ISSNÛ35Û-5561 ta fcoiMC tedna Delno jâsno bo. Po nířínah bo ri>eglâ all nizka oblačnost, ki bo ponekod ostala večji del dneva. 52 let ète\ntkB 45 četrtek, 10. novembra 2005 Iz zelenega v rdeče E R A r Velenjska trgovska družba Era je Poslovnemu sistemu Mercator prodala svojo celotno maloprodajno mrežo v Sloveniji - Najboljši sosed bo prevzel tudi 1400 zaposlenih Velerge, 2. iiovenihra • Po odprodaji ntalopro-dajnc mrože na Hrvaškem in zcjiiljišca za izgradnjo irgovskega centra na obmoc,m Skopskega sejma je bilo samo vpraî^iye časa. kdaj bo 7;e]eno barvo na Brinih živilskih in lehnič-nih tr^orâah v Sloveniji zamenjala rdeča. To se bo zgodiio kmalu, saj so sredi prejšnjega ledna na seii skupščine tre delničaiji s X7-od- Slot no večino prisotnih glasov pol rdi I i sklep uprave družbe o prodaji nepremičnin, poslovnega deleža in ^aiog skupaj s 1400 zaposlenimi Posl<7vnemu sisieniu Mercator. Verjeli, da upanje umira zadnje / " Minister Janez Podobnik je bit prvi mirt/sfer s/overtske vlade, ki je v zadnjiii tre/i ietiři uradno otisit nestrpne'^a in nasilnega odziva. Prav Je. da tudi sami imetemo. kadar ocenimo, da smo priča nestrpnosti. Riizliùux'it nas bogati in takšno zavedaf(/e je m^lai/a j)ot piemagovanja notranjih zavor. Kaj nam lahko sporočijo manjšine, pripadniki druge kulture, vere. drugače misled? Odgovor je mogoč ^amo ob spoštovanju in priznavanju drugac/josti. Velerye je v tent kontekstu primer skupnosti, v kateri sta strpnost in priznavařtíe kuluirnih drugačnosti vsak dan na preizkusu^ Pohvalimo se I ai} ko. da se teb poniemi)no.^ti za\'edanio. da pa .uno še okorni in počasni, pa tudi ni velika ugotovitev. Ci\ilnu družba v obliki kulturnih društev drugih narodnosti se iz zametkov le stežka razvija, srečevanju med njimi niso ravno pogost primer, Javno se o različnosti spregovori i)remalokrai. Ob dnevu strpnosti imamo simbolno priložfiost, du tudi sami f vsakdo sam pri sebi) pričnemo aktivneje jmegati v dogajanja - r opozarjaryem, z informira/ijem, s pogiowri, z organizacijo dogodkov, ki lahko f)rispevaJo k večji strpnosti In tolerantnosti družbe. Odgovornost se namreč prične na osebni ravni, prelaganje le-te na razne voditel/e ihí Je zgolj zanemarjanje lastne osebnosti in nepriznavanje svoje celosti - človeka kot drnibenega bitja. Od ponedeljka semaforji ne bodo več utripali Velenje - Čeprav so na MG Velenje predvidevali, da bodo novo leli-noIt)gijo /a spremembo načina svcilobnc signalizacije na semaTorjih uvedli konec uovembra, se bo zgodilo že prej. V soboto bodo pooblaščeni delavci priieli menjavati čipe na scmafoijih, delo pa bodo nadaljevali tudi v nedeljo. Od ponedeljka dalje pa semaforji ne bodo več opozorilno utripali pred menjavo barve. Zelena utripajoča luč bo torej tudi v Velenju preteklosi. Po noveiti zakonu pa boúit ta režim morali uvesii v vseh slovenskih (»bčiiiah do 18. decembra letos. Naj vas še opozorimo, da so policisti od ponedeljka dalje /ačeli po osiřeno merili hitrosti na avtocesii proii Ljubljani, sploh v predoru pod trojanskim klancem. Vsa vozila rudi posnamejo, do novega leta pa bo pogosta tudi priioinost policistov. Kazen bo prispela kar na dom. in to vsem, ki bodo skozi prcdi^r peljali več kot 100 kil. Ifi. novembra, pri-pravil prvi sesiaiick, na kaîerein boda govorili o vlogi in poniemi energetike pri ra/voju občine Šoštanj. Konec junija se v Šo^lanju na okrogli mizi o vkîgi in p<ïnienu okolia pri razvtjju občine, ki jo je pripravila Krajevna í^kupnosi Šoštanj, dogovorili, da bodo oblikovali strateški svei, skozi katerega bi različni nosilci IlinkciJ iz gospodarstva, kulture, soistva, zdravstva, Javne uprave in drugi tvorno sodelovali pri pripravi in i/vedbi razvojnega programa občine. »Takrat smo se tudi dogovorili, da se bomo sestajali vsake tri mc-sece, lorej vsaj štirikrat letno, pri cemcr bo za pripravo izhodišč vsakič poskrbel drug član strateškega sveia. /a prvi vsebinski sestanek je prevzel priprav<^ izln>dišč dr. Uroš Rotnik. direktor Termoelektrarne ŠoStanj. Teineljila bodo na razvojnem načrtu Ter-mocleklrame. ki sloni na nekaterih velikih projektih, mod drugim na izgradnji novega, šestega bloka,« je povedala predsednica sveta krajevt^e skupnosti Soštaiý. dr. Cvetka 'l'inaucr. ■ mkp v Zupan s predsedniki KS Šoštanj • V občini Šoštanj, kjer bodo letos za vzdrževanje cest v zimskih razmerah namenili približno 20 milijon<»v tolaijcv, se v teh dneh že pripravljajo na zimo. Na osnovi razpisa bo za vzdrževanje občinskih cest skrbela družba Andreje, medtem ko bodo za javne poli, tako kot to počno ito leta. poskrbele krajevne skupnosti same. Kolje povedal Darko Cepeinik. višji referent za okolje in prtv štor v Občini Šoštanj, mora občina, precej velika po površini, poskrbeti za vzdrz.cvanje 120 kilometrov občinskih cest. O tem. kako bodo v krajevnih skupnostih skrbeli za vzdrževanje javnih poti v ziînskih razmerah, pa so govorili na iork. pogovori z zanimivimi ljudmi in tudi s česthkanii sodelavcem. Pmgram internega radia slišita dve tretjini zaposlenih, predvsem v proizvodnji, slišijo pa ga v zunanjih prostorih, kjer se zadržujejo pred odhodom v jamo oziroma ob prihodu iz oje. Polurne oddaje vsa leta tečejo v enakih časovnih intervalih ob menjavi treh delovnih izmen. ■ mkp Pod Pustim grodom Kostne moke vse man| v Terrai>elektrarni Šoštanj so pred štirimi leti pričeli sežigati kostno moko. V prvem obdobju so količine, ki so jih sežgali letno, znašale okoli 18.000 ton, ta čas pa so se skoraj prepolovile, 'ib pomeni, da so se temu ustrezno zmanjšala tudi sredstva, ki jili lokalna skupnost dobi zalo. ker ta se/jg «dovoljuje«. Kostna moka pa navkljub temu še vedno dobro polni šoštanjski proračun. Stroške sežiga si TUŠ in lokalna skupnost namreč delita v razmerju 60 : 40 v korist občine. Iz tega naslova se Občina Šoštanj letos nadeja 280 milijonov tolaoev. Ocenjujejo konstrukcijo Roeckove šole Inštitut /RMK iz Ljubljane ocenjuje konstrukcijo objekta nekdanje osnovne šole Biba Roeck, na osnovi katere bo znano, katere dele /gradl>e je nujno porušiti, katere pa bi hiio smiselno ohraniti in jih obnoviti za nove vsebine, /a zdaj v Šoštanju occnjujejo, da bi prostor, kjer so bih prvi in drugi razredi ter avla, lahko ostal, več pa bn znanega. ko bo izdelana ocena. Občinski prostorski red v Občini Šoicanj so pričeli zbirati pobude za pripravo strategije prostorskega razvoja občine in občinskega prostorskega reda. Dokumenta bosta, kot terja nova zakonodaja, nadomestila sedaj veljavni dolgoročni in srednjeročni družbeni plan. Pobude - pisne in ustne - bodo zbirali do konca letošnjega leta. ■ itikp Izbrana najustreznejša različica trase plinovoda V postopku priprave državnega lokacijskega načrta so preučili 15 odsekov - V Šoštanju že __v _ pred tem sprejeli dopolnjen odlok o ureditvenem načrtu za industrijsko cono TES - Z uporabo plina bo izkoristek bloka 5 za 4 odstotke večji Milena Krstič * P/d/iirtc Šoiřaiu • Slovenska vlada se jc že seznanila z variantnimi rešitvami trase prenosnega plinovoda na odseku od odcepa magistralnega plinovoda pri Sen t rupe rt u do Termoelektrarne Soštaiý. Plinovod, ki bo speljan po območjih občin Braslovčc, Šmartno ob Paki in Šoštanj, bo tekel po okoli 17 kilometrov dolgi trasi, ki je kombinacija več možnih rešitev po posameznih odsekih. Začne se pri odcepu za magistralni plinovod v Preboldu, za nekdanjo Tekstilno tovarno, od tu pa poteka proti Letušu, 13ras-lovčam, CJorenju, preko Velikega Vrha in po prečkanju ceste Pesje-Cíorenje-í-etus po pobi>čju Vrhovnikovoga hriba do lermoelck-tranie. /e pred tem so potekale pnv storske konference, ki so jih pripravili v ministrstvu za tíkolje in prostor, na njih pa so poleg nosilcev urejanja prostora ptwabili tudi predstavnike lokalnih skupnosti, gospodarstva, interesnih skupntisti in javnčajo. da se cepijo 10 do 14 dni po ozdravitvi. Cepivo je mrtvo» pripravljeno iz virusov, ki v jesensko-zimskem času krožijo po severni polobli. Cepljeni ljudje postanejo odpi'>nu na viruse, ki povzročajo gripo. Solidna zaščita pred okužbo nastane 10 do 14 dni po cepljenju. Na taksen način se lahko zaščitijo pred gripo ludi otroci, stari od 6 mesecev naprej. Otroke, stare do 9 let, ki se niso bili nikoli cepljeni prko|dsov n viačaniri Po 2akC(iu o ODV le "Ka§ ćas" uvrSćsn med paniod« inlcmaTMiega za kaifitd S8 ieiu okolju in kje ? Število študentov dokazuje, da je raven osnovnoštílskega iziîbra-zevanja na primerni ravni. Seveda si želim, da bi se po študiju mladina zaposlila čim bli/Je ali pa celo v naši občini. Takšna priložnost bi se gotovo našla s širjenjem poslovne cone in pa z razvijanjem nekaterih dejavnosti, med katere st^di turizem.« Zelo spodbudna je rast števila ot>-čanov, ki je presegla število 30f/fK »To je zanimivo dejstvo, saj smo ena redkih občin, v katerih število prebivalcev raste, in to nc samo zaradi priseljevanja. Najbrž to pomeni, da liudjc ugotavljajo, da so v vlitye obeta pestro teto 2006? »/ani načrtujemo dokaj bogato naložbeno dejavnost: začetek izgradnje trgovskega centra in. upamo, tudi dveh večjih stanovanjskih enot. Doli)čcne obveznosti bo imela pri tem tudi občina (širitev ceste med obstoječima bit)k<îma» ureditev ustreznih uvozov do centra ter blokov, parkirišč ...): precej več sredstev bomo uamcnili za izboljšanje cestne inlVastrukture, v programu imamo ustrezno ureditev okolice in dostop cono in kulturno dediščino. pričakujemo pestro dejavnost tudi na teh področjih, da ne omenjam praznovanja 750. obletnice prve omembe kraja Smart no ob Paki in nekaterih okroglih obletnic delovanja društev. Obeta se nam torej pestro leto.« y eneui od pogo\Hm>v ste dejali, da je občina spec^čna. Bo to za vas izziv, da boste tudi prihodnje lelo med kandidati zV tem trenutku se še nisem (odločil za vnovično kandidaturo. Ct bom uresničil večino zastavljenih projektov, potem bo odločitev giîtovo lažja. Ko govorimo o specillčnosti ohčiiie in občanov, lahko rečem, da so ti zelo zahtevni in večkrat pozitivno kritični, kar je seveda prav. Pomeni pa to veliko odgovornost in temeljito delo. Me pa včasih molijo takšna in drugačna podtikanja in ugibanja, ki pa se na koncu vedno pokažejo za net)snovana. Ampak tudi to je potrebno vzeti v zakup, če si na pol in Iport dr. Milana Zvera. In o čem se je v ponedeljek pogovaijal Jane/ Podobnik z županom Viktorjem Robnikom in večino občinskih svetnikov, ki so prišli na srečanje? Viktor R(îbnik nam je predstavil lemc pogovora: »lina največjih investicij v občini bo izgradnja centralne čistilne naprave. Mi smo že opravili javni razpis za oddajo deh vendar pa se v enem delu financiranja investicije ne strinjamo. O tem bo tekla beseda tudi z ministrom za okolje in prostor. Ilazlike med ponudniki so ogromne, skorajda 50 % finančnega bremena bo prevzela občina, ostalo polovico pa bosta plaćala država in Lll, Ne vemo se, ali bomo pristali na takšen način rai^pisa ali pa ga borni) celo ponovili. Poleg čistilne naprave mu bomo omenili težave, ki jih imamo zaradi veljavne zakonodaje o urejanju prostora. Ciiworili pa bomo tudi o vodotokih, ki so v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. Vsa bremena urejanja leh hudournikov, kijih v naši občini ni tako malo, nam povzročajo iei.aveob večiih nalivih in neurjiîi. Mi smo morali letos globoko poseči v občinsko blagajno, da smo sanirali nnjnujncjse, čeprav vemo. da je to srvar in naloga države,« O vsem naštetem so z ministrom tudi govorili, predstavili pa so mu tudi druge ir.veslicije, ki potekajo v občini. Med drugim tik ob občini hiiro raste velik poslovni objekt, v katerem bo občina uredila tudi prireditveno dvorano. V centru občine pa