f~yu6uce*.* NO. 40 Ve“' Y^r*s ,12'23~ .IV yPj,'>ce ■ J0003 AM€RljCAN I mum e Rie^fii—ho/wie IN SPIRIT K)R€IGN IN UNOUAG« ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg MOJ Denvdr, En< ‘hoenbt, Ely, Pueblo, RockSpringa CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 14, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX Sovjeti ja se pomirja v pogledu krike IM o človekovih pravicah Sovjetski vodniki so postali mirnejši v pogledu teže ameriške kritike človekovih pravic v Sovjetski zvezi in njenih satelitih. MOSKVA, ZSSR. — V preteklih tednih je bilo slišati veliko ostrih odgovorov na ameriško kritiko človekovih pravic v Sovjetski zvezi in ameriškega podpiranja sovjetskih oporečnikov. V Kremlju so se jezili na Carterja, ker je pisal A. Saharovu, še bolj pa jih je vznejevoljil sprejem V. Bukovskega v Beli hiši, katerega so preje v Moskvi označili za “zločinca*’. Vladna “Izvestia” so obdolžila nekatere judovske zagovornike človekovih pravic povezave z Osrednjo obveščevalno službo ZDA - CIA. Izglodalo je, da jih bodo zaprli. Opustitev predloga ZDA za razpravo o človekovih pravicah v Sovjetski, zvezi na zasedanju Komisije za človekove pravice Združenih, narodov v Ženevi pretekli teden je vplivala pomirjevalno v Moskvi, kjer so se počutili v tem pogledu tudi trdnejše po posvetu v Sofiji, kjer so izdelali skupni načrt za omejitev vpliva ameriške podpore zagovornikom večje človekove svobode v Sovjetski zvezi in njenih satelitih. V Kremlju so seveda tudi o-pazili, da ZDA v svojem naporu za večje spoštovanje človekovih pravic niso dobile dosti podpore pri svojih zaveznikih v Evropi, ki ne marajo nobenega povečanja napetosti s komunističnim delom Evrope. Tudi Japonska je v tem pogledu zadržana. Tako so začeli ločevati vprašanje človekovih pravic od vprašanja omejitve strateškega orožja z ZDA. Pripravljajo se na obisk ameriškega državnega tajnika v naslednjih dneh, ki naj znova spravi v tek ta pogajanja. Cyrus Vance bo s sovjetskimi vodniki razpravljal tekom svojega obiska tudi o vseh drugih vprašanjih, ki zadevajo ZDA in ZSSR. Četudi so pretekli mesec zaprli Aleksandra I. Ginzburga in Jurija F. Orlova, ki sta vodila skupino za nadziranje izpolnje vanja določil helsinških listin v pogledu človekovih pravic v Sovjetski zvezi, je sovjetski režim nekaj popustil v svojem pritisku na ostale pripadnike skupine, ki se bori za večje spoštovanje človekovih pravic. -----o------ Več sodelovanja z zavezniki v orožju WASHINGTON, D.C. — Obrambni tajnik Harold Brown je izdal novo navodilo oboroženim silam, ki zahteva od njih vodstva, da upoštevajo bolj potrebo po enakosti orožja in opreme z zavezniki v NATO. To velja tako za že razpoložljivo orožje kot tudi za ono, ki je šele v razvoju. Izenačenje orožja in opreme bo olajšalo oskrbo z njim v slučaju vojne, pa tudi pocenilo njegovo izdelovanje in opremljanje oboroženih sil vseh zavezniških držav. Vremenski prerok Delno oblačno z naj višjo temperaturo okoli 67 F (14 C). GEN. ALEXANDER HAIG, poveljnik oboroženih sil NATO, upa, da bo predsednik Carter o-hranil trdnost in obseg zavezniških sil, da bodo kos oboroženim silam Varšavske zveze. Novi grobovi Joseph Abram V 67. letu starosti je po kraj-bolezni umrl pretekli četrtek zvečer v Euclid General bolnici Joseph Abram, 21820 Ivan Avenue, rojen v Rajhenburgu, Slovenija, bivši sreski načelnik v Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1950 iz taborišča Bagnoli v Italiji in se takoj naselil v Clevelandu. Zaposlen je bil dvajset let pri Ajax Manufacturing Co. na Chardon Rd. Tukaj zapušča ženo Viktorijo, rojeno Ogrin, v Sloveniji brata Franca ter sestre Ano Abram, Antonijo Pirnat in Kristino Abram. Pogreb bo < danes ob 8.30 iz Brikmanovega pogrebnega zavoda, 21900 Euclid Ave., v cerkev sv. Kristine ob 9.15 in od tam na pokopališče Vernih duš. Pokojnik je bil član Društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ. Pokojnikova žena priporoča v njegov spomin darove za American Heart Fund. Katherine Potočnik V Huron Road bolnišnici je po vrat ki bolezni umrla 79 let stara Katherine Potočnik s 448 E. 157 St., vdova po možu Josephu Sr., krušna mati Josepha F., sestra Fmme Prokopepz, rojena v Jugoslaviji, od koder je prišla leta 1550. Pogreb 'bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek v cerkev sv. Jero-ma ob 10. dopoldne, nato na Kalvarijo Mary Ellen Pike V Lake County Memorial Hospital-West v Willoughby, Ohio, je umrla 64 let stara Mary Ellen Pike s 1845 E. 223 St., roj. 0’Hem v Clevelandu, žena Franka, sestra Leah McGlynn in pok. Marthe Carlin, sestrična rev. Francis Paika pri Sv. Kristini v Euclidu. Pokojna je bila članica SŽZ št. 50 in Ladies Sodality of Our Lady of Lourdes Shrine, kjer je bila prostovljka 12 let. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.30, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na pokopališče Vernih duš. Mary Kushlan V University bolnišnici je umrla včeraj zjutraj po daljši bolezni Mary Kushlan roj. Hoh- a, s 1740 E. 337 St. v East Lake, 1640 in Demokratskega kluba v Ohio, žena Charlesa, mati San-‘okraju Lake. Pogreb bo iz Gr-dre Calabris in. Charlesa, 3-krat dinovega pogrebnega zavoda na stara mati, sestra Katherine Lake Shore v sredo dopoldne, v Hirsch, Steva Hohla, pok. Anne cerkev sv. Justina Mučenca ob Rubal, Johna in Rose Seno. Bila 10., nato na pokopališče Vernih je članica Kat. borštnarjev št. duš. Hanojski obrambni minister v Moskvi MOSKVA, ZSSR. — Pretekli teden je prišel sem na uradni o-bisk vietnamski obrambni minister gen. Giap. Sprejeli so ga z vsemi častmi in z veliko pozornostjo. Grozdje in vino uničujeta viruse WASHINGTON, D.C. - Znanost je razkrila, da grozdje vino uničujeta nekatere vrste virusov, pravi poročilo kanadskega zdravstvenega oddelka v Ottawi. Pri poskusih, ki so jih delali v kanadskih laboratorijih, so grozdni sok, rozine in vina pokazali protivirusno dejavnost. V Koloradu »o imeli v petek hud snežni metež DENVER, Cok>. — V petek' so divjali preko vzhodnega dela države snežni viharji z brzino (db 100 milj na uro. Potrgali so električne in druge napeljave ter prekinili promet na velece-stah. Ponekod je padlo do dva čvelja snega, v samem Denver-ju pa S palcev. Naglavne uši pri talarjih v Londona !V londonskih šolah ima, letos od 8 do.,'4% naglavne uši, lani pa- jih je imelo povprečno Je 1%. LONDON, Vel. Brit. — Po šolah, tudi najboljših privatnih, v glavnem mestu, pa tudi ponekod drugod, so odkrili na glavah u-čencev in učenk nepričakovano — uši. John Maunder iz Urada za šolsko higieno in tropične bolezni v Londonu je dejal, da je letos dobilo 3-4% otrok v londonskih šolah naglavne uši napram 1% lani. O tem vprašanju je na splošno zelo malo