Štev. 17. Y Mariboru 24. aprila 1879. Tečaj XIII. Izhaja vsak četrtek iu velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 ,, „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk, Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis j so ne vračajo, nepla Sani listi se ne spr-jemajo. — Za oznanila so pla čiije od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Račun kat. tisk. društva za 1. 1878. I. Dohodki: Ostanek premoženja v letu 1877 . . ji. 1179-81 1. 2. 3. 4. 5. 6. 1. Naročnina za „Slov. Gosp.u v l. 1877 za l. 1878. vplačana....... Doneski deležnikov tisk. društva . . Naročnina „Slov. Gosp.u...... Inserati ............... Listi „Slov. Gosp.u posebej prodani 59-10 800-50 4737-50 370 12 skupaj: II. Stroški. Tisk, priloge, napisi, kolekiin ekspedi fl. 7247-21 cija „Slov. Gospodarja" .....jI. 2. Marke za razpošiljanje........ 3. Plačilo uredništva in opravniŠtva . „ 4. Časopisi (prištetih je gld. 20-70 kot naročnina za l. 1879.)......„ 5. Listnice, papir, poštnina za denar . „ 6: Dohodnina z dokladami ......„ 7. Razne stvari.............. 8. Naročnina za l. 1879 v l. 1878. za- računjena .............. skupaj: . . . fl. 5317 92 Ako se od dohodkov..........fl. odšteje, stroškov.............. Še ostane koncem l. 1878. premoženja: fl. Od teh 1929.29 fl. je naloženih: a) za kavcijo . . fl. 1077.91 b) v hranilnici . fl. 800. — ostane torej Še v blagajnici gotovih fl. 51.38 V MARIBORU dne 12. prosinca 1879. Govor slovenskega državnega poslanca dr. Vošnjaka v državnem zborn dne 31. marca. (Po stenografičnem zapisniku.) II. V novejšem času nobeden narod v državi nij tako težkih žrtev prinesel v korist cesarstvu kot slovenski, ker v nobenej deželi mobi-lizovanje nij bilo tako občno, nego na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem. Po približnjej cenitvi je bilo, malo računjeno, črez 30.000 mož slovenske narodnosti k orožju poklicanih, mej temi mnogo 100'18b, očetov, tako, da pri najvekšej požrtvovalnosti prebivalstva nij bilo mogoče skrbeti za te mnoge rodbine, ki nijso imele rejnika. Še zdaj se zadržuje veliko število rezervnikov v Bosni in Hercegovini, očito, da v veliko škodo njihovim zadevam doma. Kdor zahteva takih žrtva, krvavih in denarnih, od tega more se vsaj pričakovati, da onim, ki dona-šajo te žrtve, ne bode kratil njih pravic ter jim vsaj to pustil, kar morejo brezdvomno kot avstrij ski državljani zahtevati, namreč rabljenje svojega jezika v šoli in uradu. Žalibog, daje stalo na čelu vladi doslej ministerstvo, ki nikoli nij delalo avstrijske, nego delalo vedno le strankarsko politiko, ki se ni j nikdar trudila narodna protivja poprijateljiti, nego nja celó poostrila, ter tako gojila boj vseh zoper vse. Ako zdaj premišljam narodno-gospodarstveno delovanje ustavoverne stranke, tako se pokaže nič menj žalostna podoba tu, nego na političnem in narodnem polju. Ker je vlada ob svojem času , da bi sleparstvo s „cbabrusom" prikrila, v kar se je celó sodnijstvo zlorabilo, dala na milijone davkovskih goldinarjev razdeliti v podporo na pol faliranim železniškim podjetjem in goljufivim bankam, postavila je ona temelj za vedno večji primankljej v državnem gospodarstvu in zakrivila, da se je od leta do leta denarno stanje državi shujšavaio; namesto da bi se na znižanje državnih stroškov delalo, misli in dela naše finančno vodstvo le na to, kako da bi se uže itak izsušenim davkoplačevalcem mogel še zadnji krajcar vzeti iz žepa, ako pa tega več nij, 3456-99 911-50 700-49 74-45 66-02 9-92 19-70 78-85 7247.21 5317.92 1929.29 France Mrli. dtnarničar kat. tiskov. druStva. pa finančni urad rubi in zapravlja njih obleko, govedo in koncem še vse njih pohišje. (Dobro! na desnej.) Ali so res tako slepi, da ne vidijo nevarnih posledic, ki morajo državi in človeškej družbi vzrasti iz takšnega postopanja finančne uprave? Je-li to tako nepomenljiva stvar, ako se na tisoče preje neodvisnih kmetskih rodbin pahne v nemaništvo? Gospoda moja! Po vsej pravici straši kužno razširjevanje lihve, odkar se je zakon zoper oderuštvo odpravil, ter se hoče temu pomagati. Te pijavke naroda kaž6 lehko na naše finančno vodstvo, ki je zahtevalo za najmanjše zaostale davkovske dolgove od 2 do 5 krajcarjev kazni, po 5 novcev vsak dan prvega tedna, po 10 novcev vsak dan drugega tedna; naj preračuna kdo znesek teh obrestij in poskusi tajiti, da takšno finančno gospodarstvo nam mora na vsak način dovesti k poginu vse prebivalstvo. Našim državnikom na čelu manjka le pre-često praktičnega pogleda in izpoznanja razmer, kakoršne so v resnici, a ne kakoršne si jih slikajo pri zelenej mizi. Zato je toliko naredeb, ki so v praksi pravim potrebam narodovim nasprotne, zato v obče prehitrenje v zakonodaji in osobito slepo posnemanje vsega, kar se je v sosednjej Pruski sklenilo, kar se pak morda tudi tam nij utrdilo, a je naša vlada uvéla, kakor da bi se morali mi prej ko mogoče vPrusiji utopiti. (Dobro! Dobro! na desnej.) Najmlajši takšen iz Pruske vzeti zavod so glasoviti davkovski iztirje-valci (Steuer-Exekutoren), katere so oblekli celó v prusko uniformo, tako, da Prus, ako v naših planinah vidi te rdeče kapice, mora se čudno čutiti domačega pri nas. Ako sem trdil, gospoda moja, da sta vlada in državno zastopstvo ustvarila take zakone, ki