Iz velikih dni boja za naše življenje
Mlada žttev Črne roke
Znano nam je, da bomo letošnji občinski praznik praznovali na Brezovici. Tu pa imamo tudi mi svoje velike želje. Gradivo za krajevno kroniko Brezovica je že kar nekaj časa pri-pravljeno, prav te dni pa je dobilo dokončno obliko. Upamo, da nam bo uspelo ob tej priliki pripraviti za ciklostilno izdajo te drago-cene dokumente, katere odlomek vam danes predstavljamo.
Dragica Stele se je rodila 8. 11. 1930, kot peti otrok revne proletarske družine na Brezo-vici pri Ljubljani. Vsa družina je bila napredno usmerjena in je že od začetka delovala za OF.
Dragica je leta 1944 končala osnovno šolo, delu OF se je tako še bolj posvetila. Ves čas je bila kurirka sekretarja rajonskega komiteja KPS in odbora OF Dobrova.
Po zaslugi domačih izdajalcev, privržencev bele garde so jo 4. 2.1945 belogardisti aretirali na območju Kozarij, kamor je odnesla pošto. Odpeljali so jo v šolo Notranje Gorice, kjer so imeli belogardistični zapor. Komandanta tam-kajšnjih belogardistov sta bila Orehek in Ba-jec, ki sta ukazala naj jo s tepežem in muče-njem prisilijo, da bo izdala še ostale aktiviste, toda ostala je trdna, saj niso izvedeli ničesar.
Po tednu dni brezuspešnega zasliševanja in pretepanja, so jo izpustili domov 17. 2. 1945, vso pretepeno in izmučeno.
Svoji sestri Zofi je izjavila, da ne želi več živeti po ysem tem, kar je prestala v zaporu.                                           —
Natanko po enem tednu, 24. 2. 1945 so ob 9.00 uri prišli štirje neznani domobranci k njej na dom in razbijali po oknu, naj odprejo. Ker
je Dragica že bila v postelji, je mama odgovo-rila, da ne bo odprla nikomur. Tedaj so odšli k vhodnim vratom, jih razbili ter vdrli v sobo, kjer je ležala Dragica. Prišla sta dva neznanca v vojaški uniformi in vprašala: »Si ti Dragica?« Ponudila sta ji pismo in v trenutku, ko se je malo dvigriila, da bi ga vzela, je drugi ustrelil z brzostrelko, tako da ji je s 15 streli dobesedno prestrelil prsi. Nato je skočil k njej in ji dal z revolverjem še dva strela v tilnik. Bila je takoj mrtva.
Vse to se je zgodilo v navzočnosti njene mame in mlajšega brata, ki sta od žalosti in obupa skoraj ponorela. Brat je nekaj zavpil na njiju, nato sta še njemu namerila pištolo na glavo, nato pa sta odšla. Zunaj sta ju čakala še dva domobranca v uniformi.
Vsi štirje so odšli proti gozdu, ki drži na Dobrovo, kar je videla sestra Zofi, ki je bila tedaj v sosednji sobi, kjer je vse slišala nato pa zbežala ven. Skrila se je v grmovje in v meseči-ni noči videla vse štiri, ni pa jih prepoznala, ker so bili iz postojanke Dobrova.
Kasneje so zvedeli za njihova prava imena.
V pismu, ki ga je »črnorokec« izročil Dragi-ci je bilo na listku napisano: »Radisodelova-nja s komunisti, naj se prekine nit tvojega življenja.« Smrt komunizmu - Svoboda naro-du, na položaju 24. 2. 1945. Podpisi nečitljivi. To pismo je bilo po osvoboditvi izročeno tov. Selan Ivanu, sedaj pa se nahaja kopija le tega v arhivu muzeja ljudske revolucije Slovenije.
Tako je dala Dragica svoje mlado življenje prav na pragu svobode. (Odlomek iz krajevne kronike Brezovica)