Poštnina plačana v gotovini.
4
«
»
i
PRIMOR SKÀ
Industrializacija države in uvajanje planskega gospodarstva sploh pomeni v novi Jugoslaviji zanesljivo neposredno izboljšanje življenjskega standarda naših narodov, naših delavcev, naših kmetov, naših državljanov sploh.
MARŠAL TITO
Leto III. — Štev. 20.
Ajdovščina, 17. maja 1947
Cena 4 jugolire — 8 metrolir.
Boj za izvedbo in prekoračenje petletke je boj
za srečnejšo bodočnost
Kako gozdarski izvajajo
Za gospodarstvo Slovenije, zlasti pa Slovenskega Primorja, je lesna pro-dukcjia velikega pomena, kajti les je naš najvažnejši izvozni izdelek, ki je tvoril skoraj 70% slovenskega izvoza; Jato je potrebno, da v petletki posvečamo posebno pozornost našim gozdovom, tako za državni sektor, za lesne produktivne zadruge in za privatni sektor.
Državne gozdove v Primorju upravlja gozdno gospodarstvo s sedežem v Postojni. Revirji obsegajo okrog 40.000 nektarov gozda in potekajo od Trente do Snežnika. V postojnskem okraju so veliki gozdovi, ki so bili nekoč last Windischgraetza, na Nanosu, Logatcu, Hrušici, Podkraju, Škocijanu, Planini, goro, na Javorniku in Debelem kamnu. V okraju Ilirska Bistrica so veliki državni gozdovi na Snežniku, in sicer: Mašun, Leskova dolina, Jurjeva dolina. Okroglina, Gamance, Padežni-ca in Dleto. V goriškem okraju je mnogo lesa v Trnovskem gozdu, poleg tega so veliki gozdovi tudi v tolminskem in idrijskem okraju.
Pri nas je zelo razvita tudi lesna industrija. Večje žage se nahajajo v Postojni, Št. Petru, Belskem, ilirski Bistrici, Ajdovščini in drugod. Sedaj se obnavljata večji žagi tudi v Koritnici pri Knežaku in na Prestranku, ki bosta v nekaj tednih pričeli obratovati.
Ze v lanskem letu se je veliko naših gozdov, ki so bili med vojno opu-stošeni, znova pogozdilo. Posadili so okrog 200.000 sadik, večinoma jelovih in smrekovih; čeprav se je zaradi hude zime pogozdovanje zakasnilo, je bilo v aprilu v glavnem dokončano- Bile so sicer lani še težave, ker je primanjkovalo sadik, toda v lanski jeseni in letošnjem aprilu je bilo posejanega Precej semena, iz katerega bodo zrasle pod veh do štirih letih dobre sadike.
V spomladanskih mesecih je bilo potrebno očistiti gozdove grmovja, srobota, prav tako pa znova posejati predele ob stari meji, ki jo je italijanska fašistična vojska uničila več kot 100 ha. V sedanjem času, v maju in juniju, pa je glavno razdobje za pobiranje mehkega lesa, zlasti smrekovega in jelovega. Sečnjo je treba opraviti, dokler je drevje še v soku in okrog mesec dni ležijo posekana debla obeljena, da se les v gozdu posuši. Delo je že porazdeljeno in sečnjo vodijo gozdarji po revirjih. Letošnji plan Sečnje bomo morali izvršiti kljub težavam, ki bi nas ovirale pri izvedbi. Poleg delavstva, ki je zaposleno v državnih gozdovih, je potrebno, da tudi lesne produktivne zadruge izvedej.o pravilni način sečnje v gozdovih zadružnikov, in prav to velja tudi za privatnike.
Gozdno gospodarstvo v Postojni si je napravilo točen proizvodni plan za leto 1947, po katerem je delo razdeljeno, in delovne enote že izvršujejo naloge. Iz mehkega lesa, to je predvsem smrekovega in jelkovega, se bo ?9% porabilo kot hlodovi za žage za izdelavo najrazličnejših lesenih izdelkov, 1% se bo uporabil za izdelavo lurnirske hlodovine, kar bodo delali v tovarnah vezanih plošč v Št. Petru 'n Ilirski Bistrici, 4% bo šlo za ostrešja in podobno pri obnovitvenih delih, kar bodo potrebovale obnovitvene zadruge, 8% se bo porabilo za jamski in celulozni les, 8% pa za razne tramove, iz trdega lesa, po večini bukovega, pa no šlo 12% za žage, 2% za furnirje, 5% za železniške pragove, iz 81% pa kodo izdelovali drva in oglje. Odpadki iz lesne industrijske predelave se bodo uporabili za izdelavo sten pri barakah in raznih zabojev, kar izdelujejo predvsem v Ajdovščini. Iz najdrobnejših odpadkov — žamanja pa izdeluje tovarna Fallersa v H. Bistrici lesovinske plošče.
Da bo lesna produkcija potekla čim bolj uspešno in da bo delo gozdarjev čim lažje, se bo v tem letu izboljšalo tudi mnogo prometnih vezi in raznih obratov. Okrog 500 km cest P° gozdovih se stalno vzdržuje, letos Pa bodo gradili 2—3 km ceste na Javornik in Hrušico. Z izboljšanjem cest nomo lahko vse debelejše veje in lubje spravili v promet in ne bo več toliko nepotrebnih odpadkov, ki bi gnili X gozdovih. Poleg tega so letos že pri-, celi obnavljati tri gozdarske hiše na Snežniku, ki bodo končane v dveh niesecih; na žagi v Postojni gradijo Ra ražo za šest avtomobilov, ki bo končana v enem mesecu, v lesnih tovarnah
in lesni delavci petletko
v št. Petru pa gradijo bazen za namakanje hlodov, ki bo obsegal 1200 m3, i v načrtu pa je, da se bodo v letu 1947, obnovile še tri gozdarske hiše na Ja-i vorniku, v žagah na Belskem, v Št. Pe-) tru in v Tomšičevi žagi v II. Bistrici 1 bodo postavili prhe, da se bodo tamkajšnji delavci lahko večkrat okopali. Nameravajo pa povečati tovarno vezanih plošč v Št. Petru, da bo potem vsa produkcija usmerjena na tekoči trak. Računajo, da se bo s povečanjem tovarne in z nabavo potrebnih strojev produkcija podvojila.
Veliko pažnjo je treba posvečati čuvanju gozdov pred požari, ki so zlasti nevarni ob železniški progi. Do sedaj se je dogodil tak primer v revirju Planine, ki pa je bil takoj udušen in ni povzročil škode. Izdani so podrobni predpisi za varstvo gozdov, ki se jih je treba strogo držati. Gozdni
čuvaji stalno pregledujejo gozdove ob železnici, da lahko vsak primer ognja takoj v začetku pogase.
V preteklosti je bil položaj gozdnih delavcev zelo težak, ker so jih lastniki gozdov neomejeno izkoriščali. Sedaj, ko imamo ljudsko oblast, pa lahko delavci najdejo svoj pošten zaslužek. Potrebno bo še marsikaj ukreniti, da bodo imeli gozdni delavci vse ugodnosti, ki se nudijo delovnemu človeku v novi Jugoslaviji. V gozdovih so sedaj povsod postavljene norme in delo se vrši v akord, na žagah pa teče že 80% dela po normah. Večje število delavcev na žagah je postalo udarnikov. Učenci v gospodarstvu iz lesnih tovarn obiskujejo sedaj tečaj v Idriji. Vsekakor pa bodo morale sindikalne organizacije gozdnih in lesno-industrij-skih delavcev posvečati še več pažnje vzgojnemu in fizkulturnemu delu med svojim članstvom.
Petletni gospodarski plan se torej izvaja tudi v gozdarstvu in v lesnih tovarnah. Naloga vseh delavcev in uprav pa je, da bodo še bolj izboljšali obrate in s tekmovalnim poletom dvignili produkcijo.
Tovariš Lepčikar Anton, delavec iz lesne tovarne Sicla v št. Petru, je štirikrat postal udarnik, ker je skrbel za redno obratovanje sušilnice in iurnirskih strojev
Okrajni ljudski odbor Sežana je sprejel gospodarski načrt
V nedeljo, 11. maja, je bilo prvo zasedanje ljudskega odbora za sežanski okraj, ki se ga je udeležilo 49 odposlancev in 110 drugih predstavnikov. V otvoritveni besedi je tovariš predsednik Petrinja Danilo pozdravil navzoče ter poudaril izredno važnost zasedanja, ker bo na njem sprejet gospodarski plan za leto 1947. in več drugih važnih sklepov. Po izvolitvi delovnega predsedstva in verifikacijske komisije je tov. Petrinja Danilo v izčrpnem gospodarskopolitičnem referatu pokazal naloge delovnega ljudstva sežanskega okraja v borbi za izvedbo in prekoračenje prve petletke. Okrajni izvršni ljudski odbor je nato podal izčrpno poročilo o delu vseh svojih odsekov, nakar so odposlanci v razpravi stavili razne predloge in omenili težave pri delu na vaseh.
Najvažnejša točka je bila sprejetje gospodarskega plana za leto 1947. Tovariš Boštjančič Stana, poverjenica za
gospodarstvo, je povedala, da znaša skupna investicija 77,622.300 lir. Zemljepisni in gospodarski položaj sežanskega okraja ustvarja nujne pogoje, da storimo vse, kar je danes možno, za splošni dvig gospodarskih podjetij in ostalih ustanov, ki bodo nedvomno znižale pasivnost ozemlja. V tekočem letu bodo osnovana razna gospodarska podjetja, ki bodo znatno okrepila gospodarstvo. Dober del investicij pa je predviden tudi za obnovo porušenega podeželja.
V letošnjem letu bo ustanovljeno okrajno gradbeno podjetje z začasnim sedežem v Divači, za kar je odobrena investicija t,065.600 lir. To podjetje bo v tesni povezavi z okrajno načrtno komisijo skrbelo za obnovo vasi in mest ter za zgraditev novih objektov, ki bodo služili delavcem in kmetom. Z osnovanjem podjetja je zagotovljena trajna in dobra zaposlitev zidarjev; obenem pa bo treba skrbeti
Odkup cešeni ie danes naša najvažnejša naloga
Češnje so sad, ki je za toplejše de-želele Primorske velikega gospodarskega pomena. Vsa Vipavska dolina, istrski predel v okraju Sežane in v okolici Kopra, Brda in okolica Gorice pridelajo veliko češenj, ki pa v prejšnjem času, ko trgovine še ni vodila ljudska oblast, ampak le posamezniki, niso prinašale kmetom primernega dohodka. Še lansko leto se je včasih dogodilo, da so se cene češenj odločale po oddaljenosti trga in po ponudbi ter povpraševanju. Tako na primer je bila lani določena cena 22 lir, v Ajdovščini so se te cene držali, v Postojni pa so nekateri posamezniki v prvih dneh prodajali češnje po 80 lir, kasneje pa je cena padla na škodo kmetov pod uradno določeno.
Ker pa sedaj naša ljudska država vodi načrtno gospodarstvo, zato tudi ona določa cene, enotne in stalne za vse kraje. To je možno izvajati, ker je razdelitev načrtna. Nabavna cena za kmeta znaša sedaj 30 lir za kg, prodajna cena za kupce pa bo znašala v paših krajih okrog 40 lir. Češnje se bodo prodajale po vsem Slovenskem Primorju in po Sloveniji, višek pridelka pa se bo izvažal v inozemstvo, predvsem v Prago in na Dunaj. S tem, ko izvažamo ta naš domači pridelek, dobimo v inozemstvu na razpolago devize za nabavo raznih strojev, ki jih potrebujemo v izvajanju petletnega plana industrializacije in elektrifikacije- Iz okolice Kopra pa se češnje izvažajo tudi v Trst v tolikšni količini, kot jo potrebuje tržaško prebivalstvo. Zagotovljeno je, da bodo naši kmetje lahko prodali po polovični ceni tudi slabe, nagnite češnje, ki jih bomo potrebovali za destilacijo, kar se bo vršilo v podjetju »Destilacija in predelava sadja« v Ajdovščini.
Odkup češenj od kmetov vršijo nabavno prodajne zadruge, oziroma nji-
hove poslovalnice. Od nabavno prodajnih zadrug pa češnje nakupuje podjetje »Vino-sadje« v Ljubljani, ki je republiškega značaja in ki ima svojo ekspozituro v Slovenskem Primorju. Med podjetjem in nabavno prodajnimi zadrugami so sklenjeni dogovori o medsebojnem sodelovanju pri organizaciji odkupa, izvoza in razdelitve pridelkov. Nabavne prodajne zadruge zagotove pravočasno izvršitev odkupa, potem pa odkupljeno blago tudi sortirajo in ga čim bolj hitro spravijo na razpolago za nadaljnji izvoz.
Letina češenj je letos na Vipavskem srednje dobra, v Istri so pridelali nekoliko manj kot lani, izredno dobra pa je v Brdih. Poleg češenj pa pride v poštev za odkup tudi razna zelenjava, tako na primer v Istri grah, pomladanski krompir, jagode, cvetača, špinača, spargi ji in radič; po Goriškem pa bo prišlo v poštev v prihodnjih mesecih razno drugo sadje.
Kmetje so odkup češenj sprejeli z velikim zadovoljstvom, saj vidijo, da na ta način preskrbe s sadjem neposredno delavce in nameščence, brez neposrednih vmesnih velikih prekupčevalcev, ki so včasih na ta račun vlekli mastne dobičke. Prva pošiljka češenj je bila poslana v nedeljo, dne 11. t. m., iz Šempasa, kjer so kmetje z zadovoljstvom oddali prav vse češnje, razen tistih, ki so jih obdržali za svoje domače potrebe.
Do 13. maja je bilo zbranih in odposlanih v Ljubljano iz Kopra že 35.000 kg češenj in 34.000 kg graha, iz Ajdovščine pa okrog 15.000 kg češenj. Poleg tega so iz Kopra poslali potrebno količino češenj in graha tudi delovnemu ljudstvu v Trstu.
Naši kmetje z zadovoljstvom oddajajo češnje, saj vidijo, da jim je na ta način zagotovljen zaslužek, delavci in nameščenci pa bodo s tem prejeli tudi potrebno količino sadja.
za vzgojo novjk mladih zidarjev. Podjetje ho povezano z obnovitvenimi zadrugami in jim bo nudilo pomoč pri nabavi materiala, izdelovanju načrtov itd. Gradbeno podjetje bo sprejelo v delo vse večje zgradbe.
Z začasnim sedežem v Divači bodo ustanovili okrajno avtoprevozniško podjetje »Kras« z mehanično delavnico, v kar bodo vložili 1,665.000 lir. To podjetje bo tesno sodelovalo z okrajnimi podjetji, skrbelo bo za hiter prevoz naših pridelkov, za oddajo mleka in na splošno bo oskrbovalo potrebe okraja. Preskrbeli so si tudi avtomehanično delavnico v Divači, ki bo skrbela za popravljanje prevoznih sredstev,
V	bivšem herpeljskem okraju se nahajajo tri mizarske delavnice, ki bodo združene v , eno s sedežem in centralno delavnico v Divači ter z več poslovalnicami oziroma podružnicami. Mizarska delavnica bo v začetku izključno delala za, obnovo z izdelovanjem normiranih oken in vrat, kasneje bo v večjem obsegu izdelovala razno pohištvo. Novo osnovano podjetje bo lahko zaposlilo nad sto delavcev.
V	Kozini bodo zgradili javno tehtnico, za kar je odobrenih 233.100 lir. Tehtnica bo služila pri prodajanju drv na drobno, kar jé glavni zaslužek našega ljudstva v okolici Herpelj.
V	Kozini bodo zgradili tudi tovarno pokalic in sodavice, za kar je odobrenih 1,898.100 lir. Primeren prostor za to tovarno je že določen in bo treba takoj začeti s pripravljalnimi deli.
Velike težave so v okraju radi nabave živinske krme. Večina podeželja je izrazito kraškega kamnitega značaja, dočim so nekateri gosti predeli, n. pr. Slavnik, dobro zaraščeni z visoko travo. Zato bodo na Slavniku zgradili velik hlev, ki bo lahko sprejel od 600 do 800 glav živine poleti in v jeseni, preko zime pa bodo lastniki imeli živino v svojih vaških hlevih. Zgradili bodo tudi napajališče za živino in vodovod. Hlev bo zadružnega značaja: okrajni odbor je za te zgradbe vnesel v načrt 1,000.000 lir, potrebno pa bo sodelovanje vsega ljudstva s prostovoljnim delom.
V	Lokvi in Komnu bodo gradili okrajno mlekarno, za kar je odobrena vsota 1,532.000 lir. Kapaciteta zbiralnic mleka bo znašala približno 20 hi dnevno. Potrebno bo zgraditi
4 km vodovoda in rezervoar. Mlekarna bo imela tudi oddelke za izdelavo sira in masla.
Za obnovo cest in mostov bo znašal kredit 1,000.000 lir. Gradili bodo cesto Artviže-Rodik, ki bo dolga približno 6 km. Te ceste se bodo posluževale tudi okoliške vasi.
Za obnovo podeželja bo . znašal kredit 62.957.000 lir. Skupno bodo v coni B obnovili 318 objektov. Prejeli so že redne kontingente semena, ki so ga razdelili med obnovitvene zadruge, in prve kontingente rezanega lesa. V pričetku obnove se bosta obnovili tudi šoli v Hrastovljah ter v Masličah, Dokončno bodo obnovili tudi dijaški dom v Herpeljah. za kar je odobren kredit 333.000 lir.
Na Rižani bodo gradili veliko državno stavbo, za kar znaša kredit 20,000.000 lir, v kateri se bo nahajala mesnica, trgovina s tekstilijami in železnino, gostilno, mlekarna, mehanična delavnica z garažo, skladišče za umetna gnojila ter dvorana za kulturno udejstvovanje; v prvem nadstropju bodo tudi prostori za stanovanja. S tem bo nudena vsestranska pomoč predelu Istre, ki se nahaja v najslabšem gospodarskem položaju. Prva dela pri graditvi so se že začela.
