LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajači
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER IT, iqiq. AT POST CFFT CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879..
'J^fysloga tlači/
ŠTEV. (No.) 22.
CHICAGO, ILL., TOREK, 21. FEBRUARJA 1922.
Jutri bo obhajalo ljudstvo Združenih Držav rojstni dan največjega moža naše zgodovine, očeta Združenih Držav in prvega predsednika George Washingtona!
Angleška je hotela izrabiti ameriške koloniste in jim izsesavati kri in jih držati v sužnosti, da bi samo de.r lali in trpeli, Anglija pa da bi bogatela z njih žulji. Toda nihče ni dolžan krivice trpeti in nihče ni dolžan biti s sužnosti koga drugega. Bog je ustvaril vse ljudi svobodne in vsem dal pravico, da uživajo to prostost po njegovi volji. Tako se ie tudi trinajst prvotnih kolonij dvignilo in sklicali so posvetovanje, kjer so sklenili, da odpovedo pokorščino krivični državi in se razglase svobodnim in neodvisnim. Vodja tega gibanje je bil George Washington. Nastala je seveda vojska. Anglija je hotela s silo prisiliti koloniste, da bi = e ji uklonili in ji robovali še dalje. Toda zmagali so kolonisti in postali neodvisen narod.
Toda, kaj bi kolonistom pomagala vsa neodvisnost in svoboda, ako bi je pa ne znali porabiti, ako bi ne i-meli velikih mož, ki so znali to svobodo zrabiti in postaviti jo na trdno, neomajno podlago zdravih idealov in načel.
Naša Jugoslavija je tudi dobila svobodo in neodvisnost. Ko je Avstrija razpadla, je postala tudi Slovenija svobodna. Kako se je narod veselil tega in s kolikim slavljem je proslavljal ta dogodek. Toda razun brezverskih in protiverskih fanatikov, ki so sedaj pri vladnem koritu, kdo je danes zadovoljen in vesel v Sloveniji? Kdo se veseli svobode? Še na one može meče narod blato, ki so niu pomagali do neodvisnosti in svobode. Toda da se danes ne veseli svojega rešenja ali so tega uz-rok možje, ki so delali za narodno neodvisnost? Ne! Tega so krive razmere, ki niso dale narodu vsaj enega moža, kakor je bil George Washington. Ko je enkrat bila deklaracija neodvisnosti podpisana, je naš ameriški narod našel velikega moža, ki se je zavedel, da ni dosti dobiti samo svobodo narodu, temveč da treba to svobodo tudi zavarovati, jo
GEORGE WASHINGTON.
postaviti na krepko podlago. In tedaj se je pokazal George Washington kot moža, katerega je previdnost! božja poslala naši deželi. Dosegel ;e, da se je dala novi državi ustava/ ki je močna kot skala, ob katero se razbijejo vsi valovi sovražnih pre-kucuških nakan. In ta ustava sloni na samo dveh glavnih stebrih, kakor je George sam rekel: na veri v Boga in na svobodi vsakega posameznika in cele skupine. Vsaka kemija je ostala za se svobodna, vsaka občina je ostala svobodna in vsak posameznik enako. Tako je George Washington dosegel, da se je ustanovila svobodna država iz svobodnih držav in iz svobodnih državljanov. Tu je bilo vsakemu zagotovljeno, da ni nihče sužen kakih državnih uradnikov, da bi moral to misliti in tako misliti, kakor bi mu kak u-radnik ali kak predsednik ali kak žendar narekoval, da sme imeti vero, katero hoče, da ima pravico iskati srečo in jo najti, da ima pravico sodelovanja pri vladi itd.
In vse te pravice brani narodu listava. ki je najvišji državni zakon in ki je uedščina tega velikega moža.
Skoraj je dvesto let, od kar se je ta temelj postavil in iz malih 13 državic je narastla na podlagi tega velikega moža in njegovih idej najmočnejša in najmogočnejša in najbogatejša država na svetu, je postala mati vseh narodov, zavetišče vseh ljudstev. Milijone je že osrečila, milijone rešila preganjana radi narodnosti ali radi vere. Milijonom je dala boljšega kruha, kakor ga jim je lastna domovina dela. Ves svet je učila demokratizma in svobode. Ves svet uči še danes gentlemanstva in demokracije.
Ameriški Slovenci hočemo krepko za ideali tega velikega moža! Ameriški Slovenci hočemo krepko pomagati vsak po svoji o moči in vsak v svojem stanu in svojih razmerah, da bodo idehiti tega moža ostali nadalje nedotaknjeni, da bo ostal fun-demanet. katerega je položil ta mož naši državi, nedotaknjen in neporu-šen.
Objednem pa, ako občudujemo tega velikega moža in se veselimo, da ga. je Bog dal naši novi domovini, pa s žalostjo gledamo proti nesrečni naši stari domovini Materi Sloveniji, zaviti v črno žaljno obleko, s solzami v očeh in nas srce boli, da tudi ona ni dobila v velikem času njenega rešenja iz tisočletne odvisnosti in nemške sužnosti moža, kakor je bil George Washington, temveč je našla samo ozkorsrčne katolikožrce. kakor kake koritarske Kristane, fa-(Nadaljevanie na 3. strani.)
LETO (Vol.) VIII.
JUGOSLOVANSKE NOYIGE. I IZ DELAVSKEGA SVETA.
Tatovi, vsepovsod tatovi. Niso se še oddahnili v Beograou pred tatinskimi poštarji, ko se zopet javlja in odkriva nova tatinska afera. Tokrat pa med železniškimi uradniki in sicer v Subotici Odkrila se je tako le: Komisar železniške policije v Subotici pregleduje zvečer svoj rajon ter čuje, da se v nekem tovornem vagonu nekaj zabija in preklada. Vrata vagona so bila malo odprta in komisar vidi, kako neki železniški uradnik v uniformi oapira pakete, zopet zapira, jili pregleduje in zlaga. Ko ga vpraša, kaj to pomeni, se preplaši ter hoče pri drugih vratih zbeža-ti. Komisar mu zastavi pot, ga preišče ter najde v njegovih žepih marsikaj, kar je izvlekel iz paketov. Po priznanju aretiranega uradnika, ki se piše Borivoje Jovanovič, in po preiskavi .je prišlo na dan, da je organizirana cela tatinska banda, v kateri je še nekaj železniških uradnikov in drugega osobja. Tatovi so pregledovali tovorne vlake ter odpirali zvečer pakete, kar jim je ugajalo. so lepo iztovorili, drugo pa pu-» stili naprej. Ta poset so baje že precej časa opravljali in samo slučaj je hotel, da je sedaj spodletelo. Uradnik Jovanovič, katerega je zalotil komisar, je hotel baš določiti robo, ki se naj bi takrat pokradla.
Našemu blagemu rojaku v Chicago, 111. Mr. Maksu Omrzelu je umrl edini sinček Makselček za difterijo preteklo soboto in bil pokopan pretekli pondelek. V tej veliki žalosti našega dobrega rojaka mu izrekamo kakor tudi blagi njegovi soprogi naše isreno sožalje!
