležili tudi ekipi Novega mesta in Žužemberka. Več uspeha je imel Žužemberk, ki sicer tekmuje v drugi slovenski odbojkarski ligi, saj je naj-
prej nudil dokaj močan odpor Mariboru, ki tekmuje v drugi zvezni ligi, v drugi tekmi pa ie celo odpravil moštvo Jesenic z 2:0.
Novomeščani, ki so po jesenskem delu končali na odličnem tretjem mestu v slovenski odbojkarski ligi, se niso izkazali. Premagali so le Ljubljano z 2:0, izgubili pa s Fuži-narjem z 0:2 in celo s sicer slabšim Kamnikom z 1:2. Iz vseh štirih skupin so se v finale uvrstili Fužinar, Bled, Maribor in Mežica, prvo mesto pa je osvojil ravenski Fužinar.
NASTOPILO 67 PIONIRJEV IN PIONIRK
Novomeški strelski delavci so minulo soboto pripravili v Domu JLA prvo pionirsko strelsko tekmovanje za prehodni občinski pokal.
Rezultati - ekipno: 1. OŠ Grm (540 krogov), 2. OŠ Katja Rupena (522), 3. OŠ Žužemberk (485); pionirke: 1. OŠ Katja Rupena I (368 krogov). 2. OŠ Katja Rupena II (319), 3. OS Grm (287).
Posamezno - pionirji: 1. Dušan Špilar, 2. Marko Petrič, 3. Bojan Za-
forc; pionirke: 1. Sonja Gornik, 2. elka Šenedin, 3. Vera Horvat.
M. ZUPANČIČ
Prva mesta za Sentjernejce
Na javoroviški 30-metrski skakalnici je zmagal Sentjernej-čan Janez Selak — Nastopilo 27 skakalcev
Smučarski delavci so pripravili v nedeljo na 30 m skakalnici na Javorovici občinsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 27 tekmovalcev iz Šentjerneja, Krškega in Vavte vasi.
Minulo nedeljo se je na skakalnici na Javorovici pomerilo 27 smučarskih skakalcev. Najbolj zanimivi boji so potekali v članski konkurenci, kjer je z najdaljšim skokom zmagal Šentjemejčan Janez Selak (na sliki). Foto: Polde Miklič.
Rezultati - starejši pionirji: 1. Tavčar (15,5, 15,5), 2. Cimski (12,
11), 3. Zupančič (13, 12), vsi osnovna šola Vavta vas; mlajši mladinci: 1. Bakše (20, 20), 2. Jerele (18,5, 19), 3. Cuk (18, 15,5), vsi Šentjernej; starejši mladinci: 1. Sluga (23, 21), 2. Vinšek (21,5, 21,5),
3.	Radkovič (21,5, 21), vsi Šentjernej; člani: 1. Selak 24,5, 24, Šentjernej, 2. Pompe (23, 23), Krško, 3. Vinšek (20,5, 20,5), Šentjernej.
Maloštevilni gledalci so bili z organizacijo in s skoki zadovoljni, saj je sprva kazalo, da do tekmovanja sploh ne bo prišlo, ker so bile vremenske razmere za skoke zelo slabe. .
P. MIKUC
RK INLES GRE V NEMČIJO
Inlesovi rokometaši bodo od 1. do 8. marca trenirali v zahodnonem-škem mestu Virelu. Pomerili se bodo s petimi nasprotniki in se tako pripravljali za naporna tekmovanja v drugi zvezni rokometni ligi. V Nemčijo gredo vsi igralci, del strokovnega vodstva in nekaj članov klubske uprave.
M. G.
Odraščanje
Če deviška
kožica nima nobene odprtinice, deklica ob menstruaciji ne krvavi navzven, ampak dobi v spodnjem delu trebuha hude bolečine, ki pa minejo. Kri seje nabrala v nožnici, maternični votlini in jajcevodih. Ob naslednji menstruaciji so težave hujše in kaj kmalu pripelje tako deklico mati k zdravniku za ženske bolezni, ki ugotovi, da deviška kožica nima nobene odprtinice in jo je potrebno narediti operativno. V normalnih primerih se deviška kožica pri prvem ali pri drugem spolnem občevanju natrga in iz ranice zakrvavi. Zelo redko je krvavitev močnejša, tako da je potrebna zdravniška pomoč. Zdravnik naredi na krvavečem mestu samo en ali dva šiva.
Tudi o tem pojavu ima naša folklora svoje mnenje, mlada ženska prvič občuje, pravi, da je ,.izgubila nedolžnost". To ljudsko mnenje pa nekako ni točno, kajti nedolžna je oseba, ki na primer ni kriva nekega prestopka, neke neprimernosti. Prvo občevanje samo na sebi pa navadno ni prestopek. Kakšen nesmisel izhaja iz gornjega pojmovanja, vidimo v primeru posilstva: deklica bi po tem pojmovanju izgubila nedolžnost, čeprav je dejansko žrtev. Vendar se tudi to pojmovanje počasi izgublja.
Večkrat je deviška kožica tako raztegljiva, da sploh ne nastopi krvavitev in se natrga šele ob porodu, ko otrok z glavico prodre skozi zunanje spolovilo. Zadnja leta opažamo, da se deviške kožice raztegujejo in natrgajo tudi zaradi moderne nege v času perila. Dekleta se zaradi praktičnosti vedno bolj poslužujejo nožničnih tamponov. Droben tampon iz stisnjene vate se vloži v nožnico, kjer vpija menstrualno kri, nato pa se za vrvco izvleče. Pri tem se deviška kožica raztegne in lahko tudi natrga. Kljub temu se vedno bolj uporabljajo ti tamponi, zlasti o počitnicah, na potovanjih ali pri športu. Res so praktični, preveč priporočljivi pa niso.
(Se nadaljuje)
(Polenlahl lisi prBll 20kti
Odvisno od nas samih 1
GOSPODARSKA OSNOVA črnomaljske občine je spričo nalog, ki jih ta ima, še vedno šibka. Vsak odbornik občinskega odbora, političnih in družbenih organizacij in vsak prebivalec občine pa je odgovoren, da to gospodarsko osnovo razvijemo, okrepimo in pri tem ne varčujemo ne svojih fizičnih ne materialnih sil. Kajti nadaljnji razvoj in napredek materialne osnove družbe, ki jo tvorijo njene proizvajalne sile kot osnovni pogoj za napredek tudi na drugih področjih našega družbenega življenja, je odvisen od nas samih.
PRED ČASOM je sedela v boljši novomeški restavraciji zaključena družba. Po naročilu je natakar serviral zrezke v omaki. Serviranje te jedi pa je bilo nekaj posebnega: zrezki v omaki so bili v veliki ovalni skledi, od koder jih je morala družba jemati z edinimi vilicami in jih polagati na kos kruha, jesti pa tako kot sendviče.
ODHOD V ARMADO JE prelomnica v življenju mladega človeka, zato je dolžnost mladinskih in ostalih organizacij, da poskrbijo za čim bolj slovesne odhodnice. To naj ne bo pijančevanje, ampak res lepa in vedra poslovilna zabava. Naj omenim še to: kdor bo prišel na okrajno zbirališče pijan, ne bo poslan v armado, ampak bo moral čakati na odhod do naslednjega leta.
Naj se fantje zavedajo, da tudi trezni lahko gredo v armado. Potem jim bo ta dan ostal v lepem in ponosnem spominu.
DELAVSKI SVET rudnika Kanižarica je sklenil, da bo v zimskem času nudil onim rudaijem, ki stanujejo daleč od rudnika, brezplačen prevoz na delo in z dela.
PRI VSEH PRIMERIH nepravilnosti z izterjavo davkov v Beli krajini, ki so povzročili veliko razburjenje in bolj ali manj upravičeno negodovanje, velja povedati, da so krivi poleg nerednih plačnikov tudi ljudski odbori.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 17. februarja 1956)
posmiiOKOu
ZA DOBER TEK - „Okus, podoben kaviaiju,“ je ugotovila strokovnjakinja za tehnologijo hrane na poskusnem testu v visoki tehnični šoli v Los Angelesu, kjer so preizkušali nove jedi, narejene iz - glist. Te, na pogled kaj malo prijetne živali imajo v posušenem stanju veliko prehrambno vrednost (70 odst. proteinov), zato jih poskušajo uvesti na jedilnike gospodinjstev. Za sladokusce navajamo enega od receptov: gliste narežite na koščke, pražite 15 minut, nato jih pomešajte s testom za pito, dodajte jabolka in do konca specite." In še: dober tek!
HVALEŽNOST PA TAKA!
— Neki Španec si je zlomil nogo in poiskal pomoč v ambulanti. Nogo so mu lepo omavčili in ga posadili na invalidski voziček. Toda medtem ko mu je blagajnik za voziček in pomoč pisal račun (okoli 20.000 pezet), je invalid pobegnil: nikakor se ni mogel sprijazniti s tako visokim računom. Policija ga zdaj vneto išče, ker sumi, da se na podoben način obnaša tudi v trgovinah.
GENTLEMANI - Če pride kritika od Britancev samih, potem ji pač moramo verjeti, ko obsoja angleške moške za najslabše oblečene ter z najmanj okusa za oblačila. Po mnenju društva proizvajalcev oblek je povprečen Britanec oblečen takole: nosi umazan suknjič, hlače kot harmonika in površnik, poln mastnih madežev. Ženski glas je dodal še tole: „Ker so tako nemarni, bi morali hoditi meter ali dva za svojimi ženami!"
OH, TE VALUTE — Lokalni list v indijskem mestu Panžimu je zapisal, da so vlomilci odnesli iz banke večjo vsoto denarja, predvsem ameriške dolarje, angleške funte in nemške bismarke.
METUZALEM - Ameriški črnec Charlie Smith zatrjuje, da je star že 133 let. Rodil se je v Liberiji, potem so ga lovci na sužnje ujeli in prodali v Ameriko, kjer je najprej živel kot suženj na neki farmi, nato pa kot svoboden državljan. Njegova starost sicer ni priznana, a kljub temu velja za najstarejšega Američana.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
S poprom in papriko na ples
(Tudi) .plesnih veselic nismo pogrešali. Seveda se natn starim v Dobliču plesanje nespametno vidi. vendar posebne nerodnosti ali nezgode se ni zgodilo, kakor baje v Črnomlju. Da tudi kakošno smešno novico od tam k nam zvemo, prihaja od tod, ker našo vas. odkar imamo salon, večkrat obiskujejo gospodje, ki sc radi na ..drobno ženijo". Za Vodnikovo veselico v Črnomlju so se namreč vadili že več časa gospodične in gospe in tudi tisti gospodje, ki so pic alei. Eden je bil jako nejevoljen, da ga niso pustili plesati, ter je šel in iz hudomušnosti natrosil popra in paprike po sobi. tako da so morale ženske ples opustiti, ker jih je začelo v nos in oči peči in po životu srbeti. Bila je veselica. kakor smo slišali, prav sijajna.
(Zadnje) dneve nas |c bila v ribniški dolini o|stra buija nekoliko hujše prijela, pa nam ni bilo ravno prehudo: smo se pa spravili v sobo k gorki peči <^li pa v gosti|no. lat,n smo
prijeli časnike in radovedno picbirali, kaj delajo naši poslanci v deželni zbornici. Pa kaj smo videli? Staro liberalno zagrizenost! To ni nič čudno; če bo manj liberalnih glav v zbornici, tembolj sc bodo togotili. No, pa saj ima naša stranka dobro izvežbane gospode v deželni zbornici, da znajo prav krepko odgovoriti.
(Rad) priznam, da se je že mnogo storilo /a povzdigo vinoreje. I/ srca želim in prosim, pomagaj država tudi še dalje. Naj država ne gleda rta troške. naj tukaj ne štedi. saj denar, porabljen za vinorejo. ne bo izgubljen, ampak plodonosno naložen, ki bo svoječasno nosil obilne obresti. Pridruži državi sc tudi dežela!
(Naznanil o.) Uljudno naznanjam, da sem si omislil lepo piipravno kočijo / dobtiini zanesljivimi konji, tei se priporočam slavnemu občinstvu za vo/njo po ugodni ceni. A. Windischer.
(I/ IK)I I NJSklll NOVIC.
i i I ’. I ebi liana Iv,(')
Pogled v srce brez tveganja
Z ultra zvokom in računalnikom do ostre slike srca
Na prvem mestu bolezni, ki danes peste zemeljsko prebivalstvo, so bolezni srca, prav te bolezni pa je težko odkrivati in pravočasno prepoznati. Srce, ta neutrudna mišica, je varno skrito v notranjosti prsnega koša, zato je imel zdravnik do sedaj le dva možna načina, da je srce videl: z rentgensko sliko, ki daje le senco srca in obkrožajočih srčnih žil, ter s kate-terizacijo, zapletenim in tveganim kirurškim posegom, ki omogoča, da zdravnik vidi notranjost srca.
Na Japonskem so pred kratkim odkrili nov način, ki diagnozi srčnih obolenj ponuja koristno pomoč. Gre za napravo, ki deluje na osnovi ultra zvočnih valov. Ultra zvočna diagnostična naprava ima pred ostalimi to izrazito prednost, da omogoča vpogled v srce, medtem ko srce utriplje, povrhu tega pa ultra zvok človekovemu organizmu ni tako nevaren, kot so rentgenski žarki.
Naprava je povezana z majhnim računalnikom, ki uravnava zvočne valove z bitjem srca. Na ta način se slika odbijajočih se valov od srčnih sten dobro izostri in je dovolj jasna. Velika prednost nove srčne slike je tudi tem, da je tridimenzionalna. Lahko jo tudi posnamejo na video trakove za poznejšo projekcijo na ekranih. Tako imajo zdravniki na voljo temeljito dokumentacijo o spremembah v srcu, naj gre za ugotavljanje učinkov zdravljenja ali za ugotavljanje napredovanja bolezni.
Izdelovalci te zanimive naprave zatijujejo, da omogoča zelo točno meijenje velikosti srca ter natančno opazovanje delovanja srčnih zaklopk in cirkulacije krvi skozi srce.
Svetla lisa pod očesom ribe je njen lastni reflektor, s katerim si sveti in pomaga pri lovu.
Za svetlobo ni v zadregi
V akvariju je riba uporabna tudi kot svetilka
V svetu rib, kije resnično izredno pester in bogat življenjskih oblik, velja za eno najzanimivejših toplovodnih rib photoblepharon palpebratus. Za tem dolgim latinskim imenom se skriva komaj deset centimetrov dolga ribica, živeča v Rdečem morju. Svoje ime in sloves dolguje mikroskopsko majhnim organizmom, ki žive z ribico v sožitju in harmoniji. Ribi bi po naše lahko rekli „bli-skavka", kajti na posebnem organčku, fižolaste oblike pod očesom gosti in daje dom svetlečim se bakterijam.
Svetloba, ki jo ribica oddaja, je tako močna, da bi lahko v temni sobi ob akvariju, v katerem bi imeli to ribico, brez naprezanja brali časopis. Biologi že nekaj časa preučujejo življenje in navade photoblepharona palpebratusa. Ugotovili so, da riba lahko svetilnost zmanjša, kadar se približa ploskvam, od katerih se svetloba odbija, in bi jo tako lastna svetloba oslepila za nekaj trenutkov. James G. Morin in njegova žena Anne Harrington sta pri raziskovanju „bliskavke" naredila več fotografskih posnetkov, ne da bi pri tem uporabila umetno luč; za osvetlitev je poskrbela ribica sama. Odkrila pa sta še nekaj nenavadnosti v načinu preživljanja te nenavadne prebivalke morskih globin.
Love namreč v večjih skupinah. Svetlobo združijo ter na ta način privabljajo manjše morske prebivalce k sebi, njim v pogin, sebi v potešitev lakote.
m.
Zlata mrzlica
Kamorkoli se človek danes ozre, povsod se staro in mlado meni zgolj o zlatu in srebru. Vse to delijo v sosednji Avstriji, kjer imajo viteške igre na snegu, ki jim pravijo olimpijske.
Akoravno so le igre, jih ni mogoče odpraviti za malo južino. Presneto veliko vaj je moral vsak opraviti in znoja preliti, preden je prišel tja, kjer dobi zlato le najboljši med najboljšimi Nihče ne verjame tega. Anti še pomnite, kako je bilo nekoč med menoj in Brdavsom na Dunaju? Bil je pravi boj in prava reč je bilo Brdavsu na tleh odrobiti glavo. To bi opravilo dete, deset let staro, akoravno otroci niso za lak posel Nihče me ni vprašal, koliko tovorov je bilo pred tem dvigniti in koliko potov prehoditi, da sem si pridobil tako silno moč. To sem delal dan za dnem, leto za letom, tako kot moja kobilica r soncu, dežju ali snegu.. Vidite, v dolgotrajnem delu človek črpa svojo notranjo in zunanjo moč
Zmaga pa je vsakemu le nagrada, da je vse to vestno opravil
Vendar je pri nas še veliko ljudi, ki venomer tuhtajo le to, kako bi s čim manj truda prišli do bogastva. Ni jim za olimpijsko zlato. Hočejo prave dragulje, take, kot so jih našli v Ljubljani in Beogradu. Zavoljo tega je bilo tačas že nič koliko besedi in zdaj vsak pametuje, kako bi to silno bogastvo pametno porabil, če bi bilo njegovo. Zdaj se bodo nestrpneži zapodili in premetali zaprašena podstrešja, vlažne kleti, trkali na stene, če so v njih skrivališča in prekopavali tla. da bi prišli do skritih zakladov, kajti vsak upa, da ga na koncu čaka sreča.
Tako vam povem: tisti, ki si je s trudom prislužil premoženje, ga bo znal čuvati, da mu bo v oporo na starost. Kar dobimo zlahka, še laže zapravimo, pa naj bo to olimpijsko zlato ali pa rumeni dukati
MARTIN KRI'A N
Kriminal z V okusom medu
Tatove privlačijo zapuščeni kraji s čebelnjaki
Navajeni smo, da beremo no-: vice o velikih vlomih v banke, o kraji dragocenih umetnin in tajnih dokumentov, o dolgo-prstnežih, ki jih neubranljivo zamikajo dragulji in nakit, celo o organizirani kraji avtomobilov, malce čudno pa se le sliši, da se tudi čebelarji pritožujejo zaradi vse številnejših kraj. Pri nas čebelarstvo, žal, močno upada, zato je razumljivo, da vesti o »sladkih tatovih" prihajajo predvsem iz dežel, kjer se s tem opravilom še bavijo.
Prvi in verjetno tudi pogla-^ vitni vzrok, da se je v nekaterih deželah zahodnega sveta, kjer kriminal že tako in tako lepo uspeva, kraja čebel tako razpasla, je v tem, da so se cene medu v nekaj letih zelo dvigni-
Rešitev prejšnje križanke
1
				..		sr			sr		w		F
					w	A	M	6	M	sr	M	R.	K
				...	A	Al	O	D	A	rT	1	T	A
				Sl	P	T	r	au	T	A	M	i	Ai
				US	0	R.	€	H	O	V	1	A)	A
	-			>z	L	A	r	A	*-	0	S	A	r
		w	L	A	1	K		K	e	N	T		■s*
	0	r	1	P	V.	S	K	A	T		R	A	Si
	K	A	S	i	J	K	A	S	!'	fi	S	N	&
MM	€	L	1	s.	A	Am	M	1	AJ	A	T	T	i
—	L	1	c	€	M	e	R	...	O	I)	V	O	D
-J		AJ	A	K	A	N	A	jjj.	L	e	O	N	e
KITAJSKA
EKA V SZ
ČRNO-
MORSKA
LUKA
KRČMAR
NERES-
NICA
PREKLET-
STVO
PESNIK
KOVIC
BERITE
DL
DEL ROKE
IGRA NA SREČO
NAPRAVA
mm,
TELUR
OKRASNO
DREVO
LIJAK
BAT
PLENILEC
ŽALNA
PESEM
GLMESTO
PERUJA
STATUS
TRENJE
V VSAKO HIŠO DL
ČETVERO
VOGELNIK
PORTUG.
REKA
asm
TUJE Z.IME
mm
ma
ŠČEPEC
SOLI
M.IME
HfflJSKD
PODNOM
2ISCE
NAPAD
SUKANEC
PRAŠEK
1ALASL
1. IME
ARAB
MM.
PRI KART#
7pERJEWant
DOMAČE
Ž.IME
ZDRAVILNA
RASTLINA
ANNA
KARINA
NAOAV
BOJAN BUDJA
llllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllHIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Mehanična čuda iz preteklosti
Kaj vse so znali narediti genialni misleci in konstruktorji že pred več stoletji — Roboti so hodili okoli v 13. stoletju — Bajka ali resničnost?
1
Sladki med je zamikal tudi §§ dolgoprstneže, vendar ne zaradi H sladkosti, ampak visoke cene.*-
le. Od leta 1970 se je na svetovnem tržišču cena medu povečala kar za štirikrat. To dragoceno naravno živilo ima . zelo občutljivo rast proizvodnje, saj njegovi ..proizvajalci" za svoje delo potrebujejo čimbolj ne-onesnaženo okolje. Zato vozijo čebelarji čebelje družine v odmaknjene in zapuščene kraje, kjer pa čebelnjakov ni mogoče vsak dan nadzorovati. In tako se pač dogaja, da k pikajočim žuželkam nekega dne ne pride njihov gospodar in lastnik, ampak spretno zaščiten lopov, ki čebelnjake naloži na tovornjak in odpelje drugam.
Morda bo zanimivo pogledati, kako se je število kraj čebelnjakov povečevala v skladu z višjo ceno medu. Leta 1972 je kalifornijska policija zabeležila* tatvino 300 ukradenih čebeljih družin, lani pa se je to število podeseterilo: samo v Kaliforniji je bilo ukradenih 3000 kolonij.
Čebelarji so organizirali zračni nadzor nad območji, kjer je največ čebelnjakov, vendar tudi to ni kaj dosti hasnilo, saj „slad-ki tatovi" iščejo svoj plen predvsem ponoči, ko tudi čebele mirujejo.
Letala nadzvočne hitrosti,, računalniki, avtomatski krmarji, popolnoma avtomatizirane tovarne, ves ta čudoviti niz tehničnih dosežkov, na katere smo tako ponosni, nam kažejo, kakšna bo naša bodočnost. V zagledanosti v tehnična čuda današnjega sveta pa pozabljamo, da se je naš ,jutri" začel že „včeraj“.
Če pogledamo daleč nazaj v antiko, bomo odkrili, da velikega pesnika Ovida ob-
kroža cela vrsta legend, po katerih naj bi ta sloviti mož skonstruiral prve samodejne stroje. Legende pripovedujejo o bronasti glavi, ki je govorila, o kovinski muhi, ki je lahko letela. Rogerju Baconu, mislecu iz 13. stoletja, se roboti niso zdeli nič čudnega. V svojih zapiskih govori o mehaničnem vozilu, ki se giblje z veliko hitrostjo, o napravi, s katero se z najmanjšim naporom dvigajo izredno težka bremena, o le-
S
Slika prikazuje notranjost Vaucansonove mehanične race, ki je bila eno zadnjih čudes mehanike. Danes bi bila samo malo bolj zapletena igračka.
talski napravi, v kateri človek poganja gibljiva krila.
V 13. stoletju je živel tudi učenjak Albert Magnus, pisec številnih razprav s področja astronomije in kemije. Izdeloval pa je tudi robote. Več kot dvajset let se je ubadal z „umetnim človekom". Njegovi biografi poročajo, da je bil robot sestavljen iz kovinskih delov in drugih neznanih snovi. To čudo naj bi hodilo, govorilo in opravljalo preprosta domača dela. Znanost ni zanikala možnosti, da je Magnus res naredil takega robota.
V oxfordski knjižnici hranijo več primerkov mehaničnih računalnikov iz srednjega veka. Njihov stvaritelj Samuel Morland je poleg tega skonstruiral tudi nekaj še danes uporabnih stvari, kot so vodna črpalka, parni stroj in zvočnik. Podobna računala so v tistem času izdelali tudi Hook, Leibnitz, Leopold in drugi.
Iz novejšega časa je posebno slavo uživala mehanična raca, ki jo je izdelal 1735 Jacques de Vaucanson. Raca je lahko plavala, gagala, skakala, jedla in pila. Za tedanjo Evropo je bila prava senzacija.
Ali znajo šteti?
V mnogih cirkusih nastopajo tudi različne živali, ki osupljajo občinstvo s svojimi „matema-tičnimi" sposobnostmi. Psi znajo zalajati tolikokrat, kolikor znese seštevek dveh števil ali kolikor znese množenje števil; ptice s kljuni pokažejo prav tako pravilne rezultate, napisane na table ipd. Jasno je, da gre v teh primerih za posebej dresirane živali, in nikakor ne za dokaz, da so živali zmožne najbolj preprostega računanja.
Vprašanje o takih sposobnostih živalske zavesti strokovnjaki za živalsko psihologijo že dolgo temeljito preučujejo. Sovjetski znanstveniki so pred kratkim zaokrožili svoja raziskovanja ter podali poročilo, iz katerega je razvidno, da so živali zmožne šteti in razlikovati števila.
Med nižjimi živalskimi vrstami so na prvem mestu čebele. Na inštitutu za informacije v Moskvi so ugotovili, da so te žuželke zmožne šteti do štiri. Ptice so še boljši „matematiki". Med njimi stoji na prvem mestu siva papiga, ki lahko razlikuje kar osem števil. Za štetje so nadarjeni tudi kavka, krokar in druge manj znane ptice.
Sesalci so splošno najbolj nadarjeni za ..matematiko", prednjači pa pes, ki lahko šteje do deset, kar je v živalskem svetu rekordno število.
Riše in piše: Marjan Bregar
(if.
✓
V*
21. Razposajeno so zaukali mišičasti bojevniki okrog vlaka. Počilo je nekaj strelov in nekaj puščic se je zarilo v lesene stene vagonov. Obležalo je nekaj teh in onih, nato pa so potniki izstopili in dame so pri tem visoko dvignile „ta zahmašna" krila. Odšli so s simpatičnimi bojevniki v hrib, večnim loviščem naproti...
Vse ostalo vemo!
Na prizorišče je pridirjal Paradižnik. ..Stvar je skraj no resna!" je hitel. „Tudi sekunde ne smemo izgubi
In je Paradižnik velel naložiti v peč lokomotive drv in mokregi listja. Nato je prijel za vzvod — tisti, ki spušča dira iz dimnika.
..Pogovoriti seje treba!" je dejal. ,,Lepa beseda lepo mesto najde!"
Nista vedela strojevodja in kurjač, s kom in kako se bo pogovarjal Paradižnik, a kmalu sta izvedela. Paradižnik je potegnil za vzvod, zaustavil oblak dima v dimniku in nato v svojevrstnem taktu spuščal in preki-
njal oblačke iz lokomotive. Indijanski telegraf! Pozna-
mo ga iz Karla Maya in Paradižnik ga je poznal še bolje! Na kupe indijanaric je prežvečil vrli mož v svojih mladih letih in zdaj je bilo tu to znanje, da mu pomore v stiski.
„Halo, halo!" je signaliziral in strmel v vrti gore nad progo.
„Halo, halo! Kdo tam? " se je dvignil podoben oblaček s hriba.
AMERIKA PO AMERIŠKO
Resda je potrebno zapisati, da mladina tega zakona ne jemlje kaj preveč resno, na nesrečo pa tega ne bi mogli trditi tudi za tiste, ki alkohol in cigarete prodajajo. Nemalokrat se zato zgodi, da natakar mladeniču namesto z naročenim bombonom' postreže s paradižnikovim sokom, pa četudi mu le-ta lahko dokaže, da mu do enaindvajsetega rojstnega dne manjka le še dva ali tri dni. Zakon je pač zakon. Z nakupom cigaret ponavadi ni takih težav, saj lahko skorajda na vsakem vogalu srečamo kakšen avtomat, žal pa v slednjih ni — steklenic s konjakom . ..
Zunanji videz je ponavadi tisti, po katerem prodajalci ocenijo kupca. Zato si mnogi alkoholni „vneteži“ pustijo rasti brado, brke in zalisce, če jim je bila seveda narava naklonjena. No, da pa ima zakon tudi »luknje", dokazujejo zakajeni disco klubi, fantje in dekleta, ki med šolskim odmorom pridno vlečejo in vsrkavajo cigaretni dim. Kot smo iz tega lahko razbrali, prepoveduje zakon le nakup omenjenih stvari, ne pa njihovega „konzumiranja“. Ameriški najstnik je torej prikrajšan le toliko, da si alkohola in cigaret ne more privoščiti v javnosti, to je v restavracijah in lokalih, zato pa si to lahko privošči v nekoliko intimnejšem krogu ali enostavneje ,,hausbalu“ (o tem pozneje). Prej se pač moraš na ljubezniv in prikupen način znebiti očeta in mamice. Sicer pa se nekaj takega dogaja tudi pri nas, mar ne?
Toda nista le alkohol in nikotin spremljevalca kar lepega števila hišnih zabav, velikokrat se v igro vmeša tudi „trava“. Kalifornija je verjetno še danes poleg New Yorka glavno ameriško tržišče z mamili, tržišče, ki v veliki meri zalaga tudi Evropo. Marihuana in LSD postajata v tamkajšnjih šolah, grobo rečeno, povsem vsakdanji priboljšek. Obstaja pravo svobodno tržišče z mamili in brez težav si lahko mimogrede nabaviš gram ali dva opojnega vonja. Prav čudno je, da so zaenkrat kazni za takšne prestopke v večini ameriških držav še dokaj mile. Če te prvič zasačijo z nedovoljenim blagom, si za prihodnjih pet ali šest mesecev na »hladnem", drugič pa stvar postane že nekoliko resnejša in ti ne uideta dve ali tri leta za rešetkami. Vse to pa je prava igra, če pogledamo, kakšne so kazni v Teksasu. Tamkaj ti v primeru, da najdejo v žepu en sam travnat zavitek, grozi tudi dosmrtna ječa. Nekoliko strogo, a vendar pravilno. Vendar vsi, tudi pri nas, gotovo niso enakega mnenja.
BREZ „OBČUTKA" ZA MODO
Priznati moramo, da mi, Evropejci, dejansko nikoli nismo zadovoljni s svojo zunanjostjo, bolje rečeno, z modo. Po nekaj mesecih si čudovite maksi plašče skrajšamo na midi ali mini, široke hlače zožimo, do za šive nevarne širine itd. Vsak seveda hoče ostati v slogu in zato to krajšanje in oženje vneto posnema, težava je le v tem, da mora del denarja ostati še za hrano.
Toda po obisku pri poprečnih Američanih ti kaj kmalu postane jasno, da smo le Evropejci sužnji te moderne muhavosti, kajti Američanov ves ta modni cirkus ne zanima kaj preveč. Medtem ko pri nas nosimo kavbojke ali hlače klovnovskih razsežnosti, so Američani ostali pri oblačilih svojih starih junakov: Buffala Billa, Kita Carsona in Jesseja Jamesa, ki se niso kaj prida spremenila. Modna izživljanja v Evropi skorajda ne vplivajo na novi kontinent. Kroji hlač in kavbojk morajo ostati enaki kot pred leti, nobenemu ne pade na pamet, da bi karkoli krajšal ali pa krojil. Tako za očete kot za njihove sinove velja: poleti majica in kavbojke, pozimi pa prek majice še srajce in volnen ali usnjen jopič; to je vsakdanja oprema večine Američanov. Seveda oblačila očetov niso tako živo popisana z naprednimi gesli kot njihovih sinov. Največ je takih kot: »Mi vsi kadimo marihuano", ,,Seks je naša igra", „Smo čisti po naravi, ne po naključju" in pod. Za kavbojke pa tudi v Ameriki velja staro pravilo: čim bolj oguljene in raztrgane so, tem boljše so. Vidimo torej, da je predvsem mlalademu Američanu udobnost pomembnejša od zunanjega videza.
Sedaj pa k ženski modi, ki pa mi je, razumljivo, precej bolj tuja, zato bom tudi bolj skromen. Zdi se mi, da ameriška dekleta neprimerno bolj skrbijo za dober zunanji videz kot fantje. Vendar to ne pomeni, da se odrekajo oguljenim kavbojkam. Obledeli „jeansi“ z velikimi zaplatami na zadnjici in kolenih so med ameriškimi dekleti nasploh zelo priljubljeni. Ta zaplata ima dvojno nalogo: da prekrije luknjo, obenem pa je podlaga za vsemogočne našitke, ki največkrat okoliški svet skušajo prepričati, kako lepa stvar je ljubezen. Moški si pač tega ne pustijo dvakrat reči.
Mlade Američanke pa se tudi zavedajo, da resnična „lady" od časa do časa obleče tudi kaj elegantnejšega od zakrpanih kavbojk. Nekaj je celo takih, to sem zvedel od tamkajšnjih dijakov, da gredo v drugo skrajnost in se v šoli prikažejo v plesni, do tal segajoči obleki, s katero pač prostovoljno pometajo hodnike. Manj dela za snažilke! Mini in midi krila v večini niso posebno v čislih (žal), a to ne pomeni, da svojih nog kljub temu ne izpostavljajo soncu. Vroče hlačke tamkaj še niso povsem izumrle, nasprotno, čim bolj se bliža vroče poletje, tem pogumneje jih dekleta spet vključijo v svojo garderobo.
IN TAMKAJŠNJI „RANDI"?
Ameriškemu fantu je pač prav postranska stvar, kako se bo za bližnji sestanek z dekletom oblekel. Vendar Američank to ne razburja preveč, saj jim vendai ni pomembna fantova obleka, ampak on. In tako gledanje na stvar niti ni napačno. Četudi v raztrganih hlačali, umazanih in preluknjanih čevljih, bo sestanek prav tako zanimiv kot v ..mašni" obleki. In kaj bi v takem primeru porekla naša, slovenska dekleta? Verjetno bi jim ob pogledu na takšno »neolika-nost" in »neotesanost" pošteno zavrela kri, in bi te namesto z običajnim pozdravom (poljubčkom, op.p.), pozdravila z dobro odmeijenim direktom na levo očesno votlino. Pač temperament.
Sicer pa o odnosih med dekletom in fantom v Ameriki, ki so za naše razmere prav nenavadni in presenetljivi, v naslednjem nadaljevanju.
V
POTA IX STO#
„Peš pa ne, če imam avto...”
Dežurni
poročajo
SKOZI PODSTREŠJE V KLET -12. februarja so ugotovili, da je nekdo vlomil v zidanico na Liscu, ki je last Ivana Novaka iz Zagorice pri Dobrniču. Vlomilec je prišel v klet skozi podstrešje, kjer je odtrgal nekaj desk. Iz hiše je odnesel okrog 300 litrov vina.
S SNEGOM JE GASIL - 14. februarja dopoldne je Anton Cvetan iz Cikave hotel voziti osebni avto, last GG Brežice. Prepeljal pa je komaj 80 metrov, ko je v avtu izbruhnil ogenj. Cvetan je hitro skočil iz vozila in je pogasil ogenj tako, da je v avto nametal snega. Kako je prišlo do požara, še ugotavljajo.
SELA: ZANESLO IN ZASUKALO - Janez Gačnik iz Predgore je 14. februarja vozil avtobus ljubljanske registracije od Podturna proti Dol. Toplicam. Pri Selih je v ovinku naproti pripeljal osebni avto Novo-meščan Vojislav Grbovšek. Gačnik je ustavil, osebni avto pa je zaneslo in zasukalo, končno je trčil še v avtobus. Škode je za 3.000 dinarjev.
GRADIŠČE: PLES NA CESTI -Zvonimir Cunk iz Gaberja je 14. februarja popoldne vozil osebni avto od Šentjerneja proti domu. Pri pralnici peska je v ovinku avto nekajkrat zaneslo po zasneženi cesti, končno pa je zdrknil na bankino, podrl snežni kol, zadel v telefonski drog in ga prelomil. Škode je za 7.000 dinarjev.
NOVO MESTO: ZAPRL MU JE POT - 15. februarja je Novomeščan Anton Progar vozil osebni avto od Bršlina proti mestu. V križišču z Ulico talcev je pripeljal po tej ulici Iztok Kralj iz Verduna in Progarju zaprl pot. Vozili sta trčili, lastnika pa imata za 6.000 din škode.
DRAMA: TRK NA MOSTU -Ljubljančan Vanjo Grabar je 15. februarja dopoldne pripeljal z osebnim avtom na most čez Krko, iz nasprotne smeri pa je vozil avtomobilist Štefan Kovačič iz Gor. Vrhpolja, ki je imel prednost. Kovačič je zavrl, na mokrih deskah pa ga je zaneslo in sta z Ljubljančanom trčila. Škodo cenijo na 10.000 dinarjev.
PO BLIŽNJICI V SMRT
11. februarja malo pred 18. uro je 58-letna Frančiška Češek iz Nartlja pri Krškem hotela po bližnjici čez progo malo pred železniško postajo v Krškem. Splezala je čez ograjo in hotela prečkati progo na nedovoljenem kraju. Srečno je prišla čez prvi tir, spregledala pa je, da po drugem prihaja iz sevniške smeri tovorni vlak. Ta je Češkovo zadel in zbil. Poškodbe so bile tako hude, da je bila ženska na mestu mrtva.
TRK PO ZAVIRANJU
13. februarja pred šesto uro zjutraj je Ivan Zupančič iz Brezja vozil z osebnim avtom navzdol po klancu od Leskovca proti križišču. Ko je zaviral, ga je zaneslo v levo, takrat
?a je trčil v avto naproti vozečega ožeta Arha iz Leskovca. Škodo cenijo na 15.000 dinarjev.
ZZlVINO VRED ZGORELO
Hudo noč so 16. februarja doživeli Cvetkovičevi s Sel pri Brežicah. Okrog pol enih ponoči je nenadoma izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Franca Cvetkoviča. Domači, sosedje in še gasilci so kmalu začeli gasiti, tako da je bilo na kraju požara 55 ljudi, vendar je bil ogenj tako hud, da niso mogli rešiti niti živine.
V hlevu so zgorele 3 krave, konj, okrog 40 kokoši, 2000 kg_ slame ter razno orodje. Škodo cenijo po prvih podatkih na 150.000 dinaijev. Kot je zaenkrat ugotovljeno, je požar najbrž nastal zaradi samovžiga.
Medtem ko je po Gorenjskem in Notranjskem po meter ali vec snega, ga imamo 17. februarja v Novem mestu samo nekaj krp. Ker smo že tri leta deležni izredno milih zim, je postalo kidanje snega s pločnikov že zanimivost svoje vrste. (Foto: R. Bačer)
la
v približno isti količini. Tako so imeli lani v obravnavi 1079 storilcev kaznivih dejanj nasproti 1100 v letu 1974. Prav tako se število obravnavanih mladoletnikov že nekaj let giblje malo pod 100, pač pa se je lani povečalo število neznanih storilcev.
Medtem ko v preteklem letu ne gre za omembe vreden porast kriminala nasploh, pa je bilo precej več kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo in rodbino, več je bilo nezakoni-
tega lova, več tatvin in s tem v zvezi prikrivanja. Med storilci teh kaznivih dejanj pa ni ljudi na vodilnih in odgovornejših mestih, temveč gre v največ primerih za prilaščanje družbenega premoženja, po katerem so posegli mlajši ljudje. Za marsikoga je bila prehuda izkusnjava vsakodnevni opravek z velikimi vsotami denarja. Prav tako se je povečalo število kaznivih dejanj, imenovanih „prepreče-vanje uradnega dejanja uradni osebi". Pri teh gre za napade ali spore z miličniki, ki so opravljali službeno dolžnost, bodisi ob kontroli cestnega prometa ali v lokalih. Drži pa, da so se v spore z miličniki spuščali pretežno vinjeni moški.
Oba gresta v strogi zapor
Izrečene kazni krivcema nesreč s smrtnim izidom
Pred novomeškim okrožnim sodiščem sta bila nedavno obsojena na leto dni strogega zapora 23-letni Martin Kuhtič iz Zagreba, na 2 leti strogega zapora pa 37-letni zdomec Tomo Vrbančič.
Kuhtiča bodo za rešetke pri- avto, vendar ga je zadel, odbil
r SPET PEŠEC NA A MAGISTRALI
10. februarja okrog dveh ponoči se je pri Čatežu zgodila nesreča, v kateri je 45-letni pešec poceni odnesel kožo. Avtobus osiješke registracije je vozil iz Ljubljane proti Zagrebu, pri Čatežu pa je magistralo nenadoma prečkal pešec Jože Savnik iz Črnca. Voznik avtobusa ga je opazil mu trobil in se umikal, a je vseeno pešca zadel in ga zbil na sredo ceste. Avtobus je ustavil, ugotovili pa so, da je pešec dobil le nekaj lažjih poškodb, tako da je moral po prvo pomoč v bolnišnico, potem so ga odpustili domov. Kaj lahko pa bi se zgodilo, da Savnik nikdar več ne bi prestopil domačega
VCE;____________________^
peljale pokvarjene zavore, oziroma njegova malomarnost, ker okvare ni dal pravočasno popraviti. Tako je 19. aprila lani vozil tovornjak, naložen z gramofonskimi ploščami, iz Ljubljane proti Zagrebu. Med Karteljevim in Mačkovcem je hotel zavreti, ker je to narekovala situacija na cesti, vendar zavore niso prijele. Zadel je renault, ga porinil čez cesto, vtem pa je naproti pripeljal TAM in treščil v osebni avto. Pri tem je bil Nikola Rak-vič, sopotnik v osebnem avtu, na mestu mrtev, šofer Aleksander Rokvič pa je bil težko ranjen.
Šoferju ni pomagal izgovor, da za okvaro ni vedel, kajti izvedenci so ugotovili, da taka okvara ne nastane hipoma in da je med vožnjo ta dan gotovo že kdaj pritisnil na zavore in je moral opaziti, da niso v redu. Ni pa vozila ustavil, ampak vožnjo nadaljeval, češ bom že prišel.
V drugem primeru pa bo Tomo Vrbančič zaprt zaradi prehitre nočne vožnje in drznosti, ki sta zakrivili smrt blizu Grmovelj. To se je zgodilo ponoči 15. junija lani, ko je pripeljal z naglico in hotel prehiteti osebni
da bi bili ob ugled, če bi šli v S službo peš. Bi bil kateri od | lastnikov motornih vozil pri- 1 pravljen iti peš 10 ali 15 mi- 1 nut, če ima tako delovno = mesto, da mu ni treba nena- g doma na teren? Tako bi 1 ublažili avtomobilsko gnečo, 1 hkrati pa bi pripomogli k te- = mu, da bi vdihavali zrak na- g mesto strupenih plinov. Kaj | menijo o tem predlogu ob- | čani, so povedali:
Tožilstvo se zavzema, da bi storilce gospodarsko poslovnega kriminala, nasilnike, drzne in vinjene voznike ter povratnike strože kaznovali
V minulem letu so na občinskem tožilstvu, ki dela za občine Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj, pospešeno in bolj angažirano delali, kar so od njih zahtevali tudi razni partijski sklepi in dokumenti.
Zaradi učinkovitejšega boja proti gospodarskemu kriminalu in raznim mahinacijam so bili organizirani številni posveti, vpeljano je bilo boljše sodelovanje na vseh ravneh, posebno s sodišči, organi UJV, z občinskimi skupščinami in njihovimi inšpekcijskimi službami, kar vse ni ostalo brez ugodnih posledic.
