List izhaja vsak pe in velja za navadne naročnike s pon vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za éetrt leta 80 sold: — Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude kat - pol. društva je naročnina določena v drustv. pravilih. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobar-ju na Travniku. Ì5 * . 'IV Naročnina in dopisi naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sovredniku Matiji Kravanja-i v nunskih ulicah h štev, 386. Vse pošiljatve maj se frankujejo Rokopisi se ne vračajo. — Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. že trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s- Deželni zbor goriški. VIII. seja, 4. dec. zvečer. Posnetku obravnav te seje (gl. štev. „GI.“ 25.) imamo še nekaj dodali. — Glavar je ^nanil namestnišh eni dopis, s kterim se napoveduje začetek rz zbora za 12. dan t. m. — Posl. Faganel sproži dvoje interpellaciji do vlade. Prva zadeva poškodovanje cesarske ceste (ljubljanske) pri Šempasu po potoku Ozljanščeku in zahteva napravo mosta čez ta potuk. Druga interp. se nanaša na peticijo nekterih občin okraja ajdovskega zastran tega, da se napravi kos eeste med Vrtovinom in Cerničami. — Ges. komisa.i odgovori na interpellacijo podano mu v seji 29. nov. po posl. Del Torre-u zastran ne še potrjene postave cbelar-stvene. [Vlada (minist. za kmetijstvo) pričakuje izvestja o vladnem načrtu zastran hrambe čbelarstva, predno predloži gor. dež. postavo od 12/|0 1871 za potrdbo.) Mislimo, da bi morali biti zadovoljni poslanci in dežela, da se ta postava ///potrdila, ker ni zboru ravno na čast Ur.).] — I. točka dn. reda je bilo tretje branje dež. post., po kteri se spoznava cesta rned Medejo in Vèrso za skladovim. II. predili. Dr Deperis-ovo podpiranje nasveta zastran v-pj sme ponuditi tudi deželni zbor kak znesek in to, da vlada rajši v naše želje privoli. (Za ta nasv. je glasovalo 7 Lahov). Ces. kom je odgovoril na interp. dr. Lavričevo zastran narodnostne postave, da vladi se ne zdi potrebna ta postava, ker je v družili postavah že za vse preskrbljeno. — V tajni seji so se vravnale plače dež. uradnikov. — Končala se je seja in sejna doba z govorom glavarjevim in .živio* -klicem cesarju. * l' t *'•'** ? * i * * * * • <. * omenjene razmere sprenfené. Ad III. Za k.“j ne? Saj lastnica „Glnsu -a je prav ta prav vsa slov. duhovščina naše nadškofijer torej ima ona tudi pravico, v njegovih zadevah, kakor tudi o tem, kar se ustanov-Ijenja društva tiče, kaj govoriti. Ali obžalovali moramo vsaka» ko, da se niso p. n. gg. interpellanti že 26. avgusta ali, ke-dar si ; bodi, poprej, ko zdaj, oglasili. Ad IV. Za odgovor na to vprašanje nimamo nikake podlage. 0 druzih rečeh v motivaciji interpelacije memogredé o-menjenih menimo, da gg. interpellanti ne pričakujejo pojasnil, ker o njih razločnega vprašanja ne sta vij*. Sploh pa vendar lahko povemo, da vse ima svoj vzrok. Interpellaoija, ! i \ ki je dosla uredništvu 5. t. m. » Slavnemu nosnovalnemu odboru“ slov. kat. političnega društva ! v Ze sedemkrat se je mesec pomladil, odkar je dala peto-rica goriških duhovnikov okrožnico do slov. duhovnov go»iške vélike yladikovme, v kateri je dokazavala potrebo vstanovIjenja slov. političnega društva, ki naj bi vzdrževalo m izdavalo list posvečen borbi za narodne in verske pravice. Da bi šla stvar naglo od rok, se je ta petorica kot odbor (po izstopu enega z vstopom druzega duhovnika spopolnjcn) — .izvoljen od nekaterih goriških duhovnikov — k temu zedinil, da v Gorici kat. polit, društvo in iz društva ishajajoč list vsta-novi. * Ko je slavni .osnovalni odbor* to slovenskim duhovnom naznanjal, vabil jih je ob enem .naj sleherni kot ud pristopi k temu društvu. * Obljubil je bil tudi slavni odbor, .program, pravil » in vse, kar zadeva društvo in list, razglasiti potem, ko se bo iz števila imen društvenikov videlo, ali je mogoče, da se vresuiči zelja in osnova društva in lista, ali ne. * Kolikor je nam znano, so se vsi slov. duhovniki oglasili za pristop in podporo društva »n lista s to zeljo in nadejo, da bode združeno duhovstvo mogočna in odvazna braniteljica verskih in narodnih svetinj proti nemcurski in lahonski poplavi. Glede na