Velikanske tatvine valut na progi Belgrad — Bosanski Brod. Iz Bel-grada poročajo: Pred par dnevi se je v Xatalincih, središču lepeničke-ga sreza. nenadoma pojavil neki Mi-ljutin Stanojlovič. bivši poštar na belgrajski železniški postaji. Pripeljal se je iz Belgrada z avtomobilom. Za avtomobil je plačal 3500 dinarjev. Seljakom je pripovedoval o svojem potovanju v Anglijo in Ameriko ter
0	ogromnih poslih, ki ga še čakajo. Medtem je pa Srezki načelnik doznal za razsipno življenje mladega Sta-nodoviča. Pozval ga je v svrho zasliševanja k sebi. Stanojlovič je bil tako trdovraten, da ni hotel dati pravega odgovora. Srezki načelnik je takoj odredil hišno preiskavo. Oblas^t je našla v Stanojlovičevem stanovanju 566.800 dinarjev, 143 angleških funtov šterlingov, 20 angleških pol-gvinej v zlatu, 155 turških zlatih lir,
1	franc napoleon, 2 nemška napoleo-na. 20 švedskih napoleonov, 43 carskih dukatov in 17 tisoč ruskih rub-ljev. Stanojlovič je priznal, da je v "kompaniji" s poštarjem Čedomirom Štefanovičem kradel vse omenjene valute iz denarnih pisem, ki so bila odposlana na progi Beograd—Bosanski Brod. Tatvine sta izvrševala v razdobju 4—5 tednov. Pri Šte-fanoviču je belgrajska policija našla še tudi 632.515 dinarjev. Šef ja*v-ne sigurnosti v Belgradu Nikolič je uvedel obsežno in energično "istra-
__ 13
go-	_
Priporočljiva asistentka. Asistentka. državnega rudokopa "Kreka" (Tuzl*a v Bosni) je izginila s 500 ti-(Nadaljevanje na 3. str.)
S KONVENCIJE PREMOGAR-JEV.
\ Indianapolis se je preteklo soboto končala konvencija premogar-ske unije, ki je tam zborovala, da se posvetuje o stališču, katerega naj zavzame z ozirom na naznanilo pre-mogarskih lastnikov, da bodo znižali plače. Zborovanje se je vršilo drugače jako mirno in se je videlo, da ima unija Še dovolj inteligentnih mož, ki mislijo pametno in trezno, ki niso vročekrvni nepremišljeni ro-govileži kot kakoršne predstavljajo rudarske voditelje naši slov. rdeči listi. — Kar se nikomur ni dopadlo na tej konvenciji, je bil osebni boj med sedanjim predsednikom unije Mr. Leivisom in bivšim izbacnjenim predsednikom H ovathom. Za Ho-vathom stoje v veliki večini Illinois-ke unije in deloma tudi Kansaška. Vse druge ima pa Lewis na svoji strani. Ilovat je skušal to konvencijo porabiti, da bi se bil opral in da bi prišel nazaj do moči. Res je. gre se nekoliko za načelni boj med tema dvema voditeljema rudarjev. Vendar ko smo eitali razprave s konvencije, kako sta se med seboj prepirala in kako sta pošiljala vsak svoje zaveznike v boj, se pa nismo mogli izne-biti sumnje, da se gre tukaj za kak "koritec", h kateremu se oba tiščita. Ako bi se jima šlo za stvar, bo-risi enemu ali drugemu, bila bi vspri-čo resnosti časa bolj spravljiva. Delavstvo je glasovalo- za in proti Ho-vathu in izid volitve je bil. da je bilo proti njemu 2.073 glasov in zanj samo 1.955. toraj je imel Lewis samo 118 glasov večine. To je bila pa zanj jako slaba zmaga, katere se "ne more veseliti. Kar pa nas posebno žalosti, je pa to. ker se je pokazalo, da je premogarstvo razdeljeno v dva tabora. Bolj pravilno bi bilo, ko bi bilo delavstvo zato odstranilo oba in si postavilo popolnoma nove može na vodstvo, pa bi se bilo delavstvo zjedinilo na enem možu. ki bi bil o-bema simpatičen in edinost pretno-garjev bi se s tem rešila. Preteklo soboto po glasovanju nastal je tolik vrišč in tak nemir v zborovalnici, da se je bilo bati resnega spopada med razburjenimi elementi. Le "Mati Jones" je pomirila duhove. Ko je bila zbornica v najdivjejšem razburjenju, šla je ''Mati Jones" 9,2 let stara organizatorica na oder. Ko je delavstvo videlo to sivolaso žensko na govorniškem odru je naenkrat postalo vse tiho in s krepkim glasom je okregala obe stranki: "Ali ne veste, da vi trošite s tem praznim prepirom samo svoj dragoceni čas, ki je denar? Mi stojimo pred veliko gospodarsko krizo in vi se pa prepirate za osebe. Vi niste prišli sem, da bi se tu kregali in prepirali." Prijatelji Hovathovi so hoteli zavleči konvencijo, da bi dobili časa ,da bi Lewisa vrgli. Vsa resnost časa jih ni zmo-drila.
Konvencija je sklenila, da bo dala na referendum glasovanje vsem
članom, da bodo glasovali za stavko ali proti stavki za 1. april. Zahtevajo novo plačilno lestvico, ki bi naj veljala od 1. aprila letos za dve leti. Tudi je konvencija sklenila zahtevati 6 urni delavnik in pet dnevni teden. Proti tej zahtevi so se pa čuli resni svarilni klici. Razni modrejši delavci so svarili konvencijo, naj ne zahtevajo preveč, da ne izgube simpatij javnosti. Philip Murray, predsednik mednarodne unije, je trdil, da si s to zahtevo unija sama devlje vrv za vrat. s katerom bo sama sebe u-morila. "Ako se vam gre za samomor. pa pojdite tako naprej!" John Hessler, predsednik Indiana unije je rekel: "Za božjo voljo, nikar ne pojdite pred javnost s temi zahtevami, katere ne bomo mogli vspešno braniti. Nikar nas ne vežite na nemogoč program. Tisti, ki podpirajo te zahteve, bodo povzročili pogubonosne razmere, ki bodo uničevalne, kakor so bile one pred dvemi leti. Tudi nikar ne spustite izpred oči dejstva, da mi danes nismo tako dobro pripravljeni za boj, kako smo bili takrat. Pred dvemi leti je bilo pomanjkanje premoga in deželo je tresel mraz. Danes ima dežela velikanske zaloge premoga in delavstvo je lačno." Vendar vsa svarila so bila zaman.
Proti njima sta govorila delegata Watts iz Springfielda, III., in George Turney iz W. Va.
Ko je "Mati Jones" pomirila duhove, je predsednik Lewis komaj slišno zaključil zborovanje, ne da bi konvencija določila, kedaj se zopet snide. T0 ie njegove nasprotnike še bolj razburilo in so mu klicali: "Saj bomo skupaj prišli!"
Voditelji premogarske unije imajo (Nadaljevanje na 2. strani.)
I DENARNE POSILJATYE
VAŠ DENAR bo na svojem mestu najhitrejše, ako ga pošljete skozi naše podjetje. Dostavimo denar na najbližnjo pošto prejemnika. Izdajamo čeke v kronah in amerikanskih dolarjih. Pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Ob izidu te številke smo računali za jugoslovanske krone:
500 kron ..........$ 1.95
1,000 kron ........... 3.90
5,000 kron ............18.50
10,000 kron .......... 36.00
Za italijanske lire:
5° K* ...............$ 3.00
100 lir ............... 5.50
500 lir ............... 26.00
1000 lir .............. 5I-90
Za nakazila v amerikanskih dolarjih do $50.00 računamo po $1.00. Za večja na kazila računamo po a. centa od vsakega dolarja.
Vse pošiljatve naslovljajte na:
BANČNI ODDELEK ''EDINOSTI", 1849 W. aand St., Chicago, lit
_____
MR D I N O 8 T"
EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Slovenian Franciscan Press
184.9 W. 22nd Street,
Telephone: Canal 98.
Chicago, 111.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street. Chicago, 111.
Entered as second-class matter October 11. iqiq. at the post office at Chicago, 111.
tinder the Act of March 3, 1870.
The "open shop.

Clevelandski škof Schrembs, največji socijalni škof v Ameriki, in največji veleum, je spisal za Clevelandski list "The Press" daljši članek, kjer se je postavil na čelo delavskega gibanja za delavske unije, za "closed shop", to je za moč delavskih unij. da tovarne, kjer je unija priznana, ne smejo sprejemati neunijskih delavcev. Članek je nekaj krasnega in ga bomo skušali podati svojim čitateljem v celoti.
Mej drugim pravi škof Schrembs: "Ako namerava gibanje za "open shop", ki se je razširilo po celi Ameriki,»uničiti organizacijo delavstva, potem je to velikanska napaka.