Kmetijska zadruga gradi večji p(»slovni objekt, v katerem ho specializirana trgovina, hkrati pa bo občina dobila IÎ0V0, sodobnejše avtobusno postajališče. Več o tem pa prihodnjič. v Celju še avtomobilski salon Od 7. do 13. aprila prihodnje leto na celjskem sejmišču nova prireditev - Pri izboru odločujoče, da ima Celjski sejem najsodobnejše sejemske prostore v Sloveniji Tatjana Podgoriak Direktor družbe Celjski sejem mag. Franc Pangrl in predsednik Sekcije za osebna moloma vozila pri ijospodarski zbornici Slovenije Robert Golob sta pred nedavnim podpisala pogodbo o organizaciji Avtomobilskega salona. Ta bo od 7. do 13, aprila. Avtomobilski salon jc bila svoj čas najbolje obiskana sejemski prireditev v Ljubljani, zadnjih pel let pa ga ni bilo. Po besedah Kra nca Pan-grla je pridobitev pomembna za celjsko sejemsko hišo in tudi za širše tukaj^je okolje. Prepričan je, da hoóo prireditev dobro pripravili, saj imajo v tem trenutku najsodobnejše sejemske prostore v Sloveniji. Robert Golob pa je povedal, da je bilo prav to odločujoče pri izbiri med dvema kandidatoma. V prihodnjih mesecih bodo pozornost namenili pripravam na izvedbo prireditve prihodnje leto, čimprej pa bodo poskušali opredelili okvirni načn za avtomobilsld salon v prihodnjih letih. Salon bodo pripravili v štirih sejemskih dvoranah na 16 tisoč 200 kvadratnih metrih pokritih in na 2000 kvadratnih met rili zunanjih razstavnih površin. Poleg predstavitev dveh svetovnih biagnu, ki ga bodo izdelali prav za to priložnost. Hkrati z aMomobilskim sejmom bo v Celju potekal še sejemski če-tvorček: Na kolesili, ki ga družba Celjski sejem pripravi vsaki dve leti, združuje pa sejme Avlo in vzdrževanje. Moto boom in Logoirans ler razstavo gospodarskih vozil. Regijski park - nova priložnost za razvoj Župani petih občin na območju Kamniško-Savinjskih Alp o ustanovitvi regijskega parka - Pomoč obljublja tudi država - Če bodo ljudje zaznali možnost življenja, se bodo zanj odločili Tarta Podgotiak Solčava, 3, novembra • Na turistični kmetiji Govc v Ri)bamjvem koiu so na delovnem srečanju minister za okolje in prostor Janez Podobnik ter župani petih občin (Kamnik, Preddvor, Jezersko, Solčava in Luče) z območja KamniškivSavinjskih Alp usklajevali nekatere podrobnosti v zvezi Slovenije, predvsem pa dobro stanje slovenskega okolja. To potrjuje podatek, da je kar 35 odstotkov vključenega v projekt Nalura 2000.« Minister je obljubil zbranim ne samo podporo, ampak tudi finančno pomoč za delovanja parka. V prvem letu delovanja naj bi našli denar zanj s prerazpcv reditvami, nato pa naj bi imel svoje vire, V Skjveniji delujeta je torej nova priložnost za razvoj okolja. Regijski park Kamniško-Savlnjske Alpe ho primer dobre prakse v Sloveniji,« je med drugim poudaril minister Janez Podobnik in nadaljeval:« Kajti, drŽava ne bo omejevala, ampak omogočala, da b:)do ljudje v njem lažje skrbeli oziroma ohranjah naravne vredni>ti in jih tržili.« Po njegovem prepričanju in po pre- tam živijo, je med drugim opozo rila tudi direktorica občinske uprave v Solčavi .Mateja Suhodol-nik, »Prepričana sem. da bo ta park zaživel in da se bodo ljudje zanj odločili, če se bodo lokalne skupnosti in programski svet, ki ga sestavljajo župani z ministrom na čelu, pripravili program, v ka« tcrem bodo ljudje videli možnosti življenja, ne pa priložnost za .iiu-zej in odprlo knjigo. Pomembna bo tudi obvesčenost, sicer se pa za park ne bodo odločili. Vsaj v naši občini ne.« Solčavski župan Voj te h Klemen-šek. organizator delovnega srečanja, je povedal da naj bi park zaživel čez dve leti, za koordinatorja so izbrali podjetje Logarska, d. o. o., ki ima pri ohranjanju naravnih vrednot največ izkušenj. Po njegovih besedah bodo imeli njilKWi občani pred podpisom sporazuma o ustanovitvi regijskega parka dva meseca časa za Z delovnega srečanja, na katerem so župani petih občin s področja Hamniško-Savinjsktii A/p poudarili, da bodo imeli giavno besedo pri ustanovitvi regijskega parka ljudje, ki v njem živijo. z osnutkom spora^ma, ki ga je pripravilo omenjeno ministrstvo glede sodelovanja pri ustanovitvi regijskega parka Kamniško-Sa-vinjske Alpe. Park naj bi se v prvi fazi razprostiral na 24.900 hektarih površin, v njem pa naj bi živelo 610 ljudi. To je le manjši del omenjenih občin. Minister Podobnik je pozdravil pobudo za usianovitev omenjenega regijskega parka. »... k'ň}ú to je način, preko katerega se uveljavljajo odlične naravne danosti dva takšna parka, in sicer Gori-čko in listi ob Kolpi, država pa je zanju namenila X0 milijonov tolarjev. »Preko teh parkov spodbujamo tudi stroko in lahko zapo-slttjemo visoko izobražene ljudi, ki ostanejo na podeželju. Parki so nenazadnje povezani rudi z razvojnimi vprašanji slovenskega podeželja. Jtúno sem prepričan, da imajo kombinacija ekoturizma. dopolnilnih dejavnosti na kme-dji, pa morda se gozdarstvo in lesarstvo pri hi)dnosi. Regijski park pričanju ostalih udeležencev pa bo prvi pogoj za to zaupanje ljudi. Ustvariš ga z odkrito besedo. Po ugotovitvah županov, da bi se morali bolje dogovoriti, kaj in kako s tako imenovanim javnim dobrim, je miniacr Podobnik odvrnil, da so njihova pričakovania o vračanju dohodka od javnega dobrega upravičena. Da bodo o marebilni ustavitvi načrtovanja regijskega parka morali imeti glavno besedo ljudje, ki dajanje pripomb, najbrž pa bwdo izpeljali tudi referendum in se tudi takon prepričali o volji ljudi za ustanovitev regijskega parka. aarïïïïnflspgiyîï^Tîl^ tÉihiEflïiîs ŠiBtpsďsiĚzíBgBdfei^ V SREDIŠČU Iz zelenega v rdeče Velenjska trgovska družba Era je Poslovnemu sistemu Mercator prodala svojo celotno maloprodajno mrežo v Sloveniji - Najboljši sosed bo prevzel tudi 1400 zaposlenih - Zoper sprejeti sklep napovedala izpodbitno tožbo Slovenska odškodninska družba in Hram Holding - Odgovorni pravijo, da to ne pomeni konec Ere, le prestrukturira se Tabana Podgoréak Velei\je» 2. novembra • Po odprodaji malaprodajiie nire/e na Hr-VHškcm in zcmliišia za i/graJnjo ugavskega centra na območju Skopskega sejma je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo /elcno barvo m Erinih živilskih in ichnič-nih irgovinah v Sloveniji zamenjala rdeča. To se bo /godilo kmalu, saj so sredi prejšnjega ledna na seji skupsciiic Lrc delničarji s K7-odstotno večino prisotnih glasov potrdili sklep uprave družbe o prodaji nepremičnin, po slovnega dele/a in zalog skupaj s 1400 zaposlenimi Poslovnemu sistemu Mercator. Najboljši sosed bo s lem pridobil hlLoJ 46 tisoč kvadrjtinih melrov prodajnih in 18 lisoč kvadralnih metrov skladiščnih površin, -žalsko družbo Adui Mega. nanj pa bodo prenesli ludi pravice in obveznasli za ksi hipermarkeiov. ki so jih kupili na li/ing. Takšen sklep skup-ščine je bilo pričakovali, saj je 77-odsU)(nl lastnik Ure družba poob-laščenka (zaposleni, bivši zapoi^ leni in upokojenci), /aradi pomanjkljivih Informacij o prodaji sta napovedala izpodbitno tožbo na sprejeli sklep skupščine Slovcn- Ovido Omladič, prad&edntk uprave Cre, deMska družba: »Era Je bila že doslej dobra firma. Toda prišel Je trenutek, ko smo se morali na mikro ravni odločitir kako naprej. Era se Je obr-nlla v drugo smer.» ska odškodninska družba tu Hram Holding, ki imata 7,4 oziroma 4,7 odsiotkov Erinih delnic. Čeprav je prvi mož r.re Gvido Omiadk po seji skupščine zatrdil, da se o ceni z Zoranom Jankovl-cem. predsednikom uprave Mcr-calorla. še nisu dogovorila o vred-nosil kupčije, je Mercaior že na- Franc Mažgon^ preds^nlk iz-vrsnega odbora sindikata: "Oefavcem nudimo pravno p jil, za razvoj novih dejavnosti v Sloveniji ter za krepitev ptîli^zaja na trgih bivSe Jug:osÍaviie. In zaki^ $o se v Eri določili, da v Sloveniji ne bodo imeli vec trgovin i Zahvaljujemo se za zaupanje in čestitamo za praznik občine w _ Šmartno ob Paki. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0. Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje tel.; 03 / 89 61 100. fax: 89 61 127 3 Deželna Banka SLO^iiSnl PE Šoštanj BM Šmartno ob Paki Tel.: 03/ 896 52 80 S^m^fiMEkam in občanom ^EStĚB Šmartno ob Paki iskreno čestitamo za občinski praznik, 11, november. Vv Deželna banka Slovenije d.d«, Kolodvorska ulica 9,1000 LJubljana Telefon: 01/ 47 27 100, wwv/.dbs.sl, modra številka: 080 17 55 na drobno? '»Occnili sma, Ja je na leni področju konkurenca prevelika. /a 10 sc bomo raje ukvdaji in veleprth daji/nsii, ki soinislili, da bo s prodajo maIoprodjcInisko prestruitluriraino. kar so pred nami siorile že nekatere Kot so poročala nekalcra sredsiva javnci^a obveščanja, naj bi Jankovič zatrdil, da za zdaj ne načrtuje zmanjšanja Števila zaposlenih. Po /akonu so dolžni obdržali vse za po s» lenclcio dni. V sporočilu delnica rjciii se je Mercatorjova tiprava /ave/ala ludi. da bo zaposlenim zagotavljala u si rez ne delovne razmere in socialno varntwl. družbe. Tako se prilagajmo novo nastalim razmeram na slovenskem trgu, kije sestavni del livn^p-skc skupnosti.« Bo Hra osiala v Velenju ali se bo selila drugam? »Zakaj pa bi se selili drugam. Osebno menim, da bo Era čez nekaj Ici ^ močnejše in pomembnejše podjetje v tukajšnjem t^koiju. kol je bilo doslej,« je odgovoril Gvido Omladič. Kol je še zatrdil prvi mo/ Kre. bodo poskrbeli tudi za vse zaposlene. Približno 1400 jih bo prevzel Mercator. druge bod<^ prerazporedili v novih pn;)gramilL Presežkov naj ne bi bilmcstili naj bi z izjavo za javnost. Pii besedah Cîvida Omladiča so sc lako odločih skupaj z Mercaiorjem, saj je U partner v lem projektu, /jy ran Jankovič pa je dejal, da je novinarsko konlbrenco odpovedal (jvido Omladič. V novinarskih krogih seje slišalo, da naj bi se na Lri tako želeli izognili neprijetnim vprašanjem. med katerimi naj bi bila poleg cene kup{)-pn)dajne pogodbe še prenos slovenskih poslov na hčerinsko podjetje Era Koplas in letos ustanovljeno družbo Projektin, ki naj bi upravljal Hrino premoženje v tujini, predvsem na Hrvaškem in v Makedoniji. prepričani, da je bil zadnji Čas za spremembe, ker napredka ni bilo več za/Jiali. drugim je žal. listi, ki so se nam pridružili kasneje, spremembe sprejemajo lažje.« Koliko ljudi je na seznamu ml-večnih delavcev? »Ni seznanja viškov. Se pa g izjasnili. kje vidijo sebe v prihodnje ali pa za kakšno drugo odločitev. Točnih podalktiv, kako so se odločili ni. Govori se. da seje dobršen del listih, ki izpolnjujejo pogoje, odločil za zavod za zaposlovanje, nekateri so izrazili želio, da ostanejo, zopei irelji so se odloČili za odpravnine. Žalostna zgi)dba, upan'Lo na srečen konec.