vse to; gledé na čudno prikazen, da se je dete pred matrjo rodilo, t. j., da list že nad 5 mescev ishaja, ko o društvu v javnosti ne duha ne sluha nij, in gledé na to, da stojijo na čelu lista sledeče besede: .Za ude kat. pol. društva je naročnina določena v društv. pravilih* — z ozirom na vse to, vprašamo slavni .osnovalni odbor:* I. ) Ali je osnul kako društvo, če dà — kakošno? če ne, kake razloge ima za tako ravnanje? II. ) Ali misli obljubo spolnili, in kedaj? Ili ) Ali bi ne hotel, preden kaj določi, formalno povabiti k posvetu duhovnike, dz zasliši njihova mnenja in želje gledé lista in društva ? IV.) Ali nič ne misli sč „Soco* v dogovore stopiti, ali pa tako pot nastopiti, da bode — če mogoče — z novim le- tom en sam list ishajal kot glasilo le enega polit, društva, javno mnenje Goriško-Primorskega zastopajočega? Fiat lux! Odgovor osnovalnega odbora: Ad I. Do sedaj ga še ni osnul. Razlogi so neke razmere v Gorici, ktere je tisti ud osnov, odbora, ki vodi uredo- vanje .Glas*-a, že razložil onim čč. gospodom, ki so se 26. avg. (o sv. Jerneji) t. 1. vsled povabila v št. 7. .Gl.* pri njem selli. Ad II. Obljubo misli izpolniti, kakor hitro sc v točki I. I>opisi. Iz Kobaridskega Kota, 2. decembra. ^ Drugi pripomoček, da se nevarnosti v okom pride, ka duhovščina na Primorskem ne pomije, bil bi ta, da se duhovnikom enkrat njih plača stalno in zahtevam čisa primerno uravna. V tej zadev» sc je že toliko pisalo in govorilo, da se mi vidi skoraj odveč, še ktero v tem ziniti, ker vsakdo sprevidi, da duhovni pomočnik z odmerjeno mu plačo 210 gold., da \ikar z 263 gold, kurat z 315 gold. in župnik z 420 gold. (nekteri še manj) še shajati, toliko manj pa stanu primerno živeti ne more. To je sprevidel tudi vlada sama, ter si je po namestništvih dala obširna sporočila napraviti (ki pa gotovo še niso dodelana, ker se o njih nič več ne čuje) ; to so razvideli vladni krogi, še bolj pa ona poslanca, ki sta imela srčnosti dovolj, da sta stvar v drž »vnem zboru (avstrijanski škofi bi imeli prvi dolžnost, v tej zadevi z vlado se pogajati) sprožila, če tudi brez-vspešno. Že leta 1782 je bil cesar Jožef II. določil, da ima kurat (tačas lokalni kaplan) dobivati 550 gold. in žnpnik 600 gnid. in vendar so bile še za oni čas te vsote, kolikor mogoče, nizko postavljene, čeravno zadostne, ker takralnih 550 gold je imelo gotovo toliko vrednosti, kakor dandanas 800 gold., in 600 gold. gotovo več kot današnjih 1200 gold. In vendar je cesar Jožef, pri kterem se . amorejo vsi naši liberalci še kaj naučiti, spoznal da so te vsote potrebne ; le merodajni krogi naših dni mislijo, da zadostuje duhovniku v zdajmh časih in pri taki draginji 210 gold, oziroma celo do 420 gold. Kdor tako modruje, ali ima mesti možgan kaj druzega v glavi, ali pa je te misli, da so duhovniki za državo in ljudstvo nepotrebni ter podobni stari polomljeni šari, ktera naj se raji danas, ko jutre, v kot potisne, da ne bo napotja delala. Sprevidel» so, da sc bili učitelji s prejšnjo plačo pravi sužnji; povišali so jim plače, česar jiin gotovo ne zavidam, marveč želim, da bi tudi podučiteljem še kaj priložili, ker vem, da jim bo z 250 gold. še vedno le trdo hodilo. Uradnikom so plačo tudi sploh povzdignili (ali jim jo še povišajo), dali jim tudi zarad draginje še posebne doklade; pripušča in tudi postavno se jim določi posebna plača za poti in živež p» i komisijah; jez% nemam nič zoper to, saj je vsak dela'ec p’acila vreden. Se vojaka, žendarma in finančnega stražnika niso pozabili; prav tudi to, saj zaslužijo za svoj trud in za skrb, da se občni mir in osebna varnost ohrani in postave spolnujejo, tudi primerno plačilo. Le duhovnik naj bo zadovoljen z 210 gold. oziroma 420 gold., !e za-nj ni draginje, le njega se nobeden ne spomni, za-nj ob pravem Času nobeden besedice ne spre- govori. Da duhovni pomočnik z 210 gold. ne more živeti, da župnik z 420 gold. ne more izhajati celo leto, kaže nam posnetek stroškov duhovnega na kmetih, ki je od tržnega kraja . in glavne ceste oddaljen. Sledeči posnetek je celoma resničen; očitati mu zamore kdo le to, da so pozamezne številke prenizke: Za potrebno popravljanje pri stanovanju na leto 12 g!. za pet sežnjev drvi (tudi, kjer ni ojstre ziinc, ne zadostuje) rt 45 rt za vsak dan 1 funt mesa (ob velikih t praznikih kaj priboljška) tt 10 . SOkr. za postne dni (ker rib Še vsake k va tre ne vidi) za jajca ali sir rt 17 . 