Pravica, da se sme delavec združiti s svojim tovarišem v svrho o-brambe svojih skupnih koristi in v pospeševanje svojega napredka, je osnovna, naj jo pogledamo in premislimo s katere koli strani. Vsak poskus okrasti ga te pravice, ali omejiti vspešno in zakonito uveljavanje se bo kaznovalo na človeški družbi z najresnejšimi posledicami.
"Organizirano delavstvo je res naredilo svoje velike napake in se ga lahko dolži da je tu pa tam šlo precej čez mejo, vendar ali je pa kapital brez krivde v tej fcočki ? Kapital je bolj kriv v tem oziru, ker je, po čId-veško sojeno, bolj močan, bolje organiziran in ima veliko večja in močnejša sredstva na razpolago v dosego svojih namenov, kakir pa ubogo delavstvo.
Kapital in delavstvo sta drug drugemu potrebna Oba imata pravico, da se organizirata. Mesto da se med seboj prepirata, naj bi obe organizaciji iskali, kako bi se doseglo pravično in vspešno medsebojno so-iielovanje.
Mesto, da skušata sedaj drug drugega uničiti, bodisi s silo ali s pod-kupljevanjem ali z brutalnim nasiljem druliali, naj bi bil obeh namen najti način sodelovanja, ki bi slonel na pametnem priznanju medsebojnih pravic in naj bi skušala najti, kako bi se dosegla obojih želja po sreči družin in posameznikov.
Kolektivno, to je skupno pogajanje po zastopnikih, je osnovna pravica — brez te pravice je delavstvo izročeno na milost in nemilost brezvestnih delodajalcev. Šo delodajalci, ki so pametni in pravični, so pa tudi taki, ki so nespametni in krivični.
Iz slovenskih naselbin.
meni nič tebi nič oddukanti. To /le gre! Vedite g. urednik, da ima Pavle še mnogo ljudi, ki se strinjajo z njegovimi idejami. Da Pavle ima še vedno veliko večino prijateljov za seboj. Eden izmed teh sem tudi jaz in vsa moja družina, ter vsi eno glasno glasujemo, da Pavle še ostane nadalje v službi. Kaj neki mu vi g. urednik predbacivate vse napake, aha, zato kajne, da bi se ga znebili. Pa ne bo šlo! Pavle je fant in zato mora ostati! Kaj bi pa vi pri Edinosti potem naredili, ako bi zgubili Pa-vleta^ln vam vedno prinaša novice enKtat iz New Yorka, drugič iz za pada in tako dalje. On vam veliko koristi, zato ga imejte še kar naprej v vašem officii. Ti ljubljeni Pavle pa še bolj agitiraj, tako da boš zagotovo zmagal! (Je že zmagal! Pri tej svoji zmagi je tako vesel, da že tri dni skupaj prepeva in uka. Op. ured.) Ko bodo pa šteli glasove pa le pazi, da te ne goljufajo in ne prevare za kak glas. Sprejmi naše gla-jsove in bodi prisrčno pozdravljen dragi Pavliček! S pozdravom
M. Ursich.
Willard, Wis. — Cenjeni urednik: — Gotovo si mislite da sem še nekje v tisti zakajeni Chicagi, ter da bom spet kmalu prišel gledat, kako tiskate Vašo Edinost. Veste kaj, pri vas v Chicagi se mi zdi predolgočasno, Chicago rad Vam prepustim. Tekom mojega kratkega bivanja v Chicagi sem obiskal tudi nekaj mojih znancev v So. Chicagi ,pa tudi tam ni več tistega življenja, kakor je bilo. Nevem ali je sedaj povsod tako pusto ali kaj. Temu vzrok najbrže vesoljna suša. Dasiravno jo Slovenci znamo potegniti za nos, to presneto sušo, ni najti med Slovenci več tistega veselja kot nekoč. Ko sem hodil po Chicagi, sem postal tu pa tam žejen ,šel sem v takozvane "soft drinks joints", in si naročil kak gla-žek nedolžne sodice. Ko sem to popil, me je pogostokrat pričelo vjedati po želodcu in mislil sem si sam pri sebi, kam smo prišli. Na misel mi je prišla ona: "Kje sq tisti časi? Ko pili sladko vince smo. Kje so tisti dnevi? Ko smo veseli in židane volje bli."
Ko sem se nahajal v Chicagi sem tudi opazil, kako imajo tam urejeno lepo cerkveno življenje. Seveda ta lepi red, je pa največji trn v peti rciečkarjem na Lawndale, kakor sem to opazil. Toda dušni chicaški pastirji se prav malo zmenijo, za bev-kanje teh rdečih kužkov. Oni peljejo svojo župnijo junaško naprej mimo teh kužkov in preko teh kužkov, proti svojemu cilju. Brez takih rdečih kužkov pa ni treba misliti g. u-rednik da smo na Willardu. Tudi tu jih je po farmah raztresenih, kakor ljulika med pšenico. Koncem mojega dopisa se pa prav prisrčno zahvaljujem vsem, ki so mi tako lepo postregli in šli na roko tekom mojega bivanja v Chicagi. Posebno pa se za-
hvaljujem družini Mr. John Štaver-ja, za izvrstno postrežbo, ko sem se nahajal pri njih. Vam g. urednik pa želim mnogo napredka pri vašem podjetku in pri vaših listih. Vsem rojakom sirom Amerike pa priporočam da se naročajo na te liste, ki so v resnici najboljši' listi med nami Slovenci v Ameriki.
J. R., naročnik.
nja za našega dražestnega Pavleta.' Vštejte torej med glasove še dva glasova in to je mojega in od moje žene. Pri nas, ko dobimo Edinost, najprvo pogledamo, ako je noter Pavle Zgaga. In če je, se ta prečita, najprvo. Pavle je vreden vse časti J ker tako lepo s svojim šalami krasi' naš list. Zato Pavle mora zmagati.'
Srčni pozdrav Geo. Shavor.
Soudan, Minn. — Kot naročnik lista "Edinosti" imam tudi nekoliko besede, da stopim v volilni boj za ali proti "Pavletu Zgaga." Jaz sem odločno proti Pavletu in glasujem z "ne" zakaj, ker jaz nemorem trpeti vednega sovraštva. (Pavle pa tudi trdi v svojem nastopnem govoru, kot od naročnikov izvoljeni, da si želi miru. torej si kar roke podaj ta. ker vajine izjave se popolnoma strinjajo. Op. ured.)
Delavske razmere so tukaj še ved no slabe, dela se samo polovico časa in kakor vse kaže, se ne bo par mesecev nič. Tudi zima je dosegla pri nas svoj višek. Mraz je kakor v Sibiriji. Že par dni imamo 40 stopinj pod ničlo. Tukajšnim rojakom bi priporočal, da si vsak kupi po eno peč in jo dobro zakuri, ter isto nosi na svojem hrbtu okoli. To je edino sredstvo proti zimi.
Sedaj pa pozdravim vse rojake ši-rom Amerike, posebno pa tiste, ki smo skupaj potovali v Ameriko leta 19-20 s parnikom "Manchuria" iz Antverpna.
Tony Plantan.
Kdor ne pomaga, škodi.
Boš tudi ta mesec mirno držal roke v Žepu in pustil, da samo sovražnik dela?
Cleveland, O. — Kakor vidim v listu Edinosti, se precej dobro agi-tira za Mr. Pavleta. Tudi jaz želim, da se zopet kmalu pokaže s svojim elegantnim frakom in da bo spet kak
šno fletno povedal. Zakaj je pa ne bi? Saj jih tudi zna. kakor no-/beden drugi. Eden izmed vaših zastopnikov se je izjavil, da preveč po ribniško zavija, ter da ga teško za-stopi. Da bi pa bolj po Dolenjsko zavijal, sem pa jaz proti temu : prosim brez zamere! Mr. Pavle jo naj kar po ribniško reže. kakor jo zna.