Izvedla se bo elektrifikacija v vaseh Krvavi potok, Gročana, Vrhpolje, Nasirc, Ocizla, Prešnica, Skadanščina in Vrabče.
Skupščina je predlagani gospodarski načrt soglasno sprejela. Nato so sprejeli še finančni proračun za leto 1947, ki obsega proračun okrajnega ILO v znesku 47,491.318 lir izdatkov ter prav toliko dohodkov, proračuni KLO pa znašajo 10,508.682 lir. Za uravnovešenje proračunov pasivnih KLO-jev bo črpal okraj iz svojih proračunskih sredstev, odnosno tz viškov dohodkov proračunsko aktivnih KLO.
Nato je sledilo poročilo okrajnega ljudskega sodišča, spremembe v mestih okrajnega ILO in izmene nekaterih ljudskih sodnikov, končno pa je skupščina še odobrila nagrade za člane izvršnega odbora, ki ne prejemajo rednih plač kot ostali uslužbenci. Po slučajnostih so ob zaključku sprejeli pozdravne resolucije maršalu Titu in predsedniku vlade LRS. Sklepi skupščine so silno važni in naloga odposlancev je, da te sklepe prenesejo na teren in jih uresničijo v življenju.
Slovansko gibanie
se bon za ustvaritev trajnega miru v svetu
Pred odhodom iz Moskve je dal predsednik Vseslovanskega komiteja generalni major JA Božidar Mastarič dopisniku Tassa naslednjo^ izjavo:
Slovanski komiteji ZSSR, Jugoslavije, Poljske, Bolgarije in Češkoslovaške so široko razširili sklepe prvega povojnega Slovanskega kongresa, ki so naleteli na soglasno odobravanje vseh slovanskih narodov. Novo slovansko gibanje, ki je vzniklo in zraslo kot antifašistično demokratično gibanje, je odigralo koristno vlogo v zmagoslavnem boju slovanskih narodov proti fašizmu. Slovanske organizacije se skupno z drugimi antifašističnimi demokratičnimi mednarodnimi organizacijami vztrajno bore prot hujskačem na novo vojno, za ustvaritev trdnega miru po vsem svetu. Krepe se in širijo kulturni stiki med slovanskimi
državami. V Jugoslaviji, na Poljskem, Češkoslovaškem in v Bolgariji, v državah ljudske demokracije, so ustvarjeni vsi pogoji za širok razvoj ustvarjalnih sil in sposobnosti narodov, ki so mnogo prispevali k svetovni zakladnici znanosti in kulture.
Ideje novega slovanskega gibanja so se razširile med naprednimi slovanskimi izseljenci v ZDA, Angliji, Kanadi, Palestini, v državah Latinske Amerike, Avstriji in na Novi Zelandiji, kar je nadaljnja utrditev in razvoj bratskega prijateljstva z naprednimi Slovani v ieh državah.
Sredi junija bo v Varšavi prihodnji redni plenum Vseslovanskega komiteja, ki bo določil nadaljnji načrt dela in razpravljal o sklicanju drugega kongresa v letu 1948.
Koroško Ifudstvo zshteva izpustitev protifašiitičnaga borca Prašnika
Delegacija bivših koroških partizanov je obiskala šefa britanske civilne uprave v Celovca polkovnika Stimso-na in mu izročila protest koroških partizanov proti ravnanju okupatorskih oblasti s sekretarjem pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za slovensko Koroško Karlom Prusnikom, ki je po obsodbi britanskega vojaškega sodišča v zaporu Karlau pri Gradcu. V protestu je rečeno:
»Bivši partizani iz Železne kaple se kot predstavniki bivših partizanov ii okraja Velikovec obračajo m vas z intervencijo, da se takoj pusti na svobodo naš tovariš Karel Prušnik. Naša prošnja
je upravičena s temi ugotovitvami: Karel Prušnik je bil eden od prvih organizatorjev oboroženega odpora Koroških Slovencev proti Hitlerjevemu fašizmu ter eden od prvih najfjomemb-nejših borcev za demokracijo in svobodo koroških Slovencev. Njegovo obsodbo občutimo kot hudo krivico, ker je Prušnik znan iz bojev kot dosleden antifašistični borec za svobodo in demokracijo in kot dober in iskren tovariš. Obsobo sekretarja jrokrajin. odbora za Slovensko Koroško in naredbo o prepovedi nošenja slovenskih nacio-nalih zastav, smatramo kot nedostojne in neutemeljene.«
Primorsko ljudstvo v coni A zahteva Ljudski dom
Okrog 60 delegatov, zastopnikov antifašističnih in množičnih organizacij, slovenske mladine in žena, slovenskih književnikov in gospodarstvenikov, zastopnikov Slovencev iz Gorice, Slovenske Benečije in Kanalske doline, je zborovalo 9. maja dopoldne v Gorici in razpravljalo o Ljudskem domu, ki so ga zaplenile zavezniške oblasti in ga nočejo vrniti.
Delegati so sprejeli na zborovanju resolucijo, v kateri poudarjajo, da fašistični dokumenti iz leta 1933 neizpodbitno dokazujejo, da so se fašisti proti-postavno, zvijačno in sleparsko polastili tedanjega Trgovskega doma z namenom, da odvzamejo Slovencem kulturno središče. Ker so pa hoteli Slovence čim
bolj moralno ponižati, so njihovo kulturno središče preimenovali v »Časa del Faccio«, v trdnjavo protislovenskega delovanja.
V resoluciji je dalje rečeno, da hoče sedaj ZVU spraviti Ljudski dom znova v protislovenske roke, poslužujoč se starih fašističnih odlokov, namesto da bi poslopje vrnila pravemu lastniku — slovenskemu goriškemu ljudstvu.
Zastopniki 60.000 Slovencev, ki bodo po sklepih mirovne pogodbe prišli pod Italijo, so v imenu vseh teh Slovencev obljubili, da ne bodo nikdar priznali krivice, ki se jim godi in da bodo vedno zahtevali vrnitev krivično odvzetega Ljudskega doma.
Ni govora o ameriški pomoči Grčiji,
ampak o izkoriščanju Grčije v nazadnjaške namene
V zvezi s sklepom ameriške vlade o »pomoči« Grčiji je dal generalni sekretar EAMA Parcalides dopisniku AFP izjavo o stališču grških demokratičnih strank do tega sklepa. Parcalides je med drugim izjavil:
Ni treba govoriti o ameriški pomoči Grčiji, ampak o izkoriščanju Grčije v določene politične namene. Predsednik Truman in grška vlada izkoriščata v ostalem neko dvoumnost, kajti ZDA ne dajejo pomoči Grčiji in grškemu ljudstvu, ampak sedanjemu režimu, ki ga hočejo obdržati na oblasti in okrepiti njegovo vojaško zmogljivost. Grčija je sedaj figura na ameriški šahovnici, ki se bo gibala po zahtevah washingtonske politike, celo če bi bilo to v nasprotju z najbolj oČividnimi koristmi Grčije.
Parcalides je nadalje izjavil, da je dovolj, če se prečrtajo govori predsednika Trumana in senatorja Vandenberga ter članki Walter ja Lipmanna, in takoj se spozna, da hočejo ZDA predvsem zapreti Dardanele in odstraniti vsak ri-ziko v zvezi z njihovim nadzorstvom nad petrolejem na Srednjem vzhodu.
Po besedah generalnega sekretarja EAM-a bo ta cilj dosežen po političnem nadzorstvu s pomočjo subvencij grški lutkovni vladi in po vojaškem nadzorstvu s pomočjo strategičnih oporišč na grškem ozemlju.
O ameriški »pomoči« Turčiji je generalni sekretar EAM-a Parcalides na koncu izjavil, da bodo ZDA dale finančno pomoč državi, ki ima nesporno fašistični in protidemokratični režim.
Avstrijsko delavstvo noče praznih
obljub, temveč
V vsej Avstriji narašča nezadovoljstvo zaradi težkega stanja prehrane prebivalstva, ki traja že več tednov. Velike množice delavcev in žen v vseh rajonih Dunaja so imele zaradi tega stavke in demonstracije ter zahtevale obljubljena živila,, kaor tudi povišanje tedenskih obrokov živil.
Ze v ponedljek zjutraj so delavci v vseh večjih tvornicah prenehali z delom. Okoli poldneva so se na ulicah formirali številni sprevodi, pri katerih so bili navzoči tudi komunisti, socialisti in partjsko neopredeljeni delavci, žene in mladina.
Delavci so nosilj transparente s parolami: »Dajte nam več kruha in naš krompir!«, »Ukinite nacistične davke!«, »Zahtevamo h^načenje cen in plač!«.
Delegacija delavcev in žena je obiskala kancelarja Figla, ministra za poljedelstvo Krausa in ministra za prehrano Zachmeistrn. Množica je pred poslopjem predsedstva vlade demonstrirala z vzkliki: »Lačni smol«, »Hočemo nove volitve!«. Delegacija je energično izjavila, da noče praznih obljub, ampak da zahteva kruha.
Namesto da bi storili potrebne korake za izboljšanje prehrane lačnih mno-
zahteva kruha
žic, sta zahtevala šef policije dr. Klau-ser in zunanji minister dr. Gruber, da jim zavezniške oblasti pomagajo pri njihovih ukrepih proti demonstrantom. Sovjetski predstavnik generallajtnant Lebedenko je bil mišljenja, da se ni treba vmešavati v demonstracije avstrijskega prebivalstva. Istega mišljenja je bil tudi francoski predstavnik. Preden je padla odločitev, so se demonstracije mirno končale.
Kakor poroča dopisnik Reuterja John Pitt, je avstrijska vlada po včerajšnjih demonstracijah in stavkah širokih ljudskih množic, delavcev, žen in mladine, proti stradanju ih nerednim obrokom sklenila prositi pri zavezniški kontrolni komisiji za dovoljenje, naj bi bila policija v bodoče bolje oborožena kakor doslej. Sprejet je bil tudi sklep, da se bo avstrijska vlada pogajala hkrati o boljši oborožitvi varnostne policije v okupacijskih conah.
V zvezi z omenjenimi demonstracijami, pri katerih je lačno prebivalstvo zahtevalo obljubljene obroke kruha in krompirja, je avstrijski kancler dr. Leopold Figi izjavil, da vlada ne bo dopustila, da bi jo motili pri delu z »neodgovornimi« demonstracijami. '
Stavke španskih delavcev se žirijo v splošen odpor pioti fašizmu
Po vesteh pariškega dopisnika »Reynolds Newsa« se stavke delavcev v Španiji vedno bolj širijo v občeljudski odpor proti Francovemu režimu. Stavke so kljub uradnemu poročilu iz Madrida, da je stavka v BìIìmw àa Jtončana,
paralizirale celolen promet v večjem številu pristanišč. Franco je poslal v pristanišča, kjer stavkajo, falangistična ojačenja, vendar dokazuje borba španskih delavcev, — piše dopisnik »Reynolds Newsa« — da je nastopila resna
razpoka v Francovem fašističnem režimu.
*
Laburistični tednik »Poeple« smatra, da se lahko te velike stavke spremene v odkrito vstajo. V znamenju solidarnosti z delvei iz Balbaa je pričelo stavkati 5000 delavcev v Madridu in Barceloni, ki so se odzvali pozivu narodnega sveta gibanja odpora.
Da bi preprečil razpad svojega režima, je Franco izdal poleg obstoječih zakonskih predpisov proti stavkam tudi izredne ukaze, ki določajo smrtno kazen
za vsakega, ki »sabotira« ali organizira in sodeluje v stavkah, naperjenih proti vladi.
POZIV SVETOVNE SINDIKALNE FEDERACIJE ZA POMOČ BASKIŠKIM DELAVCEM
Generalni sekretar Svetovne sindikalne federacije Louis Saillant je poslal vsem sindikalnim organizacijam sveta ter demokratičnim in naprednim organizacijam držav-članic Organizacije ZN brzojavke v zvezi s stavko delavcev v Bilbau, v katerih med drugim pravi:
»Svetovna sindikalna federacija pozdravlja hrabre baskiške delavce, ki se borijo za svoje življenjske pogoje in ki so z navdušenjem in prepričanjem odgovorili na prvomajski poziv naše sindikalne organizacije.«
V brzojavkah se dalje ugotavlja, da je treba v zvezi s stavko baskiških delavcev »nemudoma pokazati mednarodno solidarnost. Sindikalne organizacije in demokratična združenja vseh držav bodo poslala zahteve in izraze solidarnosti Združenim narodom in svojim vladam«.
OB PETI OBLETNICI SMRTI NARODNEGA HEROJA TONETA TOMŠIČA
naphaj, to-voKiU, &hee. ms, a naia khi oA vali s& je už-gaža, njen opanj oAsijai je našo. pot« Maui
21, maja 1942 je zazijal nov grob. V vrstah slovenskega narodno-o«vobodil-nega gibanja je nastala vrzel, globoka in občutna: padel je pod fašističnimi kroglami eden izmed najboljših borcev za svobodo in enakopravnost slovenskega naroda, voditelj in heroj — Tone Tomšič.
Vse njegovo življenje je bilo zvezano z delom in borbo za boljšo bodočnost. Že kot srednješolec je spoznal vso gnilobo reakcionarnih politikov, ki so očitno vodili slovenski narod v pogubo. Ljubezen do svojega naroda in skrb za njegovo bodočnost je tovariša Toneta leta 1928. privedla v slovensko delavsko gibanje in postal je še isto leto član Zveze
boju. Nove sile so prevzele v roke usodo slovenskega naroda in ga vodile skozi boj, žrtve in trpljenje do zmage, do lepše bodočnosti.
Toda še preden je zasijala svoboda slovenskemu narodu, je padel njen najboljši borec. 1941. leta so ga agentje Ge-stapa aretirali in ga zverinsko mučili. Enajstkrat so ga mučili do nezavesti, toda okupatorski rablji na noben način niso mogli iztisniti iz njegovih ust nobenega iz muk rojenega stoka, še manj pa kakršne koli besede. Prevažali so ga iz ene mučilnice v drugo, iz Ljubljane v Št. Vid, iz Begunj v Gradec in spet v Ljubljano. 16. maja 1942 je bil pred itrf-
Tone Tomšič, padli heroj v borbi za osvoboditev, naj bo vzgled vsem
bodočim rodovom!
komunistične mladine Jugoslavije. Od lijanskim sodiščem v Ljubljani obsojen
tedaj je bilo vse njegovo življenje tesno zvezano z bojem slovenskega delovnega ljudstva. Leta 1929, je kot sovrstnik pred-straže delavskega razreda postal član Komunistične partije Jugoslavije. Njegova pot je bila odslej pot revolucionarja.
Kot borec za svobodo delovnega ljudstva je bil tovariš Tone Tomšič izpostavljen neprestanemu preganjanju koroščev-»ko-natlačenovske policije in žandarme-rije. Iz prostosti v zapor, iz zapora v prostost in spet v zapor, to je bila njegova pot v letih, ko je Komunistična partija z naporom vseh svojih sil skušala rešiti usodo jugoslovanskih narodov, izdanih in prodanih od njihovih ministrov, generalov in banov.
In ko je končno izdajstvo rodilo svoj sad, ko so se tolpe italijanskega fašizma razlile po naši slovenski domovini in so se meje zasekale križem po našem narodnem telesu, tedaj se je tovariš Tone do kraja zavedal, da za Komunistično partijo teh mej ni, da je ena in enotna na vsem slovenskem ozemlju, kakor je eden in enoten slovenski narod. Zavedal se je, da mu to dejstvo pod novimi, težkimi okolnostmi gestapovsko-o vrovske ga terorja nalaga še težje naloge. Kljub temu, da je vsa leta nosil v sebi bolezen, posledice v ječi prebitih let, je nadaljeval začeto delo. V veličastnem vsenarodnem gibanju se je strnilo okoli Komunistične partije vse zdravo jedro slovenskega naroda. Delavci, kmetje, delovna inteligenca brez razlike so se združili v boju za svobodo in enakopravnost. Tisto, v imenu česar se je tovariš Tone že pred štirinajstimi leti pridružil delavskemu gibanju, je postalo več ko očitna resnica. Slovenski delavski razred je postal nesporen voditelj v narodno-osvobodilnem
na smrt in pet dni nato ustreljen. Kakor je bilo njegovo življenje slika nezlomljivega borca, tako je bila tudi njegova smrt — smrt junaka.
Življenje in smrt tovariša Toneta Tomšiča nam potrjujeta eno: doba, ko je bilo hlapčevstvo bistvena označba slovenskega človeka, je pri kraju, kakor je pri kraju oblast tistih, ki so hoteli za vselej imeti pred seboj Slovenca-hlapca. Na Slovenskem je vstal človek novega kova, Slovenec novega tipa, borec in revolucionar, ponosen in svoboden. Tovariš Tone Tomšič je bil med oblikovalci novega slovenskega človeka in hkrati njegov najlepši primer. Zato njegov spomin v slovenskem narodu ne bo ugasnil, marveč ga bo spremljal na vsej njegovi poti.
Na njegovem liku se bomo učili in trudili se posnemati njegove lastnosti neugnanega in neustrašenega borca in junaka.
