17 6S505 Ust slovenskih delavcev v Ameri TELEFON: CORTLANDT 2876. r The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. n Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 1. — ŠTEV. 1. NEW YORK, FRIDAY, JANTJA RY 2, 1925. — PETEK, 2. JANU ARJA 1925. TELEFON: CORTLANDT 2876. volume xxxm LETNIK XXXIII. SIJAJNA BODOČNOST NEMŠKE DRŽAVE » Ameriški voditelji pričakujejo, da bo bodočnost Nemčije sijajna. — Mellon trdi, da znači Dawesov načrt novo dobo v odnaša jih dežele. — Borah je predlagal novo ekonomsko konferenco. — Baruch je rekel, da se je ves svet vrnil k ekonomski rekonstrukciji GLAVNO MESTO MEDNAROD NE DRŽAVICE. "Washington, D. C., 3. januarja. — Ameriško nmenje glede bodočnosti Nemčije na temelju Dawesovega načrta se zrc ali v seriji ugotovil odločnih Amerikaneev. ki vključujejo zaklariniškepa tajnika Mellona, senatorja Boralia predsednika senatnega odseka za zunanje zadeve. Ti ko-Vietarji so bili kabelskim potom sporočeni Berliner Tage-blantuu. da jih objavi na dan Novega leta. Petnajst odgovorov je prišlo od javnih uradnikov, bankirjev in drniiih na naslednje vprašanje: 44 Kaj je vaše mnenje glede bodočnosti Nemčije in glede njenih izgledov v razvoju novih političnih trgovskih odnošajev preko celega sveta in prav posebno z Ameriko?" Zakladniški tajnik je odgovorili, da je pomenila inav-gnracija Pawesovega načrta novo dobo v nemških ekonomskih in političnih odnošajih? "Eden pravih učinkov Dawesovega načrta," je rekel, 4'je bil postanek novega duševnega stališča med nemškim narodom. Pokazal se je nov dull enotnosti in pojavila se j p. volja do sodelpvanja. "Nemškega naroda samega ni v toliki meri težilo ve-hko breme reparacije, temveč negotovost glede svoje usode. 4'Nobenega strahu ni opaziti, da bi pomenjala rehabilitacija Nemčije ogrožen je trgovine in industrije drugih Italija še vedno izbira ljudi, ki se dežel I nameravaJ° izseliti v Združene "Če bo Nemčija potom finančne pomoči zmožna po- države- — ^^jo se lahko oni, večati svoj konsum, bo tudi lahko povečala svoje nakupe Naših ekonomskih delavnosti ne omejujejo narodnostne «CPVHICKT UNMRWOOO « UMMWOCO. N. .. Na iilikri vidite severo-afriško me .sto Tanirirr. ki ho glavno mesto mednarodne države, ki bo obsegala dvesto kvadratnih milj. Novo državico ho ustanovila U g-a narodov. Nominalni kralj ho maroški sultan. ITALIJA IZBIRA SVOJE IZSELJENCE one. ki bodo pošiljali denar domov. DOMINIJI SO PROTI STALIŠČU ANGLIJE ZATIRANJE TISKOVNE SVOBODE V ITALIJI Dominijem nikakor ne ugaja stališče angleške vlade glede pravic proste irske države v Ligi narodov. — Boje se za svoje lastne svobodščine. Ženeva, Švica, 1. januarja. — Canada in Južna Afrika bosta najbrž dali izrazu svojemsu ogorčenju vsprico napada Anglije na pravico proste ir>ke države v Ligi narodov. Rim, Italija, 1. januarja. — Vlada Musolinija se rti prav nič po-mišljala izvesti program, glede katerega .»e je dogovorila predvčerajšnjem zvečer. Cilj tega programa je ''zavarovati materijalne in moralne interese dežele" Washington, D. C., 1. jan. — o j -o i • • * -i i i -i ^ ^ - i J Izseljevanje Italijanov iz Italije v Senator^Borali 3e izjnvtf. da bi bilo treba smatrati združene države je regulirano od Dawesov načrt. "le enim korakom" pri uravnavi repara-.italijanske vlade Namen te rmv cijsk etra problema. lacije je da izseljenci še vedno "Po mojem mneju bi bilo usodepolno domnevati, da ustvarjajo kapital za Italijo, nc je to edino, kar je treba storiti," je nadaljeval. "Konečno pa za Združene države. svoto. katero naj plača Nemčija, bi bilo treba določiti in M^o da eksp^ra.; iadeiame j Tukajšnjri peffoc^iee W-wrlda "^"refšiaTo Ho' ie^dim^ve"odlfčniir fcicer'-zmerno. Noben naert ne more biti uspešen; dokler Pr^otfe^efcpordra Italija delo J je izvede], da je Canada.že imeno- nasprotll-kov fašizma, vključno nt določena konečna svota. j in sieer na (temelju politike, Idi na- j vala trajnega zastopnika pri Ligi "Razventejra ni moje mnenje, da bi dajal Dawesov pravl^a težažko p^' tako | in da bo ta zastopnik na>rž prea- n n črt Nemčiji zadosti časa in pozitivno sem prepričan, da dra'fM;en,m za Itf,lijo kr,t bi ^ Uožil ?voje poverilne letine kon-, _ t _ , . - •» ni„ * j • • j i . xi" i - • Prodaja proizvedenih stvari, izvi-icem januarja. S tem bo Canada more le nekaj « asa obstajati sistemi, ki stavna bančni - ^ : ... , . , . , , , • , — ^na od istih delavcev doma. pokazala, da nasprotuje angleški transport acijski m tiskalni sistem nemškega naroda pod Tn ^ ^u.,- ~ , , , | • t f. f 1 1 " 1 , lo je zaključek. do katerega ]e interpretaciji osemnajstega elena inozemsko kontrolo. Proti-fašistovski listi so bili sekve-strirani. — Tolovajska tolpa Je skušala požgati eno napravo — Preiskave v privatnih domovih. prišel dr. Harry Lauglilin. član ! ]K>godbe gleJe Lige nan>dov. "Po mojem mnenju bi bila potrebna ekonomska k on- Carnegie zavoda v Washingtouu. Terenea. na kaetri bi se uravnalo ekonomske probleme, od Njgovo poročilo je < bilo objavije- kojili rešitve je odvisno ekonomsko okrevanje Evrope, na no včeraj pred priseljeniškim ko- trajno podla tri. - ' m/itejem poslanske zbornice. Bernard Bamch. ki je pomagal sestaviti ekonomske. Italijanska kvota pod novo pri- klavzule versaillske mirovne pogodbe, je izjavil, da je seIjc»iško postavo znaša na leto svet koneno krenil proti delu rekonšti*ukei'je ter dostavil 42 000 priseljencev in soglasno z da bo nova Nemčija največje pomoči v naporu, da se spra- ff™ Lau-llhna n ' hirajo • -»-j .. j, . . , . .teh izseljencev Združene države vi Rnsno zopet v to ozračje nuni in dela. . ... i t -r» t- j j 'i -rt -r» i t i • n • kl J"1 sprejemajo v .svojo sredo. Ralph Pulnzer, predsednik Press Publislun- Co., i( temveč Italija, ki jih izv^a. izjavil: . I Italija je ustanovila v ta namen "Prepričan sem. da bost apod Dawesovim naertom sijajno službo, ki izibra take Ijn-dobro znana pridnost in natančnost nemškega naroda dA'i- di. ki so pripravljeni pošiljati svo; pilila Nenr*ijo k sijajni prosperiteti. Jaz ne de?;im pre-(zaslužek v itaiKjo in ki se v ste^-pričanja nekaterih, da je to mogoče storiti le na stroške nil1 slučajih sami -n-nejo y Italijo drugih narodov. !z denarjean, katerega so prištetlili 4t01ede političnih odnošajev Nemčije z drugimi naro-,m kater<-a 5en poslali svojim di je še vedno-dosti liudi, a prepričan sem, da bo Nemčija :S(>1'odnikom- Sporočeni delavci če bo sledila liberalni filozofiji v mednarodnih odnosa jih. ki stavidobro sosedstvo nad vojaško slavo, v veliki me- ;ie*. OJ11 ( ^uzme ostanejo a Ita-. . . .. , .. , , t, . , ., ter so odvi.sne cul podpore ol-c- ri prispevala k prijateljstvu med narodi ter si prid o Kil a ta in nu^a polelt ugleda, katerega uživa že sedaj, še prijateljstvo poro^i]o" dr L.onjrhn:]a ^ po. drucrih narodov." sledica preiskave glede prLselje- valnih razmer. Tozadevno preiskavo sta uvedla delavski tajnfk lu priseljeniški komite j po:kt-zbornice. Madrid, Španska 1. januarja. — ( Dr. Laugblin je prišel do pr*. Admiral de Magaz, ki nadomešča ^ pricania, da je trehn proseljeva diktatorja generala Primo di R.i- nje prilagoditi in urediti z oirom vero, je izjavil, da bo v kratkem ea.su sestavljena nova civilna vlada, katera, bo nadomestila vojaško diktaturo. Kakorhitro s»e (bo o kablu to. kar misli glede Beneševega protokola lin tudi Dublin vstraja na ?vojeni prvotnem 'stališču. Sedanji politični položaj v Kap-skem mestu v Južni Afriki je naslednji : — Dogodki v preteklih dveh mesecih kažejo povsem določno, da se nahaja na čelu angleške vlade konservativna stranka. Militarizem dviga svojo glavo in im-perijalizem skuša zopet zadostiti svojemu teku. Stališče Baldwins nam kaže, da moramo biti na straži. J — On konservart ivcev .smerno pričakovati le omejitve prostosti, katere že uživamo. — Tako je pisalo gladilo južnoafriške vda d ne stranke. GOVERNER SMITH STAR 51 LET. XeAvyoraki govenner Smith je sla-vril včera j svoj eno in petdeseti rojstni dan. Prebivalci države žele governerjai še dosti tsrečnih let. PADANJE CEN INOZEMSKEGA DENARJA. Vsied neugodnih poročil, ki .so pnišla iz Evrope, so pričele v Neu* Yorlvii padati inozemsk^ valute. dom poslanca Misuri in v vseh večjih mestih so uradniki za|>le-nili kopije protil-fašitfto-vskih listov. ^Iedtem. ko se je lizvajalo ta vladni program, se je izvajalo tudi nadaljni, neoficijelni program. Tolpe fašistov so korakale po ulicah in posledica tega je bila. da je dosti trgovcev zaprlo svoje prodajalne. Neka tolpa tolovajev v črnih .srajcah je navalila na »urade Nuo-vo Giornale, }>ro+ i-fasistowkega lista ter nameravala popolnoma uničiti napravo. Čeprav so vladni uradniki pregovorili večino demonstrantov. da is o opustdli svoj namen, so nekateri ljudje udrli v naprave lista preko strehe ter jih zanetili s pomočjo bencina. Faši-vti so nato ovirali delo ognje^ras-eev. ker so hcfteli. da zgori poslopje do tal. PREGLED DELAVSKIH RAZMER L. 1924 Plače so tekom preteklega leta ostale še priiično na is+i višini, a dejanski zaslužki so padli. — V teku zadnjih treh mesecev se ie pojavilo izboljšanje. — Življenski stroški so poskočili za 60 odstotkov." — V tiskarski ^ industriji ni bilb posebnih izprememb. Loto 1925 se je pričelo s tendenskim zaslužkom vstdi delavcev, ki je bil prav tako visok kot kedaj izza Ud:-1020, a število ur zaposlenosti je bilo nižje kot leta 102:'» a na drugi strani višje kot pa leta 1921 in 1922. Tako se g-lasi v porodu National Industrial Ooiif<-rence Board.- Januarja in februarja meseca so zaslužki nekoliko poskočili in število zaposlenih ur je ostalo na isti rišini, čeprav se je zmanjšalo število trajno zaposlenih. Življenski stroški so nekoliko padli, a so se zopet dvignili septembra iti oktobra meseoa. Vzrok industrijahie^a propadanja, ki je sledilo tako hitro veliki depresiji leta 1920 in 1921, je še vedno nejasen Nekateri so mnenja, da je bila vzrok te«ra nadprodiikt i.j-i in poleg te-a tudi nemožnost. da se eksportira v Evroj.l, Nekateri pa domnevajo, da bo ^lo to propadanje £e m\-preji, dokler ne bo deflacija dovršena. Posebni znak depresije iz leta 1924 je bil. da so plaee v splošnem vztrajale na starem stališču. Zaslužki so padli ker se je skrčilo število delavnih ur. a v skoro notenem slučaju se ni skrčila mezdna lestvica za delo od ure. Izvršilo se je skrčenje pTjač v par industrijah, posebi. > tekstilnih, ki so največ trpele vsled depresije ter trpe še sedaj, a sldilo ni nikako splošno gibanje. "Resnični" zaslužki predstavljajo seveda naknono silo dejanskega zasluka. Vrednost dolarja leta 1914 -lede stanovanjskih, prehranilnih in drugih stroškov vsake družine predstavlja temelj primerjanja zaslužka in izdatkov od meseca do meseca. Življenski stroški so poskočili za približno šestdeset odstotkov, a dejanski zaslužki znašajo komaj še enkrat toliko kot leta 1914. "Tekom desetletja od 1914 do 1924 so se mezdne lestvice podvojile," se .glasi v poročilu. "Mezdne lestvice na zaslužka. Če skrči delodajalec delavne ure mozaik Čemur je prisiljen vsled pomanjkanja naročil, ni stem prizadeta mezdna lestvica, pač pa dejanski zaslužek delavca. Ista stvar je bila resnična tudi pred desetimi leti, ka jti takrat je bilo razmerje med mezdno lest a jen in dejanskim zaslužkom povsem drugačno." Odbor je premotril štiri različne industrije, med ka-terhni je tudi tiskarska, v kateri ni bilo nikakih pomembnejših izprememb. ZDRAVSTVENO STANJE LEONA TROCKEGA. London, Anfrija. 1. januarja. — Tukajšnji Daily Express je dobil poročilo, da use nahaja sovjetski vojni komisar I^on Trocki še vedno v Moskvi. Vesti, d;i jo 1»:1 iz-jrnan na Kram. so neresnične. Trocki je lvil jako bolan, zadnje dni .se .mu je p—• Effl -■■ > ini°^ SLOVENIC PUBLISHING CO. I V 82 St., N. Y. O. m'r GliAŠ NARODA, 2. JAN. 1925. •tf utf PuMlaM ta Fnbliibin* lA Corporation) t_«vi« MNUIR. Ct Cortlu« Krm. •* um corporation and aiirimi Borough of Manhattan. N •w V« N. • L A 8 NARODA" (Votoo of tho Poeolo) ■vary Day Excopt tund«y> an« HolHoy* to MM vtlja lid m Amorlko ,Za Now Yorh .............. ta.o* z« pol lota — .....»IMO Z« Inozamatva .....M.M'za pel lata VTM NOVI COMPTBOLER DRŽAVNE NOVČARHICE. 