V letu 1975 se je javni tožilec ali njegov namestnik večkrat udeležil preiskav in obravnav, še vedno pa je te navzočnosti premalo, čemur je kriva le polovična kadrovska zasedba. Navzlic pomanjkanju pravnikov je tožilstvo minulo leto zaključilo skoro brez zaostankov. Le-teh pa je več na sodiščih. Medtem ko na sodišču v Trebnjem in Črnomlju tudi ni večjih zaostankov, imajo na novomeškem občinskem sodišču precej spisov, pri katerih še ni bila izrečena prvostopenjska sodba. Zakaj? Premalo je sodnikov. Prav tako ugotavljajo, da kaznovalna politika med posameznimi sodišči ni povsem izenačena. V primerih, ko je po mnenju tožilstva izrečena premila kazen ali je zanjo po nepotrebnem upoštevano omilitveno določilo s pogojno odložitvijo kazni, se tožilec pritoži. Podatki za leto 1975 kažejo, da je tožilstvo „napadlo" vsako 14. sodbo in velika večina teh je bila uspešna.
Obseg dela glede na število storilcev se na tožilstvu že nekaj let kaže
na travnik, kjer se je avto ford cortina prevrnil in vžgal. V njem sta zgorela Dragutin Abu-tič in njegova sestra Vesna. Tudi zdomcu Vrbančiču so z dokazi ovrgli zagovor, ko je hotel krivdo prevaliti na umrlega voznika. Strokovnjakom za prometne zadeve namreč ni mogoče tvesti pravljic, ker upoštevajo sledove, izračunavajo, laboratorijsko preiskujejo, pa pride resnica na dan, čeravno ni prič. Obe sodbi še čakata pravnomočnosti.
PREHITRO V OVINEK
13. februarja zjutraj je Jože Lilek z Doba pri Mirni vozil tovornjak od Kostanjevice proti Oštrcu. Prehitro je pripeljal v ostri ovinek, izza katerega je pripeljal z osebni avtom Martin Jurečič iz Oštrca. Ta je zavrl, vseeno pa sta vozili trčili in je nastalo za 9.000 dinarjev škode.
=	Znana je novomeška pro-
g metna gneča okrog 14. ure g popoldne in zjutraj, ko gre-| do ljudje v službo. Podobno, g čeravno malo manj hudo, je | v Brežicah pa v Krškem, v | Metliki in v Sevnici. Razen g tega v vseh središčih manjka g parkirišč, slišimo pa tudi, g kako da je zrak vedno bolj g onesnažen in kvarno vpliva = na zdravje ljudi. Navzlic vse-g mu temu je cela vojska avto-g mobilistov, ki imajo razme-g roma blizu od doma do de-| lovnega mesta, pa se jim zdi,
5	CIRIL PUCELJ, frizer iz No-
5 v ega mesta: „Na delo hodim obi-= čajno peš skozi vse mesto, če-= ravno nimam ravno blizu. Za ho-5 jo sem se odločil zaradi zdravja = in prevlike avtomobilske gneče.
5 Mislim, da bi lahko še veliko = občanov hodilo do službe, pa bi Š s tem koristili sebi in vsem sku-= paj. Zdi se mi skrajno neumno,
= ko vidim nekatere, da se z avtom = peljejo nekaj deset metrov na ka-= vico ali pa v trgovino po liter = mleka."
g	TATJANA GERŠIČ, vodja
g ekonomskega biroja SGP Pionir g v Novem mestu: „Z avtom se vo-= zim v službo največ zaradi otro-g ka, ki ga mimogrede peljemo v g vrtec. Jaz bi šla raje peš ali z g avtobusom, če bi bile postaje na = več krajih, tudi v razne konce g mesta. Prav zaradi vrtcev, njiho-5 ve premajhne zmogljivosti in = dejstva, da starši z enega konca g mesta prepeljujejo otroke na g drugi konec, je precej prometne g gneče zjutraj in v popoldanskih = urah. Strinjam se, da bi lahko = avtomobilsko gnečo ublažili in g pripomogli k bolj čistemu ozra-g cju, samo resno bi se morali za-E vzeti."
g	FRANCE BRANK, upokoje-
g nec iz Novega mesta: „Če bi jaz g imel besedo, bi prepovedal voziti E se v službo vsem, ki stanujejo do g i kilometer daleč. V mestnem = srediscu je najmanj eno uro zju-5 trai, prav tako eno uro popoldne = nepretrgana kolona vozil, z njo g vred pa se ustavlja nečist zrak, v = katerem lahko vsak zavoha iz-g pušne pline. Hoja razen tega ko-5 risti, saj pripomore k boljšemu = počutju na delovnem mestu.
§ Avto naj bi ljudje uporabljali za =§ potrebe: pri večjih nakupih, pri g nujnih vožnjah, sicer pa bi se = mnogi lahko vozili tudi z avto-= busi mestnega prometa."
=	R.	B.
S	zz
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiwiiwMiiiiiiiiiimiiii»iiiiimimiiiimmiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii>=
E
NOVO MESTO: ROM POD KOLESOM - 9. februarja zjutraj se je Franc Brajdič iz Žabjeka peljal na kolesu z motorjem od Bršlina v mesto, pri Novem trgu pa je od avtobusne postaje pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil Rudi Irt iz Pra-proč, in zaprl pot kolesarju. Zadel je Brajdiča in ga zbil na tla, pri tem pa se je kolesar laže poškodoval. Gmotne škode je za 2.000 dinarjev.
ŠENTRUPERT: SUMIJO VINJENOST - Peter Strel iz Mokronoga je 9. februarja zjutraj vozil osebni avto
„Če ni mrtev, naj pride ven.
»
Zaradi ograje med ciganskima barakama je počil strel
1
Bilo je zvečer v začetku lanskega junija, ko je v Žabjeku počil strel, malo prej pa je Drago Brajdič grozil soimenjaku Janju, da ga bo ubil.
Neštetokrat slišimo komentirati bralce o kaznih, izrečenih storilcem prometnih kaznivih dejanj, zaradi katerih je poškodovanec umrl: „To ni nobena kazen, saj ga je vendar ubil, za smrt je pač treba strože kaznovati!
marnosti, kar je v praksi najpogostejši primer, pa s kaznijo zapora do enega leta. Če ima to dejanje za posledico hudo telesno poškodbo kakšne osebe ali veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom ali s strogim zaporom do 5 let, a če
Ogrožanje javnega prometa
kdor z vožnjo proti predpis ali proti pravilom, z uporabo
Kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa (čl. 271 KZ) stori, 'pisom > vozila*, ki ni v redu, s poškodovanjem mostu, ceste ali ulice, s postavitvijo ovire ali kako drugače tako ogroža javni promet na cesti, oz. ulici, da spravi s tem v nevarnost življenje ljudi in premoženje precejšnje vrednosti. Storilec tega kaznivega dejanja se kaznuje z zaporom (do 3 let), če pa je dejanje storil iz malo-
za posledico smrt : oseb, pa s strogim za-(čl. 273/IV in V
ima dejanje ene ali več oi porom do 8 let (i KZ).
Kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa je ogroževalni delikt in je dokončan, ko je s kršitvijo predpUov o javnem prometu ali tudi s kakšnim drugačnim nepravilnim ravnanjem povzročena nevarnost za življenje ali
Kremoženje precejšnje vrednosti. • !i potrebno, da je nastala kakšna poškodbena posledica; če pa
je nastala, dobi to kaznivo dejanje znake hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost, s hujšo predpisano kaznijo, kot je že zgoraj povedano.
Posebnost prometne delinkvence je, da so udeleženci lahko vsi, ki stopajo na prometno površino. V prometu je vsakdanji položaj potencialni deliktni položaj. Tudi najmanjša nepravilnost lahko pripelje do prometne nesreče, v kateri lahko sodeluje vsak prometni udeleženec; povzročajo pa jo lahko ne le slabi vozniki, osebe, nagnjene k nesrečam, brezobzirni vozniki, temveč tudi vsi drugi. Proti nesreči ni nihče imun, čeprav je verjetnost za to, da bodo doživeli nesrečo, pri nekaterih večia. Ljudje kljub močnemu občutku za samoohranitev večkrat podcenjujejo nevarnost in se nanjo navajajo. Zato pa je treba okrepiti tako občutek za nevarnost, kakor tudi zavest odgovornosti.
JANEZ KRAMARIČ
Drago Brajdič je ustrelil proti Jankovi baraki, kjer je ta stal za oknom in ga je bilo videti ob prižgani sveči v ozadju, vendar je Drago rešil in je sUcl zadel okenski Šlo pa je za poskus uboja in stvar je obravnavalo okrožno sodi-
zgrešil
oCTir.
BENCIN NA OGENJ. . .
12. februarja okrog 17.30 je v Vel. Obrežu pri Čančarjevih prišlo do nesreče, ko sta domača fanta kurila v štedilniku. Ker drva niso hotela goreti, je 17-letni Vinko Čančar na kurišče polival bencin. Seveda je plamen takoj bruhnil, fant pa se je ustrašil in je z ostankom gorečega bencina po nesreči polil še svojega 13-letnega brata Jožeta. Jožetova obleka se je vnela, vendar jo je še kar prisebno pogasil z odejo. Kljub temu je fant dobil hude opekline in so ga prepeljali v brežiško bolnišnico.
Sce v Novem mestu. Senat pod predsedstvom Janeza Kramariča je Dragu Brajdiču prisodil 1 leto in 2 meseca strogega zapora. Je namreč star znanec sodišč in je svoje nasilniško obnašanje že večkrat plačal, zaradi njega pa je bilo že nekaj tudi poškodovanih.
Kot so ugotovili na sodišču, je med Brajdičema prišlo do spora zaradi ograje, ki jo ie Janko postavil med njunima barakama, s tem pa je Dragu zagradil pot. Obtoženec je sttcl tajit in navajal alibi, ki pa so ga priče ovrgle. Drugi so tudi povedali, da je bil hudo razbutjen in da so ga slišali še po streljanju kričati: „Jan-ko, če še nisi mrtev, pridi ven." Sodba še ni pravnomočna.
DEVET BOMB PRI KRKI
10. februarja je Novomeščan Alojz Spec hodil ob Krki, na bregu reke pod vrtnarijo Komunalnega podjetja na Cesti herojev pa je našel 9 italijanskih ročnih bomb, več nabojev in vojaško čelado. O najdbi je obvestil pristojne organe, ti pa so poskrbeli, da je bilo nevarno orožje uničeno.
proti Šentrupertu, naproti pa je po sredi ceste pripeljal mopedist Gvido Berk z Malega Cirnika. Vozili sta čelno trčili, Berk je padel na pokrov avtomobilskega motorja, na srečo pa je dobil le nekaj lažjih prask. Gmotne škode je za 7.000 dinarjev, Berka pa so osumili vožnje pod vplivom alkohola, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje.
RUHNA VAS: PROMET JE BIL ZAPRT - 10. februarja pozno zvečer je Rugiero Mikolič iz Gradine vozil tovornjak s prikolico proti Zagrebu in zapeljal na bankino. Ko je naglo zavil na cesto, se je prikolica prevrnila na bok čez cesto, svinčeni odlitki pa so se razsuli. Kmalu nato je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtom Ivan Benedek iz Subotice in trčil v prevrnjeno prikolico. Njegov avto je odbilo v jarek. Takoj za njim je pripeljal tovornjak s prikolico še Madžar iz Budimpešte in prav tako trčil v oviro na cesti. Karambolirana vozila so zaprla promet za dobre štiri ure, pri trkih pa so se poškodovali voznik Benedek in njegova dva sopotnika. Vsi trije so v novomeški bolnišnici, gmotno škodo pa cenijo na 150.000 dinarjev.
PRILIPE: POLEDENELA CESTA - 12. februarja popoldne je Marjan Klemenčič iz Prilip vozil tovornjak proti Zagrebu in med potjo ustavil ob robu ceste. Za njim je pripeljal tovornjak s prikolico Beg o Mustafič iz Zavidovičcv, in ko je zapeljal mimo stoječega tovornjaka, ga je na poledeneli cesti zaneslo v levo. Kavno tedaj pa je naproti pripeljal osebni avto Novomeščan Franc Oprešnik. Z Mustafičem sta trčila, pri tem pa je nastalo za 11.000 din materialne škode.
GRIBLJE: V IUŠNI VOGAL -13. februarja popoldne je Crnomalj Ilenič vc
i
:r
I CC!
in je trčil v vogal hiše. Škode ja za
čan Alojz podjetja Gorjanci melj-Griblje. V vaškem' križišču avtobus na poledeneli
vozil avtobus na proti Črno-■	i	ie
sti zaneslo
10.000 dinarjev.
NOVO MESTO:	AVTO	V
OGRAJO - Anton Hrovat iz Novega mesta je 15. februarja zvečer pripeljal z osebnim avtom po zasneženi Cankarjevi ulici, med potjo pa ga je zaneslo in je trčil v hišno oerajo. Naredil je za 10.000 dinarjev škode.
EETRTK0V INTERVdU
Cviček ni Sveto pismo
Kaj vse se skriva za uradnim dejstvom, da je cviček rdečkasto vino z geografskim poreklom
„Enologija je posebna veda, ki se ukvarja s poznavanjem vin. Primerja njihovo sestavo, okus — skratka kakovost, nič manj važno pa ni za oceno pomembno njihovo geografsko poreklo,“ je povedal Tit Doberšek, kmetijski inšpektor za občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, predavatelj vinogradništva in sadjarstva na kmetijski šoli Grm ter eden od strokovnjakov-enologov, ki so minulo s-oboto in nedeljo ocenjevali sto cvičkov, ki so se v okviru „Tedna cvička“ potegovali za naziv najboljšega.
Tit Doberšek, rodil se je na Štajerskem, po počutju in prepričanju pa je Dolenjec, je napisal o vinogradništvu dve knjigi, pripravlja pa
Tit Doberšek: „Na papirju (po odstotkih) je cviček dokaj lahko narediti/
tretjo; zato ni naključje, da smo ga zaprosili za manjše „predavanje“ o enologiji in (seveda) cvičku.
„Enolog mora poleg splošnega strokovnega znanja imeti tudi prefinjena čutila. To je naravna sposobnost, ki si je ne moreš umetno privzgojiti. Nekateri so za pokušino kakovosti vin posebno sposobni, drugi manj, tretji sploh ne. Da ne bi čutila pokuševalcev med zahtevnim testiranjem otopela, vmes prigrizujemo sir, kruh in jabolka. Prehlajen pokuševalec seveda ne more ocenjevati. V prostoru, kjer je pokušina, se ne sme kaditi,
po mednarodnih normativih lahko v enem dnevu ocenimo največ 50 vzorcev itd. Največje število točk, ki ga lahko dobi neko vino, je 20. Od tega 2 za čistost, prav toliko za barvo, 4 za vonj in 12 za okus.
Uradno rečeno je cviček rdečkasto vino z geografskim poreklom. Prištevamo ga med kakovostna vina, ki jih pridelujejo med Savo in Gorjanci. Njegova idealna sestava bi bila 60 % žametne črnine, 30 % modre frankinje, 5 % kraljevine in 5 % laškega rizlinga. Torej 10 odstotkov belih in 90 odstotkov črnih sort grozdja. Ti odstotki pa glede na zemljepisno lego in vinogradnika odstopajo. Skratka: cviček ni Sveto pismo, v katerem je menda vse natančno določeno, lestvica za ocenjevanje je, kot tudi za ostala vina, tako narejena, da prinese največ točk okus. Slednji pa ni vedno odvisen od natančnih odstotkov mešanja različnih sort grozdja. Seveda se lahko zmoti tudi ocenjevalec, zato je določeno, da se vse ocene, ki odstopajo od povprečne 3 točke navzgor ali navzdol, brišejo.
Zanimivo je tudi, da cviček ne šteje med resnično vrhunska vina (tista, ki lahko dobe najvišjo oceno: 20 točk), vendar pa ga je dandanes praviloma veliko bolj preprosto prodati kot visoko kakovostna vina iz severovzhodnega konca naše ožje domovine. “
Sicer pa so lansko letino cvička ocenjevali: prof. inž / Miran Veselič (Biotehnična fakulteta Ljubljana), dr. inž., Slavica Sikovec (Biotehnična fakulteta Ljubljana), inž. Dušan Terčelj (Kmetijski inštitut Slovenije), inž. Jana Pintar (Kmetijski inštitut Slovenije), inž.Parko Marjetič, inž.fConrad Kozole, Ivan Pungerčar, Franci Martinčič, Jože Frelih in naš sogovornik Tit Doberšek.
MARJAN BAUER
Stoletje novomeških gasilcev
Za denar, ki ga vsako leto v Jugoslaviji ogenj spremeni v prah in pepel, bi lahko zgradili 3.000 stanovanj — Ob jubileju morebiti trohica resničnega razumevanja?
„Ogenj je človeku potreben in koristen, če pa zagori po svoje, povzroči veliko gmotno škodo in včasih tudi človeške žrtve," je med drugim poudaril Vinko Žabkar, predsednik Gasilskega društva Novo mesto, kije imelo minuli teden občni zbor, letos pa praznuje 100-letnico ustanovitve.
Sleherno uro izbruhne v naši državi en požar. To je 24 požarov na dan, 733 na mesec, 8.800 rdečih petelinov na leto. Samo lani bi lahko za denar, ki se je spremenil v dim in pepel,' zgradili 3.000 stanovanj, kar je po skromnih merilih
Mladi izvolili novo vodstvo
Predsednik OK ZSMS Bojan Fink, sekretar Brane Bambič
Minulo soboto je OK Zveze socialistične mladine Novo mesto pripravila v sindikalnem domu 4. sejo občinske konference ZSMS Novo mesto. Na njej so pregledali dosedanje delo in razpravljali o problemih, ki se najpogosteje pojavijo pri delu osnovnih organizacij ZSMS v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in šolah.
Po razpravah in po prebranih poročilih posameznih komisij pri občinski konferenci ZSMS so delegati razpravljali o predlogu kadrovskih sprememb v OK ZSMS. Razrešili so dosedanjega predsednika Borisa Dularja, ki je začel redno študirati na filozofski fakulteti, predsedniške posle pa zaupali dosedanjemu sekretarju OK ZSMS Novo mesto Bojanu Finku. Za novega sekretarja so na minuli seji občinske konference izvolili Branka Bambiča. Ker je bilo dosedanje predsedstvo občinske konference dokaj okrnjeno, so izvolili štiri nove člane, in sicer Milenko Badavinec, Alenko Kovačič, Mileno Lenart in Dušana Podkrižnika.
Na minuli 4. seji občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije Novo mesto so delegati in delegatke iz osnovnih organizacij izvolili za novega predsednika OK ZSMS Novo mesto Bojana Finka, dosedanjega sekretarja občinske konference.
Prejšnji teden so predstavniki novomeških „Gorjancev“ na novinarski konferenci med drugim povedali, da bodo začeli v drugi polovici letošnjega leta graditi v Novem mestu ža hotelom ,.Metropol" nov hotel B kategorije, in sicer na mestu, kjer je imel do sedaj proizvodne prostore novomeški „Rog“.
Kot kaže, gre tokiat zares. O no-	ti, toda do začetka gradnje vse do
vem hotelu so po dolenjski metro-	danes ni prišlo. Kot zatrjujejo pred-
poli govorili sicer že pred petimi le-	stavniki ..Gorjancev", je za gradnjo
Po petdesetih letih zakona sta se v soboto na novomeškem Rotov-žu še enkrat poročila Ivana in Franc Saje iz vasi Jablan pri Mirni peči. Zlatemu izmenjavanju prstanov je prisostvovalo tudi njunih 10 hčera in sinov.
NOVOMEŠKA TRIBUNA
manjše mesto. Zato naj ne bo zamere, če enkrat nekaj napišemo tudi o nekem gasilskem (prostovoljnem) društvu. Novomeško šteje več kot 90 članov, med njimi je nekaj desetin nežnejšega spola, pionirjev in seveda tudi starejših članov, ki so ponos društva.
Ker je letni občni zbor nekakšen obračun dela, velja poudariti, da so novomeški prostovoljni gasilci lani organizirali masovne vaje in predavanja o prvi pomoči in reševanju, udeležili so se gasilskega rejlija ter seveda pomagali pri reševanju in požarih.
Ena najbolj množičnih in tudi kakovostnih gasilskih demonstracij je bil prikaz reševanja v novomeški bolnišnici. Zelo tekočo in uspelo vajo si je ogledalo nekaj sto ljudi, med njimi tudi novomeški šolarji in dijaki, ki so se morebiti prvič srečali z dejstvom, kaj vse lahko storita in preprečita gasilčeva roka in orodje. Pri tej vaji velja poudariti tudi nadvse tesno in koristno sodelovanje požarnovarnostne komisije pri novomeški bolnišnici ter razumevanje tovarne Labod, ki je prvi ženski desetini, gre za tovarišice iz proizvodnje, dovolila sodelovanje na vajah.
Ponos vsakega gasilskega društva je tudi godba. Za novomeško lahko rečemo, da je v minulem letu (nov dirigent) doživelatako kakovostne spremembe, da je slovensko gasilsko vodstvo odločilo, da bo ena od štirih slovenskih gasilskih godb, ki bodo nastopile na osmem gasilskem kongresu, ki*>o letos v Novi Gorici. Poleg Novomeščanov bodo namreč na zboru igrale samo še godbe iz Maribora, Nove Gorice in Kapele.
Novomeški prostovoljni gasilci 'tesno sodelujejo z Zavodom za požarno varnost. Pravzaprav je težko reči, kje je tista meja, ki ju ločuje, praktično je ni. Morebiti bi lahko imele primeren posluh za gasilstvo tudi nekatere druge novomeške delovne organizacije in ustanove. Če drugega ne, manjka Gasilskemu društvu ob stoletnici nekaj gasilskih svečanih in operativnih uniform. Prostovoljni gasilci niso sami sebi namen. Prav tako kot poklicni se trudijo, da bi vsako leto v SFRJ pogorelo kar najmanjše število delovnih organizacij in ustanov.
V	tej luči je dejstvo, da dolgujejo (v času poročanja) Gasilskemu društvu Novo mesto nekaj dinarjev tudi novomeška občinska skupščina, IMV, novomeška Zveza borcev, občinska konferenca ZSM, novomeška Iskra, Novograd, Gasilsko društvo Šmihel ter združenje novomeških obrtnikov, toliko bolj omembe vredno. Posebno zato, ker ne gre za velike denarje. Posredi je samo kanček razumevanja.	M. B.
Letos praznuje novomeško gasilsko društvo 100-letnico ustanovitve, so poudarili na občnem zboru, s katerega je ta posnetek. Bodo novomeške delovne organizacije in ustanove imele razumevanje za tistih nekaj uniform, ki jih potrebuje ta več kot 90-članski prostovoljni delovni kolektiv?
Po petih letih besed nov hotel
Novo mesto dobi nov gostinski objekt s 140 ležišči in sejno dvorano — „Gorjanci" se bodo lotili obnove gostišča na Loki in pridobili prostor za 30 sedežev
hotela s 100 ležišči več ali manj vse nared: zemljišče že čaka gradbince, projekti so pripravljeni, ravno tako lokacijsko dovoljenje, urejene so pravnoimovinske zadeve itd.
Prihodnje leto pa sc bodo gorjanci" lotili tudi starega hotela in ga docela obnovili. Tako naj bi Novo mesto dobilo 140 ležišč, sejno dvorano za 100 ljudi, zimski vrt s 35 do 40 sediščj itd. Nov objekt naj bi po prvih izračunih veljal okoli 50 milijonov dinarjev; okoli 30 odstotkov omenjene vsote bodo prispevali ..Gorjanci", ostalo pa bodo bančni krediti.
N^ novinarski konferenci so nadalje povedali, da bodo obnavljali tudi športno-rekreativni center na Loki. Z lažjo „gradbcno“ operacijo bodo v kratkem prenovili sobo v starem delu priljubljenega gostišča in na ta način dobili prostor še za oko-
li	30 sedežev.
KOMUNISTI PO INTERVJUJU
Danes ob 17. uri bo seja komiteja občinske konference ZK Novo mesto, na kateri bodo razpravljali o primanjkljaju stanovanj v novomeški občini, zaključkih, ki izhajajo iz odgovorov tovariša Tita časniku Vjesnik, ter o pripravi seminarja za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov.
ALI VESTE:
... da je moralo Novo mesto leta 1805 plačevati francoskemu okupacijskemu poveljniku 6 goldinarjev obednine na dan? Zanj je kupilo sedem srebrnih žlic (40 goldinarjev), srebrno uro repe-tirko, tega pa je Francoz mestne očete prisilil, da so mu »podarili" tudi za 133 goldinarjev oblačil.
... da ni bil nič manj skromen poveljnikov predpostavljeni, general d’Espagne, ki je imel sedež na Otočcu? Za njegovo novo kočijo so morali prestrašeni Novomeščani iz mestne bla-gajnice odšteti 736 goldinarjev, nova konjska oprava je stala 123 goldinarjev, v samo 18 dneh pa je veseli francoski general pouzil za natanko 2134 goldinarjev in
37 krajcarjev jedače in pijače.
... da so leta 15% oddali luteranski stanovi luteranskim pridigarjem dve fari: Škocjan in Dolenjske Toplice? Tako imenovano ..krivoverstvo" je bilo tako razširjeno, da so po graščinah vzgajali plemenitaško mladino zgolj luteranski vzgojitelji.
... da je leta 1562 pred Turki zbežalo na Kranjsko ter sc naselilo okoli Pleterij več kot
30.000	Uskokov? Da je bilo res tako, pričajo priimki, s katerimi se še dandanes srečujemo v šent-jernejski dolini.
... da je dobilo Novo mesto leta 1816 tudi dekliško šolo? Najprej je delovala na rotovžu, nato pa so jo hoteli preseliti v staro gimnazijsko poslopje, vendar s pogojem, da je treba zgradbi napraviti prezid, tako da ne bi deklice na prav noben način prihajale v stik s fanti.
VSAK DAN 1.200 DELOVNIH „PTIC SELIVK"
Iz drugih občin pride vsak dan na delo v novomeško okoli 1.200 delavcev, kar je več kot 5 odstotkov zaposleriih v novomeški občini. Pri načrtovanju graditve stanovanj do leta 1980 bo potemtakem treba upoštevati tudi to, tako imenovano dnevno migracijo. Tendenca je namreč, da se žele delavci preseliti - če že ne v kraj, pa vsaj v občino, kjer si služijo kruh.
.V.:. .v.V;
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto je pripravila za najširšo razpravo gradivo, ki ima zelo zanimiv naslov, uradno se namreč imenuje ..Primanjkljaj stanovanj in možnosti graditve stanovanj v občini Novo mesto v obdobju 1976-1980“.
Čakajoči na leto 2000?
Iz gradiva je razvidno, da omogočajo sredstva za stanovanjsko graditev, v mislih imamo 6-odstotni prispevek, v naslednjih petih letih 2.250 stanovanj. To je v povprečju na leto eno stanovanje na 12 prebivalcev novomeške občine. Čeprav je to precej več, kot je bilo zgrajenih stanovanj v minulem petletnem obdobju, ko smo zgradili eno stanovanje na 14 prebivalcev, pa načrtovana graditev še zdaleč ne bo omilila stanovanjske suše.
Pri dosedanji hitrosti in načinu graditve stanovanj bo namreč leta 1981 stanovanjski primanjkljaj še vedno blizu 2.400 stanovanj, kar praktično pomeni, da ga bomo pokrili šele okoli leta 2.000.
Tako nekako je vsaj moč sklepati iz podatka, da smo v minuli petletki uspeli zmanjšati prekratko ..stanovanjsko odejo" od 3.787 (leta 1971) na 2.918 stanovanj v lanskem letu.
Ocena je tudi, da se bo v občini Novo mesto do leta 1980 povečalo število prebivalcev za skoraj 4.700. Zaradi povečanja števila gospodinjstev in urbanističnih rušitev bi morali potemtakem do konca leta zgraditi 1.710 stanovanj. Ker pa, kot že rečeno, od lani manjka 2.918 stanovanj, je dokaj lahko izračunati, da bi morali do leta 1980 zgraditi 4.628 stanovanj. Slednje je precej več kot 900 na leto.
Pesimisti lahko razmišljanju na podlagi vseh teh podatkov rečejo „slepa ulica", optimisti _pa „bomo počakali leto 2000". Zal tokrat ni velike razlike med mišljenjem tistih, ki vidijo vse črno, ter onih, ki jim bojda vedno sije sonce.
Komentatorju bo morebiti nekdo očital, da se igra s podatki, da je neustvarjalen kriti-zer, ki ne nakazuje rešitve. Morda res; bolj v obisti pogleda-no pa je edini namen tega pisanja potrditev znanega dejstva, da ima vsak človek pravico nekaj popiti, pojesti in kje stanovati. Se posebej, če dela. To pa je že drugo, čeprav po pravici povedano ne edino vprašanje.
MARJAN BAUER
Novomeška kronika
KAR PETINA ZA KOMUNALNO UREDITEV
Dejstvo, da v Novem mestu in novomeški občini ni na voljo komunalno urejenih zemljišč, je splošno znano. Manj pa je tistih, ki vedo, da so stroški za komunalno urejanje tako visoki, da predstavljajo v strukturi cene enega kvadratnega metra stanovanjske površine kar 18 odstotkov vrednosti.
SNEŽENJE v minulem tednu je ponovno dokazalo in podkrepilo trditev, da je promet čez stari in edini novomeški most nemogoč. Med drugim smo zvedeli, da pešci, ki so bili deležni prhe blata izpod koles motoriziranih someščanov, ne bodo zahtevali odškodnine za čiščenje oblačil, nameravajo pa ustanoviti poseben sklad. Denar bo šel za trinajsto plačo novomeških komu-nalcev.
DOBRONAMERNI priporočajo novomeškim miličnikom, naj izpušnih plinov ac merijo samo avtomobilistom, ampak tudi udeležencem najrazličnejših sej, na katerih se veliko kadi in bolj malo bistrega sklene.
V	NOVI novomeški športni dvorani si lahko privoščijo treninge samo ameriški profesionalci. Ura treninga stanc namreč 350 din, kar je za dolenjsko amatersko športno dejavnost naravnost astronomska vsota. Enomesečni trening bi „po-jedel" celoletno dotacijo prencka-terega kluba.
SOLATA je bila na novomeški tržnici od 12 do 14 din, česen po 20 din kilogram, prav toliko je bilo treba odšteti za špinačo, jabolka in pomaranče so bile po 10 dinarjev, hruške po 14 do 15, limone pa po
12	do 18 din kilogram. Jajca: od 1,80 do 2 dinarja.
KRVODAJALCEV je bilo minuli teden 84. Iz Novoteksa 30, GG Novo mesto 25, Novolesa , posameznikov pa so našteli 24.
RODILE SO: Marija Bučar iz Kristanove 34 - deklico, Cirila Kristan iz Koštialove 33 — Dejana in Zdenka Crnčič iz Majde Sile 8 - Nikica.
UMRU SO: Janko Goleš, upokojenec s Ceste komandanta Staneta 1 (75 let), Martin Brodarič, upokojeni major iz Maistrove 14 (55) ter Viktor Kotar, ki je nazadnje prebival v metliškem domu počitka.
,Ena gospa je rekla, da so si slovenski film ,,Med strahom in dolžnostjo" ogledali samo tisti Novomeščani, ki jih ni strah dolžnosti. Gledalcev je bilo največ štirideset.
Pionirjevi gradbinci so zgradili na Reki sosesko s 350 stanovanji.
STANOVANJA Z RAZGLEDOM NA MORJE
r=aic=irsim
NOVO MESTO
-
Gradbinci splošnega gradbenega podjetja PIONIR iz Novega mesta imajo na Reki več gradbišč. Obseg gradbenih del v tem luškem mestu se je povečal zlasti potem, ko je PIONIR leta 1972 odprl na Reki svoje komercialno predstavništvo.
Gradbena dela na Reki
opravlja temeljna OZD GRADBENI SEKTOR Novo mesto. Glede na razmere, ki vladajo v stanovanjski gradnji Reke, predvideva PIONIR zgraditi vsaj 200 stanovanj na leto. Doslej so v strnjenem blokovskem naselju v neposredni bližini centra zgradili 350 stanovanj.
Pionirjevi gradbinci poslovno-teh nič no sodelujejo z reškim stanovanjsko-gradbe-nim podjetjem Adriamont, ta pa ima pri urejanju reške stanovanjske problematike precejšnjo vlogo. Adriamont ima tudi lastno tovarno za izdelovanje elementov za
montažno gradnjo stanovanj. Tovarno so zgradili Pionirjevi gradbinci. Reka potrebuje na leto 1.500 novih stanovanj. Da bi ujeli korak s potrebami, se vsi odgovorni dejavniki prizadevajo, da bi omogočili gradnjo stanovanj. Zaostajanje je predvsem zaradi tega, ker vzame gradbincem veliko časa komunalno urejanje zemljišč, saj so ta le na strmem in skalnatem terenu. Veliko in težkega dela je z gradnjo kanalizacije, dostopnih cest, velikih opornih zidov, medtem ko so temelji in kletni prostori v vseh objektih vklesani v „živo" skalo. Vendar vse to ne ovira gradbincev, da ne bi hiteli z gradnjo blokov in celih stanovanjskih sosesk. Zahtevno je tudi projektiranje, saj morajo biti vsi stanovanjski objekti enostransko usmerjeni tako, da je iz kuhinj in dnevnih sob vseh stanovanj razgled na morje.
Iz načrta programa srednjeročnega plana in programa gradenj ter prostorskega urejanja Reke je razvidno, da so dali največjo prednost stanovanjski gradnji. Najprej želijo s kolektivno gradnjo stanovanj dograditi soseske ki so v gradnji, zatem zgraditi še nekaj novih stanovanjskih sosesk z družbenimi stanovanji, organizirati družbeno gradnjo individualnih stanovanj v za to predvidenih soseskah ter nadaljevati
^PONin
Vsa stanovanja imajo razgled na morje.
IMOVO MESTO
zastavljeno gradnjo posameznih individualnih hiš v mestnih jedrih, v predmestju in v okolici. Reka se industrijsko naglo razvija, zato so potrebe po stanovanjih vsak dan večje. Reka računa na prihod veliko strokovnjakov in delavcev, saj se že uresničujejo veliki projekti naftne in petrokemijske industrije na otoku Krku, ki bo z Reko povezan z mostom.
V	okviru odlgoročnega poslovno-tehničnega sodelovanja med Pionirjem in Adriamontom so novomeški gradbinci prevzeli v novem naselju Škurjinska Draga gradbena dela v vrednosti 75 milijonov dinarjev. V naselju z 2500 stanovanji bo Pionir
zgradil vse komunalne naprave, ceste, kanalizacijo, oporne zidove in drugo ter vse stanovanjske in družbene objekte do prve plošče. Adriamont bo zatem opravil gradnjo etaž. Pionir pa zatem s streho zaključil gradnjo objektov. Celotno naselje bo predvidoma urejeno do leta 1980.
PIONIR je v zadnjem času prevzel na Reki in okolici tudi nekatera dela nizkih gradenj. Omeniti je vredno gradnjo vodovodnih naprav za potrebe industrijskega območja bakrškega zaliva. Zgradili bodo veliko črpališče, rezervoar za vodo in še nekatere objekte. Pionir gradi tudi ceste v eni izmed
nastajajočih sosesk in razne druge komunalne objekte.
Pri Pionirju so prepričani, da jim dela na Reki in v okolici ne bo zmanjkalo. S kvalitetnim delom, z v dogovorjenih rokih opravljenimi deli in dobrimi poslovnimi odnosi so si že pridobili zaupanje reških investitorjev.
P. O.
ramrsjin?
NOVO MESTO
Oporni zid, kakršne gradi Pionir v novih soseskah.
Gradbena dela do prve plošče v naselju Škurjinska Draga na Reki.
Tovarna Adriamont, ki jo je zgradil Pionir.
DOLENJSKI LIST
Št. 8 (1387
REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
i**1,
Po skoraj dveh letih je končno tudi v Ribnici spet zapadlo nekaj snega. Razveselili se ga niso le otroci, ampak tudi odrasli. (Foto: Primc)
ALI 2E VES. ..
... da so pred 35 leti (14. aprila 1941) Ribnico zasedli Italijani? Na občinski hiši je visela bela zastava (verjetno rjuha), in to na pol droga. Ne ve se, če je zastava zdrsnila na pol droga ali jo je kdo namenoma tako obesil. Tako obešena zastava namreč pomeni žalost. Italijani so zahtevali, da se ta napaka popravi. Kljub temu je drugo jutro visel preko ribniškega grba nad vhodnimi vrati črn trak. Obesil ga je pokojni Štefan Lovšin, zaveden naprednjak. Tudi to je razkačilo Italijane.
... da bodo letos praznovali gasilci pri Sv. Gregorju 75-letnico ustanovitve (1901) svojega društva? Društvo si je zgradilo tudi gasilski dom in nabavilo najnujnejše orodje. Sedaj je to eno najmočnejših in najbolj : delavnih društev na tem •koncu.
... da je pričel v Sodražici domačin Ivanc leta 1908 plesti žične mreže v novem obratu, v katerem je delalo nad 40 domačinov? To je bil temelj sodraške industrije.
... da je ribniško telovadno društvo Sokol, predhodnik sedanjega TD Partizan, vzgojilo vrsto svojih članov in članic v zavedne naprednjake in domoljube? V letih najhujše preizkušnje slovenskega naroda je padlo 50 članov društva (m 45, ž 5), kot žrtve fašističnega terorja je darovalo življenje 31 članov (25 m, 6 ž), ki so bili ustreljeni kot talci, umrli v taboriščih v Italiji in Nemčiji ali so bili drugače pobiti. Torej skupaj 81 žrtev iz društva (m 70, ž 11). Te številke pa niso dokončne, ker še raziskujejo stare arhive.
Sindikalne skupine še niso zaživele
Razgovor po sindikalni konferenci
O delu in nalogah sindikalne organizacije v Donitu Sodražica smo se pogovaijali z njenim predsednikom Danilom Šilcem. DL: ,,Kako so se pri vas uveljavile sindikalne skupine? “
ODG: „Imamo 8 sindikalnih skupin, skupno pa 1 80 zaposlenih. Žal moram ugotoviti, da se sindikalne skupine pri nas niso uveljavile, in sicer le zaradi zadnjih sprememb v organizaciji dela in predstavitvi delavcev, zaradi česar so poverjeniki zgubili stik z delavci. Zdaj bomo to popravili. Vsako zadevo bo najprej obravnavala sindikalna. skupina, ki bo nato prek svojih predstavnikov v izvršnem odboru sindikata ali delavskem svetu skušala sklepe skupine uveljaviti, oziroma jih uskladiti z drugimi skupinami. Te skupine bodo odigrale tudi pomembno vlogo pri obveščanju delavcev o sklepih raznih organov in organizacij."
DL: „Kako nameravate obveščanje izboljšati? “
ODG: ,,Tako. da bomo naredili pregled obremenitev s funkcijami oziroma nalogami vseh članov kolektiva. Javno bo izobešeno, kdo dela v katerem organu v tozdu, OZD, SOZD, v krajevni skupnosti, v skupščini in SIS. Tako bo vsak član kolektiva vedel, na katerega člana kolektiva se naj obrne za informacije, pa tudi s svojimi predlogi in zahtevami."
DL: „Pod okriljem sindikata delujejo tudi aktivi mladih delavcev. Se je ta aktiv pri vas uveljavil? “
ODG: „Naš je doslej uspešno deloval le na področju športa in rekreacije, pričakujemo pa, da se bo zdaj uveljavil še drugod, saj je bil njegov predsednik Dušan Vesel pred kratkim na dvo-
mesečnem političnem seminarju j na Jasnici."
■ufe |
Danilo Šilc: „Potrebujemo j več strokovnjakov in stano- j vanj, zato smo sklenili, da j bomo namesto 6 odstotkov s dajali za reševanje stanovanj- ] skih vprašanj kar 12 odstot- i kov od osebnih dohodkov.“ j
DL: „Kako sodeluje vaš i tozd s krajevno skupnostjo? “
ODG: ..Sodelovali smo, ven- j dar ugotavljamo, da moramo biti j še bolj delavni v organih KS, kjer :: se odloča o vsem, kar je pomembno za preživljanje prostega časa naših članov kolektiva. Omenim naj, da smo pred kratkim med drugim sklenili, da	»
bomo uredili smetišče za vso Sodražico. Tudi drugih obvezno- i sti se ne bomo izogibali. Skupaj s KS bomo morali v urbanistič-	*
nem programu zagotoviti pro-	;
stor za razširitev naše tozd,	S
skupno bomo reševali gradnjo stanovanj itd."
DL: „Kaj pa ste ukrenili ] za boljše počutje delavcev znotraj tovarniške ograje? “ :
ODG: „Za letos imamo v načrtu povečanje jedilnice, ureditev novih sanitarnih prostorov in garderob, razen tega bomo ure-	■
dili sejno sobo, nove pisarniške	l
prostore in druge pomožne pro-	■
store."	i
■ . •
»■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•••■•■•S
Silaža ne smrdi, če ni pokvarjena — Leseni silosi so poceni in vzdržljivi — Ugodnosti pri
poseku lesa
Nekaj misli iz govora Franceta Grivca ob letošnjem kulturnem prazniku v občini Ribnica
Letošnji slovenski kulturni praznik je bil za Lončarijo in KUD France Zbašnik iz Dolenje vasi še posebno slovesen. Razvi-
li	so društveni prapor, ki simbolizira kulturno delovanje in napore na kulturnem področju v tej krajevni skupnosti.
KUD France Zbašnik je sicer še mlado, ustanovljeno je bilo pred dvema letoma, vendar gradi svojo celotno dejavnost na bogatem kulturnem izročilu v krajevni skupnosti. Izhaja iz stoletne gasilske tradicije, iz naprednega predvojnega sokolstva, okrog katerega je bila razvita tudi kulturna dejavnost, in iz razgibanega kulturnega delovanja v po-, vojnem času, ki je kasneje zaradi pomanjkanja prostorov in drugih vzro-
kov žal zamrlo.
Doslej je bila osnovna kulturna dejavnost v kraju pevski zbor, ki deluje z nekajletnimi prekinitvami že dobrih 25 let, nepretrgano pa zadnjih deset let. Z novo dvorano in z osnovanjem kulturno-umetniškega društva, imenovanega po zgodaj umrlem pesniku Francetu Zbašniku iz Dolenje vasi, so postavljene osnove za bogato, vsestransko kulturno delovanje. Poudariti je treba predvsem, da imajo v društvu dovolj široko in bogato področje delovanja zlasti mladi ljudje, šolska in še bolj iz-venšolska mladina. S tem je dobila tudi mladinska organizacija pomembno obliko delovanja. Dosedanje prireditve, organizirane na kulturnem področju v sodelovanju z mladino in pevskim zborom v zadnjih treh letih, dokazujejo tradi-
cionalnost. vraščenost kulture v občane in živo željo in potrebo, da se v današnjem stehniziranem času sproščajo na duhovnem področju.