OB LIKU TONETA TOMŠIČA SE VZGAJA NASA MLADINA
Pet let je že, odkar je padel Tomšič. V St. Petru na Krasu stoji mladinski dom, ki ponosno nosi njegovo ime. V njem so otroci padlih borcev, brez staršev, revnih družin; včasih so bili taki najmlajši prepuščeni cesti, ljudska oblast pa danes posveča materam in otrokom veliko skrb, zato se vzgoja najmlajših vrši v naprednem duhu; vsi hočejo postati zavedni člani one človeške družbe, katero jim je začrtal v svojem življenju njihov vzor — Tone Tomšič Majhni so še, toda postati hočejo prav tako delovni in požrtvovalni pri vsakršnem delu
I v prid delovnega ljudstva. Zavedajo pa se, da takih ljudi nova Titova Jugoslavija najbolj potrebuje danes, ko smo pričeli z izvajanjem petletnega plana. Plan bo treba prekoračiti, to vedo že naši najmlajši. Za prekoračenje plana pa niso potrebne samo nove tovarne, stroji, železnice itd. V petletnem načrtu bomo predvsem potrebovali novih kadrov. Brez tehnikov, inženirjev, mehanikov itd. nova industrija ne bo mogla nuditi tega, kar bi sicer lahko. Vse to so pionirji, učenci v mladinskem domu v Št, Petru že večkrat pretresali. Prispevati pa hočejo tudi oni k petletnemu planu. Kako napraviti? »Majhni smo še, moči nimamo še dovolj, da bi lahko šli na progo Šamac—■ Sarajevo, časa nimamo, ker moramo hoditi v šolo ... Kaj napraviti?« Dolgo j« pionirski odred modroval, naposled pa so se odločili, da bodo največ doprinesli k petletnemu planu e tem, če se bodo pridno učili in se vsestransko zanimali za predmet, ki si ga bodo izbrali v poklicu. »Obvladati hočemo odlično ono stroko, za katero se bomo odločili«, pravijo vsi vprek, ko se konča sestanek. Kar so sklenili pionirčki, se že praktično izvaja. Učni uspehi se dnevno dvigajo. Najboljši učenci iii dijaki nudijo v študijskih bralnih krožkih vso pomoč onim, ki še niso toliko razviti. S časom zelo štedijo. »Škoda je vsakega hipa v brezdelnem stanju,« pravijo, kakor pravijo odrasli ljudje. In res, nepotrebne igre jih ne pritegnejo več v svoj krog. Pač pa posvečajo čimveč časa za fizkulturo. Vsi se zavedajo, da bodo le tako postali fizično in duševno močni ljudje, ki bodo v resnici znali preobražati svet, tako kot nareka Titov petletni načrt. Torej, čim več sonca, fizkulture in učenja, to je geslo pionirčkov v domu »Toneta Tomšiča«. Pod tem geslom dn na liku vzornega človeka, borca, revolucionarja in heroja Toneta Tomšiča rastejo' in se vzgajajo mladi korenjaki.
»Če hočemo biti res dobri inženirji in tehniki,« pravi tovariš Požar Slavko, moramo že zdaj pričeti s tehničnimi risbami«. In evo jih, že v prvih prostih urah se spravijo na delo. Toda kaj naj bi risali? Spet vprašanje! Nekateri skušajo po svoji lastni fantaziji narisati avto, drugi avion, tretji spet motor itd. Med tem prebiranjem in odločevanjem, kaj naj bi risali, pa se pionirček Kravos Slavko kar naenkrat dvigne in steče proti domu. Vroč od tekanja in močnega sonca se v hipu vrne. Pod roko nosi knjigo. Ves zbor mladih inženirjev se zdajci obrne proti njemu, kajti nenavadno prisopi-hanje malega bosopetca je vse iznena-dilo. Ne da bi koga pogledal ali vsaj zinil besedo, se Slavko z vso naglico usede med veselo družbo in spravi na dan vso svojo skrivnost. V njegovih rokah se pojavi Iljinova knjiga: »Povest o velikem načrtu«. Zdaj pa se hkrati oglasi tudi Slavko: »Vidite, tovariši, ta knjiga je prepolna lepih risb. Vi še ne veste, kaj vse vsebuje. Glejte, to so vodne črpalke. Uporabljajo jih pri velikih elektrarnah. Tudi nova Jugoslavija jih bo imela. Ali ste za to, da prav lepo prerišemo risbo za risbo, dokler ne bomo prav dobro spoznali, kaj pomeni vsaka posebej, za kaj je potrebna itd. Tako hiti s pripovedovanjem Slavko, ki je navadno zelo molčeč deček. Njegovi sotovariši ker strmijo nad tolikšno modrostjo Slavkota, Prav tak je, kakor bi v sekundi zrasel iz njega velik modrijan, tehnik in kdo ve, kaj še vse.., Toda zdaj ni več časa za prazne marnje, treba se je lotiti takoj dela. Mimogrede prelistajo še nekaj strani, tako da se že vnaprej seznanijo malo z risbami, ki jih bodo v bodoče prerisavali. Sobota, dan menjavanja sten-časa v mladinskem domu, postaja čedalje večji praznik za vse, od prvega do zadnjega. Novi tehniki se že ponašajo * svojimi strokovnimi risbami. Risbe so res hvale vredne! Zraven so pritrjeni članki, ki govore o, petletnem planu, o osrednji nalogi pionirjev mladinskega doma, da prispevajo k temu velikemu načrtu s temeljitim učenjem, drugi spet pišejo, da je prav tako potrebno za izvršenje petletnega plana prihranjevanje šolskih potrebščin, papirja, knjig, zvezkov ter zbiranje starih odpadkov. Stenčas je v resnici postal pravi odraz vzornih in marljivih pionirjev na poti v življenje, ki jim ga je začrtal ljubljeni Tone Tomšič.
Na dan obletnice njegove smrti bodo napravili posebno prireditev, s čimer hočejo potrditi, da mu bodo še za naprej sledili in tako ohranili v svetli luči ime, ki ga nosi njihov dom. Zlasti pa bodo poglobili vzgojo pionirjev mladinskega doma v tednu matere in otroka, v katerem bo vse naše ljudstvo posvetilo svoje | napore prizadevanju za srečnejšo bodoč-I nost naših mater in naših mladih rodov-
PRIMORSKO LJUDSTVO JE NAVDUŠENO SPREJELO KOROŠKE PEVSKE ZBORE IN FOLKLORNO SKUPINO
»Koroški Slovenci ne bomo prenehali z bolem, dokler ne bomo priključeni k Titovi Jugoslaviji"
»Nmav čez izaro« je pesem, ki kaže trpljenje koroškega ljudstva, »Svobodna Slovenija« pa izraža njegovo
borbeno zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji
Koroško ljudstvo se je že od nekdaj borilo za priključitev k Jugoslaviji. Zlasti pa je pokazalo svojo odločno voljo v dneh, ko se je vodila mirovna konferenca v Moskvi. Tiste dni so koroški Slovenci zažareli v novem upanju. Brzojavke, resolucije in protestna pisma so se naglo množile. Pošiljali so jih v Beograd, v Moskvo, socialistično deželo miru in pravice. Njihovo število je bilo brezkončno. Vse pa so kot en glas odločno zahtevale trdno voljo borbenega koroškega ljudstva: »Mi smo Slovenci in hočemo priključitev k materi Jugoslaviji, samo v novi Jugoslaviji je mogoč naš obstoj in napredek!« Nadalje so govorile o velikem terorju, s katerim se znašajo nad njimi bivši nacisti, o preganjanju njihovih najboljših protifašističnih borcev. Skratka, protestov proti zavezniškim okupacijskim oblastem in pozivov predstavnikom vseh bratskih in svobodoljubnih narodov sveta, naj jih podprejo v njihovi pravični borbi, ni nikoli zmanjkalo
Dnevno so se sestajali odposlanci raz- _ nih držav, zunanji ministri štirih velesil j občuti veliko krivico, ker se je skozi vso
»Nova Avstrija« se je začela naglo razkrivati. Pravo lice je pokazala zlasti pri načrtnem preganjanju slovenskega življa in njegovih pravic. Hkrati pa prihajajo na dan »vrline« zapadne imperialistične demokracije, ki so pa za slovenski živelj na Koroškem zelo bridke. Zato je smešna vsaka izjava gospoda Gruberja. Mi vemo, da kjer ne vlada ljudska oblast, ni in ne more biti prave demokracije. Zaman vsakršna oblika slepljenja. Danes ve že ves svet, da se koroško ljudstvo vztrajno bori za svoje pravice, za priključitev k materi Jugoslaviji.
Prepoved javnega govorjenja materinščine, prepoved izobešanja slovenskih in jugoslovanskih zastav, odstranjevanje slovenskih naphov, pošiljanje grozilnih pisem, napadi na družbene prostore in končno preganjanje slovenskega življa, vse to je dokaz Gruberjeve svobode, katero vztrajno zagovarja, kar je dokaz, da so avstrijske in angleške okupacijske oblasti zveste načelom in metodam germa-nizatorjev in nacistov. Koroško ljudstvo
so reševali nemške in avstrijske probleme. Šef jugoslovanske delegacije, tovariš Edvard Kardelj, se je odločno boril za jugoslovanske pravice, podpirala ga je veljka bratska Sovjetska zveza. Delovno ljudstvo vsega sveta je konferenco vestno zasledovalo in podpiralo pravične zahteve. Brzojavke, resolucije in protestna pisma pa so se dnevno kopičile. Iz pisem je čedalje bolj odsevala odločnost in borbenost malega, toda silnega koroškega ljudstva, ki ne bo nikoli odstopilo od svojih pravičnih zahtev. Vse to pa je zelo dražilo avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja, ki je kričal vrsto neresničnosti in z njim vsa zapadna reakcija. Vse delovno ljudstvo sveta danes ve, kaj pomeni dandanes za kmeta, delavca in delovnega inteligenta na Koroškem fašistično rovarjenje v novi Avstriji! Bridko so jo izkusili vsi borci za svobodo takoj po odhodu naše vojske.
vojno borilo na strani zaveznikov proti skupnemu sovražniku. Danes pa je odnos le-teh očitno usmerjen proti pravični rešitvi koroškega vprašanja Na to krivico koroško ljudstvo že dolgo odgovarja. Na trditev gospoda Gruberja da na Koroškem Slovencev sploh ni, lahko vsak človek odgovori, da brez visoke nacio-» nalne zavednosti ne bi bilo partizanskega gibanja na Koroškem in se koroško ljudstvo ne bi še danes v mirni dobi izpostavljalo številnim žrtvam. Vsi postopki za iztrebljenje Slovencev na Koroškem so dokaz, da se na Koroškem ne izvaja demokratizacija ampak da se oživlja nacizem. V taki državi pa koroški Slovenci ne morejo pričakovati svobode in možnosti za obstoj, zato se vztrajno bore za svoje pravice, za priključitev k FLRJ. Borili Se bodo vse do-I tlej, dokler ne bodo v resnici sestavni I del
ne Ooflo v
del Titove Jugoslavije,
Venček koroških narodnih in partizanskih pesmi je odmeval po vsei Jugoslaviji
Ponoven dokaz odločne volje koroškega Ljudstva pa je prihod pevcev in folklornih skupin v našo deželo. Okrog dva meseca so jim okupacijske oblasti na vse načine skušale ovirati to pot, toda prišli so le in obiskali so vso Jugoslavijo.
Več ko štirinajst dni je odmeval venček koroških narodnih in partizanskih pesmi v naši sredi Pesem nam je prinašala bol, trpljenje in borbo preganjanega slovenskega ljudstva na Koroškem. Iz čistih, lepo donečih grl se ie razlegal širom naše domovine odločen in vztra jen klic po svobodi. Njihov krik pa je bil krik nas vseh.
Tako so potovali po naši zemlji ljudje, ki so prišli iz različnih vasi one dežele, kje «c vodijo dnevno še hudi boji za obstanek slovenskega življa. Toda niso bili to pomilovanja vredni ljudje. Ne! Pogumni, krepki, nasmejani mladeniči, ki ne poznajo utrujenosti in so vedno pripravljeni žrtvovati vse. Bili so to najboljši fantje in očetje že od nekdaj trpinčenega in preganjanega naroda. Toda v tej borbi so se naši ljudje le še bolj krepili. Iz dneva v dan so jekleneli, danes pa jih nihčp več ne more omajati v veličastni borbi za pravico. Zanje ni ne pre-
grad in ne mej! Vsi se zavedajo, da bodo le z borbo dosegli svobodo. Slovenski narod, vsi jugoslovanski narodi in skratka vse svobodoljubno človeštvo sveta jih bo dosledno podpiralo, dokler ne bomo skupno uživali priborjenih sadov v novi domovini, Titovi Jugoslaviji.
Kratek je bil njihov obisk v naši deželi, toda v tem času so mnogo videli in se marsikaj naučili. Na vsem potovanju od Jesenic, Kranja, Ljubljane, Celja, Maribora, pa tja do Samca in Sarajeva, povsod so naleteli na velika dela jugoslovanskih delovnih množic. Gradnja novih cest, železnic, stavb, delavskih stanovanj, vse to je silno presenečalo naše goste. Občudovali so naše požrtvovalne delavce v tovarnah, ki vlagajo vse svoje sile v to, da bi čim več doprinesli k skupnosti in da bi čim prej dosegli takšno proizvodnjo kakršno zahteva naš petletni plan. Petletni načrt! To je bilo za naše brate nekaj čisto novega. Videli so naš velikanski napredek v gospodarstvu in so se zakleli, da se bodo kljub •težkim pogojem tudi oni še bolj vztrajno borili, da bodo potem, ko nas bo svoboda združila v skupni domovini, uživali enake sadove, Zlasti so bili navdušeni nad našo požrtvovalno delovno mladino, ki v tekmovalnem tempu gradi novo mia»
'dansko progo Šamac—Sarajevo, kar bo pomenilo novo zmagp jugoslovanskih narodov v gospodarstvu. Gradnja, elektrifikacija in industrializacija, vse to je vlivalo našim koroškim bratom novih moči. Spoznali so, da so lastne sile najboljše. Kramp, lopata in krepka roka mnogo napravijo! Tudi oni bodo tako delali. Povedali bodo svojim staršem, bratom in
Koroško in primorsko ljudstvo je združila skupna borba proti isiim silam
so tudi Primorsko, deželo, še prav tako kakor Koro-
Ob iskali katere del se ška bori za priključitev k Jugoslaviji. Postojnčani so že v zgodnjih urah hiteli s cvetjem k sprejemu na kolodvor. Dolgo in nestrpno so čakali prihoda vlaka na peronu. Okrog 8. ure zjutraj pa je vlak prisopihal. Iz posebnega vagona so izsto pili bratje Korošci. Vzklikanja, pozdravljanja in obsipanja s cvetjem ni bilo ne konca ne kraja. Železničarji so z godbo na pihala zaigrali koračnico. Ljudstvo se je še bolj strnilo, vsak je hotel biti čim bliže dragih gostov. Vsak je imel na ustih kakšno vprašanje Sekretar okrajnega prosvetnega sveta jih je pozdravil v imenu primorskega ljudstva Nato je spregovoril v imenu koroškega ljudstva in pevske delegacije tovariš dr Mirt Zwitter, sekretar prosvetne zveze in član Pokrajinskega odbora OF za Slovensko» Koroško. V svojem govoru je poudaril, da je koroško ljudstvo še prav posebno navezano na ljudstvo Slovenskega Primorja. Združila nas je skupna borba proti istim krivicam, ki so nas desetletja tlačile. Zahvalil se je za našo moralno podporo, ki smo jim jo nudili s pošiljanjem bodrilnih resolucij, kar jim je vedno vlivalo novih moči pri svojih zahtevah.
Ko se je pozdravljanje končalo, so se odpravili na avtobusa, ki sta čakala pred hotelom. Ljudstvo pa jim je sledilo in jih še med vožnjo pozdravljalo s klici, vzkliki in mahanjem. Avtobusa sta vozila počasi. Ob cestah so stale gruče ljudi, hiše so bile prazne, vse je stalo ob cestah in pozdravljalo. Počasi sta se avtobusa drug za drugim prerivala mimo ljudstva, cvetja in slavolokov. Končno pa sta se ustavila pred postojnsko jamo.
Najbolj je vse zanimalo pripovedovanje o krasotah jame ter o tem, kako so nekoč v jami trije partizani kljub močni nemški straži zažgali ogromne zaloge bencina, ki so ga tamkaj hranili Nemci. V takem vzdušju je čas zelo naglo potekal. Po zajtrku je kmalu nekdo javil, da spodaj že čaka vlak za ogled jame. Tega sporočila ni bilo treba ponavljati. Vsak si je že prej močno želel, da bi si
Velika množica ljudstva je sprejela koroške pevce na Titovem trgu
v Ajdovščini
sestram o dvigu nove Jugoslavije zato, da se bodo še bolj vztrajno borili in da bodo še bolj močni in silni.
Tako so potovali po naši zemlji partizanski borci s Koroške Obiskali so vso domovino. Obiskali so našega maršala Tita, mu izročili darove iz dežele bojev in se z njim prisrčno pogovorili o delu in borbi, ki jih še čaka ob povratku.
pred odhodom še ogledal podzemeljski kras. Na takih krasotah je bogata slovenska zemlja.
Čas je hitro minil Po obhodu jame so se znašli v veliki koncertni dvorani, kjer je pevski zbor zapel »Hej brigade ...« In »N'mav čez izaro . ..« Pesem je čudovito odmevala po dvorani. Vsak, kdor je poslušal, mu je še dolgo donela po uše-
sih melodija, katere ne bo nikoli pozabil. Slednjič je pot pripeljala do vlaka. Po dvorani se je začulo »Juhe!« in vlak je spet peljal mimo skrivnostnih dvoran, stebrov in predorov. Vlak se je ustavil, v notranjost je prodirala svetloba sonca.
Avtobusa sta spet odpeljala naše goste. Ob cestah so postajale množice ljudi Pozdravljale so in vzklikale bratom in soborcem Koroške. Navdušenje in vzkliki pa so se odzivali iz avtobusov. Vrisk, petje, smeh so odmevali na poti iz Postojne v Ajdovščino. V Vipavi je čakala na trgu množica ljudstva in povabila goste v vinsko klet na vino. Pred odhodom so še zapeli nekaj narodnih, nato pa sta avtobusa odpeljala naprej. Veselje se je stopnjevalo in kar naenkrat so bili v Ajdovščini.