« Franc Mažgon je še povedal, da seje pred tednom dni sešel s se-kretarjejn republiškega sindikata za trgovino, na katerem ga je la opozoril, na kaj naj bc^do pozorni. Prav tako naj bi mu dejal, naj nc pristanejo na postopen prevzem, ampak v paketu. / nakupom Trine trgovske mrc/.e v Sloveniji bo Mercator pridobil 41 trgovin, tri skladišča. Kol naj bi povedal Zoran Jankovič. so pregledali vse trgovine. Približno polovica jih ima dobre lokacije )n so urejene po Mercalorjevih slandardih, mo bodo pri njih pt^lrebni le maujši popravki. Približno 40 odstotkov trgovin pa bo zahtevalo večje popravke, preostale pa bodo bsiali Rimske loplice. Srediœe ob Dravi, Sv Ibniaz. Dobrova, ŠoUjosl. /gorryi l.eî»k{>vec. Straýi«, Bizeljsko, Kusianjevica na Krki, PoljCatie. Šenirupcrt, Rečica ob Savinji. Apače, Mala Nedelja. Izlake, Polhov Cîradec. Biv gííjina. Dobvsko verigo Spar, ki v Sloveniji nima manji^ih prodajaln od200 kvadratnih metrov in bi bile zato vse njene trgovine većino nedelj zaivle. Marjanu lirhaliču, visokemu uslužbencu kriminalistične policije, so zaradi javnega opozarjanja na napake izrekli disciplinski ukri?p. UrhatiČ je julija z odprtim pismom vnih mest, a so vodilelji največ časa namenili pogovorom o 1'lAA. za kar seje najbolj zav/emal ameriški predsednik Cieorge Bush, med največjimi nasprotniki pa je bil vcnc/aiclski predsednik Hugo Chavez, pa tudi predsedniki Brazilije. Paragvaja. Urugvaja in Venezuele, Vrh so spremljali množični proiiamerlški prolesti. Nedelja, 6. novembt^ /luianji minister Dimiirij Rupel je dejal, da želi Slovenija resiti ixiprta vprawnja s Hrvaško včasu pristopnih pogajanj z liU^jem. Rupel je na /iiseda-nju zunanjih ministrov EU-ja dejal, da si Slov\:nija prizadeva za pozitivne odnose s Hrvaško, Ce bi se li poslabševali, bi irpela lutli polilika do Hrvaške v okviru liU. Novomeški Revoz bo po odločitvi vodstva Re-naulla leta 2007 začel izdelovali novo vozilo, naslednika twinga. s pr<3jekm(>i o/jiako x44. Na prt v izvodnjo novega modela sc v Revozu pripravljajo že nekaj let. krajšo prekinitev pr<)iekia pa je ptv vzročila junljsi'a ixlločilev novega predsednika Renaulia Carlosa Oiiosna. Ta je z-ahteval podrob- nejšo analizo ekonomskih možnosti mcxlela x44 s poudarkom na prcKlajnlh količinah, lastni in pr^idajni ceni. Zaradi ugon^vilcv analize so nekoliko spremenili obliko načriovanegi avtomobila, ki naj bi prispevala k privlačnosti avtomobiia. Ponedeljek, 7. novembra Prvi oskodovaiei ropa SKB banke v Ljxibljani SO si po enotedenski agoniji lahko ogledali ptv škodované sclc SKB banke na Slovenski cesti v Ljubljani. V noči z 31. oktobra na I. november se je namreč zgodil ciien največjih, če lîe celo največji rop v naši državi. V ropii na srečo ni bilo huje poškodovanih oseb, R<»parii naj bi upcv rahljali le zračne pišlole. Slt)vcniia iretîutiîo od meril za prevzem ewa ne Izpolnjuje le inllacijskega. Vendar pa ho po napt>vedih Banke Slovenije tudi lo doseženo. Guverner centralne banke Mitja Cîaspari sicer opozarja, ila bi ta prizadevanja lahko ogrozila pre4.1vsem podiihna rast plač, kakrŠTia je bila v zadnjih mesecih. Vlada pa je sprejela predlog o delitvi države na dve kohezijski regiji, Slovenija naj bi se razdelila na vzhodno in zahodno regijo. S prallagano rešitvijo bi> Slovenija nastopila v pogajanjih z i:v. ropsko komisijo, (XI izida pogajanj bo txlvisen obseg srehezjjske politike unije. Radi vozile prehitro. Nikar! Ce že drugega razit^ ne sprejmeie. je tudi vedno draže. Od ponedeljka temeljiteje lovijo prelntre voznike še na av-N)cesti skozi trojanske predore, lam je (»mejilev 100 ÍJÍ lole upf>šlevajie, saj so lam postavljene kamere in radarii ^^ drugače čakajo položnice. Torek, 8. novembra Francoska vlada je sprejela ukrepe, ki b(Xlo omogixili uvedbo policijske ure povsod tam. kjer se nemiri še niso polegli. Nemiri v revnih pariških prwlmestjih so se nadaljevali že dvanajsto !)oČ. Mladi, nezadovoljni z življenjem, kije (x3iu-jeno od p<^vprcčiie francoske družbe, so se znesli pcdvsem nad avtomobili, požgali so jih ogromno» zagoreli pa so mdi nekaleri objekti, već policistov, pa tudi prtîiesiJiikov je bilo ranjenih, nek občan je bil v požaru ubil. Nemiri so izbruhnili po smrti dveh mladtîleîni-kov. ki sta sc med begom pred ptjllcisli skrila v transformâtorsk:) postajo, kjer ju je ubila elek-(rika. V revnih predmestjih Pariza in drugih večjih francoskili mest žJvi veliko aJriškili priseljencev, ki sc le stežka preživljajo. Večina jih je brezposelnih. številni pa nimajo niii Irancoskcga državljanstva. l-raucoske oblasti se zavedajo tega vprašatija, vendar pa so sc premalo trudile za njegovo rešitev. I Eni SO kupovali, drugi enostavno ropali \ Era prodajalec, Mercator kupec - »Ta zgornjim« spet priznanje, lepo tudi Velenje - Nič več rdeče Štore Pot v Ljubljano lahko koga drago stane - Rop zgublja veljavo, roparji jo dobivajo Kar ^mo že nekaj časa riapovedoruli. se je zgodilo: Mercuior. ki v imenu te ima t>ero<(Je posial ludi iastmk Erine slovenske maloprodaje in ie marslà^.sa dm gega. To írgoyaffle iraj hl potekalo po ťvdežfil for' muli. ko odšleva/if^ naj ne hi /x>niem/o, da Je kdo res ludi manjli. Mercator je fogosto zelo rdeče. Ctstihnt naprava, za katero .sx> odšleli kar štiri milipne evrov, ho dodohra očisiila d\nme emisye, sqj na uro »predelam OOO Usoč knbiCnih metrov zraka. Mnn i)a je po imršini za cel nogometni siadion. S lo ekološko nalotbo so zado slili vsem strogim evropskim krileryem. kar je v njUuni proizvodtýi. ko ludi izvažajo pretetno količino proizvodnje, zelo /wmembne. S čiftibio nafmvo pa so ludi okoliškim prehivakein pixstali boljši sosed. In kot se za lako naJozlio spodohi. sta se oivorihe v petek udeležila tudi okolj.'îki il} gašluj^io druge predpise. Po Sloveniji, najholj seveda po Ijub^ani. pa še vedno odmeva odmeven ro/K ki so ga neznanci zagrešili v Centralno depotni hiši SKB banke. Kaj vsť so odnesli. Še sploh ni znano, mnogi menijo, da vsi lastniki šefov, ki so jih slonici nasilno odprli, nili ne hodo povedali, kaj vse so v iiilh imeli. Jasno pa je. da so bili kriminalci d(éro pripravljeni in informirani, katere si^fe se sphičii odpreii. Različnih vpra-sanj, ki se ob lem ropu postavljajo, pa je \eliko. /elo veliko. žabje perspektiv« Jur^ Trampuš Sredi okiohra Je slovenski,finančni dnevnik kol svojo prilo}io izdal snopič, namenjen le občini SoštariJ in Velenje, Tovrslne tematske priloge v slovenskem medij.skem prosloni niso nič /x)sebnega. včasih so povezane z v.sebino medijev. drugič so v njih .samo oglasna .'^poročila, obsta/ap ludi različice, ki s samojbmio časopisa nimajo nič skupnega. Reciuu) Deiove knjige ali pa Cl)-ji in l)VJ)-Jj. kijih Izdajajo nekaleri slowiski častniki. V oktobrskih Financah je hila množica člankov nameiýenih Saieški dolini, avtorica velike večine (podpisala se Je pod kar 14 leksiov) pa je bila samo ena novinarka. Posledično Je bila halilele člankov izpod njene tipkovnice slaba in daleč od profesionalnih standardov. A kot si)odr.Hliaji in 'Stereotipne posplaUtve Je zanimiv Izbor tem o Velenju in njegovi okolici. Predstavljene teme kačejo na lo. kar nuj bi zanimalo »povprečne jjubljančane«'. Pač nelipične, nenavadne. barvite sivari iz daljne detele, titjega kraja, Tako se novinarki zdi najholj zanimivo, da imamo r Velenju vulkan. Vs^j tak Je osrednji naslon, ki se v širini štirih slolpce\' razprostira ptni sliko velenjskega gradu in mesta, .^ele kasneje Je v čJanku pojasnjeno, da vulkana ni nW v Velenju nlii v Šoštanju, da pa Je tja naprej proti zahodu^ skoraj na rohu Kamniško-Savinjskih Alp. nekoč, davno nazaj, res deloval vulkan, ki sicer danes nima nobene zveze s tresenjem tal v Šoštanju. Novinarka v članku ne pozabi dodali nel^e pcr branih besed o bioiskl pestrosti pogorja S)nreko\'ec in o >*prei'ene-lljlvo velikih mravljah", kar naj bi bila posebnost tamkajšnjih gozdov. Kakšno zvezo imajo mravlje z velenlskini gradom, tal ne po-ja.sni. Naslednjih enajst sirani je napisanih r i)odobneni slilu. Vila Sirf)ko in vila Herherstain naj hi hill tako vrhunski, kar dvorni restavracij, da zaslutita, »nia se o njiju pi.'le si>et in s/}eP'. Župan .Šoštanja .Milan Kopušar Mcem sjKtroča, »naj se Šoštanja ne bojijo^. Velenje je te zdaj i^nepremlčninski raj', ki ho z gradnjo avKxesinega krita in predvideno hitro cesto »še bolj privlačno za stalno naselltevi*. h> kalna izpostava obrtne zbornice je zadovoljna s .s\x>jlmi rezullatif^. direktorica Esolecha Zofija MazeJ KukoviČ se v prijaznem inter\'-JuJu iHihvali. da se je malo naučila kitajsko, zraven članka pa je ponosno pripeta še njena slika na Kitajskem zidu. Da vse skupaj ne bi bilo tako rotnaio. so objavljene ludi številke o Jl-odstotni brezposelnosti, ki presega državno povprečje, članek o jezerih, nastalih zaradi rudarjenja, ter nekaj hesed o propadajoči cesti Velenje--Arja ťúí, lb je poleg plačanih ogla.wv obeh občin. Termoelektrarne. poslovnega si.'itema Premogovnika Velenja in še nekaterih drugih })()die\ji čisto vse^ Povprečen bralce se čez prilogo {>rebije v maw l^oi deselih minutah. Priloga {HI ne çotw? le o pogledu od zunaj, pač pa ludi o i)ogledu navzven, o lem. kako bi se radi domorodci predstavili radovednim poizvedovalcen. V plačanem (!) oglasu tu pan Velenja Srečko Meh v obliki novinifrskega teksta pojasnjuje, da Velenje še zdaleč ni samo premogovniško inesto. da ima potenciale v ntrističnl ix>budi in da mora mesto mladim p(mudiii zabavo, stanovanje ter vse. kar v mestu potrebujejo. Ne mislim, da ,je z tupanoviml l^esedami kc^j narobe, v samohvali Je tudi nekaj samokriiike. a zdi se mi problematično in neokitsno, da se občini Velenje in .Šoštanj predstavljata v ločenih oglasnih s^Mročillh. za katera se od daleč zdi. da sia običajna àmpi.'^na članka. J)a ja zadošumo kodeksu, je z majhnimi črkami obakrat pripisana besedica oglas, a tako. da se hitro izogne očem nepozornega bralca. Ce se gos^Knlarska podjetja že predstavljajo v podobnih reklamah, pa bi lahko predstavniki oheh občini v.'ieeno sedeli, da so tovrstni retirant članki samo in nič več kot oglasi in da jih kot takšne jemljejo ludi braki. Ceiudi so preil-slav nik i Financ občinama za plačilo ponudil oglase w nje. hI lahko li namesto grbov in člankin-. napisanih ix> nareku, p^mudili s^vji gesli o mestu priložnosti in .svetlobe, pač običajno pronux ijsko gradivo. ne pa do sta slawsíme amo/emu mestu^ zavili v svetleči ovi-Jalni papir prekritega oglaševanja. Sicer pa je vsa priloga očitno narejena zgolj zaradi oglasov in ne zaradi vsebine Ves časopisni koktají je takšnega okusa, da se mi zdi, kot da nikoH nisem živel r Vele/vu. K preik)z?jaYno.'ill mesta ni pomagala veliko, je pa pomagala mediju, da je zapolnil svoje prazne strani in pri lem nekaj malega zaslužil Velenje z okolico je bilo naslednji dan spel pozabljeno. Oglašujte na I Vas oglas bo lahko videlo 17.000 gospoijinj poKiieueoa/ esa IT SO TV KAMA POGOVOR Prihaja čas, ko bo treba za energijo plačati pravo ceno Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj ne bo pomemben samo za dolino ampak za celotno slovensko elektrogospodarstvo • Prilagajanje zahtevam EU glede liberalizacije trga z električno energijo ne dopušča izkoriščanja monopolnih položajev Milena Krstič- Planine v nSI'1 so koncc scplcmbra opravili siralesko konlcrenco. Ta jc vsakič pomemben dagoUck, saj Sfi takral vodilni in vodstveni kadri družb v skupini spopadejo z vso problema I i kes s kaiero se soočajo, in z vsemi prilo/jiosinii, ki so pred njinii. Skupino fISE čakajo v prihodnje pomembne spremembe, naravnane v smer prilagajanja /alnevam Kvropske unije pri liberalizaciji irga / električno energijo. Kako so na to pripravljeni? Dr. Milan Medved, direktor /a poslovno področje in član poslovodstva HSli, obenem pa predsednik/druženja za energetiko pri CÎZS, pravi, da so. fiaa od poiiumbni/i usmeňtev konference je cUj* da si Ao boU din^ se naprej prizadel za slaviiev zdrtjvť konkurenčnosti în popoine iiberaltzavije energetskega trsa. Kaj naj bi U> pomenilo? fiV naše dokumente smo zelo jdsiio zapisali, daje v iutcresu ilSli vzpostavitev popolne koňku renčno^i na slovenskem energetskem trgu. Zavedamo se. da je priključitev Slovenije Evropski uniji dejstvo, s katerim se bo treba sprijaznili in se mu čim prej prilagoditi. Na izzive, ki jih globalni evropski trg prinaša na področje ener^eiike. smo pripravljeni, je pa vprašanje, koliko so na to pripravljeni odjemalci, ki uporabljajo nase električno energijo. Prihaja čas. ko bo treba /a energijo plačati pravo ccjkx« Znano je, ia v HSlî proiz^'edete več kot polovico električne ener-S^e. y Sloveniji, pomembnejše pa je dejstvo, da bo naša »trgovalna« količina letos presegla 14 terawatnih (-rWti) ur. Oc vemo. da je skupna slovenska proizvodnja 10.5 TWh in celotna slwenska poraba med 12.5 m l3TWh, bomo letos prvič v skupini ilSt prodali oziroma dobavili precej več energije, kot jo porabi cela Slovenija.