20. za prikuho in kruh 7> 73 n za polič vina na dan rt 87 „ 00. (zvečer se more s tim zadovediti, kar mu od poldne ostane). za zajuterk (po 2 funta kave in 3 funte sladkorja na mesec, zraven tudi • en masljec mleka vsakdan) rt 41 • 40. vsak teden 1 x/2 funt masla po 40 kr. tt 37 » 44 . milo za perilo rt 5 , 1« . zn létno plačo služabnici rt 40 rt za eno zimsko suknjo 24 gold., za • eno letno 16 gold. rt 40 rt za en talar (se da rabiti tri Irta) rt 20 n za 2 oprsnika in dvoje hlač rt 18 rt za perilo in nogovice rt 10 n za troje obuval in podelovanje rt 36 rt ~~~ za en klobuk rt 4 rt za časopise (— ktere si sè sosednimi duhovniki skupno naroči), za papir in drugo pisno pripravo n 30 n ’ Ima torej skupnih stroškov na leto 632 gl. 50 kr. h kojirn pa stranski stroški (milošnja beračem, poti itd.,) niso všteti. 652 gold. 10 kr potrosi, kader je zdrav; kje bo zajemal pa v bolezni; odkod zdravila in zdravnika dobival? In vendar se še vedno čaka, vedno odlaša z uravnavo plače duhovnikov ; so še vedno taki, ki jim za njih tužni stan ni nič mar, kojim njih reve in pomanjkanja nobene skrbi ne prizadenejo ! Pa me morda kdo zavrne: saj nikdo ne taji, da duhovnik nima toliko, in še v* * č, kakor je naveden h stroškov, pa ima tudi dohodkov več, kakor je povedano. Kdor tako govori, kaže, da je tje in sem nekaj slišal, da pa razmer, posebno razmer na Goriškem ne pozna. Ne tajim, da tje in sem y naši nadškofiji ljudje dajo več svojemu duhovniku, kakor mu ravno gre. Dobijo se še kraji, kjer kmet, rekel bi, zadnji košček kruha z duhovnikom deli ter mu o l vsega, kar pridela, po nekaj podari. Ali to se pri vedno večem siromaštvu vidno zgublja; tje in sem te navade celo več ni, in v takih krajih ostaja ie še postavno odmerjena p'aca. So sicer v nasej nadškofiji pred vsem nektere službe duhovnih pomočnikov, za ktere bi vikarji in župniki vsaj za eno leto radi prosili, da bi zamogli le nekoliko svojih v sili storjenih dolgov z doneski takih služeb pobotali ; pa so tudi lake službe, ki morajo zarad prepičle plače že več let (ena naj starejših far že šest let) brez rednega dušnega pastirja ostati. So službe, kjer zamore dotičnik po 125 in še več kvinčev vina na leto prodati, na drugem mestu pa mora še za posebno dobroto hvaležen biti, da ga vožnja 1kvinča vina stane samo 3 gold. 50 ki*., da ubere 997 funtov repe, 248 funtov krompirja, 159 funtov vrzot, 455Y2 funtov fižola in 623/4 funtov ajde; in da so mu še vse te bire v fasionu vračunjene. Takih različnost bi mogel še vse polno navesti, ali, ker brezvspešno, raji molčim o njih. Rečem le, da, dokler bodo take različnosti v plači pri enakem, in smelo trdim, še celo manjše plače pri večem trudu, posebno v odljudnih in postranskih krajih, da mladenče, če niso posebno od Boga prav v ta stan poklicani, ne bo mikalo v bogoslovsko učilišče stopiti ; da si mladeneč radovoljno ne izvoli duhovskeha stanu, dokler ne bo zagotovljeno, da bo za svoj trud tudi primerno plačan, pred vsem, dokler bo videl, da, kdor je na dobrem, pride še na boljše, in kdor je na slabem, ker je že tako vajen trpeti, pride še na slabše. Skrajni čas bi bil toraj, da merodajni krogi storijo potrebne korake, ! da se vendar enkrat tudi duhovnikom razmeram časa primerno plača uravna in zagotovi, in to naj dobivajo iz deželnih blagajnic, kakor učitelji in uradniki (f ? Ur.) Bil je sicer nek profesor bogoslovja, ki je trdil : bira duhovnov je naj trdnejša vez ljubezni med duhovnikom in ljudstvom, da je in bo najbolje za duhovnika, da svojo plačo neposrednje od ljudstva dobiva. Da molčim o prijetnosti, ki jo ima duhovnik s tim, da mora pri neugodnem vremenu celi dan zgubiti,* ,truditi se in Še nosi-telju plačevati, da ubere v cel< j občini 623/4 funtov ajde,— prašam le onega gospoda: kaj pa tačas, ko pride nczadolženo v take razmere, da se mora. (če hoče svoje dolžnosti vestno spolnovati ter občnej stvari še na dalje koristiti) ljudem, vsaj nektcrim zameriti ? Je li to „vez