9Tjm WW Pobotrlptlon Yoorty W.M Atfvortlaomont on Aflroomoat ••too Noroaa" lahaja vaaki daw jggwij nodaji la waggw podpira la oaebnoatl ao no prlobCoJeJo. Denar na| mm Wap>t«(l «Uat5 pa lfonay Orftor Prt »Dromembi kraja naročnikov, prosimo. tnfli projtajl MTallHo aaana si. da hitreje naldoaoo bi L. A • NARODA Boroupk of Manhattan, Tatephono: Cortlandt «Tl Kljub bučnim pripombam Stresemanna in nemške? časopisja je več znakov, da se bo razburjenje glede iz-praznenja Kolin kmalu poleglo. Peter Zgaga corrmavrr kivstonb view co. uw vokk Naslednikom Hemry M. Dewesa jc imenoval predsednik Coolidge Josapha W. Mcintosh a, ki je bil dosed a j pomočni eomptroler. ske razmere, je jasno, da se boilo te tope isti trenutek obrnile zoper KOMPROMIS GLEDE KOLINA posegla, po njihovem orožju, temelju njihove moči. Šele vlada, ki bi razpolagala s .krepko stalno abort • ženo silo in veliko avtoriteto, bi se _ . . _ v ' mogla z upanjem na uspeli lotiiti Povsem naravno je, da so kernel prav teko ogorce- težavne naloge. ni nad oči vidnim kršenjem versaillske mirovne pogodbe | Prav tako "kočljiva je točka o formi in predstavlja močno oboroženo si'lo. Prva poročila o revoluclt- Nekaj o vitamini)!. Iz Washingtona poročajo, da bu sprejeta no\*a postava glede sklepanja zakonov. Posledica te nove postave bo, da ' z beljakovino, ki je za telo in zdra bo manj pečlarjev stopilo v za- i v-le absolutno potrebna. Razloeu- Kemična formula in sestava vitaminov ni znana, piše dr. Gerh. Wegener, toda to vemo. da so vitamini hraaiiLne snovi, ki so zvezane HRIPAVOST in razdrazenje v treba takoj lečiti- grlu je Kedar , ^tonski jarem. * Na Silvestrov večer je priredil 4 "Slovan'' veselico v Peršičevi dvorani v Brooklvrm. Navzoči so se dobro zabavali. "Slovan" je izborno pel, krč mar je pa dobiček spravil. ;(cmo troje vrst vitaminov. A. B in C; ako jih ni. nastanejo v telesu različne nerednostii. Mleko obsega vse tri. toda ne ustvarjajo jih živali, nego se razvijajo v vegetabi-iijah pod vplivom solncnih žarkov zato jih smatramo za "te-avrira-ne soLnene žarke." Kadar se trava Če (bi točil !rz groodja napravlje- spremeni v seno, izginejo, in mle- Fan Nolija in slehern-o vlado, ki bi j ji trdijo, da se je iz tega nasprotja pričelo novo (prevratno gibanje. To pa niso še vsi vzroki nezado- kot so bajo Francozi nad nemškim kršenjem mirovne po- agrarni reformi in odpravi fevda-godbe, ker ni baje Nemčija še razorožena kot bi morala lizma Res da se v vrstah Fan No-biti. , i lijevih ministrov in pristašev na. Najbrž bo objavljen je polnega poročila medza vezni- jhajajo možje, M mislijo iskreno z ške vojaške kontrolne komisije V dosti pripomoglo k po- agrarno reformo in temeljito os-mirjenju vroeekrvnežev na obeh straneh Rena. voboditvijo albanskega kmeta. To- ' Treba si je zapomniti, da ni neiz1>olnenje razoroževal da T fih ^ah so mozje, ki so • t t , -i • ,, 3-111 • sami begi. so veilikasi, ki imajo naj inn klavzul mirovne pogodbe edmi vzrok sklepa zavezm- ----- . +am ,lo , i,i -r^ t -it- - i i • ^ tveeji imteres na tem, da ostanejo v kov. da bodo v Kobnu m okolici se par nadaljmb mesecev. coeialn(vm in. ekonomskem oziru »klor ne bo izpraznjeno ozemlja Kuhrai, — kar se ne In njihove predipraviee. plasti med izvršilo do 30. avgusta tekočega leta, — bi bilo nepriiner- ^lani Soglasnega kosovskega ko-ni in nepolitično izprazniti Ruhr. Neprimerno radi tega miteta, ki podpira sedanjo vlado, ker obstajajo tesni vojaški stiki med obema ozemljema in tvorijo begi važen faktor in naije-nepoliticno radi tega, ker bi ustvarilo umaknenje angle- mrhi%ke tolpe kacaekega revirja se škili čet vtis, da vztraja izključno le Francija pri zasede zbirajo okrog njih in se preživljanju nemškega ozemlja. jo v nemajhni meri bas z njihovr., To bi bilo prav tako škodljivo za Nemce kot je za za-mi viri~ vlada se mm teda\zam^ veznike ^ 'en* ^^P1™1 on*- zahteva , v " .v .v,. , . . ^ ! agrarno reformo en ki je dobila le- . ! ° Vvvjn irnnvA so pnsli celo zmerni Nemci. Bo- u abljube ali 01li ki je ,ie se lc} da bo okupacija neskončna, da ne bo imela nobe-, na časovne meje. To oslablja položaj onih Nemcev, ki zahtevajo izpolnitev, j^ogojev mirovne pogodbe, posebno1 _ • . • Cl^.^^JJp ker ji lahko dolžijo njih domači politiki, da nima njih po- iNOVICC IX ^10VCIlI|Co litika nobenega uspeha. Nacijonalisti, ki so dvignili tako velikanski lirup radi kršitve versaillske mirovne pogodbe, zapirajo oči vspri- no viino, bi b'il brez dvoma vsi ko zadovoljni. Saj to vendar nsi ncibena 'imet-nost. Oroizdje je treba kupiti, stisniti in sok lraSiti v sod. Nič pn-•prostejieiga kot je to. Za kvari takega bi človek >z veseljem plačal en dolar in en kvoder. ko niima več vitaminov. Ako mleko kuha predolgo, se vitamini zatro. zlasti ako se kuha mleko v odprtem loneu. Ako torej otrok u-živa mleko, v katerem ni vee vitaminov. začne hirati, ako ga likra-tu ne doji mati. V materinem telesu so vitamini, .in otroci, ki jih ma- ste hripavi, tedaj rabite Savera's Antisapsol. Kot izpiralo in za grgranje grla je jako uspešen pripomoček, ki pcmaga ublažiti razarazenje, odpraviti hripavost in ozdraviti bolno grlo- Cena 35c in 50 centov. Vprašajte vašega lekamara. _ .W. F- SEVERA CO. CEDAR. RAPIDS, IOWA Otrokov govor. vsak časopis, ki bo pisal proti voljnostL Že dolgo so prihajala vladi. preko naše meje poročila o nezasili- y.ta,r slovenji pregovor pravi: šanem nasilju, ki ga vrše plačanci /'Tisto tepe, kar molči", sedanje vlade ne le nad pristaši j ln Bopr bo Mu^olinija še Ahmed 'bega. marveč tudi nad strašansko teplo, talim, prebivalstvom: Redžen Ša-| ★ ija.. sedanja notranji minister in ( ^ novam letom bo marsikatera nekdanji vodja skadarskih uporni ženska, kii je prekoračila petintri-kov, je ves čas šoitiil ta nasilja, deseto leto, za eno leto mlajša. Prav tako se je poročalo, kako ra j * ste nasprotje med muslimani in ka , Danes je 2. januar. Večina doto", ičani na severu, ker se čutijo sle novoleftmih sklepov je danes dn jl od sedanje vlade zapostavlja- dvakratt poziVMjenih. ne. Ekonomska sanacija pa se ni j * pričela niti v najmanjši meni; r?e-j Kdor je hodfil včeraj dopoldne dom niiilijonov lir. ki jih je dobila p(> newyorekih ulicah, se je lahko vlada na posodo v Italiji, so pora-,na SVoje oči prepričal o uspešnosti bili naglo za plačevanje oniili vsta- ameriške prohibicije. tere doje. so vedno krepkejši. Ako Mussolini je izjavil, da bo zatrl(otrok 110 dobiva vase dovolj C-vi- tarminov. postane manj odporen, vsak čas boleha, trpi na vročici, na sopilah i dr. Tudi se tak rit rok je v prvi vrsta povzročil nove nemi re. bodo peškazala šele podrobna proti re- poročila. Tripero-jna deteljica. France Rožanc, še dolgoiskani čo dejstva, da se tudi njih dolži neizpolnitve mirovnih po-'tat, še je pred časi seznanil s dm-gojev. | go taitflinsiko dvojico, obstoječo iz Poročila iz Londona kažejo, da bo najbrž uvel j a v-' Antona iin Elizabete Jerina. Po ljen komnromis, na temelju katerega bo okupacija Kolina kratkem .nasvetu so prišli na idejo. nekoliko podaljšana, dočim bo pospešeno na d miri strani da ^ tr?ovcui Francctn izpraznenje Railira. ' na Vrhniki, koder so vlom 1 tudi v resnici azvraili. Odnesli ko škili vodij, katerim se je imel Fan j „ Neli s kolegi zahvaliti za obnove j jz Oonemaugha mi poročajo, da politične karijere. prebiva tam rojak, ki bi rad dru- Kateri od navedenih vzrokov ge s skebi naganjal. Ko je bil pa nekoč tam civilni pobreb, je oai opravljal pri pogrebu duhovniško službo. Za svoje delo je baje dofoal samo dva dolar-i ja. Duhovnik računa tza tako reč : najmanj deset dolarjev. | Potemtakem je tudi on s-keb. ker je opravljal ponel, katerega j ni vajen ter je posel opravil za celih osem dolarjev cenejše. Newyo»rško časopisje poroča: Krasni igralki Thelmv Ilarvev se je pripetila velLka nesreča. Ko I se je včeraj zjutraj ^-račala proti » domu, je izgubila ročno torbico. ke S. S. in uslužbenec M. s tem. Ja sta blago na svojo roko razpe-čavala in porabljala denar v privatne s vrhe. A ret i ranča !sta bila oddana v zapore celjskega okrožnega sodišča. pcča.si razvija, ne raste in ne pi'i-dobiva na teži. A'itamin A. ki je na tolščo. je takisto potreben za rast otroka, a ni tako važen. kakor vitamin C. Vitamin 1> je v zvezi z rastlinstvom. Ako ga ni. zboli živčevje. Kadar nima mleko več vitaminov. t. j. po/no v jeseni in pozimi, i jih je treba nadomestiti. Vitamin j A se nadomesti s surovim maslom, j vitamin B z namočenim prepečen- i eem in najvažnejši vitamin C z uži; vanjem zelenjave in sadnih tene lačen *in dobi tek za zelenjavo. Mi zdravniki, pravi dr. G. We, eener. smo precenjevanje mleka že davno o lloi.ili; mleko sicer je in Ostane glavna hrana dojenčkov, toda otrok uspeva bolje, ako ne preostane predolgo in izključno pri mleku. Odrasla mladina pa naj nikar ne joka za mlekom, nego naj sega rajši po sadju! Kakorhitro bo ta zadnja operacija izvršena, ne bo no- ve--0 1)enega vzroka več držati Kolin, razven če bi bilo mogoče yi!" dokazati očividno in flagrantno kršenje versaillske mirov . Policijska kronika, ; dvajset dolarjev in obleko, v ka- Od 3. do 9 .decembra je bilo % tori -ie nastopala na odru. množino usnja, platna itd., v j (>,ju izvrSenih 13 aretacij : 1 ra-l Za ročno torbico in za denar . ednostd čez 5000 Din. j ^ ]lllLi(M|eLstva goljufije. 1 radi ni Silno se ipa žalostli zastran ne pogodbe. i Zblaznel je Ce pa bi se izkazala resničnost trditve, da se Nemci te dni v celjski uibežni hiši nad 70 oborožu je jo v takem obsegu kot domnevajo Francozi, se let.«ta.ri mestni revež i. Gobec. Nebo brez dvoma nadaljevalo z okupacijo Kolina in sosedne-1 srečnega alkoholika so morali od-lia Ozemlja. I dati v umobolnico. Celo Angleži, ki so bili vedno popustljivi napram pc-^ ra ženem u nasprotniku, bi postali vznemirjeni, če bi spoj'Tragična usoda bivšega doktorja. znali, da se pripravlja Nemčija na nadaljno vojno. hudodelstva javnega nasilstva. 2 obleke, ki jo je dobila pred radi kaljenja nočnega miru. 4 ra- krat kim iz Pariza in v kateri se je di beračenja, 2 radi potepuštva .■strašno postavila na odru. in '3 radi pijanosti. Prijav je bilo ; Če bi slučajno kdo našel torbi- Pregled albanskega položaja, V letošnjem poletju je aretirala celjska policija v bližini Celja bivšega doktorja juris I. Fob na o priliki, ko je zavrgel natrpano polni nahrbtnik ter skušal utečii čez no- vi oženili 9. Da si kupi morfija. Pri cerkvenem tatu Lovni Kr-melju se je izvršila na njegovem stanovanju v Zg. Šiški št. 68 tudi hišna preiskava. Ob tej priliki se je našlo pri njem naravnost veli- co, naj po pošlje na naslov, št. 251 Zap. 97 St., New York City. Dvajset dolarjev, ki so v des-n'em predalčku ročne torbice, lahko (najdi teli j dbdrža. Torlwco in obleko, ki je v levom predalčku ročne torbice, naj pa pošlje na označeni naslov. Srmomor železniškega postajena-čelnika. Načelnik železniške postaje v X >vi Oradiški. Vinko Šole. si je iz -X hipu. ko j brodnki vlak prispel revolverja pognal kroglo v glavo na poKtajo. Šoflc je bil prenesen v bolnico, kjer je bila izvršena operacija. ki pa je ostala brezuspešna. MESTO CHRISTIANIA SE IMENUJE OSLO. Dokler otrok ne zna govoriti, izraža svoje želje s jokom, kazanjem in gibanjem. P«*kima za ja. odkima za ne. maha z roko. da se česa ubrani, obrne se stran od reči, ki mu ne ugaja. Polagoma p« preside do prvih glasov govorjenja. Spočetka in navadno daljšo dobo žene čisto svoje, nerazumljive glasove. ki mu nt kaj časa >!užijo kot i izraz za vse. Potem začne posnt-niati materine glasove, k;ir i:i kakor sliši. Nato tvori že nekatere be sede. ki pa za njegovo c*ko';ico nimajo nikakega pomena. Nam pa jih postavlja vedno in klepeta vse v-prek. To klepetanje rn;i je le prijeten zvok, ni pa še izraz za njegove n- tra-nje občutke. Ta čas je za mater najprijetnej-ši. ko posluša svoji ira ljubljenčka in se mora prav zares smejati njegovim čudnim iin smešnim govornim poizkusom. Četudi je ta zabava zelo prijetna, vendar se mora zelo omejiti z ozirom na malega in mu nuditi vseskozi lepe -:n pravilne vzorce za njegov govor. O "go-vorekanju" in njegovem slabem vplivu na otrokov govor je bilo že govorjeno na tem mestu. — Otročji izraizi izginjajo čim dalje bolj. sorazmerno z razvoj can razuma. Materina nalo ra jo. da po svoi'h najboljših močeh pomaga otroku pri razvoju govora z zadostnim in primernim pona.zorovanjem tega. kar otroku govori, da se otrok n<-uči le mehaničnega klepetanja, temveč začenja tudi razumeti pern en besed, ki j(ih izgovarja. VV razvoj govora pa naj se vrši čisto naravno in neprisiljeno, da ^e otrok ne utrudi in ne izgubi veselja, kar l>i moglo imeti za posledico, da bi otrok nekako trmasto prenehal s svoj .mi govornimi va jami m bi tako zaostal v svojem razvoju. Oslo, Norveška, 1. januarja. — Od danes naprej se bo imenovalo mesto Christiania Ovdo. Mesto sr je .imenovalo t;iko do leta 1G24. Povratek vojnih ujetnikov Rusije. \ v Sp.'it je pri>pri Te dni velrSvi francoski transatlantik "Por1os>' Xa krovu je bi'Io 350 ruskih begin rtev i>: Sangaja. med njimi pa tud| 4 vojmi ujetniki Jugosloveni bivše av.