« /fSH sestavlja desset družb, Se ivdno? »Še vedno. V zadnjem i>bd{jbju se sestava ni spremenila. Še vedno so tu Dravske. Savske in Soške elektrarne, Termoelektrarni Brestanica in Šoštanj, Premogovnik Velenje in družba USE Invest, ki se ukvarja /. inženiringom na področju investicij. V sestavi USE je k družba TDR Metalurgija, ki pa je že v postopku odprodaje.« Čim prej zgraditi blok 6 v TEŠ y fISÍise hlevate veliki/i naloth, nekatmf za tečejo, nekatere se bodo. Kaj se obeta dolini? »Prav na letošnji straieški konic renči smo zelo podro ben premislek namenili naložbam. Med drugim smo ugotovili, da bo treba čim prej /jiraditi blok 6 v TtlS. To ne bo pomcmbn<» samo '/.H šaleško gospodarstvo, ampak za slovensko elektrogospodarstvo nasploh. Siari bloki imajo nizke h-koristke in jih je potrebna tudi z vidika ekonomičnosti čim prej zapreti. Tni-dimo se. da bi blok 6 prišel čim prej na vrsto. Se enkrat poudarjam, da bo to pomembno lako z ekonomskega kot ekološkega vidika.« Pred vrati pa je tudi /uo-dernizacija blokov 4 in 51 y »Projekt prigraditvc plinskih turbin na blok 5 je projekt, ki je v postopku priprave in tik pred izvajanjem, tako da bomo zelo navijali /a lo, da se tudi ta pn)jekl čim prej i/jjclje.fl Omemba pHna je nekdaj zaradi premoga in Pivmogovnika Velenje vzbujala ljudem .^'alaski dolini tesuobff. '/.daj je ne več, »Mala plinska turbina izboljšuje zmogljivosti premogovnega kotla, ker pr>večujc izkoristke, rešuje ekološko situacijo in je z vidika rentabilnosti 7elo primerna nadgradnja proizvodnje v Šoštanju.« Zaloge bi bile kos tudi novemu bloku Nič nismo rekli o Premogoi'' niku. Po določenem Casit ste se kot >'nadz/u-nik(f vrnili v kolektiv, kjer ste bili zaposleni pred odbo-dom v USE. Se. je v tem Času w» Uko spremenilo^ * Ne kaj se je gotovo. Pri Premo govniku pa je najbolj pomembno, da sedanji razvojni načrt oziroma predvidena količina premoga, ki ga je še smotrno odkopavati v premogovnem ležišču, zadovoljuje potrebo bloka 6. Z največjim veseljem poudarjam, da sta s lem razvojna načrta premogovnika in elektrarne usklajena, kar je zelo pomembno za bodočo reniabii-nosi poslovanja obeh podjefij.« Velikokrat poudarjamo, kakopo-membna je lO-letna pogcdba, ki sta jo sklenila TES in Premifgov-nik s USE, koliko pa je ta pt>-godha pomembna za USEî * Pomembna je za vse tri. Pogodba določa okvire proizvodnje v naslednjili desetih letih. Samo pri znanih količinah premoga in proizvedene električne energije je možno optimiiati vse tri plali sistema, proizvodnega, ekološkega in trgova I nega.« Dr. Milan Medved: "Obvladujemo trg, ne izkoriščamo pa monopolnega položaja," Račune »izstavlja« enota v Velenju Sedež USE ju v Ijubljaiii, del sistema je tukaj, v Velenju, Kaj natančno se odvija tukaj in s koliko zaposlenimi? »Zaposlenih je 19 delavcev. V Dr. Milan Medved je tudi predsednik Združenja za energetiko pri GZS, kjer so prejšnji leden pripravili zxîlo dobro obiskano konferenco. saj jc pritegnila skoraj vse slovenske energetike. Na nje] so po drobno pregledali vsa področja delovanja, premog, plin, vod^. obnovljive vire energije... »Skupna ugotovitev jc bila. da bo kljub vsem ukrepom racionalne rabe energije, posebnih siimuladj za varčevanje. v Sloveniji - tako kot v ostalih delili Fvrope • energije primanjkovalo. Vsaka dróava bo nuira I a čim več zmogljivosti usmeriti v gradnjo svoje lastne samooskrbe. V Sloveniji je kar nekaj projektov, ki trenmno čiikajo na končne odločitve. Skupno mnenje slovenskili energeiikov pa je. da je treba iîivwticijski ciklus tako v ni)ve proizvodne kakor tudi prenosne kapacitete polno pognati, če želimo imeti »inesljivo oskrt>o kakor tudi k(mkurenčnc cene cnergO^-^ velenjski poslovni enoti se ukvarjamo z dolgoročnim načrtovanjem proizvodnje 1er ekologijo. 7. vidika trgovanja pa obvladujemo domači trg in dokumentacijski del posla. To je oddelek, kjer pišejo pt> godbe, izstavljajo in sprejemajo račune, itd.» Zdaj. ko vse dtvi v ljub-Ijano ... Obstaja bojazen» da sc tudi ta poslovna enota preseli tja? »Več kot X5 odstotkov zaposlenih je na HSL prišlo nepc>sredno iz naših odvisnih družb. Sam ne vidim nobene potrebe. da bi se li ljudje selili na sedež družbe v Ljubljano. To bi bilo celo neracionalno. Poleg tega pa sodobni načini komuniciranja preko elektronskih medijev omogočajo normalno delo, tudi če ljudje niso Hzično zbrani ua enem mestu.« Tudi letos dobro kaže hmo, da je sistem USE lansko poslovno leto zelo dobro zakljtt- čil. Kako kaze ktûs? ï»V poslovnem smislu ka/e dobro. Kljub začetnim težavam, ki so se pojavljale zaradi izrazito slabe hidrološke situacije, Hidroelektrarne so v prvi polovici leta proizvedle manj kol 80 odstt)lkov načrtovanih vrednosti. Tega se le še malokdo spcmni. Marsikoga zavede dejstvo, da smo bili v začetku poletja deležni poplav oziroma vodnih ujm. Kljub temu je bilo z vidika hidrologije prvih «st mesecev izrazilo slabih. V tem času sla svojo vlogo znova odigrala iVS in Premogovnik Velenje. Tako smo v tem obdobju beležili več kol 20 • darske rasli v lîvropski uniji, ki bi pomembneje prispevale k oživitvi trga gospodinjskih aparatov, tudi v drugi pohmci leti i saj ega leta ni pričakíwati. (renulnih napovedih pa tudi za prvo polletje prihodnjega leta ni pričakovati izboljšanja splošnega položaja. Po podatkih mednarodne tržno raziskovalne agencije (îfK Group je v letu 2004 prodaja velikih gospodinjskih aparatov za 13 zahodnoevropskih trgov dosegla 2,3 od- sioika vrednostno in 3.7 odstotka količinsko stopnjo rasti v prinicr-javi z letom poprej. To jasno kaže na tendenco padanja cen gospodinjskih aparatov v Evropi; najizrazitejša bo predvsem na področju hladilne in pralno-pomi-valne tehnike. Pí) državah se je prodaja odvijala zelo različno, V Nemčiji, ki sodi med največje irge gospodinj Ena večjih tetoénjih pridobitev je sodoben Razstavno-prodajni salon, ki ga obiskujejo poslovni partner/j in kupci. Ponudba v njem je celovita. Najpomembnejši dogodki v letošnjem letu Odpili S1.Í nov latîotalorlj /a testiranje zanesljivosti gos|Kjdiujskih aparatov in UfidiiO po«ali lastniki češke družbe Mora Moravia. Izvedli so anonimen naiečaj za oblikovanje celostne gralične podobe Skupine Uoreuje. Cîosiili so 100 članov /druženja svetov delavcev slovenskih podjetij. V Dubrovniku so poslovnim pannerjem in novinarjem s področja Hrvatske 1er Bosne iu Hercegovine predstavili novo gene racij y pralnih in 5aišilnih strtijev.Bili so gostitelji srečanja ambasadorjev livropske unije. Njihova družba Ciorenje Orodjarna je na bienalnera sejmu Forniatool prejela srebrno plaketo /a trans-fer orodja. Na 22. finančno-poslovni kimierenci so prejeli nagrado Portal za najbolj odprto delniško družbo, v Dûseldorfu pa je nemško združenje medijev »Media society tietworks« pt)delilo nagrado »Plus X Award 2005« vrhuns)u:mu modelu linije Prennum nove generacije hladilno-zanirzovalnih aparatov. Poslali so ena prvih vodilnih si oven skill gos])odarskíh družb z registrirano evropsko ziîaniko v sistemu C*omm unity Trade Mark, V posebni kategorij i so prejeli zlatiJ priznanje za iîujvacijske dosežke Cîospodarske zbtirnice Ski-venije za iirok lim ski pristop pri razvoju bodočega temeljnega pny izvť>dncga pnïjrama v vrhunskem kakovostnem razredu, in sicer za noviï generacijo hladihirv-zamrzovalnih aparatov širine 600. Cîore-nje kot pobudnik ter Avtolehna. BSII lliStii aparati. LIH, Merca-lor, Merkur in Mikropis kot največji zavezanci za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo v Sloveniji so ustanovili družbo ravnanje z i>dpadno električno irt elektronsko opremo /LOS. d. o. o. v Moskvi je Gorenje predsiavil<3 novo linijo izdelkov (.îorenje f^-niniarina. Dogodka seje udeležilo preko IHO poslovnih partnerjev iz vse l'vrope. Slovenijo je obiskala delegacija l:vropskc okoljske kih misije, da bi sc seznanila z izvajanjem uredbe o snoveh, ki lanjša.io ozonski plašč. Člani te delegacije so nato obiskali ^e (iorenje, kjer so se seznanili z izvajanjem direktive v praksi. skill aparatov, seje prodaja se naprej zniževala; v letu 2005 se je vred nosi na prodaja celotnega nemškega trga gospodinjskih aparatih v primerjavi z lanskim letom znižala za 9 odsioikov količinsko, vrednostno pa kar za 12 odstotkov. Podobno je bilo v Avstriji in na Nizozemskem, V mediteranskih državah je prodaja dosegla pozitivno rast, veliko stopnjo rasti pa je dosegla tudi Velika Britanija. Prav tako je prodaja naraščala tudi v vzhodnih evropskih državah, še posebej v Rusiji, na Slovaškem. Bolgariji in Romuniji, V prvih treh četrtletjih letošnjega leta seje nadaljevalo zniževanje prodajnih cen izdelkov zaradi presežnili zmogljivi) st i evnip-skih proizvajalcev, vse boW agresivne ponudbe proizvajalcev azijskih držav ter konkurenčnega boja velikih globalnih trgovcev. Vsi pomembnejši proizvajalci gospodinjskih aparatov so še naprej p(wečevali proizvodne zmogljivosti, predvsem v državah krepitve lastne prisotnosti na trgu in v okoljih z nižjini siroski delovanja. /aradi nadaljnjih neugodnih cenovnih gibanj na področju energenlov iiî surovin se je nadaljeval pritisk na cene vhodnih surovin in materialov. Proizvajalce bele tehnike bodo še dodatno speseno racionalizirajte poslovanje, med drugim seliji^ proiz-vt>dnjo v države vzhodne l;vri')pe in v Azijo. Gorenje je tako vjuliju začelo izvajati poslopke ustanavljanja predstavništva v Shanghaju na Kitajskem. Računajo, da bo ustanovljeno še pred koncem letošnjega lela. Podjetje imajo od sredine prejšnjega meseca v listoniji in l.alviji. Proizvodnjo štedilnikov pa načrtujejo tudi v Rusiji, računajo. da bo Slekla do sredine leta 2007. V začetku prihodnjega lela nan\eravajo svoje podjetje odpreti še v Dubaju. svojo tovarno pa bi)do postavili tudi v Valjevu v Srbiji. Gorenje na pohištvenem sejmu Na ljubljanskem razsiavi^u b(ï še do nedelje na ogled tradicionalni pohištveni sejem. Na njem se obse/JH) predsiavlja tudi Ciorenje. ki prevzema vodilno vU^go tudi na področju slovenskih pohištvenih proizvajalcev. Tudi tokrat je na ogled nekaj povsem novih modelov kuhinj, kopalnic in keramičnih ploSčic, razstavili pa so tudi najsodobnejše g>spodiniske aparate, s katerimi zaokrožujejo svoj oblikovanje kot sestavni elemenl v poslovni, razvojni in tržni siratei^iji in ki s premišljeno vključitvijo oblikovanja v razvoj izdelkov, siorilev in sistemov, dosega pomembne tržne uspehe. Gorenje najboljši razstavljavec » Zgodba o uspehu« v Šaieški dolini je Gorenje proizvodne zmogljivosti že zapolnilo, zato bo v prihodnje raslo s Urjenjem proizvodnje v druge države» Gorenje je v okviru prireditve Mesec oblikovanja Oa je namenjen predvsem podjetjem, ki imajdba o uspehu 2D05*. Priznanje je vodji Gorenjevega dizajn centra JaneAî Snierdelju izročil minister /.agosp{.)dar-sivo mag. Andrej Vi/jak. Komisija je v obrazložitvi Na 32, tne dna rod ne m pohiti ve ne m sejmu Anibi-enta 2005 v Zagrebu, je prejelo Gorenje najvišje priznanje sejaia 'kristalno skulptum Ambiente« ia najb(^lje urejen razstavni prostor. Predvsem so bili obiskovalci navdušeni nad postavitvijo najtmvejSih Gorenjevih kuhinj in gospodinjskih aparatov. Na Hrvaškem irgu so (jorenjevi proizvodi pri-soiiii že več kot 50 let. njihova blagovna zjiamkajc prepoznavna in priljubljena. Na Hrvaškem imajo v lastni prodajni mreži dvatiajst pn>dajaln ter d<»bro organizirano in razvejano mrežo pooblaščenih servisov. POGOVOR Zakaj upada članstvo v ŠŠK-ju? Tudi Šaleški študentski klub proti predvidenim reformam slovenske vlade, saj naj