San Francisco, Cal. — Prejela sem danes vaše pismo v katerem me tolažite, da se ne rabim razburjati zaradi onega dopisa, ki je bil zadnjič priobčen v Edinosti štev. 5. Kar sem jaz pisala je vse resnica in voljna bom prenesla vse, kar sem dobila od ker to mu tudi najbolj priTega'. Zna
biti je tudi, da se druge govorice dobro ne zna, potem bi se mogel ubogi Pavel sedaj na stara leta še drtizga jezika učit. Tako ga pa spet ne smemo mučiti našega ubogega Pa-vlečka. On naj po sv<pji govorici pi-se, ga bomo že razumen, .saj imamo čas, posebno pa sedaj, ko smo skoraj več doma, kakor pa na delu. Zadnje čase. se Pavle zelo poredkoma oglaša. Mogoče ti producira "Rozi-novega Jakata." Kdo bi mu naj pa zamiril če ga! Taka roba vsakemu pristaja, posebno sedaj v mrzlih zimskih uneh. Ampak Pavle pazi se, veš prav na uho ti povem. "Rozinov Ja-ka" iz Clevetanda, je dobiv na svoj produkt v Washingtonu posebni patent 32. decembra zadnjega leta. Glej. da te pri takem poslu ne zaloti, ker potem bi ti znala slaba presti. Joliet, 111. — Nadejam se, da ne Srčni pozdrav na vse čitatelje li boste tega dopisa vrgli v koš. Poseb- sta Edinosti. Vam g. urednik pa ženo zdaj ne, ko se gre za tako važno lim 100.000 novih naročnikov v te zadevo, namreč za glasovanje za kočem letu. Vaš naročnik nam priljubljenega Pavleta, katere-	A. Slovenec,
ga ste nameravali odsloviti ravno sedaj v najhujšem času, v mrazu in brezdelnosti. Ali ne mislite da bi bilo to krivično? Tacga dečkota pa
tacih pod nos. ki nas zaničujejo.
Nadalje vam tudi sporočim, da jaz se strinjam z onimi naročniki, ki glasujejo za Pavleta Zgago. Zakaj bi njega odstranili, ki je tako fejst fant, vsakikrat se prav sladko nasme. jem, ki čitam njegove dopise. Le ne podaj se Pavle, in večkrat pokaži Petrčku v New York, da se ga ne bojiš in da jih imaš več pod kapo, kakor pa on.
Strinjam se tudi z vašo naročnico Mrs. Bevc iz Canonsburgha. Pa., da ne smete na nas ženske pozabiti. Dajte tudi nam prostora v listu E-dinosti. Ženske in to vse brez razlike, ki ste zmožne kakega pisanja, pa pero v roke in bodrite eno drugo s članki in dopisi. Pozdrav.
Mrs. A. Markovich.
B ooklyn, N. Y. — Za slovečega kandidata Pavleta Zgago, moram tudi jaz glasovati, da se temu junaku nezamerim. Pavle, mi te tudi lajšamo, zato glasujemo, da še naprej ostaneš v listu Edinosti. To je cela naša družina. Samo to bi radi vidli, da bi si ti dav enkrat malo tvoj frak popravit, ki ti je skoraj en meter predolg. Johani Pust si se nekaj zameril, pa ker je ona že Pust po imenu, upam da ti bo odpustila, če je kaj jezna na tebe in ti bo dovolila še za naprej, prihajati pred nas naročnike Edinosti. Pavle, ko boš zopet zapičil svoje pero, le junaško hodi naprej in tvojmu bratcu Petrčku, nikar ne dopusti da bi se šopril, kakor se večkrat misli ta uboga para. Pozdravljam vse naročnike in želim, da bi se vsi strinjali, da bi Pavle še za naprej ostal v našem listu.
Katty Schneller-
Katoliška društva, kaj boste storili za katoliško časopisje ta mesec?
Holy X
ame možje in fantje, boste ta mesec roke križem držali? Boste slakcr-
ji?
Rice, Mmn. — Pr< sim natisnite vrstice v vašem listu iz naše župni-i je sv. Štefana. Tukej *smo imeli lepi« s'ovesnost na sv. treh Kraljev, ko je bil blagoslovljen naš lepi altar in podoba Matere Božje, ravno) taka kakor na Brezjah. Ob devetih je bila slovesna sv. maša, katero so darovali Dr. Prof. John Seliškar iz1 St. Paula, kako lepo so nam pridga-li o božji poti na Brezjah, katero so naši stariši tako radi obiskovali v starem kraju. Po maši so blagoslovili altar in podobo Mater Božje v pričujočnosti, našega župnika in Rev. Jos. Trobca. Potem so darovali sv. mašo na novemu altarju, naši župnik Rev. John Trobec, katerim sta asistirala Dr. Seliškar in Rev foh
n I robec. Žalosti ,ki smo izgubili našega dobrega prevz. škofa James Trobca nismo še pozabili. Tuda naš g. župnik Father Trobec, so nekoliko zboleli, a mi upamo, da jih ljubi Bog nam ohrani in da bojo kmalu okrevali. iZasluga, da smo dobili nov altar in tako lepo podobo Matere Božje gre samo njim našemu župniku. Da preskrbeli so nam krasno podobo Marije, h kateri se bomo zatekali v naših stiskah posebno pa ob naših smrtnih urah. ko se bomo poslavljali iz te doline sol-za-	J. S., naročnica.
jeva v "Pepelnični noči", besedila Sim. Gregorčiča. Da bo ta koncert bolj sijajno yspel, se tem potom vabi vse one člane pevskega oddelka, ki so bili pri ustanovitvi in kasneje v zboru, da blage in racie volje zopet vstopijo v pevsko vrsto. Vabi in prosi se pa tudi druge, ki so praktični katoličani, da se priglasijo za sodelovanje v pevskem zboru. Glede starosti se ne bo v ozir jemalo, glede znanja not (sekiric) tudi ne, pač pa se bo gledalo na dober posluh, krepak in čist glas. Ze'o priporočljivo je za mladino, kateri so pred leti in zannje leto absolvirali osmi razred šole sv. Vida. Čim večje število pevcev in pevk tem lepši uspeh pri koncertu. in večji kulturni korak v naši novi domovini za naš mali, toda ponosni slovenski narod. Pevci in pevke naj se priglašajo za vstop v pevski zbor dr. Lira kar najhitreje. Sprejem in skušnje se vršijo vsak torek, četrtek in soboto zvečer od pod osme ure dalje v stari šoli sv. Vida.	Matej L. Holmar.
Joliet, 111. — "Le — pesmi niso bile za koncert." S temi besedami je končal urednik "Amer. Slovenca" z dne 3. februarja 1922* v kratkem poročilu. ki ga je zapisal o prireditvi igre "Pri kapelici" in petju, katero ie priredilo društvo Sv. Jožefa štev. 2. s sodelovanjem "Slov. Kat. Pevskega Dr. Joliet."
To raj pesmi niso bile za koncert. Društvo Sv. Jožefa ni vabilo nikogar na koncert, ampak na igro s petjem ! Priznavate, da so bili pevci in pevke dobro podučeni in glasovi so bili lepo ubrani, pa kaj je vendar potem manjkalo? Jej! Jej ! Gosp. Kle-pec je gotovo od sramoiljivosti za-rudel. ker je pevski zbor zapel nekaj naših narodnih pesmic s polnim besedilom. Glejte, glejte, urednika Amer. Slovenca so naše mile narodne pesmi pohujšale! Seveda, to se razume, da samo njega in pa še par drugih, katerim je "Slov. Kat. Pevsko Dr. Joliet trn v peti. Da se pa oziram pri sestavi programa na našo narodno pesem. Vam gosp. Klepec povem prav na uho: Našim mladim Amerikancem nimamo mi skoro prav nič lepega in dobrega povedati o naši stari domovini. — a z narodno pesmijo se pa lahko ponašamo. Naj čuje naš amerikanski naraščaj. kaj naš narod poje doma v stari domovini! Doslednost je lepa čednost in povem Vam, da tudi Vam bi ne škodila v enakih slučajih.
Martin Cvenk.