ne morejo ne samo splošne bla-gosti pospeševati, nego so narodno gospodarsko stanje naravnost shujšali, potem mi je pokazati le na to, da je ustavoverna stranka odpravila zakone zoper oderuštvo, da je dala svobodo odvetništva, uvela obligatno osemletno šolsko dolžnost na kmetih, odstranila politično dovoljenje za možitev in u peljala o b j e k ti v n o postopa nje vtiskovnem zakonu. Na drugej strani je pa ustavoverna stranka mnogo pregrešila z zanemarjenjem, ker nij tako potrebnega urejenja davkovskega sistema, zboljšanja obrtskega zakona, oziroma odstranitve brezpogojne obrtske svobode, postave o gozdarstvu, — izvrstno praktičnih vprašanj — reševala ob času, ko je bila na krmilu. Mi imamo tedaj popolnem prav, ako zavračamo odgovornost o notranjem državopravnem prepiru in o slabem narodnogospodarskem stanju na ustavoverno stranko. Ta je vse zakrivila. Od leta 1861 ima ustavoverna stranka večino v zastopništvih, ter je imela mej vsem tem časom vlado v rokah; to je doba 18 let, v katerej bi ona mogla uže kaj vrlega uvesti. Ali ustavoverna stranka, dokler je bila složna, je mislila samo na ukrepljenje svojega strankarskega stališča, zakrivila slabostAvstrije napram Ogerskej, posebno pri nagodbenih obravnavah, ter je tako tostranskej državnej polovici 5 do 6 milijonov bremena več naložila. Mi moramo z delovanjem ustavoverne stranke močno oškodovanemu prebivalstvu prepustiti, ali bode pri bodočih volitvah hotelo osodo svojo dejati še drugih 6 let v rok6 6ne stranke, koje pogubonosno delovanje v letih njenega gospodarjenja je državo in narode tako rekoč dovelo na rob prepada. (Dobro ! Dobro! na desnej.) Gospodarske stvari. Različen uspeh ovsene in koruzne krme pri konjih. M. Te poizvedbe so tudi za naše kmete konjerejce jako zanimive, zato jih hočemo tukaj tudi njim podati, da bodo znali, kako in kaj v ti zadevi. C. k. državno vojno ministerstvo je zau-kazalo, da bi različen uspeh ovsene in koruzne krme pri konjih zvedilo, o ti reči od začetka julija do konca decembra leta 1876 pri kavaleriji, artileriji in vozotajstvu razne razdelke konjev s koruzo namesto z ovsom krmiti in sicer tako da se je del krme, ki je prej iz ovsa obstajal, s koruzo nadomestil. Pri ti reči se je gledalo posebno na to, da so se oddelki konjev, ki so bili na raznih krajih, v kolikor mogoče različnih službenih in vremenskih razmerah s koruzo krmili. V povedanem času se je 4000 ježnih in 1200 vprež-nih konj s koruzo namesto z ovsom krmilo. Poročilo, ki ga je vojno ministerstvo o vseh teh poskušnjah in poizvedbah na svitlo dalo, podaja sledeče zanimive resnice: 1. Brž ko so konji prvo nevoljo do nove krme koruze namesto ovsa premagali, so jo potem večidel ravno tako radi zobali ko poprej oves. Ker iz prva konji niso vse jim na enkrat položene koruze povžili, so nekoliko shujšali, ali kmalo so se sopet popravili, čim bolj so se nove krme privadili. V 3—4 tednih so bili tako rejeni ko poprej pri ovsu. 2. Koruzo so konji večidel tudi takrat dobro prebavili, kedar se jim je celo nezdrobljeno zrnje in tudi ne namočeno polagalo. Le pri starejših živin-četih, ki pa tudi ovsa niso mogla več do dobra prežvekati, so se našla cela zrna v blatu. 3. Ako se konjem oves in koruza med seboj pomešana in ne zdrobljena polagata, se je pokazalo, da so konji vsaj v prvem času oves manj drobno razžvekali in ga je šlo nekaj celega od njih. Se le pozneje, ko so se bili konji koruze privadili, je ta napaka ponehala. Ker je oves manj lahko prebavljiv vsled slabejšega prežvekanja in ker se je tako konju bistven del živeža odtegnil, se mora koruza pred polaganjem ali zdrobiti ali pa vsaj iz prva posebej od ovsa položiti. Se boljše je pa, če se oves in koruza posebej o raznih časih n. p. zjutra samo oves, o poldne samo koruza in zvečer zopet samo oves položi. 4. Konji, kterim se je dalj časa koruza polagala, so postali večidel bolj rejeni od onih, kterim se je oves polagal. Vidi se to na gladki, s vitli dlaki, okroglem truplu in tudi na veči teži takih konj. Se le če morajo s koruzo krmljeni konji več in bolj težko delati, prej shujšajo, ko oni, ki se z ovsom krmijo. Oni konji, ki imajo manj dela in to le bolj vsakdanjih lahkih opravil, postanejo posebno mastni in zato mora koruza konjem posebno redivna hrana biti. 5. Zdravje onih konj, kterim se koruza polaga, je skoz in skoz prav ugodno in dobro. 6. S koruzo krmljeni konji so manj živahni od onih, ki se z ovsom krmijo. Taki konji so leni, medli, manj čili, imajo manj veselje do tekanja in po večem trudu in naporu prej opešajo. Vendar pa, ko se jim zopet sam oves polaga, te prikazni kmalo minejo. 7. S koruzo krmljenji konji so manj sposobni do težkega in dolgotrajnega dela, kakor pa oni, ki se z ovsom krmijo. Izmed vseh poročil se jih je 22, več ko tretjina vseh vkup, določeno do tje izjavilo, da je delavna sposobnost konj ko-ruznjakov manjša. Pa tudi velik del onih, ki pravijo, da imajo konji koruznjaki isto delavno sposobnost, ko konji ovsenjaki, naznanjajo, da so poslednji živahnejši, da ne opešajo tako naglo pa se tudi manj potijo, in da se jim je delavna sposobnost zmanjšala, ko so se začeli s koruzo krmiti. To se sicer nanaša le bolj na močnost v delu. Le jedno poročilo poroča, da so s koruzo krmljeni konji pri nekem težavnem delu popolnoma odrekli. 