Socialistična zveza in slovenski sindikati so pred nekaj leti pričeli široko kulturno akcijo. Nan.en te akcije je prav vraščanje kulture v naše vsakdanje življenje, v našega delovnega človeka, skrb za nadaljnji kulturni razvoj, za razvoj in krepitev kulturnih, človeških, humanih medsebojnih odnosov, za razvoj vsega, kar človeka naše dobe. človeka samouprave socialistične družbe, dela kulturnega. Ne nazadnje - v republiških statistikah je območje ribniške občine označeno kot bela lisa na kulturnem področju. Ne s splošnimi in političnimi opredelitvami o razvoju kulturne dejavnosti, pač pa z neposrednim, vsakodnevnim delom, razvijanjem te dejavnosti na terenu in vključevanjem mladih v kulturno življenje, bi lahko zbrisali ta neljubi madež kulturne nerazvitosti.
Osrednje proslave ob kulturnem prazniku v Dolenji vasi se niso udeležili le mladi in stari iz Lončarije. ampak iz vse ribniške občine. (Foto: J. Primc)
Ni stikov med KS, SIS in tozdi
Krajevna skupnost Ribnica je lani asfaltirala več cest — Letos razen asfalta še kanalizacija in drugo — Petletni načrt KS kasni, ker jih nimajo še tozdi in SIS
Z Viktoijem Pogorelcem, predsednikom krajevne skupnosti Ribnica, smo se pogovorili o delu in načrtih te skuphosti.
DL: - Katera najpomembnejša dela so bila lani opravljena na območju vaše krajevne skupnosti?
ZlVAHNO NA KOMUNALNEM PODROČJU
ODG:,,Asfaltirali smo ceste skozi Goričo vas, Dane, Otavice, I.epovče, odcep od glavne ccsta do Brež in več cest, ulic in trgov v Ribnici Skupno je bilo lani asfaltiranih 27.454 kvadratnih metrov površin, kar nas je veljalo 4,020.000 din. Ta denar smo zbrali z rednim (1,240.000 din) in dodatnim samoprispevkom občanov (640.000 din), Komunalni sklad je prispeval
1.830.000	din, iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča je šlo
80.000	din, ostalo pa je bilo posojilo Cestnega podjetja Ljubljana. V obliki prostovoljnega dela so občani urejali še bankine, kanalizacijo in vodovodne priključke pod asfaltiranimi površinami ter darovali material, kar predstavlja vrednost nadaljnjih 480.000 din. Veliko razumevanja pri delu in dodatnih prispevkih so pokazali predvsem po vaseh izven Ribnice.
Razen asfaltiranja so bila naša glavna prizadevanja usmerjena še na priprave za izgradnjo kanalizacije v Nemški vasi. Tako smo zagotovili zanjo denar, kupili cevi in naročili načrt. Urejati jo bomo začeli že spomladi.
Odkupili smo tudi prostor za mrliške vežice in ga zač 'li urejati."
DL: - Katere so vaše glavne naloge letos?
ODG: ,,Asfaltirari nameravamo cesto Breže-Jurjevica-Kot, kar nas bo veljalo 1,850.000 din. Kanalizacija v Nemški vasi bo stala 600.000 din. Za asfaltiranje Vrtnarske ulice smo predvideli 150.000 din. ceste skozi Sušje pa 650.000 din. Za odkup zemljišča za novi zdravstveni dom in načrte zanj smo rezervirali
500.000 din. Načrti za mrliške vežice bodo stali 40.000 din. Za prva dela pri urejanju kanalizacije v Ribnici in čistilnih naprav bo šlo
370.000 din. Za vrtec, ki bo slal okoli 7 milijonov dinarjev, pa bomo prispevali 970.000 din. Za ta dela bomo uporabili denar, ki ga bomo zbrali z rednim in dodatnim samoprispevkom občanov, sredstva komunalnega sklada, prispevka za uporabo mestnega zemljišča in združena sredstva zaposlenih za financiranje krajevnih skupnosti."
DL: — Kaj pa delo krajevne skupnosti na drugih področjih:
kulturnem, socialnem itd.? Ste organizirali obiske ali obdaritve starih občanov za novo leto?
O 1Xj : .Jakih akcij doslej še nismo imeji. Delali smo le na komu-
Viktor Pogorelc, predsednik krajevne skupnosti Ribnica: „Delo naše KS je bilo doslej uspešno, ker so vsi člani sveta KS zelo prizadevno opravljali svoje delo."
nalnem področju, letos pa sc nameravamo odločneje preusmeriti tudi na ostala. Pogrešamo tesnejše sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi!SIS). Menim, da so te skupnosti še preveč zaprte vase, se pravi, da premalo sodelujejo s krajevnimi skupnostmi."
DL: - Kako pa poteka sodelovanje z delovnimi organizacijami?
SIS IN TOZDI ZAPRTI VASE
ODG: ..Tudi tesnejše sodelovanje z 'delovnimi organizacijami pogrešamo, saj so tudi tozdi še preveč zaprti vase. Tako so na našo vlogo, naj bi prispevali za pluženje ccst in ulic, odgovorili iz Inlesa, naj uporabimo kar lanski denar. Izjema je R1KO, s katerim dobro sodelujemo. V delovnih organizacijah se še premalo zavedajo, da ne smejo imeti za cilj le ustvarjanje dohodka, ampak da so dolžni skrbeti tudi za čtine svojih kolektivov in njihove družine, za družbeno blaginjo, za splošni življenjski standard in dobro počutje, se pravi tudi za vse tisto, kar zaposleni kot občani uresničujejo v svoji krajevni skupnosti."
DL: - Bo krajevna skupno«i podvzela tudi kakšno akcijo za gradnjo plavalnega bazena, dvorane ali česa podobnega?
ODG: „Tudi o tem razmišljamo, vendar zadeva še ni tako daleč, da bi lahko začeli javno razpravo. Prej pa moramo gotovo urediti nekatere osnovne zadeve, ki so pomembne za Ribnico, kot je na primer pluženje ulic ali pa pometanje ulic, kar že dolge mesece ni urejeno, ker ne moremo dobiti dveh pometačev. Dogovarjamo se tudi, kako bi najbolje uredili obveščanje občanov po vaseh, ki zdaj še ni zadovoljivo izpeljano."
DL: - Ste pripravili petletni načrt razvoja KS?
ODG: ..Za zdaj imamo le pred-osnutek tega načrta. Naš načrt je namreč odvisen od načrtov delovnih organizacij, saj moramo vedeti, koliko so predvidele za financiranje krajevnih skupnosti. Žal pa delovne organizacije še niso izdelale svojih načrtov in tako tudi mi ne moremo načrtovati. Tudi SIS še nimajo svo jih načrtov . . .
Ob zaključku pa bi poudaril, da je bilo delo krajevne skupnosti uspešno, ker js uspešno delal svet KS, ki ga vodi predsednik Stane Skrabec."
J. PRIMC
Letos 20 novih zasebnih silosov
potrdilo- KZ. da bodo gradili silos.
Za gradnjo silosov je največje zanimanje na območju Slemen, predvsem pri kmetih, ki preusmerjajo kmetije, pa tudi pri drugih, ki imajo več živine.
Vprašali smo Pirca še. kaj pravi na trditve, da silaža smrdi. Odgovoril je:
,.Silaža ne smrdi, razen če je pokvarjena. Res pa smrdi silažni sok. vendar ga je zelo malo. oziroma ga skoraj ni. če je trava spravljena v lepem vremenu. Dobra silaža celo lepo diši. Pravilo je. da mokre trave ne bi nikoli smeli spravljati v silos. Smrdijo lahko tudi ostanki nepokrmljene silaže po stojiščih in drugod. To pa pomeni, daje treba krmiti toliko, da živina sproti poje "
J. PRIMC
„Za gradnjo silosov za živinsko krmo je zanimanje v ribniški občini precejšnje," smo zvedeli pri vodji pospeševalne službe pri KZ Ribnica Mirku Pircu. Povedal je, da bo letos zgrajenih kar več kot 20.
To so leseni stolpni silosi, katerih gradnja velja 25.000 do
30.000 din. Ce ima kmet sam tudi les, potem pa le 12 do
15.000 din. Dva taka silosa v ribniški občini že stojita. Njuna lastnika sta Alojz Oblak z Grabna in Jernej Oblak z Rigla.
Sklad za pospeševanje kmetijstva oziroma SIS za kmetijstvo je predvidela za gradnjo silosa po 5.000 din dotacije. To pa velja le za nad 60-kubične. Za gradnjo dobi kmet tudi posojilo pri KZ.
„Dobra stran lesenih silosov je, da imajo boljšo toplotno izolacijo kot betonski, da so cenejši, da jih je lahko postaviti
ali prestaviti in da niso potrebni notranji zaščitni premazi," je povedal Pirc.
Kmetje pa izražajo tudi nekatere pomisleke, predvsem da leseni silosi gotovo ne vzdržijo dolgo let. Vendar inž. Pirc trdi. da je videl na Bavarskem take silose, ki so stari 40 in več let. pa so še vedno dobri.
Posebna ugodnost pri gradnji lesenih silosov je tudi, da gozdni obrat dovoli posek 15 kubikov lesa za en silos po tarifi ,,za domačo porabo", kar pomeni, da je zanj pol manj dajatev. Vendar so te ugodnosti deležni le tisti, ki prinesejo
Cilj je: od nikogar odvisni
Uresničevanje že sprejetih sklepov in dogovorov je v rokah sindikalnih organizacij v delovnih kolektivih - Več pozornosti obveščanju
Osamosvajanje osnovnih organizacij Zveze sindikatov v delovnih kolektivih je za dobro delo sindikata nujno, smo slišali 10. februarja na seji občinskega sveta v Brežicah.
Sprejemanje sklepov in dogovorov je sicer pomembno, toda še pomembnejše je, kako jih spravljamo v življenje. Forum-sko delo malo prispeva k realizaciji, zato je uspeh odvisen od osnovnih organizacij sindikata.
„Predvsem te je treba razviti in povezati komuniste, da jim
ZAVRNJEN OSNUTEK DOGOVORA
Delegati občinske skupščine v Brežicah so na zadnji seji zavrnili osnutek družbenega dogovora o razporejanju dohodka za leto 1976 v Sloveniji, resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine pa so sprejeli po dolgi razpravi v posameznih zborih, ki ji je sledil usklajevalni postopek. Predlog resolucije so pred tem temeljito pretresali v samoupravnih interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in delovnih kolektivih. V njej se odražajo težnje po hitrejšem razvoju občine, po stabilizacijskem ponašanju na vsakem koraku, po doslednem nagrajevanju po delu ter večji prizadevnosti družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov pri analiziranju poslovanja. Ključ do napredka so strokovni kadri in pa pravočasna priprava družbeno verificiranih programov, sicer se bodo banke otepale kreditiranja.
bodo pomagali na noge," je izjavil Miha Haler v razpravi ter poudaril, da osnovne organizacije sindikata ne smejo biti odvisne od vodstev in strokovnih služb. Izposlovati morajo čim boljše informiranje delavcev in čimprej obnoviti oblike obveščanja, ki so bile včasih že v navadi. Tako naj se ta čas nobena osnovna organizacija ZS ne izogne oceni stabilizacijskih prizadevanj v minulem letu. Razprava o zaključnih računih je za to najlepša priložnost, realizacija dogovorjenih ukrepov pa kažipot k uresničevanju resolucije
o	družbenoekonomskenvrazvo-ju občine za tekoče leto.
Obravnava zaključnih računov pa je obenem tudi priložnost za zaupnico oziroma nezaupnico vodilnim delavcem. Na te stvari v kolektivih pozabljajo
--------------—	"N
V	BRIGADE 160 MLADIH
Na Kozjanskem bo letos zvezna delovna akcija. Za brigade iz posavskih občin je dolžna poskrbeti občinska konferenca Zveze socialistične mladine v Brežicah. Posavje mora sodelovati s tremi brigadami, za katere mora zbrati 160 prijavljencev iz vrst delavske, dijaške in študentske mladine.
Lani je bil odziv slab, zato so letos pohiteli z evidentiranjem. Komisija bo 27. februarja ocenila, kakšen je bil uspeh. V brigade na Kozjanskem morajo vključiti polovico mladih iz pobratenih občin. Brežičani bodo povabili zraven brigadirje iz Velike Plane, Krčani vrstnike iz bratske Bajine Bašte, Sevničani pa mladince iz Stubice.
w .	SJMOBhMSI
Klic na pomoč. Grad Pišece sodi med kulturno zgodovinske spomenike I. kategorije in le nova streha bi ga obvarovala pred hitrim propadanjem. (Foto: Jožica Teppey)
Novo v Brežicah
BARAKO BODO IZPRAZNILI. Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in samoupravna enota za graditev stanovanj zagotavljata, da bosta letos izpraznili barako ob Cesti 21. maja. Pri reševanju stanovanjskih vprašanj imajo njeni stanovalci absolutno prednostno pravico. V barako ne bodo vselili nikogar več, da bodo na njenem mestu lahko gradili nov stanovanjski objekt.
CAS JE SAMO SE DO SOBOTE. Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte pri občinski konferenci SZDL v Brežicah sprejema predloge za podelitev priznani OF slovenskega naroda samo še do 28. februarja. Pozneje prispelih predlogov ni dolžna upoštevati. Vsak predlog morajo predlagatelji pismeno utemeljiti
PRITOŽBE ZARADI SUŠMAR-JF.V. Obrtniki niso zadovoljni z odnosom do šušmarjenja, kakršnega omogočajo sedanji predpisi. Tak priložnostni obrtnik lahko na davčni upravi registrira račune in dela celo
BREŽIŠKE VESTI
in slišali smo, da celo v primerih nelikvidnosti niso nikjer niti omenili možnosti, da bi bilo morda le prav spregovoriti o sposobnostih in prizadevnosti tistih, ki so odgovorni za poslovanje.
Potem ko so sprejeli poročilo, ki ga je o delu v minulem letu podal predsednik sveta Stane Ilc, so se udeleženci z nekaterimi dopolnitvami izrekli še za obširen delovni načrt občinskega sveta ZSS in njegovih organov.
J. TEPPEY
SLABO PRIPRAVLJENI
Posavje bo moralo v prihodnje bolj strniti svoje moči, kadar se bo odločalo za skupne akcije. Na zadnji seji občinskega sveta v Brežicah je bila izrečena kritika na račun slabe pripravljenosti na integracijo zdravstva, na akcijo za posavsko banko, na akcijo za dijaške domove in na razdrobljena prizadevanja za usmerjeno izobraževanje.
za družbeni sektor, pa ga nihče niti ne vpraša, če ima ustrezno kvalifikacijo in primerne delovne prostore. Pričakovati je, da se bosta s šušmar-stvom poslej več ukvarjali tržna in davčjja inšpekcija.
STALNA PRAVNA POMOČ. Svetovanje in dajanje napotkov delavcem, upokojencem in invalidom sodi v okvir trajnih nalog občinskega sveta Zveze sindikatov. Ta organ ima že utečeno službo pravne pomoči, da brezplačno pomaga vsem, ki se obračajo nanjo. Pri zaščiti in uveljavljanju njihovih pravic jih zastopa pred samoupravnimi organi, pred rednim sodiščem in sodiščem združenega dela.
KOLIKŠNI DAVKI? Po novem predlogu, o katerem bo 26. februarja razpravljala občinska skupščina, bo stopnja davka od kmetijstva za drugo skupino katastrskih občin znašala 26 odst. kot lani, za tretjo a skupino 22 odst. (lani 23), za tretjo b skupino 17 odst. (lani 20) in za četrto skupino 1 2 odst. (luni 16).
Janezek se mora učiti
Murni so se pridružili medvedkom in čebelicam
Taborniški odred „Matija Gubec" f Brežicah zdaj prvič vključuje naraščaj iz vrst predšolskih otrok. Sestavljata ga dva voda murnov, ki ju vodita vzgojiteljici iz otroškega vrtca. Murni se srečujejo na rednih sestankih in tako postopoma spoznavajo, kaj pomeni biti tabornik.
Pred nedavnim so sprejeli letni delovni program medvedki in čebelice in seveda tudi starejši taborniki Vodniki so dali pobudo za občinsko tekmovanje v namiznem tenisu, šahu in šaljivem malem nogometu, v katerem bi se pomerile tabornice s taborniki in medvedki s čebelicami
Taborniki nad osemnajstim letom se še vedno radi zberejo. Včlanjeni so v klub in pred kratkim so izvolili novo vodstvo. Taborniška organizacija je vesela take navezanosti. S svojim delom želi čim bolje seznaniti starše medvedkov in čebelic ter tabornikov. Ta želja je rodila dogovor, da bodo staršem prikazali dejavnost s fdmi in diapozitivi ter tako ne le ilustrirali, ampak tudi podkrepili besedni prikaz.
Svoje vrste želijo pomnožiti, tiste, ki so že včlanjeni vanje, pa zadržati čim dlje. Razumevanje staršev je pri tem zelo pomembno, zato je prav, če najprej oni spoznajo, koliko vzgojnih oblik združuje taborniška organizacija, pa še to prednost ima, da koristno vedno prepleta s prijetnim.
J. TEPPb'Y
ZGLEDNE INFORMACIJE
V	brežiški Tovarni pohištva so pripravili za delavce jedrnate in vsem razumljive izvlečke samoupravnih sporazumov ter v njih prikazali, kakšne obveznosti nalagajo delovni organizaciji. V primerih, ko delavci vedo. kakšne dolžnosti sprejemajo nase s podpisom sporazuma, se laže odločajo in glasovanje ni nobena formalnost. Tak način obveščanja bi bil še kako dobrodošel tudi v drugih delovnih kolektivih.
T.
Rudnik rjavega premoga. Konfekcija Lisca in Metalna Senovo gradijo skupen obrat družbene prehrane za delavce. (Foto: Jožica Teppey)
OBRAVNAVA PROGRAMA
Osrednja točka dnevnega reda zadnje seje članov komiteja občinske konference ZK je bila obravnava programov za to leto, ki so jih sestavile vse komisije, kakor tudi Komite in konferenca. Za najširši krog članov partije je še posebno zanimiv program konference, ki obsega pravzaprav tri poglavitna delovna področja. V okviru pregledov uresničevanja ustave in stabilizacijskih programov naj bi njeni člani spregovorili tudi o praktičnem uveljavljanju delegatskega sistema, o samoupravnem načrtovanju v občini do 1980. leta in še posebej o samoupravnem organiziranju TOZD. Analizirali in ocenili bodo položaj in vlogo žensk ter njihovo vključevanje v družbenopolitično življenje, idejnopolitično in akcijsko usmerjenost ZSMS, uresničevanje koncepta splošne ljudske obrambe, vlogo sindikatov pri nadaljnjem razvoju procesov socialističnega samoupravnega sistema. Sicer pa naj bi konferenca obravnavala tudi zagotovitev pogojev za ustvarjalno vlogo delavske univerze, kakor tudi analizirala organiziranost in vlogo različnih organov, strokovnih služb in drugih, odgovornih ža uveljavljanje zakonitosti v vseh sredinah družbenega življenja.
Z. SEBE K
Rudniku podaljšati življenje
Na Senovem so razočarani nad trgovino — Zahtevajo boljšo preskrbo — V krajevni skupnosti občani zavzeto delajo in sodelujejo pri načrtovanju
„V taki krajevni skupnosti, kot je naša, ni težko delati, izjavlja predsednik zbora KS Senovo Karel Šterban." Vse komisije in vsi vaški odbori opravljajo svoje delo z velikim čutom dolžnosti. To velja tudi za vaške odbore SZDL, saj sodelujejo pri vseh nalogah."
„Kaj ste do sedaj obravnavali na zboru krajevne skupnosti? “ „Sprejeli smo statut in srednjeročni načrt. O srednjeročnem načrtu so pri nas razpravljali tudi vaški odbori krajevne skupnosti. Predložili so svoje programe, vendar brez pretiranih zahtev. Zelo dobro se zavedajo, kaj zmoremo in kaj so le želje. Kar strmeli smo, tako so se vsi pripravili za skupno razpravo. V organih krajevne skupnosti sodelujejo pretežno mlajši ljudje od 25. do 30. leta. Tisti pri petdesetih in čez smo v manjšini. Veseli smo, da je tako. V zboru krajevne skupnosti imamo osem žensk, v svetu pa eno.
Po tisoč dinarjev na zaposlenega
Krajevne skupnosti ne bodo več životarile — Poslej več za nerazvite
Delovne organizacije v krški občini bodo v obdobju 1976-1980 izdatno podprle krajevne skupnosti. V osnutku samoupravnega sporazuma o načinu združevanja in uporabe sredstev za skupne potrebe občanov v KS je zapisano, naj bi letos prispevali kolektivi po tisoč dinarjev na zaposlenega iz dohodka za 1975. leto.
Ta znesek bi nato vsako leto valorizirali v skladu z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine ali pa bi se za vsoto vsakič sproti dogovarjali. Pri financiranju krajevnih skupnosti bodo sodelovali tudi obrtniki in občani z drugimi samostojnimi poklici
Podpisniki sporazuma sc bodo hkrati obvezali, da bodo odvajali dogovorjeni prispevek tudi za delavce, ki prebivajo v drugih občinah. Ko bo letna obveza do krajevnih skupnosti izpolnjena, se delovne organizacije lahko dogovarjajo s krajevnimi skupnostmi za dodatno financiranje in reševanje perečih problemov.
Denar, ki ga bodo zbrali po podpisu sporazuma za potrebe občanov v krajevnih skupnostih, bodo uporabili za uresničevanje programov KS, kjer sc ti ujemajo s plani in načrti samoupravnih interesnih skupnosti Krajevne skupnosti so sklenile sestaviti realne srednjeročne programe, da jih liodo skupaj s tozdi in ozdi laže uskadilc s programi samoupravnih interesnih skupnosti v občini.
Na predlog, da bi uporabili 20 odst. zbranih sredstev za prioritetne potrebe posamezne KS, 80 odst. sredstev pa za solidarnostno prelivanje v manj razvite KS, je bilo v razpiavi doslej največ pripomb, zato je pričakovati, da se bo to razmerje v sporazumu spremenilo.
J. TEI*PEY
Tajnik krajevne skupnosti Ivan Kmetec je spregovoril o tem, da podpirajo podaljšanje življenjske dobe rudnika za deset let, vendar želijo imeti hkrati zagotovilo za odkup premoga slabše kvalitete. Dejal je, da krajevna skupnost zahteva tudi boljšo preskrbo potrošnikov. V primeru, daje obstoječa trgovska mreža ne bo zagotovila, bodo povabili na Senovo konkurenčne trgovske hiše.
Ena pomembnih nalog je graditev kulturnega doma na Senovem. Začeti so sklenili letos, čeprav se zavedajo, da bo težko za
VEČ IZOBRAŽEVANJA
Komisija za idejnopolitično vzgojo pri komiteju O K ZKS je na zadnji seji razpravljala o prihodnjem delu. Tako bodo pripravili program seminarja za vse novosprejete člane, za vse osnovne organizacije pa pomoč pri pripravi predavanj o vlogi in nalogah partije pri SLO in družbeni samozaščiti. V programu je tudi politična šola po skrajšanem programu.
denar. Upajo, da bo v kratkem na vrsti tudi kartonažna tovarna, za katero so priprave v teku. Od Metalne na Senovem pa pričakujejo, da bo postala nosilka povezovanja kovinske industrije v občini. Za v prihodnje načrtuje KS trajno sodelovanje s sosednjimi KS in se zavzema celo za združevanje, če s tem lahko kaj ceneje in bolje reši.
J. T.
POZABLJENI BOHOR
V	času, ko toliko govorimo o rekreaciji in razvoju vseh zvrsti turizma, je koča na Bohorju skoraj pozabljena. Razumljivo je, da planinci sami ne zmorejo finančnega bremena, ki ga ta objekt zahteva. Toda lahko bi jim priskočili na pomoč še drugi, predvsem kolektivi, ki so zainteresirani za rekreacijo delovnih ljudi, saj vsem ne prijajo vroče počitnice ob morju.
Krajevna skupnost Senovo se trudi, da bi našit za dom na Bohorju ustreznejšo rešitev in da bi se zavzel zanj širši krog družbenih dejavnikov. Končno imamo gostinska in turistična podjetja in še koga, ki mu ni vseeno, če objekt v tako lepem naravnem okolju ni deležen večje družbene pozornosti.
Krške novice
NA DRUGO STOPNICO - Ekipa občinske konference ZSMS se je kot zadnji predtekmovalni par javne radijske oddaje ..Spoznavajmo svet in domovino" pred dnevi doma pomerila z Domžalami. Po do konca izenačeni igri, ki je obema ekipama prinesla po 14 točk od 16 možnih, so na prvo dodatno vprašanje odgovorili samo domačini in tako zmagali. Ekipo so sestavljali štirje fantje: Spanovič, Cerjak, Zupančič in Železnik. Vsem za uspeh čestitamo!
MALO KVALITETNIH - Po merilih, ki jih je pred dnevi poslala republiška zveza vsem plavalnim klubom in ki uvrščajo tekmovalce v zvezni republiški in občinski razred, je lahko ..Celulozar" kategoriziral 16 plavalcev. Med njimi so le Tončko Škafar uvrstili v zvezni razred, v republiškem pa so poleg nje še štirje plavalci in dve plavalki.
KMETJE VOLIJO! - Do 8. februarja so v krški občini zaključili volitve dvanajstih temeljnih delegacij, ki bodo pošiljale delegate v delavski svet TOZD za kooperacijo krškega ..Agrokombinata", v organ družbene kontrole, komisijo za medsebojna razmerja in drugam. Na zborih, ki so jih organizirale krajevne konference SZDL, so govorili tudi o ..kmetijski" zakonodaji, o kreditiranja zasebnega kmetijstva in še o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih.
DVAKRAI I RI V razpravi, ki jo je pripravila samoupravna tclcsno-
kulturna skupnost o razvrstitvi športov na prednostno listo, so po točkovanju, ki je obsegalo več vrst meril, uvrstili med ..prioritetne" športe šestero panog. Med kolektivnimi športi so to rokomet, nogomet in košarka, pri posamičnih pa plavanje, karate in kolesarstvo. Takšen predlog bodo ocenjevali še po vseh društvih, kakor tudi v okviru šolskih športnih društev.
KONČNO ZAKLJUČEK - Sele minuli teden je komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu pripravila zaključno slovesnost z razglasitvijo rezultatov lanskoletnih občinskih delavskih športnih iger. Prireditev je bila v hotelu „Sremič“. V krajšem kulturnem programu je nastopil Kostanjeviški oktet.
DRUŽABNA VZGOJA - V krškem Šolskem centru bodo ponovno pripravili plesne vaje, ki jih bo vodil priznani mojster Lavrin. K udeležbi - vaje so brezplačne - vabijo dijaki še posebej dekleta, saj jih pri njih „primanjkuje".
JUBILEJNE ŠTEVILKE - Krška Galerija, ki bo letos skromno proslavila desetletje razstavne dejavnosti, je po 1966. letu pripravila 54 razstav: največ osem in najmanj po tri ivi sezono. Otvoritve številnih prire-dilev pa so pomenile pomemben kulturni dogodek tudi zalo, kei so jih skoraj vedno spremljali nastopi priznanih in manj znanih slovenskih glasbenikov in igralcev.
Ko pridejo šolaiji z Vrha domov, primejo najprej za sani kot v drugih krajih, kjer je kaj snežne odeje, vendar ne za razvedrilo: nanje navežejo vrsto plastičnih posod in uberejo pot pod noge, dokler ni pri hiši napeljane dovolj vode za ljudi in živino. (Foto: Železnik)
Ni vprašanja, ki ne zadeva žensk
Svet pri SZDL dobro zastavil delo — Aktivi tudi na terenu — Priprave na konferenco
'11
Novi svet za spremljanje družbenoekonomskega in političnega toložaja ter družbene aktivnosti žensk pri občinski konferenci iZDL je na dveh dosedanjih sejah skrbno izdelal delovni program.
Svetu načeluje Fanika Zemljak, avnateljica posebne osnovne šole v Jevnici. To ji je že deseta družbena lolžnost, loteva se je z njej znano 'estnostjo. Naloga 15-članskega veta, ki je sestavljen tako, da zaje-na tudi krajevne skupnosti, ni vsa iktivnost žena, temveč predvsem rsmerjanje. Delo imajo razdeljeno Jo področjih, nekatere stvari bo nogoče reševati sproti, druge posto-X3ma. Na področju vzgoje in izobraževanja se zavzemajo predvsem za zobraževanje ob delu in za izobraževanje kmečkih žena. Kot naloga a daljši čas je tudi uvajanje celo-Inevne šole, kjer je dosti dela že pri amem pojasnjevanju vloge takšne
0 le. Podobno je s potujočimi vrtci;
: njimi bi lahko začeli najprej v .istih krajih, kjer imajo za to prostor. Vzgojitelji bi se tja vozili nekajkrat na teden, ko bo to slednjič steklo, bi omilili razlike med otroki
1 podeželja in tistimi iz središč. V ami Sevnici vrtec ne more sprejeti 3krog 50 otrok, ker ni prostora.
Marsikaj koristnega lahko svet ioseže z obveščanjem. Tako nameravajo pripraviti razumljive obrazlo-
žitve raznih zakonov, od zakona o družinskih razmerjih do pokojninskega zavarovanja kmetov, ki jih bodo nato posredovali aktivom krajevnih konferencah SZDL. radi velikega števila zaposlenih žensk razmišljajo tudi o analizah, kjer bi proučili morebitna poklicna obolenja delavk v proizvodnji (nenehno sedenje, enoličnost, tresljaji strojev itd.), možnosti za rehabilitacijo in predvsem preprečevanje. Proučiti želijo, kako je s prehrano delavcev v obratih družbene prehrane.
Vrste vprašanj se bodo lotevali skupaj z interesnimi skupnostmi, posebej s skupnostjo otroškega varstva. V stanovanjski skupnosti so takoj dobili enega delegata v enoti za družbeno pomoč. Kljub obilici podatkov ugotavljajo, da niti osnovni niso pri roki, zato so se lotili tudi tega vprašanja. Konec marca bodo v Sevnici pripravili posebno problemsko konferenco o položaju kmečkih žensk. Sprva so jo nameravali združiti s tisto, ki naj bi nasploh proučila kmetijstvo, vendar so se odločili za svojo. Določili so izhodišča za pripravo gradiv. Pripravi posvečajo vso pozornost.
A. Ž.
Že mesece v stiski za vodo
Vrh nad Boštanjem se otepa s sušo — Rešitev vodovod
Zadnja znatnejša mokrota, ki je še kaj pomenila za njihove kapnice, je bila tista okrog lanskega prvega novembra, pravijo vaščani Vrha. Sedaj si pomagajo
ladar igrajo domači amaterji, je dvorana nabito polna. To se je ckazalo tudi ob predstavi Kluba mladih v dvorani sevniškega Parti-ana 9. februarja. S takšno udeležbo se niso mogla pohvaliti niti ioklicna gledališča pri gostovanjih. V nedeljo ob 15. uri bodo Sev-ličani gostovali z Marinčevo komedijo Poročil se bom s svojo ženo Boštanju, v soboto ob 19. uri pa v Velikem Podlogu.
Sevniški paberki
ZANIMIVE KNJIGE - V knii-.arni in papirnici Gostinskega podje-ja v Sevnici' prodajajo brošuro .Ajdovski gradeč pri Sevnici" in tuli obsežno znanstveno delo. (Žal je lednje težko dostopno širšemu kro-;u, saj velja kar 450 dinarjev.) Ce-irav ima brošurica iz zbirke vodni-:ov Kulturnih m naravnih spomeni-:ov Slovenije - napisal jo je dr. Peer Petru r- samo 31 strani, prinaša >oleg slik kar dosti pojasnil. Kul-urna skupnost razmišlja o pripravi »ban na sevniškem gradu, kjer naj 3i najzanimivejše najdbe našle svoj prostor.
VEC MARKSISTIČNE LITERATURE - Ob tednu Komunista so lani v občini ugotavljali porazno majhno število marksistične literature v občinski knjižnici. Sedaj je že bolje, „rdcči kotiček" šteje že nad 270 del.
POLOVIČARSTVO - Vse kaže, (la daljnovoda i A-drog na cesti ob izlivu Impoljskcga potoka v Savo niti pred vojno zgrajeni mostovi čez Proga in Mirno ne bodo edino prometno čudo v tem delu naše dežele.
Svetilke na novem mostu čez Savo namreč tudi še niso zasvetile. Voznikom pri tehničnih pregledih vozil se pač ne gleda toliko skozi prste kot tistim ob tehničnih prevzemih mostov .. .
NE GRE BREZ SLUŽB Telesnokulturna skupnost v Sevnici je edina, ki pri svojem delu ni deležna sodelovanja poklicnih strokovnih služb. Izobraževalna skupnost ji je odpovedala administrativne usluge, opravljajo samo finančne j)osle. Vsi ostali organi tclcsnokul-turnc skupnosti so le voljeni, v papirnati vojni pa se že težko znajdejo.
BREZ KRUHA IN MLEKA - Po novem zapirajo sevniški trgovci trgovine s prelirambnimi proizvodi ob sobotah ob 14,30. Ponavadi že dosti prej zmanjka kruha in mleka. To povzroča nemalo sitnosti zaposlenim ob delovnih sobotah. Preostaja jim edino, da sc oskrbijo s temi osnovnimi živili med delovnim časom ali da 'e po 14. uri ..spustijo v dirko" od ene trgovine do druge in ujamejo kje kakšno štruco ali kapljo mleka pod pultom.
SEVNI&KI VESTNIK
s kapnicami pri nekaterih vinogradnikih v okoliških krajih.
Gasilska avtocistema je nazadnje morala odnehati pri Bizjaku na Okiču, dalj po spolzki cesti ni šlo več. Tudi vinogradniški vodnjaki, kakor so nam povedali 10. februarja, so že več ali manj prazni. Osrednji vaški bazen na Vrhu je za 81.000 litrov vode, dograjen je bil leta 1962 predvsem tudi za večjo požarno varnost. Ponavadi se je v njem v jeseni nabralo dovolj deževnice. Zanjo jesen ni bil poln niti do polovice. Vse dosedanje padavine niso dale omembe vredne količine vode. Guček in Možic imata vodovod, vendar zajetje presiha. Pozimi, ko pokladajo živini suho krmo,1 porabi le-ta tudi več vode.
Osem hiš, kolikor jih je v vasi, si pomaga, kakor ve in zna. Na strmo cesto gre lahko le Tomažinov ostro podkovani konj. Kot najuspešnejši za prevoz vode so se izkazali otroci, ki navezujejo na sani plastične posode in vozijo vodo iz Raven in od drugod. Kjer je le kakšna strešica in premore še kakšno krpo snega, so nastavljene posode. Prave rešitve ne bo,dokler ne bodo imeli vodovoda z zanesljivim zajetjem v dolini. Načrt imajo v izdelavi, 24 gospo-daijev, vključno z zidanicami, se je že pripravljenih priključiti k akciji. Vaščani računajo, da jih bo na kraju prav gotovo 30.
A. Ž.
ODPRAVLJENA
NEZAKONITOST
Občinskemu izvršnemu svetu se je na zadnji seji otepal lani sprejeti odlok o povišanju stanarin. Odlok je bil sprejet na seji zborov združenega dela in krajevnih skupnosti občinske skupščine 22. aprila lani. v slovenskem Uradnem listu pa je bil objavljen šele 16. maja. Višje stanarine naj bi za nazaj veljale s 1. majem. Ustavno sodišče SRS je na predlog republiškega javnega tožilca določilo trimesečni rok, kb lahko sevniška občinska skupščina sama odpravi neupravičeno veljavnost tega odloka. Tako bodo imeli stanovalci slednjič tudi nekaj stanarine v dobrem.
Kako do prepotrebnih novih šol?
Mokronoška osnovna šola se gradi skoraj izključno iz samoprispevka — Program bi lahko izvedli le, če bi v republiki rešili vprašanje naložb za gradnjo šol
Gradnja mokronoške osnovne šole je primer, kakršnega ni najti pri običajnem financiranju tovrstnih gradenj v manj razvitih občinah.
Ni se mogoče pritoževati nad dotokom denarja, saj je iz vseh virov zbranih 5.314.447 dinarjev, kar je za 1.733.447 dinarjev več, kot je bilo predvideno, ker so se v minulem obodbju pač večali osebni prejemki. V posameznih krajih seveda gledajo, kdaj bo pri njih kaj zgrajenega, o čemer je bilo govora. Tako bi moralo Trebnje dobiti šolski cen-
POZORNOST
SAMOZAŠČITI
Občinska skupščina je v četrtek na seji sprejela osnutek odloka o samozaščiti Gradivo predvideva tudi teden varnosti in samozaščite, v katerem naj bi nazaslužnejšim občanom, organom in organizacijam podeljevali plakete za zasluge pri gojenju samozaščite.
ter, na Mirni naj bi prišli do tako imenovane druge faze izgradnje osnovne šole za potrebe posebnega šolstva, v Velikem Gabru in Šentrupertu računajo na telovadnice. Gremo pravzaprav že v drugo polovico obdobja zbiranja samoprispevka, gradi pa se le v Mokronogu, kar je v resnici še obveznost iz prejšnjih let. Delegati iz šolstva so pred časom navajali še nove potrebe.
Ob vsem tem je treba pribiti da tistim, ki bdijo nad denarjem, ki'ga občani in delovni ljudje namenijo za samoprispevek, ne gre očitati, da niso storili, kar bi bilo treba. Ob glasovanju 14. in 16. decembra 1973 se je račnak) na veljavni sistem kreditiranja v republiki, ki je bil nato opuščen. Za gradnjo v Mokronogu je zagotovljenih 13 milijonov dinarjev, ker je všteto tudi kratkoročno
Kako gledati „pod prste”
Komite občinske konference Z K o nalogah - Akcijske programe ukrepov so dolžni narediti v vseh sredinah
Komite občinske konference ZK v Trebnjem je v začetku meseca izbral pet ključnih vprašanj, pomembnih za dejavnost komunistov in članov sindikata. Gre za nadaljnjo stabilizacijo gospodarstva, oceno zaključnih računov, sporazumevanje o skupni in splošni porabi, nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in oblikovanje srednjeročnih programov.
Gre za akcijo po peti seji CK ZKS, predvsem pa za nadaljevanje že zastavljenih nalog. Trenutno delovni ljudje razpravljajo o zaključnih računih svojih kolektivov. Komite se ne zavzema le za to, da so ti pregledi poslovanja v minulem letu razdeljeni lepo in prav po knjigovodskih načelih. Delavci bi morali pogledati, kako je s posameznimi prvinami gospodarjenja in delitve dohodka; če gre ponekod za slabo delo, je treba ugotoviti, zakaj je tako, in tudi sprejeti sklepe, ki bodo stvari spravili na čisto. Predvsem gre za to, da te razprave ne bi bile le formalnost.
To je primeren trenutek za preverjanje stabilizacijskih prizadevanj v minulem letu in prilika za ponovno spodbudo. Komite je v svojih sklepih zapisal, da ne gre za iskanje velikih besed, temveč za pozorno oceno, kako je s produktivnostjo, ekonomičnostjo, likvidnostjo, zalo-
VEČJE OLAJŠAVE
Delegat kooperantov trebanjske Kmetijske zadruge Franc Fink je na zadnji seji občinske skupščine uveljavil predlog glede odloka o davkih. Ne 50- temveč 60-odst. olajšavo naj bi imeli pri davkih kmetje, ki kupujejo kmetijsko mehanizacijo v vrednosti od 20.000 do 50.000 dinarjev. Tisti zavezanci davka od kmetijstva, ki niso zdravstveno zavarovani, naj bi po novem bili deležni še večje olajšave — 65-odstotne. Nabav strojev v omenjeni vrednosti je največ. tisti polproletarci, ki še hočejo vlagati v kmetijsko proizvodnjo, bodo tudi veseli takšne rešitve. Slednjič pa niso več najhujše breme kmečki davki, temveč prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Po novem jih bodo izterjevale interesne skupnosti same, in ne več davkarija, kije morala doslej požirati očitke za vse, tudi za tisto, kar ni ostalo v občinski blagajni. Tisti, ki bodo opravljali storitve krajevnim skupnostim ali zbirali odpadni material, bodo oproščeni davka od obrtnih dejavnosti po odbitku (všteti so tudi prevozi). Počakali je treba še objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
gami, uvozom in izvozom, zaposlenostjo, tržnimi usmeritvami idr. Drobnogledu ne smejo uiti naložbe, obratna sredstva, bruto osebni dohodki. Temeljit pregled nad dohodkom pred delitvijo je še posebno pomemben, ker se letos lahko zaostrijo pogoji glede obratnih sredstev.
Marlesovo posojilo v znesku 5 milijonov dinarjev. Prvi obrok (mesečno gre za 250 tisočakov!) zapade že v tem četrtletju, tako da bo ves letos zbrani denar iz samoprispevka in denarja gospodarstva in tudi prihodnje leto šel za vračilo dolga. Mrtvilo pri gradnji je nevzdržno, vendar ni čutiti, da bi se vrnili časi, ko so bila na voljo vsaj ugodnejša posojila.
A. ŽELEZNIK
SPET ZAGRETI ZA DOM
Vodstva družbenopolitičnih organizacij in delegati zadnje čase spet mnogo govorijo o potrebi po domu družbenih organizacij. V soboto so se zaradi tega spet sestali, v nedeljo pa bodo menda pripravili tudi zbor občanov. Po zadnjih zamislih naj bi razširili gasilski dom v Dolnji Nemški vasi tako, da bi bil v njem prostor za vse družbenopolitične organizacije, pisarno krajevnega urada in tudi manjšo dvorano za sestanke ii prireditve.
ŠENTRUPERT: POMOČ MLADIM
Na zadnji seji delegatov krajevne skupnosti so se dogovorili, da bo krajevna skupnost na svoje seje izvršnega sveta stalno vabila tudi predstavnike osnovne organizacije Zveze socialistične mladine.
f
i
Ob težavah pri zbiranju denaija za gradnjo šol si v Trebnjem med seboj pomagajo samoupravne interesne skupnosti. Takšen primer je gradnja pri otroškem vrtcu na račun skupnosti otroškega varstva, v začetku pa bo prostor na voljo za potrebe trebanjske osnovne šole. Delo dobro napreduje. (Foto: Železnik)
Iz kraja v kraj
OTROCI IZ 10 KRAJEVNIH SKUPNOSTI - Trebanjski osnovni šoli jc zmanjkalo denarja za nadaljnja dela pri gradnji šolskega igrišča. Tako velika šola seveda ne more biti v nedogled brez tako pomembnega objekta. Vodstvo šole pripravlja shod predstavnikov vseh 10 krajevnih skupnosti, ki jih zajema šolski okoliš, in tozdov, kjer so zaposleni starši šolarjev. Računajo, da bi za nadaljnja dela potrebovali še okrog 450 tisoč dinarjev.
VSE KOT BOB OB STENO -Vaščani Martinje vasi in Praproč v šentlovrcnški krajevni skupnosti se že dve leti obračajo na grosupeljsko podjetje, ki oskrbuje vodovod, za soglasje, da bi lahko dobili vodo iz komaj 500 metrov oddaljenega glavnega voda. Kako bi bilo ob kakšnem požaru, si je mogoče le z grozo predstavljati. Morda se bo slednjič le premaknilo, ko se bodo zganili tudi v ostalih krajevnih skupnostih vzdolž tega vodovoda.