Eveleth, Minn. — Tudi jaz kot naročnik vseh treh vaših listov mislim, da imam pravico do glasova-
Cleveland, Ohio. — Slovensk > Kat. pevsko dr. Lira obhaja v tekoč-nem letu 1922 desetletnico svojega obstanka, ustanovitve in delovanja na cerkveno in narodno glasbenem polju. Kolikokrat je to društvo lepo prepevalo v cerkvi v teku desetih let, da je s svojim petjem povečalo slavnost praznikov. Kako lepe in krasne slovenske pesmi so se pre pevale v preteklem času na raznih koncertih, to vedo le oni, ki so imeli priliko biti navzoči pri vseh prireditvah dr. Lire. Koliko zabavnih in pod učni h iger je to društvo že priredilo, in kolikokrat je ljudstvo navdušeno po končanih prireditvah odhajalo iz cerkve ali dvorane na svoje domove z vzvišeno idejo za lepoto bodisi za cerkveno ali narodno za splošno lepo našo slovensko pesem. Vsa lepota doseaaj prirejenih koncertov v preteklosti je bila le malenkostna proti temu. kar namerava društvo "Lira" prirediti v tekočem letu za slovesno praznovanje desetletnice. Koncert za to letnico se bo vršil v Masonic Hall ali v Colonial Theatre prihodnjo pomlad ali najkasneje julija meseca. Za program tega koncerta bodo izbrane najlepše naše slovenske pesmi, najbolj popularne stare in najnovejša Sattner-
Vse vaše žulje v katoliških društvih in jednotah bodo dobili rdečkarji v roke, ako ne boste imeli obrambenega močnega časopisja, ki vam bo branilo te vaše žulje. Ali nimate že dovolj žalostnih skušenj?
Rojake in naše prijatelje vnovič opozarjamo na krasen dar, katerega bomo dali vsakemu, ki nam bo poslal dva nova naročnika: Krasni svetlikajoči se križ.
(Nadaljevanje z 1 strani.)
ta teden skupno zborovanje z voditelji železničarskih unij, s katerimi nameravajo skleniti prijateljsko zvezo, po kateri bodo drug drugega podpirali pri skupnih koristih in zahteva h.
Vse Amerike oči bodo obrnjene ta teden na Chicago, na to posvetovanje. Dal Bog, da bi zmagali trezni in mirni elementi in nam dosegli sporazum in mir, dosegli primerne plače in delo. Ali res nimajo vse a-merikanske unije med seboj moža, ki bi poslal kapitaliste po aprila?!
VELIKO ZNIŽANTE CEN POLJEDELSKIM STROJEM.
V Racine. Wis., ie naznanila Case kompanija. ki izdeljuje poljske stro-ie. veliko znižanje cen v^em svojim izdelkom. To bo prisililo nenasitno Harvester McCormick Co., da bo storila enako. T0 bo gotovo jako pospešilo naše poliedeljstvo.
CENE POLJSKIM PRIDELKOM POSKOČILE.
Kot posledica snzoroževalne konference so naenkrat cene vsem polj-sk im pridelkom poskočile. Pšenica se ie podražila za 25 odstotkov, pre-šiči za 35 dostotkov, koruza za 75 proc., oves za 30 proc., ovce za 100 proc., volna enako.
ipplp
T*
mmm
W


EDINOST-
V NEDELJO POPOLDNE.
TEDENJSKI KOLEDAR.
Februar:
26. Nedelja. — 3. predpostna ali pustna nedelja. V latinščini se imenuje quinquagesima. — Evangelij je o čudežnem ozdravljenju slepca.
28. Pondelek. — Sv. Leander škof.
28. Torek. — Sv. Roman opat. — Pustni torek.
Marc:
1.	Sreda. — Pepelnična. — Danes je strog zapovedan post in ni dane nikake polajšave. Današnji post je eden izmed onih treh dni, ki niso izvzeti iz stroge prvotne postne postave. Toraj tudi amerikansko delavstvo, ki je drugače oproščeno posta, razun petkov, današnji dan ne sme jesti mesa. — Danes se po vseh cerkvah slovesno blagoslavlja pepel in se potem potresa vernikom na čelo z besedami: Memento homo, quia pulvis es et in puverem reverteris.— Spomni se. človek, da si prah in da se boš v prah povrnil. — Resen obred. ki človeka pretrese do kosti in ki je krasen uvod v štiridesetdanski post.
Danes je spomin sv. Albina, škofa.
V postnem času bodo po vseh cerkvah cele Amerike vsaki teden po dva večera postne pobožnosti. Enkrat na teden je ukazan križev pot enkrat pa postna pridiga, kakor določi župnik. V nekaterih mestih škofija kar določi kateri večer je v kaki cerkvi kaj, zato da se cerkve v soseščini lepo razvrste in pobožnejši ljudje lahko gredo v več cerkva vsaki teden.
2.	Četrtek. — Sv. Simplicij, papež.
3.	Petek. — Sv. Kuniganda, kraljica. Danes in vsak petek v postu je zdržek in post.
4.	Sobota. — Sv. Kazimir, kralje-
vič.
5. Nedelja. 1. postna. — Sv. Friderik.
Glede posta v štiridesetdanskem postu naj pazi vsak na postno postavo, ki se povsodi bere na pustno nedeljo. Splošno velja pravilo: Zdržek in post je vsako sredo in vsaki petek. Ostale dni med tednom se sme jesti enkrat na dan meso in sicer pri glavnem obedu. Delavstvo Združenih Držav ima posebno pravico, da sme jesti meso po večkrat na dan na dni, ko je meso dovoljeno, toraj vse dni razun v sredo in petek. Na dan, ko kdo uživa meso, naj pa opravi kako drugo pobožnost ali kako drugo dobro delo mesto tega. Najbolje je iti v cerkev in moliti križev pot, ali obiskati presv. Rešnje Telo ali pa vsaj zmoliti doma 5. očenašev.
PRVI ČLAN APOSTOLSKE VERE: O SV. TROJICI.
"Verujem v Boga Očeta, vsega-mogočnega, Stvarnika nebes in zemlje."
S prvim članom apostolske vere spoznavamo, ko molimo "Verujem v Boga Očeta" ne samo enega Boga. ampak e-nega Boga v treh osebah. I o je verski nauk, dogma o sv. Tro jici.
Razložimo si torej najprej, kaj jt nauk katoliške cerkve o sv. Trojici, potem pa hočemo uvaževati. kako je razmerje kristjana do sv. Trojice.
i.—Sv. vera nas uči, da je en sam Bog v treh raznih osebah: Bog Oče Bog Sin in Bog sv. Duh.
Te tri osebe so večne, so istega bistva, so si jednake.
So večne: Bog Sin in Bog sv. Duh
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest. da je mojega ljubljenega brata
LEOPOLDA STUPICA
dne 19. januarja t. 1. na Ely. Minn. ,pobrala neizprosna smrt. Doletela ga je nesreča v rudniku in mu pretrgala za vedno nit življenja. Pogrebne obrede s črno sv. mašo je opravil Rev. Fr. Mihelič dne 23. januarja, zakar mu bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala, kakor tudi za preganljtv govor, ki ga je imel v cerkvi in na grobu pokojnega Leopolda. Iskrena zahvala tudi vsem mnogoštevilnim rojakom, znancem in prijateljem, ki so ga hodili kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, v hiši Mr. Viktor Novaka, kateremu se tudi iskreno zahvaljujem. Zahvaljujem se pa tudi vsem sorodnikom ki so prihiteli iz Aurore. Minn., na pogreb kljub hudi zimi, kakor tudi vsem drugim ki so se udeležili pogreba, vsem tisočera zahvala in Bog povrni!
Pokojni Leopold je bil rojen leta 1883. v Sodražici na Dolenjskem po domače Ošterjev, in je bil bratranec pokojnega Dr. J. Evg. Kreka. Bil je še samec in ie mislil na spomlad odpotovati v milo ljubljeno staro domovino k svoji dragi materi, a Bog ga je vzel k sebi v boljšo domovino, ker ni več truda ne trpljena in ne solza.