-4roogr.4ke voiske ki travnik roki pravice. Preiskava kausko število, robcev, preobleko j kapitalisti praviio. da bodo 4__.i« za zirlavnike it«i_ Sklicani so bili'. . . . . . ....... Ko je v juniju letošnjega leta fe-Ixruhnil upor v severni in južni Albaniji ter so uporniki s koncentrično ofenzivo proti Tirani vrgli vlado Abmed bega Zogu, .se je poista-viila nova vlada pod i>redsednišr-vom Fan Nolija. Ta vlada je gostobesedno pripov edovala, da je odstranila režim tiranije in da se z njenim nastopom za Albanijo pričenja doba demokratičnega življenj? ter radikahlih. socialnih in e-konomskih reform. ]>redvsem pa doba vizornega, modernemu duhu časa odgovarjajočega pravnega in faiktičnega reda v notranjosti države. Koj v pričetku je Fan Nolija vlada slovesno razglasila svoj pro-graon, vsebujoč nič manj kot dvajset programnih točk. Večini -med njimii se ne da odrekaiti temeljne važnosti; da bi se bile izvedle, bi Albanija danes predstavljala moderno evropsko državo, rte pa kosa najtemnejše Afrike. Saj je vseboval Fail Nolijev program n. pr. 1.) co. da se iavede občna in bre&.-razoffožitev, 2.) obnova ja fin uporaba zakonov, vprašanja in osvoboditev od fevdalnih vezi in vpeljava prave demokracije v vsej Albaniji, 6.) temeljne upravne reforme v vseh upravnih in vojaških institucijah, 9). organizacija občinskih oblasti, 10.) veliko št eden je in proračunsko ravnovesje. 12.) zboljšanje k met skih pravic in kmetsko ekonom. emaraeipao»ijo. 17.) poprava potov in ostalih komunikacij. 18.} organizacija prosverte na modernem temelju. Vsekaikor program ni siroima-šen. Ali že takoj prva točka na ves glas kriči po skrajni skepsji, zakaj kdo se čuti do»valj močnega, da t-Albaniji izvede občno in brearpo-gojno raizorožrtev ? To ni majhna stvar, izvesti razorožitev v deželi, 'kjer spadata puška in nož nujnej-še k moški opremi, ikot obleka, kjer je juavaskemn molojcu bolj potrebna municija kot vsakdanja hrana! In občno razorožitev si je vzela za cilj ona -vlada ki si je prav kar ren-oludi-onarnhn potom uzur-pirala vlado, proti volji veeme pre bivalstvar in s pomočjo roparskih toip kaikejga Bajram Cura. Vsako V kdor le od dafefc f>«n» aiban- je pokazala, da so se nahajale \ j nahrbtniku razne nagaičene uživa-narotla \\ jih je Fohn ukradel iz zaprtega naravoslovnega kabineta drž. realne gimnazije v Celju. Nadalj-ne pmizvedbe so tudi odkri'le. da je imel Fohn v inozemstvu celo trgovino za razne take eksotične stvari. Fohn je te dni prestal v Celju isvojo ikaizen, a bil nato predan avstrijski sodni Oblasti, kjer ima odsedeti še neko neodsluženo kazen. Umrli v Ljubljani. Zadnja cDva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni silučaju: Alojzij Thomam, državnli uradnik v p.. 43 let. — Ana Zabukovec. hči babice. 15 let. — Frančiška Sarie. majorjeva vdova, 66 let. — Lucija Zupančič, mestna uboga. 47 let. Himen. Poročil se je pri Sv. Juriju v Prekomurju Nino Mrhar z Emo Marie od Sv. Jurija.. # Velika poneverba v Celju. Te dni so odkrili v veletrgovini Rudolfa Strmeckega v Celju velike poneverbe blaga, ki sta jih že dalje časa vršili poslovodja tvrd-. za zglavnike itd. Sklicani so bili , . , , , . . . , , , ,T ;tem letu delavoi dosti zasluzili, da .cea-ko^iitki vseh ljubljanskih eer-', - , . ,- - i ' ' . . ; bo dela dovolj in da bodo place kva. ki so spoznali dokaj stvari, posebno prtov, vaz, različnih drugih vezenin, kot la'st te ali one cerkve. Zanimiivo je pri stvari, da i si je 'pustil tat prenarediti mar-sikak cerkven prt v okensko za-grinjalo, ki mu je služil v okras sobe. Iz belih prtov pa si je dal napraviti spodnje perilo, robce, preobleko za zglavnike itd. Kradel je tudi okenska zagrinjala v vlakih. Ker je cerkvena, tat vina kvalificirana na porotno obravna-vanpe. bo to pri prihodnjem zasedanju eden izmed najzanimivejših slučajev. večje. To pa zastrantega. pravijo, ker so bdi delavci tako pametni in previdni, da so izvolili Coolidgn ameriškim predsednikom. Coolidge najbrž ne več ničesar o tem. ★ Francija noče plačati Ameriki svojega dolga. Francozi so strašno jezni na Amerikance. Taka ii> podobna poročila prinaša ameriško časopisje. - Stara resnica se je potraiila: Če hočeš napraviti z prijatelja sovražnika, mu denar posodi. In Francija bo velik sovražnik, kajti svota, ki jo dolguje, je naravnost ogromna. * Iz Indfc&ne poročajo, da je kupila taanošnja univerza svojemu Namesto tega lista se bo izdajal predsedniku hišo za. petinsedem list "Zdravje" z originalnimi de*** tisoč dolarjev, članki ter bo izihajal kot priloga1 Predsednik je dober profsor in lista "Prerod". Sodelovali bodo J^o priljubljen pri dijakih. . ^ , . , . I Hisa, katero bo kupila univerza priznani strokovnjaki, urednistvo ^^ basej>ala bo veljala naj_ pa je prevzel pred^tojmik mgijen- TOanj tristo tisoč dolarjev, skega zavoda dr. Pire. ' Nov zdravstveni propagandni list. List "Zdravje", Idi ga je izdajal inšpektor ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani kot. slovenski prevod enakoimenega srlv skega lista, je prenehal izhajat!. Novo leto-nov začetek. Miiog;o dobrih načrtov lahko izvedete v novem letu, posebno pa tetq;a. da pričnete redno vlagati Vaše prihranke- Vložite Vaš denar pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" kjer bo sigurno naložen in Vam prinašal 4% obresti na leto. Vloge, katere bomo prejeli do 10/januarja obrestovale se bodo že s J # januarjem« DENARNE POŠILJATVE V v staro domovino izvršujemo točno, brzo in po zmernih cenah. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. | "GLAS NARODA'r I IMVIH MH.VI GLAS NAHODA, 2. JAN. 1925. Razprava proti morilcu Haarmannu« Razprava proti Haarmann se je bila pričela 4. decembra. Z njim vred je obtožen tudi njegov pomočnik in 'ljubček' Grans. Sodno poslopje je zavarovano od policaje, ves avditorij pa so zasedli poročevalci in pravniki. Vsa pozornost navzočih je najpreje osredotočena na "corpora dedict/i". Na neki mizi so nakopičene gore oblačil. Vsaka obleka nosi tablico z napisom: "Spoznala mati" ali "agnoscirala sestra" itd. Med corpora delicti se nahaja tudi en bat, stroj za sekanje mesa in gumijevka, ovita z žico. Tudi strahovita Haarmannovh "mrtvašnica" — 1 meter visoka omara, v kateri je sranjeval žrtve, je tu. Pri razpravi sta HaarmanTi in njegov pomočnik popolnoma mirna in mirno tudi odgovarjala na stavljena jima vprašanja. Naj-preje je bila prečitana obtožnica, ki o-btožuje Haarmanna 27 umn-rov in navaja, da je seksualni motiv vzrok zločinov pri obtožencu, dot-im priha ja pri G-ransu v pošte v le dobičkaželjnosit. Pri vstopu v dvoranu je bil Haarmann zelo ne miren in jecljajoč je izjavil: Tu je nekdo, ki mii hoče zlo . . . Zato je predsednik odredil, da se preiščejo vse priče, da-li nimajo prič. Na prvi dan razprave je predsednik prečital izvid, iz katerega je razvidno, da je bil Haarmann leta 1921. spoznan za 80 odsto delanezmo-žen. ^ Haarmann je zatrjeval, da ni bil nikdar umobolen. Nato je pripovedoval o svojem razmerju do očeta, ki da era je šikaniral, nenadoma pa se je razburil in zakričal: "Obglavite me, da bom rešen vsega !" Ko se je umiril je priznal, da se je prvič seznanil z nekim homo seksualeem leta 1905., občeval je ž njim navzlic svarilom svoje sestra. Na vprašanje, kaj da je delal na kolodvoru, je Haarmann odvrnil, da je čakal na vlake. Od vseh stra ni so prihajali mladi ljudje, da pri njemu nakupijo živila. Mnogo teb mladih ljudi je nasitil v svojem stanovanju. Predsednik: Kaj sie jim dali jesti ? Haarmann (se smeje in kaže na predsednika) : Aha. sedaj je že pri čel. S človeškim mesom nisem trgo val. Talcih svinjarij se ne dela. Ljudem je dajal zajčjo meso. Predsednik : Koliko ljudi ste n morili v stanovanju na Nova cesti (Neue Straisse?) Haarmann (po kratkem-premišljevanju) : Mogoče štiri ali pet. Mlade osebe mu je pripeljal Oran*. Nato se Haarmann zasliši o raznih detaljili, nakar sledi vpra šanje: Koliko ljudi ste umorili v stanovanju v Hote Reihe? Haarmann: Zdi se mi, da 14, m n goče jih je bilo 13, sicer pa eden več ali manj. to je -postransko. . 7.a tem je Haarmann ponovno zavračal sum, da je prodajal meso svojih žrtev. Opisoval je vse strahovite podrobnosti, kako je svoje žrtve umoril in jih odstranil. Odrezal jim je glavo, meso pa je odstranil od kosti. Potem se je razprava nadaljevala. Predsednik je Haarmanna v-prašal, kam je spravil trupla in kako je to izvršil. Haarmann: Prva trupla sem pokopal, druga pa sem vrgel v Lei-no. Meso sem nesel v torbici za listine. Kosti sem posebej zavil in vrgel a- Leino, Obleko in perilo sem deloma zatžgaH, deloma prodal, deloma daroval. Jaz sam oblek nisem nosil, pač pa je imel Grans na sebi obLačila umorjenih. Obtoženec je nato slikal svoje razmerje do svojega soobtoženca Gransa, za katerega je skrbel k..-kor oče za sina. Vazala ju je le prisrčnost in (prijateljstvo. Ko je bil Grans v ječi. .mu je vedno pošiljal živila. V ostalem Grans sploh ni hotel delati. Za tem je bil zaslišan Grans. Predsednik je stavil nanj vprašanje: "Haarmann trdi, da so prišli k njemu mladi ljudje in da ste vi par dni kasneje prišli k njemu po obleke." Grans: To ni istina. Mladi ljudje so že izginili ipredno sem jaz sploh videl oblačila. — S tem je bilo uvodno (zasliševanje končano, rakar se je pričela podrobna razprav*. o vseh 27 umorih posebej. Haarmannu so predočali sliko u-morjenega Rotha, vendar obtoženec umorjenca ni hotel spoznati. Čim je Haarmann jel opisovati kako je Rotha umoril, je državna pra vdnik zahteval izključitev javnosti. Ostali so le poročevalci. Zdravniški izvedenec je nato poudarjal, da je Haarmann svoji žrtvi breiz-dvamno zato pregrizel vrat, da ga ne bi mogla izdati. Haarmiann je nato energično protestiral in izjavil, da nikdar ni imel namena koga usmrtiti. Ko mu je predsednik predočil da se je po prvem umoru pač moral zavedati svojega dela. je Haarmann ponovno eatrjeval, da so mladi ljudje sami silili k nje mu in ga zapeljali k občevanju. Od približno sto mladeničev sta bila umorjena kvečjemu dva. Na vrsto je prišel slučaj Frana Franke iz Berlina, lai so ga pogrešali od 12. fcbruaarja 1923. Haarmann je zatrjeval, da se tega ne ®pominja, ker je bilo pač mnogo Berlinčanov pri njem. Pri tem je tudi znatno obremenil svoje ga sokrivca Gransa. Zasliševanje Ilaarmanina in V. Gransa je bilo te dni končano. Sodišče je v pondeljek pričelo zasliševati priče, 190 po številu. So to starši, bratje in sestre umor j en ih ali brezpomembne prične. Bistvenega seveda, ne more navesti nobena priča, kajti nihče ni bil poleg, ko je Haarmann dečke umoril ni nihče ne more pritrditi, da-li so Haarmannove izpovedi resnične. Haarmann siaim je v ostalem priznal 27 umorov, ki jih je opisal ta-ko-le: Zvabil je dečke običajno v svoje stanovanje, v borno podstre-■ šno izbico v Rote Reihe. Med ho-I mosefksualnim aktom se ga je po-j lastila nekaka omotica in njegovi j čuti so otrpeli. Kaj je v takem stanju delal, tega Haarmann še danes n'e ve. jutra j se je zbudil iu ljubljenec njegove zadnje noči je ležal mrtev s pregriznjenim vratom poleg njega. Prd pogledu na žrtev je Haarmanmu zastala kri v žilah; naglo je odšel na sveži zrak in se vrnil s sprehoda čez nekaj ur Truplo je nato seciral kakor izu-čen medicinee in zatem odstranil kosti ter dele mesa iz hiše. Vse sku pa j je vrgel v Leino. In "zadeva"' je bila končana. Haarmann pravi drugače :"*Imel je svojo "turo" v v takem slučaju ž njim ni brio mogoče govoriti. Neaporečeno je, da. je Haarmann izvršil svoja dejanja v homoseksualni omotici. Kdo pa je razburil Haarma.nna, njega, ki je bil v nekaki podzavesti ter ga na hu j ska l ik umoru ? Bil je to njegorv sokrivec Grans, ki je iz umazane obiekaželjnosti. da pride do par novih hlač ali nove suknje, Haarmanna, ki se ni zavedel svojih dejanj, prigovarjal k zločinu. Grans trdovratno zanika, tla bi vedel le za en umor. Zagovarja se zelo -spretno in rafiriirana debata obeh obtožencev pred sodiščem, v kateri skuša Haarmann ob rem e-niit i svojega prejšnjega ljubimca, ki pa hoče nasprotno dokazati svoj alibi, je zelo razburljiva in obenem senzacionalna. Na obtožni klopi sedi še tretji obtoženec -. Hans Wotkowski, ki je od Haarmanna lObdolžen umora