JEZNI NA CESTARJE - Pravijo, da je cesta od Male Loke do Gornjih Praproč taka, kot že dolgo ne. Cestarja vidijo menda enkrat na 14 dni. sicer pa tam tudi ne bi imel kaj početi, ker ob cesti ni gramoza. Vaščani bi seveda najraje videli da bi sc sitnosti z gramozom in jamami rešili za vselej z asfaltom. Žal ugotavljajo, da te ceste ni v letošnjem programu posodobljanj cestišč, čeprav zbirajo v šentlovrenški krajevni skupnosti največii samoprispevek v občini, če ne že kar v republiki. Vedeti hočejo, kdaj bo kaj vsaj s pripravljalnimi deli.
„LJUBEZEN" NE ČAKA - Čeprav ima Račje selo veterinarje pravzaprav pred nosom, ni več osemenjevanja ob nedeljah. Želijo, da bi to pridobitev dobili nazaj.
SKUPŠČINA TREBANJSKIH BORCEV - Odbor krajevne organizacije Zveze združenj borcev Trebnje sklicuje občni zbor v nedeljo, 29. februarja, ob 8. uri v sejni sobi občinske skupščine.
TREBANJSKE NOVICE
zbrana najboljša Iskrina pot
Semiška Iskra naj bi 1. julija postala delovna organizacija s 4 tozdi
Vse kaže, da bo več kot 1.000-članski kolektiv semiške Iskre v 26. leto svojega delovanja zakoračil kot delovna organizacija z več tozdi. Petindvajsetletnico bodo praznovali 1. aprila, delovna organizacija pa naj bi po načrtih postali 1. julija letos. Poudariti je treba, da je semiška tovarna kondenzatorjev edini kolektiv v vsej Iskri, ki od ustanovitve ni nikoli p'osloval z izgubo.
imela takih pomanjkljivosti kot sedanja. Semičani so pripravili tri variante; Toš jim je svetoval drugo, ki
O novi samoupravni organiziranosti je tekla beseda na pogovoru s Petrom Tošem, predsednikom komisije za samoupravljanje pri predsedstvu CK ZKS, ki je s predstavniki črnomaljske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij 11. februarja obiskal Semič.
Sedaj je semiška Iskra tozd v okviru DO Elementi, ta pa je v združenem podjetju Iskra. V Semiču pa so sprožili postopek za izločitev iz DO Elementi. Pripravili so predlog samoupravne organiziranosti v več variantah, po katerem naj bi v okviru sedanjega tozda organizirali več tozdov, ki bi se povezali v novo delovno organizacijo v združenem podjetju Iskra.
Pogovor s Petrom Tošem je razjasnil, katera varianta je najboljša in kako vzpostaviti dohodkovne odnose med tozdi, da nova DO ne bo
predvideva tri tozde: proizvodnja šibkotočnih kondenzatorjev; proizvodnja jakotočnih kondenzatorjev; proizvodnja podsestavov, orodij, naprav in stro|ev ter delovno skupnost skupnih služb. V pogovoru so to dopolnili tako, da menza ne bi bila v skupnih službah, pač pa bi se organizirala kot tozd skupnega pomena. Posebni odbor naj brv dveh mesecih pripravil osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju tozdov v delovno organizacijo.
Novo samoupravno organiziranost v semiški Iskri so podprle družbenopolitične organizacije v črnomaljski občini pa tudi sveta ZK in ZS v DO Elementi.
Popoldne je Toš obiskal KZ Črnomelj. Predlog KZ o samouprav-
Vzgoja je pol varnosti
Svet za preventivo in varnost v prometu ' čaka na področju vzgoje še precej nalog
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je lani več kot pol svojega dela na področju preventive v prometu posvetil mladini. Vendar predstavnika, ki bi se ukvarjal le z mladino, v svetu ni, prav tako ni v svetu predstavnika mladinske organizacije. Ta pomanjkljivost se je še pokazala posebno pn organizaciji in izvedbi šolskega prometnega tekmovanja „Kaj veš o prometu".
V letošnjem letu čaka tako Svet veliko dela. Število voznikov in motornih vozil v občini hitro raste, razvoj in posodabljanje cestnega omrežja pa caplja precej zadaj. Posledica tega je vedno več prometnih nesreč. Lani je bilo na cestah in mestnih ulicah v občini že 140 prometnih nesreč, v katerih je pet ljudi izgubilo življenje, 25 je bilo hudo, 30 pa laže poškodovanih. Svet se zaveda, da z boljšimi preventivnimi ukrepi prometnih nesreč ne bodo preprečili, gotovo pa bi ti ukrepi zmanjšali število ponesrečenih. Seveda mora postati vprašanje varnosti v prometu stvar širše družbene skupnosti.
Tudi število prekrškov kaže, da je bilo storjenega premalo ter da se bo moral svet bolj posvetiti družbeni prometni disciplini Lani je bilo kar 524 predlogov za uvedbo postopka o kaznovanju; od 450 kaznovanih so 57 odvzeli vozniško dovoljenje (med njimi je bilo 48, ki so vozili vinjeni), izrečenih pa je bilo 90 prepovedi izdaje vozniških dovoljenj.
Letos bo svet moral dati več poudarka prometni vzgoji občanov in preventivnim akcijam, v načrtu pa je tudi usklajevanje dela s šolami in temeljno izobraževalno skupnostjo ter drugimi organi in organizacijami.
Posebno skrb bodo posvetili predšolskim in šolskim otrokom. Svet bo skušal doseči, da bo na vseh šolah uveden sistematični pouk prometne vzgoje. Geslo sveta je tudi: „Na vsaki šoli prometni krožek!"
Le s sistematičnim in zavzetim delom pri prometni vzgoji vseh občanov bo moč zajeziti vedno večje število nesreč in zmanjšati krvni davek, ki ga tako neizprosno terjajo naše ceste.
Med črnomaljske zgodovinske znamenitosti spada predvsem Kulturni dom, v katerem je bilo 19. februarja 1944 prvo zasedanje SNOS. Tu je bila včeraj tudi slavnostna akademija v počastitev občinskega praznika, ki so jo pripravili gostje iz pobratene Duge Rese. (Foto: Bačer)
Črnomaljski drobir
DAVKARIJA POKA - Tisti občani, ki so zamudili zadnji rok za davčno napoved, se lahko izgovarjajo, da še boje priti na davkarijo v sobo za odmero davka, saj je tam tako kot po potresu: razpokane stene, odpadel omet, tako da sc vidi opeka. Začelo se je, ko je Viator adaptiral lokal v gradu pod davkarijo; prezidi niso dovolj trdni, razpoke v stenah so vsak dan večje in oba referenta se počutita zelo nelagodno. Stranke pa tako in tako gledajo, da to sobo čim prej zapustijo . ..
UREDITI PROSTOR ZA POROKE - Na Vinici želijo, da bi bil prostor, namenjen za sklepanje zakonskih zvez, lepše in bolje opremljen, tako da bi mladoporočenci imeli vse življenje lep spomin na ta slovesni dogodek, nedlagajo tudi, da bi sedanja pooblaščenca za sklepanje zakonskih zvez, ki sta doma precej daleč od Vinice, zamenjajo s takima, ki bosta z Vinice ali bližnje okolice.
POZABLJIVCI - Kaj vse ljudje pozabljajo ali izgubljajo, je razvidno iz spiska, ki visi na oglasni deski na občini:	več	potovalk,	aktovko,
športni dres, žensko spalno srajco (!), kavbojke, ročno uro, dežnike, športne copate, več ženskih denarnic z nekaj drobiža. Kaže, da so ženske bolj pozabljive. Zlasti zanimivo bi bilo zvedeti, katera je pozabila spalno srajco, in kje. Najdene predmete lahko lastniki dobijo v občinski skupščini, soba 16.
ZAMENJANE VLOGE - Kljub republiškemu zakonu, ki prepoveduje parkiranje avtomobilov na pločnikih, se za to prepoved v Črnomlju kaj malo zmenijo. Zlasti pred gostilno Rojc jih je na pločniku toliko, da morajo pešci hoditi po cesti. Pajk bi bil v Črnomlju gotovo rentabilen.
UMRLA STA Alojz Vertar iz Petrove vasi, star 85 let, in Jože Gašpe-rič iz Vojne vasi, star 82 let.
Ww7M
m organiziranosti so tako Toš kot predstavniki družbenopolitičnih organizacij zavrnili kot nesprejemljiv, saj ne govori o tem, kako naj izgleda KZ kot organizacija kmetov. V dveh mesecih naj bi v KZ opravili analizo dohodkovnih odnosov med posameznimi enotami in se lotili organizacije KZ tako, da jo bodo kmetje res imeli za svojo - da bodo v njej upravljalci in da bodo razpolagali z rezultati svojega dela. Sele potem se bodo pogovaijali, koliko tozdov naj bi bilo v KZ Črnomelj.
A. B.
ZBOR OBČANOV KS TALČJI VRH
V soboto, 21. februarja, bo v KS Talčji vrh zbor občanov, na katerem bodo sprejeli novo samoupravno organiziranost KS na delegatski osnovi V novih organih bodo zastopniki vseh 13 vasi, družbenopolitičnih organizacij in društev ter OZD, v katerih so zaposleni krajani iz te krajevne skupnosti. Zbor delegatov bo štel 23 ljudi, v svetu KS, ki bo izključno izvršilni organ, pa bo 5 članov.
PRECEJ KANDIDATOV ZA VOZNIKE
Pri Avto-moto društvu Črnomelj se je 15. januarja začel teoretični del predavanj za kandidate za voznike A, B in 1’ kategorije. Tečaj obiskuje 35 kandidatov, od tega 14 žensk. Izpiti bodo med 25. in 29. februarjem. Po končanem tečaju in izpitih se bo začel tečaj v Metliki, veliko prijav pa je tudi v Semiču, Adlešičih in drugih krajih.
Ljudje vedo, kaj storiti
V črnomaljski občini že dva meseca poteka po terenu pouk o samozaščiti in požarnovarnostnih ukrepih za nerazporejene občane. Pouk vodi in organizira odsek za ljudsko obrambo pri občinski skupščini. O tem je pripovedoval Anton Mihelič, referent za civilno zaščito in obrambno vzgojo:
..Predavanja bo poslušalo skupno kar 5.000 ljudi, pripravljamo pa jih v vseh krajevnih središčih in vaseh, kjer se lahko zbere več prebivalcev. Med ljudmi je za ta predavanja zelo veliko zanimanje, saj je tematika taka, da jim to znanje koristi tudi pri njihovem vsakdanjem življenju. Ljudje zvedo, kaj morajo storiti, da bo požarov čim manj, prav tako pa, kako naj se lotijo gašenja, če do požara pride. Na programu je tudi vzajemna samozaščita, tako da ljudje v primeru naravne nesreče ali vojne ne bi bili zbegani in bi vedeli, kaj morajo storiti. “
Predvidoma naj bi ta pouk trajal do začetka marca. Seveda udeležbo sproti kontrolirajo in tisti, ki neupravičeno izostanejo, lahko pričakujejo, da bodo kaznovani Predavanja so obvezna za ženske od 15. do 55. leta, razen za tiste, ki imajo najmanj 2 letnika srednje šole, in za moške od 15. do 60. leta, ki niso sposobni za vojaško službo.
„Kaže, da bomo v kratkem lahko organizirali enote civilne zaščite v vseh KS in OZD in jih tudi ustrezno opremili, ker bomo za to dejavnost dobili dodatna finančna sredstva," pravi Mihelič.
A. B.
' IZOBRAŽEVALNI TABOR NA VINICI
Člani klubov OZN iz vse Slovenije so izrazili željo, da bi letos poleti preživeli dva tedna na Vinici, tam, kjer naj bi po načrtih stalo naselje miru. V soboto, 7. februarja, je na seji predsedstva RK klubov OZN ta želja naletela na ugoden odmev. Sklenili so, da bo okrog 100 članov klubov konec julija 14 dni taborilo na Vinici. Dopoldnevi bodo posvečeni izobraževanju, popoldneve pa bodo izkoristili za zabavo in oddih. Organizatorji tabora bodo občinske konference klubov OZN in klub OZN Vinica, stroške za hrano pa bodo plačali udeleženci tabora.
Komite občinske konference ZKS Metlika je minuli petek pripravil v Metliki izobraževalni enodnevni seminar za sekretaije osnovnih organizacij ZK, svetov ZK, članov komiteja in predsednikov komisij pri komiteju in konferenci. O politiki ekonomske stabilizacije v luči planiranja je predaval predsednik komisije za družbenoekonomske odnose in socialno politiko pri CK ZKS Tone Krašovec, o krepitvi OO ZK Peter Hedžet, predsednik komisije za organiziranost in razvoj ZK pri CK ZKS in o idejni problematiki v kulturi Vladka Škof, predsednik TKS Metlika. Na sliki: okoli 50 poslušalcev med predavanjem tov. Petra Hedžeta. (Foto: Pezelj)
METLIČANI:
,,OBSOJAMO GNUSN ZLOČIN"
Protesti in ogorčenje di uboja našega k°'
Zdovca se nadaljujejo « po Beli krajini. Zavoljo so metliške politične organizacije činska skupščina minul den poslale zveznemu sf tariatu za zunanje ^ dopis, ki se glasi: „D™ ljudje in občani metli« čine odločno obsl gnusni uboj konzula E( Zdovca. Zločinski uHi°rf novno dokazuje, °a Nemčija kljub zagoto' še ni dovolj poskrbela, onemogoči delo našito ki delujejo proti naši ®
Občani naše občine ko ^ vsa javnost pričakujejo-bodo nemške oblasti o in najostreje kaznovale*, rilce zločina v Frank>u jk V,____________________  “	»ek
)h (n?Vi
at1
V!
Tudi v kulturi - sindikalne igre
Kljub težavam kultura v metliški občini ne spi - Delajo godbeniki na pihala, f°t0' klub Fokus, folklorna skupina in Glasbena mladina v osnovnih šolah
Na pobudo mladinske organizacije in kulturne skupnosti je bil prejšnjo soboto v okviru prireditev Trije dnevi kulture organiziran v sejni sobi Beti razgovor o problemih kulture v občini Metlika.
moralna podpora potrebni.
Udeleženci so obsodili nekatere delovne in družbeno politične organizacije, katerih predstavniki se niso udeležili razgovora, zakaj le-teh navadno tudi ni videti na najrazličnejših kulturnih manifestacijah, od strani pa kaj radi s kritiziranjem dušijo kulturni napredek. Poleg že znanih ugotovitev o neprimernih prostorih za kulturne prireditve (v metliški občini ni namreč niti enega kulturnega doma!), o pomanjkanju kadrov, denarja in podpore redkim kulturnim delavcem so prisotni na razgovoru poudarili, da bi moral program kulturnih akcij nastajati in izliajati iz delavcev, ne pa da so delavci le obveščeni o načrtu dela in prispevni stopnji, vse premalo pa se vključujejo v vsebinsko snovanje načrtov.
Kljub tem pomanjkljivostim pa je bilo v preteklosti veliko narejenega. Pridno delajo godba na pihala, mladinski klub, foto-kino klub Fokus, folklorna skupina, delavna je Glasbena mladina, prav tako krožki po osnovnih šolali
Delegatski sistem je nekaterim tuj
Pred sedmimi dnevi so se na 14. seji zbora združenega dela in na 12. seji zbora krajevne skupnosti ter družbenopolitičnega zbora zbrali delegati metliške občinske skupščine. Sprejeli so štiri odloke in soglasje k uvedbi celodnevne oblike dela na podružnični šoli na Suhorju, predsednik skupščine pa je delegate seznanil tudi z novimi možnostmi nadaljnjega razvoja metliškega gospodarstva.
Zadnja skupščinska seja je pokazala, da nekateri še vedno ne poznajo bistva delegatskega sistema. To je bilo videti predvsem pri sprejemanju odlokov, zlasti pri odloku o občanovih davkih. Dobri dve uri so namreč govorniki izgubili samo zaradi 34. člena. Po dolgotrajnih prerekanjih (večkrat je kazalo, da delegati niso predstavljali svoje delegacije, pač pa osebno mnenje) je skupščina sklenila, da se davek od premoženja na posest stavb plačuje od davčne osnove po treh stopnjah: od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,10 odstotka (predlagano 0,15). od poslovnih prostorov 0,20 (predlagano 0,20) in od počitniških hišic 0,30 (predlagano 0,30).
Ob koncu seje je predsednik skupščine Franc Vrviščar delegatom povedal, da se občina še naprej pripadeva. da bi v Metliki zaživel obrat, ki bi zaposlil zgolj moško delovno silo. Kot kaže, so gospodarstveniki na dobri poti in verjetno se bodo občanom metliške občine še letos uresničile dolgoletne želje.
MAČKI SO ZE NARED
Do tradicionalnega gradaškega sprevoda, ki ga bodo posvetili letos nekoliko kasnemu pustu, manjka samo še deset dni Pripravljalni odbor ..Društva gradaških mačkov" bo v letošnjem sprevodu pripravil vrslo presenečenj, zato že sedaj vabijo vse Belokranjec in Belokranjice, naj obiščejo Gradac, mesto presenečenj. ..Maček" se bo predstavil zadnjega februarja in sicer okoli 14. ure.
Predstavniki kulturnega življenja, družbenopolitičnih organizacij in podjetij, ki vse bolj tvorno posegajo v kulturno življenje občine, so se dogovorili, da bodo pripravili tudi na kulturnem polju neke vrste sindikalnih iger, da bodo ob slovenskem kulturnem prazniku podeljevali občinska priznanja najzaslužnejšim kulturnim delavcem, organizirali filmski klub mladih in podobno. Gotovo pa je najvažnejše ob vsem tem to, da problemi v zvezi s kulturo niso več zgolj stvar kulturnikov, da se govori o problemih jasno in odkrito ter da so med nami še ljudje, ki so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas kulturi in kulturnemu snovanju. Če jim že drugega ne moremo zagotoviti, naj bo to naša
KNJIŽNICA BO ODPRTA VSAKO NEDELJO
Ljubitelji knjig bodo prišli kmalu . na svoj račun. 29. februarja bo namreč v gradu odprta ljudska knjižnica, ki jo je strokovno po prostem pristopu uredila tovarišica Lea Grabrijan, knjižničarka, zaposlena v Črnomlju. Knjižnica bo od tega dne dalje odprta vsako nedeljo od 9. do 12. ure. Bralci bodo lahko izbirali med velikim številom knjig, saj je kulturna skupnost samo v preteklem letu nakupila za 25.000 dinarjev najrazličnejših zanimivih knjig, pionirski oddelek pa je še posebej urejen. Vse, ki so doslej pogrešali izposojo knjig, vabimo, da obiščejo knjižnico in si izberejo knjigo po svojem okusu.
T. G.
ZA ZAČETEK GRADNJE MANJKA 630.000 DIN
Pripravljalni odbor za gradnjo športne dvorane pri metliški osnovni šoli je te dni razposlal po delovnih organizacijah dopise z informacijami o zbranih sredstvih za prepotrebni objekt. Za gradnjo prve etape - gradili bodo v treh etapah - maruka še 630.000 din. Odbor jih bo poskušal zbrati po delovnih organizacijah v občini in izven nje, in sicer iz dohodka TOZD, iz skladov skupne porabe in v obliki plačila za ekonomsko propagando in reklamo.
ki so je
OD TEMELJE^ DO STREHE
„Že letos bomo v domu ali pa pred njun P ny» veselico. Z njo naj b‘ simbolično zaključili gja. silskega doma," je za^.0ije' ved o novem sodobne™^,
vem soouuik-- ey
ici predsednik -0n
ce SZDL Janko o „
na Lokvici konference
nik. ..Pobudnik za gr' ^ nadaljeval pripoved ” ^e, „je bil baje Franc »etl j nov dom pa so se taKoj °p0ir prebivalci Gornje *£ .jj $ Lokvice ter Trnovca. ue gji vsi: člani prostovoljne? ^ skega društva, stari, po svojih močeh. Na no smo ponosni, saj smo ? s meljev do strehe zg»du ^e\ stovoljnimi prispevkijn^jj Navsezadnje pa je bu M
zadnji čas. V starem dotn^ smo ga v revni hišici, sn» Sl> dno stiskali, in verjetn« prav v vedno pretesni so dila ideja o novem doni> • ( ga končno imamo, Pr ^ njem pa bodo našle vs“ y nopolitične organizacije-njih prostorih bomo dvorano za sestanke, prireditve itd."
Kot kaže, občani v
‘it"
kil"
,vf 1
krajevni skupnosti P°} "nil?* akciji ne bodo držali m ^ Vsaj tako je zatrdil Ja ceir vednik. Pred dobrim nje* -rf se na delegatskem z“? Je li;’. varjali o naslednji akcij*-naj bi namreč dobila kaj metrov prepotrebne® od avtobusne postaje do vasi. Občani so zamfi*1 in pred dnevi so začeli 8 di uresničevati, zbirati _ voljne prispevke. Se PL poskrbeli za popravilo 2-j0K in slabe ceste, pripravili ^ nalizacijo in potegni*1 a asfaltiranjem na nekate stih vodovodne cevi.
Sprehod po Metlik'
DELAVSKI SVET PODJETJA BETI je na svoji 24. redni seji prejšnji teden v imenu vseh delavcev ostro obsodil zločinsko dejanje v Frankfurtu, ko je bil ubit naš konzul Edvin Zdovc. V telegramu, ki so ga s seje poslali sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, so napisali. da zahtevajo za storilce tega zahrbtnega in gnusnega zločina na>’ ostrejšo kazen.
PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL deluje koordinacijski odbor za proslavljanje stoletnice rojstva Ivana Cankarja. Sploh so se pričeli s proslavami v občini resneje ukvarjati in ne bodo dovolili nikakršnih prireditev, ki ne bodo usklajene z občin-
skim programom in ne časno prijavljene.
t>od° 1
SVlTNul ORGANIZACIJ' nIl/*i l/Ar 7>>'f iifitti Ulil h P* *
KUL
TUP?1
J
nikakor zaživeti kljub	j
kulturne skuonosti in obc ^
- bi P°„
ud
dejavnost, s katero se v
kulturne skupnosti in ference SZDL. Gotovo vitvi ZKPO zaživela ,u“l0y5ii’1
nutno ne moremo po
hvali*1'
BLIŽA SI- K.
lovnih organizacijah . pSc-hi ko bi praznik žena najM primerneje proslavili. ^ o^ proslavljanja so zadolžen organizacije sindikata.
h
na
Jkovr
b1bc
H,
'•Ulfn
m
&
©
‘Ko
<£?
V*
'Ni
ta
K ®
•s
metliški tedntf
DOLENJSKI UST
Stran urodil: JANEZ PEZELJ
rngmm
i 51®
a
in£že' )i novanje slovenskega kulturnega praznika v Kočevju je organiziral domači klub kulturnih delavcev. drž^jPntožnosti so w poslušalcem oziroma gledalcem predstavUi domači kulturni delavci. (Foto: J.
Vsak mora delati 42 ur na teden
kot tuf vale st^
ikf«^u---------
-^T ^katerih
podatkih zdravstveno osebje dela manj ur, kot bi moralo, spet drugi pa trdijo, da to ni res in da bi bilo treba upoštevati nekatere posebnosti
smo že, da je bolniški . °čevski občini (v pri-z ostalimi občinami) • Zanimivo pa je, daje v
tej ** v Zdravstvenem domu bodo po svojih močeh še na-—fein ’ se bo bolniški stalež v občini približal normalnemu fo»*W,?U) stanJu; občinski komite ZK pa bo po svojih močeh ^nih k ?°.s_P°daistvo, da se bo prizadevalo za zmanjšanje nepo-» na ,0 *^kih oziroma izostankov z dela. Tak sklep je bil spre-“Pni seji občinskega komiteja ZK Kočevje in osnovne j	ZK Zdravstvenega, doma, ki je bila 11. februarja.
sosednji ribniški občini najmanjši, čeprav kočevski zdravniki pogosto nadomeščajo ribniške, saj območje obeh občin pokriva isti zdravstveni dom. Sprejet je bil tudi predlog, naj bi delovne organizacije ustanovile in financirale strokovno patronažno službo, ki bi bila nekakšna kontrola in pomoč bolnikom pri jemanju zdravil. Ta služba naj bi delovala v okviru zdravstvenega doma.
Posebno zanimiva je bila razprava o pravilnem izkoriščanju delovnega časa zdravstvenega osebja in o tem, kaj je treba ukreniti, da bo zdravstveno osebje delalo po 42 ur na teden. Po nekaterih podatkih delajo zdaj manj. Člani komiteja pa so menili, da je treba povsod zagotoviti 42-umi delavnik; ne le v proizvodnih delovnih organizacijah!
AnJSa podražitev
s tajnikom Samo-Du&i,„ a$sk? skupnosti Ko-v ntpi? S1. ražm°m, objavlje-id hJ • aevilki našega lista, zapisali, da se bo-t, Sedvinf Za Poslovne lokale le-zvišale
K?*emb- Pa Je r  —
novem predlogu re-n?,2* bb,®0V0-ra naj bi se najem-y(k!^v j.	letos	za	20 od-
T°VMKn°r-se bodo tudi sta' ne». »to *£Orazem, ki nam je tc
b? J? da Je med drugim opo
44	se stanarine zvišale
11 Za 2n ov’ *etos Pa se bo_
:	vNo	prP? *totkov. medtem ko
<o G0,, ‘kvne Judoma najemnine za
jdnJ°L 20 on« ,,Ie v >stem obdobju
2ovff^(mv«,‘0tk?v- kar pomeni, da
efai^j Nb£2j°> vzdrževanje lo-
K?AJ manj
S3fc-?E!K0V7
0vi° jouA. vedno več razprav o ga S^Vnjaki ln še posebej zraka, -lili sfj u6bne l^ °P°zarjajo, da bi bilo
10 uJi ♦ova“ b°lj čktTr^e’ pa tudi zrak J |U lii ii; ^ in nmV -,bl ogrevanje sta->rnu’ v! ih p° *0Vruh prostorov ure-S luŽL1^ Mo potrebnih tJ10. j Or«.0 tem m dimnikov. Raz-sobifj ^ in vej so Potekale že pred le-
“^fe‘SStov0„roemr<,i,‘
^kateri on^i^ ^?čev^u *Talcrat
5
6 I
(C'*1 Ulioi"\7 m n<
.J; Vendar vse to ni dosti
ie'- v \ ta:11 Peči r mkov oziroma cen-opr®j, iJ^U, oD	Pn. Avtu, Tekstilani.
Ku*	uiK	7)1 ‘n novih blokih v
v
s
1°*^ OtiW so do danes skoraj vsi še vert SVoJe dimnike. Ostaja
^etoval?^11^1 kdaj se
IZ KOLPSKE DOLINE
POZEN SNEG - Končno so prišli tudi otroci na svoj račun, ker je med šolskimi počitnicami zapadlo četrt metra snega. Škoda pa je, da je šolskih počitnic konec in da so imeli otroci premalo zabave s snegom.
ŠE DIVJAD V. MESTA - Mladina je ušla v mesta, kot da je tam boljši zrak. Tudi ptice so odšle v mesta ali tujino, saj jih je zadnje čase zelo malo. Dobro bi bilo, ko bi odšla še divjad. Tako bi nam ostali ti borni pridelki, ki jih še zmoremo pridelati. Divjad bi v mestih napravila tudi nekaj koristi, saj bi vsaj delno pobrala onesnaženi zrak, oziroma mestni „smog“, o katerem časopisi pišejo, da ga je mnogo preveč.	JOŽE KRIŽ
KUŽELJ
Ib,,?1
30
3n:i
robne iz Kočevja
.LET AMD - Avto-evje bo letos praz-
°J- Ž,
pa :
P™-
prej f	.	 ...
ie^tnV k(ŽX-na tcJ sej> so sklenili, ibfp* M z zl? LnaIe?ke za na avto-i V l« , °čevip ( m Avto-moto dru-tcrit1 fe‘Jač);e Jcvler spominske dnrštve-
tcf
Verietno bo proslava v
!feNEJŠE
Sk&k ®*el 1
DELO - SGP Zidar Vttl?11*"kani61 Pred kratkim zaves 1,1 u Pri rij obvezen seminar o u- Udeležilo se ga je
\p°i &
da
modvod odgovarja
ri _ so vam po-^avo in odvoz smeti?
e|'Pa ^anj kurijo in eredno odvažajo.
^Ngeuske novice
Iz razprave se je dalo tudi razbrati, da imajo sprejete samoupravne akte, ki določajo, kdaj in koliko časa traja delavnik za posamezne oddelke, vendar vsi tega ne upoštevajo. Nihče tudi ne ukrepa proti kršiteljem. Sklenjeno je bilo, da je treba delovno disciplino v skladu s samoupravnimi akti urediti že do konca tega meseca.
Vendar so ugotovili, da je treba nekatere samoupravne akte dopolniti, ker so njihova določila zastarela. Ta sklep je bil sicer sprejet že pred letom dni in bi moral biti uresničen novembra, vendar še danes ni, zato so določili nov rok, in sicer konec februarja, j
nad 60 članov kolektiva iz direkcije in vseh gradbišč podjetja. Poleg predavanj in tolmačenj predpisov so predvajali tudi strokovne filme o varstvu dela v gradbeništvu indeiu z gradbenimi stroji. Taki seminarji so potrebni, ker v gradbeništvu uvajajo nove delovne postopke, materiale in stroje.
PREDRZNI ROMI - Obnašanje Rornov iz naselbine pri brezovem gozdu na Trati je postalo že nevzdržno. To občutijo najbolj krajani Trate. Tega vprašanja sami ne morejo rešiti, zato nai bi jim pomagali pristojni organi. Ce ne bo to kmalu rešeno, se bodo morali prizadeti sami braniti. Na to možnost so krajani Trate že večkrat opozorili, ker vse njihove prošnje in dokazovanja ne zaležejo.
PUST IN DAN ŽENA Pustni čas se naglo bliža. O kakih organiziranih pripravah za pustovanje še ne slišimo, razen o sprejemanju rezervacij v gostinskih obratih, kjer so običajno pustovanja in plesi. To bo zopet vihrav teden, saj bomo v sredo, 4. marca, pokopali Kurenta, nato pa se bo treba hitro odločiti in pravočasno nakupiti nageljne za dan zena, ki ga bodo pričeli nekateri praznovati že kar v petek. Ti prazniki, ko moški praznujejo praznik žena, so običajno tudi „težki“
Prvi korak
Dogovarjanje o ceni za nova stanovanja je novost, vendar je v Kočevju že dalo prvi rezultat. Tako naj bi znašala cena za kvadratni meter čiste stanovanjske površine v novih stanovanjih v Tesarski ulici v Kočevju po kalkulaciji SGP Zidar 6.795,80 din, usklajevalna komisija za družbeno dogovarjanje cen v stanovanjskem gospodarstvu pa je potrdila ceno 6.389,94 din ali za 405,86 din nižjo.
Komisija je iz kalkulacije Zidarja izločila nekatere postavke, ki ne sodijo v čisto ceno stanovanja, kot so': urejanje okolice blokov, cest, javne razsvetljave in kanalizacije. Nekatere postavke pa je spremenil sam Zidar. Zniževanje cene je bilo opravljeno v glavnem sporazumno in ob upoštevanju analiz in ugotovitev.
Oblikovanje cen v stanovanjskem gospodarstvu je spet nov uspeh družbenega dogovarjanja. Marsikdo bo sicer menil, da je prihranek 405 din pri kvadratnem metru skromen, oziroma da niti ni posebnega učinka, ker bodo pač morala biti izločena dela opravljena in plačana iz drugih virov. Vendar uspeh le je, čeprav skromen. To je sicer majhen prispevek v boju proti injlaciji, vendar je nov korak na-poti k stabilizaciji. Takih korakov bo potrebnih še več in seveda tudi na drugih področjih.
J. PRIMC
Pritožbe v Ljubljano in nazaj
Ribničani želijo, da bi njihove pritožbe reševali vsaj v Ljubljani, če ne celo kar sam ~	predsednik	Tito	—	Vedno	pa	je	treba	rešitev	najti	doma
Tudi Ribničani sodijo med tiste slovenske občane, ki iščejo svoje pravice na najvišjih mestih, ker so prepričani, daje to dosti bolj učinkovito in koristno. Prebivalci naše republike so lani poslali strokovni službi za vloge in pritožbe pri IS skupščine SRS skoraj 2000 vlog. Slovenci se najpogosteje pritožujejo zaradi stanovanjskih zadev ter zadev s področja socialnega zavarovanja in gospodarstva.
Zanimiva je ugotovitev, da veliko občanov še vedno naslavlja vloge neposredno na višje organe. Še najbolj primeren se jim zdi kar kabinet predsednika SFRJ. Vrsta nepotrebnih poti in čakanja bi odpadla, če bi pri pritožbah upoštevali postopnost, se pravi, če bi jih najprej naslavljali na ustrezne občinske organe. Šele če to ne bi zaleglo, bi se pritožili naprej. Vse vloge.
nc g!ede na kateri naslov so poslane. pridejo slej ko prej do občinske komisije za vloge in pritožbe. ki na koncu koncev mora podati svoje mnenje, pripombe in nakazati morebitno rešitev.
Lani sc je i/. Ribnice pritožilo neposredno na republiško ko-■niiijo 11 občanov, d«e vlogi pa sta bili kolektivnega značaja.
Ribnica: Podčastniški tečaj
Obiskuje ga 28 gasilcev iz vse občine
Občinska gasilska zveza Ribnica je organizirala podčastniški tečaj, ki ga obiskuje 28 gasilcev iz vse občine. Trajal bo do 20. marca, ko bodo tudi zaključni izpiti.
Udeleženci bodo poslušali predavanja o gasiLskih predpisih, gasilski tehniki, delovanju motork in strojev, prvi pomoči, civilni zaščiti, fiziki in kemiji, razen tega pa bo na programu tudi praktično delo. Tečaj je v Ribnici, predavatelji pa so iz gasilskih, pa tudi delovnih organizacij.
V občini so bili zaključeni občni zbori gasilskih društev, na katerih so sprejemali nove statute. Razpravljali so največ o izboljšanju požarne varnosti, gradnji novih gasilskih objektov in prostorov, ki so potrebni za delo vsakega društva. Sredi junija se bo predvidoma začela gradnja gasilskega doma pri Sv. Gregorju in obnova doma v Ribnici. Za gradnjo
UREDNIKOVA POŠTA
Za to številko smo dobili nekaj več prispevkov in zaradi pomanjkanja prostora ne morejo biti vsi objavljeni Nekateri (daljši) iz kočevske občine čakajo četo že dalj časa na objavo.	.
Naš dopisnik J. K. sprašuje tudi, zakaj pod njegovim prispevkom „Kje so tiste stezice'.’ “ ni bilo njegovega podpisa. Vzrok je ta, da kratkih sestavkov (vesti) v glavnem nc podpisujemo. Včasih jih podpišemo le s kraticami. Vendar sc dogodi tu di, da pri daljših člankih izpade pod p is, pri krajših pa kratice, če ni pro štora zanje. Včasih je namreč sesta vek predolg in moramo izpustiti podpis in še podnaslov, včasih pa ga celo bolj ali manj skrajšati, ker siccr zaradi pomanjkanja prostora ne bi mogel biti (takoj) objavljen. Ta odgovor velja tudi za ostale dopisnike.
doma v Ribnici je že odobreno 2 milijona dinarjev posojila, svoj prispevek oziroma pomoč zanj pa bodo dale še delovne organizacije.
Obnova ribniškega doma je nujna, saj je dotrajal in premajhen. V njem ima vaje‘tudi godba na pihala, tu so predavanja in sestanki. Tudi prostori za orodje in opremo so pretesni.
Občinska gasilska zveza pripravlja občni zbor zveze, na kiterem bodo izvolili delegate za republiški kongres, ki bo junija v Novi Gorici.
M. GLAVONJIC
Problemi, ki so težili občane, so bili dokaj raznovrstni.
V kolektivnih vlogah so občani zahtevali, da je treba rešiti problem onesnaževanja okolja, ki ga povzroča podjetje INLjES, ;n da je treba posredovati v primerih odvzsma zrnje življenjsko potrebnih parcel, na katerih se je pričela gradnja novega doma JLA.
Posamezniki pa so se pritoževali zaradi nerešenih stanovanjskih vprašanj, socialnega zavarovanja in zdravstvene zaščite ter s področja gospodarstva. Nekateri občani so se celo sami oglasili v Ljubljani, da bi jim svetovali ali posredovali v njihovi zadevi.
Občinska komisija je o - seh zadevah razpravljala in pri vseh posredovala, da je bila poiskana najprimernejša rešitev. Pri tem je tesno sodelovala s člani republiške komisije, ki so v r :ka- , terih primerih sodelovali tudi na sejah v Ribnici.
Iz lanskega leta sta ostali nerešeni le dve vlogi, ki sta bili poslani ob koncu leta in je bilo premalo časa, da bi jih rešili lani. Komisija za vloge in pritožbe je dobila z ustanovitvijo pravobranilca samoupravljanja^ pomoč, vsaj kar zadeva področje delovnih razmerij.
F. ŽELEZNIK
PUSTOVANJE SE ZAČENJA
Pustne zabave se po svetu že začenjajo. V ribniški občini bo najbolj veselo 28. februarja in 2. marca. Izdelujejo oziroma pripravljajo maske in obleke, godba pridno vadi. pa tudi gostinci ne spijo. Kaže, da bo še posebno veselo v hotelu „Jelka", kjer bodo igrali „Ribniški fantje“, osebje hotela pa pripravlja presenečenja.
M. G.
BOTRI PRAPORA
Največji prispevek za nakup prapora za KUD ..(-'ranče Zbašnik" v Dolenji vasi so dali .,botri": kulturna skupnost Ribnica, občinski svet Zveze sindikatov Ribnica, INLES, RIKO, 1TPP, gasilsko društvo Dolenja vas, krajevna skupnost Dolenja vas, Sukno Zapuže, tozd ..Jelenov žleb", Lovska družina Dolenja vas, OO ZSM Dolenja vas in Pevski zbor Lončar. Razen tega je prispevalo za nakup prapora še 68 posameznikov. Botri imajo na praporu trakove, osta ti darovalci pa žebljičke.
ZA STABILIZACIJO
Stabilizacijski program v Donitu v Sodražici kar uspešno uresničujejo. Tako-so proizvodnjo na zaposlenega povečali količinsko, in vrednostno. Izbirajo take kupce, ki so dobri plačniki Tretjino izdelkov prodajo^ kar (ozdu Donita v Medvodah. Precej tudi izvažajo, kar dobijo plačano celo vnaprej. Zagotavljajo si večja obratna sredstva, tako da z njimi nimajo težav. Tudi osebni dohodki so primerni in znaša povprečje za lani 3.275 din. Težave so le pri nabavi surovin, ker domači proizvajalci ne izpolnijo obljub oziroma pogodb.
ZDRU2ITEV IN REORGANIZACIJA
Svit Kamnik in Donit Medvode, kamor sodi tudi tozd v Sodražici, sla / novim letom združena, medtem ko v kočevskem Melaminu sploh ni bilo referenduma. Zdaj pripravljajo v Donitu nove samoupravna akte in volitve samoupravnih organov, komisij itd. Pri tej reorganizaciji ima veliko dela tudi sindikalna organizacija. Narejeni so že načrti o razvoju Donita in posameznih tozdov, niso pa še končane razprave o prednostnem vrstnem redu posameznih investicij.
Delavčev
izum
Komisijo, ki bo ocenila vrednost koristnega predloga, zaradi katerega naj bi v tozdu Donit v Sodražici prihranili na leto prek 11.000 delovnih strojnih ur (ali nad 5 delovnih let), so imenovali pred kratkim (3. februarja) v tem tozdu.
Koristni predlog je dal član kolektiva Alojz Zakšek. Njegovo izboljšavo uporabljajo, oziroma preizkušajo že pol leta. Bistvo te izboljšave je, da zdaj 30 strojev v proizvodnji čaka precej časa manj na novo navitje. Komisija bo zdaj ugotavljala oziroma izračunala prihranek v času in denarju. Nato bo na osnovi pravilnika o inovacijah, izboljšavah in koristnih predlogih delavskemu svetu predlagala, kakšno nagrado naj bi dobil Alojz Zakšek.
Prej posebnih predlogov za boljše delo ni bilo, v zadnjem obdobju pa ugotavljajo, da je tega več. Žal, koristnih predlogov članov kolektiva doslej niso uresničevali, ker niso imeli človeka, ki bi zamisli uresničeval, oziroma na osnovi predlogov izdelal potrebne načrte in prototipe. To pomanjkljivost so že uredili tako, da so 9. februarja letos določili človeka, ki bo izdeloval prototipe na osnovi koristnih predlogov. Pri vsem tem bo seveda odigral pomembno vlogo tudi razvojni oddelek, ki so ga pred kratkim ustanovili v tozdu.
Razveseljivo je, da se vedno več delovnih organizacij zaveda, da so njihov napredek, njihova uveljavitev na mednarodnem trgu in osebni dohodki članov kolektiva odvisni predvsem od njihovega znanja, dela in organizacije dela.
J. PRIMC
Ribniški zobotrebci
TAJNIKA NIMAJO - Odkar je umrl dosedanji tajnik KS Sodražica, je ta KS še brez tajnika. Vendar ne bo dolgo, ker smo zvedeli, da seje za to delovno mesto prijavilo že več kandidatov.
DOBRO SODELOVANJI- V Sodražici smo zvedeli da se novi predsednik krajevne skupnosti Srečko Arko zelo zanima tudi za delo v delovnih skupnostih. l’o-hvalijo ga, da pride celo na sindikalne zbore in da daje pobude oziroma predloge za delo in sodelovanje s krajevno skupnostjo.
POVSOD SMUČANJE - Letos so končno ljubitelji zimskega športa in otroci le prišli na svoj račun. Snega je povsod v občini dovolj. Najprej je začeta delati vlečnica v Sodražici, v prostih urah in dneh je veliko smučarjev še na Travni gori,
. Mali gori, Bukovici, Sajevcu in drugod. Pri Sv. Frančišku (Sajevec) so "organizirali celo smučarske skoke.
DOBER OBISK KINA - Ljubitelji filmpv so zdaj zadovoljni, ker imajo kar dva kina: v domu JLA so predstave ob sredah, četrtkih, sobotah in nedeljah, v kinu TVD Partizan pa ob sobotah in nedeljah. Oba kina imata kar precej obiska, ker predvajata dobre in privlačne filme in ker je pač pozimi že običajno obisk kina boljši.
PREDAVATEUSKI AKTIV -Precej mnenj je bilo, da mladinske osnovne organizacije ne delajo dobro niti po terenu niti v delovnih kolektivih. Predsedstvo občinske konference ZSM je zato sklenilo ustanoviti predavateljski aktiv, ki bo prenašal izkušnje in znanje na člane mladinskih organizacij. V ta aktiv so bili soglasno izvoljeni: Janez Henigman, Dušan Vesel, Albin Miku-lič, Viktorija Škrabec, Marjeta Pakiž, Ivan Kordiš, Alojz Zbašnik in Majda Kordiš.