bi se jim finančni položaj za pol poslabšal - V soboto redna letna skupščina, ki zna biti vroča Bojana Spe^at Velenje • Predstavniki Šludenlskc orga-niZHcgc Slovenije so \ya Jan reformacije, 31. oklobra, pred sloveiiskim par-lameniom simb na skodljivosl napovedanih reform, ki jih slovenska vlada prav danes predsiavija predstavnikom vladne koalicije in (JSialim pariamcntar-nim strankam. po mnenju šludentov- pridružujejo se jim ludi člani Šaleškega študemskega kluba - bodo reforme, ki jih je pripravil vladni odbor za reforme, občulno poslabšale položřij študentov. Njihovi predstavniki ostro nasprotujejo trgovanju /.visokim šolstvom, uvedbi šolnin in krčenju študentskih pravic. Pogovarjali smo se s predsednikom Šaleškega itudciUskeya kluba Davidom De Costo. V sobolo ob 19. uri bo namreč klub pripravil redno letno skupščino. na kateri bodo imenovali tudi novo vodstvo. Potekala bo v prostorih Mladinskega centra Velenje, volilno pravico pa bodo imeli vsi, ki bodo podpisali pristopno i/javo in prinesli potrdilo o šolanju. Se eno leto se bo /a mesto predsednika potegoval tudi sedanji predsednik s svojo ekipo. Tako jc vsaj oienil, tik preden se je iztekel rok /a oddajo kandidatur. Pred i;aekom prvoga mandata smo Davida vprašali po oceni dela in mu postavili tudi nekaj rïc tako prijetnih vprašanj. Predhodniki /adnje ekipe (z De Costom na i^elu) imajo namreč na njihovo delo kar nekaj pripomb in tudi te smo umestili v vprašanja. Dovid de Costa, v soh4)U> ho itvba polotiti račune po končanem ietu» ki si ga s s\vjo ekipo ť Si^K-jn vihííI ti. Si tfseftno zadowijen z narejenim? »Mislim, da smo naredili veliko, vsaj po številu in kvaliteti dogodkov, ki smo jih pripravili v zadnjem letu dni. T-ahko smo zelo zadovoljni. Leios suio doživeli močne premike na področju študent- skega dela. dobili smo nov zakon o študentih- Tudi zato smo imeli zelo veliko prt^blemov, da smo program, ki smo si ga določili lani oklobra» lahko izvedli.« V (vm so bile največje fezûit'f »Prvi je bil ta. da je bil januarja 2005 sprejet nov zakon, ki je prinesel drugačen izračun provizije od študentskega dela. Takoj smo i/gub il i od 25 do 30 % načrtovanih sredstev, manj kol prejšnji upravni odbor. KJjub temu smo izpeljali največ projektov v zadnjih treh do štirih letih. /ili to pomeni, da je blagajna prazna? «Ne. Sedaj lahko zatrdim, da smo /e na konju, imeli pa smo res kar nekaj finančnih te2av. Nekaj denarja smo si morali tudi izposodili, saj nismo mogli poravnati stroškov vnaprej načrtovanega in dsforils S'SK-ja naj bi bito zelo slabo, pravijo, da so prostori razsuli. To jilt bot i, saj so prejšnje ekipe vložile veliko energije in dela, da so jih m-edHe. Slišati je tudi. da wv manj študentov zahaja v klubske prtjsiore in da so vse manj aktivni. Drti? * S tem se ne bi mogel strinjati. Res je. da sn prostori pontwno lepo urejeni, po enem od^un;)v, kiga je pripravil zunanji 'organizator, pa so žal res bili v precej slabem stanju. Sedaj smo uredili računalniško učilnico, pa tudi skladišče, ki David De Costa Je napovedal, da se bo za mesto predsednika potegoval Še en* krat. Predhodniki so do njegovega dela precej kritlčnL ga prej ni bilo. Kdor sedaj pravi, da prostori nisiî lepo urejeni, se moti. Izpostavil pa bi, da ti prostori niso namenjeni za kaj drugega kot za pisarne in nič drugega. V njih ni naravne svetlobe. nI pravega zraka. Ti prostori res nisi> za množice. Je super za i/tibra zeva nje, skladi- šče, lan party, za kaj drugega pa ne.« Kakšne /igodnosti so imeli člani SSk-ja v zadnjem letu? «Izstopa športno-rekteacijska dejavnost. Kupili smo 500 kart /a smučanje na Ciolteh in jih prodali več kol 400, Kupili bomo tudi nove. Ponujali smo športne aktivnosti v Rdeči dvorani v Velenju, pa tudi v Mariboru in Ljubljani. Kar se kulture tiče, smo pripravljali Studentsko vročico, številne zanimive koncerte, na katerih so imeli vsi člani vehk popust pri kartah. Pripravili smo jezikovne tečaje iz angleščine, nemščine in španščine, ki so študente veljali le 5 tisoč tolarjev. Redne cene takih tečajev so okoli 50 tisoč Srr. Razočaran pa sem nad odzivom študentov. -I Mi se trudimo, da bi našim članom A ponudili čim več. odziv pa je velik^v krat zelo slab,« Koliko članov bi lahko imeli, koliko je študentov iz Šaleške doline? »Statistično nas je 2.'^0Q študentov, kar je zelo veliko. Naših članov, torej tistih, ki prinesejo pi)trdilo o šolanju in podpišejo pristopno izjavo, jih je od 500 do <^00. Od teh pa je res aktivnih do 50 ljudi, na malce večjih projektih morda do 100.« Zdi se mi, da v zadnjem letu za samo-pivmocifo fltvre naredili dovt)lj. Kako to 4fcenjuješ ti? »S tem je po mojem tako • veliko denaija, veliko muzike. Će bi imeli več sredstev, bi zagotovo lahko na tem področju naredili več. Vendar se ob tem človek vpraša, zakaj bi se trudili, če pa je odziv precej slab. Tudi mladi, ki ves čas pravijo, da se v Velenju nič ne dogaja, premalo izkoriščajo ponudbo. Ne moremo po vsakega domov, ga z avtom pripeljati na žur in mu dali še za pivo. Boš ponovno kandidiral za predsednika SSK-ja? «Bom. Vpisal sem absolventa in odločil sem se, da še enkrat kandidiram. » De Costa ne bo (več) kondidirol Oeprav je David de Costa v intervjuju z nami zatrdil, da bo za mesto predsednika SŠK-ja še enkrat kandidiral, pa ni vložil kandidature. Neuradno snio izvedeli, daje df) nasprotovanj prišlo tudi med člani sedanjega upravnega odbora SSK kar je veijeino tudi sprožilo to odločitev. Tako je edini uradno prijavljen kandidat za mesto predsednika SSK Aco Arsekič, ki je bil d<ïslej podpredsednik kluba. Boš lahko na sobotni skupščini polotil na mizif karte in čiste račune? »Bom. Tega se ne bojim. Vse imamo dokumentirano, do skupščine pa bom pripravil tudi nov program dela.« Greva še k novemu zakona, ki naj hi prinesel veliko sprememb na področju študentskega dela in posledično še manj sredstev za delovanje klubov. Za-fíotovt) pa študenti ne bodo zadowljni. tudi če bodo za vse uvedene šolnine. Kako ocenjujete predloge nove vlade? ^Sredstva Iz naslova študentskega dela. ki smo jih dobivali na račun štu-dentskili klubov, i\aj bi se še razpolovila. Polovica naj bi se namenila za 5U0 do 800 štipendij, polovica pa še naprej za delovanje klubov. Ne zdi se mi smiselno, da bi i/ študentskega dela financirali študij. Mislim, da bi morala država poskrbeti za to, da bi bilo več kadrovskih štipendij, ne pa da bo za štipendije skrbela študentska populacija s svo jim delom. Hni bodo torej dobili štipendije, tisti, ki jih nimajo, pa bodo delali za njihove štipendije. To se mi ne zdi pošteno. Program pa bi morali, če se to uresniči, v SSK:iu zelo, zelo okrniti. Ostalo bi le toliko denarja, da bi izvajali najbolj nujne dejavnosti. Po mojem študenti ne bomo kar tako popustili, lahko se zgodi, da bomo šli na nož.« Izvedeli smo še. da bo letošnje bruco-vanje v začetku deccmbra, 10. decembra bo ogled prazničnega Dunaja, pred no^m letom pa naj bi ŠŠK pripravil vsaj še tri zanimive glasbene dogodke. Na Titovem trgu bo mobilno razstavišče Mladinski center Velenje je nosilec projekta, imenovanega Razstavišče 360 - V njem sodelujeta tudi mariborski in celovški partner Velenje - Mladinski center Velenje je v ponedeljek z Agencijo Republike Slovenije za regionalni razvoj podpisal pogodbo o donaciji za izvedbo projekta Razstavišče 360. Projekt bo izvajali v okviru programa PHARE ćezmejijo sodelovanje Slovenija-Avstrija 2003, njegov namen pa je zbližati ljudi z obmejnih območij, povečati pretok idej in kapitala, vzpostaviti nove socialne mreže umetnikov, producentov in kulturnih institucij na tem območju. Vrednost projekta je 61 tisoč evrov, 90 odstotkov bo prispeval Phare, ostalo pa Mestna občina Velenje. Projekt predvideva postavitev treh mobilnih razstavišč, po enega v Velenju, Mariboru in Celovcu. Mobilna razstavišča btjdo ohranila idejo ovala, kot ga Velenjčani lahko opazujemo že tiekaj mcsecev sredi Titovega trga. Tri povezane organizacije. Mladinski center Velenje, Mladinski kiillurni center Maribor in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca bodo vsaka v svojem okolju oblikovale delovno skupino, v katerih bodo umetniški vodja in pripravljale! razstav. Ti bodo izbrali avtorje, pripravljene razstave pa bodo nato v mesečnih ciklih kTo- žile med kraji. Ob (em bodo pripravljena družabna srečanja in informativna gradiva v slovenskem in nemškem jeziku. Prvi izbrani umetniški vodja iz Velenja je Uroš Potočnik, absolvent slikarstva na Akademiji za likovno umetnost Univerze v ljubljani. »Nastanek projekta Razstavišče 360 je zanimivost posebne vrste, za katero bi težko našli podoben primer. Razvit je kot odziv na vprašanje lokalne skupnosti, kaj vse bi lahko bil leseni objekt, postavljen v središču Titovega trga.« prav: eden od idejnih avtorjev projekta, direktor MC Velenje Ales Ojsíeršek. Idejno rešitev sta poleg njega prispevala Goran Senie- čnik in Maša Kočevar, članici projektne skupine na MO Velenje Ani Kladnlk pa jo je uspelo razviti, vzpostaviti partnerstva terzn^v traj projektne skupine umestiti projekt v zahtevane standarde razpisa programov Phani. V Mladinskem centru Velenje morajo sedaj oblikovali projektno skupino, ki bo bdela nad izvedbo projekta, t,esen oval. ki stoji na sredini Titovega trga, bodo umaknili in na isto mesto postavili novega, veliko bolj dovršenega. Projekt bo trajal le leto dal, zato že kmalu pričakujemo prve dogodke. ■ Bš Lesen oval, kije mnogim postavijal vprašanje, kaj Je to, bo kmaiu nadomestit nov objekt, ki fao hkrati mobilno razstavišče. VZDRZEVANJE IN OBNOVA CEST d.d. Lova d2. 3001 CEUE, p.p. 323 e-mall: lnfo@voc-ce)ie.sl Telefon; 03/ 42 66 386. Telefax: 03/ 42 66 380 CVE VELEf^E tel.: 03/ 897 64 44 •VZDRŽEVANJE IN IZGRADNJA CEST - UREJANJE IN IZGRADNJA HISNIH PRIKIJUČKOV TER DVORlUil - IZDELAVA P0DPORHIH ZIDOV ___ - IZDELAVA KANAUZACU FT2S • ASFALTIRANJE POVRŠIN - POSTAVITEV PROMETNE SI6KAUZACIJE - ZBIRANJE IN PREDELAVA INER1IIIH 6RADBENIH ODPADKOV izvajanje del nizkih gradenj KULTURA 10. novembra 2005 Razstava Vsi drugačni, vsi enakopravni Velçrye- Med 20. oktobrom in 10. Qovcmbnm so se v lokalnem odboru MIsde liberalne demokracije (Mi-D) Velenje pridružili ceniraliiemu projeklu Mladih liberalnih demokratov, ki so ga piv imenovali V^i drugačni, vsi enakopravni. / organizacgo fiuogrnf-ske razsiave v Mladinskem centru Velenje prispevajo svojiî noto sir pno SI i. Pul eg prve postavi ive razstave na prostem na Ki)ngres-ncm tr^u v Ljubljani v začetku oktobra so prvi lokalni odbor» ki seje pridru/.il tej akciji. 