317
Naši dopisi.
Z Dobrove 3. oktobra. (Procesija z Ljubljane; visoki gostje; slovč.) Lepo slavnost obhajali smo na Dobrovi minulo nedeljo. Z vseh ljubljanskih fara, s Polhovega Gradca in od sv. Katarine došlo je namreč po 9. uri zjutraj krog 3000 ljudi v procesiji pod vodstvom svojih duhovnikov. Vsled sklepa odbora za slavljenje zlato-mašništva Svetega Očeta priredila se je namreč na ta dan k nam procesija v slavljenje Leona XIII. — S Ko-zarij počenši do naše farne cerkve bila je v ta namen vsa cesta okinčana z mlaji, zastavami, slavoloki, venci in s primernimi napisi. Bogato in okusno bil je izrekoma okinčan kozarški most čez Mali Graben, dalje hiše v Rozorih, dalje prve hiše dobrovske vasi na onem mestu, kjer se odcepi okrajna cesta proti Polhovem Gradcu. Na tem mestu bilo je ravno zgotovljeno lepo novo znamenje s krasno podobo Križanega.
Prav okusno okinčana je bila tudi daljna pot skoz vas, omenjamo posebej še šolskega poslopja, cerkvene okolice, cerkev sama pa je bila po vsemi v kinču največjih praznikov. Vsaj je pa k nam v spremstvu procesije došlo tudi izredno visokih gostov: milosti vi gosp. knezoškof dr. Jakob Misija, predsednik slavnostnega odbora, svitlost knez ErnestWindisch-Gratz, in dalje razun dveh zadržanih, vsi členi škofijskega slavnostnega odbora, izrekoma prečastita gospoda: prelat dr. Oebašek in prost dr. Jarc.
Procesija, v katero so se Ljubljančani zbirali na tržaški mitnici, zbrala se je v drugič v Rozorih, kamor ji je na proti šla procesija Dobrovčanov. Krog 9. ure začela se je velikanska vrsta pobožnih pomikati z Ro-zorov gori in prve zastave bile so dolgo prej pri cerkvi, ko so se zadnje vrste in pa še zadaj sledeči vozovi pomikali z Rozorov med zvonenjem lepo vbranih naših zvonov in streljanjem z obeh brd doli. To je bil veličasten pogled !
Koj po prihodu procesije bile ste zaporedoma dve tihi maši, po deseti uri pa se je pričela na pokopališči poleg kapelice pod milim nebom pridiga, katero je imel
318
kanonik in državni poslanec gospod Klun. Lep, dobro umljiv, svečanosti primeren govor njegov trajal je skoraj celo uro in je bil dobro slišati po vsi okolici cerkve.
Po pridigi maševal je milosti vi knezoškof veliko mašo. Žal nam je, da sicer dobrega tukajšnjega cerkvenega petja pri tej priliki ne moremo pohvaliti. — Opo-ludne bili so vsi odličnejši navzoči gostje gospoda župnika Babnika. Gospod kučigazda izrazil je veliko radost svojo v edini napitnici na visoke in odlične goste imenoma na milostivega knezoškofa in na svitlega kneza Windisch- Gr a t z a. Odzdravil je gosp. knezoškof z napitnico na Svetega Očeta, na kučigazdo, na vse častilce Svetega Očeta, izrekoma na slavnostni odbor, konečno pa se je še zahvalil govorniku gosp. kanoniku Klunu z željo, da bi lepe besede slišane, tudi vsi poslušalci v srcu ohranili in se po njih ravnali. Ob treh popoludne bile so slovesne litanije, potem pa blagoslov-ljenje novega znamenja na razpotji polhograjske ceste. — Potem pa so med pritrkavanjem zvonov zapustili častiti visoki gostje našo prijazno dolino.
Danes pa zapusti nas občeljubljeni duhovni pomočnik gospod Josip Laznik, ki je premeščen za prvega kaplana v sosedno nam Vrhniko. — Kakor s teždtn srcem puščamo s svoje srede izgleduega duhovnika in izvrstnega govornika, ljubeznjivega tovariša, tako mu vendar ne moremo drugače kot čestitati, da se od nas pomika vedno dalje na višje in višje mesto. Bog ga spremljaj!
Iz Ljubljane. — Cesarjev god praznoval se je včeraj v Ljubljani s slovesno peto mašo v stolni škofijski cerkvi. Mašo je maševal gospod knezoškof dr. J. Misija, navzoči pa so bili razun mnogobrojnega občinstva, zastopniki cesarskih in avtonomnih uradov, na čelu z gospodom deželnim predsednikom baronom Wink-lerjem in deželnim glavarjem gospodom grofom Gust. Thurnom. Tudi po vseh večjih krajih po deželi praz-noval se je cesarjev god slovesno. Šolska mladina ta dan ni imela šole.