— Občani se pritožujejo, da je mrhovišče preblizu Sodražice in da se boje vas, medvedov.
— Tudi medvedje nismo zadovoljni, ker je krmišče preblizu človeških brlogov, se bojimo ljudi.
REŠETO
LICITACIJA!
KMETIJSKO GOSPODARSTVO SLOVENSKA VAS MIRNA NA DOLENJSKEM
razpisuje javno prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. VARILNI TRANSFORMATOR
2. DVA RAZSIPALNIKA UMETNIH GNOJIL
3. KABINA ZA TRAKTOR
4. VAKUUM ČRPALKA
5. TRAKTORSKA KOSA BUSATIS Z REZERVNIMI DELI
6. DVA MLINA KLADIVARJA ZA ZlTO
Prodaja bo v nedeljo, 29. 2. 1976, na dvorišču KG Slovenska vas na Dobu ob 9. uri.
LICITACIJA!
NOVOTEKS,
tekstilna tovarna Novo mesto, n. soi. o.
STREŠNIK,
izdelovanje strešnikov, Dobruška vas, n. sub. o.
razpisuje pismeno LICITACIJO za:
1. prevoz pranega agregata 0—3 mm od C.P. Novo mesto — TOZD Asfaltna baza in gramoznica Drnovo do tovarne strešnikov v Dobruški vasi in
j 2. prevoz kremenčevega granulata od „Kvarc", Vlaško polje, (Srbija) do tovarne strešnikov v Dobruški vasi.
. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe v zaprti kuverti na
■ gornji naslov do 9. ure 27. 2. 1976.
:
■
aapaaaaaaa
PROSTA DELOVNA MESTA
..TRANSPORT" KRŠKO
objavlja na podlagi določil samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu:
1.	1 prosto delovno mesto PROMETNEGA KONTROLORJA,
2.	1 prosto delovno mesto AVTOMEHANIKA S SPECIALIZACIJO ZA DELO NA VZDRŽEVANJU IN PREIZKUŠANJU „BOSCH" TLAČILK.
Pogoji:
pod točko 1 — najmanj voznik motornih vozil kategorije C in E
pod točko 2 — VK ali KV mehanik z dokazilom, da je že delal na področju objavljene specializacije.
V obeh primerih urejena vojaška obveznost.
Delo se združuje za nedoločen čas. Stanovanj podjetje nima. Poskusna doba traja 3 mesece.
Prijave pošljite v roku 15 dni po objavi na naš naslov.
■■■■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaai
PROSTO DELOVNO MESTO!
Odbor za medsebojna razmerja
TRGOVSKEGA PODJETJA ..PRESKRBA", KRŠKO
objavlja prosto delovno mesto
POSLOVODJA PRODAJALNE ST. 20 ..UNIVER-3AL", KRŠKO.
Pogoji:
da je VKV trgovski delavec ali KV trgovski delavec s 15-letnimi delovnimi izkušnjami.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov v 10 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku prijavnega roka.
hhiiiiiuiiiiiiiiihniiiiiiiiuiiiimuihiimiihhihni
PROSTO DELOVNO MESTO!
PODJETJE ZA GRADNJO, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING STORITVE IN PROIZVODNJO
Brežice, Černelčeva 3a
razpisuje prosto delovno mesto:
KNJIGOVODJA-REFERENTA
Pogoji: srednješolska izobrazba s prakso ali brez nje.
Ponudbe pošljite na upravo podjetja, Brežice, Černelčeva 3a. Razpis velja 15 dni od dneva objave.
■HMaiaMitHMiMiiiaiaHHanaiiHiamiiainHainHiaiMMKiiaMfMMHiaaaiai
PROSTA DELOVNA MESTA
OZD „DANA", TOVARNA RASTLINSKIH SPECIALITET IN DESTILACIJA MIRNA
Komisija za medsebojna razmerja
OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta:
1. 5 DELAVCEV V PROIZVODNJI
2. 1 SNAŽILKE
3. 1 STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA
4. 1 OBRATNEGA ELEKTRIKARJA
5. 2 VOZNIKOV TOVORNIH MOTORNIH VOZIL
POGOJI:
Pod 1. in 2. NK delavec — delovne izkušnje zaželene Pod 3. KV strojni ključavničar in 1 leto delovnih izkušenj Pod 4. KV obratni elektrikar in 1 leto delovnih izkušenj Pod 5. poklicni voznik C in E kategorije in 1 leto delovnih izkušenj
Vsa delovna mesta se zasedejo za nedoločen čas s poizkusnim delom 3 mesece. Osebni dohodki po sporazumu o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po dnevu objave.
Prijave pošljite v splošni sektor ,,DANE“, Mirna, z dokazili o stiokovnosti.
•■■•••■■■■a■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ a a a
s Dijaški dom Dušana Romiha j KOČEVJE
[ sprejme v delovno razmerje od 1. 3. 1976 do 31. 8. 1976 I
j VZGOJITELJA
• Zaželena je srednja ali višja izobrazba pedagoške smeri. Pri-; jave pošljite do 25. 2. 1976.
laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaBBaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaai
• V Skupščinskem Dolenjskem listu št. 2/76, z dne 15. 1. j 1976 smo objavili cenik pogrebnih storitev, v katerem je ■ med drugim določena tudi višina najemnine za grobove.
! Ker je bilo v zvezi s tem postavljenih nekaj vprašanj, obve-j ščamo občane, da je z letno najemnino za grob za odrasle | 300,00 dinarjev in letno najemnino za grob za otroke 100,00 ! dinarjev mišljena najemnina, ki se plača enkrat na leto in ! velja za dobo desetih let.
KOMUNALNO PODJETJE Novo mesto
I :
■aaaaaaaaeaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaBaaaaaat
•aaaaaaaaBaaaaaaaaBaaaBaBaBaaaaBaBaaBBBBaaBaaaaaaaaaaBBBaaaaaaaaaaaaaaaaaBBBaaBaaaaaaaaaB«
j PROSTA DELOVNA MESTA!
Gostilna „PRI LOVCU" v Ljubljani j Trg mladinskih delovnih brigad št. 1
BBBB*	g
sprejme takoj
a
KVALIFICIRANE ALI PRIUČENE KUHARICE I
Nagrajevanje je po učinku. Samsko stanovanje zagotovljeno. Prošnje za sklenitev dela v združenem delu pošljite na na- j slov: Gostinsko podjetje ,,Ljubljana", Ljubljana, Streliška ulica 12.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBBaaaaaaaaaaaaaaasaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaarai
PROSTO DELOVNO MESTO
„ LABOD" tovarna perila NOVO MESTO TOZD LOCNA
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA TOZD
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo in najmanj 5 let prakse na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih,
— da imajo take osebnostne in moralnopolitične kvalitete, ki zagotavljajo uspešno delo in razvijanje zdravih odnosov v TOZD,
— da so s sedanjim delom dokazali sposobnost vodenja gospodarske organizacije.
Prijave sprejema komisija za razpis prostega delovnega mesta direktorja TOZD Ločna 15 dni po objavi razpisa.
Prijavljeni kandidati lahko dobijo podrobne informacije o nalogah in smotrih razpisanega delovnega mesta v splošni službi TOZD.
O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v loku 15dni po preteku razpisanega roka.
PROSTA DELOVNA MESTA!
AO ljubljanska banka
podružnica Črnomelj
:
Odbor za medsebojna razmerja pri delovni skupnosti j LB podružnice Črnomelj vabi k sodelovanju nove delavce, j zato
:
ponovno objavlja prosta delovna mesta za ekspozituro na Vinici:
1.1 DELOVNO MESTO - BLAGAJNIKA ■ DINARSKOVALUTNE BLAGAJNE 2. 1 DELOVNO MESTO - REFERENTA ZA PO- j SLE S PREBIVALSTVOM
a
. j
Na novo objavlja prosta delovna mesta za delo v Črnomlju
3. 2 DELOVNI MESTI - REFERENTA ZA POSLE S PREBIVALSTVOM
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— pod točko 1: ekonomska srednja šola, gimnazija z zaključnim izpitom, PTT šola ali srednja komercialna šola z zaključnim izpitom in tri leta ustreznih izkušenj;
— pod točko 2 in 3: ekonomska srednja šola ali gimnazija, PTT šola ali srednja komercialna šola z zaključnim izpitom in dve leti ustreznih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po dnevu objave na naslov: Ljubljanska banka, podružnica Črnomelj, Trg svobode 2, kjer lahko dobe tudi dodatne informacije o delovnih pogojih. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
■a«aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«
PROSTO DELOVNO MESTO!
OZD Konfekcija LISCA
Sevnica — DSSS
razpisuje prosto vodilno delovno mesto
ŠEF SEKTORJA VIII (KONTROLA)
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko izobrazbo tekstilne smeri
—	da ima najmanj 5 let ustrezne prakse
— da obvlada dva tuja jezika (enega le pasivno)
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti
— da je moralno in politično neoporečen
Pismene prijave z dokazili pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Konfekcija LISCA Sevnica, kadrovski sektor, Prešernova 4, 68290 Sevnica.
GRUNTOVČANI V ANTENI!
V,**
*	X	■■<-
***>• •v:j*
Cinober, Presvetli, Dud-ek. Ročica — to so glavni junaki t« zijske nadaljevanke GRUNTOVČANI. Cc še ne veste — Gruntov lahko preberete v Anteni, kajti Mladen Kerstner jih je predelal i man. Antena pa ga prva v Jugoslaviji objavlja. Torej: GRUNTCV* NI in veliko drugega zanimivega branja vsak teden v Anteni. L v ANTENI.
.1 ••
j OSNOVNA ŠOLA ..JURIJ DALMATIN", KRŠKO
objavlja razprodajo OLJNIH PECI
a a
j po najugodnejši ponudbi. Inteicsenli dobe informacijo v i«iv nutcljstvu šole.
DOLENJSKI LIST
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
10. februarja so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Jože Rauh in Alojz Rozman, člana Novomontaže Novo mesto; Franc Retelj, Slavko Štrbenc, Pavle Kuplenik, Štefka Kranjčič, Alojzija Rapuš, Alojz Foršček, Franc Krištof, Anica Lokar, Fanika Žagar, Martin Kozian, Metod Žagar, Janez Dular, Jože Rozman, Štefan Rozman, Ana Krapež, Anica Cesar, Stane Hočevar, Mirko Jovič, Marija Cervan, Tilka Košir, Alojz Sepaher, Jože Krakar, Franc Krakar, Drago Vavpotič, Avguština Stipič, Jože Erlah, Alojz Metelko, Stane Bobnar, Milan Podgornik in Boian Brajdič, člani Novoteksa Novo mesto; Miha Brulc, Franc Kobe, Franc Petan, Pavle Tisovec, Slavko Spelko, člani Novolesa Straža; Franc Cečelič in Jože Dežman,
člana Iskre Novo mesto; Valant Filipovič, Franc Murn, Rudolf Struna, Boris Pakar, Metod Rom, Alojz Bobnar, Ivan Ambrožič, Ivan Turk, Anton Fink, Franc Bradač in Anton Košir, člani GG Novo mesto; Metod Hočevar, Stojan Majcen in Dušan Erhovnic, člani Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto; Janez Gazvoda, Karlo Maje-tič, Damijan Kos.
V SPOMIN
22. februarja bo minilo dve leti, odkar nam je zahrbtna in težka bolezen iz naše sredine iztrgala nepozabnega moža, očeta in starega očeta
MATIJE BRUNSKOLETA
Cas beži, ne izbriše pa bolečine in žalosti iz naših src. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov hladni, tihi dom.
Žalujoči: žena Rezka, sin Slavko z družino in hčerka Karlinca z družino
Hrast, 19. februaija
V SPOMIN
19. februarja 1976 je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila dobra, zlata mama in stara mama
ANA VESELIC
iz Adlešičev 9 pri Črnomlju
Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani grob in prižigate svečke.
Sinovi in hčere: Vinko, Jože, Ivan, Marica, Francka, Tončka in Anka z družinami ter vnukinja Mimica z družino in drugo sorodstvo
V	SPOMIN
17. februaija 1976 je minilo leto dni bolečine in žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri in ljubljeni očka, mož, sin in brat
ALOJZ MUHIC
iz Ivanje vasi 18 pri Mimi peči
Naša samota in bol sta večni. Vsem, ki se ga spominjate, prisrčna hvala.
Njegovi: žena Lojzka, hčerki Tatjana in Lojzka, mama, brata in sestre z družinami
V SPOMIN
20. februarja bo minilo leto dni neizmerne žalosti, ko je tragično preminil in nas za vedno zapustil naš ljubljeni mož in oče
RUDI PERŠE
iz Novega mesta
Naša samota in bol sta večni. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali ob tem žalostnem dogodku, 'toplo se zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki sc ga še spominjate, obiskujete njegov prezgodnji grob in na njem prižigate svečke.
Neutolažljivi: žena Malči, sinova Lojze in Rudi
		
L_	DOLENJSKI LIST	1
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
ALOJZ PECAVER
iz Rodin
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki so počastili njegov spomin ter mu darovali številne vence in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Rodine, GD Rožič vrh, GD Otavec za pomoč ter članom službe Varnosti iz Ljubljane, TOZD Novo mesto. Posebno se zahvaljujemo tovarišu Ivaniču, uslužbencu Varnosti, za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Marija, sinova Vinko in Darko ter hčerka Jožica
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
MARIJA JANŽEKOVIČ
iz Radoviče 40
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in pokojnico tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom iz naše vasi za darovano cvetje in sočustvovanje, kolektivom Zdravstvenega doma Novo mesto, IMV Novo mesto, Domu počitka Metlika, družbenopolitičnim organizacijam občin Metlika in Črnomelj za darovano cvetje, župniku Francu Šifrerju za ganljiv govor in pogrebne svečanosti ter metliški godbi za ganljive žalostinke. Iskrena zahvala vsem, ki so ji v njenem skromnem in trpečem življenju kakorkoli pomagali.
Žalujoči otroci: Marička, Ivanka, Pepca, Janez, Jože, Martin, Alojz in Cvetka
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, ljubeče mame, stare mame. tete, sestre in tašče
ALOJZIJE VIDIC
ALOJZIJE VIDIC
iz Prečne
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem ter znancem, ki ste nartov težkih trenutkih lajšali bolečine, darovali cvetje in vence. Hvala sosedom za vso skrb in pomoč. Posebna zahvala dr. Vodniku za dolgotrajno zdravljenje ter internemu oddelku splošne bolnice Novo mesto. Iskrena hvala pevskemu društvu Dušan Jereb, duhovnikoma za opravljeni obred, za darovane vence pa podjetjem Novoteks (predilnica II, SS), Pionir. Industrija obutve, TV Krke, Labodu. Krojaču Kren, SZVŠLjubljana, Lesnemu oddelku delovodske šole, pevskemu zboru Krke ter Ladovim sosedom za vencc.
VSI NJENI Prečna, 16. februaija 1976
ZAHVALA
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, zeta, strica in svaka
VINKA LEKŠETA
iz Senuš pri Leskovcu
se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč in nam izrekli sožalje, sosedom Drešarjevim in Zoričcvim iz Brezja, pokojnikovim sodelavcem in sorodnikom, predvsem svaku Vinku Voglarju in njegovi ženi iz Novega mesta za pomoč in skrb v prvih najtežjih trenutkih, za podarjene vence in cvetje tovarni Uibod Krško, osnovni šoli Leskovec; tovarni celuloze in papirja Krško za denarno pomoč in spremstvo, govorniku TOZD tovarne papirja za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi za zaigrane žalostinke. zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, duhovščini iz Leskovca za opravljeni obred ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Anica, sin Slavko, hčerka Marjetka ter hčerka Anica /. družino in drugo sorodstvo
Senuše, Selce, Ljubljana, Novo mesto, Senovo
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega najdražjega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka
JANKA PETRINClCA
pečarskega mojstra v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani, nam kakorkoli izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala podjetju Keramika Novo mesto, podjetju SGP Pionir TOZD „MKO“, podjetju Gorjanci, podjetju Mercator TOZD Standard, sodelavcem tkalnice iz Novoteksa in pokojnikovim sodelavcem za podarjene vence. Najlepše se zahvaljujemo pevskemu zboru „Dušan Jereb" ter župniku za pogrebni obred in tolažilne besede. Vsem sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Matjan, Ivan, Stane, hčerki Boža in Iva z družinami, Janja z možem, sestra Tončka in drugo sorodstvo.
Novo mesto, 16. februarja 1976
ZAHVALA"
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža
VICENCA VOUKA -CENETA
iz Leskovca pri Krškem
se iskreno zahvaljujem vsem za izraženo sožalje, sočutje in tolažilne besede. Prisrčna zahvala za tople besede slovesa krajevni organizaciji ZB NOV Leskovec pri Krškem in Lovskemu društvu Krško. Posebna zahvala dr. Tatjani Hvala-Andrejaševič za lajšanje bolečin in vsem dobrim sosedom, ki so mi pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala dekanu Ivanu Pregeljcu za opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojnika v življenju cenili, mu darovali številne 'vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, iskrena hvala.
Globoko žalujoča žena Marija-Mimi
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, brata, strica in starega očeta
NIKA MAVRETIČA
iz Drašič pri Metliki
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni gasilskemu društvu iz Drašičev, Cestnemu podjetju Črnomelj, TCP Metlika, Kometu, Iskri Semič in kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Jože z ženo Marijo, hčerki Ivanka in Ančka z družinama ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka
RUDIJA COLARIČA
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojniku darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala internemu oddelku, pljučnemu oddelku, posebno dr. Zakrajškovi, ki mu je lajšala zadnje trenutke njegovega življenja. Zahvaljujemo se organizaciji ZB Novo mesto, godbi na pihala, pevskemu društvu ,,Dušan Jereb", obema govornikoma za poslovilne besede, podjetju Pionir in Iskra za podarjene vence, še posebej pa stanovalcem 8. bloka za venec in vso humanost, ki so nam jo izkazali v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za ustna in pismena sožalja in vsem, ki so mi na kakršenkoli način pomagali. Še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Joži, sinova Gorazd in Milan, brata in sestra ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je zapustila draga mama, sestra, stara mama in teta
MATILDA JUDEŽ
roj. GOLOB iz Zajčjega vrha 14
Iskreno' sc zahvaljujemo sosedom in vaščanom za pomoč ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Vodniku za zdravljenje, duhovniku za obred ter ženam za poslovilno pesem. Vsem skupaj prisrčna hvala!
Žalujoči: sin Franc, hčerka Rozka in brat Mihael z družinami ter drugo sorodstvo
TEDENSkJkir
Četrtek, 19. februarja - Konrad Petek, 20. februarja - Leon Sobota, 21. februarja - Irena Nedelja, 22. februarja - Marjeta Ponedeljek, 23. februarja - Marta Torek, 24. februarja - Matija Sreda, 25. februarja - Aleksander Četrtek, 26. februarja - Matilda
LUNINE MENE
22. februarja ob 9.16 uri - zadnji krajec
BRESTANICA: 20. 2. Švedski barvni film Pika Nogavička. 21. in 22. 2. francoski barvni film Rdeči krog.
BREŽICE: 20. in 21. 2. francoski barvni film Policija nekaj prikriva. 22. in 23. 2. ameriški barvni film Preštej svoje naboje. 24. in 25. 2. angleški barvni film Potovanje s teto.
SLUŽBO DOBI
PRIZNANA gostilna v bližini Ljubljane išče KV kuharico, KV natakarico ter dekle za pomoč v kuhinji. Hrana in stanovanje v hiši. Zagotovljen visok osebni dohodek. Ponudbe pod „VESTNA“
MLADEGA fanta za priučitev ali priučenega za avtoličarsko obrt sprejmem takoj. Stane Pustavrh, Leskovec 181, telefon (068) 71-367.
PEKOVSKEGA POMOČNIKA ali fanta za priučitev pekovske stroke sprejme takoj pekarna Omer-zel, Krško. Vsa oskrba v hiši.
ZAPOSLIM gospodinjsko pomočnico. V poštev pridejo tudi upokojenke. Gostilna Cilka Lukež, Brežice.
SLUŽBO IŠČE
V VARSTVO na dom vzamem otroke od starosti 1 leto in pol dalje. Krdžalič, Kettejev drevored 48, Novo mesto.
V VARSTVO vzamem dva otroka do 3 let. Naslov v upravi lista (546/76).
STANOVANJA
DRUŽINA nujno potrebuje enosobno stanovanje. Plača dobro. Naslov v upravi lista.
ZDOMCI! Prodam enosobno stanovanje v Ljubljani. Naslov v upravi lista (548/76).
SAMSKEMU oddam opremljeno sobo. Cesta herojev 33/a, Novo mesto.
FANT IN DEKLE iščeta v Novem mestu ali bližnji okolici garsonjero ali večjo sobo s kopalnico, lahko tudi neopremljeno. Naslov v upravi lista (533/76).
500,00	DIN nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici Naslov v upravi lista (553/76).
ODDAM prazno sobo. Naslov v upravi lista (538/76).
ENOSOBNO STANOVANJE z odločbo, vseljivo, kupim ali vzamem
v	najem - proti nagradi Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro ,,TUDI PODEŽELJE".
INŽENIRKA kemije išče sobo v Novem mestu, po možnosti v bližini tovarne Krka. Ponudbe na naslov:	Nika	Majcen, 68297
Šentjanž 6.
MOŽ IN ZENA iščeta sobo v Novem mestu ali okolici. Plačata za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (499/76).
ODDAM sobo samskemu moškemu. K\.slov ^pravi lista (508/76).
Motorna vozila
KUPIM NOV VW 1200 J ali če mi kdo odstopi vrstni red do junija 1976. Naslov v upravi lista (477/76).
PRODAM traktor Feiguson 35 KM. Pinterič, Arnovo selo, Artiče.
PRODAM traktor Warchalowski diesel 25 KM z vsemi priključki. Alojz Mesojedec, Šentjakob, 68310 Šentjernej.
PRODAM avto MAN 635, registriran eno leto. Franc Jordan, Dobrava 3, Kostanjevica. Cena 12 milijonov.
PRODAM moped Tomos MO SCO. Anton Uhan, Irča vas 62, Novo mesto.
ČRNOMEU:	20.	2.	ameriški
barvni film Kockar. 22. 2. ameriški barvni film Metulj. 25. 2. italijanski barvni film Hočemo polkovnike.
KOSTANJEVICA: 25. 2. ameriški barvni film Ljubezen samo do polnoči.
s KRŠKO: 21. in 22. 2. italijanski film Tudi angeli jedo radi fižol. 25. 2. francoski film Pajkovo oko.
METLIKA: Od 19. do 22. 2. ameriški barvni Sounder ali pasje življenje. Od 20. do 22. 2. francoski italijanski barvni film Neznanec je prišel z dežjem. 25. in 26. 2. angleški barvni film Ubijalec z Rillington
MIRNA: 21. in 22. 2. ameriška drama Ledy poje bluz.
NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 20. do 23. 2. nemški barvni film Krvavi jastrebi Aljaske. Od 20. do 25. 2. švedski barvni film Pika Nogavička beži. Od 24. do 26. 2. zahodno nemški barvni film Lord iz predmestja.
RIBNICA: 21. in 22. 2. italijanski barvni film Bokačo-dekameron.
SEVNICA: 21. in 22. 2. jugoslovanski film Pomladni veter. 25. 2. ameriški film Seksualno spoznanje.
TREBNJE: 21. in 22. 2. ameriški barvni akcijski film Mister Majestyk.
FIAT 850 special, letnik 1970, 5000 km po generalni prodam za
20.000	din. Rajko Rokavec, Mokronog 57.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1974 - december. Dol. Kamence 27, Novo mesto.
PRODAM avto zastava 101. Dam tudi na ček ali zamenjam za 750. Ob Težki vodi 17 a (Regerča vas), Novo mesto.
KUPIM traktor Deutz ali Steiyr od 18 do 30 KM s kosilnico, jerme-nico in hidravliko. Naslov v upra-
vi	lista (486/76).
PRODAM nov traktor Ursus 35 KM. Groblje 38, Šentjernej.
PRODAM traktor Ferguson 65, brezhiben. Franc Žarn, Kalce-Naklo 17, Podbočje.
PRODAM
PRODAM 1.800 kg sena. Štefan Šoštar, Šedem 19, 68281 Senovo.
UGODNO prodam novo traktorsko kabino za Zetor 4812. Vimpol-šek, Šentlenart 96, Brežice.
KROJAŠKI šivalni stroj poceni prodam. Saje, Drska 51, 68000 Novo mesto.
NUJNO prodam vhodna garažna in nihajna vrata ter moped Tomos na štiri prestave. Naslov v upravi lista (545/76).
PRODAM 6 let staro kobilo z žrebetom. Dol. Kamence 27, Novo mesto.
PO DOGOVORU prodam nova vezana okna iz macesna, temna barva, velikost 170 x 165 + 60 (2 kosa) in 1 kos 170 x 135 + 30. Črtalič, Dobrava 1, Kostanjevica na Krki.
POCENI prodam rabljene dele za NSU 1200 C. Peter Langer, Krško, 4. julija 52, telefon (068) 71 -503 od 14. ure dalje.
PRODAM nahrbtno motorno škropilnico Solo in nov dvobrazd-ni traktorski plug. Goričar, Slivje, Podbočje.
PRODAM kosilnico BCS z obračalnikom (lahko tudi brez), električno črpalko in sod (lajto) za gnojnico. Naslov v upravi lista (478/76).
UGODNO prodam belo poročno obleko št. 38. Poizve se pri Anici Radešček, vas Krka 22 pri Novem mestu (v popoldanskem času).
PRODAM kombiniran štedilnik Gorenje, trajno žarečo peč Go: renje in zibelko. Ogled vsak dan. Dolinar, Žabja vas, Pot na Gorjance 4.
PRODAM 100 močnih kostanjevih kolov. Naslov v upravi lista (498/76).
PRODAM skoraj nov stroj za pomivanje posode EIL 54 za 4.500 din. Naslov v upravi lista (505/76).
PRODAM dve breji kobili, stari pet let, težki okrog 650 kg. Milan Drenik, Bršlin 29, Novo mesto.
PO UGODNI CENI prodam nov pletilni stroj Standard. Rozi Hudoklin, Ljubljanska 14, Novo mesto.
PRODAM 4.000 kg sena po ugodni ceni in 6 žimnatih posteljnih vložkov. Vinko Kranjčevič, Leskovec pri Krškem 1 7.
PRODAM spalnico po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista (522/76).
PRODAM suhe smrekove plohe (5,
3	in 2 cm) ter kostanjev gozd (približno 1 ha) pri Dolžu. Naslov
v upravi lista (524/76).
PRODAM 3.000 kg sena in otavo, krmilnike in napajalnike za piščance. Frančiška Jordan, Draga pri Beli cerkvi.
PRODAM prašiča, težkega 100 kg. Naslov v upravi lista (525/76).
KUPIM
KUPIM hišo z vrtom ali večjo zazidljivo parcelo na Vidmu ali do Starega grada. Ponudbe pod ,,OBRTNIK".
KUPIM enofazni hidrofor. Naslov v upravi lista (479/76).
KUPIM dobro ohranjeno frezo Agria 7-8 KM. Jože Simonič, Stražni vrh, Črnomelj.
KUPIM rabljen šivalni stroj. Vlado Jalovec, Jerman vrh 8, Škocjan.
PRODAM 14 ha posestva, lahko z inventarjem. Voda, elektrika v hiši, cesta za vsak prevoz. Možna strojna obdelava, lahko s traktorjem in priključki. Na Drožanski cesti v Sevnici nad Drenikom pa gradbeno parcelo (1260 m2) ob cesti. Ivan Krajnc, Kuman 24, Sevnica.
VEČJO KMETIJO NA GORENJSKEM, v bližini Kranja, oddam v najem za daljše obdobje. Interesenti n&j se javijo 28. februarja 1976 na naslov: Marija Knific (Kralova), Zg. Besnica 21.
PRODAM vinograd in travnik v Petrovi vasi (Strme). Ogled od nedelje dalje. Jožefa Grahek, Petrova vas 19, Črnomelj.
PRODAM vinograd na Vinjem vrhu. Dostop možen z avtomobili Peter Selak, Šentjernej 9.
PO ZELO UGODNI ceni prodam 20 arov vinograda v Doblički gori. Dostop možen z vozili, elektrika oddaljena cca 40 m. Vse druge informacije dobite na naslovu: Anton Klemenc, Črnomelj, Ul-heroja Starihe 2.
PRODAM kmečko posestvo (30 ha) v okolici Kranja (7 km) na Gorenjskem. Naslov in telefon dobiti v oglasnem oddelku (556/76).
PRODAM star vinograd (9 a) na Malem Vinjem vrhu. Dostop z vsakim avtomobilom. Viktor Godec, Vinica 14, Šmarješke Toplice.
PRODAM vinograd v Kamenškem pri Krmelju v velikosti 16 arov. Poleg zidanica in vodnjak. Dostop z avtomobilom, primerno za vikend. Anton Dornik, Dolina 11, 68296 Krmelj.
ZIDANICO, primerno za vikend, na zelo lepem prostoru v Semiču ugodno prodam. Informacije: Ivanka Regina, Kot 47, Semič (pod postajo).
VINOGRAD s stavbno parcelo za vikend, na zelo lepem in pristopnem prostoru v Semiški gori, ugodno prodam. Informacije: Ivanka Regina, Kot 47, Semič (pod postajo).
PRODAM 10 arov vinograda v Dolžu-Brezovce. Anton Ilar, Dol. Težka voda 20, Stopiče.
OBNOVLJEN vinograd na žici v polni rodnosti, sadni vrt in del gozda, 4 km iz Krškega ob asfaltni cesti, trifazni tok na parceli, vodovod v bližini, gradbena baraka, primerno za vikend, prodam. Anton Baškovec, Krško, CKŽ 87, telefon (068) 72-252.
PRODAM 36 arov vinograda v Srednjem Grčevju. Franc Kopina, Dol. Grčevje 5, Otočec.
PRODAM njivo (24 arov) v Kuken-berku. Kresal, Stari trg, Trebnje.
RAZNO
V	NAJEM vzamem garažo na območju Grma, Kristanova ul. ali Nad mlini. Gričar, Kristanova 28, telefon 22-113.
POROČNI PRSTANI! - Če želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
UPOKOJENEC, star 62 let, miren, nealkoholik, nekadilec, želim spoznati kmečko ženo. Pomagam tudi na posestvu. Če si osamljena in me želiš spoznati, piši na upravo Dolenjskega lista (501/76).
^OBVESTILA I
IZDELUJEM ROLETE, LESENE, PLASTIČNE, ŽALUZIJE (25, 35 IN 50 MM). OPRAVLJAM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KDOR NAROČA NA OSNOVI OGLASA, DOBI
4	% POPUSTA OD FAKTURNE VREDNOSTI.	NAROČILA
SPREJEMAJO:	ROLETAR-
STVO, LJUBLJANA, TITOVA 180, TELEFON 53-984 IN 20- 487, IGNAC PRIJATELJ, KRŠKO, KVEDROVA 8, TELEFON (068) ::-776. in BOGO RADI, NOVO MESTO, ŽABJA VAS I 5.
CENJENE STRANKE obveščam, da sem 16. 2. 1976 odprl delavnico za popravila vseh kmetijskih strojev - traktorjev, kosilnic in drugih motornih vozil. Opravljam vsa tekoča in generalna popravila. Za
obisk se priporočam! Janez Šušteršič, Smolenja vas 73, pri trgovini. Manjša popravila opravljam tudi na domu.
LJUBEMU možu in atku FRANCU LENARTU iz Novega mesta, Breg
18,	za 70. rojstni dan vse najboljše z željo, da bi bil zdrav in še mnogo let med nami, žena Ana ter sinova Franci in Marjan z družinama. Marko pa pošilja koš poljubčkov.
DRAGI mami JOŽEFI ŠEPIC iz Trebnjega za 60-letnico še mnogo sreče, predvsem pa zdravja, želijo mož Jože ter sinovi Jože, Nace in Stane z družinami
DRAGI in dobri mami PEPCI MRGOLE iz Zbur pri Šmarjeti za njen rojstni dan želijo vse najlepše hčerki Pepca in Marica, sinova Franci in Janez z družinami in vseh 5 vnučkov.
Ob smrti naše drage mame in stare mame
MARIJE OBERSTAR
iz Grčaric
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnico v tako velikem številu spremili k njenemu zadnjemu počitku. Posebna zahvala Krajčevi mami in Malki za njuno požrtvovalnost v težkih trenutkih, prijateljicam za obiske, vaščanom in TOZD Jelenov žleb za podarjene vence, župniku za opravljeni obred ter pevcem „ Lončarja" iz Dolenje vasi za občuteno zapete žalostinke.
Žalujoči: sin Ivan z družino, hčerka Micka in vnukinja Irena ter hčerka Ivanka z družino
Ob izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice in tete
ALOJZIJE JENIC
iz Koroške vasi 28
se iskreno zahvaljujemo sosedom in vaščanom, ki so nam stali ob strani in nam pomagali, vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi kolektivu bolnice-pralnica in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Franc, sin Ivan, hčerke Angela, Justi in Pepca z družinami, vnuki in pravnuka Dejan in Ivana ter drugo sorodstvo
Ob prerani izgubi naše nepozabne žene, mame in stare mame
JOŽEFE BUČAR
roj. Gimpelj iz Gor. Sušic pri Dol. Toplicah
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in vsem, ki so pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za pomoč ter kaplanu za opravljeni obred. Zahvaljujemo se kolektivoma Zdravilišča DoL Toplice in Krima Novo mesto za darovana venca.
Žalujoči:	mož Rudolf,
sinova Rudi in Vinko, hčerka Marija z družino in Jožica s Ksenjo ter drugo sorodstvo
Nepričakovano nas je za vedno zapustil ljubljeni sin
J02E PATE
iz Dol. Kamenja
Kruta smrt ga je ugrabila v 16. letu starosti Zahvalo smo dolžni predvsem Centru za socialno delo Novo mesto in vsem, ki so mu darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se vaškim mladincem za šopek. Še posebno pa lepa hvala za požrtvovalni trud Antonu Patetu, kakor tudi vs^m, ki ste nam pomagali, in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: oče Karol, mati Pepca, sestrice Ani, Fani, Marinka ter drugo sorodstvo
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega sina, brata in strica
JANEZA VRTARJA
Podturn 48
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in darovali cvetje. Posebna zahvala župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mama, brat Gustelj z družino, sestra Malči z druži-
no
JEHCUCt^
JANEZ HOČEVAR, Brezovica 2, Stopiče, opozarjam Marijo Hočevar, naj preneha širiti lažne govorice o moževih starših in delati škodo. Če tega ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjal.
FRANC MARTINČIČ, Kostanjevica
19,	opozarjam vse pred nakupom parcele št. 911/514, k.o. Kostanjevica, ki jo prodaja moja bivša žena Ivana Kuntarič, Kostanjevica, Ulica talcev 22. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
PODPISANA	STANISLAVA
TISOV, Pristava 23, Stopiče, se opravičujem Milki Zupan, Nad mlini 25, Novo mesto, za izrečene neresnične besede.
UM'*
»Dolenjski list« tribuna bralcev
Od 4. do 11. 2. 1976 so v novomeški porodnišnici rodile: Ivanka Kalčevič iz Učakovcev - Natašo, Vida Kočevar iz Dragomlje vasi -Jožeta, Danica Štampfelj iz Metlike
- Roberta, Frančiška Zoran iz Sela
- Jožico, Olga Pate iz Gornje Nemške vasi - Dejana, Ana Famc iz Mu-haberja - Alenko, Ivanka Oberstar iz Semiča - Boštjana, Anica Grabnar iz Jelševca - Marinko, Ladislava Vencelj iz Gornje Nemške vasi - Suzano, Viktorija Priselac iz Kamanja
- Danijela, Frančiška Kocjan iz Za-boršta - Roberta, Marjanca Kokot iz Rosalnic - Alena, Majda Vukši-nič iz Želebeja - Duško, Elica Iljaž s Pangerč grma - Dominika, Ida Zalokar iz Gotne vasi - dečka, Marija Škedelj iz Dobrave - deklico, Danica Krištof iz Zaloga - deklico, Štefka Hudoklin iz Dobravice - dečka in Andjelka Hrnjak iz Metlike -deklico. ČESTITAMO!
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA TOMŠIČA
iz Željn pri Kočevju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala vsem kolektivom, ki so darovali vence in se od pokojnika poslovili, ter kaplanu za opravljeni obred. Toliko vas je, ki smo vam dolžni zahvalo, zato vsem, prav vsem še enkrat lepa hvala.
Z globoko žalostjo v srcu smo ostali: žena Pepca, sin Jože, hčerka Majda z družinami, sin Franci, brat, sestra in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni tragični izgubi našega dragega ata, starega ata, strica in svaka
ANTONA KOSA
iz Ločne
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za sožalne besede, podarjeno cvetje ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družinama Krajšek in Darovec, ki sta nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: otroci Tone, Cvetka, Jože, Majda, Vlasta, Jernej, Ema, Janez z družinami in hčerka Marija ter drugi sorodniki.
ZAHVALA
Po težki in dolgotrajni bolezni je dotrpela naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in svakinja
JOŽEFA DUH
roj. METELKO iz Ledeče vasi pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih dneh, vsem sorodnikom in znancem za podarjene vence in cvetje, sindikalni podružnici Iskre Šentjernej, sodelavcem IMV-Podgorje Šentjernej in Žitu-Pekarna Novo mesto za venec in denarno pomoč. Za nesebično pomoč se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju v Šentjerneju, posebno še patronažni sestri Vrstovškovi, in župniku za pogrebni obred in tolažilne besede.
Žalujoči: mož Janez, hčerka Pepca z družino, sinovi Stanko, Ivan, Jože in Lojze z družinami, vnuki, sestre in drugo sorodstvo
Ledeča vas, dne 6. februarja 1976
Ljubljana, Trst, Nova Gorica, Podturn
52100-601 -10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 -Telefoi Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo filmi in prelom: Č7.P Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - telefon (068) 21-227 -
Časopisni stavek,
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Tret-nje.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 34Č din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-10 7 -3 2000 -009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu
RADIO LJUBLJANA
TELEVIZIJSKI
SPORED
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 9.00,10.00,11.00,
12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00,
18.00, 19.00, 22.00, 23.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
t 8.00.
ČETRTEK, 19. februarja: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Radijska Sola za višjo stopnjo - 9.35 Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe -	11 03
Uganite, pa vam zaigramo po želji -
12.30	Kmetijski nasveti — dr. Andrej Orešnik: Krmljenje krav v zadnjih mesecih brejosti - 12.40 S pihalnimi godbami -	13.30
Priporočajo vam... - 14.10 Iz glasbenih šol — 14.40 Med šolo, družino in delom — 16.45 Jezikovni pogovori - 17.20 Iz domačega opernega arhiva - 18.05 Naš gost -
18.35	Vedre melodije - 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška
— 20.00	Četrtkov večer	domačih
^	pesmi in	napevov — 21.00	Literarni
^	večer -	21.40 Lepe melodije -
22.20	Slovenska poezija v pesmih za glas in spremljavo - 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah - 23.30 Ivo Mojzer naš nocojšnji gost
PETEK, 20. februarja:	8.10
Glasbena matineja - 9.05 Radijska šola za	nižjo stopnjo	- 9.30
Jugoslovanska narodna glasba -
10.05	Po poteh odločanja - 11.05 Po Talijinih poteh -	12.30
Kmetijski nasveti - dr. Jože Rihar: Nekatera pravila prognoziranja hojeve paše — 12.40 Šopek novih domačih melodij -	13.30
Priporočajo vam ... -	14.10
Mladina poje - Mladinski pevski festival v Celju (24) - 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
- 15.30 Napotki za turiste - 16.45 Glasbena medigra - 16.50 Človek in zdravje - 17.20 Iz koncertov in simfonij - 18.05 Ogledalo našega časa - 19.40 Minute z ansamblom Ottavja Brajka - 20.00 „Opatija
RADIO BREŽICE
^ ČETRTEK - 19. FEBRUAR:
16.00 - 16.50 - Napoved programa, Poročila, Nove plošče KTB -
16.35	- 16.45 Aktualnost tedna -
16.45	- 17.00 Obvestila in reklame
- 17.00 - 18.00 Glasbena oddaja Izbrali ste sami
SOBOTA - 21. FEBRUAR:
16.00 - 16.20 Napoved programa, Radijska univerza, Jugoton vam predstavlja - 16.20 - 17.00 Iz naše pretekle zgodovine, Kronika, Med
r mladimi ustvarjalci, Iz naše glasbene šole - 17 20 - 18.00 Obvestila in reklame. Iz sporeda naših kinematografov - 12.00 - 15.00 Občani čestitajo m pozdravljajo TOREK - 24. FEBRUAR: 16.00
- 16.30 Napoved programa, Poročila, Iz produkcije RTV Ljubljana, Novosti naše matične knjižnice -
16.30	- 17.00 Športni pregled, Obvestila in rtklame, Ta teden v kinu Brežice - 17.00 - 18.00 Mladi za mlade
76“ (prenos iz Kristalne dvorane hotela Kvarner v Opatiji) - 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih -
22.20	Besede in zvoki iz logov domačih -	23.05 Literarni
nokturno -	23.15 Jazz pred
polnočjo
SOBOTA, 21. februarja: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pionirski tednik - 9.35 Kaj vam glasba pripoveduje - 11.03 Sedem dni na radiu - 12.10 Godala v ritmu -
12.30 Kmetijski nasveti - ing. Peter Zorec: Posledice škode po vetru in snegolomih v gozdovih - 12.40 Ob bistrem potoku -	13.30 Priporočajo vam... - 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji -
16.45 S knjižnega trga - 17.20 Gremo v kino - 18.05 Pogovor s poslušalci - 18.15 Sobotni glasbeni omnibus -	19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom -
20.00	..Opatija 76“ - 21.15 Za prijetno razvedrilo - 21.30-23.00 Oddaja za naše izseljenec - 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden
NEDEUA, 22. FEBRUARJA: 8.07 Radijska igra za otroke: Domišljavi helikopter. 8.37 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši. . . 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne.
17.50 Radijska igra: Primer Vera Sa-šina. 19.40 Glasbene razglednice.
19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni pro-
?am JRT - studio Zagreb. 23.05 iterarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev.
PONEDELJEK, 23. FEBRUARJA; 8.10 Glasbena matineja.
9.05 Pisan svet pravljic in zgodb.
9.40	Slovenske ljudske pesmi v priredbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti -dr. Joža Urbas: Kako zboljšati rejo prašičev za samopreskrbo. 13.30 Priporočajo vam... 15.45 „Vrti-ljak“. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.20 Zvočni signali. 19.40 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Če bi globus zajgral.
20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev.
23.05 Literarni noktorno. 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 24. FEBRUARJA:
8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol - Kamnik. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert.
12.10 Popevke brez besed. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Terezija Stefančič:	Primerjava donosnosti okopavin v vzhodni Sloveniji. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Skladbe za mladino. 14.40 Na poti s kitaro.