Pionirji, mladinci in mladinke, staro in mlado, vse je teklo k sprejemu. Z balkonov in oken je kar deževalo cvetja. Povsod venci in slavoloki Vzklikanje in navdušenje brez konca. Na Titovem trgu je mrgolelo ljudi, na tribuni pa jih je pozdravil tovariš Dujc, sekretar okrajnega odbora OF. Pionirke in mladinke so prinašale šopke najlepšega cvetja in jih izročale gostom Med drugim je tovariš Dujc poudaril, da se bo tudi primorsko ljudstvo moralo še boriti za svoje pravice, za Trst in Gorico, da je tudi za nas velika krivica, ker nam hočejo imperialisti prav tako vsiliti mejo, s katero hočejo naše ljudstvo razdvojiti. V imenu koroške delegacije pa je spregovoril tov. dr. Mirt Zwitter. Dejal je: »Vidim, kako srečno je vaše svobodno živ»
! Ijenje. Pri nas vsega tega še nimamo. Pri nas še ne smemo nositi slovenskih in jugoslovanskih zastav. Prepovedana so vsakršna zborovanja, toda naše žrtve nas obvezujejo, da ne prenehamo z borbo za priključitev k FLRJ. Borili se bomo neustrašeno naprej, nobeno nasilje nas ne more preplašiti Naša borba je pravična, zato se bomo dosledno borili proti vsakršnemu zatiranju. Z vašo podporo bomo potegnili naše meje prav tja do onih krajev, kjer je naša zemlja posejana z grobovi neustrašnih borcev za svobodo.«
Primorsko ljudstvo je bilo zelo ganjeno ob tolikšnem, res bratskem srečanju. Tisti dan je še prav posebno občutilo neločljivo borbeno vez, ki nas že od nekdaj druži. Prav tako se je zdaj še bolj zavedalo, kakšen velik doprinos je za nas priključitev k novi Jugoslaviji. »Podpirati vas hočemo, vse dokler ne bomo po skupni borbi uživali tudi skupne sadove«, tako je obljubljalo svojim dragim gostom in bratom primorsko ljudstvo ob njihovem srečanju.
Na odru, ki je bil postavljen na trgu, je zaoril venček koroških narodnih in partizanskih. Ljudstvo je navdušeno poslušalo. Ob vsaki pesmi je sledilo burno ploskanje. Pevci so kljub veliki utrujenosti morali večkrat ponavljati, ker pa je bilo že pozno, se je bilo treba odpraviti na kosilo. Goste so spremljali tudi predstavniki naših oblasti. Delegacija je zapela na radio Slovensko Primorje nekaj svojih pesmi, nato pa so se poslovili in se spet odpeljali v Postojno, kjer jih je pričakovala v gledališki dvorani množica ljudstva za njihov koncertni nastop.
Težko je bilo slovo od naših koroških bratov. Vsakdo je vedel, da bodo že v nekaj dneh ti vedri, nasmejani obrazi kruto kaznovani za svoj bratski obisk v njihovo domovino. Prišli bodo spet v okove imperialistov. Pesem, zastave, cvetje, svoboda in skratka vse, kar jim je mogla nuditi nova Jugoslavija, pa jih bo stalno krepilo v nadaljnjih bojih za svoje pravice. Pripovedovali bodo svojim dragim o doživetjih v svoji domovini, nobena prepoved, ne ječe niti žrtve jih ne bodo preplašile v borbi za svobodo, kakršno uživa ljudstvo Titove Jugoslavije.
Pionirka je podala vodji Korošcev, tovarišu Mirtu Zwitterju, rože v dokaz, da je borba koroškega ljudstva
borba primorskega ljudstva
IMELI BOMO ŠE MNOGO VELIKIH TEŽAV PRI URESNIČENJU PETLETNEGA PLANA. TEH TEŽAV SE
MORAMO ZAVEDATI IN STORITI VSE, M JIH PREMAGAMO !	ftwiTit.
Okrai Idriia za dvig gospodarstva
Minulo nedeljo se je vršila skupščina okraja Idrija—Cerkno. Po pozdravnem nagovoru tov. predsednika je spregovorila taznlca Okrožnega odbora OF. katera je poudarila izredni pomen današnje skupščine, na kateri se bo razpravljalo o gospodarskem načrtu ter s tem v zvezi o izvedbi naše prve petletke, ki je po stala zakonito dejstvo.
»
V	poročilih ki jih je podal tovariš predsednik, je razvidno, da je Okraj Idrija—Cerkno napravil velik korak naprej tako v gospodarskem, kakor tudi na kulturno-prosvetnem polju. Poudaril je, da je bil naš okraj v tekmovanju vedno prvi, zato so se obvezali vsi odposlanci, da hočejo tudi vrednost sedanjega kredita za obnovo povečati najmanj sedemkrat.
Ugotovilo se je, da se je vsa razpoložljiva orna zemlja 100% obdelala, v čemer so kmetovalci vidno pokazali, da razumejo borbo, ki jo danes vršimo na gospodarskem polju. Mnogo škode je v minuli zimi trpelo čebelarstvo. Na drugi strani bomo pa imeli tudi v tej panogi v bližnji bodočnosti velik napredek, kajti tov. Rupnik Ivan iz Idrije je izumil posebno pripravo za panje, na kateri podlagi se bo zbiranje medu precej izboljšalo.
V	našem okraju deluje že kar lepo število državnih podjetij. Močno se je razvilo tudi zadružništvo s številnimi poslovalnicami, gostilnami in kavarno. Pri tem se opaža, da se ljudstvo v vedno večji meri poslužuje državnih kakor tudi zadružnih podjetij, katera so se obvezala, da bodo v bodoče svoje poslovanje izboljšala ter skupno sodelovala v dobrobit ljudstva ter sporazumno s krajevnimi in okrajnim ljudskim odborom odpravljali razne napake.
Vse priznanje gre našim zadrugam, katere so svoj letni dobiček namenile za javne ustanove, tako za socialni fond, za pionirsko knjižnico, za tehnično knjižnico, nadalje za mladino, ki gre na progo Šamac—Sarajevo, pri tem pa niso pozabile prispevati tudi letos primerni znesek za izboljšanje naše živinoreje.
Iz poročil socialnega skrbstva je razvidno, da se vsa skrb posveča našim vojnim vdovam ter žrtvam fašističnega terorja in onemoglim ljudem. Opaža se, da se je zaradi razvoja našega gospodarstva socialni položaj temeljito izboljšal, zlasti ob nastopu pomladi, ko se je vse zaposlilo, zaradi česar v našem okraju ne opažamo nikake brezposelnosti.
Iz proračuna za tekoče leto se predvsem dal na razpolago znesek izboljšanje gospodarstva. V diskusiji je med odposlanci nastalo v zvezi z načrtnim gospodarstvom veliko zanimanje ter tudi kritika. Stavljeni so bili številni predlogi, med njimi tudi predlog o pospeševanju dela v svrho elektrifr kacije. V svrho izboljšanja je bil stav-lejn predlog, naj bi imela pri tem odlič no nalogo novo ustanovljena živinorej ska zadruga, katera naj bi se poslužila darovanega zneska 200.000 lir, katerega je dala na razpolago okrajna gospodarska zadruga. V proračun je bil stavljen tudi primerni znesek za napravo sušil nic za sadje, zato je bilo popolnoma na mestu pojasnilo, ki nam ga je v ta na-r-en podal predsednik KLO iz Žirov, kateri je poudaril, da ako bomo napravili sušilnici po enotnem načrtu ter s prostovoljnim delom sodelovali pri njuni gradnji, se bo lahko iz določenega kredita postavilo 6 sušilnic, kar so z velikim zadovoljstvom vzeli na znanje vsi odposlanci.
Napravljen je bil sklep, da se čjmprej v podeželju ustanovijo samostojne zadruge, katere naj bi bile povezane z nabavno prodajnimi zadrugami v mestu. Zelo umesten je bil predlog za medsebojno pomoč pri košnji, pri kateri bo tudi delavstvo iz mesta prišlo na pomoč našemu kmetovalcu. Odposlanci so se obvezali, da bodo od letošnjega pride! ka dali kmetovalci vsega okraja za prehrano in za seme 40 vagonov krompirja. Odposlanci so tudi izglasovali sklep obveznem šolanju otrok.
Končno je spregovoril tov, predsednik ter se je zahvalil vsem odposlancem za aktivno sodelovanje na skupščini, iz katerega je bilo razvidno, da so se odposlanci zavedali važnosti prehoda v naše načrtno gospodarstvo.
Poslane so bile številne resolucije, med njimi tudi predsedniku vlade LR Slovenije v Ljubljani, v kateri se med drugim glasi:
»Ob priliki zasedanja Ljudske skupščin . okraja Idrija—Cerkno Vam pošiljamo plamteče pozdrave. Z zavestjo in zaupanjem stopamo v borbo za uresni čenje gospodarskega načrta. Obvezujemo se, da bomo kot poslanci ljudstva skupno z ljudstvom premagali vse ovire, ki jih bomo srečavali na poti k uresničenju prve Titove petletke. Nadalje se obvezujemo, da bomo dohodke v našem okraju sedemkrat dvignili, da bomo čim več kmečkih pridelkov dali v odkup državi ter dvignili produktivnost našega dela v vsaJcem pogledu.« F. Vidmar
Na Goriškem
so spomladanska dela končana
Goriški okraj spada med najugodnejše okraje Slovenije. Njegova površina meri 9,300.000 kvadr. metrov, od te predstavlja 970.000 kvadr. metrov orna zemlja, 370.000 kvadr. metrov pa vinogradi m sadovnjaki. Ostalo tvorijo travniki, gozdovi in pašniki. Neplodne zemlje je približno 540.000 kvadr. metrov. Podnebje je raznoliko; med tem ko v Brdih in Vipavski dolini že zorijo prve češnje, v višinskih legah komaj odcvete-jo. Pomladanska setev traja' iz omenjenih podnebnih razlogov v normalnih časih od začetka marca do srede meseca maja. Letos pa se je radi zapoznele pomladi setev v nižavah pričela več kot mesec dni kasneje.
Poljedelci so marljivo poprijeli za delo v dolini in hribih hkrati, zato se je občutilo pomanjkanje vprežne živine in delovne sile in delali so od zore do trdega mraka. Vojaške enote so priskočile kmetom na pomoč in jim dale konje za oranje. Tudi v naseljih cone A, kjer so nastanjene vojaške enote odreda JA za Trst in Slovensko Primorje, so te enote pomagale kmetom s svojimi konji pri
oranju. V Renčah so traktoristi orali ob svitu traktorskih žarometov v dveh ali treh izmenah noč in dan. V vojni prizadetim vasem in onim, ki so zaostale s setvijo zaradi pomanjkanja vprežne živine, kot so Rihenberg, Prvačina, Kanalski vrh in Ročinj, so ljudske oblasti iz Ozeljana in Šempasa poslale večje število delovne živine, tako da je v Goriškem okraju že obdelane 98% celotne površine. Predvideva se, da bo setev uspešno zaključena že pred 15. majem.
Kmetsko obdelovalna zadruga v Vipavi bo letos posejala 6 ha več kot lani. Pet kmetijskih družin v Kozani v Brdih je v kratkem času obdelalo skupno 6.5 ha vinogradov in 1.5 ha orne zemlje zadružnih kmetij. Tudi kmetovalci, ki živijo v hribovitem kraju, so skrbno obdelali z motikami in rovnicami svoje njivice. Kmetovalci, ki so pričeli z načrtno obdelavo zemlje na zadružni podlagi pravijo, da bodo s pametnim gospodarjenjem in nasadi donosnih kultur dvignili blagostanje in okrepili naše gospodarstvo, previške pa bodo oddali v odkup državi.
Kal bomo gradili na Tolminskem
Tolminski okraj je glede as teren eden najbolj hribovitih in najrevnejših. Glavni vir dohodkov je živinoreja in les, drugih večjih dohodkov ni bilo. Fašistična Italija se ni brigala za te kraje. Ljudstvo v hribih in grapah je bilo prepuščeno samo sebi, nihče se ni brigal za njegovo bedo. Ljudstvo tolminskega okraja, ki je šlo strnjeno v boj za osvoboditev, jma zaupanje v petletni gospodarski načrt, v našo ljudsko oblast, kar dokaže neštetokrat s svojim delom. 2e letošnji setveni načrt in načrt na polju gradenj in obnove bo prinesel delež h gospodarski osamosvojitvi tolminskega okraja.
Obnovitvena zadruga pri okrajnem ljudskem odboru je doslej napravila nekaj del v vrednosti 794.000 lir, gradbeno podjetje pa v vrednosti 500.000 lir. Vendar so dela doslej zaostajala, ker nismo še imeli nakazanega kredita, zato pa bomo zdaj pristopili k delu udarniško. Okrajno gradbeno podjetje bo izvršilo na polju gradnje in obnove dela v skupni vrednosti okrog 34,597.000 lir. V to so všteta med drugimi sledeča dela: obnova objektov na progi Sv. Lucija-Podbrdo, gradnja 7 km dolge ceste Koritni-ca-Nemški rut, gradnja okrajne mehanične delavnice, adaptacija poslopja za čevljarsko delavnico v Tolminu in adaptacija poslopja za lesno podjetje v Klavžah.
Krajevni ljudski odbori so si v svojih tekmovalnih načrtih postavili nalogo, da bodo izvedli razna dela, katerih stroške bodo v največji meri krili s prostovoljnim delom. Tako bodo letos uredili in obnovili šolska poslopja v 13 vaseh. Prav na polju šolstva smo našli po vojni najobupnejše stanje. Mnoga šolska poslopja so bila porušena in požgana, v mnogih krajih pa so bile šole prej nameščene v zasebnih kmečkih in podstrešnih izbah. Že prvo leto petletke bomo dosegli, da bodo naše šole odgovarjale svojemu namenu. Dalje bodo KLO-i obnovili in popravili ceste ter elektrificirali vasi Logaršče, Stržišče, Karl in Čadrg. To so nekatera izmed večjih del, ki jih bo treba letos izvesti. MLO Tolmin bo obnovil stanovanjske zgradbe v Tolminu v skupni vrednosti 1,709.230 lir ter uredil mestni gostinski obrat v vrednosti 400.000 lir. Obnovitvena zadruga pa bo zgradila na novo oziroma obnovila 20 stanovanjskih hiš, 9 hlevov in 33 gospodarskih poslopij.
Iz navedenega je razvidno, da so dela, ki stojijo pred nami, ogromna in da jih bomo izvršili, da celo presegli le v tem primeru, če se bo vsak posameznik čutil soodgovornega pri delih. V to pa niti najmanj ne dvomimo, saj je ljudstvo tolminskega okraja neštetokrat dokazalo svojo pripadnost novi Jugoslaviji in njenemu voditelju maršalu Titu.
Podgoršek Pavla.
VASI P0DG0RE SKRBNO REŠUJEJO GOSPODARSKA VPRAŠANJA
Vse do danes so oddajali v vasi Gradišče v okraju Ilirska Bistrica travnike, ki so last vse vasi, na licitacijah, na katerih namreč ljudje niso imeli dostopa do travnikov. Takšno politiko je vodila občina iz dobe stare Avstrije pa do osvoboditve. Novoizvoljeni OF odbor je vzel to zadevo skrbneje v roke in oddal travnike ljudem, ki «o najbolj potrebni ter jim bo s tem preskrbljena krma za njihovo živino, a denar od najemnine se bo izrabil za izboljšanje gospodarstva celotne vasi. Odbor si je postavil nalogo, da pripravi vse za napeljavo vodovoda, za popravilo cest in za čistočo celotne vasi. Delo bo izvršeno poleg še drugih nalog na prosvetnem in vzgojnem polju.
Kot vzgled svojega aktivnega dela je tudi OF odbor v Zabičah poprijel za delo za vsestranske potrebe same vasi. Na pobudo tajnika Iskre Matije in z delom celotnega odbora si je ljudstvo napeljalo vodovod v dolžini 800 m; to so napravili v 280 prostovoljnih urah.
Take OF odbore kakor so v Gradišču, Zabičah, Novokračinah in še drugje našem okraju, so dolžni posnemati vsi ostali krajevni OF odbori, ako hočejo izvršiti vse postavljene si naloge, posebno pa sedaj, ko smo v začetku prvega petletnega plana.	Remec Mirko.
V	NARINU BODO GRADILI NOVO ŽELEZNIŠKO
POSTAJALIŠČE
Naša vas si je zadala zelo važno nalogo. Pri nas nimamo nobene prometne zveze, zato si gradimo s prostovoljnim delom novo postajališče, kjer je bila nekdaj železniška čuvajnica, tem bo prihranjen čas vsem prebivalcem, posebno pa dijakom in delavcem iz tovarne, ki morajo hoditi po uro daleč do postaje. Pokazati hočemo tudi mi, da nočemo zaostati za ostalimi vasmi. Vztrajno bomo nadaljevali, dokler ne dosežemo končnega cilja.
Jp, K.
V IDRIJI PRI BAČI IZBOLJŠUJEJO GOSPODARSTVO
V	Idriji pri Bači so vso zemljo več in bolje obdelali kot v preteklih letih. Pomagala je tudi vojska, ki je priskočila na pomoč s tremi vpregami, ki so pomagale orati in odvažati na njive gnoj; s tem «o v veliki meri prispevali, da je bila setev pravočasno opravljena. Tudi žene in mladina so tekmovali in nudili >omoč potrebnim brez delovne moči. ’omlad je topla, zato se je pojavilo neverjetno veliko hroščev. Vaški pionirji s svojim učiteljem na čelu so organizirali kampanjo za uničevanje škodljivcev. Z obiranjem je bil dosežen trojen dobiček; sadno drevje je bilo obvarovano, kokoši so imele doma dovolj piče in pionirji so se pri tem delu zabavali. Vaščani so popravili tudi vodovod, pri čemer so pomagali tudi brigadirji »Jožeta Planinca«, ki je bila v tej vasi na gostovanju pred odhodom na gradnjo proge Šamac-Sarajevo.