ljube/.ni*, da mu potem taki grozijo: „Bo že prišel z Žakljem, bomo se pa tačas pogledali/ in bi mu še to malo, kar mu postavno morajo dati, radi odtegnili? S tim gotovo duhovnik dobička nema, da mora težko zasluženo z betvico, kakor berač, od hiše do hiše pobirati ter tako celoma odvisen biti od* dobrohotnosti ljud:. Oas bi bilo, da se tudi temu enkrat'v okom pride. *) Iz Gorice, 9. dec. (G. Franc grof Coronint) dež. glavar in državni poslanec, dal je za včeraj (v nedeljo, 8. t. m.) povabili po mestnem županu, g. grofu Karolu Coroniui-u, volilce gonškega mesta v vél. mestno dvorano pri mestnem vrtu v ta namen, da jim razloži in opraviči svoje dosedanje postopanje v gorišk. in dunajskem zboru. Zbralo se je ob 11. uri dopoldne 200—500 gospodov, med njimi dobršno politiške intelligencije. — Na predlog dr. Verzegnassi-ev je bil izvoljen po zavpitji za prvosednika g. baron Hekt. Ritter. — V gladkem obširnem (ital.) govoru je razlagal gosp. poslanec svoje stališče v drž. zboru glede na preteklost v 5 zadevah, glede na prihodnost v eni. Popred pa je opravičil svoje delovanje v domačem zboru in to na občno pohvalo. Kar se tiče drž. zbora je povedal, kako se je vedel gledé a) porazumka polj-skcga, b) volilne postave za silo in c) železnice predel j ske. Poslednjo točko je razvil na občno zadovoljnost. Ozir poravnave z Galicijo smo izvedeli še le tisti dan pravo njegovo mnenje. Mislili so mnogi dosihmai, da je v ustavnem odseku zbora dunajsk. le za to glasoval proti elaboratu odsekovemu (oziroma, proti poljski resoluciji), ker želi enakega porazumenja z vsemi kraljevinami in deželami, a motili so se; — gosp. grof je proti poljskemu in vsakemu drugemu drugemu pora-zumku, ker ima koncesije posamnim deželam, razen kolikor jih sedanja ustava privoluje, za propad Avstrije. Ker mu gre osrednji državni zbor in njega veljava, neodvisnost in mogočnost čez vse — za to je bil tudi za volitno postavo za silo, kakor vsi primorski poslanci. — Gledé na letošnje zborovanje na Dunaji (ki se prične 12. t. m.) je omenil samo eno zadevo, ki pride gotovo na dnevni red — *direktne volitve• za državni zbor. Gosp. posl. je ves za direktne volitve. Razlogi njegovi so vsi tisti, ki jih beremo vsak dan po ustavaških časnikih: neodvisnost drž. zbora, obstoj in mogočnost Avstrije itd. — pri tern pa, da ni se bati deželnim zborom, da bi vsled tega kaj zgubili (!) Ker je g. grof lepo govoril, ker je o predelski črti izvrstno govoril, ker je tu pa tam tudi kako liberalno cvetlico v govor vpletel in ker je njegova oseba in vedenje njegovo jako prikupljfto, jako simpatično, in znabiti tudi za to, ker se merodajno ital. goriŠko občinstvo za ne-ktera polit, in ustavna vprašanja v Avstriji premalo briga in jih torej menda ni še do dna preiskalo, ni čuda, da so ne-kteri g. govorniku „bravo* klicali.— S tim je hotel gosp. prvo-sednik sejo skleniti. A zdajci se oglasi dr. Doliak zoper direktne volitve. Povdarivši, da Avstrija je bila od nekdaj federalno uravnana, direktne volitve pa da merijo na centralizem, razlagal je sosebno dvoje: parlamentarizem in germani-zovanje, kot 2 nasledka direktn. volitev. Centralni parlamen- \ *) Govorili smo z mnogimi gg. duhovniki, ki nočejo, da bi se ta na-navada odpravila; nečcjo n. pr., da bi župan, ali kteri njegov pooblaščenec za nje na biro šel. Ur. Urizem — pravi — bi bil Avstriji pogubljiv, kako r tem več, ker je Avstrija.se vse drugače sestavljena država, ko Francija. Gennanizo vanje usta vaških centralistov pa že o-čitno. In tu je dr. D. sviasti povdaril nevarnost, da nas gospodujoči nemški element ne bi spravil pod Prusijo. — Za njim se je vzdignil dr. Tonkli, in je v obširnem govoru nekaj še temeljtise razvijal nektere razlogov Doliak-ovih, prav za prav obče federalistovskih, nekaj pa še drugimi argumenii spodbijal diroktne volitve. Novi volitai red — pravi med drugim — je tudi neliberaleo, ker so obdržane v njem, kakor se trdi, skupine.— Veljava in oblast dež. zborov bi se močno zmanjšala in, kar se tiče našega d. zbora, imamo že nek njegov sklep od I 1869, s kterim je (že takrat!) izrekel, da ima direktne volitve za neopportune. Veliko je govoril dr. T. o germanizovanji. Pogodba 1. 