8. Dolgost časa, med kterim se od ovsa k koruzi prehaja, ie brez posebnega upliva. V južnih krajih našega cesarstva so glasovi za koruzo ko konjsko krmo sploh bolj ugodni kakor po severnih, kar se pa posebno iz tega da razumeti, da se tam konji že od nekdaj brez škode navadno s koruzo krmijo. Druge napake to krmljenje nima, kakor to, da se konji s koruzo krmljeni nekoliko bolj potijo od onih z ovsom krmljenih. Tudi vozne družbe v Berolinu, Londonu in Parizu že delj časa svoje uprežne konje brez škode s koruzo krmijo. Dunajska vožna družba je sicer poskusila svoje konje tudi s koruzo krmiti in je dosti boljši kup s to konjsko krmo izhajala, ko pa z ovsom, vendar pa je pozneje koruzo zopet opustila in začela zopet konjem oves pokladati, ker so se po koruzi preveč potili. Vse te skušnje so pa pokazale, da je koruza za težke dobro rejene konje, ki veduo jed-nakomerno če tudi težko vozijo, dobra in pripo-ročbe vredna krma. po njih in iščejo iz krtincev in drugih prstnih kupov v njih poganjajoče perje znane regrati, ki jo potem izrezujejo in ali za se porabijo ali pa in to še bolj pogosto na trg nosijo in tam pro-davajo. Ljudje to salato radi kupujejo, ker je zdrava, kri čisteča, okusna in tudi še dosti dober kup. Pa dosti prostejše, boljši kup in nježnejšega okusa si moremo to salato priskrbeti, ako si jo sami priredimo, kar se tako-le zgoditi more. Po-seje se seme precej gosto meseca aprila in maj-nika v globokoprstno prej dobro pognojeno zemljo, se z grabljam imočno pritisne in iz prva dobro zaliva, da se prime in močno zaraste. Poleti se rastline jeden ali dvakrat pokosijo ali posrpajo, meseca septembra pa se s 10 centimetrov debelo prsteno plastjo pokrijejo, tako vendar, da srce vsaki rastlini prosto ostane. Brž ko rastline gnati in rasti začno, se še več prsti na-suje in ko začne zmrzovati se vse vkup primerno debelo z listjem ali kratkim gnojem pokrije. Na tak našin moremo skozi celo zimo regratove sa-late imeti. V drugih deželah zlasti na Belgijskem si pa v isti namen debelokoreninasto cikorijo tako redijo. Seme se konec majnika ali junija po vrsti 20 centimetrov vsaksebi poseje. Ko se pregosto rastoče posamezne rastline popipljejo, se pušča med posameznimi rastlinami prostor po 20 centimetrov velik, da do jeseni prav močne korenine pognati more. Konec oktobra ali tudi pozneje se na vrtu tam, kjer je najbolj suha prst izkoplje jarek ali graha pol metra globoka, 1.20 metra široka in po potrebi dolga. Ta graba se potem z vejevjem in tanko kamneno plastjo izloži, na kar se blizo 10 centimetrov debela plast prsti na njo nasuje. V to prst se potem korenine blizo 3 centimetre vsak sebi po koncu potaknejo. Ko so korenine posajene, se prostori med njimi še s prstjo rahlo popolnoma nasujejo in potem se vse vkup tako pokrije, da je tako visoko, kakor druga zemlja okoli. Da se salata more dobiti, pokrije se ovi del nasada ali grabe, ki bi imel najprej solato dajati po vremenu ali rastni moči rastlin na 60 centimetrov ali 1 meter globoko s toplim konjskim gnojem. V 4 tednih dajejo korenine salato za porezanje godno. Da se more do nje, odpravi se konjski gnoj, perje noter do vrata poreže in pokrivalna odeja zopet na nasad pokrije. Greda se po potrebi po času cela z gnojem pokrije, da je mogoče vsaki čas solato imeti. Perje je tudi za prikuho dobro. Skuha se in v beli pomočki na mizo postavi. Opomeniti se slednjič še mora, da je treba rastlinam, predno se posado, pet centimetrov nad vratom perje porezati in ravno tako tudi korenine prikrajšati, da so vse rastline jednako dolge. To ste dve bistveni zahtevi, ki se ne smete opustiti. M. Papir iz gutaperhe daje pripravne obeze za požlahtnovanje sadnih dreves. Marsikteremu naših sadjerejcev je morda še neznano, da daje Dobra spomladanska salata in kako si jo prirediti. M. Brž ko v prvi spomladi travniki in njive kopne postanejo, hodijo ženske in otroci pogosto I papir iz gutaperhe dobre obeze za požlahtnovanje sadunosnih dreves. Ta papir je, kakor se pripoveduje, boljši in ročniši, kakor vse druge do zdaj znane sorte raznih obez. Prva dobra lastnost tega papirja je ta, da je dober kup in pa da gre delo s to obezo hitro izpod rok. Vse drugo pa presega prožljivost tega vezila, kar poznejše snemanje vezi nepotrebno dela, ker če požlahtnjeno deblo tudi debelejše vzraste, obeza ni na potu, ker je ravno cela snov prožljiva, t. j. da sama ob sebi poje-njuje. Slednjič pa celo sama odpade. Ta papirje prezoren, kar ga prav pripravnega dela za požlahtnovanje, ker se skoz obezo vidi in spozna, če se kde kaj pri cepiču in deblu prav ne ujema, da se zopet lahko popraviti more, kar je skaže-nega. Tako se marsikteri škodi izogne. Ta papir se po vseh štacunah, v kterib se roba z gutaperho prodaja, dobiva. Kupuje se po metru. Za požlahtnovanje se jemlje navadno le najslabejša sorta. Cel meter se razreže s škarjami na štiri dele in iz teh delov se potem 7 milimetrov široke obeze s prsti odtrgajo pa le po dolgi plati, po široki plati odtrgane obeze ne veljajo, ker se preveč raztegnejo in prelahko pretrgajo. Rabijo se ti trakovi, kakor oni iz papirja narezani in z voskom pomazani traki. Obezuje se tako, da gornji del vedno spodnji nekoliko pokriva, tako, da se pristop