IZ GORENJIH KAN0MELJ SO PRIPELJALI ŽIVEŽ ZA DIJAŠKI DOM V IDRIJI
Danes ko vodimo odločno borbo za izvedbo petletke, v kateri bomo potrebovali mnogo novih strokovnjakov, je dolžnost nas vseh, omogočiti študij tudi najbolj oddaljenim sinovom slednje gorske koče. V ta namen so se ustanovili dijaški domovi, kakršnega imamo tudi pri nas v Idriji, kjer je namen imeti v oskrbi vse socialne pomoči potrebne dijake.
Priznati se mora, da vaščani iz Gorenje Kanomlje to dejstvo še najbolj razumejo,' kajti med seboj so zbrali 121 kg raznega živeža in nekaj gotovine, kar so minulo nedeljo podarili upravi dijaškega doma v Idriji. Pri tej priliki naj omenimo, da so vaščani iz. Gorenje Kanomlje že med borbo zelo aktivno sodelovali ter prinašali borcem na položaje hrano in muni-cijo. Pričakovati bi bilo, da bi ljudstvo, posebno onih vasi, ki niso bile v toliki meri prizadete v zadnji straho-vHi vojni, sledilo zgledu vaščanov iz Gorenje Kanomlje. Ferdo Vidmar.
NE ZAMETUJMO ČEŠNJEVIH PECLJEV!
Na trg v Idrijo so prišle prve češnje, katerih smo se močno razveselili. Ni potrebno tu poudarjati, s kakšnim zadovoljstvom posebno naša mladina uživa ta prvi sadež v naši pomladi. Pri tem je pa treba vedeti, da ni samo češnja tista, ki je zelo okusen sadež, ampak se zraven češnje drži tudi pecelj, katerega pa zaradi nevednosti pri uživanju češenj zavržemo, kar pa ni pravilno, ako pomislimo, da dobro posušeni peclji služijo za čaj, katerega z lahkoto tudi brez vsakega sladkorja uživamo. V drugič prekuhan čaj iz češnjevih pecljev je še vedno zelo okusen. Vsaka posamezna družina bo mnogo s tem prihranila na izdatkih.
Zavedajmo se vsi skupaj, da bomo na ta način naši državi mnogo prihranili, kajti z varčevanjem lastnih razpoložljivih dobrin bomo tudi zmanjšali uvoz čaja, za katerega je treba šteti milijone.
Ferdo Vidmar.
Seke ‘m Gradec ter živinorejska zadruga
v Prestranku
Živinorejska zadruga v Prestranku, ki ima svoj sedež in poslovne prostore v Kočah, se je ustanovila pred nekaj meseci. Ljudje so bili precej črnogledi in niso dosti zaupali v to zadrugo. To je bilo posebno razvidno iz dejstva, da je obratovala ta zadruga prve dni le s 70 litri mleka na dan. Vendar danes je zavest in zaupanje ljudi že tolikšno, da posreduje zadruga že čez 300 litrov mleka dnevno. To pomeni, da so kmetje uvideli velike koristi, ki jim jih prinaša zadruga, kakor tudi, da se zavedajo, kolikšnega pomena je to mleko za našo lesno industrijo, kajti iz mleka pridelujemo poleg drugega tudi kazein. Kmetje so torej razumeli, da je način njihovega sodelovanja z delavci v naši prvi petletki res pravilen in uspešen.
Vendar sta v bližini še dve vasi, Selce in Gradec, v katerih so kmetje (imena bomo navedli drugič), ki imajo živino, katera jim daje dovolj mleka za njihovo prehrano, a ne oddajajo viška v zadrugo. Ti kmetje so v času fašističnega režima redno oddajali mleko in bili pokorni svojim izkoriščevalcem Danes pa, ko imamo svojo ljudsko oblast in ko se ne izvaja nobenega pritiska z nobene strani na nikogar, ne uvidijo in ne razumejo, da je treba z vsemi svojimi močmi pomagati k dvigu skupnega blagostanja.
Take vaščane obsojajo vsi ostali in ne morejo razumeti, da tako ravnajo, ko vendar danes ve že sleherni državljan nove Titove Jugoslavije, da bomo le s skupno in enotno borbo dosegali vedno večje uspehe.	Bogomil Lilija.
Kaj smo dosegli v prvomajskem tekmovati u v tovarni Rizzato
Zavedajoč se potreb, ki stojijo pred našo domovino, smo pričeli delavci lesne industrije Rizzato v Ajdovščini izvajati uspešno naloge, postavljene s planskim gospodarstvom. Ves delovni kolektiv je pokazal pravilno razumevanje dolžnosti,
Delovanje ni bilo usmerjeno samo za dosego gospodarskih uspehov, ampak tudi za dosego čim tesnejše notranje povezave delovnega kolektiva in za vzgojo.
Vse naše udejstvovanje naj bo razloženo v sledečih stavkih. Naše naloge, ki smo si jih postavili v svojem proti-načrtu 1. februarja, sicer nismo v vseh točkah popolnoma dosegli, vendar smo napravili mnogo. V naši tovarni so trije obrati, in sicer žaga, ki samo predeluje surovine, ter mizarnica in zabojarna, kjer izdelujemo gotove produkte.
Žaga v začetku ni obratovala normalno, ker je bil parni stroj v popravilu.
Od 17. marca dalje pa obratuje normalno in je presegla postavljeno normo za 7%, čeprav v tej sezoni ni dovolj na razpolago primerne hlodovine za obrate žage. V mizarnici smo presegli v prvem četrtletju postaljeni načrt za 37%. Lesa smo uporabili v aprilu za 13.9% več kot v januarju, vrednost izdelkov pa se je v aprilu dvignila za 27.3% v primeri z januarjem.
V zabojarni nismo dosegli takega presežka, kot smo si ga postavili v svojem lastnem protinačrtu. Velika ovira je bila zaradi kvara na parnem stroju in zaradi izredno slabega deževnega vremena, kar je onemogočalo dovoljno zalogo suhega lesa. Delovanje zabojarne je v tem, da predvsem predeluje dobršen del odpad- boljše življenje.
kov mizarske delavnice in les, ki ni uporabljiv za druge izdelke. V aprilu smo v zabojarni uporabili 83.9% lesa več kot v januarju, število izdelanih zabojev pa se je dvignilo v aprilu za 26.8% v primeri z januarjem. V celoti smo v štirih mesecih v zabojarni presegli predvideno količino za 5.2%. Jasno pa je, da zabojarna stremi k čim večjemu povečanju produktivnosti, ki bo v nadaljnjem tekmovanju še narasla.
Povprečni porast storilnosti vsega podjetja znaša 21.7%. Lesa smo v celoti v aprilu predelali 42.9% več kot v januarju, storilnost delavcev pa se je v aprilu povečala za 19% v primeri z januarjem.
Da pokažemo vsaj del doseženih uspehov ostalim delovnim kolektivom in vsemu ljudstvu našega okraja, smo ob 1. maju pokazali na razstavi v Ajdovščini nekaj svojih izdelkov. Splošno zanimanje je vzbudila naša spalnica, vzorec našega serijskega dela, ki omogoča vsakemu delovnemu človeku, da si jo nabavi. Prav tako je bilo veliko zanimanje za razstavljene izdelke naše zabojarne. Prikazali smo porast produkcije mizarske delavnice in zabojarne. Doseženi uspehi so najlepše plačilo za vse naše napore. V naši tovarni raste tudi zavest delovnega človeka. Ne bomo se upokojili na uspehih, ampak bomo e podvojeno silo nadalje izvajali gospodarski načrt, da čimprej dosežemo postavljene si naloge po programu gospodarske petletke. Tekmovali bomo še naprej, ker vemo, da je borba za plan borba za
Izboliianie cest v Postojnskem okraiu
V	našo prvo petletko moramo in smo vključili tudi izboljšanje in nove gradnje cest. Takoj po osvoboditvi «e je pričelo v postojnskem okraju z reorganizacijo cestarjev in s pričetkom del na cestah krajevnega značaja, kajti ostale e imela v režiji cestna baza. Delo se je predvsem nanašalo na izboljšanje cest, ki so bile v zelo slabem stanju. Z letošnjim letom pa so prešle ceste okrajnega značaja v direktno upravo OLO v Postojni, tako da danes zaposluje okraj 26 cestarjev, ki so stalno zaposleni Zaradi tega se je tudi letni proračun zvišal za 10 milijonov lir, ki so namenjene za izboljšanje in vzdrževanje vseh cest v okraju.
Načrt za leto 1947. obsega napravo novega mostu pri Landolu, ker dosedanji ne ustreza več današnjim prilikam, in bo zgrajen približno 20 metrov nižje od sedanjega, ter naprava 300 m nove ceste. Napravljena bo tudi cesta, ki bo vezala Novo Sušico-Košano z glavno cesto, in del mostu. Z gradnjo te ceste bo omogočen dohod do teh vasi z vsemi prometnimi sredstvi, kar je do sedaj omejeval veliki klanec. H gradnji te ceste bodo prispevali vaščani vso delovno moč na prostovoljni bazi, potreben je kredit samo za gradnjo mostu ter za nakup razstreliva in cementa.
V	predoru Palčje-Juršče je v teku gradnja 1 km dolge gramozne ceste, ki je zelo prometna glede na obširne goz
spevajo s prostovoljnim delom prebivalci vasi, katere bodo uporabljale to cesto; tudi vsi prevozi kamenja se vršijo brezplačno, Napravljene je že 400 metrov te ceste.
V	načrtu je tudi asfaltiranje ceste, ki pelje v postojnsko jamo, ker je to najbolj prometna cesta zaradi številnih obiskov jame, ki so vsakodnevni.
V	Mali Pristavi in v Hruševju gradijo nove gramozne ceste samo na prosto-volni način, in to na pobudo ljudi samih-Cesta, ki jo gradijo od Hruševja do Sa-jevč, bo široka 4 metre in dolga 500 metrov. Prebivalci teh dveh vasi so s‘ oskrbeli vrtalni stroj, s katerim pridobivajo potrebni gramoz za cesto in so ga pripravili že 500 kub. metrov.
Na vse okrajne ceste je bilo do sedaj dobavljenega 523 kub. metrov gramoza. Ljudska oblast pa stremi za tem, da se izboljšajo in zgradijo nove ceste, da se omogoči boljši promet z vsemi prevoznimi sredstvi našemu kmetu, kakor tudi zato, ker se bo v bodoče bolj in bolj večal tujski promet v naših krajih, posebno zaradi svetovno znane postojnske jame, ki bo, čim se uredijo razmere, obiskana tudi iz drugih držav.
Ljudje sami pa pristopajo k prostovoljnemu delu za izboljšanje cest z navdušenjem, zavedajoč se, da ustvarjajo zase in za boljše življenjske pogoje. Doprinos prostovoljnega dela na cestah znaša skupno 84.000 lir, ki bo vsekakor
dove v istem predelu. Na tej cesti je I še večji do konca prvega leta v naši zaposlenih 40 delavcev in z veseljem pri-1 prvi petletki,	Vida Majcen.
Prva nedelja prostovoljnega dela v Bistriškem okraja
Naše vasi v Brkinih imajo svojo oblast, ki skrbi zanje. Letos je namreč v načrtu zgraditev nove ceste Javorje-Pregarje, po kateri bo dopusten promet motornih vozil v Brkine, in ki bo olajšal težave pri prevozu gradbenega materiala do požganih vasi, ki jih sedaj obnavljajo.
Organizirano je bilo v ta namen prostovoljno delo v nedeljo, 4. maja. Iz vseh strani so prišli ljudje na izgradnjo nove ceste, zavedajoč se, da se samo v slogi in skupnosti lahko dosegajo veliki uspehi. Delo, ki ga je v nedeljo izvršilo 250 zavednih ljudi v 5 urah, je sledeče: očiščenega odnosno podrtega gozda in
grmovja je bilo skupaj 3600 kvad. met, v dolžini 400 m trase, zemeljskega dela je bilo napravljenega za 252 kub. metrov, na cesto je bilo pripeljanih 18 kub. metrov gramoza, skupna vrednost dela znaša nad 51.000 lir.
Vsi, ki so sodelovali, so vredni pohvale, posebno tovariš Herksel Viktor se je pokazal požrtvovalnega in je bil ves čas dela za vzgled ostalim; imamo p8 na žalost še ljudi, ki se ne zavedajo ogromnega pomena prostovoljnega dela pri izgradnji naše domovine in obžalujemo tovariše iz sosednjih vasi, ki so se med prostovoljnim delom «zabavali na vasi	Skrij Rado.

USTVARJAJMO LJUDI DVIGNJENEGA ČELA IN JASNIH OČI, I KI BODO SPOSOBNI IZVESTI VELIKO BITKO!
Prosvetni svet v Prestranku, najboljši v Postojnskem okraju
Med najbolj delavne krajevne prosvetne svete v postojnskem okraju spada vsekakor ta v Prestranku. So sicer drugi Prosvetni sveti tudi delavni in marljivi, sar je razvidno ne samo iz njihovih zapisnikov o rednih sejah, ampak tudi iz dala samega, ki ga vršijo. Tako so tudi selo aktivni v Bukovju, Studenem, Senožečah, Orehku, Dol. Košani in v Šmihelu "a Krasu. Vendar med vsemi prednjači Prestranški. V ta prosvetni svet so vključene vasi: Prestranek, Slavina, Selce, Koče, Žeje, Matenja vas, Rakitnik in Grobišče.
Kaj so napravili v zvezi s sklepi, ki so bili sprejeti na prvem kongresu ljudske Prosvete v Ljubljani?
Ko je prišla delegatka domov s tega kongresa, je sklicala vse kulturno-pro-svetne delavce in ostale na sestanek in jim razložila pomen nove dobe, v katero stopamo tudi na kulturno-prosvetnem Polju, Poleg rednih sej, ki jih imajo vsak jnesec, so pristopili k stvarnemu delu: igralska družina iz Matenje vasi je naštudirala »Zeleno vrvico«, recitacijski rbor iz Žej je naštudiral dve zborni deklamaciji, pevski zbor, ki šteje 44 pev-
cev, je začel vaditi pesmi: »Le vkup uboga gmajna«, »Slovan na dan«, »Zdravico« in druge pesmi. Vsi so že nastopali s svojimi točkami na raznih kulturno-prosvetnih prireditvah v Domu kulture v Prestranku, na Razdrtem in Postojni ter v Št. Petru. Tudi za svojo knjižnico skrbijo in nabavljajo sproti vso sodobno literaturo. Torej posredujejo na raznovrstne načine delovnemu ljudstvu naše kulturne vrednote s tem, da pravilno organizirajo in aktivizirajo vse člane množičnih organizacij za delo na prosvetnem polju. V Matenji vasi je začela graditi mladina svoj dom kulture, in sicer je pohvale vredno to, da pridobiva sredstva za gradnjo tega doma le s kul-turno-prosvetnimi prireditvami, a ne s plesi. V načrtu imajo tudi dokončno obnovo doma kulture v Prestranku, ki bo res ponos bližnji in daljni okolici.
Na ta način in s takim delom bomo mnogo prispevali k uspešnemu izvajanju naše prve petletke in dali vsemu delovnemu ljudstvu tudi na kulturno-prosvetnem polju tisto, kar je njegovega in česar nikdar poprej ni imel.
Lilija Bogomil.
Za isboiišanie učnih uspehov
12. maja 1947 je bil ▼ Postojni v Prosvetnem domu roditeljski sestanek staršev, katerih otroci obiskujejo postojnsko gimnazijo. Udeležilo se ga je okoli 150 staršev iz mesta in okolice. Ta sestanek je sklical Okrajni OF odbor na Pobudo mladinske organizacije. Otvoril ga je in imel uvodni govor tov. Lilija, “ačelnik prosvetnega odseka postojnskega okraja. Nato je sledil referat delegata gimnazije prof. dr. Savnika, v katerem je »aglasil odnos šole do ljudstva in odnos ljudstva do šole. Del krivde za slabe Uspehe odpade tudi na starše, kateri se Premalo zanimajo za učenje svojih otrok. Sploh ne prihajajo povpraševat v šolo ra učni uspeh in se ne pridejo posvetovat s profesorji o svojih otrocih, in Prav to je največja napaka, ki se kaže skozi vse leto. Nadaljnji razlogi nezado-voljivih uspehov so še: prvič, delno pomanjkanje učil: drugič, z vlakom se vozi Pad 220 dijakov, kateri nimajo možnosti učiti se v krožkih; tretjič, izostanki od Pouka, kar se opaža največ pri dijakih iz Postojne, m to v višjih razredih. Tudi tukaj se vidi premalo zanimanja staršev ra učenje svojih otrok.
Poročilu je sledila razprava, v kateri so starši razložili težave svojih otrok Pri učenju. Največ težav je v matematiki in ruščini: starši so izrazili željo, da bi se njihovi otroci učili v krožkih, da da bi tako prihajali domov ne opoldne,
pač pa zvečer. To vprašanje se je pojavljalo med vsem šolskim letom in ga nismo znali oziroma mogli rešiti, to je vprašanje mladine, ki se vozi z vlakom.
Oglasila se je tudi predsednica mladinske organizacije na gimnaziji tovarišica Cvetka, ki je povedala primer 3. a razreda, kjer se vsi dijaki vozijo z vlakom in se sklicujejo na to, da morajo po končanem pouku delati Še doma na polju in zato jim je oteženo učenje.
Druga stvar, ki se opaža na naši šoli, je ta, da naša mladina, zlasti meščanska, nima pravega odnosa do učenja; večkrat pozablja, da bo morala jutri koristiti skupni stvari. Mladinska organizacija se je potrudila, da bi vzbudila pri teh dijakih pravi odnos do šole; delno se je doseglo, ni pa še popolnoma uspelo. Ker se opaža, zlasti pri dijakih višjih razredov, da ne hodijo v šolo iz zavesti, da bodo jutri koristili narodu, ampak samo zaradi spričevala, kar je pa napačno mnenje, bi tudi v tem pogledu morali starši podpreti mladinsko organizacijo ter vplivati na svoje otroke.