1867 z Ogri ni bila drugo, nego: Vi gospodujte in madjarite narode unkraj Liiave, mi (Nemci) bomo že gledali, da ne zaostanemo v enakem poslu takraj. Že zdaj us ta vaški centralisti svojih lastnih postav ne izpolnujejo, in se ministri za sklepe dež. zborov malo zmenijo; kaj bo še le, ko ne bodo od dež zborov odvisni? Povdaril je gov. češke in kranjske razmere (Mrhal). itd. itd. — ' Veseli nas, da se je dr. Doliak (o Ton • kli-u smo to že vedeli), vstopil na federalno stališče, kajti njegov (?) organ *11 Goriziano* ni tega menda nikoli razločno pokazal.— Tretji govornik je bil eksc., gosp. baron Gzornnj, (ki čez zimo tukaj biva). Karakteristično je bilo, ko sc je on vzdignil, to, da so se slišali glasovi: „Ni volilec, ni volilec*! A to ni res ; kot lastnik hiše v Gorici je volilec, kakor je tudi on sam ugovore zavrnil. O direktnih volitvah ni gosp. baron besedice izustil, ampak samo Nemce zagovarjal proti dr. Do-iiaku, kteri je rekel, da nas mislijo spraviti pod Prusijo. Gaz-log njegov je oni že znani, da, ko bi Nemci hoteli Avstrijo razrušiti, morali bi federalizem podpirati, češ, tla po njem mora Avstr, razpasti. Slednjič je še gosp. grof Coronini spodbijal nektere razloge nasprotnih mu predgovornikov, n videlo se je, da ni bil na ugovore pripravljen. Spoznal je, da ste dve stranki med volilci in da mu bo težko, obema uslužiti. Na zadnje je ostal pri tem, da on bo glasoval za direktne volitve. Dr. Jona ga še popraša. kako misli zastran vpeljanja domačih jezikov v srednje šole goriške. Odgovoril je, da, ker se je d. zbor za to potegnil, on, kot njega glavar, ne more v drugem zmislu delati.— S tim je bil o li1/*, u. seje konec. — Tako tedaj smo doživeli nekaj nenavadnega p;i na vsak način mikavnega. — Čuditi se moramo, da ni izmed liberalne ali ktere si bodi ital. stranke nikdo govoril ni za, ni zoper direktne volitve. Sicer pa se je dr. D—ku in T—li-u živo „bravo* klicalo, bar. Czornig-u nič, g. poslancu po drugem govoru tudi nič.— Glasovalo se ni ; nasveta za zaupnico a!i nezaupnico ni nihče stavil; kake resolucije ni tudi nikdo nasvetoval. Franciji, Ogled.. Avstrija. Deželni zbori so končani; z vspehom njih delovanja v politiškem oziru smemo biti federalci zadovoljni. Povsod, kjer koli je to mogoče, nahajamo kako izjavo v federalnem, sedanjemu sistemu nasprotnem zmislu. Da ne govorimo o pemskem in moravskem zboru, kjer se je opposi-cijska stranka zbornic ogibala, pa na drug način svoje tehtno menjenje na tehtnično torilce više politike položila — v Pragi namreč z novo deklaracijo, v Brnu pa sè stare vnovič potrjeno — povdarilo se je več ali manj tudi drugod, da ni prava pot ona, po kteri ustoverci — decembristi državni voz tirajo. Kako je bilo s tiroljskim zborom, znano je že, gališki in kranjski sta napravila adreso, v Črnovicah, v predarlskem zboru in v druzih je manjšina razumljivo de-monstrovala ; dosed. predarlska drž. poslanca sta se mandata odpovedala itd. Celò v Trstu, kjer seni mestno starešinstvo do zadnjih dni nič kaj brigalo za deželno-zborno svoje področje, potrdila se je 7. t. m. poprejšnja resolucija zahtevajoča zgodovinske pravice mesta Trsta. Razen poslednjega kraja, delalo se je menda povsod drugod po kopitu pravne stranke* (od 8. okt. t. L). — Ali more biti ministerstvo tega tacega izida veselo? Ne verjamemo, pač pa, da se jej bo zdel zda j skrajni čas, da užuga opposicijo z » direktnimi volitvami.* No, naj se le poskusi še to! Izmed pred omenjenih obravnav dež. zborov moramo še posebej omeniti adreso kranjsko. Nasvetoval in podpiral jo je naš Deak, oče Blehveis. Zoper njo (ali res iz formalnih vzrokov?) je izmed narodnih poslancev govoril in glasoval dr. Razlag, potem tudi L. Svetec; V. C. Zupan seje pred glasovanjem poslanstva odpovedal in P. Kozlerja m bilo v zbornici; sprejeta je torej z 19 glasovi.— Ad resa se sklicuje na 3 adrese poprejšnjih let, s kterimi se bistveno vje-ma ; obžaluje, da se je lansko jesen nenadoma pretrgalo pogajanje zastran občnega pomirjenja Avstrije; izreka se proti direktnim volitvam; v ostalem govori o notranjih zadevah kranjskih. Gledé šolskih postav pravi, „cla so se na Kranjskem, če tudi ne z veseljem, vendar sploh brez vpi-ranja sprejele, ker se je o njih izvrševanji ozir jemal na narodne in verske misli in potrebe ljudstva.