15.45 „Vrtiljak". 16.45 Družba in čas. 17.20 Obiski naših solistov.
18.05 V torek nasvidenje. 18.35 La-
hke note. 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 19.50 Od premiere do premiere. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Trije concertini.
23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 25. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovodneže. 9.25 Zapojmo pesem.
10.15	Kdaj, kam, kako in po čem?
10.45	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Urednikov dnevnik. 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti
-	ing. Jernej Ude: Podiranje gozdnega drevja. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Karavana melodij. 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana.
18.05 Po poteh odločanja. 1 8.35 Instrumenti v ritmu. 19.40 Minute s Kamniškim kvintetom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Komornoglasbe-ni studio. 22.20 S festivalov jazza.
23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 26. FEBRUARJA:
8.10	Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Predstavljamo vam...
12.30	Kmetijski nasveti - ing. Olga Stefula:	Pomembnost	sadja kot
tržnega blaga. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Kaj radi poslušajo.
14.40	Enajsta šola. 15,45 „Vrti-ljak“. 16.45 Jezikovni pogovori.
17.20	Iz domačega opernega arhiva.
18.05 Naš gost. 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 18.35 Vedre melodije. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
21.00	Literarni večer.
RADIO SEVNICA
NEDEUA, 22. februarja:	-
10.30 napoved in EPP I. del —
10.45 Anton Aškerc (120-letnica njegovega rojstva) - 11.00 pravljica najmlajšim - 11.10 tisoč in en nasvet - 11.20 po domače - 11.30 EPP II. del - 11.40 naš razgovor -
12.05 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila - 12.50 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa
SREDA, 25. februarja: - 16.00 napoved in EPP - 16.20 tisoč in en nasvet - 16.30 poročila - 16.40 po domače — 16.50 povedali ste nam —
17.05 disko klub brez imena
17.30 vaš kotiček - 17.45 resna glasba - 18.00 zaključek programa
SOBOTA, 28. februarja: - 16.00 napoved in pop glasba - 16.15 smejmo se! - 16.20 EPP - 16.30 poročila - 16.35 svetujemo vam —
16.45 narodno zabavna glasba -16.57 melodija za slovo
ČETRTEK, 19. FEBRUARJA:
8.10	TV v šoli (Zgb) - 10.00 TV v šoli (do 11.10) (Bgd) - 14.10 TV v šoli (do 16.00) (Zgb) - 17.30 H. Ch. Andersen: Popotni tovariš (Lj)
- 17.45 AfieL oddaja iz cikla Tako so živeli (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) -
18.20	Izkopavanje prihodnosti, barvni, film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj)
- 20.00 Balzacova velika ljubezen, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.00 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.10 Četrtkovi razgledi: S poti po Latinski Ameriki: Nafta je naša, barvna oddaja'(U) - 21.40 Iz koncertnih dvoran: Simfonični orkester RTV Lj (Lj) - 22.10 TV Dnevnik (Lj)
PETEK, 20. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zgb) - 10.00 TV v šoli (do 11.10) (Bgd) - 14.10 TV v šoli (do 16.30) (Zgb) - 17.10 Križem kražem (Lj) - 17.20 Pisani svet (Lj)
- 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Rock koncert:	Isley Brothers, Mahavishnu orchestra, barv. odd. (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Cesta in mi (Lj) - 18.50 Operacija brez noža, barvna oddaja iz serije Kako bomo živeli jutri (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 3-2-1 (Lj) - 20.05 Teversenove pravljice, oddaja TV Sarajevo (Lj) - 20.35 Propagandna oddaja (Lj) - 20.40 Kemične kovinske tehnike, oddaja iz serije Grafične tehnike (Lj) - 21.20 TV Dnevnik (Lj) - 21.35 Propagandna oddaja (Lj) - 21.40 Serif v New Yorku, serijski barvni film (Lj) —
23.15	625 (Lj)
SOBOTA, 21. FEBRUARJA:
9.30 TV v šoli (Bgd) - 10.35 TV v šoli (Zgb) - 12.00 TV v šoli (do
13.00)	(Sa) - 14.55 Muenchen: Evropsko prvenstvo v atletiki v dvorani, barvni prenos (EVR-Lj) -
18.05	Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Potop, serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 V vsaki sobi ženska, barvni film (Lj) -
21.35	Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj) -
22.00	Opatija 76, barvni posnetek (Lj)
NEDEUA, 22. februarja: 8.45 Poročila (Lj) - 8.50 Za nedeljsko dobro jutro: Pevski tabor Šentvid, 4. del barvne oddaje (Lj) - 9.20 625 (Lj) - 9.50 Vzpon človeka, barvna serija (Lj) - 10.40 Otroška matineja:	Mojstri stare japonske
obrti, Ariel iz serije (Tako so živeli) (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijska oddaja (N. Sad) - 12.15 Poročila (Lj) - Nedeljsko popoldne: Pravljica iz lutkarjevega vozička: O divjaškem divjaku, Pisani svet, Okrogli svet, Poročila, Moda za vas - 14.55 Muenchen: Evropsko atletsko prvenstvo v dvorani barvni
Srenos (EVR-Lj) - 16.40 Košarka .abotnič ki :	CZ in evropsko
atletsko prvenstvo v dvorani (kombinirano) (Skopje) - 18.15 Risanka (Lj) - 18.25 Hišica v preriji
- serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj)
- 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 V. Kovačevič:	Kapelski kresovi — barvna nadaljevanka TV Zagreb (Lj)
- 21.15 Mesta: Senj — barvna oddaja TV Beograd (Lj) - 21.40 Jazz na ekranu: Skupina Sarmanto Koivistoinen (Lj) - 21.55 Športni pregled (Bgd) - 22.15 TV dnevnik
(LP0NEDEUEK, 23. februarja:
8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.10) (Bgd) - 14.30 Tenis Jugoslavija : ZRN - prenos (Lj) -
17.15	Pravljica iz lutkarjevega vozička: O Sahonjumi in njegovem pomočniku Ginaruju, barvna oddaja (Lj) - 17.40 Mala čudesa velike prirode (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj)
- 18.10 Mozaik (Lj) - 18.15 Sodobna medicina: Anesteziologija, barvna oddaja (Lj) -	18.35 Odločamo (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (Bgd) - 19.15 Risanka (Lj) -
19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -
20.00	B. Wudler:	Perpetuum mobile, predstava SLG Celje (Lj) —
21.05	Kulturne diagonale (Lj) -
21.35	Mozaik kratkega filma (Lj) -1.. TV dnevnik (Lj)
TOREK, 24. februarja: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (Bgd) -
11.10 TV v šoli (do 11.40) (Sa) -
14.10 TV v šoli (do 16.30) (Zg) -
17.20 Zapojte z nami: J. Brahms (Lj) - 17.35 Mihec iz Loennebema
- serijski barvni film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ne prezrite (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) — 18.45 Narodna glasba (Bgd) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Mednarodna obzorja (Lj) - 20.50 Propagandna oddaja (Lj) - 21.00 Rde Balzac: Teta Liza - barvna nadaljevanka (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj)
SREDA, 25. februarja: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do
11.10) (Bgd) - 17.15 Čudežna kitara (Lj) - 17.30 Mojstri stare japonske obrti (Lj) -	17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Modra magistrala - reportaža TV Beograd (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Glasbeni amaterji (Priština) — 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30	TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Film tedna: Zakon in nered, barvni čelov, film (Lj) - 21.45 Propagandna oddaja (Lj) - 21.50 Miniature - Božidar Jakac: Partizanski obrazi (Lj) -
22.00 TV dnevnik (Lj)
ČETRTEK, 27. februarja: 8.10
TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do
11.10) (Bgd) - 14.10 TV v šoli (do
16.00)	(Zg) — 17.20 Otroška oddaja (Zg) - 17.35 Ariel - barvna oddaja iz serije Tako so živeli (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj)
-	18.25 Kje srečno pristati - barvni film (Lj) — 19.15 Risanka (Lj) -Ki
19.20	Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -
20.00 Kam in kako na oddih (Lj) -
20.10	V živo: Kako in koliko delamo, kadar delamo (Lj)
—... vmes poročila
PRETEKLI TEDEN SO V BREŽIŠKI PORODNIŠNICI RODILE: Nada Prosenik iz Senovega — Gorazda, Jožefa Druškovič iz Zabukovja
- Mirana, Nada Beline iz Krajnih brd - Bojana, Milena Črpič iz Gaja
- Mitjo, Ana Jazbinšek iz Drožanj
- Franca, Jožefa Šoba iz Stolovnika
- deklico, Dragica Jurač iz Čeme-hovca — dečka, Antonija Kunšek izr Trebeža - Mateja, Terezija Fabijan iz Dola - Martino, Vera Plevko iz Strmca — deklico, Jožefa Vračun iz Dekmanc — Jožico, Irena Judež iz Žadovineka - deklico, Marija Klemenčič iz Kerestinca — Gordano, Milena Peteline iz Sel - dečka, Mirjana Prosoli iz Rud - Andreja, Marija Kržan iz Dobove - Dejana, Jožica Jalovec iz Krške vasi -Sonjo, Marija Valentinčič iz Sp. Starega grada - Mojco, Mira Buneta iz Samobora - Ivano, Ljerka Krčelič iz Zdenc — dečka. ČESTITAMO!
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše tete
FRANČIŠKE RAPUŠ
iz Mirne peči 21
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo duhovščini za opravljeni obred.
Žalujoči: nečaki in nečakinje
labod
labod
labod
labod
F. S. FINŽGAR
32
»Nič ne tajim tega. Boga hvalim, da mi je prizanesel do danes Toda tebe bo konec, če se ne izpametuješ."
»Da bi me le bilo!“
„No, ne govori pregrešno. To je tvoja trma, nič
l	drugega. Vesel bodi, če te ne mara. Če sc hočeš oženiti, in čas je, da se, si jo izbereš in tako, da ti bo hvaležna.“
„To sam vem. Ampak povej mi eno, da bom tole čutil zanjo in tole trpel, takoj grem ponjo. Krilo ji kupim in čevlje, da bo mogla k poroki, če jih sama nima. To je tisto, česar ti ne razumeš. Saj sem poprej tudi občutil, ali imela je moža — kaj sem hotel. In vidiš, prej mi je tako rekoč obetala, sedaj, ko je prosta, me pa vrže izpred vrat. Pes vedi, kaj je bušnilo vanjo, prekleto. Ali je spet tisti financar ...“
»France, ne kolni in ne natolcuj in ne delaj greha. Premagaj se, morda se še vse preokrene. In če že ne moreš drugače, vsaj ne kaži ne tega tako očitno. Ves si poparjen in kar hujšaš. Ljudje bodo opazili in ona tudi. To ti pa jaz razodenem, če sam ne veš, daje ženska najbolj srečna takrat, če kdo takole trpi zavoljo nje. Tega veselja ji vendar ne privošči!"
Brat ni nič odgovoril, ali na obrazu mu je brala, kako silno se mu je prilegla taka beseda.
»Sedaj pa pustiva to in mi povej: Ali pojdeš po ,ženo’, ko bo Francka na tem: “
»Seveda pojdem."
»Za botra boš tudi? “
»Le kaj vprašuješ? Saj je vse domenjeno." »Potem pa lahko noč in dobro spi!"
Matic je to noč resnično prvič po pogrebščini dobro spal. Ves spočit se je lotil dela in Francko je ogledoval z velikim spoštovanjem. Dognal je celo, kar so ženske že davno trdile, da se ji ta stan posebno poda in da je za čuda brdka v njem. Ko je videl, da hoče postavljati pomijnike v jasli, je hitro priskočil — doslej mu to še ni prišlo na um
—	ji vzel iz rok posodo in ji kar prepovedal: »Vzdigovala pa ne boš, Francka. Le kaj lahkega podelaj.”
in tako je potekel teden, ki ga je bila vesela Lojza, kljub vsej veliki skrbi Francka tudi in Matic sam se je bil toliko raztresel, daje laže prenašal, ko ga je Lojza poklicala ponoči:
»Brž, brž, Francko je popadlo! Jaz grem po Lukovo mater.”
Matic je kar zviška treščil v škornje, pograbil svetilko in se spotoma zapenjal, ko je drvel po hribu v dolino. Silno je potegnil za zvonec pri ,ženi‘, ki je pa kljub temu počasi prižgala luč in odpirala okno.
»Kam? “
»K Maticu v Kozji hrib!"
,Žena‘ seje neverno nasmejala.
»I, tak brž, no," seje jezil Matic.
»Saj res," se je trčila ,žena‘ po čelu in zaprla okno.
Matic je hodil z lučjo gor in dol in se grozovito jezil, ko ni bilo napravljanja ne konca ne kraja. Ni mogel strpeti, da je še enkrat potegnil za zvonec. ,2ena‘ se je pojavila med vrati s cajnico v roki: »Za božjo voljo, imej pamet. Zvonec mi utrgaš."
»Jaz sem se opravil in prišel do semkaj prej, ko vas človek iz hiše spravi."
Matic se je zaobrnil in krenil z velikimi koraki pred njo, da ga je že priletna ,žcna‘ težko in hro-
peč dohajala ter venomer svarila, naj hodi počasi. Matic se pa ni dal dosti preprositi, tako ga je skrbelo, ko niti sam ni vedel zakaj.
Ko sta dospela do doma, je Matic odšel v hlev in se tamkaj naslonil ter čakal jutra. Nekoliko je zadremal, ali vedno je prisluškoval. Zarana se je lotil vardeje, tiho šel v vežo in spet iz nje. Silno rad bi odprl vrata in vprašal, kako in kaj. Vračal se je v hlev, postajal na predrju in čakal. Rano jutro je že bilo, ko ni več strpel in spet šel v vežo. Tamkaj je našel Lojzo„Kako je Francki? “ je vprašal šepetaje.
»Čaj, da ti pokažem," je rekla ,žena‘ in šla v hišo ter mu prinesla iz nje v povoj ček povito dete: »Lej ga, Matička!"
Matic ga je gledal in ves vesel ga je bil.
»Oh, oh, viš ga no, to je Matija, ves Matija. Jamico ima na bradici in skodrane lase kot on."
Nerodno ga je pobožal s težko, tega nevajeno roko.
»Tebi, Matic, bi se spodobila takale štručka, in ne ena, sedem! Le kaj misliš? Ali boš grunt s seboj nesel na oni svet? Komu boš pa zapustil, če ostaneš takle samski pustež? “
»Če ne bo drugače, pa kar temule, saj bo potreben."
„1, prav. Potlej pa še mater vzemi, ni dosti boljših."
Matic je izbuljil oči in gledal ,ženo‘, kot bi govorila v nerazumljivem jeziku.
„U, le glej me," se mu je namrdnila ,žena‘ in odnesla dete v hišo, a se hitro vrnila:
»Sedaj se pripravi na krst, če imaš opravljeno v hlevu."
Matic se je začel pripravljati. Obul se je, umil, preoblekel, pregledal denar in ko je ves prazničen prišel iz sobe, ga je ,žena‘ oštela: »Kakšno pripravljanje! Sinoči si pa meni oponašal, kako sem počasna."
Matic se ji je samo smejal in nič ni zameril.
Napotili so se k fari.
Dasi je potoma vse mogoče izpraševal, kaj mu je storiti, je bil pri krstu — prvič je bil za krstnega
botra —. vendar tako grozno neokreten, da se mu je celo župnik nasmihal, kakor se je trudil, da bi bil resen.
Po krstu so šli zajtrkovat k Razdevšku. Lojza je povedala, da gre ta čas h Golobu.
»Nalašč nikar," je ugovarjal France, ali Lojza je šla.
Golob je kosil steljo v gozdu, mati je bila doma.
»H krstu smo prinesli," ji je povedala. »Ali bi šli pogledat? “
»Lepo te prosim, ali je vse zdravo? “
»Vse po sreči, mati, ‘ je rekla Lojza in bila vsa vesela.
Tedaj mati ni več zmagala solz. S predpasnikom je zastrla oči, prijela z desnico Lojzo in jo peljala v hišo.
»Lojza, ti si svetnica! Kako bi se ti zahvalila? Ti ne veš, kaj smo pri nas ta čas pretrpeli. Jaz in oče. Saj ni tak, kot se dela. V sanjah jo je klical nazaj, seve, če sem pa omenila, me ni pustil do nje. Ali danes grem. Takoj s tabo. Kaj naj ti postrežem? Morda kave, ali ti čaja zavrem? Kar reci!"
.Ničesar, mati. Samo toliko, da sem vam povedala. Pri Razdevšku čakajo botri. Pojdite pogledat fantička!"
»Tja res ne grem, kar za vasjo krenem k vam. Precej."
»Kakor mislite," je rekla Lojza in se poslovila.
Golobovka pa je začela loviti kokoši, nabrala vse mogoče stvari, naložila težko košaro / jestvinami, plenicami in odšla.
Pri Razdevšku so posedeli, ker je bil Matic po dolgem času spet dobre volje, tako dolgo, da jih je mati prehitela in prišla pred njimi k Francki.
In tam sta se obe - hči in mati - razjokali v tihi, temni kamrici; ljudje niso videli solz, videl pa jih je Bog in jih je bil vesel.
XV
Odkar se je pri Matičevih naselil mali Matiček, seje življenje za čuda izpremenilo.
; , *> ■ - '
7^3
Poslej zapisan muzeju
Resnicoljuben, delaven, pošten - tak je Marjan Gregorič, profesor zgodovine in sedanji ravnatelj Posavskega muzeja v Brežicah. Začel je kot šolnik, najprej na osnovni šoli, potem na gimnaziji, vmes pa je bil še načelnik oddelka za družbene službe pri občinski skupščini Brežiško gimnazijo je v času njegovega ravnateljevanja zapustilo deset maturantskih rodov, dobra polovica teh pa je dočakala višjo in visoko šolo. Za profesorja Gregoriča na gimnaziji niso bili lahki časi, zlasti ne prvo leto, ko so ob stari šolski zgradbi gradili novo in nato obe spojili v eno. S tem je bil uresničen odločilni pogoj za verifikacijo gimnazije. Medtem so uspešno zapolnili kadrovske vrzeli in zahteve
po učnem programu ter tako dočakali prelomno leto 1966.
Marjan Gregorič si je tiste čase zelo prizadeval, da bi gimnazija kot medobčinska ustanova bolj posegala v svoj šolski okoliš, kar se mu je za nekaj let tudi posrečilo. V šoli so dosegli veliko notranjo razgibanost, imeli so odličen pevski zbor, kulturno društvo, dijaško glasilo, ob zaključku šolskega leta pa so trikrat dali v tisk letno poročilo šole. Ob šoli je manjkala samo še telovadnica in zanjo je prof. Gregorič več let pritiskal na kljuke banke in podjetij, dokler se to ni uredilo in ni lani končno zrasla.
Prag Posavskega muzeja je Gregorič prestopil kot njegov ravnatelj pred pol leta. Vanj se vživlja kot zgodovinar, kot pedagog in kulturni delavec, ki iskreno želi, da bi ta kulturna ustanova navezala nase čim širši krog obiskovalcev, predvsem pa mladine, kateri so vrata za spoznavanje kulturnih vrednot iz preteklosti vedno gostoljubno odprta.
Svoje strokovno delo bo novi ravnatelj usmeril predvsem na področje zgodovine. Za prvo dolžnost šteje zbiranje gradiva za zgodovino NOB v Posavju in na Kozjanskem. Pri tem delu bo sodeloval z drugimi muzeji in Združenji borcev NOV.
Tovariš Gregorič ni človek, ki bi se zapiral med zidove ustanove, v kateri dela. Takole pravi: „Njen regionalni značaj zahteva povezovanje in skupno programiranje. Prepričan sem, da bi tako zastavljeno delo izboljšalo, pocenilo in približalo kulturo delovnemu človeku. Kulturne skupnosti potemtakem ne bi smele načrtovati svojih dejavnosti brez sodelovanja s kulturnimi inštitucijami, ki že obstojajo. Tako bi morali za akcije s področja muzejske dejavnosti poklicati k sodelovanju Posavski muzej, ki je odgovoren za tovrstno delo, Dolenjski kulturni festival pa naj bi sodeloval pri načrtovanju galerijske dejavnosti, saj ima pri tem delu največ izkušenj. Seveda bi pri programiranju morale sodelovati tudi druge kulturne ustanove, ki niso bile omenjene. V razvojnem programu Posavskega muzeja bomo zajeli nastajanje in rast različnih spominskih zbirk, seveda pa s trenutno kadrovsko zasedbo ne bomo mogli obvladati vseh področij. Pomagali si bomo z zunanjimi sodelavci Dobro se zavedamo, da muzej ni samo kultumo-znanstvena in proučevalna ustanova. Svoje delo usmerja zato tudi v izobraževanje in vzgojo obiskovalcev. Kompleksni muzeji, kot je naš, se morajo razvijati v žarišča različnih kulturnih vej, navezati morajo trajne vezi s šolami in delovnimi organizacijami. “
JOŽICA TEPPEY
Sanje o krampu in lopati
„Povsod nas preganjajo," so bile prve besede pastirja Vlada Franješa, ko sem pristopila k njegovi čredi na travniku ob Krki. Ves zagrenjen je začel pripovedovati, da se mora z ovcami umakniti čimprcj čez mejo, toda na Hrvaškem je paša ovac prav tako prepovedana.
„Nekako se bomo že prebili, čeprav je pot še dolga. Tri mesece
se je ena od njih dotaknila ovna in je bila na mestu mrtva. Povedal sem jim, da še nikoli nisem zbolel in da to ne bo držalo, pa mi niso verjele.
„Kakšno delo vas čaka doma? “
„Skrb za ovce še naprej. Pasemo jih na planini Vlašič, dva tisoč metrov visoko in štiri ure hoda od doma. Ovce molzemo in delamo sir. Sir in volna sta naš edini zaslužek.
Imamo zadrugo, vendar ta volne ne odkupuje, zato moramo sami najti kupce. S tako zadrugo seveda nismo zadovoljni. Upam, da bo tudi za naše ljudi prišel čas, ko se bodo lahko zaposlili za osem ur in ko se jim ne bo več treba takole prebijati skozi zimo.
JOŽICA TEPPEY
smo že zdoma. Z mano sta petnajstletni sin in še en pastir. V čredi
imamo 240 ovac iz cele vasi.'
In potem je pripovedoval, da so odšli od doma 11. novembra lani. Vrnili se bodo prvega maja.
,,In kakšen bo zaslužek? “
,.Precej slabši, kot če bi krampal.
Delo s krampom in lopato je moja Naš kruh je grenak, in
velika želja, kdor ne poskusi, tega ne verjame. Ce bi smeli, bi pustili ovčerejo in vse poklali, pa nam zadruga ne dovoli. Ovce so živa rezerva hrane za vsak primer."
„Imate doma družino? “
„Imam, ženo in štiri otroke. Najstarejši sin je tu z menoj. Ta že ve, kako trdo je življenje ovčjega pastirja. Po šest mesecev se ne preoblečemo. Srajca razpada na meni in po prihodu domov jo vržem proč. Spimo pod šotorsko streho, vsak večer v drugem kraju. Prtljago nam nosijo oslički. Šest jih imamo s seboj."
„Ši hrano kuhate? “
„Poredko, običajno enkrat na teden. Sicer pa jemo kruh in konzerve. Tudi ljudje nam včasih kaj dajo, vendar se jih večina ne meni za nas. Celo bojijo se, da tam, kamor stopijo ovce, ne bo več rasla detelja. Na Hrvaškem smo doživeli, da so bile ženske v vasi vse preplašene, češ da
MEDVEDJE ZGODBE
Tudi po ribniški občini krožijo razne zgodbe o medvedih, in lovu. Tako nekateri Sodražani niso preveč zadovoljni zaradi mrhovišča, ki je kak kilometer od Grdega dola. Pravijo, da lovci s tem vabijo medvede v bližino hiš, kar je lahko nevarno. Povedo tudi, da so v zadnjem času lovci oziroma gostje dvakrat streljali na medvede, vendar niso nobenega uplenili. So se jim verjetno malo preveč tresle roke.
V Lončariji pa govore, da je moral avtobus ustaviti na cesti, da ni povozil medveda, ki je prečkal cesto. Seveda naj bi se vse to dogajalo še pred prvim snegom, ker zdaj „kralji naših gozdov", kot pravijo nekateri lovci medvedom, spijo.
Kostanjeviški
pust
OVČARJI
Pred parado instrumentov
Mokronoški larfarji spet pripravljajo največji dolenjski karneval — Letošnji bo 29. feb. ob 14. uri
Nož na vrat
11. februarja okrog 12.30 je 78-letna Jožefa Cvet iz Zagorice pri Čatežu sedela za mizo in južinala, ko je. prišel v hišo neznan moški. Zagrabil je od zadaj Cvetovo za ovratnik in ji uperil v prsi večji nož ter zahteval denar.
Na smrt prestrašena ženica mu je takoj dala 120 din, ki jih je imela v denarnici, a s tem ropar ni bil zadovoljen. Zahteval je še, ji znova grozil, in ker je kazalo, da neznanec misli resno, mu je ženska izročila še - 3.100 dinarjev. V strahu za življenje je dala vse prihranke. Ko je ropar pobasal denar, je Cvetovo vrgel še na tla in jo obrcaL
Ce bi napadena klicala na pomoč, bi bilo brez smisla, ker je njena hiša na samem, razen tega je bolehna in bila je tudi sila prestrašena. Dobro uro zatem jo je našla Franca Kafole iz Mačkovca, ki je prišla onemogli Cvetovi pomagat. Ker je tako sama in bolehna, pride vsak dan nekdo v okviru soseske pomoči.
Čeprav je mokronoški karneval edini brez dotacij, se larfar-sko vodstvo turističnega društva trudi, da bi bil njegov humor dostopen vsem žepom. Tako imajo namreč zapisano že v glavi svojega časopisa namesto cene.
Pridobitev letošnjega 11. karnevala, ki bo v nedeljo, 29. februarja ob 14. uri, bo tudi „Furželj kluba larfaijev“, kot imenujejo osnutek svojega klubskega regulatorja pravil, ki je ponujen v javno razpravo v njihovem časopisu. Edino „osnovno sredstvo" kluba je nad 400 članov. Njihova dolžnost je ohranjati tradicije šega-vosti. Na primerni folklorni višini smejo smešiti vse, kar je smeha vredno in primerno. Sedež kluba ni ugotovljen, ker vedri pod streho turističnega društva, to pa je kjerkoli.
Biti član mokronoških larfar-jev ni kar tako. V času najbolj zagnanih priprav na karneval se ne smejo opijati, da ne bi siromašili svojih telesnih in umskih
V petek, 13. februarja, se je pripetila na industrijskem tiru v Bršlinu huda železniška nesreča. Okoli 10,40 je lokomotiva Diesel, v kabini katere je bilo nekaj železničarjev, naletela na stoječ in prazen tovorni vagon. Udarec je bil tako močan, da je bil železničar Anton Režek (44) iz Mirne peči na mestu mrtev. Vzroke nesreče raziskujejo, gmotna škoda pa še ni znana. Na sliki: ves trud, da bi prišli do ponesrečenca ter da bi razklenili stisnjeno pločevino, je bil zaman. (Foto: M. Gošnik)
TEŽAVNO PO
€1■ aL
Hi Al
71111
m B Sff S
mi ijp
MM
V	sobi, kjer so bile javorove mize pogrnjene s prti z domačo ornamentiko, je lepo zadišalo po goveji juhi, v kateri so razkošno plavali rezanci, narejeni v gostilniški kuhinji po najboljšem receptu.
„Viski se mi je prilegel," je rekla ona.
„Ni bil slab," je rekel on.
„Juhica z domačimi rezanci. Ne spominjam se, kdaj sem jo nazadnje jedla."
„Jim nese, ker kuhajo po domače."
Poskočna in prsata natakarica je polnila mizo z mesom, z domačim krompirjem in radičem.
„Čmo vino se bo prileglo," je predlagal on.
„Toda samo kozarček," se je branila ona.
Polovički se je pridružil cel liter. Toplina jima je lezla v kri, v sobo pa se je pritihotapil mrak.
„V nepopolni svetlobi dobi vaš obraz še lepše poteze," je rekel on.
„Vi se šalite? “ se je smejala ona.
,JPijva na vse lepe ženske tega sveta," je dvignil kozarec on.
„2e raje na postavne dedce!" ga je preletela ona.
Pohištvu gostilniške sobe je dajalo videz starosti, vendar so tičale pod rjuhami jogi blazine.
„Soba ni slaba, kaj? “ je vprašal on.
„Sem videla že boljše," je zajedala ona.
Od nekod se je prikradla glasba. Bilo jo je komaj slišati.
..Poslednji valček? “ je ugibal on.
„Bo že, če pravite," je zaigrala naivko ona.
„Za žensko je naporno takole potovati okrog," je zaskrbelo njega.
„Tudi vi nimate lahkega posla," ga je razorožila ona.
Motor avtomobila zakasnelega gosta mu je odprl oči. Sprva ni vedel ničesar, a ko so se oči navadile teme, je zagledal ob svoji desni rami skuštrano žensko glavo. V mislih je preletel prejšnji dan: aperitiv, juha z rezanci, odojček, pohan piščanec, restan krompir, radič, črno vino in spet vino, nato omlete pa vino. Potem soba in glasba od daleč. Ni vedel zakaj, toda spomnil se je svojega direktorja, in če je hotel ali ne, mu je moral pritrditi, da je marsikateri delovni dan poslovnega človeka zares naporen.
TONI GAŠPER1Č
sposobnosti za sam karneval. Nad tem, kako se držijo svojega „furželjna“, namreč bedi odbor vohljačev, kakor imenujejo nadzorni odbor. Ena od vrlin mokronoških larfaijev je tudi dobrodušnost, s katero delijo v potu svojega obraza pod masko pridobljenega dohodka na osnovi izključno prostovoljnega dela in iznajdljivosti za črpanje denaija tam, kjer je prilika. Tako so doslej ustvarili že 160.114,40 dinaijev dohodka, od česar so v razne dobrodelne namene, od pomoči krajevnih organizacij ZB do pomoči Rdečemu križu, gasilcem, strelcem in	šolarjem,	razdelili
129.590,29 dinaijev!
Ker je zadnja leta veliko tistih, ki so pomagali pri kostanjeviškem pustovanju, odnehalo, je vodstvo letos povabilo k delu vse prebivalce Kostanjevice. Kljub vsemu pa vodstvo upa, da bodo letos „šelmarji“ uspešno prestali vse težave in da bodo pustne prireditve dobro uspele. Pri organizaciji pustovanja sodelujejo pretežno mladi, na srečo pa so imele delovne organizacije in tudi zasebni obrtniki posluh za finančne težave prirediteljev in tako bo šlo letošnje pustovanje po naslednjem razporedu: v nedeljo, 29. februarja, bo zjutraj budnica, ob 15. uri pa bodo prižgali pustni ogenj in oklicali Kurenta  .............
Curenta. Naslednji dan bo ob 19. uri velika baklada po mestnih ulicah, ob 20. uri pa v domu kulture nastop in nagraditev otroških mask, potlej obiranje in šaljivi program, žrebanje vstopnic in parada mask; najbolj domiselne bodo nagrajene. Ob koncu bo slovesen zbor ,,Prforcenhausa“, na katerem bodo izvolili novega predsednika. Po kon-čani prireditvi se bodo pustne šeme ■ in gledalci preselili v restavracijo „Pod Gorjanci". Na pustni torek bo ob 7. uri gonjenje medveda po mestu, ob 15. uri oranje in sejanje ■ po ulicah in otroška maškerada, ob 19. uri pa svečana promenada ko-stanjeviške godbe. 3. marca ob 16. uri bo Kurentov pogreb, po njem pa sedmina.
F. SVETEC
Gradaški mački - novatorji
Pustne šege v Gradcu v Beli krajini segajo daleč v preteklost. Proti koncu prejšnjega stoletja pa so ti starodavni običaji zamrli, dokler jih v stari Jugoslaviji domačini niso deloma spet obnovili Po vojni pa so nekaj časa ob pustovanju tekale po kraju le posamezne maškare, dokler niso Gradčani spet obnovili svojih starodavnih šeg, seveda v novi obleki in obliki. Nekaj let so sodelovali z znanimi Metliškimi gadi, zadnja tri leta pa Gradaški mački za pusta pripravljajo svojo parado. Letošnja pustna parada bo že četrta po vrsti.
„Delovna parola letošnje parade, ki bo na pustno nedeljo, 29. februarja, je: Podaljšano leto novator-stva," je povedal predsednik društva Gradaških mačkov, kamnosek Rudi Dim. „Mi smo pripravili 13 točk, naš tozd Vranoviški jazbečarji pa 4. Do sedaj smo vsako leto gostovali še v Metliki ali Semiču, letos pa bo parada samo v Gradcu, ker gostovanj Finančno ne zmoremo.
Letošnji program pripravljamo že od novembra. Vse delo je prostovoljno, vendar ga ni malo. Precejšen del izkupička od parade nameni društvo za razna javna dela; do sedaj smo prispevali za vodovod, za gasilsko brizgalno in avto, pomagali po gorelcu. Letos bomo del denarja dali za javno razsvetljavo v Gradcu," pravi Dim.
Gradaški mački pričakujejo letos velik obisk; z Viatorjem se dogovarjajo, da bo za pustno nedeljo organiziral enodnevne izlete, v katere bi bil popoldne vključen tudi ogled parade v Gradcu. Lani si je to prireditev ogledalo okoli 3.000 ljudi.
Kar se tiče parade, so Gradčani precej redkobesedni, kar sicer ni njihova lastnost. ,,Kdor hoče videti, kakšno bo podaljšano leto novator-stva, naj bo na pustno nedeljo ob dveh popoldne v Gradcu. Mački jih ne bodo razočarali"
NAMIZNI TENIS: NASTOPILI BODO PIONIRJI
Novomeški namiznoteniški klub bo v nedeljo, 29. februarja, pripravil v zgornjih prostorih nove športne dvorane namiznoteniško prvenstvo Novega mesta za pionirje in pionirke. Ker obiskuje pionirsko namiznoteniško šolo okoli 70 učenk in učencev, se obeta v nedeljo zanimiv športni dogodek, saj organizatorji pravijo, da so se učenci v kratkem času veliko naučili.
,.Vrhovni maček" Rudi Dim
BRIVSKO FRIZERSKI - KOZMETIČNI SALON VAM PRIPRAVLJA ZA 8. MAREC
SEVNICA
j
I
n
I
Pod naslovom KOLIKO UPANJA ZA OLIMPIJSKO ZLATO? objavljamo na sredini današnje Priloge zapis o pripravah državne košarkarske reprezentance. V Jugoslaviji imamo le malo pravih kandidatov za olimpijska odličja: nekaj posameznikov — atletov, boksarjev, rokoborcev in morda še koga ter tri ekipne športe: rokomet, vaterpolo in košarko. Prav košarkarska reprezentanca je med vsemi tistimi, od ka-
um.
terih pričakujemo uspeh, že vrsto let v najbolj stalni formi in hkrati ves čas v svetovnem vrhu. IMa pravkar končanih zimskih igrah v Innsbrucku Jugoslavija ni dobila medalje. Kako bo torej poleti v Kanadi? ■
O tem, kakšne so možnosti košarkarske reprezentance, govorita trener Mirko Novosel in pa zadnja leta naš najboljši košarkar Krešimir Čosič.
DANES
KMtMMR KAJ JE NOVEGA
m
GO
.
dolenjec
L
V
\ 1 s
i hm.
Še dober teden ali dva dela v laboratoriju in prva barvna kopija novega slovenskega celovečernega filma ,,BELE TRAVE" bo pripravljena za javno prikazovanje. 0 javni premieri novega domačega filma je sicer še prezgodaj govoriti, ker se producent VIBA FILM in distributer VESNA FILM (oba iz Ljubljane) dogovarjata, da bo film začel svojo pot po slovenskih kinematografih šele v marcu. Vseeno pa bo v ,,krstni list" filma vpisan datum iz sredine februarja, ko bodo novo delo režiserja Boštjana Hladnika prvikrat predstavili javnosti, strokovnjakom, novinarjem in filmskim kritikom. In ker je upanje, da bosta tokrat prav Novo mesto in Kočevje med prvimi imeli na sporedu nov slovenski film, smo se odločili o njem natančneje spregovoriti.
Film „BELE TRAVE" so posneli lani v več krajih Slovenije po originalnem scenariju Branka Šoemna, ki je [jred leti napisal tudi scenarij za uspeli film Živojina Pavloviča „Let mrtve ptice". To bo prvi realistični film znanega slovenskega režiserja Boštjana Hladnika, ki je že 1961 posnel zelo uspešen film „Ples v dežju" z Dušo Počkajevo in Mihom Balohom v glavnih vlogah. Film „Bele trave" govori o današnji stvarnosti, o našem delavcu-hmeljarju in traktoristu, kateremu navzlic težavam uspe najti pravo pot v življenje.
Ker smo že imeli priložnost videti delovno kopijo filma, naj na kratko opišemo vsebino: Na železniški postaji čaka dekle fanta, ki se vrača iz JLA. Mod Vero in Danetom je hrepenenje po komaj začeti ljubezni in obenem strah pred nedoživetim, strah pred bodočnostjo. Ker je Danetova domačija v hribih pogorela, gresta
domov k Veri. Toda tudi tukaj ne moreta ostati. Vrneta se v dolino, ker le tam lahko najdeta svoj kruh. Zaposlita se v kmetijskem kombinatu: Vera v cvetličnjaku, Dane kot traktorist. Nova okolica, novi ljudje, novo življenje. Živita skupaj, mlada in zaljubljena, vendar sta si še tujca. V svet njune občutljivosti začenja pronicati svet drugih. Seznanita se z Jušem, železničarjem, ki je po preživeti železniški nesreči ostal invalid, gluh in sterilen, ter Oigo, njegovo ženo, ki je polna življenja, a nepote-šena. Juš ji svojo ljubezen izkazuje s tem, da ji prinaša male lutke, sam pa si pestri življenje tako, da pod stanovanjem goji svinje, ki jih neguje kot otroke. Olga se vedno bolj ogreva za tehnologa Marka, za kolega iz službe, čeprav se ji mož smili in ga ne bi želela zapustiti. Dane in Vera kot soseda prisostvujeta umiranju Olgine ljubezni do Juša. Dane, navzlic ljubezni do Vere, v pijanosti prevara svojo zaročenko, in ko to Vera zve, se mu hoče maščevati. Zadnji hip se zave, da bi bilo to početje jalovo. Juš sluti, da ima Olga drugega. V trenutku, ko se Olga dokončno odloči, da kljub ljubezni do Marka ne bo zapustila Juša, Juš v hudem spopadu v kurji farmi s kolom pobije Marka. Vera in Dane po tej tragediji ne vzdržita v dolini, zlasti ko spoznata, da bosta dobila otroka. Naredita zadnji poizkus, da bi se vrnila v pravo življenje. Vrneta se na domačijo v hribih, da bi Vera v miru rodila. Toda nimata sreče: otrok, ki sta ga težko pričakovala, se rodi mrtev. Navzlic temu spoznata, da je njuna ljubezen globoka in da je vredno živeti . . .
V	vlogi mladega dekleta Vere nastopa mlada Kranjčanka, gimnazijka Marina Urbanc, bodoča študentka ekonomije, v drugi glavni vlogi
PaSS--
(Dane) pa je prvikrat pred filmsko kamero stopil študent II. letnika ljubljanske akademije za gledališče, film, radio in televizijo Jože Horvat, doma iz Kočevja. Tudi v ostalih vlogah nastopajo izkušeni igralci: Juš je Polde Bibič, njegova žena Olga pa Barbara Jakopič. Tehnologa Marka je uspešno igral Beograjčan Ljubiša Samardžič, v manjših vlogah pa nastopajo še Boris Cavazza, Dare Valič, Majda Grbac, Metka Franko in drugi.
Za konec poglejmo, kaj so po snemanju filma izjavili glavni igralci in režiser Hladnik:
JOŽE HORVAT: „Zgodba je preprosta in razumljiva za vse ljudi. Sam sem s svojo vlogo zadovoljen, mislim, da sem se ji približal, seveda pa bi jo bolje odigral, če bi film še enkrat snemali. Poudariti moram, da so mi soigralci veliko pomagali ..
MARINA URBANC: ,,Z Boštjanom Hladnikom sva že delala film ,,Ko pride lev", tako da je to moj drugi film z njim kot režiserjem. Mislim, da bo film zanimiv, ker je iz današnjega življenja. Vloga Vere mi je blizu, ker sem živela na deželi, v okolici Kranja, zato poznam podeželsko življenje. Čeprav bom študirala ekonomijo, bom še rade volje sprejela ponudbe za kakšno filmsko vlogo . . ."
POLDE BIBIČ: ,,Film je vedno nekaj negotovega, vendar upam na najboljše. Moja vloga je zanimiva. Igram drugačnega človeka, kot sem jih doslej. Všeč mi je nebogljenost in slepost tega Juša, ki ga šele dogodki napeljejo, da spregleda. V svojem bistvu pa je to dober človek. Težko je primerjati vloge, ker vsaka prinese kaj svojega. Imam srečo, da imam na razpolago več vlog, tako da vedno .lahko iščem kaj novega. Tudi to je zanimivo, da sodelujem s Hladnikom
v trenutku, ko se tudi sam loteva nečesa novega . .
BARBARA JAKOPIČ: „Menim, da ima film „Bele trave" temo, ki je bila pri nas že obdelana, vendar je v njej nekaj, po čemer se razlikuje od drugih. Kot igralka sem se prepustila režiserjevemu vodstvu, zlasti ker je to moj prvi celovečerni film in še ne poznam dobro načina dela pri filmu. Vesela sem, ker sem dobila to vlogo, ker sem se lahko poglobila v odnos do dveh moških . . ."
LJUBIŠA SAMARDŽIČ: ,,Bele trave imajo preprosto filmsko zgodbo, vdakdanjo, splošno, ljudsko. Vendar pa ni enostavno prenesti jo na filmsko platno, jo narediti prepričljivo in privlačno. Menim, da je to Hladniku uspelo. Povedati moram, da so Bele trave moje drugo srečanje z režiserjem Hladnikom — prvo je bilo v filmu Peščeni grad — s slovenskimi filmskimi delavci pa se že tako pogosto srečujem, že v četrtem filmu. To je dokaz, da se slovenska kinematografija ne zapira v svoj nacionalni prostor . .
BOŠTJAN HLADNIK: „Po obliki so Bele trave poetični verizem. Delo je potekalo normalno, sicer pa imam izkušeno ekipo, s katero sem posnel že dva filma. Povem naj, čeprav se film dogaja na podeželju, bo kreiran moderno. Zame je to prvi film, ki sem ga delal na deželi, in je tudi prvi realistični film o današnji socialistični stvarnosti. Izlet v to področje pa je dokaj zanimiv, čutim, da to ni več samo izlet. Bele trave sem sprejel tako, kot da bi od nekdaj snemal samo take filme ..