2H fotografij na 20 melrih razstavnih panoievjc za razstavo prispevalo 11 avlorjev. Od vseh 47 prispelih Ibtograilj na natečaju je strokovna komisija izbrala îri najlepše in 19 najbolj primernih za razstavo, ki dajejo sporočilno vrednost na temo Vsi drugačni, vsi enakopravni. Svoj prispevek k fotografski rnzslavi je dal ludi svetovni popotnik Zvone Seruga. V Lokalnem odboru mladih liberalnih demokratov Velenje želijo z razstavo prispevati h graditvi strpnega vzdušja, zavedanja In sprejemanja drugačnosti, ki pa mora temeljili na enakopravnosti. Ze po i/branih toKigrafijah pa ugotavljajo, da državljankam in državljanom ni vseeno, kaj se dogaja v družbi. To je se posebej vidno po avtorjih, ki so prispevali svoje fotograHje, Natečaja so se udeležili predvsem posamezniki in ne samo profesionalni fotiv grafi. Restiici na ljubo, med vsemi zanimivimi fotografijami, ki i/razajo tako rasno kot tudi Is- tosptjlno strpnost, pa navsezadnje le pogrešajo takšne, ki bi spodbujale k verski strpnosti. Ptv leg lega se v Sloveniji pričenja odpirati ludi vprašanje SiKialne raz;-slojenosli, ko postaja očitno, da se bo socialna ranljivost mladih v prihodnosti le ptivečevala in ne odpravljala. Tega pa ne smemo le nemo opazovali, temveč moramo jasno povedali, da se s tem nikakor ne strinjamo. Razstava je samo ena od akiiv- nosti Mlade liberalne demokracije na področju zagotavljanja enakosti, ne glede na katero koli pripadnost in tudi ena od oblik promocije strpnosti, drugačnosti in enakopravnosti v Slovenskem prostoru. /a večji učinek bodt>sposiavit-vijti fotografske razstave nadalje-vali tudi po drugih mestih Slovenije. Poleg Ljubljane je Velenje prvo mesto, ki seje pridružilo tej akciji. ■ Se do jutri si lahko v MC-ju oghdate zanimivo fotografko razstavo, ki sproži razmišljanja. Pogled z dotikom Celje - Danes ob 19 h bo v celjskem kinu Metropol potekala dobrodelna prireditev Pogled z dotikom. Pripravlja jo organizacija Europa Donna - slovensko združenje za boj proti raku dojk -, ki že od lela 1997 jk - mamografya- je edina zanesljiva metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk. Luropa Donna se zavzema, da bi bila ta preiskava dostopna vsaki dve leti vsem ženskam po 50, letu. prav tako se zavzema za vzpostavitev ccntn)v za bolezni dojk po evrop- skih priporočDiii. (Jlavni cili slovenskega združenja za boj proti raku dojk je, da bi zagoltrvilo vsem ženskam v Sloveniji enake možnosti in pogoje za zgodnje odkrivanje btilezni ter takojšnje učinkovito zdravljenje. Eur-art razstavo z nazivom Ćlrvek - mašina. Odprli so jo v petek zvečer v zgornjem nadstrtipju galerije, kjer so v la namen pripravili deset računalnikov, na vsakem pa seje vrtel eden od izbranih videov. Obiskovalci so lahko vsakega od njih gledali, kolikor so lioteli, saj so se nenehno ponavljali. Razstava je nastala po razpisu Galerije Velenje, tokrat že drugem po vrsti Lani pravega odziva ni bik), letos pa je prispelo kar 40 video del, kar res ni malo. Med prispelimi deh je strokovna žirija. Prvonagrajanka Valentina ficko je po nagrado prisia oblečena v odpravnico vlakov, V isti opravi je namreč posnela tudi zmagovite tri kratke video filme. ki .}o je vodil akademski slikar in vid:ast mag. Mladen Stropnik, izbrala deset najboljšUi del, ki so jih Ludi predstavili. Tudi tokrat so med izbranimi iz^ brali Štiri najboljše in prvič ptîde-lili tudi denarno nagrado. Prvo nagrado (100 FUR, diplomo in oglaševanje na spletnih straneh) je prejela Valentina Ficki) za Navidezni vlak. drugo nagrado so prejele štiri dijakinje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane (Adrijana Bartelj. Spela Dovč, Mateja Jelertc, Jasmina Potek, i^iva Tehovnik) za video Avtomat- Tretjo nagrado je dobil Klemen Gorup video Kexec. plasielinstrahmala, pleh, četrto pa Dunja Daniel za video Acid man. ■ Bš Grafike Bojana Kovačiča Velei^e • Muzej Velenje. Galerija, bo jutri, Vpetek, IL novembra 2005, ob 19.-uri odpri pregledJK) razstavo grafik Bojana Kovačiča iz obdobja 1990-2005. Akademski slikar in grafik specialist je izredni profesor za grafika, osnove oblikt> tvornosti, grallčno oblikovanje in vizualne komunikacije na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Leta 1975 je diplomiral na Akademiji di Belle Ani di Brera v Milanu. Leta 1977 je končal grafično specialko pri prof. Blagdanu Borčiču in prof. Marjanu Pogačn.ku. Imel je 20 osebnih razstav. S^v deloval je na skupinskih razstavah doma, v Italiji. Belgiji. Angliji, Ćilu, Mehiki, /DA. Franciji, na Hrvaškem, v Jugoslaviji, na Ni« zozemskem. Japonskem in v Avstriji. Pre^ je! je 3 nacionalne in I mednan^dno nagrado. Njegova dela se nahajajo v pomembnih zbirkah dt)ma in v tujini. Kljub tradiciji in pozitivni kontinuiteti ljubljanske grallčno šole v klasičnih grafičnih tehnikah so se ktrehni in prazni, patos in odrekanje sta menda nujna za nastajanje prave umetnosti. 'Zato bi mogoče galerije oh novi uvedbi mzstavnin najraje videle, da bi le-te šle za stroške po.stavitvc in iz\'edbe razstave. Ustwrjalct pa tako ali iako tivijo od navdiha in fenomena vmetnosti. avtorski honorarji v obliki razstavnln pa so le razvijanje kadra, ki luko ali tako živi na račun drčave in lukenj v sistemu. V času SfRJso hile razwvnine kot nekakšna plača likovnim u.'it^'arjalcem ^povprečje plače visoko kwli/lciranega delav< a ý nei)roiz^'odn;i). večje galerije so urejale lastne zbirke, ki .io omogočale odkup umetnin In tako preživetje ustvarjat-cem Oulerije so prisiljene skrbeti za la.s ien ob.uoj in finančno konstrukcijo lastnih programov in Jim je 11. skrb za tiste, ki naredijo program, odveč. Pozabljajo pa. da si s takšnim odnosom pljuvajo v lastno skledo, saj se konec koncev se \'edno najde kdo. ki bi ali Iki razstavljal C ^ pa je problem v satnem obstoju galerije, katere letni programski proračun omogoči porabo 150 tisoč tolarjev neto na eno raz^itawy mesečno in Je ta galerija v nireti galerij ki so na-iionalnega pomena in del nacionalne etablirane kulturrte ponudbe. Je ta račun velik, še vedno pa rešljiv. V našem primeru hi lahko rekli, da gre za dve bitki, ena je galerijska in ena bitka umetnikov za preitveiie. Na eni strani promocya in zatikanje zuslav zaslug, ponosen lokalni patriotizem, na drugi strani heda zakuUija in tivotarjenje kuHurnih institucij Odpriost prostorov bi lahko omogočilo prehajanje, nove posege v le-teh in ljudi, ki hi jih lahko napi^lnili. Odjirtost prostorov lahko razumemo ko' odprtost duha in pre točnost idt^. prilagodljivost, /r-najdljlvost in čisto po športno - ferplej. Upamo, da re.ç brez tneja^ v grafiki globokega tiska kaže skozi mehkobo struktur vreznin h) kemičnih efektov z minimalnimi posegi barve, ki je omejena na skrbno izbrane barvne poudarke kontrastnih tonov. Razptv loženjsko barvne tvorbe pa v zadnjih lotih skoraj povsem izginjajo. Ostaja pa še senzibilna mehkoba, ki ob različni stopnji ćrniTie dosega žametno občutje portretnih hkov, ki se izvijajo iz koprenastih zapredkov ... Ob otvoritvi bo izšel tudi katalog razstave, ki prinaša zapis kustosinje razstave mag. Milene Koren Božiček, Spremljajoči program ob otvoritvi bo pripravila Glasbena šola Frana Koruna Kože Ijskega Velenje. Razstava bo na ogled do 7. decembra 2005, 107,8 MHz R/UDOJSKU IDÛ i/I\S@POsOGl Glasbene novičke Še dve novi »šefici« v današnjem radijskem in časopisnem mozaiku moramii najprej poročati o dveh novih »šefica li«. Pa nc /a na$o medijsko hiio (mimogrede: teh imamo /.e dnvoljl, ampak hosia narekovali ritem življenja našima radijskima modéraioijema. Konkretneje Boštjanu Dermolu in Aleksandri Forštner. Slednjo in oćka Milj<3 je namreć prejšnjo sredo proii večeru razveselila s svojim jokom slabe 3,5 kilogramov ležka Kasiopeja. Će bi bil ťantck, bi bil menda Marcel. Maji in Boštjanu ter njuni hC-eri Juliji pa se je minulo soboto dopoldan pridružila 51 ceniimeirov dolga in 3390 gramov tc^Jca I lana. Čestitamo! Sicer pa smo v redakciji ugi> tavljali. da nikamor več ne pridemo. Sploh to velja /a ženski del redakcije, ki se najpogosteje »suče« na reJaciji Velenje-Sosianj-Smarino ob Pakl in morda občasno se do Mislinje. Se največji popotnik v naši hiši je urednik Stane Vovk. Dobro se jc vrnil skupaj z ro-komciaái (iorenja iz Islandije, /nova juiri (v petek) odhaja pol. Tokrat na Dansko. Z isto ekipo. Dolžni pa smo še en majhen popravek. Moderator Marko Cîovek nam je sporočil, da ni nadomestil Aleksandre Ff>rsuier, kot smo zapisali, ampak daje član projektno skupine na Mestni občini Velenje in da del njegovih de-itwnili obveznosti sodi ludi v službtJ za stike z javnostjo. ■ Tp Děrmohva: Nana In srečni očk» Boi^an ïidb ... na kraMco... ALZHEIMER TRIO Danes zvečer ob 21. uri bo v klubu Max nastopila jazzov-ska zasedba Alzheimer tno. Koncert bo ob 21. uri. PUDDING FIELDS Zadnji izdelek obalne roek-skd zasedbe Pudding Fields, ki nosi naslov Sodni dan, je končno prispel na police glasbenih trgovin. ORLEK Skupina Orlek se intenzivno pripravlja na gostovanje v Pakistanu. Tam bo skupina imela tri koncerte, in sicer 20., 21. in 23. novembra v mestu Lahore, na enem največjih azijskih festivalov, ki zdruzuie glasba. BORIS CAVAZZA Spomladi je izdal prvenec z naslovom t1 korakov. V teh dneh predstavlja drugi single z albuma, ki nosi naslov De-pra. HARD.COM Težko pričakovani prvenec Setup celjske skupine Hard.com, na katerega smo čakali kar tri leta. bo končno ugledal luč sveta. Skupina, v kateri sodelujejo nekdanji člani zasedb Strelnikoff, Res Nullius in Nomi, deluje od leta 2002 Heat in Montefiori v Max klubu Jutri, v petek. 11. novembra, bo v klubu Max nastopila izolska rock skupina Heat. To bo le dan pred njihovim pomembnim nastopom v Ljubljani ko bodo v Media parku ogrevali občinstvo pred nastopom švicarskih liardrocker-jev Ootthard. Skupina Hcai je nastala leta 2001, ustauovi) pa jo je kitarist Roko Smajlagič. Kmalu seje zasedbi pridružil pevec Da-miano Rni. ki je skupaj z Rokom tudi gonilna sila skupine. Z jasno i/delano vi/Jjo heavy metala sta nato iskala ustre/ne člane in po nekaj kadrovskih spremembah je nastala stalna postava skupine, ki seje takoj lotila izdelave avtorskih skladb. Poleg teh so živahno prei-gravai: skladbe legend težkega ročka: Deep Purplov. Mclallice, AC7DC, Bon Jovija, Guns'n'Ro-ses in drugih, kar na svojih nastcv pih ^ vedno z veseljem počnejo. Pri producentu Sašu Fajonu so posneli material za prvi album, v le dveh letih pa so odigrali već kiH dvesto koncertov. Se to. Prihodnji petek, IX, ntv vembra, bo v klubu Max ponovno nastopila italijanska skupina Montefiori Cockaiail, ki je s svojo mešanico house, laiino in lounge glasbe 1er iskri viní in tem-peramentaim nastopom pred časom Iq navdušila. Siddharta dobila evropsko MTV nagrado Ljubljanska rock skupina Siddharta je na podelitvi evropskih nagrad glasbeue televizije M1V minuli četrtek zvečer v Lizboni zmagala kot najboljši izvajalec v regiji. Za nagrado so bili v igri áe Lceln-ojamais. splitski Leui Magnetic, reiki ročke rji Urban á 4 in Massimo Savić. I^'anîje iz skupine Siddharta so se svoje nagrade i/, srca razveselili. Sicer pa jo naslov najboljše skupine prejela bri-lanska skupina Gorilla/, ameriška skupina Cireen Day je prebrala dve nagradi - za najboljši album in za najboljši rock band. Britanci Coldplay so prejeli kipec /.a najboljšo pesem, najboljša b.vajalka je postala kolumbijska izvajalka Shakira, Robbie Williams pa je prevzel nagrado v kategoriji najboljšega izvajalca, /a najboljšega debitanta so nagradili Britanca Ja* mesa B lun ta. Najboljši v kategoriji pop glasbe so Black Eyed Peas, ameriški rapper Snoop Dogg je prejel nagrado v kategoriji hip hopa. Ostale nagrade so dobili rock band System of a Down za najbi)ljsi alternativni nastop, ameriška R<&B izvajalka Alicia Keys v kategoriji R&B. za najboljši video pa Chemical Brothers. Ceca V Celju Po uspešnem koncertu v ljubljanski Hali Tivoli srbska turbo folk zvezda Ceca ponovno prihaja v Slovenijo. Tokrat bo obis« kala Celje, in sicer v soboto, 26. 1L 2005, Ceca se je s svojim članskim orkestrom slovenskemu občinstvu pr\ič predstavila 20, maja 2005 v polni IlallTivoli.Zaradi velikega zanimanja njenih oboževalcev seje organizator odločil za spektakularni prednovo-letni koncert ob zaključku njene evropske turneje. Na koncertu, ki bo tokrat v CeJju v novi dvoratii Zlatorog, bo poleg vseh uspešnic iz njene glasbene kariere prvič v živo predstavila tudi svoj novi album London Mix. V popolnoma novo preobleko Je Ceca postavila 10 pesmi s svojih zadnjih dveh albumov. V predprodaji je cena vstopnice 3 9 0 0 SIT. na dan kon- certa pa 4900 SIT. Predprodaja poteka na vseh običajnih mestih po Sloveniji. Nov album Korn Kom, multiplatinasti dobitniki nagrad granimv, so pripravljeni na skorajšnji izid svojega novega albuma See You On The Other Side, ki bo ugledal luč sveta 6. decembra, Kol producent seje pod album podpisal Jonathan Davis skupaj z The Matrix in Atticu-som Rossom. plošča pa je mihoij revoluci(marni izdelek skupine Korn od njihovega prvenca. O tem vas prepriča tudi eksplozivna prva uspešnica Tv/isted Iransis-tor, ki že osvaja poslušalce. Podelili latino grammyje v Los Angelesu so novembra podelili latino grammjoe. Kolumbijski rocker Juanes, kije s petimi nagradami zaznamoval že latino grammyje leta 200.