— Pred začetkom državnega zborovanja. Le malo dni nas še loči od začetka zborovanja državnega zbora, ne bo toraj odveč nekoliko ogledati si seda j ni politični položaj.
Osem let je minulo, odkar je tako zvana ustavo-verna stranka v manjšini. Koliko naskokov poskusila je ta stranka v tej dobi na Taaffejevo vlado deloma kot »združena levica", deloma kot „nemško«avstrijski" in kot „nemški" klub. Začetkom odrekala je opozicija celo državni proračun s pretvezo, da vladi, katera kvari državo, ne privoli ničesar. — Tudi v vladi sami — v minister-stvu imela je opozicija vedno nekoliko pristašev svojih: Strernaver, Korb, Hrtek, Horst, Streit, Conrad smejo se gotovo prištevati med pristaše opozicije, toda vklub mešanega značaja »spravljive" vlade TaafTejeve — ni pustil grof Taaflfe noben trenutek vodstva vladanja iz svojih rok, in ko sta nekega dneva ministra Krenner in Streit poskusila vladati na svojo roko zoper njega, po-
brala ju je  noč in drugi dan bila sta na   njeuih mestih dva druga ministra.
Enako osoda zadela je bivšega naučnega ministra Courada, ki je pred par leti v očividno nasprotje stopil z načeli sedanje vlade in z njo vezane večine.
Na njegovo mesto bil je nekako od zgoraj doli po* stavljen zelo mladi in v učni upravi neskušen vodja Terezijanišča, sin policijskega komisarja Gautscha — gotovo zaupna oseba .suratorja Terezijanskega, viteza Antona Schmerliuga. — Da ima Schmerling vedno zvezo s kolovodji ustavoverne stranke, izrekoma s Chlu-meckvjem, Plenerjem, Sturmom itd., je znano. Kdor je opazoval ministra Gautscha v zbornici poslancev, videl je takoj, da je imel sicer nekaj občenja z različnimi osebami vse zbornice, rad se je bavil s „knezi" — pa največkrat in najbolj zaupno razgovarjal se je s kolovodji levice.
Govori Gautschovi bili so prav debelo pobarvani »domoljubno", pomenljivih strokovujaških činov njegovih pa do sedaj ni bilo zapaziti. Trdil je pač sploh, da so srednje šole, izrekoma gimnazije, prenapolnjene in da jih je preveč, obrtnijskih šol pa premalo in da bi to ne-dostatnost odpravil, povikšal je zelo izdatno učni no,, letos pa je k smrti obsodil 13 srednjih šol. Pri ustanovitvi novih obrtnih šol pa si je zelo otemnel nagla-šano načelo avstrijskega domoljubja s tem, da je za PrimorsKo ustanovil obrtno šolo z izključno laškim učnim jezikom. — Kako je postopal pri odpravi 13 srednjih šol, je preznauo, z roko pa se lahko prime, da seje g to uaredbo v nasprotje stavil z vsemi dosedanjimi načeli vlade, z večino državnozborske večine: s Čehi, Slovenci, Dalmatini in Lahi. — Poljskim poslancem nasproti varoval se je zameriti in še več v domačih levičarskih, kakor tudi v madjarskih listih, ponujal se je in ponuja se še gališkiin poslancem nebo in zemlja, ako popuste svoje dosedanje zaveznike in se pridružijo usta-vovernim levičarjem. — Taaffejeva vlada do sedaj še ni storila koraka zoper naučnega ministra, akoravno je očividno, da so čini njegovi enako obrnjeni zoper sedanjo vlado, kakor zoper dosedanjo zvezo državnozborske. večine.
Da se mora pa grof Taaffe v kratkem odločiti ali za večino ali pa za ministra Gautscha, to je očividno. In govorica, da grof Hohenwart namerava odložiti svoj mandat in odtegniti se policičnemu delovanju, je gotovo pomenljiva iu potrjuje naše mnenje, da stojimo tikoma pred odločbo — pred krizo, ki bode pokazala, ali nam bodo veljala še dalje načela, izrečena v prestolnem govoru leta 1879, ali pa nam bode prebiti novo, morebiti osodepolno poskušnjo z Gautschijadami.