javnega razpravljanja, ker je upravam šol, posebno znanih privatnih, ki jih obiskujejo otroci uglednih, premožnih družin, vsa reč hudo neljuba in nerpdna. V javnih šolah otroke redno pregledujejo glede uši po trikrat letno, je dejala dr. J. Richards, članica mestnega zdravstvenega urada, med tem ko v privatnih šolah teh preiskav ni. Če uši odkrijejo, o tem na splošno molče in pošljejo otroke domov k staršem, da jih jim odpravijo, pa jih v tem času obdrže doma. --------------o----- , Opozicija v Pakistanu napovedala bojkot j ISLAMABAD, Pak. — Vodni-^ ki opozicijskih političnih strank trdijo, da je vlada pomagala svoji Ljudski stranki teden do zmage pri volitvah v parlament z obsežninii goljufijami. Izjavili so, da zato ne pojdejo njihovi zastopniki v parlament, ampak bodo njegovo zasedanje bojkotirali. Predsednik vlade Btutto je zanikal te trditve in izjavljaj da je njegova zmaga bila resnična. Skupno je dobila vlada štiri petine od 200 poslancev. ------o----- CARTER Kongres je nastopil prot Carterjevi odločitvi, da ustavi gradnjo 19 vodnih načrtov v raznih delih dežele, katere ne smatra za dovolj utemeliene. Predsednik Carter po vsem sodeč ni pripravljen svoje odločitve spremeniti. devah, ki se tičejo zakonodaje”. Novinarjem Je sen. Byrd povedal, da je poslal predsedniku Carterju pismo s pritožbami svojih tovarišev v Senatu, ki so “jezni in razočarani”. Dodal je, idia to -ne velja samo za' javna <( dela, ampak tudi za druge zadeve. “Kongres je enaka in neodvisna seja vlade in hoče biti vprašan za mnenje, sicer ne za vsako malenoost, toda so področja, na katerih ima Kongres pravico do tega, da se ga vpraša,” je izjavil sen. Byrd V svojem razgovoru z novinarji je sen. Byndl dejal, da so na splošno obnosi med Kongresom in Belo hišo dobri, toda v , , tem pogledu je bila napaka . . . jem dopolnilu k zveznemu pro- resno iztirjenje> WASHINGTON, D.C.—Predsednik Jimmy Carter je v svo- Oster in nepričakovan nastop proti predsedniku Carterju računu za prihodnje finančno leto, napovedal ponovni pregled 19 programov javnih gra- Senatu sta vodila Bennett John-dienj vodnih naprav, ki se mu ne S|0n ^ Louisiane in Edmund S zdijo dovolj utemeljene. V Kon- Muskie iz države Maine; sode.. Igresu so ta predlog sprejeli z lovali ^ so v njem tL(di d i nejevoljo, ki se postopno spre- demokratL Demokratski sena-minja v odprt spor med Ko n gre- SQ se som in Belo hišo. Senat je pretekli teden s posebnim sklepom, sprejetim z ve- Argentina se zanima za sovjetsko orožje BUENOS AIRES, Arg. — Zmanjšanje ameriške pomoči Argentini zaradi kršenja človekovih pravic je vojaške vodnike Argentine spravilo v tako slabo voljo, da so se odrekli vsej tej pomoči in se začeli zanimati za nabavo sovjetskega orožja. Vodilni argentinski predstavniki so bili nedavno v Peruju in si ogledali sovjetske tanke, letala in drugo težko orožje. liko večino, prepovedal predsedniku Carterju vsako ukinjanje sredstev za navedene programe. Predsednikov tiskovni tajnik Jody (Powell je k temu pripomnil, da misli predsednik nadaljevati s svojim načrtom za ukinitev vseh programov, ki pomenijo “neučinkovito rabo denarja davkoplačevalcev”. Powell je povedal jasno, da bo predsednik Carter uporabil vsa zakonita sredstva za ukini- najprej pritožili pri svojem bivšem tovarišu podpredsedniku W. F. Mondaleju na svojem klubskem sestanku preteklo sredo. Mondale je njihov nastop označil za “zasedo”, tako ostri so bili sen. Johnston, Muskie, McGovern in Hart. Svojo nejevoljo in odpor proti Carterjevemu načrtu ukinitve vodnih del so rflemokratski senatorji naslednji dan pokazali tudi na sestanku s samim predsednikom Carterjem. Trdili so, da predsednik ne pozna dovolj položaja v zahodnih državah. Sen. Mc- . Govern je dejal, da je bil pred-tev programov, o katerih,bo pn-j log za ukinitev namakalnega šel do zaključka, da so bihjkle-j načrta 0ahe ..najtežji politični in gospodarski udarec Južni Dakoti, od kar je on v Senatu”. njeni na napačni osnovi. Dodal je, da sicer predsednik ne more doseči uravnovešenja zveznega proračuna. Glasovanje v Senatu ^ jasno znamenje Beli hiši Vodnik demokratske večine v Senatu Robert C. Byrd iz W. Virginie je označil glasovanje v Senatu pretekli četrtek, ko je ta s 65:24 odklonil Carterjev predl-log, za “jasno znamenje Beli hiši, da ta Kongres pričakuje, da bo vprašan za mnenje v za- Povečavanje trenj med predsednikom Carterjem in Kongresom, kjer imajo demokratje veliko večino, bo zelo otežilo, če ne naravnost onemogočilo uzakonitev predsednikovih načrtov in predlogov. Vse kaže;, da sta tako Kongres kot predsednik Carter odločena vstrajati vsak pri svojem stališču in to braniti z vsemi zakonitimi sredstvi. ZASTOPNIK ZDA "OBŽALOVAL" VLOGO ZDA PRI PREVRATU V ČILU JESENI KB V Ženevi v Švici je zasedala Komisija Združenih narodov za človeške pravice. Pred to komisijo je zastopnik ZDA sprožil vprašanje človeških pravic oporečnikov v Sovjetski zvezi, pa je predlog opustil, ko je spoznal, da se mu hoče večina izogniti, da se ne bi zamerila Moskvi. Clan ameriške delegacije Brady Tyson je pred isto komisijo obžaloval delež ZDA pri prevratu v Čilu”, ki je odstranil levičarsko vlado Al-lendeja. Člani komisije so bili izne-nadeni, ko so slišali to “opravičilo”, še bolj pa, ko so slišali iz Washingtona izjavi Bele hiše in državnega tajništva, da Tysonovo stališče ni njihovo stališče. Državno tajništvo je še posebej opozorilo, da je posebni odbor Senata, ki ja po ir------stemu. V nobeni evropski di vi bi se to ne moglo zgoditi! štoru zborovanje Baragove zveze. Nato čas za počitek in okrepčilo. ob 6:00 p.m. versko-kulturni v gym Mount Assisi emy. To je okvirni program, ki vam bo pomagal razdeliti svoj čas v času bivanja v Lemontu. . — iP. Fortunat Glejte, že sonce zahaja.., va •'Cinderella”. Koreografija tega dela je bila v rokah Carle Grabam in Glorie Gustafson. Te uprizoritve se je udeležilo veliko število naših rojakov in rojakinj, kjer je v naslovni vlogi nastopila, oziroma plesala rojakinja Izabela Kralj, ki je s tem baletnim nastopom dokazala, da je že oblikovana umetnica, da je pri tej umetnosti z dušo in telesom. Časopis, “The Milwaukee Joprnal” je v kriti-d zelo pohvalil našo plesalko. Baletka Izabela Kralj je odplesala vlogo Cinderelle z neverjetno lahkoto in preciznostjo ter tem vidno prednjačila pred vsemi drugimi plesalci in plesalkami. Za njen preprečljivi in dovršeni baletni nastop iskreno čestitamo ter ji želimo še večjega uspeha. Par dni kasneje sva se z ženo Frances udeležila tudi baletnega večera, ki so ga nam odlično prikazali gostje iz New Yorka The Joffrey Ballet”. Z svojo drznostjo in polno novih plesnih idej so nas osvojili. Deležni so bili velikega aplavza in odobravanja. Zadnji petek sva v isti dvorani PAG uživala umetniški plesni nastop “The Milwaukee Ballet Co.”