*^, je letos prejel tri nagrade, in sicer za najboljšo rock skladbo, najboljši vi-deospoi in najbikr>v žensk zadovoljnih s penisom, ki meri 15 cm, kar je siccr malo nad povprečjem. Devel od-stoikav vprai>anih si želi večji penis (med 18 in 22 cm), dva odstotka pa si za spalnega partnerja želi pravoga mamuta. Sanjajo namreč o 'orodju*, ki meri 30 cm. Veliko sreče, drage dame. Obstaja pa še skromniii sedem odstotkov, ki so zadovoljne 7 manjšim. 12 cm dolgim penisom. Torej, mnenja in okusi so različni Ženske menijo, da se celo-tcn moški svet podre, ko v slačil- niči ugotovijo, da ima njihov sosed večjega prijateljčka. Naj bo se tako uspešen v službi in zasebnem življenju, nič več ni pomembno, ko stopi na realna (primerjalna) lia. Izdamo vam lahko, da veliko žensk meni, da prevelik penis ni ravno airibut. Ženske, ki so hodile 2 zelo ozin)ma skoraj preveč obdarjenimi moškimi, pravijo, da v postelii niso vedno užJvale, Mnogi položaju so namreč bili zelo bi)-leči. TcžJive so iniele tudi pri i>raJ-Tiem seksu, saj so jiii usia po (»pra-vilu bolela. Nobeno dekle si ne želi razpokanih ustnih kotički^v. Povprečna dolžina penisa sicer /na^a 14,9 centimetrov, povprečen obseg pa 12.7 centimetrov. Prodaja mladik "izumrlega" borovca Organizatorji avkcije v Avstraliji. na kaleri so glavni predmet prodaje bile sadike i/umrlega drevesa vrste borovcev iz obdobja pred dvesto milijoni lei. Strokovnjaki so z odrezki najdenih dreves vzgojili 292 mladih dreves, ki so jih na avkciji ponudili ljudem. Zanje so iztržili natanko 1.059.162,00 avsiralskili dolaijev. Avkcije so se udeležili ljudje z vsega sveta, največ dreves pa so prodali na Portugalsko, v I ran-cijo, Nemčijo. Japonsko, Veliko Briianijf). irsko. Kanado in Novo Zelandijo. Človek je nazadnje poselil Ameriko_ c---------1 Najnovejša študija, v kateri so raziskovalci na osnovi sledi DNK. preučili vzorce zgodnjih migracij (Judi, je poka/JÍB, da so moderni ljudje Afriko zapuščali postopoma. najprej so kolonizirali sredtîji v/Jiod in Evropo in šele na/adnje obe Ameriki. Vodja studije Sohini Rama-chandran z oddelka za biologijo na univerzi Stanford je pojasnila, da se genske razlike večajo / geografsko razdaljo. Ramacřiandranova je s svojo raziskovalno skupino preučila gene 1.027 posameznikov, ki predstavljajo populacij z različnih delov sveta. Studija v veliki meri podpira teorijo ^h Afrike'*, po kaleri naj bi se ljudje prvič pojavili v Afriki in šele nalo kolonizirali osiale dele sveta. Harriet pracuje 175 let mislili, daje Harriet samček, zato so ji ponujali številne zelvje lepotice, s katerimi pa se ni želela pariti. /meda o spolu seje končala, ko je leta I960 direktor havajskega živalskega vrta Harryja le-meljito pregledal in ugotovil, da gre vbisivu za Marriei. Zaradi pomanjkanja spanja lahko postanete debeli in neumni jure. so zbrali nekaj več kot milijon avsiralskili dolarjev. Drevo je veljalo za izumrio že dobra dva milijona let. vse dokler pred desetletjem, povsem po naključju. v neki dolini severno od mcsia Sidney niso naišli pemajst dreves. Vrsta je tako stara, daje po mnenju strokovnjakov obstajala že Želva Harriet, ki jo jc Charles Darwin prinesel s sabo z otoka Galapagos, je ena najstarejših živih bitij na planetu. Njena življenjska /godba seje /.ačela pred 175. leti, ko se je leta 1X30 izvalila na Galapagosu, Pet lel kasneje je z barko Beagle na otok prispel oče teorije evolucije Charles Darwin. Na Galapagosu je zacel opazovati želve, svoje ugtHovilve pa je opisal tudi v svojem najbolj odmevnetn delu O izvoru vrst. Darwina so želve lako navdušile, da je ob odhodu vzel s seboj tri predstavnico le živalske vrste. Poimenoval jih je Ilarriei» Dick in [bm. Ker želve nad mrzlimi angleškimi zimami niso bile pretirano navdušene, jih je Darwin podaril svojemu prijatelju Johnu Wickmamu, kijih je odpeljal v Avstralijo. Wickmani jih je pel let kasneje podaril botaničnemu vnu v Brisbancu, kjer je leta 1880 umrl Dick, leta 1949 pa Tom. Takrat je Harriei izgubila oba prijatelja. Življenjska zgodba želve Harriet je zelo zanimiva. Predvsem zato, ker je bila prvih sto lel Harry. Sprva so namreč Pomanjkanje spanja naredi ljudi '>dcbele, neumne iji bolne«, lako vsaj zaiijujejo nemški znanstvenik in strokovnjak za spanje, profesor Juergeo ZuUey z univerze Regcnsburg na Bavarskem. Zulley je povedal: »Neumen posiaaes zalo, ker pomanjkanje spanja slabi spomin posameznika. Bolan zato, ker lahko premalo spanca povzroči poikodbe srca, cirkulacije krvi, trebuha in dn)bovja. Debel pa ziiTo, ker med spaiijeui telo sproSća hormon, ki zmanjšuje apciit. Će jc sproščanje tega hormona prekinjeno, ker posameznik ni deležen dovolj spanja, hhro začuti lakoto.« Dodal je še. da bi morali ljudje, da ostanejo zdravi, spali približno sedem ur dnevno. frkatjiê & Nova era Era gre torej v novo ero. Čeprav se eni bojijo, s spremembami vendarle naj ne bi prišla z dežja pod kap. Saj si je za* vetje poiskala v nišah. Resni časopisi Ste opazili, da so tudi naši časopisi postali resnejši. V teh ptičje nevarnih časih si pač ne upajo privoščiti preveč novinarskih rac. Pusto In pestro čudno 1 Če je grad pusti, kako je lahko okoli njega toliko smeti. Oprema pa kaže ne pusto, ampak različno pestro dogajanje. Razgibavanje Pobudo za akcijo Razgi* bajmo Slovenijo so sicer dale športne organizacije, a za pravo razgibanost med Slovenci so vendarle zadnji čas poskrbeli različni politiki. Debelejša Saša Lahko se zgodi, da bo postala Saša vendarle večja. Ob Šaleški in Zgornji Savinjski dolini naj bi se ji priključil še del Spodnje Savinjske doline, če bo le uspela pobuda za priključitev dela brasiovške občine k šmarški. Ideja ni nova, a zdaj jo bo lažje uresničiti. Ko je bila Era na tem območju močna, vsi pač niso bili za to, da bi v Sašo prišlo območje kraja, katerega geslo je Le-Tuš. (Ne)življenjska Traktor je življenjsko pomemben pripomoček za naše kmete; žal jih prepogosto tudi stane življenje! Zavarovanje Zadnji čas se je med našimi zavarovalnicami začela prav bitka za pridobivanje ljudi za svoje dch datno življenjsko zavarovanje, Nekateri zavaro* valniški agentje so že prav agresivni. Upajmo, da so tudi sami dodatno zavarovani. Zdravi zobje Pravijo, da imajo naši otroci zdrave zobe. Pa si jih mnogi kasneje kmalu polomijo, ko zadenejo ob prave življenjske težave. Vprašanje Le zakaj nekateri občani trdijo, da so se v Šoštanju že začela prva predvolilna opravila?! UUDJE »Plačilo za trud je zadovoljen obraz bolnika« Ivanka Vanica Petrovič, višja fizioterapevtka, je prejela priznanje strokovnega združenja Društva fizioterapevtov Slovenije za svoje strokovno znanje, predvsem pa za pionirsko delo na področju hipoterapije Ts^na PodgoriBk_ »In/iolerApija je mlada, a kar zahtevna dejavnost. Opravk» iinaino z holnikl. ki jijn posku-samo / rajnimi terapijami po mahati pri lajšanju ali odpravljanju težav, /.aradi katerih prilia-jajo k nam. Ni vseeno, kam daš kakšno oblogo, kakšne vaje iz- Ivanka Vanica Patrovic; »Zakaj je Miko športnih poškodb? Zato, ker/e telo športnikov na naporne treninge nepriprav' IjenOf pa tudi po tekmah ničesar ne naredijo zanj," vajas komu. Delo mora biti opravljeno strokovno. V topol-sici moramo obvladati vse s tega područja. Kdo je dober fi-ziaterapevt, je odvisno od marsičesa. Mora imeti pra^ odnos do dela. do bolnika, občutek, ročne sprc.nosti. Te mu morajo biti nekako dane. Na seTJianiu potrebnih vrlin so še potrpežljivost, tleksibilnosi. pripravljenost poslušati nekoga, ki to^J nad težflvajiii, ija znali bodriti. i7.brati zanj prave besede, mora biti tudi fizično dovolj pri močeh. Nenazadnje • ne sme se /a-dovojllii le/znanjem» pridobljenim na študiju. Vsaj sama tako delam. 28 let sem ze fizioiera-pevta, pa se še kar učim.« je ob snidenju povedala višja flzioie-rapcvtka Ivanka Vanica Petrovič. dobi m ca priznanja strokovnega /AJruzcnja • Društva H/io-leraiwviov Slovenije. V obrazlo ^iivl so zapisali, da svoje strokovno znanje in delovne izkušnje z veliko zavzetostjo rada prenaša na mlajšo generacijo dipl o m ira n i li fiziole rapev tov. Predvsem pa pri lem tisti, ki sa odločali o prejemnikih priznanj, niso spregledali njcnc^sa pionirskega dela na področju bipoîerapijc. s katero kot prva v Sloveniji pomaga pri lajšanju težav bolnikov z multiplo sklerozo. Pred tremi leti je svoje izkušnje 1er spoznanja pri lem objavila v knjigi Hipolerapija -zdravljenje /.jahanjem konja. »Hipoterapija je n?/iillal moje Acljc po nenehnem raziskovanju, Iskanju nečesa novega, po poglabljanju znanja. Nekaj mi je manjkalo. Potrebna je bila le majhna spodbuda, pa sem ugriznila.« 1 [oieli smo jo že vprašan, k^i Ji pomeni priznanje, a nas je prehitela z besedami. »Ob vsakdanjem opravljanju svoje deio se li ne zdi. da dela^ kaj pomembnega. Ko pa se spomniš na težave, m nevednost, na strah, vidiš, da je za tabo res eno víliko delo. Piačilo za moj irud jc zadovoljen obrar tisi ega. ki mu poskušan pomagati.« Redki so taki, ki jemljejo delo kř>l (Urok igro, tako kot ga Vanica. Jo pa mora zanimali. In lo, kar počne, jo zanima. Tlesnila je s prsti ÍD s lem nazorno pokazala, da ji delovni dan mine. kol bi mignil. »Sem vsestranski lip člo veka in izziviw se loto s takt) vnemo, voljo in tudi trmo. da zadeva gre. Čc samo pomislile, kako sem nadgradila pridobljeno srednješolsko znanje iz nemščine zalo, da sem se lahko udeležila izobra/evanj v /vezi s bipoierapijo v tujini« Po krajšem pomisleku je ugotavljala, da pravzaprav danes ui nič drugačna. Študira italijanščino, p enači fizioterapijo in masažt). Sama je v teh letih zmasirala le moža, »Masaža je le ena dejavnost s področja fizioterapije, ki zahteva znanje iz anatomije čhv veka. Nič ni narobe, če jc toliko maserjev. Ni pa nam vseen:). da nekateri opravljajo delo brez poznavanja anatomije. Ni še pravega reda v naši dejavnosti.« ĆC bi bila še enkrat pred odločil vij o o nadaljnii zivljeajski poli. ni prepričana, da bi sc odločila enako. Njena želja je bil šludij medicine, pa zalo ni bilo možnosM. Koje lahko kasneje izbirala med rentgenskim tehnikom in fizituerapijf». seje odločila za slednjo. Ni ji žal. a vendarle. Stare ljubezni nikoli ne zastarajo. Gasilec, ki je hobi zamenjal za poklic Na klepet smo povabili Borisa Brinovška, vodja velenjske poklicne gasilske enote • Strojni inženir ugotavlja, da je dvakrat izbral pravi poklic VeWnje - Boris Brinovšek je bil v letošnjem poletju morda nekoliko več na očeh javnosti, saj je kol vodja velenjske poklicne gasilske enote, ki deluje pod okriljem PCîD Velenje, kar pogosto odgt>varial na vprašanja nedijev o podtaknjenih požarih. A vendar pravi, da ni bilo letošnje poletje nič kaj drugačno kot sicer, saj velenjski gasilci letno pomagajo vsaj v 180 intervencijah. Ob koncu meseca požarne varnosti smo ga povabDi na klepet. K^r smo želeli, da ga bolje spoznale tudi vi. Na^iprej se vrneva v otroštvo. »Doma sem u Andraža nad Polzelo, tudi oba starša sla domačina. tako da sem res pravi Andražan. Imam ^e 4 leta mlajšega brala, domačo hišt> pa sem že pa^d leti zapustil In se preselil v Podkraj pri Velenju, kjer sem si ustvaril družini).