ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA LETO VII 13. SEPTEMBRA 1931 ST. 37 NOVI SPOMENIK KRALJA PETRA I., V LJUBLJANI (UMOTVOR AKAD.KIP. L. DOLINARJA), KI JE bil ODKRIT PRETEKLO NEDELJO V LJUBLJANI 294 Odkritje spomenika kralju Petru v nedeljo se je vršilo v Ljubljani odkritje spomenika kralju Petru L, ki se je razvilo v eno največjih manifestacij, kar jih je videla Slovenija zadnja leta. Precej nad 50.000 oseb iz vse Slovenije je prisostvovalo temu domoljubnemu prazniku. Zastopanih je bilo na stotine društev, ki so po večini položila pred spomenik tudi vence, slavnostno razpoloženje je pa še povzdignil impo-zanten nastop ljubljanske garnizije in gasilcev iz vse Slovenije. Slavnostna razsvetljava na predvečer odkritja spomenika: pogled z Marijinega trga v Stritarjevo ul. in na grad. Na levi: Po odkritju: slikoviti sprevod (|efilira mimo spomenika, nad stopnji-ščem slavnostni gostje. {Foto Šelhavs.) Na desni: Desetletnico zdravilišča na Golniku smo praznovali 27. p. m., obenem s posvetitvijo altarja v ondotni novi kapelici. To zdravilišče je živa priča smotrenega socij. skrbstva nekdanjih naših narodnih vlad. Kupljen je bil gradič 1.1920. na inicijativo dr. A. Breclja, ki je tudi pravi ustvaritelj tega važnega zavoda. Tekom let so se vršile potem številne prezidave in dozidave, nakupljena je bila vsa potrebna oprema in danes je Golnik največje in najmodernejše zdravilišče za bolne na pljučih v naši državi. Slika na desni nam kaže pogled nanj. (Foto Japelj, Kranj.) Spodaj na desni: Pogled na tribuno s slavnostnimi gosti ob odkritju spomenika kralju Petru. V Beli Krajini so goreli kresovi in ljudstvo je vriskalo od veselja, ko je dne 1. t. m. izvedelo za radostno vest, da je bil izpremenjen zakon o banovinskih mejah in da so bili s tem dnem tudi upravno-politično zopet združeni z ostalo Slovenijo, kamor spadajo po vsej svoji zgodovini, jeziku in čuvstvovanju. Tako smo. izvzemši par občin, ki so ostale v čabar-skem okraju, zopet vsi jugoslov. Slovenci združeni. Naši dve sliki nam kažeta glavni mesti Bele Krajine, t. j. Črnomelj (zgoraj) in Metliko (na desni). 295 Na levi: Nagrobni relief pokojnega koroškega nar. buditelja dr. Zdr. Zwitterja, ki ga odkrijejo 10. t. ni. v Št. Jakobu. Relief je odlična in najnovejša umetnina prof. Fr. Kralja, izvršena v belem marmorju. Spodaj: Dravska kolonija »Borcev«, t. j. odseka Krekove mladine za telesno kulturo, je taborila letošnje poletje v Martuljku. Taboren ja se je udeležilo 70 otrok in so bili z njim jako zadovoljni star.ši, še bolj pa seveda otroci. .Spodaj na levi: Ljubljanska marijaniška družina s svojim ravnateljem prelatom Kalanom na počit, izletu v Gameljnah pod Šmarno goro. Na desni: Nova remiza Ijubljan. cestno železnice, dolga 103 m in z razpetino 18 ter 14 m, skupno 32 m. Gradila je remizo tvrdka ing. Fr. Tavčar, železobetonska konstrukcija je bila izvršena z uporabo »Colossusc-cementa ter po osmih dneh razopažena. Spodaj: Sv, Duh na Ostrem vrhu tik avstr. meje postaja zadnja leta priljubljeno letovišče. Tridesetletnico mature na mariborski gimnaziji so praznovali (spodaj od leve na desno): Medved, ing. Persoglio, Vargazon, dr. Ipavic, ravnatelj dr. To-minšek (kot gost), ravnatelj Jug, sen. preds. dr. Fischinger, dekan Sagaj in župnik Trinkaus; zgoraj: Polak, revizor Pušenjak, Kitak, župnik Letonja. prof. Mravljak, sod. dr. Tombak, župnik Kraner, ured. Spindler in župnik Vuk. 296 297 Idilični Homec z okolico Valvazor piše o Homcu: »Homec je imenitna vas ob Bistrici na cesti med Ljubljano in Kamnikom. Leži na prostem polju. Njegov vrh je takorekoč kronan z lepo cerkvijo naše ljube Gospe.