zraka popolnoma zabrani, kar je poglaviten namen vsake obeze. Dobiva se ta papir med drugimi tudi v Gradcu pri trgovcu Avgustu Sattler-ju po 80 kr. meter, iz kterega se da okoli 400 obez narediti. Gotovo je reč posknšuje vredna. Gosp. trgovec Berdajs v Mariboru bi ga gotovo tudi oskrbel. Sojo ali novi azijski bob nekateri preveč hvalijo. Rodovitna res je in našim krajem ngaja najbolj rumena soja. Ali slama je pusta. Živina nje ne ljubi. Soja se nerada kuha in jed ni nič kaj prijetna. Domačega fažola razne sorte so mnogo boljše. Vendar da onim postrežemo, ki hočejo ž njo l«fos poskusiti, bodi sledeče rečeno! Soja stori povsod tam, kder vinska trta rodi in še kuruza zpri. Najljubša njej je globoko vzrah-ljana, prstena, peščena ilovica.' Nove pognojitve ne trpi, tudi .senčnata lega njej škodi. Potrebuje namreč veliko svetlobe, solnca. Zato ne gre, da bi njo zmes sadili med kuruzo ali trsovje. Ona hoče na njivi sama biti. Seje se začetka majnika, ko je zemlja užc dovolj razgreta. Prerana sejatev ne kaže. Posejati je treba po 2 zrna skup, vendar če obadva poženeta, se mora ena rastlinica izpi-pati. Pregosto sejati se ne sme. Na 1 □metru , se naj pustijo le po 4 rastline. Sadijo se torej po 25—50 centru. vsaksebi. Semena na jeden hektar gre 20—50 kilo in gospodar zamore pričakovati 70—200terega pridelka. „Novice in Steir. Landbote". Kuruzui črv zatreti morejo kmetovalci ravno sedaj, ko se zemljišča, na katerih je lani kuruza rastla, za druge pridelke pripravljajo, črv tiči sedaj s svojo zalego v kuruznih kocenih. Te je treba pobrati in sežgati! Vrtnarsko društvo (iraško pripravlja veliko in zanimivo razstavo v cesarskej palači v Gradcu. Razstava bo odprta od 1—4. maja. Sejmovi na Štajerskem. 28. aprila Cerkev-njak št. ienart. okraja, Središče, sv. Jakob v Dolu ; 30. aprila Sevnica, 1. maja sv. Barbara v Halozah, Celje, Ljubno, sv. Trojica v Slov. goricah, Gradec (Lagergasse), Hajdina, Muta, Lipnica, Mooskirchen, Verače, Radgone, Veržej, Velenje, 3. maja Podsreda, Loka, sv. Križ na Murskem polji, Selnica ob Dravi, Ptujska gora. Sejmovi na Koroškem. 1. maja Saksenburg, Kapla, Freže, Renveg; 3. maja sv. Andraž; 5. maja Črna, Drauberg zgornji, Labod, Podklošter, Trg; 12. maja Doberla ves. Dopisi. Iz Babinec pri Ljutomeru. (Nadaljevalni kmetski poduk.) Deželni šolski svet je 22. nov. 1876. zaukazal ustanovo kmetijske nadaljevalne šole v Ljutomeru. Skrb prevzel je vrli učitelj g. Gabrijel Postružnik ter je fante podučeval v vseh gospodarskih vednostih, ki so potrebne v vsakem oziru. Kaj takega se ne sme grajati in zameta-vati, posebno zdaj ne, ko je začel biti kmetovalec, ali vsaki poljedelec, od vsake strani stiskan za-stran plačila. Ako se pa od poljedelca tirja zrni-rom več in več, naj se tudi skrbi za to, da se gospodarjem pokaže pot in ponudijo pripomočki, da si po lastnih okoliščinah zamorejo pripraviti kak dobitek, ali pa se vsaj umakniti ovači neiz-ogibljivemu kantu in propadu. Imamo sicer že veliko knjig, spisanih in pripravljenih za branje, za marljivo učenje; tudi se slišijo sem ter tje kaki govori o gospodarstvu. Ali to navadno ostane brez zdatnega uspeha. Znano je, da ni vsaka reč za vsaki kraj; tudi nikdo ne bo tajil, da se mnogokrat priporoča kmetu kaj takega, česar mu pri naj boljšej volji ni mogoče dognati. Slabejši kmetovalec iz malega ne more veliko stvariti; prisiljen je ravnati le tako, kakor je prepričan, da s težkim trudom pridobljenega semena ne potrati. Le premožnejšim je mogoče napravljati posebne skušnje. To nalogo imajo zlasti gospodarske šole, kterim primankljej zalagajo davkoplačilei. Šole posnemajo društva. Posamezniki pa z mirno dušo lahko novo opravilo začnejo še le takrat, ko se je ta ali ona poskušnja v dotičnem kraju dobro obnesla. Komur pripuščajo sredstva (pripomočki), naj poskusi vsakojako ; kar se potem spozna za dobro, tega se bodo revnejši gotovo poprijeli brez premišljevanja, ako nečejo biti sovražniki sami sebi. Posebno hvalevredna je taka šola, v kterej se mladi svet pripravlja za dobre gospodarje. Velezaslužni in neutrudljivi g. Postružnik je podučeval fante od 12—26 leta v prav lepej slovenščini in razumlji-vej ter prijaznej besedi. Vpisanih je bilo 113 učencev in tem vsem je g. učitelj za svoje denarje papir in svinčnike delil. Navadno pa jih je vsako nedeljo poslušalo okoli 80, ker so nekteri iz raznih uzrokov izostajali. Ako se je pred nekterimi leti denarnim mogotcem pomagalo z 120 milijoni, ki so jih priskrbeli kmetski žuli, tedaj se brez dvom-be naj tirja, da se vlada tudi nekoliko ozrč na stis-kanega kmetovalca. Morebiti, da ustreženi, če tukaj gradivo predmetov podam, ki so se nam razlagali od 8. dec. 1.1. do 30. marca t. 1. Naj torej skratka navedem glavne točke, kakor sem si jih pobilježil ali popisal po nedeljskem redu. To pa naj bi pogledali in brali tisti, ki pravijo: „orati znam, živini po-kladati tudi, .... kaj bom pa hodil poslušat?" Mar otrok, ki pozna črke, urač tudi že gladko brati? Tudi čitajoče občinstvo naj izve o rečeh, o kterih nas je skušeni gospod uril med šolskimi stenami. Prva nedelja. Pismu prijatelju, razni govori. Druga nedelja. Navod k pobožnemu zadržanju. O dolžnosti Boga ljubiti in častiti. Kaka mora biti priprava in kedaj, kdor hoče poslopja