. Pomlajeni baletni zbor je izvrstno odplesal svoj zahtevni spored, moram pa dodati, da so bile balerine veliko bolj pripravljene kot baletniki. Koreografi, baletni zbor in dirigent so bili na koncu sporeda deležni toplega in zasluženega aplavza in veliko šopkov svežih rož. Ko je pred dobrimi tremi leti rdeča republika v Čilu doživela polom, je bil ta dogodek za svet na tej in na oni strani žeb-zne zavese nekaj nepričakovanega. Prvič se je dogodilo, da je komunizem izgubil oblast, ko jo je imel trdno v svojih rokah. Največje je bilo presečenjc za iiud:, ki so vladali in si niso mogli misliti, da bi jim kdo mogel spodnesti tla. Ko (e s trdo roko začela delati red v deželi vojaška vlada, so se dotlej vladajoči razbežali na vse strani. Mnogo jin je vlada polovila po skrivališčih in poslala v koncentracijska taborišča, kjer so jih po resnih preiskavah ali sodili za zločine, ali pa poslali domov, če niso bili krivi. Druga plast teh ljudi je iskala rešitev v begu preko meja, k sosedom, ki pa so jih koncentrirali in nadzirali. Najbolj nervozni pa so se zatekli v poslaništva tujih držav s prošnjo za azil; samo ene skupine ni bilo videti nikjer: borcev, ki bi tvegali svoje življenje v boju proti “reakciji”. Začelo se je drugo poglavje te tragedije. Kam s temi begunci? Zveza narodov je potom svojega urada za begunske zadeve začela na eni strani pogajanja, da smejo Čile zapustiti skrivači po poslaništvih, ki jih Je bilo na stotine, pa tudi drugi, ki bi hoteli iskati boljših dni izven meja svoje domovine, na drugi strani pa dobiti države, ki bi bile pripravljene nuditi čilenskim beguncem zavel je. . . Znani strokovnjak v teh vprašanjih Evdozij Ravines, ki komunizem pozna iz lastne skušnje, je napisal o tem vprašanju članek, ki ga je priobčila buenosaire-ška “La Prensa”, kjer med drugim pravi: “V vseh stvareh je v komunizmu teorija ena reč, druga, popolnoma različna pa je piaksa.” Tako je bilo tudi v tem primeru. Človek bi pričakoval, da bo Rusija in vse pod njenim okriljem živeče rdeče države z ljubeznijo in hitrico ponudila čilenskim brezdomcem gostoljubje, kakor se spbdoni med brati. Pa ni bilo tako! Velika Rusija je obotavljaje ponudila streho tridesetim beguncem. Vzhoana Nemčija je obljubila streho 400 beguncem, sprejela jih je pa le 228, osem ljudi so sprejeli Čehi, tri na Bolgari. Mauzanska je dala streho 314 ljudem. Ro munija pa 1149. Titova Jugoslavija je sprejem begun cev odklonila. So se pa le bolj lepo odrezale “kaptalistične” države: Zalmdna Nemčija jih je sprejela 850. švedska G00, več stotin Švica in zelo veliko Francija, menda 5000. Drugo razočaranje Čilencev v rdečem raju je bilo, da jih niso ni. lepo sprejeli in da so trdo ravnali z njimi. Solženicin je v francoski televiziji vedel povedati, da so bili čilenski begunci v Romuniji poslani na delo v tovarne, kjer so delali orožje, ki ga je romunska vlada prodajala sedanji čilenski vladi. Tretje poglavje te zgodbe pa je beg iz rdečega raja. Vse beži proti kapitalističnemu Zahodu! Veliki komisar za politične begunce pri Združenih narodih je dal objaviti statistiko o usodi teh beguncev. Ta pove, da je npr. v Vzhodni Nemčiji od 228 beguncev ostalo v juliju 1976 le se 53, drugi so se pretolkli na Zihod. Iz Bolgarije so ušli Še tisti trije, ki jih je sprejela. Na Madžarskem jih je bilo od 334 le še 46. V Romuniji jih je od 1149 ostalo še 289. Klica jih je sprejela 517, od teh jih je ostalo še l il, drugi so ušli c Mciuko ali Venezuelo itd., znak, da jim tudi ameriška oblika komunizma ne prija. Po računih Visokega komisariata pri Združenih narodih je do julija lanskega leta 80 odstotkov Cilenških .beguncev, ki so se naselili v rdečem svetu, poiskalo pot v kapitalistično svobodo. Za zadnjih šest mesecev še ni poročil ali bo onih 20 odstotkov ostalo, kjer so, ali pa bodo sledili zgledom svojih tovarišev. Svoj ClaneK zaključuje E. Ravines takole: “Mnogo , je elementov, ki dokazujejo neuspehe in polome komunističnega fežnua. Toda ta primer Cilenških političnih beguncev in njihovega množičnega bega iz rdečih dežel brez dvoma ni najmanjši. Ta beg je znak, da je rdeča ideologija v razsulu, kar bo imelo za posledico strašno razočaranje pri svojih pristaših in početek neizogibnega duhovnega, poloma. To so znaki, da komunizem začenja izgubljati svojo bitko.” Mi, ki smo šli aa pot izgnanstva in begunstva iz diametralno nasp. utnih razlogov, poznamo do dobra probleme človeka, ki zapusti svojo domovino in išče v tujem svetu prostorčka za svojo eksistenco. Vendar je bila v našem primeru ena važna razlika. V pijanosti zmago slavja nas je svobodni svet gledal z nezaupanjem, češ, neka j ,o le morali zakriviti, če beže z dama. Ko so pa rdeči Čilenci prihajali preko'me.ie, jih je vse pomilovalo, od cerkvenih dostojanstvenikov na do najbolj zn-grizenih kapitalistov, češ. kakšna krivica se jim godi, ker so se našli v Čilu možje, ki so odločno rekli, da je'človeka, ki je za časa vojne od- BARAGOV DAN Lemont, 111., 3. in 4. septembra 1977 _____ __________ Lemont, 111. — Slabih pet me- stemu. V nobeni evropski drža-1 secev je do Baragovega dne, za-| UALERSON, N. J. — Tako po- to je potrebno, da se začnete je narodna pesem in tak je na-nanj pripravljati vsi, ki se ga slov knjige izpod peresa g. želite udeležiti; prav tako vsi, Franca Sodje, C.M., ki je izšla ki želite podpirati delo za Ba- Buenos Airesu in je posvečena ragovov beatifikacijo in kanoni- razmišljanju o starosti. Na ta zacijo. naslov sem se spomnil, ko sem Namen; Namen Baragovega vzel v roke drugo številko “Sledne je, pridobiti večje število venika” iz Rima, ki je posveče-novih članov, ki bodo duhovno na slovenskim romarjem v sve-(z molitvijo) in z članarino pod- tem letu, in zagledal na strani pirali Baragovo zvezo. 