in soudeležb pri umorih. Zdi.se, da ima sodišče opravit i z novim vampirjem in dunajska "Stunde" vprašuje, kdo je pravzaprav "der Schlacli-tenkarl", oigar-ime se tolikokrat čuje, vendar sodišče ne ve, kdo se za tem lopovskim imenom krije. Obstoja sum, da je v Nemčiji oi-ganizirajna sekta seksualnih morilcev a la Haarmann, zakaj poleg 27 Haanmannovih žrtev je tekom zadnjega časa izginilo se 127 mlade-ničev, čijih usoda je neznana. Kdo ie te umoril, odstranil ali usmrt il t Haarmann to ni bil. Je-li bil to Witkovsksi alii ominozni "Schlach-tenkarl", o katerem se trdi, da je živel slično kakor Haarmann in je morda izvršil še več zločinov nego ta. Proces Haarmann postaja polagoma največji senzaerijsiki proces sveta dn naval na sodno dvorano ie tabo od strani publike, kakor s strani novinarjev, kriminalistov, psihijatrov in d'mgih vedno večji. Državni pravdnik je v zadnjih dneh zahteval izključitev javnosti, vendar je bil predsednik porotne- ' /• -T- ga senata mnen ja, da kdor meni, da bo s poslušanjem razprave škodoval sebi, naj odide sam. V četrtek se je vršilo nadaljne zasliševanje prič. Zaslišana je bila gospa Engel, ki je kupovala pri Haarmannu meso, kasneje pa je bila njegova gospodinja. Meso je bilo temnordeče in se ji je zdelo kot konjsko. Cena mesu se ji je zdila zelo nizka, vendar ji je Haarmann zagotovil, da dobiva meso od nekega mesarja, ki mu ga prodaja cenejše. Pri Haarmannu je videla večkrat mlade ljudi, vendar je šele kasneje zaznala, da je perverzen. V splošnem je Engel nova, zelo obremenila policijo. Priča Schulz, Gransova ljubica, je izpovedala, da je videla ležati v Haarmannovi postelji nepremično nekega mladeniča. Haarmann ji je zatrjeval, da mladenič spi. Pri razpravi je Haarmann oporekal izpoved Schulzove in je zatrjeval, da je bil kritičnega dne v sobi Grans. Ta je nasprotno trdil, da trupla sploh ni videl. Dramatičen je bil prizor, ko so zaslišali 'pričo Wit zla, očeta umorjenega Roberta W-itzla. "Witzel je bil prvi, ki je osumil Haarmanna zločina ter je skušal policijo spraviti na pravo sled. Razburjen in globoko potresen je stopil Witzel v dvorano. Popreje so ga preiskali. ker so bile razširjene vesti, d<* namerava nesrečni oče na Haarmanna izvršiti atentat. Pri pričevanju je Witzel težko obdolžil in obremenil policijo, ki da ni poslušala njegovih .nasvetov in prigodi-1 o se je celo, da mu niso hoteli pokazati glavo potegnjeno iz Leine, za katero je menil, da je sineva. v dvorani je nastalo veliko g.iibanje, ko se je Witzl obrnil proti morilcu in z donečim glasom zakričal, da ie Haarmann izvrševal umore pred očmi policije. Predsednik je moral energično intervenirati, da je pričo pomiril. Kasneje je bila dvorana na ukaz državnega pra vdnik a izpraznjena. Reorganizacija italijanske armade, ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Načrt za reorganizacijo vojske, ki ga je sestavil sedanji vojni minister. general Di Giorgio, je bil. kakor sem že poročal, svoj čas predložen v pretres vrhovnemu vojaškemu svetu, ki pa ga je odklonil. Ministrski svet je vkljub tej odkLo nit vi odobril načrt in sklenil, da častnikov v činu podpolkovnika, majorja in kapitana. Načrt določa tudi ustanovo vre-hovnega vojaškega sveta (Consi-glio dell-esareito). čigar sestava in naloge pa. se določajo pozneje. Orožr/ištvo (R. R. carabinieri) ima svoje vrhovno poveljnlštvo jo, 26 pojskih topniških središč, 10 središč tovornega topništva, 10 središč težkega poljskega topništva. 3 središča gorskega topništva, 10 središč težkega topništva, 11 središč protiletalskega topništva, eno šolo za protiletalsko topništvo, eno mešano središče za Sardinijo, 10 topniških ravnateljstev. Doklej je bilo topništvo razdeljeno na 27 poljskih poBkov, 10 polkov težkega poljskega topništva in 10 protiletalskih polkov. Izpre-lnemba je torej zelo dalekosežna. KonjiŠikii topniški polk se je odpravil. Uredba središč je enaka kakor pri pehoti. Znatno se pomnožuje število častništva.. l>očim je bilo doslej samo 10 genralov, poveljnikov zbornega topništva, jih bo po novi uredbi 24 in sicer en general nadzornik, dva generala dodeljena nadzorništvTU. 10 poveljnikov zbornega to^Miištva in en poveljnik skupinske šole. Število častnikov bo 4066. Ženij*?ke čete imajo svoje iiad-zorništvo, svoj stavbno ravnateljstvo. 10 zbornfch žen i j skih povelj-ništev. 10 zbornih ženijskih srt-dišč. eno središče za lagunske mo-stičarje (pontieri lagunari), eno železničarsko ehotnih briernd. 3 poveljništva al plinskih skupin, 2 grena-dirski sredisči (centro), 102 središči linijske pehote, 12 bei'saljer-fkih središč in 9 alpinskih. Vsako shediPŠče ima svoj mobiflni in teritorialni del. Mobilni del obsega nolkovno poveljnlštvo. kateremu so v mirnem času podrejena vsa središča, in različno število bataljonskih kadrorv. Potom teh kadrov se stalno in v določenih dobah leta formirajo organični bataljoni. Teritorialni del tvori de-po. Alpinrski centri štejejo v celoti 28 bataljonskih kadrov. Stanje pehotnega častništva je določeno na 7597. med njimi 69 generalov. Konjiča ima svoje nadzorništvo konjiče, 3 konjiška brigadna .poveljništva. 12 konjiških polkov (vsak ima 2 skupini eskadronov), 3 esikadrone ^rajušnikov (palafre-nieri). V^i polki se nahajajo vedno v polnem efektivnem stanju. Poleg tega so še štirje posebni cen trr za Laeij, Sicilijo in Sardinfijo. Castništvo šteje 585, med njimi 4 generale. Topništvo ima svoje nadzorništvo. ^10 zbornih topniških po vel j-ništev, 10 poveljniatev lahkega to- ffe 105. članek. V letalu preko Kordiljerov. Dve nemški prometni letali Sistema Junkera sta se te dni dvignili v Bueaos Airesu v Argentini zrak in sta preleteli Ande prav blizu najviše gore Akonkague. Dne 4 dec. sta srečno priistali v Santiago de Chile. Vso 1250 klm. dolgo progo od Atlantskega do Tihega oceana sta preletela brezhibno in bree. pripetljaja. To je prvi polet preko Kordiljerov. Najdene dragocene gosli. V ruskem mestu Ribniku so te dni našli stare gosli ki jth je svoj čas napravil sam Stradivari. Ta instrument je bil pred dvajsetimi leti ukraden belgijskemu violinistu Vsaveu. K eksekuciji komunistov na E5-tonskem. T« dni so bili ustreljeni v Reva-hi na Estonskem trije ruski bolše-viki, kii jih je sodišče obsodilo 'na smrt d asi je rusk, vlada protestirala proti obsodbi. Gre za drugega tajnika lin dva uradnika sovjetskega poslaništva. Ndki Eduard Kja-egu, prejšnji komunistična poslanec, je bil že pred letom zaradi u-pora obsojen na smrt,.pa pobegnil iz ječe. Pri zadnji vstaji so ga zopet prijeli in z majhno rano oddali v bolnišnico. Tam ga je spoznal policijski načelnik in ga pozdravil : "O stari prijatelj Kjaegu!'" Mož se je nasmehnil, dasi malo a zadregi. Oba sta si celo prijateljski stisnila roke. Par minut poten« je stopil v sobo oddelek vojakom. ki je napravil kratek proces. Kjaegu je moral ž njimi na dvorišče bolnišnice, kjer se je na mestu izvršila smrtna ofosodba, proglašena HRANA ZA RASTOČE OTROKE. Če se lioee otrok razviti na normalen način, luora 0<>l>iti zadostno in primerno hrami Številne otroke, majhne in slabo razvite pri rojstvu, jo mogoče vzgojiti v močne, robustne otroke, ee se posveča primerno pozornost in skrb njih vsakdanji dijeti. <"e preštudirate splošne prehranjevalne načrte za otroke, vidite takoj, da se dijero i>očasi in skrltno poveča, ko postaja »lete starejše. Predvsem imamo strogo mlečno dijeto. kateri se doda jK>ziieje žitne proizvode: sadje, ter nekaj zelenjave. Povečanje je počasno, da ne poškoduje prebavnih organov in da ob istem času skrbi za normalni razvoj. S ličnem u načrtu se sledi skozi celo otroško dobo. a tekom prvih pet ih let bi morala biti dijeta omenjena na taka živila, ki nudijo vse potrebno za zdravo rast, a so prilagodena prebavni moči otroka. Mleko, kot v dobi dojenčka, bi moralo biti še vedno temelj dijete. Absolutno bistveno je za primeren razvoj. Kaple Brand mleko, se uporablja obširno na Bližnjem iztoku med sirotami Svete deele ter je doseglo izvrstne uspehe v lw>ju proti slabi prehrani. Eagle Brand mleko, kadar se ira primerno ui>orabi, dobavlja vso hrano, ki je [»otrebna za normalen razvoj ter bi moralo biti del idjete vsakega rastočega otroka. pništva, l pavel jništvo za Sardini- pred enim letom. Na tUoT-e in tisoče otrok potrebuje posebne pozornosti v času meti četrtim in šestnajstim letom. Potrebujejo hrano. ki je posebno redil na Potrebujejo hrane, s pomočjo katere IkhIo postali močni, čvreti da se ia,hko upirajo bolezni. Sta rišem teh otrok priporočamo prorko Eagle Brand Mivko. To je najfinejše mleko in najboljši sladkor, znanstveno zmožan in prlpr-jvljen. O-mogoča slabo prehranjenemu otroku hitro pridobili na teži, katero mora imeti, če hrtfe postati močno in zdravo. Resnična ekonomija za vse stariše je gledati na to. da so njih otroci primerno razviti, da se lahko upirajo boleznim, kajti cenejše je ohraniti o-troka zdravega kot pa ozdraviti ga. Priporočamo, da se daje tem otrokom po dve veliki žliei Eagle Mleka, raz-redčvnega v treh Četrtinah čase ledeni mrzle vode. To mleko jim lahko daste dopoldne ali popoldne z drugo hrano. Starejši otroci ga imajo včasih rajše z rjin-rer ale-om. sadnimi soki ali stepenim jajeein z začimbam. Citajte te članke skrbno vsak teden ter jih imejte za bodočo uporabo. Moderni pirati. DosiJi poročajo zopet o napadu morskih roparjev na parnik. Tokrat pa se je po hudem boju izjalovila drzna nakana. Francoski parnik "Francisco" ki je prodal ameriški tihotapski ladji večjo množino žganja, da ga popelje v Zedin.i" ne Države, kjer je alkohol vsled prepovedi drago in zato zelo iskano blago. So napadla prihodnjo noč tihotapci, ki so hoteli zop^ dobiti svoj denar nazaj. Razvil s* je hud boj, v katerem pa so napadalci podlegli. Razbojniki so nato umaknili na svojo ladjo in jo hitro odkurili. Politika nese. V juniju letošnjega leta je umrl v Montreuxu neki Markwald, ki je bil r^jen leta 1851 v Berlinu in postal kasneje angleški državljan. V svoji oporoki se je ta boga taš spomnil prvakov angleške delavske stranke in je zapustil McDo-naijd'u. Snowdenu, Swanwicku, 1. Porasonbyju. Brookwayu in drugim socialističnim veljakom prav lepe denaree. Pa na j kdo reče, da pohkika ne nese! Razne nesreče. 5 ^S-iiJt.^Jr-W. Miha Meglič iz Sv. Katarine pri Kranju je na dvorišču postavljal lestvo. Pri tem mu je padla na žin vot in mu zadala težke notranje poškodbe. Megli-čevo s-tanje je zelo navarno. — Josip Lakner, 15-letni pastir iz Dupi pri Kranju je pri kuhanju žganja prevrnil kotel žlindre na sebe ter se močno opekel pa rokah in vratu. Oba se zdm-vita v splošni bolnici v Ljubljani. / / VARNA ^^^^ ^A j I^^S^ C^J^^S Tisočere slovenske matere vzgajajo svo- I A^c^^lSjroCwL /t^f je otroke z Bordenovim Eagle Mlekom, H a ne* UP°" H "^T- -* I Uporaba Bordenovega Eagle Mleka na domu I ^_____.—I bo proizvedla boljše zdravje za vse. Prav po- B fe^^^pM 1 sebno dobro je za rastočega otroka — za otro. I E /fa* ■ ka; ki ie prevelik za steklenico, ki pa vendar £ I potrebuje sijajno redilno vrednost Bordenove- R ^ Če zapazite, da ne napreduje vaše dete zadosti 1 1^.'; glede teže, se poslužite Eagle Mleka vsak dan B Sr^^^l^^^f/^i^ \ poleg redne hrane. Razredčite dve veliki žlici N Eagle Mleka v treh četrtinah čase vode. Sta. i ■^^M p* i jL^^^T l-r rejši otroci imajo mogoče rajše Mleko z ging- | W^^Mi^J^^^mr er.aleom, sadnimi soki, stepenim jajcem, ali H J/ namazano na kruh. I aL^m^^^HV*'^ 1 rejeno, koliko bi moralo tehtati, kako visoko ■ V /f7 Ttfjy^ K mora biti, kakšno hrano mu dajati in vse druge IX^/^JHI^^^^Sr^^ I informacije, zastonj, .nam pošljite naslednji 1 - I kupon s svojim imenom in naslovom. H ^^ J^^ji. TEE B0R?