V stnri domovini zapušča staro osivelo mater, tri brate ir. eno sestro in tu na Tioga. Wis., pa dve sestri, ki vsi žalujejo nad prerano smrtjo dragega pokojnika.
Tudi čitateljem Edinosti je bil pokojni znan po svojih izvrstnih dopisih. Rad je dopisoval v ta prekoristni list, ker on je bil še ne pokvarjen od brezverske gnilobe, ki je tako silno razširjena med Slovenci v naši novi domovini. Ostal je zvest naukom svoje matere, katero je vedno srčno ljubil in ji tudi rad prepeval njej v čast njene pesmice, bodisi doma ali pa tu na farmah v prosti naravi, kamor je rad zahajal vsako leto. Rad je zahajal k službi božji, katere ni nikdar opustil,, če ravno je do pet milj hoda od tukaj in čeravno je bilo večkrat grdo vreme. Zato upamo, da mu je nebeški Oče milostljiv sodnik na priprošnjo Marijino in da se snidemo nad zvezdami, ker nam sveti križ govori: da zopet vidimo se nad zvezdami. Bodi ti lahka tuja zemlja predragi brat!
Blagega pokojnika priporočam vsem čitateljem (cam) E dinosti in Ave Maria v blag spomin in molitev. Naj počiva
ki imata isti izvor, isti pričetek sta ravno tako večna, kakor je večen Bog Oče, ki nima pričetka.
So istega bistva: to je, imajo isto naravo, ki je skupna vsem trem.
So si jednake: Ker imajo eno in isto naravo, eno in isto bistvo, ki je vsem trem skupno, so si božje osebe jednake glede veličastva; imajo isto moč, isto modrost, isto svetost. Moč sicer proslavljamo v prvi vrsti pri Očetu, ker je on izvor in pričetek vsega, ker iz Njega izhajati drugi dve osebi, in ker si predstavljamo O-četa kot stvarnika vesoljstva vsled njegove vsegamogočnosti; modrost proslavljamo pri Sinu, ker je rojen iz Očetovega razuma; svetost proslavljamo pri sv. Duhu, ker izhaja iz mej seboj ne ljubezni mej Očetom in Sinom, in ker ima svetost svoj temelj v ljubezni Božji.
2.—Kako pa mora biti razmerje kristjana do sv. Trojice?
Kristjan je posvečen sv. Trojici. Zaznamovan je bil z znamenjem sv. Trojice pri sv. krstu, in to znamenje je neizbrisljivo, pečat treh božjih o-seb ga spremlja od krsta do smrti, ostane mu še po smrti. Pri sv. krstu postanemo otroci Boga Očeta, učenci Boga Sina, tempelj Boga sv. Duha. Kadarkoli se pokrižapio, v celem svojem življenju ponavljamo to krstno obljubo, s katero smo se posvetili in zaobljubili sv. Trojici, ker pri znamenju sv. križa vedno izgovarjamo imena treh božjih oseb. Ob smrti priporoča cerkev kristjani sv. Trojici ko moli: "Loči se, o krščanska duša. iz tega sveta v imenu Očeta v sega mogoč nega. ki te je vst varil : v imenu Jezusu Kristusa, Sina živečega Boga, ki je za te trpel: v
JUGOSLOVANSKE NOVICE.
(Nadaljevanje z 1. strani)
soči kronami. Piše so ta gospodična Štefanija Grubešič.
V Beogradu so zaprte vse ljudske in srednje šole radi desinfekcije šolskih prostorov. V" Beogradu je bilo v zadnjem času veliko nalezljivih bolezni.
Grški židje v Južni Srbiji- Po
končani svetovni vojni se je mnogo grških Židov preselilo v ozemlje Južne Srbije. Razumljivo je, da se ba-vijo izključno s trgovino. Moč in u-gled teh ljudi sta tako velika, da izgleda, da so oni pravi gospodari Južne Srbije. Razmnožujejo se kakor uši. Največ jih prihaja iz Soluna. Belgrajsko "Vreme" pravi, da je dobilo vse trgovsko življenje od Skop-Ija do zadnjega kotička Makedonije čitutski značaj. — "Vreme" piše: "Zanimivo je. kako podpirajo naše oblasti ta židovski element, ki izkorišča nevednost makedonskega prebivalstva. Policija, aavčna oblast, železniška oblast, vse gre grškemu čifutu na roke. Domači trgovci, ki se opirajo na svojo tradicijonalno solidnost, pa komaj životarijo. Isto ie s stanovanji. Dočim se stiskajo J družine javnih in državnih uslužbencev po vagonih in morajo biti srečni, če se štirim, petim osebam nakaže kaka smrdljiva in nezdrava luknja, stanujejo grški "jevreji" v najlepših, najobsežnejših zgradbah modernega skopljanskega predmestja ! In tako se pogreza naše dobro ljudstvo v tem kotu države v smrdljivo lužo gospodarske odvisnosti od teh parazitov, ki mu sistematično izsesavajo življenjske sokove." Ko bi belgrajski porodičarji imeli vsaj ne koliko vesti in ljubezni do trpečega ljudstva, bi lahko mnogo storili za omejevanje židovske nevarnosti. Toda tamkajšnje uradništvo je korupcija že tako zastrupila, da jo solun ski židje izkoriščajo na vse mogoče načine . . .
v miru
Žalujoče sestre: Marija Toleni in Pavlina Perušek,
Tioga, Wis.
Čuden deficit Carinarnice so najbogatejši vir za državne blagajne, ki jim prinašajo ogromne dohodke. Izjemo v tem je naredila bitoljska carinarnica, kjer so izkazali 6 milijonov deficita. Ker je ta deficit povzročen vsled raznih manipulacij carinikov, so več uradnikov zaprli.
imenu sv. Duha, ki te je posvetil . . . O Bog, pristavlja cerkev, spoznaj v tem umirajočem kristjanu tvojo stvar; pripusti njegovo dušo v veselje tvoje navzočnosti; ker, četudi je grešila, vendar ni izgubila svoje vere v te, Očeta, Sina in Sv. Duha ampak je verovala v te in te časti la."
Da bomo dopadli sv. Trojici se moramo varovati, da naše duše ne bomo oskrunili z grehom, ampak moramo posnemati v naši ljubezni do Boga zvezo treh božjih oseb, "da bodo moji učenci" kakor pravi Jezus Kristus," eno, o moj Oče, kakor smo mi eno" v presv. Trojici.
Tebe bi radi nabili »katoliška slovenska duhovščina. Ker te pa mi branimo, smo pa mi tepeni!
KDO HOČE? Kdor nam tekom meseca februar-ja pošlje dva nova celoletna naroč-
(Nadaljevanje z 1 strani.)
natične 2rjave, ozkosrčne Pribičevi-če i dr. Kako krasna bi bila tudi ta lepa naša Jugoslavija! S koliko ljubeznijo bi se je oklenili vsi, Slovenci in Hrvatje, ko bi bil tukaj veliki mož, ki bi postavil to državo na ideale in načela Washingtonove! Kako krasno bi se že danes ta država razvijala, koliko solza in koliko sovraštva in koliko kletvin, bi se bilo prihranilo.
A, ko gledamo Jugoslavijo, pa gledamo Združene Države in vidimo vzvišeno sliko očeta Združenih Držav. potem še le vemo, kako mora biti Amerika hvaležna Bogu za velikega Washingtona! Nasprotne pa, kako moramo Jugoslovani klicati k Bogu za pomoč, da pošlje takega velikega moža še nam v Jugoslavijo.
George Washington je ideal ameriškim in Jugoslovanskim Slovencem. Naprej za temi ideali!
nika na list "Edinost" poslali mu bomo krasen križ, ki po noči sveti
Nekaj novega je ta križ. Ako ga obesite na steno, ko bo temna, boste naenkrat na steni opazili čudno svetlobo. Cela slika presvetega Telesa Križanega se bo začela svetiti da jo boste prav lahko v največji temi prav razločno videli. V resnici nekaj krasnega!