Na koncu sestanka se je ugotovilo, da je bilo to posvetovanje zelo koristno. Napaka profesorskega zbora in mladinske organizacije je bila prav v tem, da ni že prej sklicala takšnega posvetovanja. Tudi starši so mnenja, da ta sestanek ne bo ostal brezploden.
Cvetka.
Stenčasi v Slovenski Istri
Ko smo v dnevih pred prvim majem Pogosto prihajali v istrske vasi, nas je Animalo tudi to, kako delujejo tu vaški stenčasi. Priznati moramo, da je prav v lem še premalo zanimanja. Le v neka-lerih vaseh: Vanganel, Kostabona, Puče, Gezarji, Boršt, smo z zadovoljstvom ugotovili, da je stenčas živ — in nov. V Vanganelu ne gre mimo noben važnejši dogodek, da bi o njem ne spregovoril stenčas. V Kostaboni je bil poln rokopisov, različne pisave ne motijo... »Ve-Kko boljše je že danes, kot je bilo pred nekaj meseci,« nam je dejal domačin, ko sm0 hoteli vedeti, kakšno je zanimanje. * Cezarjih so zelo dobro in kritično postavili nekaj važnih vprašanj o življenju na vasi.
Takih stenčasov, kot je ta v Cezar-iih, bi želeli srečati več tudi po drugih vaseh Istre. V Pučah se že na zunaj vidi, da se ljudstvo zanima za vse probleme in razvoj, saj nam tam precej pogosto poročajo vse novice iz njihove ■naie vasice. V Pobegih imajo dva brata 7- dvojčka — ki se že kar dobro poskušata tudi v risanju. Videli smo ve-
like risbe na kartonu, ki predstavljajo prizore iz prvomajske manifestacije v Trstu.
Tako kot v teh vaseh bi morali delovati stenčasi povsod. Prav potom stenčasov se dajejo javno v pretres ljudskemu mnenju vaška vprašanja, tako da jih ljudstvo lahko obravnava doma že pred množičnem sestankom, Dosti laže pride nato do stvarnih zaključkov in do-brfh ukrepov, odpade pa nepotrebno in neplodno klepetanje.
Vaški stenčas bi moral biti nekak barometer napredka in razvoja, tista življenjska točka, okoli katere se vrti vse vaško dogajanje. Posebno bi se morala za to zavzeti mladina, kateri bi dopisovanje koristilo tudi prt izpopolnjevanju pismenosti in izražanju. Njena dolžnost je, da se z vso resnostjo poprime dopisovanja, kot to že delajo prej omenjene vasi. Veliko bo s tem pridobila, razširila svoje pomanjkljivo znanje pismenega jezika, obenem pa koristila pri splošnem napredku ljudstva svoje vasi.
Ogarev.
O mladinskem pevskem zboru postoinske g:mnazf;e
Popolna gimnazija v Postojni zdru-Žuje v navdušenem prizadevanju mladino iz vseh delov Primorske. Pospešeno šolsko delo in drugo vsestransko udejstvo-vsnje to mladino močno zaposluje, vendar dobi še toliko časa, da sodeluje tudi v gimnazijskem pevskem zboru.
V sedanjem obsegu je pričel zbor s svojim delom ob semestru 1947 in šteje danes preko 170 pevcev. Nekoliko manjši zbor bi bil vsekakor okretnejšl in bi hi-*reje ' napredoval, vendar zasledujemo Važen cilj, da poje v zboru vsak dijak, ki ima za to sposobnost in veselje. Globoka naša pesem je mlade pevce navdušila in najiskrenejše povezala prvošolce in višješolce. Razumne višješolke v vseh glasovih nenadomestljivo dopolnjujejo Šibke pionirske glasove in v tej lepi harmoniji bi težko pogrešali prav vsakega Pevca. Vadba zbora je močno otežena, ker ni dovolj velikega prostora in je Zaradi celodnevnega pouka težko dobiti vse pevce hkrati k vaji. Posebna težava Ì® še v tem, da se skoraj polovica zbora dnevno vozi v šolo Zato se vršijo vaje v več skupinah in zahteva opravljeno d*lo trojnega truda. Najbolj požrtvovalni s° pevci, ki stanujejo izven Postojne in
Zbor je nastopil na proslavah dne 1. maja, z vso vnemo pa se pripravlja tudi na samostojno prireditev 18. maja. Tedaj ima v načrtu nastop z geslom »slovenski večer«. Celoten zbor, manjše skupine in solisti bodo izvajali značilne pesmi iz vseh delov naše domovine, pa tudi iz drugih slovanskih dežel. Za ta dan nameravamo povabiti v goste mladinski pevski zbor iz Idrije. Z več pesmimi bi se oddolžili in poklonili padlim borcem, obnovili bi spomine na junaško osvobodilno borbo, izrazili bi hotenje, da z vsemi silami sodelujejo pri napredku Titove Jugoslavije.
ČRNIČE SO SE V VZGOJNEM DELU VKLJUČILE V PETLETKO
Črniče v Vipavski dolini so se v kulturno-prosvetnem delu vključile v petletni delovni načrt.
Osnovno šolo v Črničah dviga dobra pionirska organizacija, ki v gotovih primerih prednjači pred mladinsko organizacijo. Sola in nje okolica povesta, da so se že ti najmlajši vključili v delovno skupnost. Pionirji sami čistijo poslopje brezplačno, denar pa, ki je namenjen za čiščenje, bodo porabili za obnovo vrtne ograje. V načrtu imajo zasaditev sadnega vrta. V vseh razredih se vrši tekmovanje v znanju, redu in higieni. Pionirska knjižnica raste iz dneva v dan in šteje že 58 dobrih mladinskih knjig, ki si jih pionirji izposojujejo. Pionirska organizacija sodeluje pri vseh prireditvah, sedaj pripravljajo igro, v nedeljo pa so skupno z AFŽ iz Gorice in Črnič izročili naši vojski lepo zastavo.
Tudi mladina dela požrtvovalno in načrtno. Večina mladine se udeležuje večernega tečaja, ki se vrši že od 16. novembra dalje, in to dvakrat tedensko od 9. do 11. ure zvečer; skupno je 52 tečajnikov. Izredno jih zanimajo prirodoslovni predmeti. Najboljši učenec je tovariš Batič Edvard, star že preko 40 let. Prednjači v delu in zanimanju za vse, kar je naprednega.
Tudi gospodinjski in šivalni tečaj, katerega obiskuje 22 mladenk, daje bodočim ženam in materam osnove za življenje; v tečaju dvigajo svojo splošno izobrazbo, ki jim bo omogočila zaposlitev v raznih poklicih.
V	Črničah se lepo razvija moški in mešani zbor, ljudskoprosvetni svet pa povezuje in načrtno usmerja vse delo na kulturno-prosvetnem polju v okviru petletke.
USPEHI CENTRALNE SPLOŠNE OBRTNE ŠOLE V IDRIJI
V	Idriji z vidnim uspehom deluje Centralna splošna obrtna šola za vajence, katerim nudi tromesečni teoretični pouk v kovinarski, mizarski in trgovski stroki; ima tudi gozdarski odsek za usposobitev gozdnih čuvajev. Učenci dobivajo 45 urni tedenski teoretični pouk, da si pridobijo potrebno znanje, ki jih bo uvrščalo med izobražene delavce naše države, ki skrbi za dobrobit vsega delovnega ljudstva in delovne inteligence.
Že v prvem trimesečju se je pokazalo veliko zanimanje za to vrsto šol, prijavilo se jih je namreč 80, ki so se resno lotili študija in kažejo dober napredek. V znamenju meseca tehnike so priredili razstavo svojih del, risb in strokovnih nalog. Razstavljene so tudi raznovrstne rudnine, katerih spoznavanja in uporabe v industriji se učijo med poukom. Ogledali so si skupno z učenci tehnične šole tudi tehnične naprave največje skakalnice v Planici in naprave higrocentrale pri Sv. Luciji.
Med učenci vlada veliko zanimanje tudi na področju telesne, vzgoje, ter so si že v početku zaželeli več fizkultur-nega udejstvovanja. Vodstvo šole je tej njihovi želji radevolje ustreglo in dalo možnost udejstvovanja na tem področju tudi začetnikom, ki so vzljubili šport in telesne vaje. Z ljubeznijo do fizkultur-nega udejstvovanja bodo mnogo pripomogli ob zaključku šole pri širjenju zanimanja za fizkulturo med svojimi so-tovariši v mestu in obratih kakor tudi na deželi.
Prvo trimesečje se je tako zaključilo z manifestativno fizkulturno prireditvijo in razstavo za prvi maj.
V	VREMSKEM BRITOFU
SO UPRIZORILI »RAZVALINO ŽIVLJENJA«
V	nedeljo, 11. maja, so uprizorili igralci z Barke v gledališki dvorani Vremskega Britofa Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja« in še nekaj pevskih točk in deklamacij. Gledalci so z veliko pozornostjo sledili prizorom, kajti igra je bila dokaj dobro igrana. Posebno dobro je izvršila svojo vlogo Lenčka. Tudi Tona ni pri zadnjih. Le tako naprej! Urhu pa se je v prvem dejanju nekoliko mudilo, a se je v drugem in tretjem pokazal dobrega igralca. Naj omenim še Ferjana, ki je tudi pokazal, da je dober še za marsikak nastop na gledališkem odru, kakor tudi ostali igralci. Dobro so uspele tudi deklamacije.
Omeniti je treba, da niso imeli nobene izvežbane moči, katera bi vso igro vodila, temveč so se izvežbali sami s svojo požrtvovalnostjo in trudom, kakor tudi z napravo odrske scenerije, katero so igralci sami napravili.
Rogelj Franc
[ FIZKULTURA
V Titovi štafeti bomo nesli pozdrav svojemu ljubljenemu voditelju
Ni več daleč 25. maj, rojstni dan maršala Tita, na katerem bodo fizkul-turniki in mladina iz vseh krajev Jugoslavije v štafetah nesli pozdrave ljudstva svojemu maršalu. Že tretjič se bo štafeta vršila in takoj je treba pričeti z organizacijo, da bo čim bolje uspela. Štafeta bo tudi velika manifestacija množičnega fizkultur-nega gibanja in zato tudi v športnem pogledu ne bo smela zaostajati. Dolžina proge je zmanjšana od 1 km na 500 metrov, s čemer je dana možnost za čim večjo udeležbo. Izbrati hočemo take tekače, ki bodo najboljši borci iz osvobodilne vojne in najboljši udarniki iz gradnje nove Jugoslavije. Titova štafeta bo zajela najširše ljudske množice in bo velik izpit našega fizkulturnega gibanja, ki bo položilo račun o doseanjem delu. Titova štafeta torej ne bo samo simbol pripravljenosti množic za dosego čim boljših uspehov v izvajanju prve petletke, ampak bo služila tudi še bolj mogočnemu in množičnemu poletu fizkulturnega gibanja med ljudstvom.
Glavna proga, ki pride v poštev za Primorsko, je proga Gorica—Ljubljana, njej pa se bodo priključile
stranske proge Sežana — Razdrto, Ilirska Bistrica — Postojna, Tolmin Škofja Loka in Idrija — Škofja Loka. Proge, na katerih se bo tek vršil 21. maja, bodo potekale takole:
Gorica	0 km	start ob	6.43
Ajdovščina	27 km	prihod ob	8,33
Ajdovščina	0 km	start ob	8,38
Razdrto	22 km	start ob	10,06
Postojna	13 km	prihod ob	10,58
Sežana	0 km	start ob	8,38
Razdrto	22 km	prihod ob	10,06
11. Bistrica	0 km	start ob	9,10
Knežak	7 km	start ob	9,38
št. Peter	8 km	start ob	10,10
Postojna	12 km	prihod ob	10,58
Tolmin	0 km	start ob	7,33
Grahovo	13.5 km	start ob	8,49
Podbrdo	12,5 km	start ob	9,39
Idrija	* 0 km	start ob	9,19
Žiri	14 km	start ob	10,15
Pripravljati se pričnimo takoj, da bo štafeta čim bolj uspešno izvedena!
PRIPRAVLJAJMO SE NA JADRALNI TEČAJ!
V	Ajdovščini se je sestal Iniciativni odbor za ustanovitev športnega letalskega društva, ki bo obsegal okraje Gorica, Idrija in Tolmin. Že sedaj delujejo modelarski krožki v Ajdov ščini, Idriji in Tolminu. Veliko je zanimanje mladine za letalstvo, saj ve, da bomo potrebovali mnogo novih letalcev za dvig prometnega letalstva, kakor tudi za našo ljudsko Armado. Letalski krožek v Ajdovščini, ki šteje sedaj 7 članov, je bil ustanovljen 9. maja. Za enkrat so še težkoče, ker še nimajo svoje delavnice, bodo si jo pa v kratkem pripravili. Sredi trga so odprli že tudi svojo razstavo, kjer prikazujejo svoj prvi izdelani model in nekaj literature. Obvezali so se, da bodo na fizkulturnem nastopu ). junija v Ajdovščini nastopili že s 5 novoizdelanimi modeli.
V	nekaj tednih nameravajo pričeti tudi s tečajem za jadralno letal-
Vzgoja novih kadrov v Tolminu
Za uspešno izvajanje petletke in splošnega napredka za blaginjo ljudstva, se opaža tudi vedno večja potreba po vzgoji novih strokovnih delovnih moči in upravnega osebja. — Tako se je v Tolminu otvoril knjigovodski tečaj, katerega obiskuje 30 tečajnikov, ki so predvsem knjigovodje državnih in zadružnih podjetij ter člani gospodarskih odsekov OLO. Tečaj vrši deset ur tedensko, kjer se
ki zaradi pevske vaje ostajajo enkrat se vrši deset ur tedensko, kjer se ‘edensko do večera v Postojni.	| dijaki seznanjajo tud* » trgovinsKO
vedo in zakonodajo. Ta tečaj obiskuje tudi nekaj prostovoljcev, ki se želijo seznaniti s knjigovodstvom, kljub temu, da jih njihovo strokovno delo ne sili k temu.
Tudi sindikalna podružnica nabav-no-prodajne zadruge je otvorila tečaj za teoretično izgradnjo osebja, ki bo znalo voditi upravno delo Naproz. — V kratkem se bo namreč okrajna Na-proza reorganizirala v 6 do 7 samostojnih Naproz.
stvo, ki bo v Vipavi ali pa v Ajdovščini. Tečaj bo trajal okrog 1 mesec in vaje bodo v popoldanskih urah ter ob nedeljah, tako da se bo tečaja lahko udeleževala tudi delavska mladina. Vadili se bodo na jadralnem letalu osnovnega modela »Vrabec«. Že po 20 dneh bodo lahko tečajniki položili izpit A, ki zahteva poznavanje jadralnega letala in tehnike pilotiranja. Kasneje pa bodo lahko položili tudi izpit B, ki zahteva že nekaj več znanja. Sklenili so, da bodo na okrajnem fizkulturnem zletu nastopili tudi s poletom jadralnega letala. Fizkulturni aktivi, mladinske sindikalne organizacije naj vsem svojim članom pojasnijo, kako velikega pomena je jadralno letalstvo. Tovariši, ki bodo položili vse tri izpite jadralnega letenja, se bodo potem lahko izučili tudi za prave motorne pilote.
POGOVOR Z DOPISNIKI
Pomlad! Vse je zeleno, vse v cvetju. Na Ooriikem zorijo tebnje, a na Tolminskem še cvetejo jablane. Delavci tekmujejo v dvigu produkcije. Kmetje so v polnem delovnem zamahu. V niiinskih predelih orjejo s traktorji, skoraj vsa polja so že obdelana in posejana. Krompir naglo prodira s kaliki na svetlo, od tal se vsak dan dvigajo žitarice. Skratka, vse bolj živo postaja vsepovsod. Mladina, združena v delovne čete, hiti k obnovi požganih domov. Iz ruševin rastejo nova, modernejša naselja. Dvigajo se nove šole, mladinski, dežji in drugi domovi. Po hribih se namesto stezic vijejo pod udarci neustrašenih delovnih junakov nove, bele ceste. Fse to vidi človeško oko, sporočajo nam dopisniki...
Delavci, kmetje, mladina, žene, iz Samca in prosvetarji so nam v zadnjem času poslali že kopico dopisov. Pišejo nam marsikaj. Sindikati v Postojni na primer sporočajo, da posveča njihova sindikalna podružnica zelo veliko pažnjo strokovnemu in političnem študiju; člani sindikatov po-sečajo razne tečaje; ob obletnici Leninove smrti so napravili agitko, a za prvi maj simbol zasužnjene Koroške; prav tako se udejstvujejo v Jizkulturi; mnogo pa so prispevali za opremo brigadirjev; postavili so si tudi precej obveznosti: vzgojili bodo nove kadre, pomagali bodo pri obnovi in obdelovanju polj bližnjim vasetti. Idrijska podružnica sindikatov pa se ja obvezala, da bo vzporedno z izvajanjem naše petletke preštudirala sklepe 4. plenuma Enotnih sindikatov, s čimer se bodo marsikaj novega naučili in si tako olajšali delo; izločili bodo vse simulante, ki ovirajo izboljšanje položaja delavstva; uredili bodo tudi redne dopuste.