* Kar se tiče mnogoterih razmer v kranjskem zboru in čudnega vedenja nekterih oseb, prinese gotovo že bližnja prihodnost kaj pojasnil. — Še naj povemo, da sta se za Dunaj volila 2 nova poslanca in sta izvoljena dr. Conia in Horok, (ker se je bil eden izmed poprejšnjih odpovedal, posl. Zarnik pa mandat zgubil). „Novice* konstatujejo očitni odpad dr. Razlaga in L. Svetec-a od narodne vecme. V zadnji seji so se spisi v zadevi Kaltenegger-jeve verifikacije po Zarnikovem nasvetu dež. zboru povrnili, naj to stvar še preiskuje. Zn verifikacijo. kakor nemški ustavoverci, so glasovali zopet dr. Razlag in Svetec in za njima tudi Zupan, Kozler, Pintar, Kotnik in Jugovič, tako, daje odsekov nasvet sprejet s 15 proti 14 glasom. Iz stajarskega dež. zbora imamo povedati, da tudi tara je bila debata zarad šolnine. Z nemškimi ustavovernimi liberalci so glasovali tudi vsi slovenski poslanci, razen Hermana. Za to jih je preds. Kaiserfeld v končni seji lepo pohvalil, in ustavaki so jim prijateljsko v roko segali. Naj glasovitiši ustavaški dunajski list jim tudi slavo .poje, češ, da zdaj so se srečno in očitno klerikalne tovaršije odkrižali (ne le stajarskih nemških katoliških federalistov, temuč tudi slovenskih narodnjakov). V kratkem — bojimo se — bo treba vvrstiti v slov. polit, slovar nov izraz: „slovenski liberalni Ustavoverci.* 0(/ri so določni. V mestnem prestrojenem starešinstvu v Buda-Pešti se ne bo smel govoriti drug jezik, nego rnadjar-ski, akoravno je bil še celò Deak za dovoljenje tudi nemškega. Zunanje države. V Rimu se je pričelo 10. t. m. v tajni seji parlamenta pretresanje vladnega načrta samostanske postave. Levica je zoper načrt sploh, ker jej ni prav, da hoče vlada generalate ohraniti. Desnici pa ni po volji to, da imajo samostani, kteri še ostanejo, obdržati lastnost pravnih bitij. Na Francoskem so si monarhisti poslednje dni svoje stanje zboljšali. V odbor trideseterih, ki ima pretresati predloge zastran odgovornosti ministrov itd., so spravili 19 svojih in le 11 je republikancev. Tudi predsednik i.i podpreds. omenjenega odbora sta prvi legitimist, drugi Orleanist. Te dni se je sestavilo tudi novo ministerstvo. — Obširnlše o franc, rečeh o drugi priliki, ker nam danas prostora zmanjkuje. Današnjemu listu smo dodali prilogo. Odgovorna izdavatelja in urednika: ANT. VAL. TOMAN in MATIJA KRAVANJA — Tiskar: SEITZ v Gorici Priloga k 24. štev. „Glas“-a, 13. decembra 1872. Domače novice. . 1 ' « . . ( ■ < * . . (.Nadvojvoda Karol Ludovik) ima po novejših sporočilih priti jutrej v Gorico. Razne vesti. — Judovska moč. Kako moč imajo judje po nekterih krajih, kaže nam mesto Odesa. Naj boljše vodnjake imajo judje v lasti. Kruh pečejo in prodajajo le judje. Vsi mlini, vse prevažanje, je v judovskih rokah. V mestu imajo 1641 prodajalnic (med temi 116 za tobak). 866, pi varen 57 hiš, kamor nobena poštena duša niti zahajati, niti le pogledati sme, 569 hiš v najlepših ulicah je v judovskih rokah, kar najemnino neizmerno vikša. Tudi zdravje je judom izročeno: med 14 lekiirnicami je 10 judovskih, in zdravniki v mestni bolnišnici so skoro vsi judje. — Nar vece bukve so; „Zbirka vseh znajdeb*, ki se izda-vajo v London-u že od leta 1617. Vsak dan tiskajo 10 zvezkov, celo leto okoli 4 tisuČ. Kakšna znajdba zaleže en cel zvezek ; vseh znaj-deb do zdaj štejejo 17.586, in cela zbirka se je narastla na 2533 debelih zvezkov V veči osmini. Tiskajo po 250 eksemplarov vsakega zvezka, in prodajajo po ceni, ki nje stane. Kdor bi hotel, dans celo zbirko vkupiti, moral bi kakih 60.000 lir (frankov) posteti. — Statistika človeštva. Šteje se, da vsak človek živi počez 39 let in pol. Skušnja uči, da človek, ki dočaka zdrav 50. leto, tudi lahko 70. učaka. Primera med omrlimi in živečimi je 1:33. Oslanjaje se na te skušnje in vzemimo, da živi 700 milijonov ljudi na celem svetu, pridemo do sledečih resnic: Umrje vsako leto po celem svetu 21 milijonov, vsak dan 58 tisuč, vsako uro 2400; vsako minuto 40. Rodi se jih zmiraj več kakor umrje v primeri 1 in 29; takò da, ko bi bolezni in vojske ljudi, z zemlje ne trebile, ostajalo bi jih vsako leto za 2,516 630 več živih in v 100 letih bi ljudstva zrastlo na tri miljarde ia 216 milionov ; resnica pa je, da ravno te okoliščine zadržujejo, da se ljudje počasi namnožujejo. — Kolera v Pesti počasi, pa vendar odnehuje; od začetka bolezni do 30. nov. je bilo vseh zbolelih 536 ; od teh je ozdravelo 155, umrlo 198, in 183 ostalo v zdraviliških rokah. —Zrinyi je oživel, njegovo podobo so namreč našli v Senju. Kaže ta podoba Zrinyi-ta poglavarja sanjskega 1. 