®N COMPANY /OTROŽKO zrt^VJKV (jf OSKRBA MATEKINSTO §1 w in If h ,Tn KI : i.LJLT-"1^ OMi hi +- W 1 E&jS Mianidwliii S^T K.18 P*^** JT M^lwhirint Ljubavni doživljaji mlade baronice. Sarajevo je mesto senzacij, ki se vrste dan za dnem. Te dni so imeli Sarajevčani ali kakor se oni s ponosom imenujejo — Sarajlije — zopet svojevrstno senzacijo. Prijeta je bila neka ugledna dama in to Ana baronica ALbori, ki je Sarajevčanom v dobrem spominu izza predvojne dobe. Baronica Anica, ki lima danes šele 23 let. je mlada in elegantna dama, čije razkošne toalete so direktno iz Pariza. Pred dvema letoma se je baronica Anka de Albori poročila z bančnim ravnateljem Obradovičem iz Beograda, katerega je s svojo lepoto očarala. Metdene tedne je srečni pai> prebil na riviger.i m po raznih kopališčih, nakar se je Obradovič v svojo ženko vrnil v Beograd. Baronica Anka je imela ob strani svo jega moža nebesa na zemlji. Živela je razkošno in sijajno 'in na vseh elitnih zabavah prestolice je brii-jirala Anka. In je lahko, zakaj njen mož je bil bančni ravnatelj. Življenje v hiši mladega zakonskega para je potekalo srečno. Toda nad hišo ravnatelja Obradow ča so se jel/i kopičiti težki oblaki. jZli jeziki, ki jih imate tako v Beogradu. kakor v Ljubljani ali v Zagrebu, kakor v Singaporu. niso mirovali. G. Obradoviču so prihajale na uho neugodne vestu. o pustolovščinah njegove žene. vendar g. ravnatelj na to ni polagal nobene važnosti. Ko pa se je pred dnevi vrnil zvečer domov, je začudei; obstal. Baromace ni bilo nikjer. Vprašal je slugo, kje da je njegova žena in ta mu je izjavil, da je bila baronica Anka povabljena na ako soarejo. Gospod soprog je čakal, da se vrne njegova ljubljena žena s soa-reje. Ura je odbila 10, enajst, dvanajst, toda baronice aii bilo domov. V strahu, da se ženi mi primerila kaka nesreča, je odšel Obradovič na policijo, kjer pa mu niso mogli dati niikakiih pojasnil. Drugo jutro, ko je v predalu pregledoval neke papirje je opazil, tla je zmaajkallo 10.000 dinarjev. Zle slutnje so ga obšle. Morda je Anika pobegnila? S kom.' Kam? Čemu? Ni si mogel razlagati, čemu da bi njegova žena pobegnila. Kon čno so mu dobri ljudje, ki jih tudi v Beogradu ne manjka povedali, da je Anka zares pobegnila in sicer ne samo z dinarji, temveč tudi z nekim elegantnim kavadirjem. Tako so liiteli nesrečnemu možu zatrjevati oni, ki so baronico videli pri vstopu v vlak. Obradovič je odšel na policijo in ovadil svojo ženo baronico Anko vad/i bega in tatvine. Toleoinčuim poitom tiO bili o begu baronice obveščeni vsi glavni policijski uradi po krailjevini in poročilo o tiiralici je prispelo tudi v Sarajevo. Policija je takoj uvedla Obširno preiskavo ter racijo po hotelih. V hotelu "Evropa" so agenti prijeli mladi parček, ki se ni mogel izkazati kot zakonski par. Na i>odlagi legi-timaeije. ki jo je imela dama pri sebi se je ugotovilo, da je identična z ubeglo baronico Anko tie Albori. Njen kavalirse je legitimiral kot bančni uradnik Fran jo Berger iz Beograda. Star je komaj 21 let. Oba i5ta bila prepeljana na kriminalni urad in sta bila zaslišana. Barofnaea je biLa oselo veselo razpoložena ter se ni žalostila radi svoje usode. Izjavila je: "Nočem več k možu, ne ljubim ga. Pa grem h tem mladeničem v zapor . . . Tako se je zgodilo in sedaj oba čaikata, da jima zopet zadije solnce svobode. Karol XTT, in Riga. Nekoč je Karol. prestolonaslednik na Švedskem, ogledoval slike v očetovi sobi. Na eni je bilo naslikano ogntfkfc mesto, ki ho ga bili Turki vzeli cesarju, na drugi pa mesto Riga, ki je bilo tac as v švedskih rokah, pod sliko ogrskega mesta je bil citiran Jobov izrek: "Bo*g mi ga je dal, Bog mi ga je vzcd, blagoslovljeno bodi njegovo ime!" Ko črta deček te besede, hlr-iro prime za svioSonik i/n zapiše pod sliko Sige.: "Bog nam jo je dal, & jene bode vrjel." — ! ni vzel, pač p« Bosi Knjigarna "Glas Naroda" MOLIT VENIKI: Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano...............70 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano.............70 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano .......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano.......*.......80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano .......... 1.80 Sveta Ura; fino v platno vezano, z debelimi Črkami...................90 v usnje vezano.............. 1.60 ANGLEŠKI MOLIT VENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano ... ........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano ...............70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____1.20 = GLAS NARODA, 2. JAN. 1925. Belgrajski biser .............. Bedakova izpoved ............... Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Balkanska Turška vojska..........80 Bnrska vojska ....................40 Bilke (Marija Kmetova) .......... .25 Cvetke .....................!____ 35 Čnii panter.......................65 Ciganova osveta čas je zlato .35 j Marjetica ........................70 Mož z raztrgano dušo. Drama na morji! (Meško) ................... 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira...................40 Naša Ančka...................... .35 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 .35 30 Cvetina Borograjska...............50jNaša Vas, II. del, 9 pov............90 Čarovnica starega gradu.......... .25, Nova Erotika, trd. vez............. .70 črna smrt in Gregom zabavna knjižica .........J.............. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov ... Doli z orožjem....................50 Novele in Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš ko) [Naša leta, trda vez................65 .60 Naša leta, broširano...............45 J Na Indijskih otokih..............50 .35' Naseljenci .......................30 črtice...................90 'Na Preriji .......................30 .60. Nihilist ......................... .40 Dolga roka.......................60) Devica Orleanska..................50 Narodne pripovedke za mladino: (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Mar.a: v fino usnje vezano..........1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski: broširano .....................25 Prva čitanka trdovez .35 Angleško-slovenski slovar (Dr. Kern) .................. 5.00 Angel j ska služba ali nauk kako naj se k sv. maši streže .10 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Govedoreja .75 Domači zdravnik po Kneippu......1.25 Domači živinozdravnik ........... 1.25 Gospodinjstvo ................... 1.— Jugoslavija, Melik 1 zvezek...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Kubična knjiga ali hitri računar za trgovce z lesom 1.00 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.0C Kako se postane amerllški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Katekizem (veliki) ................40 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško angleški tolmač...........60 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini.............60 Nasveti za hiše in dom, trd vez.....1.20 Naša zdravila.....................50 Nemško slovenski besednjak Wolf- Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del .........................30 Pravila za oliko....................65 Psihične motnje na alkoholski podlagi ...........................75 Praktični računar ali hitri računar .75 Praktični sadjar trd. vez.........3.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Rečni slovensko-angleški in angleško-slovenski slovar...........80 Sadno vino.......................50 Slovensko-nemški besednjak Wolf- Peteršnik 2 knjigi .......... 10.00 Sadje v gospodinjstvu.............70 Slvensko-angleška slovnica, s slovarjem, trdo vezana ............. 1.50 Slovenska slovnica za sredne šole, (Breznik) ................ 1._ Splošno knjigovodstvo, 1. in 2. del 1.25 Slovensko-italjanski in Italj.-slov. slovar ...................... 1.00 Srbska začetnica za Slovence ..... .40 Slovensko-nemški in nemsko-sloven- ski slovar.....................50 Slovenska narodna mladina......1.— Spretna kuharica (trdo vezana)____ 1.45 Umni čebelar ................... 1.— Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje " .30 Vošilna knjižica...................50 Veliki slovenski spisovnik raznih pisem. Trdo vezano..........1.80 Veliki Vsevedež ..................80 Zdravilna zelišča ................. .30 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 Zbirka domačih ^zdravil z opisom človeškega života ....................75 BAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika in Amerikanci Popis slovenskih naselbin v Ameriki. — knjiga vsebuje 608 strani,v platno vezana .................. 3.— Andrej Hefer ................... .50 Boy, roman .........4 Buren Tegethof, zmagata* na morju J fttimika vede**ralk§............ J Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki........................40 Elizabeta .........................35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk................35 Farovška kuharica ...............75 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdovnik (2 zvezka) ............ 1.20 Grešnik Lenard (Ivan Cankar).....75 Gočevski katekizem ...............25 Gruda umira .....................50 Golem, roman......................70 Gentleman vlomilec, trdo vezano ... 1.20 Gad je gnjezdo, povest iz dni trpljenja in nad. trda vez............75 Hadži Murat, trda vez.............80 Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz zapeške globeli ................ 1.50 Iz modernega sveta, trda vez.....1.40 Igralec, roman, spomini mladeniča .. .75 Jcs. Jurčič, spisi: Sosedov sin.................. .40 4.zv. Za Cvet in sad, hči mestnega sodnika etc.................75 5. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja itd. Broširano..........75 Trdo vezano ................ 1.00 6. zv. Dr. Zober, roman, Tugom-mer, tragedija v 5. dejanjih, broširano ........................75 Trdo vezano ................ 1.00 Karmen, trdo vez. .. ■...............40 broširano .....................30 Krivec, roman, trd. vez............75 Kralj zlate reke ali Črnd brada.....45 Skrivec, roman. trd. vez............75 Kraljica mučenica, trd. vez........80 Kazaki, povest iz Ruskega.........70 Kraljevi vitez (Zevacco) vez.......1.00 Kresalo duhov ...................70 Kraljevič in berač ................25 Kuhinja pri kraljici g. nožiei, francoski roman ...................40 Ludovika Beozija ................ .25 Ljnbice Habsburžanov.............40 Levstikovi zbrani spisi: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. z v. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa 11a Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 3. zv. Povesti in potopisi.......70 4. zv. Kritike in znanstvene- razprave........................70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70 3. zvezek .................... 35 4. zvezek.....................40 Na krvavih poljanah. Trpljenje strahote z bojnih pohodov bivše polka......... m ga slovenskega 1.50 Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znameuje štirih Darovana, broš................90 trdo vezana .................. 1.00 2. zv. Darovana. Zgodovinka povest ...................i... .50 3. zv. JernaČ Zmagovac. — Med plazovi ................'.......50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska___ .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)...................60 11. z v. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 12. zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60 14. zv. Igubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-klh dogodkih.................60 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Broširano .......................75 Trdo^rezano ................ 1.00 Mubo življenja, trda vez.........1.— Mimo življenja, broširano.........80 Mlada ljubezen, trd. vex...........1.35 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Morski razbojnik, trd. vez......... .90 Mrtvo mesto .....................70 Mrtvi Gostač .......„.............35 Materina iitev-....................80 JD^toJ . .70 ^^■»..m................ \30 • • • ■ • • * • • «30 Narodna biblioteka: Svitoslav ....................35 Spis je ........................35 Krvna osveta......................35 General Lavdon ..............70 Napoleon 1...................... 1.— Babica .......................... 1.20 Nesrečnica........................70 V gorskem zakotju ...............35 Za kruhom ........................35 Žalost in veselje..................1.— Z ongjem in mečem ..............3.— Grška Mitologija, 2 knjigi ........1.40 Kranjske čebelice, poezije..........35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Odkritje Amerike ................70 Petelinov Janez ..................90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Fabirki in Roža (Albrecht).........25 Povestice. Rabindranath Tagore, vsebuje 5 povesti.................40 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Maj ar................30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Pot za razpotjem. Trdo vezano ... 1.20 Požigalec ........................25 Praprečanove zgodbe..............25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Preatržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca...................30 Poljub, povest iz gorskega življenja .40 Ptice selivke, trda vez...............