Iz Cezarjev nam pišejo kmetje, kako so rešili vprašanje prostora za čitalnico; začasno bo nameščena v privatni hiši; obenem pa bodo pri prodaji češenj zbirali prispevke, s katerimi si bodo postavili novo šolo, ki bo imela poseben prostor za čitalnico; prav tako bodo zbirali denar za postavitev spomenika 24 padlim borcem. Ajdovščina je ob priliki obletnice ustanovitve prve slovenske vlade veličastno proslavila ta dan; isti dan so sklicali zbor volivcev, na katerem je tovariš Vodopivec obrazložil volivcem njen važen pomen. Iz Slapa ob Idrijci pišejo, kako je njihova vas množično obiskala bolnico Franjo; celo nekaj pionirčkov se je tega izleta udeležilo in več nad sedemdesetletnih selo požrtvovalnih ženic. Iz Sežane nam pišejo, kako nastopajo okupatorski vojaki nasproti našim ljudem v coni A; 7. t. m. se je celo dogodilo, da so streljali na peterokrako zvezdo naše zastave; ljudstvo je ogorčeno gledalo la prizor, saj si je tako težko priborilo pravico do slovenske zastave. V Herpeljah je sindikalna podružnica okrajnih nameščencev sklicala 11. t. m. prostovoljno delo, katerega se pa niso vsi udeležili; podpredsednik planske komisije je napisal o njihovem »delu« članek na okrajnem stenčasu s prepričanjem, da jih za prihodnjo nedeljo ne bo več treba priganjati k delu.
Mladina iz Dola pri Cepovanu piše, da so na dan 4. maja izpolnili svoj za-
dani sklep o predkongresnem tekmovanju; v kratkem času je 13 mladincev in mladink z enim pionirjem speljalo 10 m3 gramoza, dočim so se obvezali samo za 7 m’; najbolje sta se izkazali tovarišici Velikonja Belica in Savli Marija; celo pionir Kumar Anton je speljal 31 samokolnic. Iz Brd nam pišejo o veliki požrtvovalnosti zavedne mladine; ustanovila je že več knjižnic; v tednu naše knjige so si nabavili za vsako knjižnico okrog 90 vzgojnih knjig; izvedla je kljub težkim pogojem več kulturnih prireditev, dosegla je, da mladina z zanimanjem čila naše časopisje. Mladina Matenje vasi je pričela graditi svoj dom; obveznosti v predkongresnem tekmovanju hočejo dosledno izpolniti; zraven tega pa se udejstvuje v vseh panogah prosvete, fizkulture itd. in pomaga pri podeželski obnovi. — Mladina iz tovarne usnja na Vrhniki je poslala v Ilirsko Bistrico večje število knjig, za kar se jim zahvaljujemo. Tudi pionirji v Ajdovščini niso kar tako; za progo Šamac-Sarajevo so zbrali 2000 lir.
Zelo pridno nam dopisujejo brigadirji s proge Samac-Sarajevo. Pišejo nam, da so zadnje čase prispele na progo številne brigade iz vseh mogočih dežel na svetu: iz Švedske, Norveške, Danske, Poljske, češkoslovaške, Albanije, Avstrije, Italije, Bolgarije, Romunije, Francije, Anglije, Avstralije, Južne Afrike, Palestine in Irana; danes se hoče mladina vsega sveta učiti od mladine Jugoslavije; obiskala jih je tudi koroška pevska ekipa; delajo zelo pridno, zraven pa posvečajo ves prosti Čas študiju in zdravim zabavam.
Poleg drugega nam pišejo tudi naši prosvetarji. V Sl. Petru na Krasu so že večkrat ponovili igro »Miklova Zala«, katero ljudstvo z največjim veseljem gleda. V vasi Puče v Istri se zahvaljujejo svoji požrtvovalni učiteljici, ki poleg Šolskega pouka nudi vso pomoč vsem ostalim organizacijam. V Žejah se v prosveti najbolj aktivno udejsivtije mladina, zdaj se uči igro »Pesem o zlati svobodi«. V Postojni pa je 10. maja gostoval mladinski pevski zbor is Zirov, ki je zvečer priredil koncert s 18 točkami.
Iz Levpe, Babičev, Padne, učiteljišča v Tolminu in is Istre nam sporočajo, kako svečano so proslavili 1. maj; le malo pre-kasno smo dopise prejeli. Iz Vipave nam sporočajo, kako so proslavili 4. obletnico ustanovitve tamkajšnje enote naše vojske.
Fse to nam pišejo naši dopisniki. Tovariši dopisniki, sedaj smo v petletnem načrtu! Vse delovno ljudstvo se danes vključuje z vsemi silami v to veliko in častno delo, ki ga hoče uresničili. Vsak si prizadeva, da bi čim več prispevni k zmagi na gospodarskem področju. Zato poglejmo, kaj vse se dela po tovarnah in vaseh ter smo prepričani, da bodo dopisniki imeli vse polno stvari za pisanje. Storiti moramo vse, da bo za naše uspehe vedel ves svet. Vsak, kdor zna pisali, naj piše, tako bodo naši ljudski listi popolnejši. Zato dopisujte v naš tisk! Naj vam ne bo žal, če vsak dopis ni objavljen; brez koristi ni prav nobeden. Se enkrat pa vam sporočamo: sprejemali bomo It dopise s polnimi podpisi.
DOPISI
ŽELEZNIČARJI V ŠT. PETRU SO PREJELI PREHODNO ZASTAVICO SLOVENIJE
Sindikalna podružnica Železničarjev v Št. Petru na Krasu je na obletnico dneva zmage doživela še večji praznik, in sicer, ker je polagala obračun dosedanjega dela. Aktiv električnega sektorja je do-Ml prehodno zastavico železniške uprave Slovenije za svoje zasluge pri požrtvovalnem delu. Člani aktiva so razumeli pomen obnove v letu 1946., ker so resno prijeli za delo in z delom nadaljujejo za petletni plan s tem, da bi čimprej nudili
razsvetljavo našim postajam. Samoiniciativno so dobavljali razni potrebni material, izdelovali so razne predmete in tako izkoristili do skrajnosti znanje za koristi skupnosti. V resoluciji, ki so jo poslali Glavnemu odboru ES Slovenije, so se med drugim obvezali, da bodo prenašali znanje tudi na ostale tovariše in še bolj požrtvovalno širili elektrifikacijo železnice po naši domovini.
ŽENE SEŽANSKEGA OKRAJA NAPOVEDUJEJO
TEKMOVANJE
Dne 20. aprila so se vršile sektorske konference AFŽ v okraju Sežana, katerih so se žene z malimi izjemami udeležile polnoštevilno.
Ob tej priliki so žene, zavedajoč se pomembne vloge, preko svoje organizacije v OF postavile in zavestno sprejele razne sklepe in naloge. Z razumevanjem sprejemajo danes naše žene in matere gospodarski načrt in s tem v zvezi prisrčno pozdravljajo prvo Titovo petletko. Ker se me žene in matere iz okraja Sežana v polni meri zavedamo življenjske važnosti gospodarskega načrta, napovedujemo tekmovanje s 1. majem vsem okrajem Slovenskega Primorja z naslednjimi točkami:
Za čim uspešnejše delo v obnovi našega podeželja se obvezujemo, da bo sleherna žena dala svoj delež, nadomestile bomo moške delovne moči pri gradnji hiš, pri napeljavi vodovodov in pri graditvi nòve ceste v Istri od vasi Kocjančiči, GračišČe, Smokvica, Mavraž, Rakitovec, katera bo povezala ta del našega okraja z glavno prometno žilo.
Obvezujemo se, da bomo posejale in obdelale sleherni košček zemlje; v kolikor posamezni lastniki nimajo možnosti do obdelave, smo postavile sklep, da bomo žene kolektivno posejale in obdelale; vse pridelke bomo oddale v odkup naši državi.
Žene se obvezujemo, da bomo dale glavno delovno silo pri pogozdovanju Krasa. Množično se bomo udeležile pri kopanju borovih štorov in takojšnjega sajenja sadik na njihova mesta. Prav tako se obvezujemo, da bomo z naj-večjo aktivnostjo podprle akcijo za nabiranje borove smole, zavedajoč se velike potrebe tega dragocenega ma-teriala.
V letu 1947 bomo nadomestile 200 moških delovnih moči na polju, da bodo lahko šli v tovarne v pomoč dviganja produkcije naše industrije.
Pri formiranju nove mladinske brigade našega okraja, ki odpotuje na progo Šamac—Sarajevo meseca junija, bomo me matere poslale naše najbolj-
še in zavedne mladince in mladinke.
Opremile jih bomo z vsem potrebnim, zavedajoč se, da je naša mladina novega kova, ki zavestno stopa v našo prvo Titovo petletko.
Da bodo nabavno prodajne zadruge v našem okraju dosegle najširši razmah je dolžnost sleherne antifašistke, jetje » o K A p’ — ” Pos t ojnas ’
sprevod krenil na pokopališče, je mešani zbor iz Postojne zapel dve žalostinki, na kar so borci JA prenesli ostanke na kamione, ki so krenili proti mestu, kjer so jih položili k počitku v svobodni Primorski, za katero so darovali življenje. Velika množica je spremila neznane junake, krste so bile zasute s cvetjem in zavite v trobojnice. Ljudstvo je nosilo okrog 25 vencev, na čelu sprevoda pa so nosili sindikalno, slovensko, jugoslovansko in rdečo zastavo. Žalostinke je igrala vojaška in civilna godba Postojne. Ob grobu sta se poslovila od dvanajstih nedolžnih žrtev oficir JA in predstavnik ljudske oblasti, moški zbor je še zapel pesem, nakar so bile oddane trikratne salve. Tako sta se ljudstvo in Jugoslovanska armada častno oddolžila padlim za svobodo.	Majcen Vita
ILIRSKA BISTRICA JE PROSLAVILA 9. MAJ
Zavedajoč se zmage JA in dneva osvoboditve je ljudstvo Ilirske Bistrice dostojno proslavilo drugo obletnico zmage slavne JA, zmage ljudstva Jugoslavije.
Na predvečer se je prebivalstvo zbralo skupno z vojsko in se strnilo v sprevod ter vzklikalo Titu, Stalinu, jugoslovanski in sovjetski armadi. Po končanem sprevodu se je vršila akademija v kinodvorani, ki je bila vsa napolnjena. Na akademiji sta spregovorila v imenu Izvršnega odbora OF tov. Valenčič Jože m v imenu JA poveljnik garnizona. Nato je sledila podelitev odlikovanj našim zaslužnim oficirjem, katere je odlikovala bratska republika Poljska. To slovesnost
je ljudstvo pozdravilo z burnim aplavzom. Sledile so ob sodelovanju kulturno* prosvetnih skupin Ilirske Bistrice in JA različne točke; akademija se je zaključila s trodejanko »Novi život« iz časa partizanskih borb v Bosni. Naslednjega dne so se predstavniki oblasti in množičnih organizacij udeležili prisege novo-vpoklicanih borcev JA ter ob zaključku prisostvovali defileju. V času defileja so bili pozdravljeni z burnim aplavzom in z vzkliki slavni Jugoslovanski armadi in maršalu Titu. S tem je Ilirska Bistrica dokazala, kako ljubi svojo ljudski) Armado, zavedajoč se, da bo po priključitvi s ponosom in z zaupanjem pošilja** svoje sinove v njene vrste,
Podkrižnik Milan
URADNE OBJAVE
Vpisi v register okrajnih gospodarskih podjetij
2064-2
Sedež: Postojna.
Dan vpisa: 7. 5. 1947.
Besedilo: Okrajno autoprevozništvo pod-
da jih vsestransko podpremo, to se pravi, da bomo vse naše pridelke, v kolikor bo previška, oddale v odkup zadrugam. Napovedujemo pa oster boj tistim, ki se še danes ne zavedajo življenjske važnosti naših zadrug, vsem agentom in špekulantom, črnoborzijancem in lenuhom, ki še vedno tihotapijo z živino in raznimi našimi pridelki izven meja in s tem hočejo živeti še nadalje na račun delovnih žuljev in slabiti naše gospodarstvo.
Obvezujemo se, da bomo v čim večji meri dvignile kulturni nivo v vseh panogah kulturno prosvetnega dela. Pomnožile in okrepile bomo naše pevske zbore, dramatične krožke, uvedle bomo študij, da bomo seznanjene z vsem naprednim prosvetnim delom. Vzgojile in zgradile se bomo tako, da bomo častno dovršile svojo materinsko dolžnost in vzgojile naše najmlajše v naprednem duhu.
Obvezujemo se, da bomo socialno podprle vsestransko naše vojne sirote, naše dijake, onemogle, starčke, žene itd. Kot prvo nalogo smo si zadale ustanovitev patronatov v vseh vaseh našega okraja, za oskrbo dijaškega doma v Herpelju-Kozini in za popolno oskrbo počitniških kolonij.
Za dosego tekmovanja se obvezujemo, da bomo zaktivizirale vse odbore AFŽ in preko njih sleherno ženo našega okraja. Pristopile bomo k rednemu izvajanju naših sestankov, k izvedbi zadanih nalog, k utrjevanju OF in k tesnemu sodelovanju vseh organizacij. Z našim vztrajnim, poštenim in doslednim delom bomo utrdile našo ljudsko oblast. Z našim delom bomo gradile in utrjevale bratstvo in ljubezen v našem obmejmem pasu pod okriljem našega modrega voditelja maršala Tita	Kristan Milka.
MLADINA GORIŠKE SE BO UDELEŽILA III. KONGRESA
PRIPRAVLJENA
V	nedeljo 4. maja so se v Šempasu zbrali na predkongresno konferenco delegati krajevnih mladinskih organizacij iz goriškega okraja. Ob otvoritvi konference je tajnica okrajnega odbora LMS za Goriško pozdravila člama GO LMS tovariša šaša in tajniki ILO za Goriško tov. Jordana.
V	referatu o nalogah in pripravah za III. kongres je pojasnila najosnovnejše probleme, ki jih mora mladina izvesti in od katerih zavisi uspeh kongresa. Poudarila je, da je pri tem najvažnejše vprašanje vzgoja naše mladine. Govoril je tudi tov. Jordan in povedal, da se bo v prvem letu petletke poleg drugega dela na Goriškem izvedla regulacija Lijaka. Naloga go-riške mladine je, da bo to delo podprla z vsemi svojimi močmi. Dalje še v okraju pripravlja gradnja 15 šol, da bo vsem otrokom omogočena vsaj 7-letna šola. K temu delu se je mladina obvezala, da bo prispevala z delovnimi močmi. V imenu ljudske oblasti je
pozval mladino k utrjevanju _ ljudskih odborov na vasi in k pobijanju vsakega špekulantstva in izkoriščanja.
V diskusiji so delegati poročali, kako izvajajo obveze in kakšne težkoče imajo pri delu. Po diskusiji je spregovoril tov. Saša, član GO LMS in prinesel goriški mladini pozdrave vse mladine Slovenije.
Na konferenci so delegati izvolili poslanstvo za III. kongres. Sprejeli so tudi nove obveze, da jih ponesejo med vso mladino Goriške.
Ob zaključku so delegati poslali pozdravno pismo maršalu Titu, v katerem se obvezujejo, da bo goriška mladina vsestransko podprla petletko in dala v prvem letu za regulacijo Lijaka 800 mladincev v štirih izmenah, zbrala za Šamac—Sarajevo 100.000 lir, pomagala pri gradbi naovih šol, skrbela za pravilen odkup sadja ter pomagala pri utrjevanju ljudske oblasti.
PROGLASITEV PRVIH UDARNIKOV V VOJKOVI BRIGADI
Na dan zmage so bili proglašeni prvi udarniki v naši brigadi, in sicer: Bizjak Zoro iz 1. čete Goriške; Jemec Venceslav iz 2. čete, Dokleva Rabica iz 4. čete, Kocjančič Franc iz 5. čete ter Prunk Anton iz 6. čete. Nadalje so bili pohvaljeni od štaba III. sekcije sledeči tovariši in tovarišice: Križej Miro, Planinšek Remigij, Drejnovic Zorka, StaničKristina, Lapajna Danica, Klinkon Pavel, Antonič
ii/IM’ _ : __ D-„1 „ \T n* *» Tnvnrièi. Wl SO Dlll
Milica in Prelc Vera. Tovariši, ki so bili
PEVCI IZ PODRAGE V VIPAVI
proglašeni za udarnike in oni, ki so bili pohvaljeni, so se s svojim vsestranskim, požrtvovalnim delom od vsega početka najbolje pokazali, zato pa jim je bilo podeljeno zasluženo priznanje. Njih vzgledu danes sledi mnogo brigadirjev in brigadirk in gotovi smo, da bosta vztrajno delo in dobra volja ustvarila še udarnike in še veliko število pohvaljenih. Geslo brigade pa je: »Postati še enkrat udarna.«
V nedeljo, dne 11. maja 1947, je pevski zbor iz Podrage nastopil z obširnim in dobro zbranim programom, zapel je kar 30 pesmi. Pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje Kopačma Franceta iz Podrage in z dobro voljo vaščanov Po-dražanov si je ta pevski zbor pridobil eno prvih mest v Vipavski dolini. Ljudstvo Vipave je bilo prijetno presenečeno ob nastopu omenjenega pevskega zbora. Na sporedu so bile slovenske narodne in umetne pesmi, kot na primer Prešernova »Zdravljica«, nekaj lepih partizanskih pesmi, ki človeka spominjajo na pretekle borbene dni. Krasna Je^ bila Prešernova pesem »Mornar«, ki jo je zapel sam pevovodja s spremljanjem klavirja. Sledile so tem še druge krasne
narodnega zatiranja nastopajo že s tako številnim moštvom in s tako dobro iz-
Predmet poslovanja: Organizacija prometa z načrtno razpredelbo prevoz ni h sredstev.
Ustanovitelj podjetja: Okrajni INOO Postojna.
Podjetje zastopa dn podjpùsuje:	Rupnik
Julij, upravnik podjetja.
Sedež: št. Peter na Krasu.
Dan vpisa: 7. V. 1947.
Krajevno besedilo: Krajevno kinopodjetje v Št. Petru na Krasu.
Predmet poslovanja; Proipagandno, politično in ekonomsko udejstvovanje.
Ustanovitelj podjetja: Krajevni NOO Št. Peter na Krasu.
Podjetje zastopa in podpisuje: Melink Leopold, upravnik podjetja.
Vpis v zadružni register
Zt 26-47-4
Dne 10. maja 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga;
Besedilo zadruge:	Kroj aško-šivl liska za-
druga z omejenim jamstvom v Ajdovščini.