Križ je nekaj dragocenega in stane, ako ga kupite v prodajalni $3. Tu ga dobite zastonj, ako nam pridobite dva naročnika na list "Edinost."
Na delo! Za tako krasen dar se pa že splača, nekoliko se potruditi, vsaj vi dobite nekaj, kar je skoraj toliko vredno.
In to velja za celi mesec februarij.
%> ^ & & & & & & &
ž> &
& *> & & & &
SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "ZVON". FOREST
CITY, PA.
. 1
Lljudno vabi vse Slovence in Slovenke iz Forest City, Yandling in Braundale, Pa., da se udeleže
MAŠKARADNE VESELICE
ki se vrši na
PUSTNI TOREK, DNE 28. FEBRUARJA 1922.,
v društveni prostorih na Grand avenue, Forest City.
Dobitki za najboljšo masko bo najvažnejše poglavje te veselice
Vstopnina: za moške 50c, ženske proste. " Za dobro zabavo in najboljšo postrežbo in izvrstno god-
bo skrbel
Torej na veselo svidenje!
Odbor dr. "ZVON."

■S
&
A
Hiše in farme.
Prodajava hiše v različnih krajih mesta in farme v Illinois, In<L, Michigan, in Wisconsin. Zavarujeva hiše, pohištva in avtomobile. Izdelujeva notarska dela za tukaj in za stari kraj. Pošiljava denar v staro domovino. Pregledujeva abstrakte in druga te vrste dela. — Prodajava bonde in mortgage.

MLADICH & VERDERBAR, 1334 West 18th Street,
Chicago, 111.
er
r
S?" p*

A
*
A
s
A
*
A s
s
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI ODVETNIK Dve Pisarne: v So. Chicago in v Chicago.
Naslov pisarne v So. Chicagi: 9206 Commercial Avenue. Telephone: So. Chicago 0599.
Uradujemo na So. LaSalle St. Soba: 1101-19. Telephone: Central 8610.
Za sestanek se obrnite telefonicno na So. Chicago 0599.
W. F. KOMPARE
SLOVENSKI NOTAR
Prodaja zemljišča. Zavaruje hiše pohištvo in druge stvari proti ognju. Prodaja parobrodne listke in pošilja denar v staro domovino.
9206 Commercial Ave.,	So. Chicago, IIL
Phone: So. Chicago 0599.
4
4

___________


ipilippipppilipppppji . J ..	i^^^^ll^iWUIiJipiBBL — ■■
1 D 1 M O S r

Neznani Bog.
(Priredil FR. BLANKO.) (Nadaljevanje)
4
/
Ko je še govoril, so prišli zaostali legionarji, ki so prinesli tudi sporočilo, da je sedaj roparska tolpa po ostrem prepiru na potu v Rim in je za enkrat odnehala od vsakega preganjanja.
Nato je dal centurij razdelit med ljudi kruha in vina, ter je tudi sam s prijatelji nekoliko prigriznil, česar so bili vsi več ali manj potrebni.
"Poslušaj, centurij, česa sem se ravnokar spomnil", pravi Longin po tej zmerni južini, "morda ti dopade moj predlog. Poznam to okolico tako, kakor svoj žep. Mi nismo varni ne na cesti v Soro, ne pozneje ono-stran mesta. Ko bodo v Rimu zapazili našo prevaro in svoj imenitni zaklad, se kaj lahko zgodi, da še enkrat poskusijo srečo, morda z boljšim vspehom na strmem, skoraj neprehodnem potu k trazimenskem jezeru, po katerem moramo iti. Zdaj sem se domislil, da je tu v bližini star kame-noloin, kjer so lomili kamenje za cesto. Ta leži tamle na desni strani ceste .kjer teren tako nenadoma pada, komaj šeststo korakov od ceste, toraj popolnoma blizu. Tega se ne more opaziti s ceste, da celo tedaj ne, ako stoji popolnoma blizu kamenoloma, ker je vse okoli gosto poraščeno, celo dohodi so sedaj zaraščeni s praprotjo in grmičevjem. Ako bi bili denar ukradli mi namest o nih, ali bolje hoteli ukrasti, si ne moremo želeti boljšega skrivališča za ukradeno blago. Redko kdaj zaide tje človeška noga."
"Razumem te", odvrne Pavel. "Ti hočeš, ca bi tjekaj spravili vreče in poslali po pomoč.''
"Potem ostanem za varuha teh vreč nekaj dni tukaj jaz in bom živel kakor divji mož", ponudi se Tel, ki je bil vedno dobre volje.
"Ne tako", odgovori Longin, "mi vsi ostanemo tukaj, — eden izmed nas, najbolje centurij sam. ali kogar on zato določi, naj jezdi v tabor k Germaniku pri Forumu Allieni, da mu pojasni stanje stvari in se s zadostnim spremstvom, t. j. kakih petdeset do šestdeset mož vrne semkaj nazaj."
"Tvoj predlog je dober, prijatelj Longin'', pohvali ga Pavel, čeravno bi rajše šel z denarjem naprej."
"Ali ste drugi istega mnenja?" vpraša ostala dva.
Tel in Kerija pritrdita in predlaga, da naj se to takoj izvrši. Tu a i sta se oba ponudila, da hočeta jezditi ko poslanca v cezarjev tabor. Toda Pavel jima odgovori:
"Ta del predloga bom izvedel sam. Voz mora ostati seveda v bližini tovora. Ker bi ga bilo težko spraviti v goščavo brez jasne sledi, moramo gledati, da ga skrijemo kje drugod v bližini. Ravno tako tudi polovico konj. Ostale naj vzamejo legijonarji s seboj v Kortono. Vi trije pa ostanete tukaj za varuhe vreč. Kar imamo hrane s seboj — ostane tukaj. Kar bo pa še potrebno morate si preskrbeti z lokom in mečem. Ali ne bo tako najboljše?"
"Krasno!" pravi Tel smeje se; ''zdaj bom vsaj enkrat poskusil zopet svojo lovsko srečo. Prav prijetna sprememba! Če bo pa pomoč le predolgo izostala, mi morata tudi Longin in Kerija pomagati, — saj sta včeraj videla, da sem veliko močnejši kakor vidva, toraj tudi potrebujem več hrane, kakor vidva oba."
Vsi so se smejali. Tel je namreč namigaval na prastaro igro, vlečenje kljuke, katera je še dandanes pri marsikaterem priprostem narodu v navadi. Silni gladijator je Kerija v trenutku zmagal; nasprotno je pa ta Longina še le po dolgem boju užugal.
Vse se je zgodilo, kakor je predlagal Longin in okrenil Pavel. Cez dobre pol ure so bile vreče skrite v najskrivnejšem kotičku jame in tudi vsa hrana je bila poleg. Ne daleč od tam je stal voz dobro skrit v grmovju. Potem pokliče Pavel k sebi vojake, zapove jim strogo molčanje in pravi:
"V Sori se ne vstavljajte, ampak pojdite dalje do Kortone. Tam se javite kvestorju, da vam preskrbi stanovanje. In tamkaj ostanite, dokler vas ne pokličem na povratku v Forum Allieni."
Takoj na to skoči mladi vitez na konja in kmalu pusti dobra žival v mirnem teku Soro za seboj. !>el je po isti poti. po kateri je hodil nekdaj slavni Hanibal — na levi strani trazimenskega jezera, ko je med Fiesolo in Pistojo peljal svoje čete čez prelaze. Tu še le je privoščil sebi in živali nekaj ur počitka.
Prvi jutranji svit ga je že našel zopet na poti. V malo urah je imel hrbet Apeninov za seboj in jo je vdaril v ravni črti proti severu-vshodu, da bi prišel skozi Klaterno in Bolonjo v Forum Allieni.
Tu ga za enkrat zapustimo, da se obrnemo k drugim osebam naše pri-povesti.
III.