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke za mladino. Izvezek .......................40 2. zvezek .....................40 Pegan in Lambergar...............70 Rablji, trda vez...................75 Razkrinkani Habsbur.šani (Larish) .. .35 Rožica s krasa.....................25 Revolucija na Portugalskem .........30 Rinaldo Rinaldini.................50 Robinzon .........................65 Slovenski šaljivec .................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga, velika Arabska... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda vez........90 Strelec ...........................30 Strahote vojne....................50 Stezosledec ......................30 Sveta Genovefa...................50 Sveta noč, zanimive pripovedke — .30 Strup iz Judeje...................75 Spol, Ljubezen, Materinstvo ...... .40 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Stric Tomova koča................50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 8. Emil Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslovenil E. V. 536 str., broš......................60 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš.................• .70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz mi- nulosti, 55 str., broš. .50 .45 SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA: 1. zv. Poznava Boga...........30 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. zv. Jagnje .................30 8. zv. Pirfei...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. l: Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str. .........................35 Št. 4. Cvetko Oolar: Pofetao klasje, izbrane pesmi,. 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran Mb&aki: G—pod Fri-dolin Žolna in njagova, drnftina, 72 str. br. 0.25 St. 11. Pavel Golia: Peterčkove po slednje sanje, božična povest v 4. slikah. S4 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žnn, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Renee Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str., broš. .. .45 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi. 112 str., broš.............45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš......... St. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš................. Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkečasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25 Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra. poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.,.........................80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 28. O. Župančič: Veronika De-seniška, tragedija v 5 dej., 185 str. broš.......:..................70 Št. 30. L. L. Lipovec: Spodobni Ljudje, I. Čisto rodoljubje, enodejanka. 40 str., broš............25 Št. 32 L. Lipovec: Spodobni ljudje, ni. Živeti, enodejanka. 48 st. broš..........................25 Št. 33. L. Lipovec: Spodobni ljudje, IV. Iskrena ljubezen, enodejanka. 28. str., broš............25 Št. L. Lipovec: Spodobni ljudje, Epilog; Prekvašeni svet, 64 str. broš......................... št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš..................... Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65 Spilmanove pripovedke: Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne ................... .80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Zločin in kazen, 2 knjige 1. del, trdo vezano ...................... 2.50 Zločin v Oreivalu, broš........75 Za miljoni, trdo vezano...........65 Ženini naše Koprnele..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30 Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................35 ...........35 •25,4. zv. Povesti in slike .30 50 ». zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ........................ Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti .......................... 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi .......................... 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti .......................... 5. zv.. trdo vezano. Vinski brat .... .65 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .». zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti (Jmetmške knjige s slikami za mladino: ?epelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 ^eguljčica; pravljica s slikami____1.00 frnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 knjige za slikanje: Mladi slikar .....................75 41ike iz pravljic ..................75 .Snjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... $1.— Mladi umetnik .................. 1.20 Otroški vrtec ................... 1,20 kratek č.is .................... 1.20 Zaklad za otroka ................, 1.20 RAZGLEDNICE: iabavne. Različne, ducat...........25 Newyorške. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po .................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po .................05 Importirane prorokovalne karte 1.— IGRE .60 .80 1.00 .30 .25 .30 .30 .30 zv. Maron, krčanski deček iz Libanona ...................... 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora...................25 4. zv. Praški judek................ .25 8. zv. Tri Indijanske povesti......'. .30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega...........30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ............ 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- jonov v Koreji .............. 13. zv Boj in zmaga, povest....... 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest........................25 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatic, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti .......................35 Tunel, trda vez...................1.00 Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................ 1.00 Vesele povesti...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broŠ. .........................60 }rdo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ................... Valentin Vodnika izbrani spisi .. Vodnik svojemu narodu ....... Zgodba Napol, huzar ja vez...... Zarisal smrti...... ........... Mai dnevi nesrečnega kralja .. Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in več dejan k .................. Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........ Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. Cjrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Ce sta dva. Šala v enem dejanju.....35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja .......... ,70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ......................... Medved snubač ................... Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. Sovražnik žensk, enodejanka....... Pogodba, burka 3 petjem v dveh dejanjih ........................ Poljub, v dveh dejanjih........... Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih njih..........................60! R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 .30 .30 .30 „30 i35 Revizor, 5 dejanj trda vezana..... Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ....................... Veronika Deseniška, trda vez..... Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih ........................ Ljudski oder: .75 .30 1.50 .35 .70 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj..... 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................20 Slovenski narodni potpuri (Jaki) .. .40 Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20 Golden rain (Aletter) .............20 Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandirajte pismo- Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. 1.00 .30 .25 1.50 60 .60 82 Cortlandt St. s" "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING CO. New tm aš&^dL. — . - * GLAS NARODA, 2. JAN. 1925. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Parelaa Langiug« Information SotvIcol —■ Jugoslav »urtali.) KRASNO ZIMSKO LETOVIŠČE. KDO SME PROSITI ZA PRIHOD SORODNIKOV? V-dbee se opaža, da si niso ljudje na jasnem glede prihoda so rodnikov iz starega kraja. Dostikrat tukaj nastanjeni inozemci mislijo, da morajo v to svrho napra viti prosijo na generalnega priseljeniškega komisarja; krive za to zmešnjavo so razne napačne informacije, ki jih dobivajo. Naj zato. zlasti na podlagi zadnjih navodil priseljeniške oblasti, otaietaimo tu najbolj glavne točke, Idi jih ja treba zapomniti si v tem pogledu. Le nekateri sorodniki ameriških državljanov vži-vajo nekatere pred pravice glede priseljevanja; sorodniki tukaj nastanjenih iinozemcev. pa naj tudi timajo prvi papir, nimajo teh predpravic, marveč so navadni priseljenci. Le ameriški državljan ima toreij pravico vložiti prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja, da se njegovemu sorodniku v starem kraju prizna pravica priti izven kvote oziroma, da je opravičen do prati n osti \ okvirju kvote. Inozemci naj torej nikar ne vložujo takih prošenj, ker se iste ne sprejemajo. Kdor sme priti zven kvote, sme seveda priti vsak -čas. Kdor pa ima le prednost v okvirju kvote, more dobiti vizo le tako dolgo, dokler mL kvota izčrpana; njegova prednost obstoja le v tem, da mu ni treba za vizo čakati na vrsto z drugimi navadnimi priseljenci. Toda zakon določa, da smejo konzuli izdati le toliko vrednostnih viz. koiikor znaša polovica kvote. Isto prednost v okvirju kvote, kot nekateri sorodniki ametriških državljanov, imajo tudi zseljenei, ki so poljedelci po poklicu. Da dokažejo ta svoj poklic, morajo ameriškemu konzulu prinesti potrdilo svoje domače oibčine; njihovi tukajšnji sorodniki nimajo napraviti nikake prošnje v takem ©lučaju. Ameriški konzuli ne smejo izda jafti nikatkih viiz onim, ki kot sorodniki ameriških državljanov zahtevajo izvenikvotno ali pre-d-nofcjtno kvotno vizo, razun ako dobijo pooblastilo za to od strani državnega tajnika v Washington!*. Da se to izposfluje, treba, da ameriški državljan njihov sorodnik, vloži posebno prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja v Washingtonu; za to prošnjo služi posebna ttiskovdna, Form. 633. Ako ameriška priseljeniška oblast najde, da je prošnja upravičena, obvesti o tem državnega tajnika. Ta nato pooblasti pristojnega ni nobenega kupca, ker nima nihče razpoložljive za denarja za nakup posestev. Prodaje otežujejo tudi ogromne tak--, ki jih je treba položiti p\ ' dražbo. je na dvorišču straži! Anton Heufel. njihovega sestanka je bil, da se 1 < rganizirano roparsko tolpo. Dasi pripravijo in opremijo za roparsk': si nisc prisvojili nikakega denarja. Obtoženci so torej tvorili pravo let. Usoda je hotela, da je bogati industrijalec ostal nekega dne napad v sosednjo hišo posestniee o hudodelstvo ropa izvršili, ker vane O",rman. Gospodar te hiše je so izvajali silo celo z morilnim oro bil takrat še v ruskem ujetništvu žjem v namenu, da >:e polaste denarja. Od oboženih sostorilcev je Anton Ileufel umrl že pred sodbo. n so bili! doma le njegova žena in njene dve sestri Fraiija in Anto-lija Sojer, dalje 79-letni užitkaa. tast gospodinje, Vincenc Jerman. | ostali trije so bili dne 8. marca le-■n otroci Ivane Cirman. Roparjii s.. | ta 1923 od tukajšnjega porotnega matrali to prililio za ugodno in s? | sodišča obsojeni, obtoženec pa se se pripravuli na roparski pohod. Prvi je pilišel na to misel Anton je preiskavi odtegnil -s tem, da je pobegnil v Italijo. V Italiji je bii Heufel, ki je izvedel, da hranijo; leta 1922 obsojen na 1 leto in 1 me Cirmanove ženske okoli 30 tisoč sec ječe; ko je kazen prestal, se je cron denarja. Zbral je torej uileie-'dne 22 okt. tek. leta javil pri tn-žence. Za napad je imel ž njimi že kajšnjem sodišču, vsekakor zato. nekaj dni poprej prvi razgovor o da se odtegni aretaciji, ker je bila :em podvzetju v gostjilni "Amen- proti njemu izdana tiralica. Poskusen samomor. 