FRANC MIKEC
Eno je gotovo: današnji človek je po rasti precej višji, kot so bili njegovi predniki pred nekaj tisoč leti, višji je občutno tudi od človeka, ki je živel v srednjem veku, višji je celo od ljudi preteklega stoletja. Presenetljivo pa je, da današnja mladina raste hitreje in višje kot kdaj prej. V povprečju se telesna višina mladih po-kolenj v enem desetletju dvigne za en centimeter. V skladu s hitrejšo in višjo rastjo gre tudi dozorevanje in čas rasti. Konec 19. stoletja so ljudje dozoreli in prenehali rasti pri 22, a tudi šele pri 25. letu, dandanašnji pa mladi nehajo rasti že pri 18. ali 19. letu, dekleta pa pri 16. do 17. letu.
Ta pojav že nekaj časa zanima znanstvenike; razvili so več teorij, vendar ni nobena dokončno potrjena in sprejeta. Še največ je zagovornikov trditve, da je pospešena rast in dozorevanje posledica ugodnejšega življenja in bogatejše prehrane. Žal nam ta teorija ne daje odgovora, ka-
ko da je porast očiten tudi v deželah, kjer življenje nikakor ni tako ugodno in hrana prej revna kot bogata s proteini, vitamini in beljakovinami.
Pri iskanju odgovora so prišle na dan tudi take, malce čudne teorije, kot je, denimo, mnenje, da je vzrok pojavu množica elektromagnetnih valov številnih radijskih postaj in žarčenje drugačnih vrst. V zadnjem času si dokaj uspešno utira pot teorija sovjetskih znanstvenikov,-po kateri naj bi pospešeno rast povzročilo mešanje različnih genotipskih linij. Ljudje veliko potujejo, sklepajo se zakoni med zakonci iz oddaljenih krajev ipd.
Kakor višja rast, večja teža in hitrejše dozorevanje nakazujejo fiziološki in celo intelektualni napredek, pa je žal tudi res, da počasnejše odraščanje pomeni daljše življenje, pospešeno pa krajše. Tu bo pač morala medicina „popraviti" prehitevanje.
Da je mogoče kmetovati s plugom, motiko ali sejalnikom, ste gotovo že slišali in videli, bolj drzna pa je trditev, da je mogoče vsakdanji kruh pridelovati tudi z letali. In vendar je tako. Bojan Avsec in Ivan Štrasner — oba sta Novomeščana in poklicna pilota pri podjetju Pan-Adria — kmetujeta z letalom. Zdaj ste že gotovo uganili, da gre za tako imenovano kmetijsko letalstvo: z letali dognojujejo, škrope zoper najrazličnejše rastlinske bolezni in škodljivce, uničujejo komarje itd.
PADALO SE NE BI IMELO CASA ODPRETI
,,Najprej poglejmo orodje," je začel Bojan Avsec. „Pri Adrii nas je 13 pilotov (večinoma
KRALJEVSKA POT
Skupina Queen je svoje vladarsko ime opravičila; danes velja za vodilno rock skupino na britanski glasbeni sceni. Pred nekaj tedni so zabeležili, da je bilo prodanih že več kot milijon primerkov velike plošče ,,A Night At The Opera", v samem vrhu britanske glasbene liste pa se je znašel njihov hit „Bohemian Rhapsody". Že sami nazivi njihovih plošč in skladb kažejo, da se Queen spogleduje z velikimi deli klasične glasbe, podoben občutek pa človek dobi tudi pri poslušanju, ko v njihovem petju zazna glasovne harmonije „a cappella". Sami pa seveda zatrjujejo, da so slogovno povsem neodvisni in da se ne zgledujejo po nikomer.
Pred petimi leti so se vodilni pevec, pianist in skladatelj Freddie Mercury, kitarist Brian May, bobnar Roger Meddovvs in basist John Deacon odločili za samostojno pot, vendar v začetku ni kazalo, da bo res kaj iz njih. Kasneje pa se je za skupino začel strm vzpon, k čemur je precej pripomogel tudi manager John Reid. Zanimivo je, da v skupini sicer uporabljajo vse mogoče pripomočke elektronike za živopisen show, ne marajo pa uporabiti danes zelo široko uporabljenega elektronskega instrumenta sintesajzerja.
Morda ni odveč zapisati tudi, da so člani skupine visoko izobraženi, kar je sicer redkost.
 '’• .*> - A *
KMETOVANJE NA NADMORSKI VIŠINI MARJETIC
smo Slovenci), vsi letimo na letalih Piper Pavvnee, ki so posebej narejena za kmetijstvo. V rezervoar gre okoli 500 kg gnojila ali škropiva, pod zadnji rob kril je mogoče namestiti posebne cevi za škropljenje. Letalo je tudi sicer posebnež, kabina je narejena tako, da omogoča resnično najboljši pregled, kar si jih je mogoče zamisliti v letalih. Na prednjem delu kabine in robovih podvozja so posebni noži, ki bi, letimo namreč zelo nizko, presekali žice električnih daljnovodov, če bi zadeli vanje. Posebej je zavarovano tudi smerno krmilo, žica bi ga namreč enostavno odrezala. l,etimo obvezno s čeladami na glavah, padala pa nimamo. „Frčimo" tako nizko — piloti pravimo temu .letenje na na-
dmorski višini marjetic' — da se ne bi imelo časa odpreti."
fr
VSE SE DOGAJA POD DALJNOVODI
,,Največkrat kmetujemo", dopolni Bojana njegov mlajši tovariš Ivan Štrasner, ki se je rodil, ko je začel Bojan leteti (prvi ima 38, drugi pa 25 let)," na njivah, posejanih z žitom, oljno repico in sladkorno peso. Začnemo spomladi, v začetku marca, s tako imenovanim dohranje-vanjem. S 160 kilometri na uro letiš na višini 15 do 20 metrov in posipavaš umetno gnojilo. Pet sto kilogramov gnojila zadošča za 2,5 do 10 hektarjev njiv. Pod električnimi daljnovodi ne smemo leteti, zato jih ..preskakujemo", kot pravimo temu letalci. Sčasoma postaneš (jaz sem pri kmetijskemu letalstvu šele eno leto) tudi kar dober agronom. Tako na primer že vem — seveda nas nadzorujejo kmetijski strokovnjaki — da je treba začeti pšenico dohranjevati takrat, ko ima dva lista. Da ne bi gnojil metali kar povprek, stoje na poljih ljudje z zastavicami, tako da veš, kateri kvadrat je treba pognojiti. Posebno pomembno je to takrat, kadar letimo na mejah različnih kmetijskih kultur, tej ali oni bi lahko določeno sredstvo namreč škodovalo namesto koristilo."
„Ko ima, recimo, pšenica tri liste, začnemo škropiti. To je še bolj nevarno opravilo," spet poprime Bojan. „Leteti moramo namreč okoli en meter od tal — in to s 160 km na uro. Ljudje, z zastavicami zdaj ..odpadejo", porezali bi jim glave, mejo označujejo samo zastavice. Pri škropljenju gre predvsem za uničevanje plevela, zatiranje insektov in najrazličnejših rastlinskih bolezni.
STRAH IN TREPET ZAGREBŠKIH KOMARJEV
Ko smo že pri insektih, naj povem še to, da avgusta vsako leto v Zagrebu ..dimimo" zoper komarje. Takrat letimo dobesedno med nebotičniki. Da ti to delo sploh dovolijo, moraš imeti tri leta prakse v kmetijskem letalstvu. Kadar škropimo s strupi, moramo poleg čelade obvezno nositi plinske maske. Naše delovno območje sta ob vsakoletnem skoku v s komarji prenaseljeni Zagreb predvsem Posavina in Podravina, včasih pa nas pokličejo tudi v Maribor in Ptuj, kjer škropimo nasade topolov, ki jih predelujejo v .elulozo.
Eno posadko sestavljajo pilot, mehanik, letalo in kombi. Letališča, če lahko tako imenujemo tistih 450 do 700 metrov dolge zaplate zemlje, so med polji. Ko je zemlja premočena, kombi, ki je včasih tudi mehanikovo in pilotovo
stanovanje, noče naprej. Takrat nismo samo letalci, ampak tudi pomožni šoferji, če seveda ta izraz ni preveč dobrohoten za čisto navadno porivanje avta, ki je do osi v blatu."
SEST MESECEV NAD NJIVAMI
„Bojan hoče povedati," se vtakne Ivan, „da morata v ekipi vladati tovarištvo in strpnost. Če ju ne bi bilo, bi bilo vražje težko kar 6 mesecev na leto, kolikor traja naše delo, prebiti med njivami, v soncu in dežju, ko delo gre ali pa ne gre od rok.
Posebno zapleteno je, ko škropimo s herbicidi. Bog ne daj, da bi takrat zapeljal nad vinograd ali deteljo, herbicidi, s katerimi škropimo, uničijo vse, kar je širokolistnega. Nekaj let bi bila tam puščava, da „veselja" lastnikov niti ne omenjamo . . .
Neprijetno je tudi, vendar se to dogaja zelo poredkoma, da moraš zaradi nepredvidene ovire naenkrat izpustiti vse gnojivo ali škropivo. Letalo je namreč zaradi pilotove varnosti skonstruirano tako, da je mogoče v petih sekundah stresti cel tovor. Prazno se laže ogne oviri. Spodaj ostane Sahara.
KOT VOJAŠKI PILOTI
Ker je delo, kot vidite, precej naporno, letimo (delamo) samo šest ur na dan. Tri ure letiš, dve počivaš in spet tri letiš. Eno leto delovne dobe nam štejejo za leto in pol, tako kot vojaškim pilotom. V eni sezoni dohrani kmetijski letalec 10 do 12 tisoč hektarjev polj, okoli 2 tisoč pa jih poškropi. To znese 300 do 350 ur letenja, kar pomeni, da smo vsako leto okoli 15 dni v zraku. To je precej več kot celo leto Jeti' vojaški pilot. Zaslužek seveda ni slab, bolj kot denar pa je pomembno, da imamo svoje delo radi, čeprav nam tovariši v ostalih letalskih panogah večkrat v šali pravijo, da smo skorajda čisto navadni .pešci'. In to še največkrat umazani."
Tako sta o svojem delu pripovedovala Bojan Avsec in Ivan Štrasner, oba kmetijska pilota, oba Novomeščana, oba vzgojena in izšolana v Dolenjskem letalskem centru, oba tudi rezervna vojaška pilota. Bojan se je najprej izučil za krojača, Ivan pa za soboslikarja. Veliko volje in dela je bilo potrebno, da sta šivanko in čopič zamenjala za letalsko krmilo.
Na slednje se spomnite morda takrat, ko vas bo ob obisku v Zagrebu pičil kakšen komar ali pa ko boste v trgovini kupovali olje, sladkor in kruh. Morda ga je pomagal pridelati ravno eden od fantov, ki ..kmetujejo na nadmorski višini marjetic."
MARJAN BAUER
MARARUPENA
„Mara, vsaj za pet minut se oglasi pri meni v bolnišnici, kjer se zdravim. Sicer pa .ii čudno, da sem zbolela po vsem, kar sem med vojno prestala." To kratko prošnjo, podpisano s kraticami, je pred dnevi dobila Mara Rupena. Ravno ko sem stopil v njeno sobo v, slovenski skupščini, kjer tovarišica Rupenova od 1967 dela kot samostojni svetovalec, je po telefonu spraševala neko sestro v bolnišnici, da bi zvedela, katero ime se skriva za temi začetnicami. ,,Moram zvedeti, kdo je ta tovarišica. Gotovo jo poznam in moja dolžnost je, da jo obiščem. Rada bi vedela, kaj potrebuje, ka-^ ko je z njo . .
^ Mislim, da ta drobni dogodek daje značilno podobo Mare Rupene, in to večplastno: gotovo , je, da se bolnica in Rupenova že več let, morda celo desetletje ali dve, nista videli, pa tudi njuna prejšnja srečanja so morala biti bolj bežna, sicer bi se je Rupenova, ta živi leksikon podatkov, datumov, dogodkov in obrazov, takoj spomnila in razvozlala začetnice. In vendar se je ta ženska v stiski obrnila nanjo. Že ve, zakaj: če jo bo kdo, jo bo poiskala in ji pomagala Mara Rupena. Po drugi strani pa ta dogodek kaže značilen odnos Rupenove do človeka: veliko srce in čuteča duša. Tako je bila vzgajana od malega, take zglede je imela v svojih starših, taki so bili njeni mladostni ^ ideali, ki jim je posvetila večino svojega življenja in dela in so danes v njej prav tako živi kot pred 30, 40 leti: delati za človeka, narediti zanj vse, pomagati mu, kjerkoli se da, da se pa povsod in vedno.
,,Na Dolenjskem imamo kraje, ki bi bili lahko med vojno za zgled vsej protifašistični Evropi. Žal jih danes pozabljamo, večkrat kar molče
obidemo, namesto da bi ob vsaki priložnosti poudarili njihov pomen in vrednost. Dolin, ki bi med NOB dale za našo stvar toliko, kot je dala Dobrniška, je malo, pa vendar tega ne povemo niti takrat, ko bi morali. Pa ljudje, Dolenjci, ti čudoviti ljudje! Na partizanske prošnje, če dajo, niso odgovarjali tako kot marsikje drugje: .Vzemite!', ampak: ,Dam, rade volje.' Danes pa se zgodi, da pride k meni 76-letna zgarana starka, dobra kot kruh, s katerim je tekla skozi vas in ga ponujala partizanom: .Nate, fantje, še topel je, bogve kdaj ga boste spet lahko jedli." In danes to partizansko mamo šikanirajo bivši belogardisti in se zadirajo: ,Zdaj imamo v vasi spet mi oblast, ti pa bodi tiho!' Je to prav, vas vprašam, je to pravica? ! Ta naša oblast mora nekaj narediti. Za to ubogo ženico sem odprla precej vrat, vendar se bojim, da ne bo dosti pomagalo," prizadeto pripoveduje Mara Rupena. In ravno ona lahko o teh krajih največ pove, saj jih pozna od malega, pozna vsako hišo, vsakega človeka in vsako stezico v tem koncu naše domovine.
„Tako lepo je pri nas. Prav je, da človek nekje ostane doma. Jaz sem svoj rojstni kraj Mirno peč vseskozi nosila s seboj, pa naj sem bila v Beogradu, v Nemčiji ali Rusiji; vedno sem se rada vračala tja. Kadar pridejo Primorke na Katjin grob, pravijo, da se je tudi v njenem značaju odražala lepota in milina naše Dolenjske," se nežno spominja svoje sestre, narodne heroine Katje Rupene.
Na Rupenovi mami iz Mirne peči je po moževi smrti ostala vsa skrb za pet otrok in ta Izobražena in razgledana ženska je to dolžnost več kot odlično opravila; vse je spravila h kruhu, kadar je šlo
za šolo in izobrazbo, ji ni bilo žal denarja in odpovedovanja. „Mama nas je vzgajala v ljubezni do zemlje, dela in poštenja. Zato meni ni bilo težko kasneje sprejeti načel Partije; to je bilo že v meni. Mama nas je tudi navajala, da smo brali, se učili, širili obzorje." Po končani meščanski šoli v Novem mestu se je Rupenova prijavila na razpis za državno gospodinjsko učiteljišče pri Novem Sadu; to je bila nekakšna elitna šola pod neposrednim patronatom dvora in kamor so sprejemali le odličnjake z dobrimi priporočili. Od 400 prijavljenih so sprejeli le 20 deklet. Tisto leto po njeni mali maturi pa v šolo niso vpisovali in je Mara ostala eno leto doma v Mirni peči. ,,Z veseljem sem kmetovala, zredila debele prašiče in dobila nagrado za mastno mleko," se spominja tega lepega časa.
V	šoli, za katero je morala mati plačevati po 500 dinarjev na mesec, se je veliko naučila, saj so na njej poučevali le izbrani profesorji, odlični strokovnjaki. Dve leti za Maro je na to šolo prišla še njena mlajša sestra Katja. Po končani šoli je hotela študirati naprej na Češkem, vendar ni dobila potnega lista, ker se je med šolanjem udeležila demonstracij. Po nekaj mesecih bivanja v Ljubljani je dobila dekret, da mora v Gornje Olovo v Bosni, kjer naj bi vodila 6-mesečni gospodinjski tečaj, ki je bil obenem tudi osnovna šola za 30 Muslimank. „Najprej so se me dekleta bala, ker so mislila, da jih bom na silo pokrščevala, kmalu pa smo postale prijateljice. Stare so bile od 12 do 30 let in učila sem jih pisati, brati, kuhati, vrtnariti, dobile so osnove iz higiene, nege otroka, zdrave prehrane itd." Po končanem tečaju so jo
ljudje tega kraja tako vzljubili, da je niso hoteli pustiti proč.
Po premestitvi na Koroško Belo so jo kmalu aretirali, ker je iz Ljubljane prinesla na Jesenice komunistične letake in jih s prijatelji trosila. Tako se je začelo romanje po zaporih in zasliševanja. Ko so orožniki poslali v Mirno peč po mamo, da bi hčerko nagovorila, naj vse prizna in pove še za druge, ji je mati dejala: ,,Ljubi otrok, hudo mi je, da te dobim v zaporu. Sicer pa ne verjamem, da si kaj hudega naredila; če pa si, priznaj zase, drugih pa ne tlači noter."
Seveda jo je oblast suspendirala kot učiteljico in spet se je vrnila domov, k delu na zemlji. V Mirni peči je bilo zelo aktivno Društvo kmečkih fantov in deklet in mladi naprednjaki so kmalu navezali stike s sebi podobnimi v okoliških krajih. Ti mladi so začetek vojne pričakali kar dobro pripravljeni in organizirani in se takoj vključili v OF. „Mi smo delali za Osvobodilno fronto, ker smo čutili, da je to naša dolžnost. Nobenih direktiv nismo imeli od začetka, delali smo, kar smo vedeli, da je prav." Precej pove podatek, da so do jeseni 1941 organizirali že 14 terenskih odborov OF, Mara Rupena pa je bila sekretar rajona OF in partije za Mirno peč. Rupenova družina se je, kot toliko drugih v teh krajih, cela vključila v NOB. Da bi opisali vse, kar so Rupenovi doživeli in preživeli med vojno, bi bila potrebna cela knjiga-
Mara je po prihodu v partizane začela delati pri organizaciji prvega okrožnega odbora AFŽ, ki je izdajal tudi časopis „Našim ženam". Del svoje partizanščine, pešačenje in doživetja s poti v Bosno na 1. kongres antifašistk Jugoslavije je Rupenova še med vojno popisala. Knjižica „Pri sestrah na jugu" je bila kar šestkrat ponatisnjena, velik del pa so je prevedli tudi v francoščino in angleščino. Kasneje je postala sekretarka odbora Slovenske protifašistične ženske zveze in inštruktor izvršnega odbora Osvobodilne fronte, bila odposlanka na kočevskem zboru in seveda med organizatorji 1. kongresa SPŽZ v Dobrniču. Na koncu vojne je bila sekretar 1. oddelka italijanskega bataljona Fontanot.
Ze med vojno se je poročila z Bogdanom Osolnikom in hčerko Katjo rodila na Rogu. Po osvoboditvi je opravljala odgovorne politične funkcije v Trstu in Kopru, dokler ni 1946 postala sekretar dolenjskega gozdnega gospodarstva v Novem mestu ter članica okrajnega komiteja partije. Družino, ki je danes za naše pojme velika, saj imata z možem kar štiri otroke, je kasneje pot zanesla v svet; Bogdan Osolnik je več let prebil v diplomatski službi v Nemčiji in Sovjetski zvezi, dokler se niso 1967 iz Beograda po 19 letih spet vrnili v Slovenijo.
Če bi hoteli naštevati vse funkcije, ki jih danes opravlja Mara Rupena, bi bil potreben še en tak zapis. Vse njeno delo pa je namenjeno in posvečeno — človeku.
- lfc‘. : •-
• v • «•#»/;#,lf.ln IJNfaf Mili'*i £ Mfcfc; K?/--'
		
		
1		
		
SPOMENIK,
OBUT
S CEMENTOM
Že Dominko Fanzoi pa je imel vodilne ljudi na fužini iz Železnikov, Bohinja in Krope. Ohranili so se priimki: Bodlaj, Cimermančič, Bajt, Jernejčič, Korošec, Kunsti, Orel, Rutar, Strmole, Šturm, Križman, Smrgot, Rogač, Šušteršič. Številni rod Jernejčičev je obsegal še leta 1800 osem rodbin. Hišni priimki pa še vedno govore o poklicih bivših fužinskih delavcev: Šlosar, Žgajnar, Krampar, Motikar, Kovač itd ...
L. 1776 je obstajal obrat za izdelovanje kovnega železa, laškega kladiva, kladiva za taljenje, kladiva za listno železo in osem ognjišč, za 64 delavcev. Skupaj je zaposlovala fužina 75 ljudi, z rudarji in oglarji 100, vredna pa je bila 15.000 forintov. V 24 urah izdelani volk je tehtal 1500 kg. Iz surovega železa so izdelovali tudi železo v palicah, ključavnice, podkve, mreže, da ne govorimo žebljih, ki so jih izdelovali skoro v vsaki hiši.
Fužina je bila dolga štirideset in široka dvanajst metrov. Ob Krki so še vidne razvaline nekdanje dolenjske veleindustrije. (Po zapiskih Milana Valanta: Zgodovina Žužemberka in Krajine)
Iz tega davnega obdobja, natančna letnica spet ni razvidna, je narejen tudi vodnjak najbrž eden najstarejših na Dolenjskem, saj ga omenja tudi Valvazor in stoji tik ob novi asfaltirani cesti v fužini ob hiši Ignaca Orla. Njegov ded, tudi Ignac, hudomušen in nabrit možakar, ki je umrl leta 1948 star 98 let, se je še spominjal pristave na omenjenem mestu, ki je bila last Žužemberških gospodov. Stavba je imela okrog in okrog lep gank, ampak se je vse podrlo.
..Vodnjak je globok kakšnih osem metrov in ima živi izvir," pripoveduje sedanji gospodar Ignac. Zdaj je prilično zasut. Rabimo ga za odtočno kanalizacijo in vode se kljub zasutju nikoli ne nabere do vrha. Smatram, da bi moral biti ta vodnjak zaščiten kot kulturni spomenik toda nihče se za to ne zmeni."
Vodnjak je širok slab meter in obložen s kamni. Zanimivo je tudi to, da je bilo v vodnjaku vedno dovolj vode, čeprav jev neposredni bližini Krke, ki je kakšnih trideset metrov niže od dna vodnjaka.
Vsekakor je bil to bolj gosposki vodnjak, v lasti lastnikov fužin in pa graščakov.
O kakšni posebni usodi vodnjaka Ignac niti njegova 71-letna mati nista vedela povedati. Spomnila pa sta se na deda Ignaca Orla prvega, ki je pil to studenčnico raje kakor vino, in čeprav je prišel nekje iz Gorenjske kot reven plavžar, si je napravil veliko gostilno, ki jo je zdaj sorodnik podrl in napravil nekakšen bife, kar je po mnenju nekaterih vaščanov in drugih Dolenjcev nepopravljiva škoda.
Ignac prvi, ki je bil najprvo hlapec v mlinu in šele nato delavec pri fužini, je, če ni bilo gostov v njegovo gostilno, zlezel na streho, ko so hodili ljudje od maše, in toliko časa vlekel meh svoje harmonike, dokler ni bila gostilna nabito polna.
Zdaj imajo krajani ob cesti in še nekatere vasi v Suhi krajini nov vodovod, pomagale so ga graditi tudi mladinske delovne brigade. Toda precej vasi še nima te sreče in čakajo ...
LADISLAV LESAR
Ignac Orel I. pri prvem avtobusu Žužemberk — Stična
..Fužina je na levem bregu Krke — ob cesti proti Žužemberku in Ambrusu. Že zgodovinar Valvasor poroča, da je bilo na Dolenjskem mnogo svinčenih, železnih in drugih rudnikov. Vse pa so opustili, razen fužine, ki je „eno miljo nad Žužemberkom ob Krki". Listin o času nastanka te fužine ni. Obstaja pa listina iz I. 1216.
Naši predniki so topili železno rudo v gozdovih v preprosto izkopanih jamah. Graščaki pa so izkoristili tudi vodno silo Krke in postavili ob njej kovačnice s kladivom na vodni pogon-norca, kjer so obdelovali železo, ki so ga nanosili kmetje. Tako je nastala Fužina (lat. fudere po-* meni zlivati raztopljeno železo).
Fužina ob Krki je morala oskrbovati kmete s potrebnim kmetijskim orodjem. Ko pa je nastala večja potreba po žebljih, je postalo izdelovanje žebljev glavno opravilo fužine. Izdelovali so jih tudi doma. Pomagale pa so jim žene in celo otroci. Žeblje so prodajali tudi na Hrvaško. Žeb-Ijarji na Kranjskem niso imeli učne dobe, zato so veljali za dninarje.
,,Car, predstavljaj si Montreal in proglasitev olimpijskih dobitnikov medalj v košarki," pravi Moka. „Tretji in bronaste medalje - reprezentance Portorika, drugi in srebrne — reprezentance Sovjetske zveze, prvi in zlate medalje — juuu, pa sem te zafrknil, Vinko, Amerikanci! Ne, ne, saj ne mislim resno — tudi za nas je prostor v proglasitvi," se popravi Slavnič in se smeje Jelovcu. Oba v uniformah naše armade: Slavnič nič bolj resen kot na igrišču, Jelovac pa deluje v njej tako, da je še močnejši in še večji, kot je v resnici. Tako sta se veselo pogovarjala Slavnič in Jelovac na večerji na Otočcu po novomeški košarkarski predstavi, v kateri so jugoslovanski reprezentantje navdušili polno dvorano v tekmi /
ljubljansko Olimpijo. Čosič se dobrodušno smeje in pije ananasov sok, Šolman, mojster za izbiro jedilnika — zvezni trener Novosel pravi: ,,Kar Damira vprašajte, on bo povedal, kaj bi reprezentantje radi za večerjo" — se pogovarja s Plečašem. Tema pogovora: košarka.
pripraue zamujajo
Olimpijske igre v Montrealu se naglo bližajo in med kandidati za olimpijske medJje Jugoslovani
veliko upov polagamo prav v košarkarsko reprezentanco, ki je navdušila že na toliko najrazličnejših prvenstvih, z olimpijskih iger pa je doslej vendar prinesla samo eno srebrno medaljo. Morebiti prav zaradi tega in ker je še v svežem spominu spodrsljaj v Muenchnu proti Portoriku, ki nam je namesto pričakovanega boja za medalje dovolil samo peto mesto, so najbrž v jugoslovanski izbrani vrsti v olimpijskem letu zvečine celo malce pesimistično razpoloženi.
Zvezni trener Mirko Novosel, ki je prevzel reprezentanco po Muenchnu in odtlej pobira z njo medalje kot zrele hruške, bo tokrat prvič na olimpijskih igrah, prav tako kot nekateri najboljši igralci, recimo Slavnič, ki je imel pod Žeravičino komando zaprta vrata v reprezentanco.
Novomeška športna dvorana se trese od navdušenja že uro pred začetkom tekme. Osnovnošolci se tepejo za avtograme reprezentantov in Novosela, v avli prodajajo najnovejšo Novoselovo knjigo „Kako postanem košarkar", ki je kljub dokaj visoki ceni — 100 dinarjev — že skoraj razprodana, čeprav je bila tiskana v 20.000 izvodih.
V	tihem kotu dvorane, kamor ne seže toliko hrupa, razlaga Novosel svoje in naše košarkarske načrte: „Prava sreča je, da so vsi fantje, ki so pri vojakih.zdaj v Zagrebu. Veliko smo sicer izgubili, ker je Čosič toliko časa zamudil, izgubljamo še naprej, ker ne morejo trenirati z vso močjo. Vsem mora biti jasno, da so Slavnič, Čosič, Jelovac in Šolman udarna moč naše reprezentance. Če oni ne bodo dobro pripravljeni, potem se v Montrealu ne moremo nadejati uspeha."
Kakšen je načrt priprav reprezentance. Ki pravzaprav uradno še nima žigosanega vizuma za pot v Montreal, saj mora preskočiti še kvalifikacijski turnir, da se bo uvrstila med države, ki bodo šle na lov za tremi medaljami. „Priprave bomo začeli po končanem prvenstvu, 30. marca," tiho in zbrano pripoveduje Novosel, ki ima kajpak v glavi podroben razpored do montrealskih dni. „S temi tekmami, kakršna je danes v Novem mestu, skušamo z reprezentanti, ki so v JLA, nadomestiti izgubljene tekme v prvenstvu. Zavedamo pa se, da to ni enakovredno nadomestilo za trde prvenstvene borbe. Prvi del priprav bomo imeli v Poreču; 8. aprila se vračamo v Zagreb, kjer bomo trenirali do vsakoletnega televizijskega turnirja, na katerem bodo letos igrale reprezentance ZSSR, ČSSR, Kube in kajpak naša. S Kubo se hkrati dogovarjamo še za štiri prijateljske tekme, ki bi nam v tem obdobju hudo prav prišle. V začetku maja nas čakajo kvalifikacije za nastop na olimpiadi. Moramo v škotski Edinburgh. To ne bo prijeten turistični izlet. Samo za eno reprezentanco je neposredno zagotovljeno mesto za nastop na olimpiadi. Ob slabših nasprotnikih bodo prišli v Edinburgh tudi Poljaki in seveda še posebno nevarni naši tradicionalni nasprotniki Italijani, s katerimi imamo sicer zelo dobro bilanco, a so vsa naša srečanja napeta in tesna."
huda borba za srebro
Ta tekma z Italijani bo ena izmed odločilnih za morebitno dobro ali slabšo uvrstitev v Montrealu. Nihče sicer ne dvomi, da se ne bi Jugoslavija uvrstila v zaključni turnir vsaj v zadnjih kvalifikacijah tri tedne pred igrami, ki bodo v kanadskem Hammiltonu — od tam bodo šle na olimpijske igre kar tri ekipe. Vendar pa bi neuspeh v Edinburghu spremenil tok priprav in ob že tako hudem časovnem porrfanjkanju bi bila zamuda, da bi bili reprezentantje res dobro pripravljeni, lahko že usodna.
„Veliko večje možnosti za uspeh na olimpijskih igrah bomo imeli, če zmagamo na Škotskem in se potem mirno pripravljamo do olimpiade," sodi Novosel, na vprašanje o tem, kakšne so možnosti v Montrealu, pa zmigne z rameni: ,,Olimpijski turnir bo zanesljivo najmočnejša košarkarska prireditev v zgodovini amaterskega nastopanja. Če bomo uresničili pripravljalni piogram, v katerega smo zastavili tudi šest zaprtih tekem za trening z ameriškimi profesionalci, potem bomo bliže uspehu. Kaj je uspeh? Stanje moči je zdaj tako, da so Američani absolutni favoriti. Mislim, da ni mogoče upati, da bi se komu posrečil podoben podvig, kot se je Sovjetom v Muenchnu. Torej lahko zlato medaljo odpišemo kot rezervirano za Američane. Boj vseh drugih bo usmerjen na srebro. V tej bitki so glavni aduti Sovjeti, ki so že prekinili prvenstvo in se bodo najboljši skupno pripravljali na igre, potem domačini Kanadčani, ki so že na svetovnem prvenstvu v Portoriku dokazali, da je treba z njimi resno računati, in tudi mi, toda s pogojem, da bomo izpolnili načrt priprav. Objektivno vzeto bi bila vsaka medalja lep uspeh. Kar poglejte: za bronasto medaljo bo potrebno premagati šest košarkarskih velesil. Med njimi so taka imena kot Italija, Kuba, Brazilija — ta bo zlasti nevarna, saj ima mlado odlično reprezentanco . . ."
Novosel je sklenil najin pogovor z mislijo, da ne gre obupati vnaprej in da je vendar mogoče upati na uspeh. Pri tem pa je posebej poudaril, da ne smemo ponoviti napake, ki smo jo naredili pred muenchensko olimpiado, ko je imela reprezentanca odločno premalo težkih tekem v pripravljalnem obdobju. Prav ameriški profesionalci lahko po Novolesovem mnenju odločno pomagajo k dvigu ieprezentančne foime, še zlasti ker bodo ,,vojaki" imeli ob zaključku priprav na razpolago kot vi hunski športniki 60 piostih dni'
f05ic: "uspeh medalja"
Krešimir Čosič:	pri osvajanju svetovnega
prvenstva v Ljubljani se je veselil kot otrok, čeprav je bil takrat še v senci centra Skansija, zdaj trenerja Jugoplastike. Ostala je nepozabna fotografija z naslovne strani knjige „Zlato naše": kapetan reprezentance Ivo Daneu visoko dviga pokal prvenstva, za njim na stopnici pa prešerno vesel stoji Krešimir Čosič.
Odtlej so pretekla leta in Krešo, ki se je košarke učil tudi v Ameriki, je po mnenju številnih strokovnjakov zdaj najboljši evropski center. Tudi on je v skupini reprezentantov, ki služijo vojaški rok. Uniformo je oblekel v Sarajevu, zdaj pa je v Zagrebu. Koliko pomeni v igri pod koši, grenko občuti njegov Zadar: z njim so bili v prejšnjem prvenstvu prvaki, brez njega se zdaj krčevito borijo za obstanek v ligi. . .
„V Sarajevu nisem treniral, v Zagrebu treniram trikrat na teden. To je odločno premalo za dobro formo. Moral bi trenirati vsak dan, nekajkrat v tednu tudi po dvakrat na dan, da bi lahko ujel formo, kot jo imajo na primer reprezentantje, ki zdaj igrajo na prvenstvu. Mislim, da bomo zamujeno le težko nadoknadili. Imam nelagoden občutek, da se dogaja nekaj podobnega kot pred muenchensko olimpiado. Igrati moramo, čimveč igrati. Samo s težkimi tekmami lahko nadoknadimo tisto, kar smo doslej izpustili iz rok. Vzemimo za primer Italijane: njihov center Meneghin bo imel v Edinburghu za sabo 60 težkih tekem. Pa jaz? Bo to enakovreden boj? "
Kljub vsemu Čosič ni pesimist: „V Montrealu, tako mislim, bomo kljub vsemu nekje v vrhu. Večina reprezentantov bo odlično pripravljena. Po mojih merilih je vsaka medalja, ki jo prinesemo z olimpijskih iger — uspeh. Uvrstitve pod mesta v prvi trojici bodo neuspeh. Vsaka druga medalja razen bronaste pa bi predstavljala zares izjemen uspeh naše reprezentance, ki po montrealski olimpiadi ne bo šla narazen. Večina reprezentantov bo še ostala v dresu z jugoslovanskim grbom in lahko pričakujemo še vrsto uspehov . . ."
Tako umirjeno govori Čosič, ki ga kot košarkarja izdaja samo 211 cm višine: z očali in v vojaški obleki je sicer s svojo mirnostjo povsem drugačen temperament kot na igrišču, kjer s svojimi ..bananami" v obrambi spravlja v obup nasprotnike in navdušuje gledalce še bolj kot z ..zabijanjem" skozi koš, za katerega je v naši izbrani vrsti največji specialist Dražen Dalipagič.
Jugoslovanska reprezentanca je pod vodstvom Mirka Novosela dobro uigran stroj starih, izkušenih igralcev, kakršni so na primer rekorder po številu nastopov v našem izbranem moštvu Nikola Plečaš, Vinko Jelovac ali Krešimir Čosič, in mladih, ambicioznih fantov, kakršni so Žižič ali Jerkov, Kičanovič ali Dalipagič. Taka so tudi razmišljanja reprezentantov pred olimpijskimi igrami: medtem ko starejši trezno in morebiti celo malo pesimistično razporejajo uvrstitve na papirju, so mlajši — kot v igri — bolj predrzni, bolj optimistični. In Dražen Dalipagič celo izjavlja v televizijskem studiu, pred očmi milijonov gledalcev: ..Boljši smo kot kdaj prej. Boljši smo od naših nasprotnikov. Premagali smo že vse najmočnejše reprezentance na svetu. Smo uradni evropski prvaki in drugi na svetu. Bili smo tudi svetovni prvaki. Zakaj ne bi osvojili tudi olimpijskega zlata! Sposobni smo za ta podvig. Pravim: olimpijski prvaki bomo!"
Mislim, da bi ne bil srečen le on, pač pa bi bila srečna vsa Jugoslavija, če bi ob zaključku montrealskega turnirja v košarki zares zaigrali jugoslovansko himno in na najvišji jambor dvignili našo trobojnico!
useeno: lahko smo zlati
Kakšne so torej v resnici možnosti, da bi jugoslovanska košarkarska reprezentanca prinesla iz Montreala olimpijsko zlato? Realno gledano: so sicer majhne, toda vsekakor so.
Upoštevati je treba zlasti naslednje: Američani bodo gotovo pripeljali na olimpijski turnir najmočnejšo ekipo, ki jo bodo letos lahko sploh zbrali. Muenchenski poraz v finalu je bil zanje grenka pilula, saj so dotlej osvojili vse zlate medalje v košarki! Maščevanje torej pripravljajo, a neranljivi tudi oni niso, čeprav slovijo po izvrstnih skokih in izredno agresivnih in tehnično podkovanih branilcih. Prav tako ne bi smeli pozabiti na Sovjete, ki jih je stari lisjak Kondrašin že pred tedni popeljal na skupne priprave. V njihovi ekipi ne bo novih imen — toda vsi. ki bodo prišli, bodo odlično pripravljeni. Ne glede na to, da veljajo za izredno močne tudi reprezentance Kube, Portorika, Biazilije in Italije, je vendar v boju za medalje ob obeh velesilah in Jugoslaviji skoraj gotovo najbolj nevarna Kanada: z mlado in visoko ekipo ameriške košai kai ske šole, na domačem igrišču in ob verjetni podpori sodnikov.
V	tej pisani paleti je treba najti jugoslovanske možnosti. Napovedi so bile od nekdaj nehvaležen posel, a vendar smemo upati: prvič — da bomo dobili medaljo in tako nadaljevali serijo izjemnih uspehov v športu, za katerega je v svetu veliko zanimanje. In drugič — ob siečnih okoliščinah in drobnih momentih, ki so v enakoviednem dvoboju včasih odločilni, bi vendar lahko, če bi nam šlo vse na roko, osvojili tudi zlato olimpijsko medaljo. To pa je še edini naslov, ki manjka jugoslovanski košarki, da bi zaokiožila beio odličij v zadnjih dveh desetletjih!
J. SPLICHAL
////,
znoj kmetov, ki so orali zemljo, pridelki njihovih žuljavih rok, so se spreminjali v baržun in svilo za grajske gospe in gospodične, v drage oljne podobe grajskih prednikov, v zlatnino in srebrnino, v brušen kristal in v druge drage predmete, za katere kmet povečini niti ni vedel imena .. . Tudi jezik, ki so ga govorili za zidovi, ni bil prav nič podoben tistemu, ki je odmeval po poljih, pašnikih in vaseh.
Prav gradovi so vtisnili v našo preteklost nekaj krvavih zarez. Kadar je napetost med podložnimi kmeti in grajskimi lastniki prerasla meje zdržljivosti, je zagorela bakla upora. Kmet se je navadno lotil zidov, ki so ga od nekdaj spominjali na trpljenje. Toda dolgo časa so bili grajski zidovi veliko previsoki in mnogo predebeli za gole žulja-ve pesti. V prispodobi povedano, pa se je upor krepil, ko si je kmet razbil pesti: uporni duh pa se je brusil in se izbrusil na grajskih kamnih! V ljudeh se je krepil uporni duh, in ko je bilo najbolj potrebno, je stoletja zatirani narod izbruhnil v silovit upor, ki ga ni bilo več mogoče zadušiti.
Prav zato, ker je grad žalosten simbol v dolgi preteklosti naših ljudi, sva sklenila, da enega izmed njih izbereva za pomnik zgodovine. Ker imajo gradovi v dolini Krke romantičen prizvok in deloma tudi zato, ker smo njihovo zgodovino v Prilogi že popisali, sva tokrat izbrala brestaniški grad Rajhenburg, ki je tudi v prav zadnjem obdobju svojega obstoja pisal krvavo zgodovino.
priča tisočletne zgodovine
Ob sotočju Save in potoka Brestanica se nad sedanjo dvotirno elektrjčno progo na strmi skali dviga mogočen grad. Že po položaju dominira nad vso okolico in prav ta položaj mu je v preteklosti dajal pomembno vlogo.
Kdaj je bil grad zgrajen, ni natančnih virov. Za leto 838 pa že imamo podatke, da je v Brestanici živel mejni grof Salocho. Pol stoletja pozneje srečamo ime Rajhenburg v zvezi s koroškim vojvodo in in poznejšim nemškim kraljem Arnulfom. 895. leta je posestvi Richenberg (Brestanica) in Gurkfeld (Krško) dobil v dar Valtun, ki ga iz Prešernovega Krsta pri Savici poznamo kot Valjhuna. Med najmogočnejšimi lastniki, ki so ga tudi najdlje imeli v posesti, so bili vitezi Rajhen-burški — od 1290 do 1540. Ko so ti vitezi izumrli, so se lastniki menjavali, dokler niso gradu odkupili francoski menihi trapisti. Ti so tudi živeli v gradu, dokler jih niso aprila 1941 Nemci izgnali.
V	stoletjih je bil grad priča trdim bojem, videl je borbo s Turki, videl je oddelek upornih kmetov, ki se je skozi Brestanico pomikal na Krško polje, kjer se je zbrala Gubčeva vojska, njegove temelje so stresali potresi in novi turški napadi. Vendar je grad vse to preživel in ostal.
Grad je zgrajen iz velikih blokov rezanega kamna, za temelje mu na nekaterih mestih služi kar naravna skala: nima posebnega okrasja, ki bi mu polepšal arhitektonski videz, ampak je bolj siv, masiven, močan, grob. Pravcata trdnjava.
"napravite mi to deželo nemško”
Grad je bil prizorišče trpljenja tudi v nekdanjih stoletjih, toda v najbolj boleč spomin se je vtisnil ljudem zaradi dogodkov, ki so se na gradu zgodili v drugi svetovni vojni. Ko je nacistična Nemčija okupirala našo domovino, so se že 11. aprila pod brestaniškim gradom pokazale prve motorizirane nemške kolone. Samo en mesec so bili še lastniki gradu trapisti: menihi, ki so se vtisnili v spomin ljudi teh krajev kot ljudje, ki so izdelovali čokolado, sir trapist in poseben liker trapistin. Konec aprila so prišli prvi gestapovci na grad, odnesli, kar je bilo vrednega, in začeli pripravljati grad za posebno nalogo. Tistega dne, ko so na vhod zapisali „Der Burg — Hauptmann" in razobesili nad vhodom zloglasno črno zastavo z dvema esoma, se je začel uresničevati skrbno pripravljan načrt, ki ga ni odobril nihče drug kot sam vrhovni poveljnik Hitler. Njegove besede: ..Napravite mi to deželo nemško!" so se začele uresničevati.
V	rajhenburškem gradu je bil nastanjen glavni štab za izseljevanje Slovencev: 65.000 slovenskih internirancev, političnih zapornikov, kon-finirancev in izseljencev je šlo skozi rajhenburški grad.