27 sliko farnega romanja z Ble Za udeležbo Baragovega dne Lja; game stare mamice, le prav je potrebno rezervirali preno- mai0 m0š]dli, med njimi blejski Ko se je ameriško ljudstvo izreklo s 3:1 proti amnestiji tistim, ki so zbežali v tujino in tako izbegli vojaški suknji, se je predsednik J. Carter smejal. Smejal se je tudi, ko je sprejel ruskega disidenta Vladimirja I. Bukovskega v Beli hiši. Za ta sestanek Bukovskega s predsednikom Carterjem je ameriški tisk in TV že več tednov trobil ' r. • . r , Ičišče. Vsa prenočišča v Romar- župnik g. škoda g dr Marte- po svetu. Razumljivo ,e tud,, daj^ ^ samostaml „ od-U, i2 |ima in ^Ihov"! je ruski ambasador v Washingtonu Dobrinin točno poročal o tem sestanku svoji vladi v Moskvi. Zato ne morem razumeti, dana za duhovnike in glavni od- Starost teh mamic je nad 50) bor Baragove zveze iz škofije Le ne nad gQ Marquette. . • Nič kaj prida boljše ni na na- zakai so prekinili električni teki Vodlteli1 rorrJrsklh skuPin’ J slednji strani, ki kaže romarje zakaj so prekinili električni lJJpricjej0 z avtobusi, naj kmalu ■ Kobarida in tam okriw v tistem momentu, ko je Pred- [igotovij0; koliko prenočišč rabi-1 d ‘ n tjm okr°g- Človek se vpraša, ali so tak- "e na Slovenskem? Sami stari ljudje? Spomnil sem se na razkristje-vanje, o katerem je leta 1973 pisal v Družini g. dekan Rafko Lešnik, in poiskal tisti članek. Tole berem v njem: Verska statistika pove, da zadnji čas vsako leto ostane v Ljubljani nekrščenih 15% novorojenih otrok,, torej do 4000 otrok vsako leto. Nič se ne bomo zmotili v oceni, če rečemo, da je v Ljubljani okrog 30,000 nekrščenih To je napisal pred 4 leti. Če Naslovi motelov: Holiday Inn|lc* številki dodamo štirikrat po 7800 Kingery Road — Willo- f000 ~ vsakoletno število nekr-brook, Illinois 60521 — Phone 1'scenih novorojencev — ugoto-(312) 325-6400. Ramada Inn—1-55 and South County Line Rd. — Burr Ridge, (312) sednik Carter stopil v sobo, ij0 (kpRko sob za posameznike, I v J.V' J" V kjer se je nahajal Bukovski. Koliko sob za dva ali družine).1' J 1 k P J (Mar ne bi bilo lepše, če bi svetjj-)0 sedaj je skupina od Marije videl na TV in v časopisnih P°-j Vnebovzete (Cleveland) rezer-ročilih slike, srečanje disidenta vinda 50 50)3 v Holiday Inn na Bukovskega z ameriškim pred- Kingery Highway (ali Highway sednikom Carterjem. Koliko! 33) Število rezervacij 1 ahko močnejši bi bili tisti, ki se bo-1 sporočite direktno na motel ali re za človeške pravice. |pa p_ Atanaziju Lovrenčiču (P. * jo. Box 608,Lemont, UL,60439); Kot sem že omenil, predsed-1 on bo šel v motel, povedal u-nik J. Carter se smehlja. Nje-j pr a vitel ju (manager), koliko in gov smeh omamlja. In omam-1kakšne sobe želite; upravitelj Ijeni — kimamo. Kima Kon-j motela bo potem stopil v stik greš, kima tisk in TV, kima a-1 (telefonsko ali pisemsko) z vo-meriško ljudstvo. Postajamo jdiiteljem romarske skupine in se masa brez idej in idealov. Po-|z njim domenil ostalo. stajamo brezbrižni in brez volje do kakršnekoli borbe. Zglc da, da živimo samo zato, da nahranimo vsak dan svoje telo in da ga vsgk dan izpraznimo. Sicer pa, dokler s svojimi glavami kimamo prostovoljno, še karjh'in°is 60521 Phone Zgleda pa, da bomo v do-j 325-2900. glednem času morali kimati. Ta- Sheraton-Joliet Motor Inn krat bo konec demokracije, svo-|214 N. Ottawa 'Joliet,, Illinois hodnega in lepšega življenja. |604J1 Phone (815) 727-6544. * ’ I Seveda je v okolici še dolga V eni zadnjih številk Ameri- vrsta motelov, a naslovov vseh ške Domovine je znani delavni |ae moremo priobčiti. Za hrano bo preskrbljeno v dveh dvoranah razstavili čez'var na kratko razložil sistem j J*bcko J’ septembra >n v ne sto slik in kipov. Hrvaški slikar volivnih mož, po ameriško “e-jce |° • septem ra opo an in Ivan Gunuralič je najbolj viden,lektorjev". Zelo me je začudilo, | P0P»ld“ » Pro?tofu' kjer ™a-| ugotavlja: ;n priznan na tej razstavi. Na ,ko sem bfal Leskovarjevo raz- vimo, da je danes v Ljubljani 46,000 nekrščenih. Če gre tako naprej, jih bo čez 10 let 86,000. Bog nas varuj! G. dekan takole nadaljuje: “Pri nas se 25 do 30 odstotkov novoporočencev poroči samo civilno. V vsej Sloveniji prihaja redno k nedeljski maši 420 do 450 tisoč ljudi, to je kar ena četrtina vseh prebivalcev. Nekaj odstotkov krščenih o-trok nikdar v življenju nikjer ne doživi nobene verske vzgoje, saj ne pristopi niti k prvemu sv. obhajilu. Več odstotkov prvoobhajancev pozneje ne gre k birmi. Nato jih je še nekaj odstotkov več, ki ne poskrbijo za poroko pred Cerkvijo. Če je v Sloveniji krščenih povprečno 85f% otrok, jih pristopi k prvemu sv. obhajilu 82%, k birmi 75%, k verouku pa jih prihaja okrog 65%. Prav lahko rečemo, da si vsaj ena tretjina naše mladine ali sploh ne osvoji nič krščanskega ali pa v skrajno nezadostni meri. Tako se srečujemo z novim pojavom, ki ga imenujemo raz-kristjanjevanje, kar pomeni pot ven iz krščanstva, poganstvu l naproti.” To so porazne ugotovitve, ki se ne nanašajo na kakšno daljno deželo kje v Afriki, Južni A-meriki ali Avstraliji, marveč na tisti “raj pod Triglavom”, ki je bil naša ali naših staršev domovina, in kjer še vedno živijo naši sorodniki, ki so temu raz-kristj anj evanj u izpostavlj eni. Ne morem si kaj, da ne bi končal z besedami, ki jih je pred 15 leti zapisal rajnki dr. Miha Krek: “Med tem pa raste od Triglava do Tihega oceana nov rod, na stotine milijonov, ki po sili sistema, ki v njem žive, nič ne vedo o Stvarniku in namenu svojega življenja. Kako naj raste smisel za plemenite odnose v taki duhovni puščavi? Od Triglava do Tihega oceana grozi duhovna puščava s svojimi groznimi skrivnostmi. Strnimo se s tistimi ki v domovini skrbe, da bi krščanstvo tam ne ugasnilo, in ostanimo sklenjeni ž njimi!” Rev. dr. Fr. Blatnik, SDR Zadnjih šest tednov razstavljajo v prostorih “Milwaukee Arts Center” jugoslovanski primitivni in naivni slikarji. Pod pokroviteljstvom “Smithsonian Institution” v Washingtonu, D. C., so jugoslovanski umetniki vjčikaški rojak dr. Ludvik Lesko-1 MSTI 1I2E S* *_0 J Cene silijo kvišku Po sklepih republike in zveze naj bi cene v Jugoslaviji ostale letos na lanski ravni, pravi poročilo v ljubljanskem listu “Delo” 22. februarja 1977, pa nato njegovih slikah so tivi iz kmečkega življenja. Tudi Slovenci so s svojimi umetniškimi slikami veliko doprinesli k uspehu na tej razstavi. Raz-havljajo: Viktor Magiar iz Gro-uiplja, Štajerka Greta Pečnik ;n Ljubljančan Anton Plemelj. Istočasno razstavljajo po drugih sobanah še ameriški umetniki iz 18. stoletja in slikar j i-naivci iz Haitija. Te umetniške slikarske razstave se splača o-gledati. Vstopnina je samo $1. * Predsednik James Carter se že 7 tednov v Beli hiši smehlja. Vse odločbe, dobre ali slabe, odloči s smehljajem. Njegov smehljaj je omamil Kongres, omamil je tisk in TV in omamil je večino ameriškega ljudstva. Njegove odločitve se ravnajo po slovenskem reku “Koza cela — volk sit”. Pred par dnevi je imenoval Maka Clelanda za Veterans’ Administrator-j a. Max Cleland se je prostovoljno javil za borbo proti komunizmu v Južnem Vietnamu. Ta junak je bil v borbi težko ranjen in je izgubil obe nogi. V isti sapi in v isti sobi z Maxom Cielandom pa je predsednik J. Carter imenoval tudi za upravnika Veteranskih skladov nekega mladega nanizani, mo-j lago, da v državi Illinois na dr- žavni demokratski konvenciji izvolijo elektorje, dočim v o-stalih državah brez vsake konvencije izvršni demokratski ali) republikanski odbor izbere, ozi roma imenuje elektorje. Elektorji so običajno delavni, zaupni in zvesti pristaši stranke ter zanesljivi podpiralci strankine-1 ga predsedniškega kandidata. V Ameriki je elektorjev 538. Vsaka država ima toliko elektorjev, kolikor ima kongresnikov. V državi Wisconsin imamo dva še- mo navadno piknike. Skrb zal Če se bodo zdajšnja gibanja hrano je prevzel The Landmark na področju cen nadaljevala, ne Restaurant. da bi sprejeli odločne ukrepe, s Program: katerimi bi jih preprečili, se u- V soboto 3. septembra: V po- tegne zgoditi, da bo letošnja in-poldanskih urah srečanje rp- Uacija presegla tisto iz leta marjev na prostoru za piknike,11975, ki je bila doslej rekordna kjer Ibo preskrbljeno za okrepči 7:00 p.m. Romarska maša ■prc' samostanom; procesija s v Baragov park; pobožnost in molitev za Baragovo beatifikacijo. Romarske skupine naj se do- govorijo s šoferjem za čas trans- Jč?:!?jliz;!!:l!m !:»%: P?