29-letni ruski častnik Ahmed Dvača bej, si je v samomor iin em nanienu pognal kroglo v levo stran prsi. Prepeljan je bil takoj v bolnico, vendar je le malo upanja, da lo vodo za markiranje. Preobleki i o se v razne cape £;i si zakrili r.V aze z maskami zoper pline iin s črnimi cunjami, seveda vse v narac-iu, da bi se jih ne spoznalo. Vse te predpriprave je oskrbel Anton He ufel, doičim je napad sam vodil Iv. enger. Porazdelili so si tudi vloge: Anton Heufel je imel obstati na dvorišču in paziti, da kdo ne pride blizu, Smuk in Marn sta imela st.ru, žiti vežna vrata na dvorišču. Ob-ak vežna. vrata na cesto, naloga Sengerja pa je bila, da vstopi v iiišo in izsili denar. Ko so se tako približali hiši. je iirmanova rodbina ravno odvece-"ala in odmolfla.. Ivana G trm an in njeni sestri so se nahajale v kuhinji, stari oče Jermam in otrobi pa >o se odpravljali spat. Jerman je hotel iti še poprej na dvorišče. Ko je ravno odprl vežna vrata, ki vodijo na dvorišče, sta stopila prt-denj dva možka in sicer Senger in Smuk. ki sta ga potisnila nazaj v vežo. Senger. ki je bil v vojaški obleki, je stopil naprej, doeim je ,drugi ostal na pragu. Oba sta ime-'a maske na-obrazu. V tem trenutku je stopila tudi Frančiška Sojer iz kuhinje v vežo. Senger ji je rekel : "Mi smo boljševiki, boste da-'i denar!" Ker je ona hotela zbe-•ati na dvorišče, jo je Senger pride! za roko z eno roko, z drugo pa ji nastavil samokres na prsi. V tem momentu je vstopila iz kuhinje tudi Ivana Cirman z gorečo n ečo v roki. nakar se je Famčiški ^ojer posrečilo iztrgati se iz rok Sengerja. Hitro je stekla proti vernim vratom, ki peljejo na cesto, 'fih odprla, skočila ven in jih zo-oet zaprla za seboj, to pa tako hitro, da je Senger, ki je skočil za njo, ni mogel več -ujeti. Frančiška Sojer je stekla naravnost v Pirna-*ovo gostilno, kjer je dobila dva stražnika, s katerim se je vrnila, a "oparjev že ni bilo več; medtem so namreč poskakali v Gradiščico in abežaili v Mestni log proti Brezovici. Pranja Sojer, ki je tekla na polnoč, se ni prav nič ozirala in tndi Obtoženec taji. da bi .se bil udeležil navedenega ropa. toda njegovi takratni sokrivci, ki so med tem *vojo kazen že prestali, pa potrjujejo njegovo gilavno sodelovanje >: vso odločnostjo. Da je jra btcženec rad priprav Ijen za take roparske napade, kaže njegovo lastno priznanje, da je na mer aval rop pri Francetu Vrtač-niku, pri kateri priliki je celo oči-tal so iorilcem. da >o strahotepci. ker so pobegnili. brez zdravih zob. Obiskal je številne zobozdravnike, ki so mu izdelali dragocene umetne zobe. Gospodu Peretu je prišlo nekoč na misel, da svoje sprednje zobe izpolni z dragocenimi briljanti. pa naj ga stane ta luksits tudi ogromne svote denarja. Rečeno, storjeno ! Gospod Peret je odšel k najboljšemu zobozdravniku v Parizu in ga obvestil o tej svoji originalni ideji. Zobozdravnik mu je izjavil. c!a bo storil vse, da mu napravi le-r»e zobe z briljanti. Delo je bilo iz-početka zelo težko, no kr-nčno pa .] • li.:!'> vendar izvr.Še?io s prav do-brkn •uspehom. Gospod 1'eret ]c dobil še-tf zob z briljanti. katerih vrednost je bila ogronma. Seda; pa j«' nastala prava senzacija ne samo za Pariz, ampak tudi y<\ \>:» E\t: oo. Kanior je šel Perer. povsod so se ljudje divili njegovi ktdosalni ideji, ki mu je prinesla kra-ne umetnostne xobe. Peret je imel velak iisjxdi zi'.a^^i pri damah, kajti one tso bile vse navdušene za njegove krasne zobe. Toda njegova radost ni trajala dol go, kajti -neki dan so ga obiskali tatovi, ki so hoteli na vsak na en Zaslišale so se vse priče iz prvo- ; priti do ix)sesti dragocenih briljan tne porotne obravnave ter se pre-čitadi vsi .merodajni zap:sniki takratne obravnave. Vse priče so obtoženca obrenjevale. Naknadno se je dognailo. da je obtoženi Senger pristojen v občino Kapele pri Brežicah. Obtoženec je bil tudi soudeležen pri zin a nem roparskem napadu na graščino Bokalce. najbrž tudi pri roparskem napadu pri Čadu Pod Rožnikom. Vkljub vsemu obremenilnemu materijalu pa obtoženec trdovratno zanika sodelovanje na tem ropu. Svoj beg v Italijo utmeljuje z izgovorom, da je imel tam ljubico, ki je grozila s .samomorom, ako ne pride >k nii. Porotnikom je bilo .stavljeno lt* euo glavno vprašanje glaseče se na rop ter so potrdili soglasno vjxra-šanje glede obtoženceve soudeležbe, toda z omejitvijo, da ne smatrajo dokazane krivde, da bi bil da bi bil on tisti, ki je prijel Sojer jovo za roko in ji grozil z orožjem. Po pree i tam jn pocrotniškega pravo-reka je Senger sodelovanje priznal ; z ozirom na'to je bil obsojen na 3 leta težke ječe. Najcenejši prostor. Kant in kmetica prideta v mesto in si ogledujeta plakate za opero. "1. prostor 3 ikrune, 2. prostor 2 kroni, 3. prostor 1 krono, stojišče 70 vinarjev, program 20 biinarjev. Ti, stara, pojdiva na program. Največji mnrikalni genij. tov Ko je nekega dne Peret ležal na svojem fotelju in čital časopis, je vstopil v Kotbo njegov sluga in mu naznanil, da želi z njim govoriti neki Jean Clemens, trgovski potnik. Peret. ki navadno ni sprejemal gostov po obedu, je vendar u-kazal slugi, da dovoli gostu, da v.-1 op i v sobo. Po kratkem razgovoru v sobi. je tujec udaril Perota z nekim topim orodjem po glavi. Industrijalec je padel taikoj v nezavest, a napadalec je izkorist il ugodno priliko In pobral vse briljante iz zobovja. Pri tem poslu mu je hipoma prisko čilo na pomoč nekaj druglih poma-gačev. Vsi pa so po izvršenem zločinu takoj zbežali. Cim je Peret prišel k zavesti, je takoj uvideli, kaj se je zgodilo. Odšel je na policijo in prijavil celo zadevo. Policija je takoj uvedla e-nergično preiskavo in taikoj izdala tiralico za storilci. iDoznala je tudi. da se pravi krivec ne zove Clemens. ampak Vitktor Lamven. Tiralice pa doslej še nilso dale pravega rezu/I tat a. Ker se je polici ja prepričala, da so napadalci zapustili Francijo, je izdala za njim še mednarodno tiralico. V 'Demnlcratu' čitamo: Največji mutzikailični ženi j Hebrejcev je še vedno omii trobentač, ki je pr"e-Vrnil jerihon&p zidovje. Nova nnmeracija Spodnje Šiške. Veliki župan ljubljanske oblasti ie sporazumno s finančno delegacijo in deželnim sodiščem v Ljubljani po predlogu ljubljanskega mestnega magistrata dovolil, da se izvrši v Spodnji Šiški mestne občane ljubljanske nova mnncTacija hiš in sicer po cestah, ulicah In trgih, kakor jo urejeno za vSi» druge dele mosta. prepovedal radi napisa, v katerem se -navaja Oberdankov poziv na Italijane, ki naj se pripravljajo na nove boje kb pravo, to je republikanski) idejo. Ponesrečil se je pri Zagodu na posestvu Ane (Grudnove živinski prekupec Fr. Petrovč.ič iz Mrzlega Loga. Zjutraj so ga našli nezavestnega na tleh pred kozolcem. Najbrže je ponoči prišel do kozolca, se vlegei spat, zjutraj pa padel kakih 5 me t rov globoko in obležal ves krva\ po obrazu. Umrl. je v boltiiei v Idriji. IŠČEM ŽENSKO ■ krog 40 let .-taro za i -krbo hiše :n ene os^be. Stanovanja 4 <»»Ti in kopališče prosto. Tn-li z enim otrokom se vzame. Po irob o>»ti b;l)i pri: I. Frigel. 1013 Fresh Pord Rd.. Brooklvr. N. v. (2x 2. 31 Kje je moj brat FRANK ("REBEL. doma iz Veike Pristave pri št. Petru. Tu biva /.-.- IG let. Kdor kaj ve o njem. naj mi poroča. ali naj Ustnih Columbia sloveJsk/h^^^ V- novi (na obe stran:», iz cj ,., lope. 4o pesmi, vse ra^ion-j Stcx'.ke — iroaba ir.fitrurti&r.H __ .. . ' KOaUa, infitrumenU. petje. n!es. ^ .11 d.:-!, narodno Ud-, nekaterih največjih slovenskih umetni' " Cena 40C" zavsak^-a. Ne poS-j.te demrja. Satnu pošljite nam danes svoje ime in naslov. IJ!učajte po5ta.rju, ko vam bo prinesel, §5.00 in par centov za poStn-n.«. Ne pišite n -.m za cenik, ker jih ne tiskamo. To la m; garantiramo, da boste z 20 poslanimi rekordi popolnoma za>lovo.jni. ail vam pa vrnemo denar. — FEDERAL MAIL ORDER CORP., Dept. 58. 414 Broadway. New York City._ Posebna ponudba našim čftateljem! Prenovljen! pisalni ctroj "OLIVER" <£20 — B strešico va slovenske čr ke, č, i, i — $25 — OLIVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI ■ . -!» Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lah-ko | vsak pile. Hitrost pisanja dobite f Ta jo. BLOVJ&N1G PUBLISHING C0MPAJT7 W«w Trak, H. 1 MARGARETA SOMAN. — Spisal H. Rider Haggard. Za "Glas Naroda" priredil a. P. (Nadaljevanje.) * Inez se je pri tem nasmehnila, kot da se spomni kakega razveseljivega dogodka. — Kljub temu pa se nisem kregala ž njim, ker sem si mislila, da mi bo še lahko koristen. Kdo ve? Poveljnik me kKeei — Hvala vam, go.ypa, — je rekla Margareta, — da ate "bila tako dobra z ubogo deklieo in Mati božja sanna naj vas varuje. Inez se je priklonila ter odšla ukozi vrata, katera je poveljnik že odprl. Približno ob devetih naslednjega jutra je prišel neki jeear ter pozval Margareto in, njenega očeta, naj se pripravita, da nastopita pred sodiščem. Margareta je vprašala, če bo prišel senjor Brome, a ječar je odgovoril, da ne pozna nobenega serajorja Brome-a, ker se nahaja v neki celici za nevarne kriminalce, kjer nama on nobenega opravka. Odšla sta, oblečena v obleko, najlepšo kot jo je bilo mogoče dobiti za denar in advedtli ju na dvorišče. Tam je Margareta v svoje veliko veselje zapazila Petra, ki je bil zastražen ter oblečen v krščansko obleko, katero mu je tudi preskrbe! CastteH. Brez ozira na navzoče je -skočila Margareta protii njemu ter dopustila, da jo je ob jel in poljubil. Vprašala ga je tudi, kako se mu je godilo. — Ne preveč dobro, — je rekel Peter mrko. — Nisem vedel, da se bova sploh kedaj še sestala. Moja ječa. je pod zmljo ter strašne, temna in podgan je t'dliko, da ne more človek spati. Vsled tega serx čul teč" mislil nate. Kam nais bodo odvedli sedaj? Pred kraljico. Primi me za roko ter ose buli tako v -vame. Ali je kaj napačnega z mojo obleko? — Ničesar, — je rekel Peter. — Gledam te, ker sa tako krasna v njej. Zakaj ne nosiš pajčcslana? — Le Marokanke nosijo pajčolane, Peter, in sedaj smo zopet v krščanski dežoli. Mislim, da ne razume nikdo tukaj angleščine. Videla sem Inez, ki je vprašala zate. Ali si jo tudi ti videl? Pobegnila jei z Granade kot je nameravala in Betty je poročena z markijem. — Iz tega ne bo prišlo ničesar dobrega, — je rekel Peter ter zmajal z gla\o. — To je bil navaden trik, za katerega bo morgi'a plačati ona. uboga ženska. Pomagala pa nam je, čeprav imam rajš« ječo v Granadi kot pa tukaj, v teh podagnjih pasteh. — Da, — jc odvrnila Margareta ter »se lokavo smehljala, — tam, si imel vrt, po katerem si se izprehajal s krasotico. Ne jezi se name. Ali veš kaj je storila Betty? Nato mu je pričela pripovedovati celo povest. — To ni ndč posebnega, — je rekel Peter. — Namazane ž ensue so si precej podobne, posebno v napol razsvetljenem prostoru. — Ali pa na vrtu, — je rekla Margareta. — Ali ti je Inez povedala, kako je postopal ž njo? — je vprašal Peter. — Že sama miscil na to-me napravi bolnega. — Poglej to krasno poslopje pred nama. To je Alcazar. Zgradili so ga Marokanci. — Mene prav nič »ne briga, kdo ga je zgradil, — je rekel Peter. — Izgleda kot vsak drugi grad, le večji je. Vem tudi, da so v njem grdo postopali z menoj in da se bova tam ualjbrž zadnjikrat videla ker me bodo dvedli na galere. če se mi ne pripetil še kaj hujšega. — Ne govori talcih stvari, ker se mi zde nemogoče, — je rek!« Margareta in oči so se ji napolnile s solzami. — čakaj, da pride tvoj masrkij ter na-itopi proti nam in videV boš, če je mogoče ali ne. — je .rekel Peter odMmo. — Preutali pr smo že dosti viharjev ter upajmo, da bomo priišli zdravi tudi skcei prihodnje. Do onega čaisa so dospeli do vrat Alcazarja in tam so prišli vojaki ter ju ločili. Nato so jih povedli preko nekega dvorišča, kjer je dosti ljudi begalo semintja in od tam v veliko dvorano, ki je bi!a vsa pozlačena. Imenovali so jo dvorano pravice Na drugi strani te dvorane je stal prestol, na katerem je sede1 a fcijajno oblečena ženska srednje starosti, obdana od vitezov in pre-latov. Imela je sinje oči in rdečkaste iase, a bila jc zelo dostojanstvena ter reservirana. -- Kraljica, — je rekel stražnik, ki jc.salutiral. lato sta storila tudi Castell in Peter, do(Čim je napravila Margareta globok po-klon. En >i'učaj, je-bil že zarkljručen iji kraljica Izabela, ki se je medlem posvetovala « svojimi dvorjani je izrekla sodbo s par kratkim-besedami. Ko je govorila je padel njen dobrohotni pogled na Mar-gareito nakar je pagledala na Petra in koneč-ttio ma. CasteUa ki ji oči vidno ni ugajal. Prejšnji slučaj je je bil zaključen in častnik je Objavil imena: John Cast ell, Margareta Castell in Peter Brome vsi iz Anglic. Vse se je dolžilo umora nekega Luis. iz Basa, vojaka Svete Hernia ndad. Odvedli so jih naprej in stali iso v vrsti pred častnikom, ki je čital obtožbo. K ra i! j i ca pa je častnika prekinila ter rekla : -- Počakajte, ti obtoženi so podaaiiki našega prijatelja, angleškega kralja Henrvja, čeprav domnevama, da ni bil eden teh — in pri tem pogledala na CasteHa, — rojen v Angliji ali da vsaj ni angleške krvi. Vprašajte ga, če potrebuje španskega tolmača. Vprašanje je bilo stavljeno k\ vsi so odgKrvodili, da zadosti razumejo tpanski, da lahko slede poteku obravnave. — Vi tie vitez, ki je obdolžen toga zločina, — je rdkla Izabela Anekdote. Petru. — \ eučamtvo, jaz nisem vitez, temveč priprost plemič, Peter Breme iz Dedham v Angliji. Moj. oče je bil vitez, Sir Peter Brome, a padel je ob mojd strani, boreč se za Richarda., na Bosworth Field, kjer sem dobil to rano. Pni tem je pokazal na brazgotino na svojem licu. — Za svoje napore pa nisem bdi dvignjen v vitežki stan. Izabela se je nekoliko nasmehnila ter nato vprašala; — In kako ste prišli na Špansko, senjor Peter Brome? — Veličanstvo. — je Sdvrnil Peter, — ta gospodična ob moji strani, hčerka trgovca John CasteHa, je moja zaročenka . . . — Potem ste sii pridobili ljubezen krasne deklice, senzor, — ga je prekinila kraljica. — a sedaj nadaljujte. — Ona in njena sorodnika, senjora Dene, sta bili odvedeni ol sorodnika njegovega veličanstva, kralja Ferdinanda ter podanika na angleškem dvoru, ki je nastopal tam kot senjor Agui-lar, kS pa jc znan na Španskem kot markij Morella. — Odvedena od Moreflle? — je vzkliknila kraljica. Visoko nadstropje. Franc ožje so poslali na dvor asi gleškega kralja Jakoba I. jako nerodnega poslanika, ki ni poznal prav nobenega takta. Osebno je bil pa velikani. Nevol jen vpraša kralj slavnega filozofa Bacona Ve-rulaanskega (1561—1626): "Kaj mislite o novem poslaniku?" — 'Jako velik je in lepo rejen.' se m o drijan izogne. "Ne, ne mislim tako, kaj mislite o njegovih duševnih zmožnostih ?" 