zidati, stavljenje poslopja za ljudi, živino in druge potrebe, in na kakih prostorih? O zavarovanju poslopij. Upliv podnebja na rastlinsko življenje; deli rastlin, zrak, upliv svetlobe, toplote itd. na rastlinsko življenje. T r e tj a n e d el j a. O človeku in človeškem rodu. Krščanska dolžnost bližnjega ljubiti. Krščanska dolžnost samega sebe spoštovati. Veljava človeškega življenja. Človek v zvezi z ljudmi. Potem o različnih vi stali prsti: ilovnata, apnena, laporna, črna, kamenita, močvirna zemlja. Četrta nedelja. Krščanska ljubezen mati prave edinosti. Krščanske priljudnosti in lepega zadržanja velika vrednost; pravega spoštovanja in lepega zadržanja nas le sv. vera uči. Potem o kravorejstvu. Kake krave so najboljše za pleme, njih lastnosti pri dojenju in pogubi mleka, in kteri so uzroki. Kaki voli so za hribe in kaki za ravnine ? Naposled o novej meri in vagi. Meterska mera. Pomnoževanje in plojenje rastlin. (Konec prih.) Iz Konjic. 22. apr. (Slovensk župan, kakoršni bi imeli vsi biti.) „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal" — imamo lep in resničen prigovor za medle ljudi, ki roke križem držijo in se le na Boga zanašajo. V narodnih in političnih rečeh bi pa rekli: „Pomagaj si sam in oblastnije se ti ne bodo ustavljale, ker ne smejo." — Tega se drži vrli župan, oče Jurše iz sv. Jerneja pri Konjicah, ko dopisuje v s e m oblastni jam v slovenskem jeziku, in dobiva tudi večjidel od njih slovenskih odgovorov, raspisov in dopisov in drugih reči. To tirja pravica, po postavi nam zagotovljena, tirja pa tudi spodobnost, kajti le sam sebe zaničuje, kdor se v tujem jeziku oblastnijam nasproti pači, ali pa trpi kot božji volek, da se mu v nerazumljivi nemščini odgovarja ali dopisuje. Ko je pisec teh vrstic pred nekaj leti v Gradcu s pokojnim svetovalcem dež. glavarstva, g. Vratiče m govoril, mu Je ta dejal, da se le čudi, zakaj da iz spodnjega Stajarskega več slov. dopisov in vlog do dež. glavarstva ne dohaja, ko je vendar on, Vratič, najbolj zato v Gradec za svetovalca poklican bil, da imajo pri deželni vladi slovenskega jezika zmožnega poročevalca. — V novejšem času je minister notranjih zadev, grof Taffe, v drž. zboru na pritožbe zarad narodnostnih krivic na Moravskem in Slovenskem odgovoril, da ne bo tega trpel, da bi c. k. uradnije narodne prav[ce krčile, postavi enakopravnosti v obraz bile. če se torej z nami dela, kakor da smo po čudežnem pretvoru naenkrat v nemško kožo zlezli, smo si tega le sami krivi, ker pomagamo oblastnijam nemškutariti. Bodi očetom županom vrli šentjeinejski župan Jurše v zgled, da pustijo abotno nemškutarenje ter svojim pisačem slovenščino rabiti naročijo, če je pa niso zmožni, jih odpravijo. Ne bojte se zamere! Oče Jurše je naroden župan, pa ga vendar oblastnije, kakor tudi srenjčani, spoštujejo in radi imajo, ker je pošten, zuačajen in odkritosrčen mož. Iz Lembaha nad Mariborom. (Bergenthal-ski predstojnik) je rodom Slovenec, po imenu pošten stari Lešnik. Ali ta Lešnik ne mara za svojo slovensko mater. Po sili hoče biti nemški Loscbniggggg. Srce mu kar gori in plamti za nem-štvo. Pri volitvah si vselej za nemčurske kandidate par črevljev raztrga. Ali vse zapstonj. Pravi Nemec vendar več biti ne more, ker ga je Bog kot Slovenca ua svet roditi dal. Ker tedaj Nemec postati ne more, Slovenec pa biti neče, zato je nemškutar ali nemčur. Med Nemce se štnli ali ti ga nečejo. Ravno pretečeni petek je nemška „Mar-burger-Zeitung" prav nemilo po tem po sili Nemcu kresnola iu brsnola. V nekem „poslanem" ga opisuje nekdo kot moža, pred čegar besnostjo človek še na stezi varen ni. V dokaz navaja: „7. aprila zvečer stali so 3 možje v dvoru g. R......Naenkrat pri- škriplje vozič s 3 osebami. Med temi je tudi G. L. vulgo Sch. (Gotovo Loscbnigg vulgo Scbvveinzer, ker le ta je „Gemeindevorsteher in Bergenthal"; ljudje mu pravijo tudi: Bergenthalski grof). Kakor da bi bil pijan zaleti se ta „Gemeindevorsteher" v enega izmed ondi stoječih mož iu ga sune v bližnje drevo. Potem pa začne razsajavec grozno upijati in grdo psovati na domače duhovnike in učitelje. Drl se je, kakor da bi bil znorel. Ljudje so iz postelj vstajali in hiteli gledat, kdo neki pozno v noč tako kriči, kakor da bi ga na meh odirali. Sicer pa je to pri tem človeku kaj navadnega. Uže mnogokrat je cel6 nedolžne ljudi na stezi napal in najgrše opsoval. Treba bo misliti na sredstva, s katerimi se bodo ljudje za-mogli ubraniti besuim napadom tega ljubeznjivega predstojnika". Tako je nemška „Marburger-Zei- tung" nemškutarskega ravsarja počesala! Ali se njej bo kaj zahvalil, ali ne ?! Iz Celja (Katoliško podporno društvo.) Vsled odloka vis. c. kr. namestnije v Gradcu dne 8. aprila t. 1. se je dovolilo nstanovljenje „katol. podp. društva" v pomoč učiteljicam, sedaj šolskim sestram, in učenkam na privatnej šoli za celjsko okolico. Namen tega društva je: podpirati krščanske učiteljice pa tudi uboge učenke, ktere obiskujejo to šolo. O tej šoli je bilo v „Slov. Gosp." uže večkrat govorjenje. Več let je trpelo, predno se je dobilo dovoljenje, da se je smela ta šola začeti. Nabralo se je nekaj denarja; toda nabrani denar se je kmalo potrošil. Pred nekterimi leti se je uže ustanovil odbor, ,ki je obljubil, skrbeti za vsakoletne stroške v tej