— Vodovod ljubljanski bliža se svojemu uresničenju. O tej zadevi piše „S1. Nar.": Načrta za vodovod s polja ljubljanskega in iz Podvodja bode inžener Sme-rekar dogotovil še tekom novembra, začetkom prihodnjega leta razpisali se bodo natečaji in delo samo se bode spomladi uže pričelo ter dovršilo, če ne koncem bodočega leta,  pa  gotovo spomladi 1. 1889.    Voda bode
319
se napeljala s polja ljubljanskega. Vodnjaki, ki so se izvrtali pri Klečah in bližje Save, pokazali so, da je sestava   zemlje   najugodnejša,   voda   pa,   uprav   izborna,
KI
kakor so dognale preiskave treh strokovnjakov kemikov. Ker se bode napeljala voda iz Kleč, ne bode oikakih stroškov za razsvojitev (eksproprijacijo), kajti €evi se bodo položile pod potom, ki drži iz Kleč do »Pekovskega križa", od tod naprej pa po Dunajski cesti. Glavni vodnjak (reservoir) bode na višini nad Tivolskim gradom, kjer je nekdaj za francoske vojne bila utrdba, pozneje pa „tičnicaa. Voda bode toraj imela dovolj strmca, da bodo preskrbljena najvišja poslopja v mestu. Vode je na ljubljanskem polji v izobilji, kajti pod 20 metrov debelo plastjo konglomerata bila je letos pri izredni suši blizu 20 metrov na debelo. Kakor vse kaže, dobili bodemo ob razmerno malih stroških izvrstno vodo, kakoršne nima skoro nobeno mesto.
— Imenovanje sodnijskih uradnikov. Minister in vodja pravosodnega ministerstva imenoval je za državnega pravdnika pri novomeški okrožni sodniji gosp. R. Schvvingerja, pravdniškega namestnika v Celji, na njegovega naslednika tam pa sodnijskega adjunkta dr. Nema niča, — za okrajnega sodnika v Kostanjevico pa konjiškega sodnijskega adjunkta M. Novaka, za adjunkta pri deželni sodniji ljubljanski konečno pa sevni-škega adjunkta g. A. Levca.
—  Določbe za izplačevanje dobitkov glavne dobrodelne tombole dne 9. oktobra.
1.   Terne, kvaterne in kvinterne se izplačajo takoj po vrsti, kakor se kdo oglasi, ako se ne najde nobena nepravilnost pri kontroliranji dotične tablice.
2.   Ako se jih za terno, kvaterno ali kvinterno oglasi več, kakor je v tem oddelku dobitkov odločenih, žrebajo oni, ki so kak dobitek zadeli posamezno za dobitke , ki v tem oddelku še niso oddani. Tistim, ki potegnejo najvišje številke, se potem po vrsti izplača dotični dobitek.
3.   Enake določbe veljajo tudi za tombolo, samo s tem razločkom, da se pri objavljenji prve tombole 10 minut čaka. Ako se v tem času nihče več ne objavi (oglasi), izplača se takoj dobitek v znesku 100 gld. V slučaji pa, da se še kdo oglasi, žreba se posamezno, in tistemu, ki potegne najvišjo številko, izplača se dobitek. Ko bo prva tombola oddana, se bode igralo naprej za drugo tombolo. Tudi pri drugi tomboli, ako se jih več oglasi, se dobitek po žrebanji izplača tistemu, ki potegne najvišjo številko.
4.    Vsaka tablica, na katero kdo kaj zadene in dobitek prejme, mora se oddati ter potem ne velja več za nadaljno igranje
5.    Na poznejša oglaševanja po izplačanih dobitkih posameznih oddelkov se ozir ne jemlje.
9.   Cez vse dvombe in druge uepriličnosti, ki bi se znale prigoditi med tombolo, razsojuje veljavno le odbor tombole.                                           Odbor tombole.
—  Shod poslancev. Naši tukaj in v bližini bivajoči državni in deželni poslanci   snidejo se  danes  popoludne
v posvetovanje. Ni teško uganiti, da jim je gradivo   posvetovanja preskrbel naš skrbni naučni minister Gautsch.
— Nova knjiga. Goriški profesor bogoslovja gosp. dr. M ah nič spisal je pred tremi leti v podlisteku „Slo-veučeveuj" „Dvanajst večerov', ki so zbudili med slovenskimi omikanci po vsem zasluženo zanimanje. Po muogostransko izrečeni želji dal je gospod pisatelj one estetično-kritične spise na svitlo v posebni lični, približno 200 strani obsegajoči knjigi. — Odveč bi bilo knjigo še posebej priporočati, ker zanimiva tvarina sama, in znana spretnost pisateljeva priporočate jo uže same. Zadostuje naj toraj za sedaj, da novo, dobro došlo nam knjigo priporočamo z lastnimi besedami pisateljevega predgovora, ki se glase: „Moj namen toraj in želja je, da s to knjigo vsaj nekoliko pripomorem v pojasnenje onih načelnih vprašanj, ki so posebno v leposlovji odlo-čivna. Upam, da bodo „ Večeri" skupno natisueni, s tistim priznavanjem sprejeti, kakor so bili pozdravljeni v listKu »Slovenčeveai". Ako najde ta knjiga pri Slovencih prijazen odmev, mi bo to v spodbudo, pričeto delo nadaljevati ter počasi ustanoviti nekako slovstveuo-kritičuo biblioteko — resnici v obrambo."
Na prodaj je knjiga pri F. Wokulatu, knjigotržcu v Gorici, Kakor tudi pri vseh druzih večjih knjigarjih na Slovenskem.    Cena ji je 70 kr.