1665, predno je postal hrvaški ban, kar tudi napis pravi. Oblečen je kot hrvaški magnat v rudečem plajšču in višnjevi surki se srebernimi gumbi. V levici drži samokres, kojega je Turku vzel, in sinu v ječi kot dedšino zapustil. Slika je ena nar boljših iz 17. stoletja. — G. Val. Makuc, vikar v Podsabotinu je 7 t. m. umrl. — V Kojsketn je 7. dec. za starostjo umrl obče znani ljubeznjivi starček, 80 letni g. Jožef Kumar, bivši učitelj in organist (mons. župnika pri sv Ignaciji v Gorici oče). Pred smrtjo so mu poslali sv. OČe papež sami apostoljski blagoslov. — V Stracicah se napravlja za fabriške otroke posebna šola. — Slišimo, da se bode s časom tudi cerkev zidala za delalce. — C. k. okrajno šolsko svetovdlstvo naznanja, da je v svoji seji 20. nov. pretehtovalo prevdarek stroškov za leto 1873. Po natančnem proračunu pokaže se le po 10°/0 naklade za vse občine v okraji, za kanalsko šolsko občino pa samo 6*5°/0, ker ima iz deželnega zaloga na leto 136 gold. 80 kr. — Kako pa to, da je letos ubogo ljudstvo brez milosti primorano bilo za 26 mescev plačati po 523/4°/0, po drugih krajih še več? Radovedni smo, kako se jo ves ta denar obrnil. — Kraškim gospodarjem naznanjamo, da g. prof. Povše ne more zarad bolehnosti priti v Komen, Sežano in Divačo, kakor smo razglasili. Dotičen dan se bo pozneje o svojem času naznanil. Ob enem dostavimo, da podučevanje bode se vselej začelo po sv. maši, tako da ne bo to po nikakem božje službe motilo. Za novo zvonove na sv. Oojri so dalje darovali: G. Fr. Cukjati, župan v Medani 2 gold. >3, Mart. Cukjati, vikar v Fojani 2 „ C. g. Fr. Pečenko, župnik v Renčah 10 „ G. Leb. učit. (pros. blag. za se in druž.) 1 gold. Skopaj 15 go Id. Listek. Pismo o. Serafina Madona. *) V Filadelfiji (v Ameriki), 5. oktobra 1872. Ljubi brat! Gotovo hrepeniš novic dobiti od mene, in to po vsej pravici. Imamo jih, to-da le malo in kratkih, le enkrat v meseci nam se namreč ponudi priložnost, odposlati kako pismo in še to nej gotovo, da pride, kamor je namenjeno. V družbi z enim mladem tovaršem in očetom misijonarjem sem odrinil iz Rio de Janeiro-a dne 10. junija 1872. Potovala sva veš čas le jezdé in tako sem došel komaj 13. septembra v Filadelfijo in drugi dan 16. odpotoval dalje v neizmerne gozdove Mukuryskih divjakov, ki se dele v različne rodove, govoreče nek poseben, čisto goltansk in nosljajoč jezik Nekteri med njimi so bolj, drugi menj omikani; zadnji pa so grozovitejši in še bolj divjaški kot sami grozni tigri, ki nas obdajajo. Moje stanje je potem takem zelò osodepolno in nevarno; od cerkve in vlade šem imenovan za voditelja novi veliki vasi ali prav za prav majhnemu m^slu, ki se ima sezidati sred fndijanov, ktere bi imel z božjo pomočjo pridobiti cerkvi in državi: delo, ki se ima posvetiti Mariji, presveti neomadeževani Devici, od ktere pričakujemo pomoči in hrambe. — Po omikanih deželah nas zaničujejo, zasramujejo in preganjajo: — in glej previdnost božjo, ki vse v dobro obrača in se poslužuje celò preganjanja v svoj sveti namen, da se drugod o-znanuje beseda božja, sveti Evangelij, in divjim narodom omika donaša. V srce se mi ti reveži smilijo. Že prvi dan, 16. septembra, obdalo me je kakih 60 do 80 Indijanov, nekoliko bolj krotkih od drugih, vendar nagih in gozdnih sinov — pa-ganov, ki se, enkrat s ‘potrebnim preskrbljeni, lože morejo pridobiti cerkvi in državi. Zaupati pa jim vendar nej od hipa do hipa, in naše življenje je vsak trenotek v očitni nevarnosti. Pri vsem tem pa so, enkrat pridobljeni, tisočkrat boljši in zvetejši od nekterih današnjih kristjanov. V Mukuryskem okraji v obširnosti še enkrat tolikem kot je Goriška škofija, prebiva, kakor se nam