Ko se je gospa Lea poslovila od svojega sina. je sklenila, da ne bo več odlašala s svojim odhodom na Circejo. Vse je bilo pripravljeno. Kakor hitro bi napočila noč in bi vse ostale goste objel sladki sen, sta imele mati in hči skrivno zapustiti gostilno in hiteti k vozu, ki ju ie nedaleč od tam pričakoval. V njefii boste dospeli še tisto noč v novo skrivališče.
Agata ni žalovala manj zaradi ločitve od brata, kakor zaradi bližnje ločitve od Benigne. Rada bi jo bila vzela s seboj na Circeji, ki se ji je zdel zaradi njegove samote temen in neprijazen kraj. kamor naj raj še ne bi bila šla. Krišpina je morala porabiti vso svojo zgovornost, predno ji j> dokazala, da je njena zvesta prijateljica ne more spremljati.
Solnce še ni kazalo poldneva, ko je gospa Lea končala svoje priprave na to kratko pot. Stopila je na verando, kjer je vedela, da je njena hči z Benigno. Obe deklici sta stali roko v roki na ograjo naslonjeni. Sa-njavo je gledala Agata v daljavo.
"Danes izgubiva vse, ljuba mati", pravi in vroče solze ji padajo na majhne bele roke.
Mati jo ljubeče gleda v motne oči. "Ne vsega, moje dete," odgovori, "dobili bomo tudi kaj noVega — spremembo prinaša življenje že samo na sebi!"
"Mene je strah tega gradu", vzdihne Agata in potem zopet z nestanovitnostjo otroka; "kje neki je sedaj moj brat?"
Mati ji hoče odgovoriti, a zagleda svojo hišno gospodinjo, skrbno Krišpino, poleg sebe.
"Milostljiva gospa", javi ta, "tribun, ki vas je spremil v to hišo ie ravnokar stopil raz konja in želi govoriti z vami."
"Sprejmem ga z veseljem", pravi Lea, pri tem pa premišljuje, kaj bi mogel pomeniti ta obisk.
Takoj nato vstopi z globokim poklonom dvorjanik in pesnik Velej Paterkul. Vpraša po odhodu mladega viteza, za katerega je kazal najve-če občudovanje, potem pa pravi neposredno: "Toraj, plemenita gospa, ka-
kor sem cul, nameravate jutri odpotovati."	e
Lea se zelo prestraši teh besedi; saj je iz njih spoznala, da je načrt njenega odpotovanja znan na Tiberijevem dvoru. Tudi ni skrivala svojega strahu.
Ko pride tat v hišo, ne pomaga se skriti v kot. Vse bo odnesel, če ga ne zapodiš. Tat so rdečkarii. Katoliški Slovenci, ne v kot! Na dan! V obran! Pomagajte, da se časnikarstvo razširi!
Tvoj sosed nima še katoliškega časnika. zakaj bi ga mu za nekaj časa ti ne naročil ako pa sam noče.
Bojevito katoliško časopisje, je med nami največja potreba.
NAZNANILO IN PRIPOROČoLO
Cenjenim naročnikom naših li stov, kakor tudi vsem rojakom po slov. naselbinah v državi Pennsylvania, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom ga naj topleje priporočamo in prosimo, da mu grejo na roke pri njegovem delu za naš tisk. Rojaki, pomagajte mu širiti naše liste!
Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J.
,R.RICHTER,(
"PAI N-" EXPELLER"
Pri prvem znaku prehlada, se čuti ščipanje revmatizma ali ne-vralgije. Zato je važno, da se ta koj namažete s zato narejenim mazilom. Pazite da bo na vsaki flaški Pain-Expellerja znak sidra.
Cena 35c in 70c v drugarnah.
F. A. Richter & Co. 104-114 S. 4th St.
Brooklyn,
N.Y.
Z?*
v
J. KOSMACH.
i8°4 W. 22nd St., Chicago. I1L
Rojakom se priporočam pri nakup« raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in xnt traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
NAROČNIKI "EDINOSTI" POZOR!
Prosimo vse naše naročnike, da * slučaju preselitve nam takoj nazna. nijo svoj novi naslov. Poleg nove ga pošljite nam tudi svoj stari na slov, stem nam prihranite mnoge nepotrebnega dela.
Mi želimo vsakemu naročniku do staviti vsako številko našega lists j Velikokrat se pa kdo oglasi, čez me sec dni po svoji preselitvi in se pri tožuje da lista ni dobival in sevedt pri tem pozabi, da nam ni naznani! svojega novega naslova. Zato jt važno za nas i vas, da nam tako; naznanite svoj novi naslov, kadar se preselite in vam bomo dostavib vsako številko našega lista.
Uprava u Edinosti."
_
_
_
KOLEDAR AVE MARIA za leto 1922.
Je krasna knjiga, obsegajoča 224 strani. Poučni članki, povesti in poročila iz raznih naselbin kako* tudi številne slike krasijo delo. Koledar Ave Maria stane s poštnino sam* > 60c za v stari kraj 75c.
Koledar dobite pri lc kal nemu zastopniku ali p i pi site na:
"Edinost,"
1849 W. 22 Street, Chicago, 111.
V .... .
Katoliški časnikar prsi, da tvoje varuje.
izpostavlja svoje
Katoliški možje in žene boste_na stara leta morali od kakih rdečkarjev beračiti podpore, ako ne boste s časopisjem o-branili te svo^je centke, katere ste znesli s tolikimi žulji skupaj. Glejte, saj se to že nekaterim godi!
Katoliški časnik se za te bori.
Katoliški časnik je tvoj služabnik.
DR. J. V. ŽUPNIK.
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair avenue in Corner E. 62nd Street, nad Sloven-^
Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio.
Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
••17 ST. CLAJft AVtNUI CLEVELAND. O.
priporoča sa maJrar AfO&KK IN DBiU OFKAV1. IflfeluJ« ICO \3LW OILIU p« mmr+Wu totmo Lm r no


■w


Mr

RABA ALI CENA?
bodem kupil, dokler cene ne padejo je današnji pogovor med ljudmi. Ampak cena je ie padla, vsaj v naši prodajalni je padla za kakih 25 proc. Ali bodo cene še padale, to je pa za enkrat vprašanje. Gotovo je, da cene ne bodo šle več doli vsaj ne toliko časa. dokler to-gj varne ne znižajo cene svojim izdelkom. Ko se pa to zgodi, znižali jih jg bomo i mi. Toda premislite, medtem ko čakate za znižanje cen, ko-liko rabe izgubite. In dostikrat je ta raba tako poceni, za zgled: En ** naš kotel stane $6.oo. Ako ga potrebujete le enkrat na teden ga boste rf.? rabili kakih 5. let in ako izračunate teh $6.00 na mesec, vas bo stal ko-tel samo ioc na mesec. Torej ali je vredno da čakate in sc trudite s ^ kakim starem zaflikanem kotlem. za tako malo ceno ioc na mesec, .g Zatorej premislite to in boste videli, ako imamo mi prav ali ne.
BENJ. EICHHOLZER
_
Trgovina razne zeleznine in pohištva ^ 527 Main Street,	Forest City, Pa.
& &
&
gr
*r
ŠT
r
ŠT r
ar sr
6T
€ V
*	FRANK TOMAŽICH
SLOVENSKI GROCERIST
Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najboljše salatno olje in pristno ajdovo moko. Ker smo Slovenci prijatelji dobre potice naznanjam cenj. gospodinjam, da sem se preskerbel z vsem potrebnim "materijalom." Pridite in se prepričajte!
1858 W. 22nd Street
Phone: Canal 2910.
+ + + + + + + +
Chicago, 111.
* ♦ * * * + «*
FIDELITY ELECTRIC COMPANY
+ + + + + +
Frank S:honta, lastnik. Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste napeljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ceno. Obiščite našo trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme. Prodajamo tudi pralne stroje, gladilnike. štedilnike, itd. Vsakemu, ki nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave damo $5.00 nagrade.
Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke.
2049 West 22nd Street,
Phone: Canal 5190.
+ + * * *

Prepričajte se!
Y Da mi resnično izdeluje-J mo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
/
na
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
- IT
celV
eme
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
Phone: Canal 2534.