« Lepa župna cerkev z vitkim stolpom na vrhu grička, nekoliko metrov nižje impozanten Društveni dom z mnogimi, daleč vidnimi balkoni, nasproti domu kapela, obdana od prijaznega smrekovega gaja, ob vznožju hriba na nekoliko vzvišenem mestu belo farno župnišče, spodaj lična vasica Homec in v ozadju Kamniške planine — kako krasna slika! Župnijo je ustanovil 1. 1788 baron Mihael Evst. Rastern, ki je imel do 1. 1929 tudi patronatsko pravico. Rodbina je iiedaj izumrla. Župna cerkev je bila po potresu 1. 1895 popolnoma prenovljena. Slika Matere božje v glavnem altarju je Layer-jeva kakor na Brezjah, prav tako tudi slike presv. Trojice in sv. Janeza Nepomuka na stranskih altarjih. Druge slike so Mencigerjeve, Gotzlove, največ pa Mat. Koželjev ih iz Kamnika. Od 1. 1914. je v cerkev napeljana elektrika iz centrale v Smarci. Društveni dom, ki so ga zidali Homčani (pod vodstvom župnika Mrkuna v 1. 1914—1917) večinoma s kulukom in prostovoljnimi prispevki, je v poseben kras Homca. V domu je velika dvorana in prostori Prosv. društva. Tu je tudi I. razred dvorazredne osnovne šole na Homcu. V domu stanujejo učitelj in nekaj zasebnikov. Društveni dom in mežnarija imata svoj vodovod. V Domu je čez poletje nastanjena počitniška kolonija otrok, ki jo vodi in upravlja Slov. kršč. ženska zveza v Ljubljani. V župniji je razvito zadružništvo, prosvetno in cerkveno življenje. Poleg posojilnice in hranilnice, ki je imela lani okoli 4 milijone Din prometa, je v župniji živinorejska zadruga, električno -strojna zadruga, živinorejska zveza, kmetijsko društvo in mlekarska zadruga ter gasilsko društvo (1. 1930 je bila blagoslovljena nova motorna brizgalna), in vodna zadruga za napravo vodovoda v Preserjah. V Prosv. društvu je včlanjenih ok. 200 članov. Društvo ima svojo knjižnico, skioptikon ter dramatski, ženski, tamburaški in radio-odsek. Letos se je reorganiziral tudi fantovski odsek, ki posebno živahno deluje, ima vsakotedenske sestanke v Društvenem domu in pridno goji zlasti petje. V cerkvenem oziru je poleg treh Marij, družb in 3. reda posebno važna Bratovščina sv. rožnega venca, ki šteje že nad 10.000 članov iz cele Slovenije. Vsako prvo nedeljo v mesecu se vrši procesija te bratovščine okoli kapele S. J.. Pred kapelo je krasen prostor, kjer so se vršili pred vojske veliki ljudski tabori, katere je vpeljal dr. Krek. Sedaj se vrše vsako leto na tem prostoru razni shodi Kmet. zvez, Krekove mladine. Mar. družb, prosv. društev itd. Slika Matere božje na Homcu, ki jo je slikal v začetku 19. stol. L. Layer, pozneje pa renoviral M. Koželj, slika visi v velikem altarju. Pogled proti Smarci, v ozadju Tunjice pod Kamn. planinami. Na levi: Vas Homec, ki je 1. 1866. pogorela, zato stoje hiše sedaj lepo v redu. Spodaj: Homec z božjepotno cerkvijo, tik pod njo Društveni dom. Fr. Govekar, župnik na Homcu. Društveni dom na Homcu. Gregor Repanšek, župan na Homcu. Slika rožnoveiiske bratovščine na kupoli žup. cerkve na Homcu. Pogled od cerkve na vas Homec, ozadju Mengeš. Na desni: Posvetitev vasi smarca presv. Srcu Jezus. Spodaj: Člani agilnega Prosvetn. društva na Homcu ter člani fantovskega in ženskega odseka. 298 Paberki iz Daljnega Vzhoda Saj je mnogo literature o ogromnem ozemlju, ki ga poseduje rumeno pleme in tudi v slovenščini je bilo napisanega že marsikaj, vendar fo se v povojnih letih dogodile tudi na Kitajskem, na Japonskem in drugod take dalekosežne izpremembe, da marsikaj, kar se je pisalo o teh prezanimivih deželah, že davno več ne velja. To nam potrjuje tudi najnovejše delo znanega svetovnega popotnika in prezanimi-vega časnikarja R. Katza, ki je pred kratkim izdal v Ullsteinovem založništvu v Berlina pod naslovom »Funkelnder temer Ostenc