trdi, najmanj 4000 divjakov različnih rodov in ako se nam posreči, da jih 3000 pridobimo, doseže se namen ; Bogu je vse mogoče. Pot me je zdelala, in vročina, ki je zdaj nastopila, namnožila je ture po životu, posebno po nogah — v ktere zlezejo skoro vsak dan neki črvi in notri izvalijo zalego, ako se zamudi, da se ne potegnejo ven s peresnikovo ostrino. Tako so mi jih preteklo nedeljo 16 izdrli; kar je po leti prav nevarno, da se ne izcimi prisad — rak. Tako sem postal ves rumen in otečen. V kratkem: reči moram, da je prav gospod Bog, ki me —- (vkljub pomanjkanju vsakterih stvari: — kruha, vina in juhe tukaj nej dobiti; — vkljub jedem, ki se mojemu želodcu ne prilegajo, kot je kruh iz moke, napravljene iz nekih korenin in krompirja ; vrh tega pri vsej podnebni spremembi in strašni vročini) — hoče ohraniti za svoje svete namene, mene, malovredno, vso zdelano in bolehno stvar! Braziljski jezik se mi zdi — ako zna človek laški in latinski — nekako lahek: vsaj zamorem cesarski vladi in drugam sam dopisovati in na poti semkaj so me celo primorali nekak misijon obhajati. Pred odhodom iz Rio de Janeiro-a se me je bila lotila neka nenavadna bolezen, vsled ktere bi bil imel svoje življenje v dveh ali treh urah skleniti; ali gospod Bog in hitra pomoč *) V kratkem bo leto, kar se je o. Serafin, naš rojak, iz kapucinskega samostana v Gorici podal v Ki m in potlej v Ameriki kot misijonar. Ur. 4 * « . • . i . . ‘ f , > f 1 ’■ « • dobrega in svedenog.« zdravnika sta mo otola.. -— Tako *nagle neprcvidene bolezni se gode v Braziliji pogostoma Bog vas živi bratje, sorodniki in drugi prijatb! Lepo pozdravljam vas, sobratje sv Franeiseka, molite za me, kar bom delal tudi jez za vas, kolikor ini pripusti čas: saj sami dobro veste, kakšno življenje je to, če more človek po'ovati cele dni po gozdih, ter onde maševali in spati ; ako pa Bog da, j da se enkrat dobro ustanovimo, bo že boljšo. Tukaj je človek vse ob enem : voditelj, učitelj, župnik, odgojitelj, oče in mati. Z Bogom ! Ornali i 1 ii i 1^. Odvetnik H>i*. Josip Jakopič , * ima svoje pisarnico v Gorici pod veliko cerkvijo (contrada del municipio), bis. štev. 4- v I. nadstropji. na naročilo „ Slovenskega učitelja." »Slovenski učitelj44 bode nov neodvisen Šolski ali učiteljski list, ki bode _ j početkom novega leta izhajal v Ilari boril v » H orodni tiskarnici 44 na eni poli v osmerki po 3 krat na mesec (I. 10. in SO.) Namenjen je vsem slovenskim šolam in vsem slovenskim učiteljem. Zastopal bode koristi slovenskih šol in učiteljev, delal za napredek prvih, za izobraževanje poslednjih*, branil bode pravice obojih, grajal in zavračal bode vse krivice, ki se godè tem važnim faktorjem za naroden napredek : bode toraj neustrašljiv zagovornik slovenskega šolstva in učiteljstva. Govoril bode tudi pogostoma o domači izreji in domačem izobraževanji. Priporočuje se tedaj ta list v prvi versti učiteljem in šolnikom Sploh, pa tudi vsem drugim odgojite- Ijem, staršem in šolskim prijateljem. iStiaročnina je za celo leto 3 gl; za pol leta 1 gld. 50 kr.; sprejemajo lastnik IVAN LAPAJNE, nadučitelj v Ijjll-tomeru (Luttenberg) na štarjerskem. Opomba. I številka z obširnejšim programom se pošlje na ogled vsem nam znanim slovenskim šolam. Če je kteri drug želi, naj sc blagovoli zanjo vglasiti v „Narodni tiskarnici44 v Mariboru. 1 PODDUZNICÀ i. Eskomplne Banke Šlajarske V GORICI i^skomptuje menjiec na vseli avstrijskih semnjiščih in vnanjih, in odstopa nakaznice za vsakošno semnjišče notranje in zunanje. — Za vplačila V zlatu se dovoljujejo obresti po 4 % proti 30dnevni odpovedi. Sprejemajo se vplačila kterega koli zneska od IO gold. naprej po 6 °/o na tekoči račun (conto corrente); dajajo se za-nje knjižice, in vsak znesek se Šteje za kapital od dneva, ko je bil vplačan. Izdavajo se blagajnične nakaznice donašajoče po 4 °/0 Obresti brez odpovedi in po 5 % z odpovedjo 10 dni. Dajajo se denarne pomoči na vrednostne reči. Kupujejo in prodajajo se vrednostne reči vsake sorte in se jem- • 4» » * Jjejo na račun koga tretjega proti temu, da se plača kaj malega kavcije. lil Odgovorna izdavatelja in urednika: ANT. VAL. TOMAN in MATIJA KRAVANJA •— Tiskar; SLITZ v Gorici.