šoli; pa nekteri odborniki (gg. Gorišek in Fr. Krušič) so odmrli, drugi se iz Celja preselili ali iz odbora stopili in uže smo se bali, da bo morala dekliška šola prenehati. Tu nam pride na misel: ustanoviti posebno podporno društvo, kteremu bo izročena skrb za to privatno šolo. Pravila so se 13. marca t. 1. c. kr. namestniji predložila; toda zaradi neke pomanjk ljivosti niso dobila potrjenja; c. kr. vlada je društvo zabranila. Pravila smo popravili, in 8. aprila t. 1. je visoka c. kr. namestnija dovolila, da se sme društvo ustanoviti. Društveniki so dvojne vrste: a) ustanovniki plačajo enkrat za vselej narmanj 40 fl. b) redni letni udje pa vsaj po 2 fl. na leto. Prihodnjo nedeljo 27. apr. obhaja društvo svoj prvi občni zbor v g. Valentovej hiši (za kosamo) popoldne po božjej službi. Vse naše prijatelje, kterim je mar za krščansko izrejo ženske mladine, uljudno vabimo, da v to katoliško društvo pristopijo ter se prihodnjega občnega zbora udeležijo, kteri ima posebno to imenitno nalogo, da izvoli pet udov v društveni odbor. — Slavno uredništvo „Slovenskega Gospodarja" pa prosimo, da nam v prihodnjem listu razglasi glavne točke naših društvenih pravil. (Le dopošljite pravila! Ured.) Že zdaj, predno se je to društvo pravilno ustanovilo, imamo enega uda s 200 fl., enega s 50 fl., enega s 40 fl. itd. ter upamo, da bodo blagi dobrotniki to skoz in skoz krščansko in slovensko šolo velikodušno s tem podpirali, da pristopijo, kakor udje v naše „katoliško podporno društvo!" Politični ogled. Astrijske dežele. Dnes obhajata svitli cesar in cesarica 251etnico svoje poroke. Čestitali so jima v lastnoročnem pismu sv. oče Leon XIII., potem osebno vsi ministri, zastopniki dežel, večjih mest, katoliški in pravoslavni škofje itd. Cesar so prijazno vse sprejemali in vsakega počestili s primernim nagovorom. Preč. škofom so djali: „voščila Vaša so mi iz zvestih src izhajajoče molitve, koje naj Bog usliši! Zahvaljujem se Vam za nepretrgano Vašo skrb v prospeb veri, nravnostni, zvestobi narodov do cesarja in države". Zastopnikom dežele štajerske so rekli ; „popolnem priznavam ljubezen in zvestobo, katero „lepa Vaša domovina" hrani cesarskej mojej hiši v srečnih, pa tudi ne srečnih dnevih, čije dežele hrabri sinovi so svojo požrtvovalnost lani tako sijajno zopet pokazali. Sprejmite mojo cesarsko zahvalo in povejte svojim sodeželanom, da jim ostajamo naklonjeni z vednim blagovoljem". Ob enem so kardinal nadškof dunajski posvetili novo prekrasno „votivno" ali ob ljubno cerkev, ki se je začela staviti 1. 1854. v hvaležni spomin, da je Bog cesarja smrti obvaroval, ko jih je magjarski nezadovoljnež v zatilnik z nožem ranil. Ob 11. uri se je ondi brala prva sv. meša, cesar in cesarica bila sta navzoča! Du-najčani pa so cesarju in cesarici postavili šotor pred cesarskim gradom, da bodeta od oudot gledala velikanski in sijajni obhod rokodelcev, obrtnikov, umetnikov itd. v bogatej starodavnej obleki pešice, jezdé ali na krasnih vozovih se peljajé prihajajočih ! V državnem zboru so konservativni poslanci zopet tirjali verske šole, drugi so grajali, da se Slovanom v šolskih zadevah krivica godi, zopet drugi so povdarjali, da šolstvo tu pa tam preveč stane. Tako stane obrtnijska šola v Crno-vicah 36.000 fl. in tedaj vsak učenec po 12.000 fl. ker so lani le 3 bili dobro izšolani ! Poslanec Wurm je rekel, da na Moravskem šolski gospodje s robatimi „ponemčevalnimi črevlji" slovanščino teptajo. Ova beseda je ustavoverce hudo razža-lila. Celô liberalni poslanci pa so tožili, kako se loterijske nabiralnice množijo (600 več od leta 1870), kako umetno vino pravemu ceno preveč pači in kako je užitnina pri vinu prevelika (3 fl. 20 kr. pri vedru, t. j. 80% od vrednosti). Tožili so, a zdatnega sklenoli ničesar. V Trstu je veliko siro-tišče. Rejenci so se pretečeni petek zvečer vzdignili zoper nadzorništvo in ravnatelja z noži zabodli. Na Ogerskem trpijo zopet zavolj povodnji. Reka Köres se je razlila in veliko planjavo v morje spremenila, okoli 300 hiš se je podrlo. Nova Avstrija. Železnica od Broda je dodelana do Žepeč, v 4 tednih bo gotova do Ženice. Številjenje ljudstva in živine v Bosni in Hercegovine se bo pričelo 16. jun. Obedve deželi bodete sprejeti z Dalmacijo vred v eolninsko zvezo cele Avstrije, da ne bo treba za domače blago eolnine plačevati, med tem, ko se angleško brez eolnine vvaža od morja pa tudi od Mitrovice. Vojvod Wurtemberg se je odpeljal na Dunaj. Brščas ga ne bo več nazaj ! Uradovanje v turškem jeziku je prepovedano; zanaprej je hrvaški zaukazano pisati, to pa z latinico namesto cirilice, ki je le izredno dovoljena ! Vnanje države. Pravijo, da je naš minister grof Andrassy pogodil se s turškim sultanom, kako in kedaj bo smela avstrijska vojska prodirati proti Novemupazarju. Tedaj utegne vendarle se do tega priti. Albanci se pa med tem kažejo čedalje bolj srditi. Grkom nečejo pustiti Epira, nam strežejo zabraniti stezo v Novipazar, Srbom pa skušajo odvzeti kos lani priborjene zemlje. Kakih 1000 Albanov je torej 18. aprila vdrlo na Srbsko, grozno plenilo in požigalo ter vzelo mesto Kuršumlje. Toda brž prilomasti 5 bataljonov redne srbske vojske s kanoni in iztira nesramne lupeže. Sultanu pa je knez Milan telegrafi ral, da bo vojsko poslal celó