44 Veličanstvo, •nekateri ljudje so taki kot večnadstropne hiše, najvišje nadstropje je navadno najslabše in najklavr-nejše opremljeno.'' General Auregau in mumija. General Auregau (Ožro) je bil sicer jako hraber, a v zgodovini starega veka ni bil prav nič podkovan. Neki njegov pribočnik grt-v Bgipet. General mu reče; "V E-gipet greste, čestitam. Slaba dežela. Prosim Vas za uslugo. Zadnje čase ne slišim govoriti o drugem kakor o mumijah ; n»obene še m-sem videl. to me jezi, tak sem kot nevedna gos. Ali bi mi hoteli prinesti eno?" — "Prav gotovo," reče pribočnik. - Kmalu pride častnik iz Egipta nazaj. "Kaj je »z mojo mumijo ?" vpraša general. <£V veži je." — Dva vojaka jo prineseta v sobo. Odvijeta jo, Auregau se skloni nad njo in si jo natančno ogleduje. Naenkrat plane kvišku ia zakriči nad ubogim pribočnikom: 'Kaj se norčujete iz starega generala! Ta mumija je vendar mrtva." Dva tovariša. Slavni angleški slikar Friderik Leighton jc potoval. Prride v neko vas in vidi vaškega umetnika, ki je ravno slikal tablo nad vrati neke gostilne. Nekaj Časa ga opazuje, oni pa reče: 'Lep dan je danes, gospod.'' Leighton se začne pogovarjati in reče, da ena postava na sT/Tki nima pravega razmerja. Vaški umetnik je razžaljen, a Leighton pravi : "Če hočete stopiti z lestve. Vam bom sliko popravil." '*Ja. a res znate slikati? Ne bi rad videl, da bu mi delo pokvarili." "Nikar se ne bojte, ko sem bil mlad. sem veliko slikal." Domačin spleza dol, Leighton pa gor pa. sliika do konca. Dobro-voljno pravi vaščan: Ni še tako za nič, kar ste napravili. Sicer pri nas umetnost ni bogvekako plačana, a če hočete ostat i tukaj in delati zame, Vam bom dvakrat toliko plačal kakor drugim pomočnikom." "Hvala lepa, moje ime je Leighton." "Me vedeli, da Vas poznam, go spod tovariš, moje ime je Tam." Seveda s« mu niti sanjalo ni. kdo stoji pred njim. roj se jim pejsreči rešiti najvažnejše stvari. Med temi je bilo tudi kakih štirideset steklenih posod z raznimi živalmi, namočenimi v špiritu: kače ,krestače. salamandri, trakulje litd. To se pravi, ko so steklenice odprli, so golazen dobili še vso, špi rit je bil pa izginil. Polkovnik skliče mnoštvo in vpraša, kje je špirit. Oko!/: osemdeset vojakov stopi iz vrste, pravijo, da so na povelje podčastnika špirit izpili. "Da," odvrne ta, "zapoveda"' sem. pa tudi sam sem jim dal dober vzgled in popil kolikor sem mosel." "Vi ste to zapovedali?" vpraša poMvov 11 i k podča>-it nrJka. "Zakaj pa?" " Spirit se ra^- vname. Steklen« posode z dragoceno vsebino snu. torej veliko lažje rešili skozi plamen in i>kre. če >mo preje odstranili špirit, s tem. da smo ga popili.' Polkovnik o fi'.male kar tri družbe Prišla je še ena družba, ki že izde- Xa j večja kdaj nu-dena raz prodaja. Najfinejše izdelan revolver s 6 strelov. Drugcd ;ra prodajajo po $12.< Hiter kot iskra, varen, velika strelna moč. dobro usn-.rjen. Višnjevo I jeklo ali ponikljan, 38, 32. 25 ali 22 kaliber — po teli ceni. Ne pošljite denar-1 ia. Ko dobite, plačujte poštarju $7.45 in poštnino. Federai Mail Order Corp.I Dep. 167, 414 Broadway, New York City] luje film, katerega hoče spraviti na platno in predvajati žalostno afero v obliki drame. ŽENITNA PONUDBA Želim se seznaniti s Slovenko 2-5 do 3.> let staro, ki je poštena in na denar se ne o'zlram. Le resno misleca naj se oglasi in priloži sliko. — Frank Pilih, Box 15, P. O., Kantner, Pa. Koledar za leto 1925. Še nobeno leto nismo Koledarja ako naglo prodajali kot ga letos, skoraj sleherni, ki ga je naročil, iam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktual-lih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki go-podinji. Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih pet- ! lesetih letih ter natančno besedilo :iove priseljeniške postave. Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti". Kdor heče imeti Koledar, naj »a takoj naroči. Kretanje parnikov - Shipping News Boulogne In Ham- 3., januarja Aquitania. Cherbdurg; Ryndam, Rot tenia.-n; America, Bremen. ■6. Januarja: Columbus, Cherbourg In Bremen; Duilo, Genovo. 7. januarja: Paris, Havre. . 8. Januarfa: Deutschland, burg1. 10. Januarja: | George Washington, Cherbcurg in" premen. _ _ | 14. Januarja: France. Havre. 15. januarja: Mongolia, Hamburg. , 17. Januarja: Mauretania, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen: V^endam. Boulogne, Rotterdam; Lapland, Cker-tourg. 20. Januarja: Stuttgart, Cherbourg, Bremen; Pittsburgh, Cherbourg In Hamburg. 22. Januarja: Cleveland, Boulogne In Hamburg. 24. januarja: La Savoie, Havre; Conte Verde. Genevo. 23. januarja: Paris. Havre: Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen. 29. januarja: Minn^kahrta, Cherbourg In Hamburg 31. januarja: Majestic, Cherbourg; Ausonla. Cher« bourg. 3. februarja: President Wilson, Trst; Muenchen, Cherbourg in Bremen; Colombo, Genova. 4. februarja: France, Havre. 5 februarja: Albert Ballin, Boulogne in Hamburg. 10. februarja: Arabic, Cherbourg in Hamburg. 14. februarja: Olympic. Cherbourg; George Washington. Cherbourg in Bremen; Duillo, Genova. 17. februarja: Ohio, Hamburg: burg. Deutschland, Ham- 18. februarja: De Grasse, Havre. 19. februarja: Mongolia, Cherbourg in Hamburg. 21. februarja: .\quiUini;v Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg: Veendam, Rotterdam: President Rocpovelt, Cherbourg. 24. februarja: Martha Washington. Trst; Stuttgart. Cherbourg in Bremen. 25. februarja: J>;i Savoie, Havre. 28. februarja: Leviathan, Cherbourg: France, Havre: Berengaria, Cherbourg. rm . ; ^ --- I_gg o t^t COVER iMifiaiSg^^f I SmmiI^Ž^j___J Potujte "FRENCH LINE" potom. EKSPRESNA SLUŽBA — NEW YORK — HAVRE — PARIS V ŠESTIH DNEH PREKO BELGRAD—LJUBLJANA—ZAGREB PARIS rr • «o - SUFFREN.................. 6. januarja » nlUJ ......7. Jan.; 28. Jan.; 28. mar. —_ _ _ —j _ DE GRASSE...............24. januarja rKANisfc---- 14^ Jan.; 4. feb.; 28. feb. LA SAVOIE ..............18. februarja Na naših posebnih vlakih so tolmači, ki govore angleško in slovensko in ki bodo potovali z rami vso pot. "Evropski agetnje French Line l»ookriti promenadni krov Brez dvoma boste zadovoljni s splošno znar.o francosko kuhinjo lahko pa dobite tudi svoja priljubljena jedila zaeno 8 pijačo, ki ste je vajeni. Godba, ples. radio in druge vrste zabave. Za nadaljna informacije vprašajte svojega lokalnega zastopnika ali FRENCH LINE 10 STATE ST. NEW YORK PREHLAO MEHU.-O A MOŠKI! ZaUittte •• Proti nalezanjo M »b« vite »i najboljdu zaSSit P REPRESS A « MOdK« Velika tab«36c. Kit (4's) $1 Vb hkintrii *li S»n-Y-K.it Dept: B 12 IMkrnui St.. New York Pi S. te za okrožnico. Jta£iafi JCLne NAVIGAZIONE GENERALE 1TALIANA NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH' ITALIJANSKE HARMONIKE. Mi izdelujemo i n importira-mo različne prvovrstne ročno naprav Jje ne Italijanske harmonike, najb ol e na svetu. 1'esct let garancije. Naše cene so nižje kot kateregakoli izdelovalca. Brezplačen pouk Igranja kupcem. Pišite po brezplačni cenik. RUTTA SERENELLI & CO. 817 Blue Island Ave., Dep. 32, Cnicago, III. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda"5 - ^JBHI ^ D U I L I O —:.] dpluje Iz N. Y g f in 14. februarja J * ' COLOMBO Odpluje iz N. Y. 3 in 14, marca Obrnite se na avtorlzlrane pgente. - Ita'Ja America Ship. Corp. 1 state Street ^ r . ii--_ New York Cosulich Line Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja 595. Tja in r.nzuj $162 Dru^i razred S135. Tja in nazaj $253. EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. Presiciente Wilson 3. feb.; 24. marca Martha Washington 24. feb.; 14. april Udobno potovanje. Kratka pot z že leznico. PHELPS BROS. & CO., 2 West, N. Y (Dalj« prihodnjič.) Nevarni špirit. Peter Veliki je hotel Rusijo mo dermrati. Ustanovili je leta 1724 tmdi cesarsko akademijo in jo bo gaito obdaril. Cesarica Elizabeta je podtpoero še povišala. V n^kem po slop ju akademije je bila spravljena velika zbirka naravoslovnih predmetov vseh vrst, veliko aparatov 'in izbrana dragocena knjiž-n;ea. Leta 1749 nastane v tem po-slo p ju hnd požar. Vojaki /bližnje vojašnice gn^ijo kar so jc dalo, tn DR. KOLER 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJ AL 1ST MOŠKIH BOLEZNI. Dr. Koler je najstarejši slovenski zdravnik špecijaUst v Pittsbunshu. ki ima 32 - I«tno prakso ^ zdravljenju vseh mo fikih bolezni. Zastrupljenje krvi zdravim s elaso vitim 606. ki ga. je izumel dr. prof Erltch. Ce imate mozolje ali mehurčka po telesu, v prlu, izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bom kri. Ne Čakajte, ker se ta bolezen naleze. < Vse moSke bolezni zdravim po o-k raj Sani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakaj te. temveč pridite in jaz vam ea bom zopet povrnil. Hyrosolo ali vodno kilo ozdravim v 36 urah In sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu tn včasih tudi pri puSčanju vode. ozdravim z goto vostjo. Revmatizem. trganje, bolečine o tekli ne. srbečice, Skrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času In ni potrbno ležati. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače. da vas razumejo. Jaz znam £e Iz tarega kraja, zato vas lažje zdravim. ker vas razumem slovenski. Uradne ure so: Ponedeljek, sreda ln petek od 9 do 5. Torek, četrtek Ip i»l>«ta od 9 do 8. Nedeljo od 9 do S. ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAH IN DEKORATOR Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PEEDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street Sidgewood, Brooklyn, N. Y. __Telephone: Evergreen 5506 ZA NAMEČEK $1 "Boy's Blouse" $1 SAMO. KUPITE VAŠEMU SINU OBLEKO z DVOJNIMI HLAČAMI ali GORKO ZIMSKO SUKNJO F R. B E L A J 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. COIN I M.OVEN*KO GOVOREČI ZDRAVNIK ftPECIJALIST -MOtKIH BOLEZNI. Meje stroka je zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Jez ••m te zdravim nad * let ter Imam skuinje v vseh boleznih ^ ^ . vHJ^LiI^T "V V mor#m popotmomm razumeti ln epoma« vate beteznl, da vas ozdravim In vrnem meč In zdravja. Skozi SS let sem pridobil posebno skuinje pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato ee morete popolnoma zanesti na mene, meja skrb pa je. da vaa popolnoma vlm. Na odlaiajta. ampak pridite ti m prej*. , Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje ln lisa po telesu, bolezni „ b°l*4ln* v oelebeloet, tivčne In bolezni v me nurju, ladieah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlate illo, naduha Itd. Uradna ure; V ponedeljek, sredo ln petek od I. dopoldne do ». popoldne; ▼ torek, četrtek in sobota od I. dopoldne do t. aveder; v fe prsmfklb od M. dopoldne do S. popoldne. Kako se potuje v stan kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potoVati stari kraj, je ix)trehno, da je na tančno poučen o polnih listih/prt Ija^i in drugih stvareh. 1'ojasnila, ki vara jih zamore.n