List 50.
Politiški oddelek.
Politika nacionalizma.
Nemčija hoče zavladati celemu svetu. Filozofija, da so Nemci narod gospodov, Slovani pa da so narod sužnjev, jim je prešla v meso in v kri. Princip nacionalizma, kakor ga je rodila velika francoska revolucija in kakor ga je učil Napolen III. je nemški narod zavrgel. Nemški nacionalizem se bistveno razlikuje od slovanskega, on je naravnost nasprotje humanitet-nega nacionalizma, kakor ga je učil Palacky. ter ima resnično paganski značaj.
Nemški nacionalizem ima svoje korenike v državniški filozofiji starorimski. Rimska država je bila nacionalna. Njeno jedro je bil maloštevilni rimski na. rod, ki je iz svoje državice ustvaril velesilo, da jej je jednaka samo današnja Angleška. V rimski državi
v
je živelo vsakovrstnih narodov. Živeli so tam Gali, Grmani, Španci. Grki, Traki, Perzi, Židje itd. Ali ti niso imeli nikake suverenitete, ti niso bili državo okranjujoči življi. Vladali so Rimljani, ostali pa so bili v resnici sužnji, kajti služiti so morali njim sovražni državni ideji.
Na tem istem stališču kakor stari Rimljani stoje tudi danes Nemci. Princip nacionalizma, ki je novilna misel slovanskih narodov, ki je združil Italijo in tudi Nemčijo, uči, da ima vsak narod pravico do samosvoje eksistence, do samostalnosti. Toda Nemci so se tega načela držali samo dotlej, dokler niso dosegli svojega združenja. Čim je bila ta dosežena, proglasili so načelo, da noben narod nima, a priori pravice do narodne samostalnosti, pač pa, da so veliki narodi poklicani za gospodovati malim narodom tako, kakor so malim narodom gospodovali Rimljani.
S tega stališča sodi nemški narod tudi prizadevanje slovanskih narodov po ravnopravnosti. Nemški
narod uvideva, da hrepenenje po ravnopravnosti je, nemškem gospodstvu nevarn. Nemci nečejo kot ravno-pravni državljani živeti pod zaščiti habsburške krone, nego hočejo vstvariti veliko nemško državo, v kateri bodo Nemci gospodje, Slovani pa narodno brezpravni. Čim bolj zmaguje načelo narodne naravnopravnosti tem večja je nevarnost, da bi slovanski narodi zado-bili kdaj samostalnost, suvereniteto, četudi v okviru habsburške monarhije in tega nečejo privoliti za nobeno ceno.
Ta novi princip, to načelo nemškega nacionalizma se jasno zrcali tudi v binkoštnem programu nemške levice avstrijske Ta program priznavajo vse nemške stranke in s tem je priznano, da hočejo vse nemške stranke slovanske narode zadušiti in germa-nizovati.
Vse se mora postaviti v službo nemško nacijo-nalne ideje, da bo nemški narod vsaj jednemu delu sveta gospodoval tako, kakor v davnih časih rimski narod. To je vodilna misel, ki jo oznanujejo propo-vedniki novodobnega nemškega nacionalizma. Po njih nauku mora tudi vera sluižti tej ideji in od tod izvira njih nasprotstvo proti katoliški veri. Katoliška cerkev je mednarodna. Kristus, ko bi bil stal na principu nacionalizma, bi bil, tako argumentujejo nemški nacionalci, bi bil vstvaril novo židovsko vero. A on je naročil svojim učencem, naj gredo po svetu in naj uče vse narode. Sveti.Pavel, rodom žid, je bil poli tično internacionalen Rimljan in je kot tak kristjan-stvu dal značaj internacionalnosti. Ta značaj katoli ške cerkve nam razjasnuje vso zgodovino srednjega veka in nam tudi razodeva vzrok nasprotstvu nem ških nacionalcev proti katoliški cerkvi. Nemški nacio nalci pravijo, da deluje internacionalna katoliška cerkev na oslabljenje nemštva, Cerkev bi rada vstva-rila veliko jednoto, v kateri bi bilo prostora za vse narode   in  v  kateri bi ne bil noben narod gospodar
422
ampak  posvetna    in  cerkvena  avtoriteta.   Tega  pa nemški narod neče.
Iz teh kratkih izvajanj se spozna, da je najno-vejški nemški nacionalizem zasnovan na paganskem načelu nejednakosti narodov, da deli narode v gospodujoče in v hlapčujoče in da hoče celo verstvo po" staviti v službo brutalnega nasilstva, ki ga brez prikrivanja oznanja.
In ker je Nemčija danes mogočna in velika dr* žava, ker ima moč, da izvrši te nauke, ker je očividno* da je vsa nemška oficjelna politika zasnovana na nacionalni podlagi, je nevarnost za nas male slovanske narode jako velika, zlasti za nas Slovence, ki ležimo pred Trstom in smo na potu nemškemu stremljenju do Adrije.