v turško zemljo kaznovat Albancev, če ne bo on zamogel svojih divjakov krotiti. Bolgari so v v Plevni našli 24.000 pušek najboljšega angleškega dela, koje je ovo leto Osman-paša bil ondi skril. Napadnik na ruskega carja se imenuje So-lovijev in je bil ud 12 zarotnikov, ki so se vsi zakleli carja ubiti. Katerega žreb zadene, ta mora sklenjeno storiti, če ne, ga vsak izmed ostalih llsterih ima umoriti. V Moskvi je velika povodenj. Generali Todleben, Gurko in Melikov so dobili neomejeno pravico preganjati nihiliste in skrivne zarotnike. V hvalisanej Nemčiji še vedno preganjajo katoličane, skoro vsi škofijski sedeži in 1000 župnij je brez pastirjev. V Parizu obhajajo francoski katoličani sijajn shod, pri katerem so skle-noli trdno zagovarjati svobodo sv. Cerkve in krščanskih šol. Veliko hrupa dela to, da je mesto Bordeaux izvolilo glasovitega socijalista Blanquija za poslanca. Blanqui je v ječi. Angleži se v Afganistanu uže dolgo nikamor ne ganejo. Tem hujše se borijo v Arfriki z Zulu-Kafri pa vidno nesrečno. Na 2 krajema bil je krvav boj. Oberst Wood se je 27. 29. in 30. marca klal s Bozuti in zgubil mnogo ljudi in živine. Prisiljen je pomikati se nazaj. General Chelmsfeld je pa iste dneve skušal v Ekowenu zaprtega obersta Pearsona oteti. Temu je 500 ljudi uže zbolelo, živeža je pomanj-kavalo, v okolici pa je 30.000 divjakov nanj pre-žalo. Sila bila je skrajna. Sedaj udari Chelmsfeld nad sovražnika, prodré srečno do Ekoweua in ga vzeme pod svojo obrambo. Toda v Ekowenu ostati ni kazalo. Preveč je vrelo sovražnika iz vseh strani. Na to sklenejo Angleži Ekowen razdreti, zapustiti in se pomikajo sedaj proti morju nazaj. Mnogo oficirjev in vojakov jim je palo! Za poduk in kratek čas. Iz Gradca do Sarajeva. (Dogodki iz življenja vojaškega duhovnika v bosenski vojski 1. 1878.) XVIII. Besedoval bi še bil rad dalje z vnetim turčinom, ko bi ne bil dotekel čas, v kterem je trebalo na odhod misliti. Prav za prav nas je pa od mize spravil neprijeten dogodek. Srebali smo ravno kavo, ko prisopiha hlapec v sobo in bripavo v pretrganih stavkih naznanja nesrečo: uh! uh! vranca remenje potrgala, uh ! vrtno ograjo preskočila, uh! in jo v šumo pobliskala. Uh! beg! uh! Ubogega bega je ta glas tako preplašil, da je hotel koj skozi okno na vrt skočiti in jo za vrancema naplesti; ali župnik ga je umiril češ, da konja nimata nikam pobegniti. Med tem, ko so drugi domači za konjema letali, ogledal sem si jaz majhno cerkvico. Ona je podolgovata in se v ničem ne loči od navadne hiše. Altar ima le eden in še ta je več ko priprost, reven in siromašen. Cerkva nima zvonika, ne zvona, ne orgelj, ne podob svetih, ne prižnice, niti lepih mešnih paramentov. Pri nas je najrevnejša kapelica lepša in bolje priskrbljena s potrebnimi rečmi, nego ta župna cerkva, posvečena Marijinemu vnebozetju. Postavljena je bila 1. 1859. v slogu (?) vsakdanjih bosanskih koč, na samotnem kraju sredi goste šume, da besni turčini ne bi znali, kje da se opravlja sv. meša. Župljani, 2700 duš, so raztrošeni po 21 večjih in manjših krajih. Najdalji imajo 5 ur hoda do cerkve. Župnik č. o. Antonij Musič, sorodnik slavnoznanega župnika Musiča, poveljnika hrabre bercegovačke krščanske čete, ki je mnogo pripomogla našej vojski k zmagi nad mohamedan-skimi vstaši, župnik pravim, ljubi očetovski svoje ovčice in one ljubijo njega. Pa vsaj jim je tudi vse: učitelj, sodnik, svetovalec, tolažitelj, dobrotnik, prijatelj, zdravnik. Njegovo dobrotljivost sem tudi jaz obilo okusil. Pred odhodom mi je napolnil bisage (keše), ki so visele na vsakej strani sedla, s češpljami, belim kruhom, 2 flaškama ravno namolzenega mleka, suhim volovskim jezikom, reči ki se v tem času nijso dovolj drago dale poplačati. Oni jezik sem hranil na dno svoje mavhe kot „železno zalogo" za najhujše sile. Kaka slast je bil košček tega jezička, ko f)o cele dni nij bilo dobiti poštenega grižljaja. Se le v Sarajevu mi je zadnji „falaček,, zamašil prazni želodec. Ko smo se domov vračali, bil je beg ves spremenjen. Motovilil se je vedno okoli mene ter je še to in ono pozvedaval. Ko smo prijahali iz temne hoste na zeleno dolinico, jel je glasno po-pevati, da se je jek daleč na okrog razlegal. Svojega žrebca je dražil z obročnatim strmenom (ba-bračlijo), da je v nebo skakal. Sedaj ga je pognal, da se je od zemlje kadilo in podkove po kamenju iskre kresale, sedaj je zopet na ednem mestu ž njim plesal, da se mu je menda po glavi vrtelo. Konjič je hudo rezgetal, take muhe in igrače je ž njim počenjal. Tega vranca menda misli narodni bosanski pesnik, ko poje: „U nos zviždje, u nebesa skače, — Izpod noguh živa vatra sieva, — A na usta mavi plamen tista, — Vas bielijem pienom zapienio. Ne vem, zakaj je bil beg popoludne tako vesel, prijazen, gostobeseden, ko še zjutra na stavljena vprašanja nij hotel dostojno odgovarjati. Solnce je že zahajalo in Žepečke koče so metale dolge skrivnostne, rogljaste tenje, ko smo zjašili svoje konje pri očetu Stjepanu. Toplo sem se zahvalil dragemu bratu Mateju Baljič u, ki mi je danes skazal toliko prijaznost, da me je spremljal gor in dol. Citatelj! zapomni si to ime. Ž njim še bova marsikaj veselega doživela, če ne v Žep- čah, pa v Sarajevu. Izleta na Osovo ne bom tako lehko zabil. Ž njim se mi je