kopico velezanimivih popotnih impresij moderne Kitajske, Japonske in iz Koreje, a ravno take bežne impresije nam v zabavni obliki odkrivajo pravi značaj dežela in narodov mnogo nazorneje in točneje kot pa suhoparna uče-njaška dela. Naše današnje slike so posnete iz te knjige. Pogled nn današnji moderni Tokio, japonsko prestolnico. Po zadnjih požarih in potresih dobiva hitro običajno lice belopoltih velemest. Spodaj: Ostanki kitajskega zidu, ki so ga zaceli graditi v 3. stol. pr. Kristusom in je dolg 3500 km; visok je 4—7.5 m in debel do 7 m. Zgrajen je bil v svrho obrambe proti navalom barbarskih tolp od severa in zapada. Grob Konfncija, utemeljitelja kitajskega verskega življenja, najsvetejši prostor vsakega Kitajca. Spodaj: Pogled na sredlSče Šanghaja, glavne kitajske luke, ki je že bolj podobna kakemu ameriškemu velemestu nego kitajskemu. Služinčad (iz papirja) in razno orodje ter druge potrebščine, ki jih razpostavijo okrog mrtvaškega odra, pri pogrebu pa žažgo. Vse te stvari naj bi služile mrtvecem na onem svetu. 299 Spodaj: Aitur Henderson, zunanji minister v prejšnji Macdonaldovi vladi, ki je pa prešel sedaj v opozicjo in je bil izvo-jen namesto Macdonalda tudi za novega načelnika angleške delavske stranke. Liberalni ministri v uovi augi, koncentracijski vladi (ud leve na desno) : sir Donald Maclean (prosveta), lord Lothian, sir Herbert Samuel (notranje), sir Arhibald Sinclair in lord Reading (zunanje). Na levi: Prvih U doktorjev teologije (v črnih talarjih v zadnji vrsti) katoliške univerze v Pekingu, ki je bila osnovana šele .pred par leti; spredaj profesorji. Spodaj: Na Portugalskem je pred kratkim zopet izbruhnila revolucija, menda že dvajseta, odkar imajo republiko. Zadušena je bila še tisti dan. Zgornja slika nam kaže raz-streljeno vojašnico upornega topniškega polka v Lisaboni. Na levi: Romun, kraljica Helena s svojo sestro Ireno v eksilu v Londonu. Na desni: Msgr. Nolens, voditelj holand-skih katoličanov, ki je umrl 27. p. m. 300 Prof. dr. A. Breznik: Kopiji in puli Ijuliko kolikor moreš, vedno ti sproti narašča nova -r- — —!« IZ DELOVANJA MARIBORSKIH ŠOLSKIH SESTER. Razstava otroškega vrtca pri mariborskih šolskih sestrah. Otruški vrtec je imel zavod že od svojega početka (1. 1865.), 1. 1894. so pa ustanovile sestre s DCM tudi tako slovensko institucijo. Po prevratu so nemškega opustile, slovenski se je pa moral s šolskim letom 1925/26 razdeliti v dva oddelka. Spodaj :. Udeleženke gospodinjskega tečaja mariborskih šolskih sester; take tečaje z 250 učnimi urami prireja zavod od 1. 1928. in se jih je vršilo doslej že 13; namenjeni so kmetiškim in delavskim dekletom, služkinjam, gospodinjam itd. Lahkoatletska sekcija SK Ilirije, ki je uspešno nastopila v tekmah posameznikov za prvenstvo Ljubljane. Športni vestnik Letna sezona se bliža počasi koncu. Te dni je bilo še nekaj važnejših prireditev, o katerih bomo še poročali. Bogata je bila nogometna in plavalna sezona, zelo revna pa zopet lahkoatletska. Z izjemo tekem za državno prvenstvo, ki so pa končale slabše kakor preteklo leto, ni bilo nobene večje prireditve. Zadnja prireditev je bilo tekmovanje poedincev za prvenstvo Ljubljane, ki pa ni moglo pokazati pravega stanja naše lahke atletike. Radi skrajno slabega igrišča, na katerem se je tekmovanje vršilo, niso bili doseženi pričakovani rezultati. Zgoraj v krogu: Drago Ulaga, trener plavačev in lahkoatletov SK. Ilirije, ki je največ pripomogel s svojim znanjem, da je naš plavalni sport tako napredoval. Njegova je zasluga, da smo se tako približali prvakom iz obmorskih krajev. Zato Ulagi vsa čast! Na desni: Neli Zupančič, eden naših najboljših atletov pri skoku v višino. 9