-|S i..r.:«i0n:>. filmov ja 2001 natorja in 9 zakonodajalcev, to-|magaj in nazaj. Dobili boste Fantazije V Celju so ustanovili društvo za “znanstvenp fantastiko”. Je to prvo društvo take vrste v Sloveniji, imenuje se “Konstelacija”. Udeleženci ustanovnega občnega zbora so si po volitvah ogledali še, enega najbpjj- Odise- Zunanja trgovina Slovenska zunanja trgovina rej 11 volivnih mož. V državi J zernjjevjd Cest, ki vodijo iz oko Illinois je 26 elektorjev. Po vo- ijce k Mariji Pomagaj, litvah, 10. decembra, se morajo y nedeljo 4. septembra: zmagovalni elektorji na svoje 1Q:Q0 do 12:00 a.m. seminar stroške odpeljati, vsak v svojo J o Baragovem delu v prostorih]1® dosegla nekaj uspehov, državno prestolnico in tam od-J Romarskega doma. Namenjen v3ai ^ako P^eio: Vendar ti u dati svoj glas za predsednika, je predvsem mlajšim; preda- sPe'bi v Dči številk le niso tako ne pa v Washington, D.C., kot vanja v angleščini. Razstava bJeščeči, kot bi jih nekateri raje bilo napačno poročano v AD j spisov o Baragi, v angleški sekciji. Iz teh držav-j 2:30 p.m. procesija od samo-nih jnestolnic pošljejo rezultat stana v Baragov park. Narodne elektronskega glasovanja v Wa- j noše bodo preidi duhovniki, ki bo-shington, D.C., kjer potem na do v liturgičnih oblačilih za so-državnem . tajništvu službeno maševanje. Prinesite s seboj na-potrdijo izvolitev novega pred- rodne noše, ki jih imate (z vseh sednika. To pot je Carter dobil delov Slovenije). Za procesijo 297 in Ford 240 elektorskih gla- ] narodnih noš bodo skrbeli po-Naš demokratski votivni j sebni reditelji. sov. V Sloveniji so umrli 3. marca V Ljutomeru: Edvard Kranjc; v Vinjah: Tončka Virt, roj. PO' stotnik; v Kopru: Jože Zadnik; v Šmihelu: Jožefa Marolt; v Mariboru: dr. Anton Horvat) na Jesenicah: Marjan Potočniki v Radomljah: Ciril Jerman; v Ljubljani: Jakob Kralj, Terezija Ručigaj, Francka Straži' šar, roj. Mihelčič; Katarina Suban; i v Kobaridu: Terezija Uršič; v Hudem: Tončka Rogan, i'°L Uršič. 4. marca Na Rijeki: Antonija Majnarič; v Kranju: Marija Lanz, r°L Skvarča, Jože Virnik; v Zagradcu: Jožica PIrvat; na Preloki: Barbara Starešinič roj. Grdun; v Ljubljani: Ivan Klander; na Suhorju pri Metliki: Marija Nemanič, roj. Stepan; v Žalcu: Pavla Lorber, roj zovnik. di prikazali. Kajti z izvozom so v Sloveniji lani krili le 72 odstotkov uvoza. mož, Čikažan L. Leskovar je I 3:00 p.m. somaševanje v I imel pri zadnjih treh predsed- uigovem parku. Oltar bo po- partiji več niških volitvah veliko smolo, j stavi jen na odru v sredi parka, mladih. Več delavcev v KP Na partijskem posvetu za Dolenjsko in v Brežicah za Posavje so razpravljali o potrebi povečanja števila delavcev-komu-nistov. Pripravili bodo posebno študijo o vzrokih, zakaj ni v delavcev, posebno Je- 5. marca V Celju: Ivan Ovčarič; v Domžalah: Anton Petrič; v Ljubljani: Franc Kleipdiensf-Vinko Outrata, Jože Koželj’ Ludvik Jesenovec; v Sostrem: Lucija Prepeluh, Svetek; v Žalcu: Franc Stojan; v Polju: Cicilija Čuda, roj. nik. Na poti novih odnosov "Slovenske skupnosti na Goriškem in Tržaškem i Ljubljano Sf* ščanjih in problemih. Načelna politična usmeritev je vedno potrebna in zaželena. To posebej v vsakdanji politični praksi in v političnih odnosih, še posebej s partnerji, ki nimajo enakih pogledov. Za tako pot se je na svojih kongresih in v svojih dokumentih odločila tudi Slovenska skupnost, edina slovenska stranka v Italiji. Mora se soočati z vsemi dejavniki, ki obravnavajo slovensko manjšinsko stvarnost ali manjšinsko problematiko sploh. V tem smislu je slovenska stranka vedno vodila jasno politiko in se odgovorno odločila za izmenjave mnenj in razgovore z vsemi silami, ki jim je pri srcu reševanje naših problemov. V ta okir se uvrščajo tako stiki z vse državnimi strankami v Italiji kot s strankami narodt-nih manjšin, ki se srečujejo s podobnimi problemi kot mi. In prav sem sodi tudi navezava stikov z odgovornimi političnimi dejavniki matične domovine, ki se morajo v eni ali drugi obliki zanimati in zavzeti za vprašanja svojih manjšin v zamejstvu. Vse to v ničemer ne zmanjšuje samostojnega političnega vrednotenja in nikakor ne pogojuje idejne usmeritve slovenske politične stranke v deželi. S tem hoče le prispevati k boljšemu poznavanju naše stvarnosti in k objektivnemu pogledu odgovornih političnih sil v matični domovini na zamejstvo. Ta vodilna načela so dala Slovenski skupnosti v deželi Fur-| laniji Salijski krajini povodi za prvi uradni obisk v matični domovini. Korak ima gotovo svoj velik pomen, saj gre za prvo tudi uradno priznanje političnega značaja edini slovenski stranki v Italiji, priznanje njenega pomena in obstoja, ker ob medse-boj nem spoštovanju političnih ter ideoloških razlik lahko le prispeva k vzpostavitvi novih odnosov med matico in zamejstvom. Plodili razgovori med SSk in SZDL slovenskih V luči teh smernic se je Slovenska skupnost odločila za o-bisk v Ljubljani. Na vabilo Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva SR Slovenije (ki navadno vzdržuje uradne stike s strankami iz inozemstva) je ddlšla v četrtek 3. februarja v Ljubljano delegacija Slovenske skupnosti v naši deželi. Delegacijo je pravzaprav sestavljalo deželno tajništvo stranke. Vodil jo je deželni tajnik dr. Drago Štoka, v njej pa so bili pokrajinska tajnika, dr. Rafko Dolhar, ki je tudi občinski svetovalec v Trstu, in Marjan Ter-pin, pokrajinski pokrajinski predsednik za Goriško Gradimir Gradnik, pokrajinski svetovalec v Trstu Bojan Brezigar, občin' ska svetovalca v Gorici dr. Damjan Paulin in dr. Andrej Bratuž, podpredsednik goriške-ga pokrajinskega sveta stranke in občinski svetovalec v Sovod-njah 'Branko Černič, občinska svetovalka v Doberdobu Marija Ferletjč, občinski svetovalec v Dolini dr. Alojz Tul, ter člana deželnega vodstva Marij Maver in Ivo Jevnikar, Simon Presch-eren iz Trbiža. Delegacijo SZDL pa so sestavljali preičbednik Mitja Ribičič, član