Sedež zadruge: Ajdovščina.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 22. I. 1947 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
1.	da za svoje člane nabavlja surovine, orodje in drugo potrebščine ter izdeluje po možnosti v skupnih delavnicah in vnovčuje vse v krojaško-šiviljsko stroko spadajoče izdelke.
2.	Nadalje skrbi za strokovno izobrazbo svojih članov, zlasti tudi za vzgojo naraščaja.
Zadružni delež znaša tisoč lir in se mora vplačati oh vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči Še s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčdtve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščine pošlje pole> tega vsem NOO v območju katerega posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo:	predsednik,
tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in dva člana, ki jih voli skupščina z nadpolovično večino glasov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta: predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta pa odsotna, dva za to pooblaščena člana upravnega odbora.
Člani upravnega odbora so:
1.	Jelušič Ivan, š tu rje 6, predsednik,
2.	Sčukot Milena, Selo 55, tajnica,
3.	Mare Ada, Gojačevo 7, odbornica,
4.	Trošt Franc. Slapi 56 odbornik, in
» t»   - — : :_	____ z
5. Bratina Marija, štomaž
Okrožno narodno sodišče
Oklici
odbornica.
Postojni.
T 6-47
Nedoletni Vidrih Jurij, Slap pri Vipavi st. 11, zastopan po materi in varuhinji Vidrih Mariji, in Vidrah Marija, kmečka hči iz Slapa pri Vipavi 11 sta vložila tožbo proti Trošt Stanislavu, bivšemu poštarju iz Vipave 126, sedaj na begu nekje v Italiji, zaradi priznanja očetovstva In plačila vzdr-ževalnine.
Javna ustna sporna razprava se vrši dne 30. maja 1947 ob pol deseti uri pri tuk. sodišču, soba št. 3.
Ker je bivališče toženca neznano, so mu pristavlja Macarol Vladimir, tnjnik-prnvnik okrajnega narod, sodišča v Ajdovščini, za skrbnika na čin, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne javi ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini.
T 8-47
Nedoletna Kalin Lidija iz Plač 188. zastopana po varuhinji Kalin Antoniji, po; sestuici iz Plač 188. je vložila tožbo proti ležeči zapuščini pokojnega Kravos Ivana iz Skrilj 68 zaradi priznanja očetovstva.
Javna ustna razprava se vrši dne 30. 5. 1947 ob pol deveti uri pri tuk. sodišču, soba št. 3.
Ležeči zapuščani po pok. Kravosu Ivanu iz Skrilj 68 se za predmetni pravdni spor postavlja za skrbnika na čin Kravos Franc, posestnik iz Skrilj 67, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini.
Uvedbe postopkov za proglasitev za mrtve
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Prem Milke, zasebnice iz Otlico 168, uvede postopek za proglasitev Prema Angela z,a mrtvega in se mu postavi za skrbnico Prem Milka, zasebnica iz Otlice 168.
Poziva se Prem Angel in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu. da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbnici najkasneje do 31. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločalo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini.
sp 225-47
Krgšna Stanko, pok. Franca in žive Marije roj. Krasna, roj. 191 oktobra 1912 v Dolgi poljani, trgovski vajenec iz Dolge poljane 14, je bil kot italijanski vojak zajet od zaveznikov v Afriki in se je spomladi 1944 javil k partizanom ter je bil kot tak premeščen v taborišče Gravina pri Bariju v tankovsko četo. Avgusta 1944 je v omenjenem taborišču nastala eksplozijo bencina, pri čemer je bil Krašna Stanko ranjen ter je baje na posledicah zadob-ijenih opeklin novembra 1944 umrl v bolnišnici v Gravini.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Krašna Marije, kmetice iz Dolge poljane 14, uvede postopek za proglasitev Krašna Stanka za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Kranša Marija, kmetica iz Dolge poljane štev. 14.
Poziva se Krašna Stanko in vsakdo, k' mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 31. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini.
Sp 226-47
Skrt Franc, živ. Franca in Amalije roj. Skrt, roj. 4. januarja 1911 v Mešnjaku, delavec iz Mešnjaka 125, je bil 10. januarja 1942 mobiliziran v italijansko vojsko ter je bil dodeljen vojaški edinici I squadra panettieri mista oon forni mobili, vojna pošta 102. Pozneje je s svojo edinico odšel na rusko fronto, odkoder je zadnjič pisal 19. decembra 1942. Od tedaj je za njim izginila vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakoni-
hranim sporedom pred množico. Vedeti Ì Ivane roj. Čehovin, kmetice iz Štjaka 24, moramo/da je pevski zbor nastopil Se j	^opek^ proglasitev Čehovina
v radiu Slovensko Primorje in v Narod- skrbnico Pavlic Ivana nem gledališču v Ljubljani. Vipavska ka 24. dolina je lahko ponosna, da ima v svoji sredi tako dober pevski zbor. Zato je priporočljivo, da bi mu vsi ostali pevski zbori sledili.	Cek Nada
POSTOJNA SE JE POSLOVILA OD TALCEV
Vsa Postojna se je 11. maja poslovila od ostankov 12 talcev, ki so bili usmrčeni od Nemcev in zakopani v gozdu pri Javorniški cesti. Morilci se niso zado-pesmi. Odlikovala se je v zboru sopra- , voljili le s tem, da so jim ugasnili mla-nistka Furlanova Ivanka. Pohvala gre na do življenje, temveč so hotel izb”satl splošno vsem članom pevskega zbora, da ( vsako sled m so jim Podali vse pred-lahko po dveh letih osvoboditve, kljub mete, kt bi lahko nekoč pomagali pri dolgim letom tiranstva, kulturnega in ' identifikaciji trupel. Preden ie žalni kn sled.
se mu postavi za Pavlič Ivana, kmetica iz Štja-
Poziva se Čehovin Cvetko In vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tukajšnjemu sodišču najkasneje do 31. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločalo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodna sodišče v Ajdovščini.
Sp 223-47
Prem Angel, živ. Franca In živ. Amalije Čibej, roj. 19. 9. 1919 v Otlici, delavec Iz Otlice 179 je po razpadu Italijo odšel v partizano in so z Goriško brigado udeležil borb za Gorico. Pozneje je bil zaradi slabega zdravja puščen domov in je delni na terenu s tem, da jo zbiral živež in druge potrebščine za partizane. Zaradi tega so ga Nemci 16. junija 1944 aretirali in odvedli v goričko zapore, od tam y Nemčijo v talmriščc Dachau, nato v Flossenbur«, odkoder je bigi poslan v nekq delovno ko mando in je od tedaj Izginila za njim vsa-
ga in se mu postavi za skrbnika Skrt Pavel, delavec iz Mešnjaka 125.
Poziva se Skrt Frane in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbniku najkasneje do 15. avgusta 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločalo o proglasitvi z.a mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini.
Sp 230-47
Bajc Evgen. pok. Alojza in pok. Čibej Marije, roj. 15. novembra 1915 v Grivčah pri Ajdovščini, trgovski pomočnik iz Grivč št. 10, samski, je odšel v partizane iz italijanske vojske ob razpadu Italije oktobra 1043 ter se jo javil v Bariju, odkoder je odšel s prvo prekomorsko brigajo v Dalmacijo, nato je bil dodeljen 13. feraji-škl brigadi, III. bataljonu, s katerim se je udeležil raznih borb v Bosni ter se ga je poslednjič videlo v bližini Drvarja 16. aprila 1944. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Bajca Teodorja, delavca iz Grivč pri Ajdovščini št. 10, uvede postopek za proglasitev Bajca Evgena za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Bajc Teodor, delavec iz Grivč 10.
Poziva se Bojc Evgen in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešanem da javi sodišču ali skrbniku najkasneje do 15. avgusta 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini.
Sp 231-47
Hvala Ivan, živ. Ignaca in žive Faganel Antonije, roj. 25. decembra 1928 v Ajdovščini, delavec iz Ajdovščine, Vilharjeva ulica 37, je odšel 11. septembra 1943 v partizano in se je udeležil borbe za Gorico, odkoder se ni več javil niti vrnil, tor je od tedaj izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, so na predlog Hvala Antonije roj. Faganel, zasebnico iz Ajdovščino, Vilharjeva ulica 37, uvede postopek za proglasitev Hvala Ivana za mrtvega in so mu postavi za skrbnico Hvala Antonija, zasebnica iz Ajdovščino, Vilharjeva 37.
Poziva se Hvala Ivan in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 15. avgusta 1947. Po preteku tega roka iu na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini.
Sp 221-47
Rijavec Jožef. pok. Štefana in Amalije roj. Rijavec, roj. 12. maja 1907 na Trnovem pri Gorici in tam stanujoč št. 67, poročen, kmet, je odšel v partizane po razpadu Italije in bil dodeljen štabu IX. korpusa kot telefonist. Dno 16. junija 1944 je bil v bli--j '•-------------------------------  izvidni-
pore, od tani pa v taborišče Leifmeritz na Češkem. Od tam je pisal do 21. septembra 1944. Dne 24. decembra 1944 je bil baje za-
Sp 222-47
Čehovin Cvetko, pok. Leopolda in žive	... »,
Ivane roj. Čehovin, rojen 15. februarja 1922 ! zini Trnovega ujet od Nemcev na izvi v Mahničah pri Štjaku U, mizar istotam, ci kot partizan in odpeljan v goriške je bil mobllizran 18. septembra 1942 v Ua-' lijansko vojsko ter je bil dodeljen v 217. četo lavoratori speciali s sedežem v Asti.
Po kakšnih 5 mesecih jo bil premeščen na grško fronto, kjer so ga ob razpadu Italije zajeli Nemci in uvrstili v svojo cdinice ter je služil v edluicl vojna pošta 57.792 E. odkoder se je poslednjič javil 39 julija 1944.
Od tedaj je za njim izginila vsaka sled.
Ker jo verjetno, da bo nastopila zakonita domneva, smrti, se na predlog Pavlič
radi hudo oslabelosti in izčrpanosti odpeljan v bolnišnico taborišča in je od tedaj izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Rijavec Valerije, kmetice iz Trnovega 67, uvede postopek za proglasitev Rijavca Jožefa za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Rijavec Valerija, kmetica iz Trnovega 67.
Poziva se Rijavec Jožef in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu. da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasnjo do 15. avgusta 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini.
Sp 234-47
Špacapan Jožef, živ. Franca In živo Amalijo roj. Rijavce, roj. 15. marca 1905 v Sv. Mihaelu pri Šempasu, poročen, posestnik iz Sv. Mihaela 63, je odšel v partizane po polomu Italije in je bil dodeljen III. brigadi Ivana Gradnika, I. bataljon, ter je baje padel dne 23. decembra 1943 ob priliki, ko so Nemci obkolili hišo na Javorniku. v kateri so se nahajali partizani In todai pobili 42 partizanov. Od tedaj je izginila za Špacapanom Jožefom vsaka sled.
Ker jo verjetno da bo nastopila zakonita domneva smrti, sc na predlog Špacapan Marije, kmetice iz Sv. Mihaela 63, uvede postopek za proglasitev Špacapana Jožefu za mrtvega 4n so mu postavi za skrbnico Špacapan Marija, kmetica iz Sv. Mihaela št. 63.
Poziva se Špacapan Jožef in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da jav* tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do w-avgusta 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o pio* glasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini-
Sp 258-47
Mohorič Stanislav, gozdni delavec v Čekovniku 19. se je nahajal v letu 1942 o mesecev v italijanski armadi. Po pripovedovanju tov. Rutarja Gabriela se je v o»" tobru 1942 nahajal pri motoriziranem polka divizije Trento na fronti pri Alameinu T Severni Afriki. V teku bojev je bil 10. 1942 zadet od sovražne krogle.
Osebni pod.atki Mohoriča Stanislava s?} »in pok. Filipa in Marijo vdove Mohor1* roj. Podobnik, roj. 7. 11. 1912 v Čekovnik11,’ stanujoč v Čekovniku 19, samski, gozdn* delavec.
Ker je verjetno, da je Mohorič Stanislav umri, se na predlog njegove matere Vončina Marije vdove Mohorič uvede pr*® podpisanim sodiščem postopanje z.à dok»* smrti in se mu postavi skrbnik Josip Pivk, vodja zemljiške knjige v Idriji.
Vsi. ki jim je kaj znanega o smrti .Mohoriča Stanislava, se pozivajo, da to javijo podpisanemu sodišču najkasneje do. 1-8. 1947. Po preteku tega roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno narodno sodišče Idrija—Cerkno.
Sp 259-47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji se na predlog Črnilogar Štefanije, delavke v Krnicah 10 — Masore, uvede Postopanje za proglasitev za mrtvega crnj: logarja Bogomira. Rojen je bil 4. 11. 1999 v Gorenji Kanomlji, lovski čuvaj, stanujoč v Šebreljah 23. V Šebreljah je bil aretiran od karabinjerjev in odpeljan v P<Jf' denone, od tam v Gorico, iz Gorice v Udine in iz Udin v Maribor. Iz Maribora s« je nazadnje javil po pošti v avgustu 194.4,
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, so uvede postopanje za proglasitev za mrtvega.
Črnilogar Bogomir in vsak. ki mu je kaj znanega o usodi pogrešanega, se poziva, da to javi podpisanemu sodišču ali pa s te® postavljenemu skrbniku Josipu Pivku, vodji zčmljiške knjige v Idriji, najkasneje d® 1. 8. 1947. Po 1. 8. 1947 bo sodišče odločil» o predlogu.
Okrajno narodno sodišče Idrija—Cerkno.
Sp 181, 240, 244, 247, 248,254-47
Pri okrajnem narodnem sodišču v Idriji jo uvedeno postopanje za proglasitev za mrtve glede naslednjih tovarišev:
Sp 131-47 Uršič Peter, roj. 28. 6. 1926 v Jaznah 9 Laniše, je kot borec 2. čete J-bataljona Vojkove brigade pogrešan od
3.	1945.
Na predlog očeta Uršiča Ivana iv OtaJe-ža 9 se uvede postopanje za proglasit®* za mrtvega.
Sp 240-47 Kogovšek Ivan. roj. 29. maJa 1922 v Potoku 2, KNOO Dole, je kot bore®
4.	čete 5. bataljona XIII. prelet, brigade v Bosni pogrešan od ofenzive dne 7. maja 1944-
Na predlog brata Kogovšek Jožefa iz F°-toka 2 se uvede postopanje za proglasitev za mrtvega.	. „
Sp 244-47 Strenfel Franc, roj. 7. 9. 1910 ' Ravnah, okraj Idrija, je pogrešan kot borec 3. bataljona Gradnikove brigado ou maja 1945.
Na predlog očeta Strenfel Tomaža v Iva*" neb 31 se uvede postopanje za proglasite» za mrtvega.
Sp 247-47 Čelik Jakob, roj. 15. 4. 1900, dori» iz Poč 29, poročen, je pripadal kot bore® NOV 2. četi 3. bataljona Prešernove brigade. Pogrešan je od meseca novembra 194":
Na predlog zone Čelik Marije iz Poč »» se uvede postopek za proglasitev za mrl'
' sb ' 247-47 Mravlje Franc, roj. 13. 2. šofer, samski, nazadnje bivajoč v Vojn1*1" pri Celju, je vstopil kot borec NOV * Šlandrovo brigado. Pogrešan jo od ofenziv® v okolici Vojnika v jeseni 1944.	,
Na predlog očeta Mravljeta Jožefa Čepleza 65 se uvede postopanje za proglasitev za mrtvega.
Sp 254-47 Lukančič Marko. roj. 24. 4. 19-; na Medvedjem brdu 44. delavec. na/adiU0 stanujoč v Zavratcu 5, je vstopil v part*: zane 12. 10. 1945. Pogrešan je od bitke P**1 Stari Oslici. Pripadal je 1. minerskemu vodu Vojkove brigado. •	.„
Na predlog matere Lukančič Francis»" iz Zavratca 5 se uvede postopek za proglasitev za mrtvega.
Vsakdo, ki o pogrešanih kaj ve, se P®" živa da do 1. 8. 1947 poroča to sodišču ’ Idriji ali s tem postavljenemu .skrbnik" Pivku Josipu, vodji zemljiške knjige T Idriji.
sodišču ali drugače dajo kako vest o sebi-Po 1. 8. 1947 bo sodišče odločilo o predlo gib.
Okrajno narodno sodišče Idrija.
Ok 15-47
Božič Andrej, pok. Antona In Busan Me rije, roj. 30. novembra 1899 na Vojske®» stanujoč na Polju pri St. Viški Gori 6. kovač, je bil 8. 4. 1943 mobiliziran. Po te® času so ul več javil in ni o njem nobenega glasu. Predlagateljica: žena Božič G1-ga, gospodinja 1* St, Viško Gore 15.	,
Ker je verjetno, da bo nastopila »ab0"*’ ta domneva smrti so na predlog navedene predlagateljice uvede postopek za P1» glasitov za mrtvega in se mu postavi z." skrbnika Filli Vinko, upravitelj sodne P* same v Tolminu. Poziva so pogrešanec vsakdo, komur je o ujem kaj znanega, to javi tukajšnjemu sodišču ali postavi/® nemu skrbniku do 30. junija 1947. Po P1? toku tega roka bo sodišče na ponovno Pr0* njo odločilo o proglasitvi pogrešanca z“ mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Tolminu.
OBJAVE
Izgubljeno
Tov. Curk Franc iz Bedanje, Dolga T® liana, jo izgubil osebno izkaznico StevaJ»" 6390 tor jo a tem proglaša za novcljavu"'
Izgubljena je bila osebna izkaznica št«®’ 1492 na ime Kos, vdova Slmnovčlč, roj-4. 1914 v Idriji stanujoča v Idriji, Roz®** nova ulica 4, ter jo s tem proglaša za veljavno.
»Primorska borba« izhaja tedensko * Ajdovščini.—Urejuje uredniški odbor.