Množične aretacije so se začele takoj, kajti vsa akcija je bila dobro pripravljena. Nemci so že pred vojno naredili sezname vseh Slovencev in slovenskih družin, ki jih je treba izseliti. V šestih točkah je bilo zapisano, katere ljudi je treba izseliti iz Spodnje Štajerske: vse politične osumljence in inteligenco; vse družine, priseljene po letu 1914; prebivalstvo Posavja; tisto prebivalstvo v Spodnji Štajerski, ki jasno kaže znake tuje krvi; rebivalstvo ob Sotli; tiste Slovence iz Spodnje tajerske, ki ne bi bili sprejeti v Štajersko domovinsko zvezo. Ta načrt so nacisti kanili izvesti v štirih etapah. 20. oktobra 1941 je bil vsem prebivalcem Posavja in ljudem ob Sotli razglašen sklep iz Berlina, da bodo izseljeni v Nemčijo, Šlezijo, na Saško, VVirtenberško in Badensko. K
pospešitvi izseljevanja so pritiskali kočevarski Nemci. Slovenski živelj so najprej hoteli pregnati v NDH, potem pa so transporte enostavno usmerili v Nemčijo, ker na Hrvaškem še ni bilo pripravljeno vse potrebno. V nekdanjem brežiškem okraju je veljal razglas o izselitvi za naslednje takratne občine: Bošta/ij, Studenec, Bučka, Raka, Leskovec, Kapele, Čatež, Bizeljsko, Artiče, Bistrica ob Sotli, Globoko in Videm pri Krškem. Preseljevanje prebivalstva so vojaki posebnega SS policijskega bataljona začeli 24. oktobra 1941 v vaseh občine Dobova. Pomagali so jim seveda tudi domači izdajalci. Prve prave aretacije so naredili nacisti že pred tem dnem. V Rajhenburg so prispeli transporti političnih osumljencev, izseljencev in internirancev že 23. maja 1941, in to iz vseh zasedenih območij. Na grajski pristavi je nastalo taborišče. Velika večina je preživela v gradu le malo časa: potem so jih določili v posebne transporte in vlaki so jih odpeljali v neznano. Dan za dnevom so se vrstili žalostni sprevodi po strmi grajski cesti do železniške postaje: kriki, jok, prošnje so se mešali z odsekanimi nemškimi povelji. V enem dnevu se je odpeljalo več kot tisoč ljudi: 8. novembra 1941 1.081 in naslednji dan celo 1.138. Od leta 1942 pa do osvoboditve so šli skozi rajhenburško zbirališče v trpljenje ali v smrt tudi svojci borcev NOV in pripadnikov OF. Ti so odhajali vsaj s kančkom upanja, saj so že vedeli za upor, ki je zajel vse naše kraje.
Vse te grozote, vse te človeške stiske je nemogoče popisati. Zgrozimo se že ob samem številu:
65.000	slovenskih prebivalcev je šlo skozi rajhenburško zbirališče, mnoge od njih so mučili, z rok so jim trgali poročne prstane ... Človeško dostojanstvo je bilo strto, človek je veljal manj od koščka zlatnine, ki ga je imel na sebi. Mnogim je bil rajhenburški grad prva stopnica na poti trpljenja, kakršnega v zgodovini ne pomnimo. Z Rajhenburgom so povezana zloglasna imena Auschvvitz, Ravensbrueck, Dachau, Mathausen.
dvakrat pobegnil
Pod samim brestaniškim gradom sva našla pričo trpljenja pred dobrimi tremi desetletji. Drago Zemljak, 74-letni Brestaničan, vsak dan vidi mogočno zidovje brestaniškega gradu in verjetno se mu mnogokrat utrne spomin na mrzle zimske noči, ki jih je na gradu preživel v januarju 1942. Takole je pripovedoval:
..Januarja 1942, ne spominjam se več, katerega dne, so na vrata moje hiše potrkali gestapovci in rekli, naj vzamem najnujnejše, ker me bodo odpeljali. Žena in oba otroka, ki sta bila takrat še majhna, so samo začudeno in prestrašeno gledali, kaj se dogaja — mene pa so odpeljali.
Na gradu sem zvedel, da nameravajo našo družino izseliti. Iz Brestanice sicer niso izselili dosti ljudi, odpeljali so zvečine le člane, ki smo bili združeni v naprednem sokolskem društvu.
S pomočjo nekaterih trapistov, s katerimi sem se poznal in ki so bili takrat še na gradu, mi je uspelo, da sem ponoči po jarku ob cesti v trdi temi ušel mimo straž domov. Opozoril sem domače, da nas nameravajo izseliti. Družina je zato hitro odpotovala na Hrvaško. Tudi tam je bila tujina, toda bolje je bilo iti tja kot s transportom v Nemčijo. Sam sem se po isti poti vrnil v grad. Ko so zame prijatelji dobili potrebne dokumente za pot na Hrvaško, sem po enaki poti še drugič ušel in se pridružil družini v Samoboru, kjer je bilo dosti slovenskih družin, potlej pa smo odpotovali naprej v Zagreb in tam preživeli vojno.
Takoj po osvoboditvi smo se vrnili v Brestanico. Spominjam se, da smo ob prihodu domov prve noči prespali v spodnjih prostorih hiše kar na tleh, ker se kočevarski Nemec še ni izselil."
Zemljak se spominja tistih noči, ki jih je preživel v taborišču na gradu. Mnogo ljudi je prespalo v grajskem hlevu in v mrzli noči brez kurjave in brez primernih odej so se ogreli zgolj od dihanja in množice človeških teles.
danes muzej
Danes je grad izpraznjen, nekaj sob pa so preuredili in v njih postavili muzej slovenskih izgnancev. To je skromna oddolžitev v spomin na
65.000	izgnanih slovenskih rodoljubov, izmed katerih se jih veliko nikoli več ni vrnilo v svojo domovino.
Kraj leži ob zelo prometni poti in mnoge zanese pot tudi v Brestanico; veliko je takih, ki pridejo prav zaradi tega, da bi si ogledali muzej v gradu. Zal tisti, ki pridejo dopoldne, lahko pogledajo le sive grajske zidove. Vhod v grad je zaklenjen, prav tako tudi mali gostinski lokal na grajskem dvorišču. Veliko bi se še dalo urediti, tako z zgodovinske kot s turistične plati. Morda ne bi bilo slabo, ko bi v gradu uredili še preostale prostore, postavili še kakšno stalno zbirko ali razstavo, četudi iz še starejših časov. Tako bi človek dobil popolnejši vpogled v preteklost naših ljudi, v preteklost, ki je tako povezana s sivimi, debelimi zidovi gradov.
-V.;/.*:.'.-.'- ■ v-
KAMEN NE JOKA
nost slovenske in še posebno dolenjske pokrajine, ampak tudi preteklosti našega naroda.
V	prejšnjih stoletjih jih ljudje seveda niso imeli za lepe, živopisne, ampak za središča, iz katerih je prihajalo samo trpljenje. S svojo mogočnostjo na krajih, ki so nadzorovali okolico, so bili kot stebri nasilja, ki jo je tuja gosposka izvajala nad domačim kmečkim prebivalstvom. V gradovih se je grmadilo bogastvo neprecenljive vrednosti;
Danes smo ponosni na dolino gradov. Te veličastne stare zgradbe se nam zde živopisne, dihajo zgodovino iz svojih starih zidov in so hkrati srečno postavljene v okolje doline Krke. Mnoge od njih obnavljamo, nekateri gradovi so že povsem obnovljeni in služijo kajpak čisto drugim namenom, kakor so pred stoletji, ko šobili zgrajeni, večina drugih gradov, gradičev in pristav pa nezadržno propada. Ti gradovi niso samo značil-
DOLENJEC VLJUBLJANI
evgen VSAK IZGOVOR jurič JE DOBER
... pa če ga pes na repu prinese!" je rekel Ivan, hotel je še pljuniti na tla, pa se je premislil, raje je tresnil z vrati, ko je šel. In še to je sklenil, da se ne vrne več.
Tega tovariša je iskal vsaj desetkrat, našel ga
ni.
Ko je prišel prvič, so mu dejali:
„Na službenem potovanju je."
Drugič je bil na važnem sestanku.
Tretjikrat na rednem dopustu.
Četrtič v bolniški.
Petič si izgovora niso izmišljevali, dejali so preprosto, da ga ni in pika.
Potem je Ivan, kot kaže, postal simpatičen tistim puncam po pisarnah, in niso več lagale, po pravici so povedale.
„Danes ga ni," so dejale, „ker gleda po televiziji olimpijske igre ... Neka hokejska tekma je."
„Pa jutri? "
„Jutri raje ne, jutri bo smučanje, ki ga tudi ne bo zamudil."
,,Pa pojutrišnjem? "
„Dokler bo olimpiada, bo z njim bolj tako .. ."
Ko je prišel po olimpiadi, so mu dejali, da zaradi obilice dela tovariš teden dni ne bo sprejemal.
Ivanu je šlo to iskanje že malo na živce, posebno zato, ker so ga povsod tolažili s tem, da je zdaj zimski čas in ima kmet dosti časa, mestni pa ne, kje pa, po pisarnah je vedno delo, nikoli ga noče zmanjkati.
Treščil je torej z vrati in je šel.
Iz urada je šel naravnost v gostilno čez cesto. Glej čudo, tam je zagledal iskanega tovariša. Pa ni stopil k njemu. Obrnil se je na peti in je šel.
„Ne," je dejal pri sebi, „ne! Vrag ga naj vzame, sam si je kriv! Desetkrat sem poskusil... Ha, saj ima še srečo, da ni vsega skupaj vzel hudič, saj! Ne, ne dam mu prašiča, pa če so oče to trikrat naročili in če je še tako velika živina! NE!"
MEŠČAN na dolenjskem
ASPARAGUS
Moj dom je kot manjši botanični vrt; vse naokoli sama ljuba zelenjava. Ko zvečer ležem, se mi ob vseh loncih in lončkih zdi, da ležim na mrtvaškem odru in ne v spalnici. Moja žena je namreč hotela imeti okoli sebe malo pristnega, naravnega okolja in je obložila vse police, omare, kote in tla z lončnicami, da bi stanovanje ne bilo „tako prazno kot mrtvašnica".
Od vse te krasote, ki jo žena nenehno zaliva s postano vodo, je bil do nedavnega najlepši velik asparagus. Padal je z vrha omare v veličastnem zelenem slapu. To je bil tudi edini zeleni okras, ki sem ga rad videl. Bil je namreč moj, še od prej, preden sem pripeljal domov svojo vneto prista-šinjo hortikulture.
Na lepem pa je pričel asparagus veneti, se sušiti in vsak dan je več posušenih iglic ležalo pod njim na tleh. Ženi sem izrazil sum, da mu morda ne prija bližina velike monstere, ki se je s tal povzpela prav do vrha omare asparagusu pod nos. Žena je takoj izrabila priložnost in izjavila, da je to morda res, ker se ji namreč na moč zdi, da je ona
DOMAČA
LEKARNA’ TROBENTICA
kot asparagus, jaz pa monstera in da ... Prekinil sem njeno izvajanje in ji pojasnil, tla je ravno narobe; žena pa je užaljeno zgrabila lonec z ostanki nesrečnega asparagusa in ga odnesla na balkon.
„Veš", je dejala, „tudi moja mama je tako naredila s svojim asparagusom, ki ga je jemalo. Jeseni je pred hišo pognal še lepši, kot je bil prej." Pri tem je spraznila lonec čez balkon.
Kaj sem hotel drugega, kot mirno požreti ta postopek z mojim asparagusom.
Prazni cvetlični lonček je ostal na balkonu, prepuščen vremenskim prilikam in neprilikam, moči in suši, skozi vse poletje. Takole proti jeseni pa je nekega večera žena radostno prinesla lonec v sobo in mi ga pomolila pod nos.
„No," je zmagoslavno dejala. „Ti nisem rekla? Boš videl, kako lep bo!"
V	lončku je iz ostanka prsti rinil zelen poganjek. Čakal sem, opazoval, a nisem kaj prida videl, kajti poganjek je bil res iz dneva v dan večji, ni pa delal_ stranskih listov, ki bi jih kot asparagus moral. Žena je na kratko dejala, da bo to pač močan poganjek in da se bo že še raz-šopiril, ko pride pravi čas. In se je res šopiril tja proti oknu, proti svetlobi.
Ko je nekega dne žena zalivala tisti zeleni čudež, je veselo vzkliknila: „Aha, se je že začelo!" Pristopil sem in malo bolj natančno pogledal majcene zelene poganjke ob steblu. Nekako se mi ni zdelo, da bi vsa stvar bila kaj dosti podobna asparagusu.
Čez dva dni je žena vzela lonec z omare. „Madona! Saj to je ..Zadnjih besed nisem slišal. Zadušil jih je ženin smeh. Z loncem vred se je zavalila v naslanjač in se smejala do onemoglosti. Njeno stanje me je že pričelo skrbeti. Končno je lonec postavila na mizo in potegnila skrbno in dolgo negovani poganjek ven. Na koncu poganjka se je pokazal majhen gomolj — krompirček.
„Veš, bi bilo pa že bolje," sem dejal, „ko bi se lotila stročnic. Bolj dekorativne so. Posebno tisti rdeči fižolček ..
Vidite, tako smo v stanovanju gojili in skrbno zalivali krompir. Ganljivo. In kako je krompir prišel v cvetlični lonec? Preprosto! Lonec je na balkonu stal poleg škatle za smeti, kamor so med drugim šli tudi ostanki krompirja in olupki. Po vsej verjetnosti je kaj takega padlo tudi v bivše asparagusovo domovanje. No, važno je, da smo se nasmejali, saj je smeh pol zdravja.	j	g
Novo mesto
času cvetenja. V vseh delih trobentice, zlasti pa v koreniki, najdemo saponin, ki deluje razen drugih sestavin na dihala in prebavila. Saponin pospešuje delovanje njihovih žlez, pospešuje pa tudi izločanje seča.
Iz cvetov, listov in korenike pripravljamo prsni čaj (2 gr korenike ali 1 gr cvetov na skodelico vode) in ga dajemo bol-
niku 3 do 4-krat na dan. Pomagalo bo obolelim na bronhialnem katarju, pri pljučnici, naduhi, kašlju, pri slabi prebavi in napenjanju. Razen teh bolezni zdravimo z jegličem še glavobol, bolečine v prsih, obolenja ledvic, mehurja in sklepne revme. Nekateri uporabljajo trobentico še v več namenov, tudi pri slabih živcih in boleznih sodobnega časa — srca.
NORE MAŠKARE
Španska
GRMADA
„Pust, pust krivih ust, dolgo krilo, moto-vilo ..." bo zdaj zdaj tu. Čeprav ne greste ta dan na imenitno maškarado kam v lokal, se lahko za šalo in kar tako za sprostitev našemite za domači krog ali pa se pojavite na kakšnem javnem shodu maškar, ki jih nikjer na Dolenjskem in v Beli krajini ne manjka. Pa tudi posavski konec za pusta rad nori.
Zdaj niso več časi, kakršni so bili včasih, da je bilo potrebno za dober pustni kostum odšteti lepe denarce, kajti predstavljati si moral ,,nekaj". Sodobne maškare so drugačne, brez kakega stila. Kaj predstavljaš, daješ le slutiti, sicer pa se noro napraviš. Danes potrebujete le
domiselnost, nekaj trakov in kosov blaga, pa morda stare kavbojke, star puli, na katerega lahko prišijete na primer srčke, človeško oko, jabolka ali kar vam pač pade na misel. Tako ozaljšate tudi stare kavbojke, naredite primerno pokrivalo, se dobro naličite, nadenete lasuljo pa maska čez obraz niti ni potrebna. Moderne maškare imajo nekaj hipijevskega na sebi, zato se tudi ne menijo za dragocene obleke. Nekaj zamisli za sodoben pustni kostim, narejen doma, boste dobile na slikah. Pa čimveč uspeha pri delu!
RIA BAČER
Sladici z dokaj zvenečim tujim imenom bi pri nas lahko rekli tudi ..stabilizacijska jed", kajti zanjo potrebujemo razmeroma malo snovi in lahko uporabimo tudi nekaj dni stare flancate ali krofe. Namesto da bi te zavrgli, naredimo torej „špansko grmado", za katero nam je recept povedala Anica Jordan, kvalificirana kuharica iz Novega mesta.
„Za grmado potrebujemo stare flancate ali krofe, lahko pa uporabimo tudi stare žemlje ali beli kruh. To narežemo na manjše koščke, namočimo v sladkanem mleku in pustimo. Medtem olupimo nekaj jabolk, jih naribamo, sladkamo po okusu ter potresemo s cimetom in vanilijevim sladkorjem.
Potem damo v namazan pekač najprej plast namočenega
testa, potresemo jo z jabolki, lahko dodamo še sirček, orehe ali rozine. Na vrhu je spet plast testa, ki jo prelijemo s sladko smetano, v katero smo zamešali jajce. Jed pečemo v pečici, da zlato zarumeni, nato jo potresemo s sladkorno moko in jo serviramo kot samostojno sladico ali z napitkom. Zraven se poda čežana, kompot ali sok."
R. B.
	
Med najbolj zgodnjimi pomladanskimi cveticami nas vselej pozdravi rumena trobentica, v zdravilstvu znana pod imenom jeglič. Rastlina, ki včasih že zgodaj cvete, največ pa je je pri nas v aprilu, je uporabna kot uspešno zdravilno sredstvo posebno pri boleznih dihal.
Nabiramo koreniko v marcu in aprilu, cvete brez čaše pa v
FILM
OŽIVLJEflE LUTKE
Sušna leta v slovenski kinematografiji so marsikaterega filmskega ustvarjalca prisilila, da si je poiskal vsakdanji kruh drugje. Odkar pa so za slovenski film nastopili boljši časi, se več nekdanjih filmskih sodelavcev vrača k priljubljenemu delu s kamero. Med njimi je tudi Saša Dobrila, priznani slovenski ustvarjalec lutkovnih filmov, ki so slovenski kratki film uveljavi-
eJ eJ
KNJIGE
. mibamate
leskova mladost
^gr
ti ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v svetu. Spomnimo se le uspelih filmov, kot so bili „Bongo", „Robot", ..Venera", „Bučko išče stanovanje". Delo z lutkovnim filmom je težavno, saj zahteva veliko natančnosti, zato je razumljivo, da so slabe delovne razmere v prejšnjih letih onemogočile kontinuiran razvoj slovenskega lutkovnega filma.
Vse kaže, da se je stanje izboljšalo. Saša Dobrila je zbral okoli sebe nekaj mladih sodelavcev in se odločil uresničiti načrt lutkovnega filma ,,Naredi si sam". Saša Dobrila, Rado Likon, Peter Lenče in Jure Dobrila so oživili lutkovni studio pri Viba filmu. Sceno, lutke in ostalo drobnjarijo, ki je potrebna za lutkovni film, so izdelali sami. Tako bodo slovenske lutke spet oživele na filmskem traku.
Ker lutkovni film ni namenjen samo otrokom ali samo odraslim, ki največkrat laže uresničujejo svoje predloge, je Saša Dobrila sklenil osnovati posvetovalno skupino, sestavljeno iz otrok različnih starosti, ki bi povedali svoje želje, lutkovnim mojstrom pa tako navdihniti kakšno novo zamisel.
Otroštvo je tisto obdobje v človeškem življenju, ki ostane v spominu kot svetla in zračna podoba, četudi jo križa tu in tam temnejša črta. Nemalo pisateljev je v svojem otroštvu našlo navdih za pisanje, a vendar tema ni nikoli izčrpana. V zbirki „Sinji galeb", katero izdaja Mladinska knjiga, je kot 191. redna knjiga izšlo delo izpod peresa Mihe Mateta z naslovom ..Leskova mladost". Pisatelj na liričen in delno humorističen način v krajših proznih zapisih opisuje dogodke iz mladih let. Našim bralcem bo knjiga morda toliko bližja, ker izhaja Mate iz Ribniške doline.
L
RU
&]
^-PREDSTAVUAfflO VMK
pesmi v tesni zvezi s politiko, saj sta dve pesmi nakazovali usmeritev kitajske politike v letošnjem letu. Če odmislimo pripisano politično sporočilo Maovim pesmim, ostane pred nami še vedno vrsta tekstov, ki spričo svoje preprostosti in dorečenosti presenetijo. Komentatorji in pravajalci teh pesmi so pogosto v zadregi, ko jih je treba tolmačiti, ko je treba prodreti v večplastnost izrečenih podob. Slovenska izdaja Maovih pesmi, ki so v prevodu Vitomila Zupana izšle pri Mladinski knjigi, so samo eden od številnih poskusov prenesti to poezijo v drug jezik in drugačno mišljenje.
AiŠ'ir;t
t m sžUl
Ime velikega kitajskega državnika Mao Ce Tunga je v zavesti sedanjega človeka bolj povezano s pojmom politike kot z umetnostjo, četudi podatek, da je Mao pisal pesmi, ni nič novega. V zadnjem času se je celo pokazalo, da so Maove
.O	to.
France Prešeren kot osrednja osebnost in ustvarjalec v naši književnosti že vrsto let privlači literarne teoretike in literarne zgodovinarje, kar nedvomno dokazuje, da njegova dela izredno živo prepletajo slovensko zavest. Pri Mladinski knjigi je izšla monografija o Prešernu pod naslovom „Franče Prešeren in njegovo pesniško delo", v kateri naš priznani slavist Boris Paternu obravnava na osnovi novejših metod literarne znanosti pesnikovo osebnost, delo in dobo. Težišče monografije leži na interpretaciji Prešernove pesniške umetnosti iz idejnega in estetsko stilnega zornega kota. Tako nam monografija razkrije temeljno duhovno zgodbo našega pesnika, ki jo opredeljuje daljnosežni spopad med mitom in resničnostjo.
JAPONSKE LIRIKE
Čeprav ne moremo reči, da je japonska književnost popolna neznanka v slovenski prevodni književnosti, se vendarle ne moremo pohvaliti, da imamo v slovenščino prevedenih veliko japonskih besednih umetnin. Prav zato je 155. knjiga zbirke Mladinske knjige „Kondor" toliko bolj dobrodošla, saj nam prinaša majhno antologijo japonske lirike. Prevajalec, komentator in redaktor Mart Ogen je v drobni knjižici zbral veliko imen in najznačilnejše razvojne stopnje več kot tisočletje stare japonske književnosti. Antologijo začenja z izborom pesmi iz prve ohranjene zbirke (objavljena okoli leta 760) „Deset tisoč listov", zaključuje pa jo z najbolj značilnimi pesmimi treh modernih japonskih pesnikov. Vsekakor gre za knjigo, ki je ne more pogrešati noben ljubitelj vezane besede.
no pormo bori/ kutin
tek pregled zgodovine šaha in zapise o svetovnih šahovskih prvakih, nekaj pravilnikov in rešitve v knjigi zastavljenih nalog.
Z veliko zamudo, ki jo zelo težko opravičimo, smo Slovenci dobili antologije hrvaške poezije. Antologije so sploh dokaj posrečena oblika predstavitve umetnin drugih narodov, saj omogočajo, da dobi bralec kolikor toliko zaokroženo podobo o pesniškem snovanju skozi čas. Izbor pesmi za ..Antologijo hrvaške poezije", ki je izšla pri Cankarjevi založbi, je pripravil Slavko Mihalič, redakcijo je opravil Ciril Zlobec, kot prevajalci pa so sodelovali priznani slovenski pesniki. Zajetna knjiga nam na več kot 400 straneh prinaša izbor prevedenih pesmi 88 hrvaških pesnikov, zajema pa obdobje od prvih pravih pesniških stvaritev do povojnega časa.
Slovenski šahovsKi velemojster Bruno Parma in novinar Boris Kutin sta pripravila šahovski priročnik „Šah za vsakogar", ki je pred kratkim izšel pri založbi Mladinska knjiga. Priročnik je namenjen tako začetnikom kot vsem tistim, ki bi želeli poznavanje te plemenite igre poglobiti. Knjiga je razdeljena v več lekcij, ki nazorno z besedilom in diagrami popeljejo bralce v vse poglavitne skrivnosti šahovske igre. Na koncu knjige sta avtorja dodala še kra-
Založba Obzorja iz Maribora je pred kratkim izdala zanimiv roman „Odnosi" Elia Kazana, ki velja za pomembnega pisatelja, dramatika in režiserja v zahodnem svetu. Kot pove že naslov romana, je avtor v njem poskušal podati podobo raznovrstnih odnosov, značilnih za zahodno družbo. Junak romana naj bi bil po merilih te družbe povsem uspešen človek, vendar pa doživi polom v zunanjem uspehu na račun spoznanja resničnosti, v kateri živi. Pisatelj je delo napisal odkritosrčno, sočno, mestoma humoristično, kar vse daje branju te knjige precejšnjo mero vabljivosti. Roman je prevedel Mart Ogen.
Večkrat lahko opazimo ravno pri ljudeh, ki jih je v svoj ljubeči, a obenem neizprosni objem dobila umetnost, da ne-
radi govore o svojem delu; če pa že morajo, je to bolj fragmentarno, razdrobljeno pripovedovanje, ki se izogiba bistva,
ostaja na površini, le sem ter tja za kakšno besedo ali bežno izrečeno mislijo začutiš ali, bolje povedano, zaslutiš tihi dih, ki šepeče o vzgibih burnega duha, prežetega z nemirom ustvarjalnosti.
Tak občutek sem imel tudi, ko sem se pogovarjal z Radom Megličem, predmetnim učiteljem zemljepisa in zgodovine na kočevski osemletki. Še več: od časa do časa sem imel celo občutek, da o svojem delu govori podcenjujoče, skoraj omalovažujoče, zlasti ko je bil govor o slikanju. V nasprotju z drugimi, ki radi vsakemu svojemu majhnemu literarnemu poskusu pripisujejo kozmične razsežnosti, Meglič celo televizijski drami, kjer je doslej dosegel največji uspeh in priznanje, spodbija večjo literarno vrednost, češ da je to že skoraj strokovna zadeva.
Kljub temu pa pravi, da ga televizijska drama neprimerno bolj privlači kot na primer slikanje, s katerim se zadnja leta tudi ukvarja. „S pisanjem sera je ukvarjam zato, ker se tu bolj potrjujem. Vedno je vprašanje, če bosta drama ali roman, ki ju imam v mislih, uspela. Televizijski medij me privlači tudi zato,
IVCI dCIC IVU jC UCIU pviItCiV, VI-
dim, kako je moja ideja uresničena. Na papirju je lahko videti še tako dobro, pa se potem iz kaže, da to ni res," pravi Meglič.
S pisanjem se Rado ukvarja pravzaprav že od mladosti, ko je takoj po vojni pisal kratke zgodbe in v njih opisoval, kaj je kot 16-leten fant doživljal v partizanih. Objavljal jih je v Borcu. Že v gimnaziji so ga začele zanimati družbene, zlasti socialne teme, kmalu pa ga je povsem prevzelo gledališče. Najprej je bil tajnik pri obrtniškem gledališču, v študentskih letih pa je vodil študentsko gledališče. Študentje so uprizorili tudi njegov dramski prvenec „Dvojni zločin". Kasneje je v Kočevju, kjer živi že 14 let, napisal dramo „Na domu višjega inšpektorja", ki so jo na oder postavili kočevski mladinci pod njegovim režijskim vodstvom; tudi to Megličevo delo zajema snov iz sodobne socialne tematike in govori o iztirjeni mladini. 1972 pa je ljubljanska televizija predvajala njegovo televizijsko dramo „Major, ustreljeni boste!" V Ljubljano sem jo poslal anonimno. Ne maram, da bi mi kdo očital, da sem prek zvez prišel na televizijo. Hotel sem, naj se izkaže — ali uspem ali propadem!" To dramo so prenašale vse jugoslovanske televizijske postaje, pohval pa je bila zlasti deležna v Hrvaški, Črni gori in Makedoniji.
Sedaj je Meglič napisal novo televizijsko dramo ,,Monitor" in dokončal obsežen roman
„Jokalo bo tudi sonce", katerega še pili in brusi, izdal pa ga bo Orbital progres, s katerim je že podpisal pogodbo. To je Megličev priv roman, zato mu je posvetil še posebno skrb. Za osnovo si je vzel življenjsko zgodbo dečka med NOB, vendar se mu je tekst razrastel in poseže v zgodovino do 18. stoletja.
Marsikdo v Kočevju, ki pozna Megliča, se čudi, kako temu človeku uspe kaj narediti: učenje na šoli zahteva veliko časa, prav tako je Megliča pogosto videti v kavarni. Potem pa kar naenkrat televizijska drama, roman, slikarska razstava . .. „Popolnoma preprosto: kadar se lotim dela, se zaklenem. Ljudje te pa tako vidijo samo takrat, kadar si jim na očeh, če te pa ni, te ne pogrešijo," enostavno razloži Meglič.
Zadnje čase se je lotil tudi slikanja in je ittiel lani novembra v Likovnem salonu v Kočevju samostojno razstavo gva-šev, ki si jo je v desetih dneh ogledalo več kot 4.000 obiskovalcev, kar je za Kočevje rekord. Slikanje je Megliča privlačilo že v gimnaziji v Ljubljani, vendar ga je pozneje popolnoma opustil. Tudi pobuda za ponoven začetek je bila kaj nenavadna. Marsikakšen amater mu je prinesel ocenit svoje delo in Meglič mu je po pravici povedal svojo sodbo. Večkrat se je glasila: ,,Packarija." Očitali so mu.
da zna samo kritizirati, in nekdo ga je izzval na ,.dvoboj". Očitno ga je dobil Meglič, kar potrjuje tudi dejstvo, da so vse razstavljene slike odkupili. Za letos pripravlja 35 pokrajin in tihožitij za razstavo v Ribnici.
„ Če slikanje primerjam s pisanjem, potem je to zame le konjiček, čeprav se mi denarno neprimerno bolj izplača. Vedno imam plačano vsaj ključavničarsko uro. Kdor pa misli, da se da s pisanjem zaslužiti, ta se krepko moti!" pribije.
In zakaj se Meglič ni nikoli poskusil v poeziji? „Ne, tega pa ne! Poezija je zame sveta stvar in ne čutim se ji dorasel." Zato pa jo toliko raje bere. Zlasti ceni svojo someščanko Marjanco Colarič, vendar zato ne udriha počez čez sodobno poezijo današnjega mladega rodu. „Naj Šalamuna še tako .gajžlajo', zame so njegova dela nedosegljiva mojstrovina. Če pa bi imel avto, bi se vsak dan peljal v Ljubljano v gledališče Glej, kjer je bila na sporedu Jesihova .Grenki sadeži pravice'. Ni pomembno, ali je tradicionalistična ali avantgardna — samo da je prava poezija, ne pa puhlo besedičenje. Vsak naj pove v svojem jeziku, v pesniškem jeziku, kar ima povedati ali sporočiti."
Tudi Rado Meglič govori in sporoča v svojem.
A. BARTELJ
A. BARTELJ J. SPLICHAL
Bili so časi, ko človeško življenje ni bilo vredno počenega groša: razjarjeni turški vojščaki so, ko so plenili po naših krajih, ubijali naše moške in jemali v sužnost mlada, lepa dekleta. Potem so jih med carigrajskimi mošejami prodajali bogatim trgovcem in vojskovodjem, kar jih seveda ni šlo v sultanove hareme. Beg iz haremov ni bil več mogoč.
Ti časi so že daleč za nami; zdijo se nam primerni le še za pustolovske pripovedi in romane manjvredne vrste. V zadnjih letih pa se spet obujajo ti preživeli sužnjeposestniški odnosi. Znani so primeri, da so lepa dekleta spet izginila: potovala , so na Orient in se izgubila v skrivnostnem vrvežu nam težko razumljivega sveta. V zahodnih časopisih so se pojavljali oglasi, v katerih so premeteni trgovci z mladimi dekleti obljubljali lep zaslužek v potujočih plesnih in artističnih skupinah. Prijav ni bilo malo: mlada dekleta so neumna in rada nasedejo.
In če ste mislili, da so suženjski časi pri nas minili takrat, ko so Turki zapustili naše kraje, se krepko motite! Tudi v naših časopisih je bilo mogoče prebrati oglase, v katerih so vabili spretni mešetarji lahkomiselna dekleta v artistične skupine. Kar precej se jih je prijavilo; mnoge med njimi so odpotovale na tuje: njihova pot je navadno peljala najprej v Italijo, čez nekaj časa pa so uboga dekleta, ki so jim prej pobrali potne liste, da so bile v resnici povsem zasužnjene, odgnali na vzhod in jih tam prodali v hareme ... To se je dogajalo v dvajsetem stoletju, po drugi svetovni vojni -pred komaj nekaj leti. Naši kriminalisti so se močno izkazali pri trganju niti, ki so tkale poti v hareme, iz katerih ni bilo vrnitve.
zabrisane sledi
Tudi na Dolenjskem je bilo več takih primerov. Starši so najprej mislili, da so odpotovala na različne festivale zabavne glasbe in pop selekcij. Ko jih več dni ni bilo domov, so postali zaskrbljeni:	kako	hud
udarec je bil zanje, ko je prišla razglednica z obsijanimi beirut-skimi mošejami — na razglednici pa je bila v nekaj skopih stavkih zapisana žalostna usoda dekleta, ki je prepozno spoznalo, v kaj je zabredlo ...
Zadnjih nekaj let o tem ni bilo ničesar več slišati; naša 'kuDina je celo začela verjeti.
BELE
SUŽNJE
da je suženjstvo v naših krajih dokončno izkoreninjeno. Zato niti pomislili nismo, da bi se ubogim dekletom lahko zgodilo kaj takega, ko je prišel naš zvesti sodelavec Jožef K. k nam po nasvet: „V kraju K., kjer imam sorodnike, sta pred dnevi neznano kam izginili dve mladi dekleti. Starši se bojijo za svoj ugled, pa tega nočejo sporočiti na postajo milice. Pomagajte!"
Kajpak smo takoj svetovali, naj starši poiščejo dekleti s pomočjo za to usposobljenih organov, a ko so vendar vztrajali, naj razrešimo ta zapleten in za uboge starše seveda hudo neprijeten primer, jih nismo mogli razočarati.
Naša ekipa je torej začela raziskovati. Vsi znaki, do katerih smo lahko prišli, so dokazovali, da dekleti nista zapustili naše države. To je bilo pri iskanju kajpak toliko boljše, ker bi v drugih državah težko tako učinkovito ukrepali, kot znamo doma. Moramo priznati, da nam doslej skoraj noben drug primer ni vzel toliko časa kot prav ta. In kar je najbolj nenavadno: niti v knjigah niti v zapiskih, kakršen je ..Zlati K.", nismo našli ključa do rešitve skrivnosti.
harem v podzemlju
Če bi bili vraževerni, bi morebiti celo rekli, da nam je po-
magalo naključje. Kajpak v to mi ne verjamemo, saj smo se do rešitve dokopali z logičnim mišljenjem in spretno bistroumnostjo. Sicer pa, kaj bi okolišili, takole je bilo: otroci iz vasi K. so se nam pohvalili, da je sicer na televiziji dostikrat prav zanimiva risanka o glasbeni rastlini, da pa imajo oni v pogorju nad vasjo glasben štor. Takoj smo zasumili, da so na delu skrivnostne sile. Otroci so nas peljali do štora: ugotovili smo, da je štor votel, da je ves obra-ščen z mahom in da je že ves trhel. Pri podrobnem pregledu pa nam ni ušlo, da je štor odlično predelan in da služi pravzaprav kot zračni jašek. Zares: ob določenih urah se je slišala skoz odprtino štora oddaljena glasba.
Odhiteli smo domov in se opremili, kot je potrebno za tako zahtevno ekspedicijo. Ponoči smo se skozi jašek spustili v zemljina nedra in pregledali prostor, v katertga smo se spustili.
Prišli smo v pravcato podzemeljsko palačo. Na zunaj je sicer kazalo, da gre za pravljično privlačnost — v resnici pa je šlo za najbolj oduren zapor. Imeli smo srečo, da smo najprej zašli v interni televizijski studio. Vključevali smo posamezne prostore in si tako ustvarili natančno podobo o prostorih in življenju v njih.
Ko smo vključevali posamezne kamere, so se nam prikazovali prizori kot v gledališču. Najprej smo videli ogromen vrt z eksotičnim cvetjem, sanjava dekleta so se sprehajala med drevjem pod umetno mesečino. Druga slika nam je ponudila velik bazen: mlada de,-kleta, ena v kopalkah, druga gola, so se kopala ali posedala na robu bazena. Tretja kamera pa nam je odkrila grozljiv prizor: v kadilnici so vsa omamljena ležala dekleta in videlo seje, kako neki moški polni nove pipe z opijem in jih ponuja prebujajočim se dekletom.
Odločili smo se, da temu naredimo konec. Naredili smo nekaj posnetkov, potlej pa smo odšli po Jožefa K., da bi pogledal, če sta med sužnjami tudi dekleti, ki smo ju iskali. Kako smo bili presenečeni, ko smo prišli naslednjič: same razvaline, trhel štor pa ni več dajal glasbenih zanimivosti. Ostale so le jame in deli napeljav - očitno je bilo vse v naglici porušeno. Bržkone so avtomatske kamere zabeležile našo ekipo. Kot dokaz imamo le fotografiji dveh kopalk ...
Že Trdina je pisal, da so Stopiče podgorska prestolnica. Stari Novomeščani so radi hodili v to vas, skrito v kotlini pod Gorjanci, dobro uro prijetnega hoda čez ,,Uhrovk“. Včasih so popotniki privezali dušo v Žagarjevi gostilni; ta pa že desetletje ali še več ne dela, saj so otroci odpotovali v tujino s trebuhom za kruhom. Nekaj časa po tem v Stopičah sploh ni bilo gostilne. Kot je znano, Podgorci ne morejo brez tega priljubljenega shajališča, v katerem se zvedo najnovejši dogodki in kjer se zberejo možaki, da pod večer pomožujejo.
Zato ni bilo nič čudnega, da so kmalu po tistem, ko so zaprli oštarijo Žagaiji, na novo odprli gostilno Turki. V Stopičah je ta družina znana po tem, da so imeli vrsto let trgovino. Stari.Turk je potlej trgovino zaprl, njegov sin Marjan pa je z ženo Anko odprl gostilno.
O tej gostilni bi morala pisati že zato, ker od Drenikove gostilne v Gotni vasi pa do Pepeta Badovinca na Jugoiju na oni strani Gorjancev ni nobene druge oštarije. Vendar pa je Turkova gostilna v Stopičah prevzela vse dobre navade nekdanje Žagarjeve gostilne in tudi številne izletnike. To je razumljivo, saj so stari Grki radi povedali, da je dolga pot brez gostilne kot leto brez praznikov. V Podgorju pa je mnogo dolgih poti.. .
Turkova gostilna v Stopičah sije, čeprav je stara šele sedem let, že pridobila sloves gostilne, kjer je mogoče piti pristno vino in jesti dobre domače jedi.
Marjan pripoveduje: „Gostilno imamo sedem let; uredili smo jo iz nekdanjega skladišča, ki ga je imel oče, ker je odkupoval tudi zdravilna zelišča. Tu, kjer se zdaj zbirajo ljudje, so bile včasih tudi štale in prostor za federvagne.“
Mlada zakonca sta najprej nameravala iz nekdanjih prostorov urediti stanovanje, potlej pa sta se premislila in je nastala gostilna. Kako to?
Anka pripoveduje: „Prva leta zakona sva bila oba v službi. Jaz sem učila harmoniko v glasbeni šoli v Novem mestu, toda plača je bila slaba, gostilna me je pa od nekdaj veselila. Pravijo, da sem družabna, in res sem rada v dobri družbi. Doma smo imeli pušenšank in tako je dozorela misel, da odpreva gostilno v kraju, ki je gostilno od nekdaj imel, takrat pa je bil brez nje.“
Zares, tako so Stopiče spet dobile gostilno. Marjan je še nekaj časa hodil v mesto na delo, toda kmalu sta ugotovila, da v gostilni ni pravega časa za brezposelnost in da potrebuje celega človeka ali še bolje povedano: kar dva.
Sčasoma sta si uredila gostilno in prizidala dve terasi — eno na prostem in eno pod streho. „Saj poleti še kar gre, pozimi pa smo hudo na tesnem! “ trdita o svoji gostilni. To nedvomno drži, saj ima gostilna le dva prostora:
večjega, kjer je šank in kjer se po stari, dobri slovenski navadi še kdaj tudi stepejo, in manjšo, posebno sobo.
Ljudje pridejo v Stopiče deloma zaradi tega, ker na dolgi poti ni mogoče shajati brez gostilne, deloma pa tudi zaradi tega, ker ni mogoče shajati brez gostilne, geloma pa tudi zaradi tega, ker si je Turkova gostilna pridobila lep sloves, čeprav je še sorazmerno mlada in čeprav je znano, da dobro poslovanje tudi zori z leti prakse.
In kaj cenijo ljudje, da prihajajo v sorazmerno velikem številu v ta kraj, ki je stran od pomembnih cest? Najraje pijejo domače belokranjsko črno in belo vino, cvička pa prodajo manj. Od jedi gredo najbolj v promet narezki z domačimi mesnimi izdelki. Belokranjska vina kupujejo že vsa leta pri istih vinogradnikih, s katerimi imajo Turkovi sklenjene pogodbe. posebnih specialitet v kuhinji nimamo,“ skromno pove Anka, ki ima na skrbi kuho. Treba pa je zapisati, da mnogi pridejo sem zaradi kruha: doma pečenega, ki pride še topel na mizo in katerega bi Anka mirne duše lahko štela kot domačo specialiteto. Takega kruha danes ne pečejo več ...
Pozimi doma koljejo in tako so krvavice, pečenice, mesenice pa potlej suhe klobase in salame zares domač izdelek. Ni jih malo, ki pridejo na ocvrtega ali pečenega piščanca. Stari meščani, ki so obdržali tudi staro navado, da vsaj ’ enkrat v tednu narede daljši sprehod, pridejo v Stopiče kar peš. Mlajše generacije pa vse drugače cenijo čas, kot pravijo mladi, oziroma ne znajo več poiskati pravega načina življenja, kot pravijo stari, in se pripeljejo v Stopiče z avtomobili.
Prva leta so imeli v Turkovi gostilni tudi glasbo, potem pa so živo glasbo zamenjali za tisto s plošč. „Včasih smo imeli v glasbeni skrinji le domače plošče, zdaj pa se je okus mladih že tako spremenil, daje tujih uspešnih popevk znatno več kot domačih Avsenikov in Slakov," pravi Anka, ki tako svojevrstno nadaljuje poklic glasbenega pedagoga.
Turkova gostilna je dvakrat na teden zaprta
-	ob sredah in četrtkih. „Kadar delamo, je potrebno delati ves dan in še pozno v noč, In če si človek že vzame prosto, potem naj bo zares prost. Zato sva se odločila, da bova pet dni v tednu trdo poprijela, dva dni pa sva namenila družini, otrokom,“ utemeljujeta svoj sklep. Otroci so sicer še premajhni, da bi bilo mogoče dokončno sklepati o njihovih odločitvah, a zdi se, da kaže najmlajši največ zanimanja, da bi nadaljeval obrt svojih staršev.
Sicer pa je o tem še prezgodaj govoriti, ko pa so še njuni starši krepko pri močeh. In v naslednjih tednih bodo slavili vesel dogodek: Ankina mama in oče bosta praznovala zlato poroko!