Izvršnega sveta Slovenije dr. Miran Mejak, vodja manjšinske komisije pri SZDL Jože Hartman, predsedniki občinskih konferenc SZDL iz Kopra Čehovin, Nove Gorice Lah, Tolmina Kravanja in Sežane Korošec ter predsednika severnoprimorske regije Uršič in obalne konference Kolenc. Delu srečanja je prisostvoval tudi podpredsednik Izvršnega sveta (vlade) SR Slovenije Ruti Čačinovič. Srečanja se je udeležil še jugoslovanski gen. konzul v Trstu Ivan Renko. Najprej je predsednik SŽDL Ribičič pozdravil delegacijo Slovenske skupnosti in izrazil zadovoljstvo nad njenim obiskom v Ljubljani. Pozdrav SSk je prinesel Gradimir Gradnik, ki je v svojem nagovoru poudaril nekaj temeljnih misli o vlogi in pomenu Slovenske skupnosti ter poudaril nekaj glavnih problemov, ki jih namerava iznesti delegacija SSk. Omenil je veliki delež slovenskega primorskega človeka v borbi proti fašizmu in s tem v zvezi 40-letnico smrti Lojzeta Bratuža, ki skupno z drugimi junaki predstavlja simbol primorskega odpora proti fašizmu. Podčrtal je, da pomeni obisk iskanje tega, kar nam je vse skupno ne oziraje se na idejne in politične razlike. Gradnik je še poudaril, Idla je SSk pozdravila Osimski sporazum in pričakuje takojšno ratifikacijo s strani italijanskega parlamenta, obenem pa pripomnil, da je naša stranka že od vsega začetka izrazila nekatere pomisleke glede industrij ske cone na Krasu in glede nezadostne normative o zaščiti naših narodnih pravic. Omenil je tudi želo SSk, 'da bi naš boj za narodnostne pravice v zamejstvu naletel v matični domovini na odločno podporo. Nato je imel daljše poročilo deželni tajnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka. V svojem obširnem referatu je nanizal v3e glavne politične in narodnostne probleme Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Dr. Štoka se je posebej dotaknil dosedanjega političnega stanja in stopnje zaščite Slovencev, ki so še vedno deljeni na tri pokrajine in temu primerno neustrezno zaščiteni. Zaustavil se je ob problemu Beneške Slovenije in Kanalske doline ter prikazal stanje slovenskega prebivalstva na teh področjih, zlasti v luči potresne situacije in sedanje obnove, ko mora država skrbeti tudi za narodnostno zaščito prizaldletega področja. S tem v zvezi je o-menil zadnji uspeh SSk v deželnem svetu, ko je prav na pritisk naše stranke svet vnesel v dokument o obnovi zahtevo po zavarovanju etničnih značilnosti slovenskega ozemlja v Benečiji. Orisal je tudi druge ukrepe deželnega sveta, kot zakon o prispevku za dvojezično poslovanje slovenskih šol, ki ga je izbojevala prav Slovenska skupnost. Deželni tajnik SSk je nato orisal vsa prizadevanja slovenske narodne manjšine na po-idlročju dežele in njena kulturna in socialna hotenja. Slovenska Skupnost • Občutljivo merilo za manjšinsko življenje V imenu SZDL je nato spregovoril predsednik Mitja Ribičič, ki je v daljšem posegu orisal vse glavne probleme slovenske in jugoslovanske stvarnosti. Ribičič je najprej prikazal vlogo SFRJ in SRS v notranji in zu-manji politiki. Izhajal je od načel helsinške konference, od konference neuvrščenih v Co-lombu ter berlinske konference komunističnih partij in omenil prihodnjo beograjsko konferenco, ki bo nekako preverila dosežke po Helsinkih in nakazala pot za naprej. Poudaril je načelo neuvrščenosti Jugoslavije in njena prizadevanja za mednarodno sodelovanje in sožitje. V tem sklopu pe posebej analiziral vlogo Jugoslavije in Slovenije pri zanimanju za vprašanja slovenskih manjšin v zamejstvu. S posebnim ozirom je orisal vlogo Osimskega sporazuma, ki nakazuje nove možnosti za reševanje tudi manjšinskih vprašanj, za katera se tako jugoslovanska kot slovenska vlada vedno zanimata. Govoreč o specifičnih manjšinskih vprašanjih je Ribičič z zadovoljstvom poUdlaril deželno šolskih lahko istočasno pomenijo pomemben prispevek k razreševanju odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Obe delegaciji sta menili, da so narodne manjšine subjekti, ki bi morali živeti v pogojih polne zaščite narodnostnih pravic in brez vsake diskriminacije. Biti morajo pomemben dejavnik mednarodnega razumevanja in sodelovanja. Delegaciji sta se zavzeli za dosledno spoštovanje in razvoj takšnega pojmovanja položaja narodnih manjšin v času po ratifikaciji Osimskih sporazumov. Zavzeli sta se za ustvarjalno vključevanje narodnostnih skupnosti na obeh straneh meje v dogovarjanje o uresničevanju določb Osimskih sporazumov, posebej pa tistega dela, ki govori o formiranju proste industrijske cone.” KOLEDAR društvenih prireditev MAREC 20. — Društvo Najsvetejšega 23., 24., Imena pri Sv. Vidu priredij neval 26. — Počastitev Ivana Cankarja in talcev fašizma Zatem je član Izvršnega sveta dir. Mh’an Mejak v glavnih o-brisih prikazal gospodarski načrt Slovenije in vlogo ekonomskih pobud v mednarodni trgovini ter izmenjavi. V imenu SSk je Gradimir Gradnik ob koncu izrekel zahvalo gostiteljem za lepi sprejem in povabil delegacijo SZDL na obisk v našo de- povezavo v Slovenski skupnosti, želo. Predsednik ki ima prav po svoji vlogi in. Ribičič je nato v značaju narodne stranke poseb-vlogo. Predsednik SZDL je SSk označil za izredno občutljivo merilo vseh hotenj in teženj slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. Nadalje je Ribičič izrazil željo po nadaljevanju stikov in izmenjavi izkušenj. Zagotovil je, da bo o problemih, nakazanih na tem srečanju, informirana tudi zvezna vlada. Mitja Ribičič se je tudi dotaknil odnosov med Cerkvijo in državo ter izrazil željo, da bi tudi katoliški predstavniki aktivno sodelovali v organih slovenske družbe. Obenem je izjavil, da so odnosi med katoliško hierarhijo in 'dlržavo v Sloveniji dobri. Zgoraj navedene misli o manjšinskih problemih in mednarodnih pobudah Jugoslavije so prišli do izraza tudi v tekstu skupnega poročila, kjer je med drugim rečeno. “Delegaciji sta soglašali v o-ceni, da Osimski sporazumi odpirajo nove možnosti in perspektive sodelovanja med dvema sosednjima državama in da vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancake and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne. APRIL 16. — Tabor DSPB priredi svoj pomladanski DRUŽABNI VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igral bo orkester Veseli Slovenci. 24. — Mladi harmonikarji prirode koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne. 30. — ODBOR ZA POMOČ POSTAVITVE SLOVENSKEGA DOMA IN KAPELE V PARIZU priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani pri Sv. Vidu. Pričetek ob pol osmih. MAJ 1.— Pevski zbor Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. 7. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Po koncertu igra orkester Veseli Slovenci za zabavo in ples. Slovenska šola Sv. Vida SZDL Mitja hotelu Union 'priredil delegaciji Slovenske skupnosti slavnostno kosilo. Zjutraj si pe delegacija še ogledala Klinični center v Ljubljani in se seznanila z razvojem te pomembne zdravstvene ustanove. Delegacija SSk je ob svojem obisku v Sloveniji hotela še počastiti spomin talcev, ki so padli kot žrtev italijanskih fašistov in položila venec v Gramozni jami pri Ljubljani. Ob stoletnici Ivana Cankarja pa se je hotela oddolžiti slovenskemu kulturnemu geniju in je v ta namen položila venec na Cankarjev spomenik na Vrhniki. Obisk delegacije Slovenske 29-skupnosti v Ljubljani sodi v stalna prizadevanja edine slovenske stranke v Italiji, da na vseh ravneh in vseh forumih iznaša problematiko naše manjšine. Obenem pa iz povedanega izhaja, da je prav obisk v Ljubljani dal SSk nove razsežnosti skupno s priznanjem odgovornih krogov matične domovine o njeni potrebi in nenadomestljivi slovenske narodne skupnosti v vlogi. Zato bo gotovo SSk lahko ‘ Italiji. samo z zadovoljstvom nadalje-' (Kat. glas, 10 feb. 1977) 8. priredi materinsko proslavo v farnem avditoriju. 15. — Slovenska mladina v Clevelandu se bo spomnila vseh protikomunističnih žrtev revolucije in vetrinjske tragedije s spominsko sv. mašo ob dveh popoldne v cerkvi sv. Vida. Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za vse žrtve vojske in komunistične revolucije s sv. mašo ob i0.45‘ pri Lurški votlini na Chardon Road. vala začeto igro in to v zvestobi svojim osnovnim načelom demokracije in pluralizma ter trdno zagovarjala pravice celotne narodne skupnosti Velik poudarek je nato dal Osimskemu sporazumu, ki ga je analiziral zlasti z vidika narodnostne zaščite in gospodarskih pobud. Tu je odločno poudaril, da se SSk ne more zadovoljiti s členom 8 v zadevi narodnostne zaščite, ko ni še jasno, ali bo sedaj za vso slovensko narodnostno skupnost zaščita razširjena ali zožena. Posebej je še prikazal zaskrbljenost Slovencev zaradi industrijskega področja na Krasu in temu sledečega naseljevanja slovenskega narodnostnega ozemlja po tujcih. Nadalje je dr. Štoka osvetlil stike Slovenske skupnosti z drugimi narodbimi manjšinami vi Italiji ter podčrtal veliki pomeni le-teh za večjo uveljavitev Slo-| vencev tudi v perspektivi pri evropskih parlamentarnih volitev. Odločno je še podprl težnje koroških Slovencev in izrazil solidarnost. 'SSk boju slovenske manjšine v Avstriji zg njen obstanek. i Nato sta še oba pokrajinska lajnika, dr. Rafko Dolhgr za Tržaško in Marjan Terpin za Goriško orisala nebatere svojske probleme Slovencev v obeh pokrajinah. Dolhar se je zlasti zaustavil ob problemu indus-področja in rabi slo- NOVICE- i vsega svela NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite še sveže JUNIJ 25., 26. — Poletni kar-pri fari sv. Vida. Tabor DSPB pripravi ' SPOMINSKO PROSLAVO za pomorjene domobrance in četnike ter vse druge žrtve komunistične revolucije. Proslava bo na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. JULIJ 10. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 31. — Slovenska šola fare Marije Vnebovzete priredi vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 7. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 18. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi običajno vsakoletno kosilo v farni dvorani. OKTOBER 9. — Društvo Kras št. 8 ADZ obhaja 613-letnico svojega obstoja in delovanja z banketom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 15. — Tabor DSPB priredi svoj jesenski DRUŽABNI VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 15. — Klub slovenskih upokojencev, Newburg, priredi Večerjo š plesom v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. NOVEMBER 6. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 12. — Belokranjski klub priredi vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 27. — Pevski zbor Slovenske ženske zveze “Dawn”’ priredi vsakoletni kneert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Po koncertu zabava in ples ob zvokih Jeff Pecon orkestra. Alkohol votli možgane študija raziskovalcev v chica-škem medicinskem centru St. Luke, objavljena v glasilu ameriškega medicinskega združenja, dokumentirano opisuje odmiranje možganskih celic pri kroničnih alkoholikih. Pri osmih izmed skupno 12 pregledanih alkoholikov so ugo-tovili opazno, pri štirih pa zelo pomembno število uničenih možganskih celic. Kakor je znano, se možganske živčne celice ne morejo obnavljati. Normalno se začne njihovo število zniževati po dopolnjenem dvajsetem letu življenja. S posebnim rentgenom, ki snema naravne votline v možganih, so znanstveniki ugotavljali število izgubljenih možganskih celic pri alkoholikih in pri 60 ljudeh iz primerjalne skupine. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Prijatel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS malToglasi HIŠA NAPRODAJ s štirimi spalnicami, z aluminijem obita, bungalow tipa, dvojna pi'iklj učena garaža, polna klet, z rekreacijsko sobo. Dosti posebnosti. EUCLID prvikrat naprodaj, tri leta star zidan ranč, s tremi spalnicami, dvojna priključena garaža. Polna klet. V okolici novih domov. UPSON REALTY UMLA 499 E. 26« St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (43) NAPRODAJ Enodružinska hiša je naprodaj na 63 St. s Carl Avenue, 3 spalnice, 2 kopalnici in rekreacijska soba. Znotraj vse prenovljeno, z aluminijem obita. 361-5002. (41) NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki jo zanimive _ vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte io sosedu, ki še ni naročen nanjo v i Predpotopna pošast tudi v Sovjetiji? Pošast iz škotskega jezera Loch Ness ima baja sorodnika, ki živi v ZSSR. Član sovjetskega geografskega društva, A. Pečarski v pismu, ki ga je poslal listu “Komso molskaja pravda”, zatrjuje, da sta s sinom videla velikansko bitje podobno kači v jezeru Kok-kol v južnem Kazahstanu. Z razdalje 7 ali 8 metrov sta videla, da se je površina jezera razburkala. Ndto je bilo videti obrise nekega telesa, dolgega o-koli 15 metrov, ki se je “vilo” skozi vodo. Končno je pošast priplavala na površje. “Glava, dolga 2 metra in široka 1 meter in konec repa sta se zarisala na površju,” pravi Pečarski. Pečarski je v strahu stekfel po strmem skalnatem pobočju ob jezeru, da bi prinesel puško. Poleg njega je bil sin Volodja, tako je tudi on vi'c’el pošast. Ko pa se je Pečarski vrnil, pošasti ni bilo več videti, ker se je potopila v vodo. “Komsomolskaja pravda” piše, da so pismo Pečarskega poslali strokovnjaku za evolucijo, | biologu dr. Sergeju Kumovu. ki j je izjavil, da ne gre zavračati možnosti da pošast res obstaja. Pečarski namerava preiskati planinska jezera v južnem Kazahstanu, kjer kroži legenda o