ponudila lepa priložnost, opazovati bosanske običaje, šege in navade. Turčin se mi je pokazal od senčne in solnčne strani. Zraven sem še danes prvokrat, odkar sem zapustil Brod, po človeški „maneri" obedoval. Prišedši v tabor osrečil sem tudi tovarše s prinesenimi rečmi, da so župnikovo velikodušnost in gostoljubnost tje gor v svitle zvezde kovali in še nad nje poveličevali. A o subem volovem jeziku sem molčal. (Dalje prib.) Smešničar 17. Mlad in močen človek poprosi ob vročem poletnem dnevi nekega gospoda za „dar božji". Gospod ga pokrega rekoč: tako mlad človek, pa berači. Delat pojdi! Berač mu odvrne: oh, gospod, v takem vročem vremenu ni nič z mojim rokodelstvom! Sedaj postane gospod radoveden in vpraša: „no, kakšno rokodelstvo znaš?" „Sneg metati", mu reče berač. J. Duh. Razne stvari. (Najprisrčnišo zahvalo) za velikodušno usta-novnino 10.000 gld. dekliškej, pod vodstvom šolskih sester stoječej, šoli Celjske okolici darovano izrekajo milostljivemu knezu in škofu. Celjski farani in šolske sestre. (Prečastitemu g. dr. Matiju Robiču) častnemu kanoniku in dosluženemu vseučeliškemu profesorju v Gradcu je izrekel preč. kn. šk. konzistorij v posebnem listu v imenu cele Lavantinske škofije dolžno zahvalo za velikodušno podporo 1000 gold., za naše dijaško semenišče darovano. (V spomin srebrnej poroki cesarjevej) je preč. g. dekan in kanonik Anton Žuža daroval 50 fl. dijaškemu semenišču. (Konferenca sv. Vincencija) v Mariboru prosi milodarov, bodi denar, bodi hrana za uboge. Plačnik je Bog! (PomiloŠčen) od cesarja je J. Gselmanu, mo-rivec lastnega očeta v Radvanju blizu Maribora. Zaprt bo svoje žive dni. (Egipčanska bolezen očes) prikazala se je pri nekej rodbini v Slov. Gradcu. (Porotniki) so v Celje pozvani na 19. maja. Med 36 je 14 Mariborčanov! (Roparja in tolovaja) v Smariji, Franca Ja godiča iz Zibike, so prejeli in v Celje odgnali. (t Dva narodnjaka slovenska umrla) sta na Kranjskem, pisatelj č. g. Janez Parapat in g. P. Kozler v Ljubljani. (Obsojeni) so Janez Majcen na 8 mesencev v težko ječo, Franc Kajnih 18 mesencev težke ječe, Jakob Slavič 1 mesene v ječo. (Dijaško semenišče) obhaja spomin srebrne poroke Nju veličanstev dne 24. popoldne ob 5. po sledečem načrtu: 1. Slovesne litanije z blagoslovoma; pred drugim blagoslovom nagovor do gojencev in „Te Deum". 2. V obednici: Prolog. 3. Hymna o srebrni poroki Nju veličanstev, samospev s spremljanjem glasovira, od D. Fajgeljna. 4. Deklamacija: Rudolf von Habsburg. 5. J. Mi-klosich: Hoch Oesterreich, hoch! zbor. 6. Deklamacija: Pesem o zvonu. 7. Zvonikarjeva, zbor. 8. „Giroflé-Giroflá", igra na glasovir. 9. Igra na flauto iz opere „Lucrezia Borgia". 10. Volkshymne od Haydna. (Spremembe v Lavantinski Škofiji). Č. g. J. Zadravec je postal župnik pri sv. Ožvatu ob Dravi; č. g. Fr. Ozmec, župnik v Wurmbergu je hudo zbolel. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: J. Črnko k sv. Mariji vWurbergU; — V. Kolar v Frajham; M. Smid k Mariji Snežni na Velki. Kaplanija pri sv. Ropertu nad Laškim ostane začasno izpraznjena. Listič opravništva G. Kupčič naročnino prejeli. IiOteriJne številke: V Trstu 19. aprila 1879: 13, 16, 15, 23, 66. V Lincu „ „ 28, 33, 37, 67, 65. Prihodnje srečkanje: 3. maja 1879. Cerkvena dela. Podpisani se priporočujem čestitim cerkvenim predstojništvom za vsakovrstno opravilo stavbarsko, podobarsko in pozlatarsko. Izdelujem dotične reči iz nova pa stare tudi popravljam po najnižjej ceno Za izvrstno delo sem porok. Izdelujem tudi vsako mizarsko delo in priporočujem posebno cerkveni, mizarsko spravo v vsakem zahtevanem zlogu, po tem ornamenta iz gipsa. Janez Čuvan, cerkveni mizar, podobar in pozlatar. 3—3 Urbanska ulica v Mariboru štev 8. Živinski sejmi pri sv. Antonu v SI. goricah 28. aprila, 22. junija in 13. septembra (sobota pred ruško nedeljo). Vabijo se kupci in prodajalci prav lepo. 4_4 •Javna Zfl p PS — H o rt • A ja a £ rt _ — X —■ S «i — c ® >si a a S -= o- rt ZZ Zj > © O ■ ® ® J< 3 -rt >o © '5* C3 h • bo &£> ce jez? "C cS <£> f-m ® C &E rt fl biJ5 š?« S o a > ^ - K ® ^ '-= S g?1 > o c rt — rt £ !■§ ® —S rt 00 > 4CJ2 c =« 9 5 ajši ® * ® S > a „-.2 .s -S s © g M)>S C* © O "S ® .2 "H »S c« 2 o n © _a ^ rt "a. ® •|.§ rt^ > N os .-r o rt - £ ? /5 O >2 ~ a. * .2. S. rt a o 3 X a rt bfi. © r rt f Ph >žc -- o ■£S3 a © S = -1 1 « OJ g,» 93 ' O .2= > s: .t: k •C 'S M T3 - rt »e-a a> S o S.-S a. N O u © S 2,- © a S a— si a S g rt © >lB rt © £ >« _a ® rt © t* n - rt ... ® a a 4. 01 £■ rt J» a ■3® S«! == a o J* fl rt 0 1 03 O C/3 <13 O «e •+-■ = i1® ec ¿«i O J 03 —■ CD ® >S a rt ® >n: >o o £ •• JB o ®' © © "C .52 -S a a .S '5 g- © k g j >© 0 rt t. 'S 5 n : rt" 5 OS ao . i—. a h rt — fcc rt ® c I rt cj S rt s r© N S ® 'j -52,3 -■—i © M >5C rt rt c: _ &c S a © u rt ^ co S a « ° — 2 6CO S-Ts a co rt " '«"'rt5 i3 -a 00 zvonarna in livarna g. Janeza Dencel-na in sinov v M A R IB O R (J zliva posebno izvrstne zvonove iz najcenejše zvono-vine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot spolnilo že obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz bese-merskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih takč, da se zelo lehko zvoni in v zvoniku nič ne trese. Ilustrirane oltrazce dopošljemo, kdor jih želi, brezplačno po pošti! 4—12