USTANAVLJANJt SVETOV DELEGATOV OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA V KS
Kmalu sveti v KS
Clani sindikata uresnidujejo po-memben del svojih pravic, dolž-nosti in odgovornopti ter s tem svojih interesov tudi v krajevni skupnosti. Z organiziranim sodelo-vanjem pri oblikavanju in izvaja-nju programa krajerae skupnosti pa bodo delavci, člani sindikata, še bolj krepili krajevno skupnost kot temeljno samoupnavno skup-nget. Prav zato je nujno, da se sindikat kot najširša organizacija delavcev ustrezno poveže v kra-jevno organizacijo SZDL.
Ta proces preobrazbe sindika-ta v okviru krajevne organizacije SZDL se v občini Ljubljana—cen-ter v teh dneh zaključuje. Izvtš-ni odbori osnovnih organizacij sin-dikata na območju posameznih krajevnih skupnosti so v svet de-legatov osnovnih organizacij sindi-kata izvolili delegate, kl se bodo sestali na prvi seji do 19. novemb-ra t. 1. Na prvi seji sveta bodo delegati, člani sveta, posredovali stališča, pobude in predloge os-navnih. organizacij sindikata, ki jih je mogoče urasničevati v kra-jevni skupnosti, seznanjeni bodo z delovanjem krajevne skupnosti in njenih samouipravnih organov, nadalje z dejavnostjo krajevneor-ganizacije SZDL oziroma njene konference, izvolili bodo delega-cijo v krajevno konferenco SZDL,
ki bo zagotavljala stalno poveza-nost sindikata v delovanju krajev-ne konference SZDL, poročali o pripravah na referendum za sa-moprispevek II itd. Na prvi se-ji bo svet delegatov izvolil i^aned svojih članov predsednika in pod-predsedni&a, ki bo skliceval in vodil seje sveta delegatov, skrbel za uresničevanje sklepov in oprav-ljal druge naloge po sklepih sve-ta.
Iz zgornjiih iigotovitev je yidoo, da dobiva s konstituiianjem sve-tov delegatov osnovnlh organiza-cij sindikata v krajevni skupno-sti in njihovo vključitvijo v de-dejavmost krajevne organizacije SZDL na delegatski osnovi front-na organiziranost Socialistične zveze tudi v krajevnih skupnostih celovito in doikondno obliko, de-lavci pa možnost za uresničeva-nje svojih interesov po kraju bi-vanja, ki so največkrat povezanl s samoupravljanjem v knajevni skupnosti, otroškiin varstvom, za-gotavljanjem možnosti družbenega življenja in varstva astarelih de-lavcev, izobraževianjem, kulturo, te-lesno kulturo in rekreacijo, ko-munalnimi storitvami, trgovino, prometom, urejenostjo okolja in dn^imi življenjskimi problemide-lavca.
J. Š.