pošasti “Ajdakor”. FOR RENT Four rooms down, heat included, furnished or unfurnished, on 1153 E. 61 St. 486-3732. _________________ _ -(40) FOR RENT Furnished apartment, 4 clean rooms up, share gas bill, $120 a month. Security deposit. No pets or children. E. 70 St. Clair area. Call 431-7014 evenings. (42) Accordion Wanted Will buy piano accordion Italo American, Fetromelli, Excelsior, also three or four row Mervar button accordion. Call Mon or Tues. 7 pm to 9 pm. Call 731-5800, extension 251. (40) ODDAJO tri sobe in kopalnico na E. 71 St. blizu St. Clair Ave. odraslim Garaža po želji. Kličite 361-0989 po 5. uri popoldne. (40) trijskega venščine, Terpin pa ob razla- 7 JI SMEH “Janez, kaj mi boš kupil za Veliko noč?” “Za prihodnjo dobiš zlate u-hane!” “Ja, kaj pa letos?” ‘Letos? Letos pa luknje v ušesa.” V najem oddajo Pet sob v 1. nadstropju na St. Clair Avenue in E. 63 St., odraslim. Kličite 432-1324. (x) Help wanted Female Lady for Cleaning IMe days a week. Call 431-0628 Help wanted Male or Fnmalc CHEF - COCK Bus boys — ’ dishwasher for small exclusive restaurant. Experienced. Dependable. 231-8464 or 283-6625. (42) OFFICE CLEANING Monday thru Friday Call 398-5310 ČIŠČENJE URADOV Od ponedeljka do petkr. Kličite 398-5310 (43) Tu je Kadak za trenutek prenehal. “No, in kaj naj ti povem? Po vsej deželi ni bilo takega dekleta. Bila je dobra in poštena, prav po moji želji in volji. To sem razodel materi, ki mi je rekla: ‘ča:3 je že, sinko! Glej, slaba sem in ne bom več dolgo. Zato le poitrkaj na Vukšanova vrata in Bog požegnaj!’ In šel sem prosit. Vukšan me je počastil z žgamjem in pogačo ter rekel: ‘Spodoben si, Miloš, in, če Bog hoče in sveti Nikola, mi ne bo žal, ako postaneš moj zet!’ Čez malo časa so zagrmele po krajini svatovske puške; jaz pa sem privedel materi pomoč, pripeljal sem iji Maro. Srečna je bila mati in srečen sem bil tudi sam! — ‘Sinko, take snahe ne najdeš v devetih vaseh, tako je krotka in ustrežljiva, hitra za delo in razumna za vse!’ Toda kjer ni mati našla hvale, sem jo našel sam. Če bi dal tri tovore zlata in okovano puško, bi ne našel boljše, zvestejše ženske, kakor je bila Mara. In nihče je ni mogel prehvaliti. Čas mi je tekel kakor brzica. Nič nisem zdihoval v napornem delu in trpljenju. Kako pa naj bi? Bil sem vendar srečen. S Turki sem se tolkel kot prej, le napadal sem srčneje in branil sean se hitreje. Zdaj sem vedel, čemu se bijem, vedel sem, koga branim. Sprva je bilo Mari tež-ko3 ko se je poslavljala od mene. pustili dober plen. ‘Ej Miloš,’ je rekla včasih žena, ‘če bi ne vedela, da si kristjan kakor drugi ljudje, če bi te ne videla veselega in vedrega poleg sebe, bi gotovo mislila, da si volk, da si volkodlak.’ ‘Ne trobezljaj, draga,’ sem ji odvrnil, ‘saj veš, da sem kristjan. Če pa katerikrat_ globlje zasekam, nisem sam kriv, temveč ono zverinsko pleme, ki ne spoštuje niti Boga niti Matere božje.’ Doživel sem novo veselje, kajti vedel sem, da bo Mara poslala mati. Ej radost! Pa kaj ti to pripovedujem, premlad si še, golobradec. Ko sem tako ležal v grmičju kakor kača, oprezajoč za Turki, sem zatisnil oči in premišljal o Mari, o domu . .. Kot da je stala pred menoj, sem jo videl! Glej jo, kako brska po hiši, urejuje in skrbi! Kmalu bo tudi krst, če Bog da srečo. Za popa sem pripravil slivovko, tri leta staro, za njegovo ženo pa nov prt. Dobro mi je bilo, ko sem Sredi gozda tiho premišljal. Minila je jesen, minila zima, prišla je pomlad in midva sva dobila sinka. Da si ga videl, kak rdečeličnež je bil! In živahen pa močan kakor — kraljevič Marko. Stara mati je kar norela. Na vasi pa so se babe kregale, komu je bolj podoben. Ali materi ali meni. Jaz pa sem se babnicam smejal, ker imel sem sinka. Tedaj smo se s Turki hudo spopadli. Pobili ali pa ujeli smo kar vso četo poturic. Revica se je bala, da bi se mi Slo je za nohte, kajti potunca je ne pripetilo kaj hudega. Saj se hujši od Turčina. Ujeli smo tudi je tudi lahko! človek, ali veš, mladega Jusufbega iz Požege in kaj je mlada žena! Za menoj je 'smo ga pripeljali v našo vas. Vsa hrepenela, kakor žrebe za svojo krajina ga je poznala. Bil se je materjo. Toda polagoma se je privadila. Kaj hočeš? Ni vrag. Moraš, če moraš! Kakor je komu Bog prisodil: temu puško, onemu knjigo. Tak je svet. Pred našo vasjo stoji grič, od koder vidiš pol ure daleč. Do griča me je spremljaia Mara, kadar sem odhajal na Turke. Od tu je gledala za menoj, do koder so ji nesle oči. Jaz pa sem potlej zapel, da me je slišala Mara. Na tem gričku me je Mara tudi čakala, kadar sem se vračal s četo-vanja; snela mi je torbo in puško pa hajd veselo v vas. Spat nisem nikdar legel, če nisem popil kupe vina in pojedel janč- kot lev in tudi glav ni štedil. Toda njemu ni šlo za zlato, ne za kmečko premožene; njega so mikale ženske. Kar ponorel je, če jih je videl! Niti dekle niti žena nista ostali pred njim nedotaknjeni. Prava osmanlijska kri je bil po svoji materi. In toliko, da ga naši niso pobili. Jaz sem ga rešil, ker sem bil neumen! Kakšna sreča, če bi poginil! Rekel sem jim: ‘Ne bodite vendar neznačajneži! Sredi ravnega polja koljite Turke! Če pa Turek nima ne sablje ne puške, je ubijanje zahrbtno! Počakajte! Tudi zanj bo še napočil črn petek. Ko bodo oni pobijali naše jetnike, bomo tudi mi kovega rebra. Potem sva sedla k ognjišču; Mara me je objela njihove, okoli vratu, jaz pa sem ji pripo- j (Dalje prihodnjič) vedoval, kako je bilo, kako so) -------o------ bosanski Turki pobegnili in nam Oglašajte v “Amer. Dornovini77 Imenik raznih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Edward Pevec; predsednik Joseph Baškovič, podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John, Turek. Nadzorniki: John Hočevar, Joseph Hočevar, Dominik Stupica, vratar A. J. Fortuna. Vodji atletike in mladinskih aktivnosti James V. Debevec in John Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v Družabni sobi sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer. V slučaju bolezni naj se bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. PR SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habian tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant,, blagajnik Josip W. Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna in Charles Virant, James Weir. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec: Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach thony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, in dr. F. Jelercic. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7 bolniške jodpore na teden, če je član bolan rSl Saturday of January, April, October and December at 2 pjn. a the Slovenian National Home, St. Clair Ave. Room across the o£' fice of SJUL