« (îasilec je postal že v mnoštvu. »Med predstavitvijo gasilske dejavnosti v razredu osnovne šole sem ugotovil, da si želim bili gasilec. Pa sem se jim pridružil. Uspešno smo tekmovali in nabirali pokale, društvu smo jih prinesli kar veliko. Že kmalu m je začelo še bolj zanimali operativno delo gasilca. Po preselitvi v Podkraj. (id koder je moja izvt^ljenka. sem se pridružil (îasilskemu drušlvu Velenje, lu sem videl nove izzive, dt)bil pa som tudi podpom poveljnika, saj uie je sptidbujal in mi dal veliko možnosti za strokovno in operativno delo v društvu. Ko seje ustanavljala poklicna gasilska enota, sem pusiil svoj t;snnviii poklic - sem inženir strojništva, kar se /c\o do bro povezuje z gasilstvom.« Mesina občina Velenje je lela 19^8 istano-vila poklicno gasilsko jedro, leto kasneje se je na prvi razpis za vodjo enote prijavil Bois, »Bil sem edini kandidat, izpolnjeval pa sem vse pogoje, saj sem že prej aktivno delal v dníštvu in imel kar nekaj specialnosti. Moram reči. da je bil korak precej odločileti, vendar me del govorim, kaj morajo v tem dnevu postorili. Ne čakamo pri telefonu na klic na pomoč. Imamo namreč precej dela s tehniko, saj jo je treba vzdrževali. Med osialim delom pa delamo preventivno. Pregledujemo ročne gasilne aparaie in hidranina omre/ja po mestu. Tako poskušamo tudi izobra/evali ljudi in jih spodbudili, da tudi sami poskrbijo za požarno varnost.« izvem. Letošnje polelje je bilo za velenjske gasilce naporno. Podtaknjeni po/ari so se kar vrstili, bilo jih je ludi več na leden. »Ne samo ni leden, tudi več na dan smo jih morali ukrotiti,« me ob tem razmišljanju popravi sogovornik. In kakaje to dogajanje doživljal osebno? »Posebnosti nisem ćuilL saj po številu imervcncij, ki jih opravimo vsako leto. di^biš veOko izkušenj. Tudi posebnih okrepitev nismo potrebovali. Jc pa res. da imamo s takimi intervencijami več dela pri pripravljanju gasilske opreme, saj mora ta bili vedno pripravljena na novo intervencijo. Letošnje leto je bilo zame v celoti precej naporno. Prvo polovico leta sen) preživel na Igu pri Ljubljani, kjer sem bil na strokovnem usposabljanju. Takrat sem si /adal kar nekaj ciljcv. ki pa jih nisem uspel do konca izvesti, ker sem bil vedno prekinjen. Sploh dcmia. Ko sem se ravno pripravil k delu, se je tiglasil po/ivnik. To je pomo-nilo, da je ireba vse spustili i/ rok in odhiteli v gasilski dom. Vse te intervencije so bile nekoliko bolj zaKtevne tudi zato, ker so zahtevale več časa zaradi sanacij objektov. Veliko-krai se je zgodilo, da sem se vrnil šele pozno zvečer, v nočnih urah. Orodje, ki sem ga pu-stil na domačem dvorišču, sem prepustil ženi, ki se je v tem poletju kar veliko naučila. « jui pove in mu gre /raven na smeh. Potem prizna, da so pri Brinovškovih letos poleti poslavljali novo škarpiv Boris je moral kar nekajkrat pustiti v mcšalcu žc pripravljen beton. Da se ni sirdil, je morala poskrbeti kar žena, ki je sicer cvetličarka, zaposlena v Pu[v)veni vrtnem centru. In Sorisovo dei(î razume in podpira. Pa četudi je z obema otrokoma kdaj pa kdaj sama. Zanimalo me je še. ali Boris še obleče gasilsko opremtî in tudi sam ga«. »Vsekakor. Včasih se izvzamem iz posameznih intervencij, a le takrat, kadar vidim, da si lo lahko dovolim. Vodenje intervencij je nekaj čisto posebnega. Pi")d kontrolo moraš imeli vse gasilce, vso tehniko. I litnî je treba razmišljati in se odločati, kako rešiti čina več. Vsak napačen pristop lahko povzroči izgubo materialnih dobrin, laliko fia tudi poškodbe gasilcev. Najhuje j€, kt) je ireba reševali ludi ljudi in živali, takrat je odgovornost največja. Tudi v leh primerih vidim, da kadar pač ne gre drugače, vodim intervencijo. Kadar ni tako resno, pa veliktîkral vedenje intervencije prepustim drugim.« Ko ga tako poslušam, se mi porodi vprašanje. ki je tudi novinaijem zelo znano. Ali je lorej gasilstvo poklic ali pt>slanstv{\ ki zleze pod kožt)? »Mislim, da je to res poklic, ki li zleze pod kožo. Nekajkrat sem že doživel, da sem ob oglašanju pozivnika, kije klical na pomoč. občutil kurjo polt, ker sem vedel, da sem predaleč ali pa sredi res neodložljivega dela, da bi lahko prišel na ijucrvencijo. Priznam, da postanem nestrpen in da me v lakih primerih vedno skrbi, kaj se dogaja, kje. gori, kje nekdo potrebuje tvojo pomoč.« Povsem mu verjamem. To se namreč pogosto dogaja ljudem, ki imajo svoje delo radi. In Boris Brinovsek je res rad gasilec. ■ Bojana Špeget VI PIŠETE '^HjiS 10. novembra 2005 Notranjski lepotec Snežnik /a oddolžiuv mokremu poleiju se nam Jabrika lepa sončna in dokaj topla jesen, zato smo i o krat pohiteli na Notranjsko» kjer vrhu prostranih gozdov kraljuie mogočen Veliki Snežnik (1796 m)vdružbi nižjega brata Malega Snežnika. Je prvi predstavnik Dinclaj «vtobu-$on\ z.e br/.eli po avttv cesli mimo Ljubljane ill jo v smeri Pivke /s-pustili. Spokojna pokrajina v rahli jutranji meglici je napovedovala lep dan In v Kne-/aku smo zavili prnii Mai5unu. Tu je gozdarsko naselje s krizisćem gozdnih ccsl, I à «Tv ^ M : y veselem razpoloženju in čakajoči avtobus nas vedno razveseli. Veseli pa smo bili tudi i)dprte planinske koče, ki je sicer ob četrtkih zaprla. Zadovoljni smo se pustili presenetiti ludi »ostanku« pijače od piknika in na avtobusu se je kar samoumevno oglasila pesem, 'lega seje razveselilo ludi StovQ od dobrega prijatelja • Velikega Snežnika, zahajajoče sonce in ob spusčanju proti Ilirski Bistrici nas je na vsakem ovinku nagradilo z drugač» nim odtenkom barv: najprej z ruza, nato rumeno, kije prešla v zlato in nato vijolično ... Saj smo kar kipeli od lepot in škoda je vsakršnih nadaljnjih besed... ■ Marija Lesjak Napoved pohodov Sekcij PD Velenje: Sobota, 12. II. 2005 Ko-privna - Olševa ( 1929 m) -lahka pot. Sekcija Pretmv govnik Velenje V Skalah dokazali, da je v slogi mo< Velerye - Da star slovenski pregovor še drži, so dokazali krajani zaselka Škale-Brezovo, ko so se odločili za prenovo avtobusne postaje. Delo je sleklo, rezultat pa je že lepo viden. Z obntwo so polepšali okolico učencem, diia-kom in drugim, ki čakajo na avtobus. Krajani so hvaležni vaški skupnosti Škaje, ki je prevzela večinski Tmančni delež, pomagalo pa sta tudi podjetje Mles. s, p., Skale in Milan Lukman. Iskrena zahvala tudi vsem krajanom. ki so s prostovoljnim delom pomagali polepšati avtobusno postajo. ■ Irena Murkovic Diabetiki pripravljajo okroglo mizo in proslavo Velenje - Ob svetovnem dnevu diabetesa. 14, novembru, budariii. da projekt nove knjižnice ni bil projekt zavoda Knjižnica Velenje, pač pa projekt Mestne občine Velenje: le-iej gre potemtakem hvala za vse dobro in graja za vse slabo v novi knjižnici. Skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo tozadevnih objektov, smo bili knjižničarji dolžni pripraviti programska izhí> dišča in zasnovo (PI/.) nove knjižnice, temeljni dokument, ki projektantom in investitorjem šele natančno pove, kaj in kako je treba /gradili. Za pripravo tega dokumenta sem bil zadolžen podpisani, pred is k utiral a in potrdila pa ga je pn> gramska skupina, ki jo je imenoval župan. Za začetek postopka je bilo potrebno ludi formalno soglasje k programski zasmm. ki ga je z nekaterimi pripombami oz, spre minje valnim i predlogi dala pristojna služba, lo je državna matična služba pri NlIK-u. V nadaljevanju je bila vloga knjižničarjev v najboljšem primeru posvetovalna, to je brez formalnih vzvodov za soobli-kovanje projekta. V praksi je to pomenilo. da jc bila vrsta odločitev sprejeta mimo knjižnice, nekatere celo v naspnv tju z zahtevami dejavnosii oz. stroke. ■ Lado Planko Okrutnost brez primere Pred časom se je zgodilo v Kavčah. Družina je pretresena odkrila izmaličeno truplo svoje pogrešane domače muce. sterilizirane, navezane na dom, ki se je lahko od hiše oddaljila največ 100 metrov. Žival je bila žrtev človeške okrutnosti. Bila je mučena in surovo p{>-končana z opeko. Za hudo pretresene lastnike pa šokantna ni le grozljiva smrt nedolžne živali, temveč ludi dejstvo, da ji jc moral trpljenje priz.adejati nekdo iz njihove bližnje okolice. Takšen prinier mučenja živali v Velenju niti ni redek niti izjema, ravno nasprotno. Nekateri ljudje si že dalj časa vztrajno prizadevajo zastrupiti mačje prebivalce na »Kunta-kinte«. pri «Trž- nici" in se kje. Veijetno ni potrebno poudarjali, na kakšno dolgotrajno in mukotrpno umiranje so zastrupljene živali obsojene. Nekoga je motil mačji par, ki je nikomur nič hudega lioteč, prebival ob Pak i, ta jc izginil brez sledu. Po go lem naključju je ImI sredi gozda najden pes. privezan ob drevo, obsojen na smrt od lakoie. Verjetno tie edini. Najdejo se komaj skoteni mladiči, ki jih takoj zavržene čaka gotova smrt. le da je njihovih umiranje dolgotrajno: takšni z odprtimi ranami, ki so verjetno po čudežu ube-žali smni. mačji mladički brez repov iin. Zavržene bolne in zanemarjene živali so reden pojav tega mesta. Res redke med njimi, ki so imele srečo in so naletele na človeško usmiljenje, bi se lahko zahvalile z besedami Tomaža Humarja - Hvala, ker ste mi podarili še eno življenje. Zal pa ne manjka listih, ki so prepričani, da je Življenje živali mogoče kakor koli in kadar koli uničiti. In videti jc. da jc res tako, saj jih pri tem nihče ne ovira in ne kaznuje. Vendar smo odgovorni mi vsi, da nismo brezbrižni, da vztrajamo in navkljub smešnim kaznim ter nezainteresiranosti odgovornih organov siorilce prijavimo in morda preprečimo izživljanje in ohranimo življenje. Kajti mesto smo ljudje in naravnost žalostna je zavesi, da živimo v mestu, sovražnem do živali, do listih, ki se ne morejo braniti in so zato prepuščeni nasilju posameznikov. ■ Društvo za pomoč irvaf/m, Velenje VI PIŠETE mladinskega zbora Zborovski) pelje incd s-veto mašo. nicd otv-hajiloni pa še posebna, mia eo sam namen. Z ubranim peljem vzvaloviti dušo. da se odpre Cîospodu. Enak naoien jc imel Cvharisličfli konccrt oirosko-niiadinskcga zbora pod vodstvom prof. Kalje Gruber in odrasli /.bor pod vodstvom pmf. Vanje Govek na zadJijo nedeljo v okiobru v župnijski cerkvi sv. Mariina v Velenju. Dgi « pohitite^ TMl ruMn. ËCM nfSona C • ec^ • MV'^tte-EUMO« "^McrrMD'SCktiO««« SiMewiee*^* FordZíma AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 16 3320 Velenje tel.: 03/898 5670 Tekmovanje o poznavanju sladicorne bolezni è O A. Ê2 fip. O 2 Tudi letos je bilo lek-movanje o poznavanju sladkorne bolezni. Sam sen', se udeležil tc^a tekmovanja sele drugič, čeprav je ickmvnii]t igranjem Branka Betlekoviča (ki zaradi poškodbe karnekai časa nI igral) je trener počakal do tekme z Italijani, vrarar Primož Prost je bil medlem uspešno operiran v celjski bolnišnici, Tomaš Řezníček pa je z.amudil z reprezentančnih priprav. «Ce drugega ne, se za profe-sionalca spodobi, da vsaj sportjči, kdaj se vrne,« je bil malce jezen trener Walther Lars. Na tej tekmi je trener veliko menjaval in priložnost za igro so dobili vsi igralci. Končno tudi mladi Alen Blaževic. ki je trenutno v hrvaški vojski. Ko je v 51. minuti dosegel svoj prvi zadetek, so mu gledalci močno zaploskali. ■ vos Rdeči dvorani gostili italijanski Morano, moštvo, ki je nepričakovano premagalo Dance, slednji pa so prav taki) nepričakovano zmagali v Velenju. Domači so goste dobesedno zmleli, zmagali so kar s 23 goli razlike (40 : 17}. Čeprav so domači vedeli, da imajo pred sabo lahkega nasprotnika, je trener Walífier Lars od njih zahteval, da zaigrajo, kot da imajo pred sabo najmočnejše evropsko rokometno moštvo: odgovorno, zavzeto, kot da jim gre za nohte. V postavi Gorenja je bil spet Branko Beilekovlč, ki ni igral od septembra, saj se je poškodoval na prvem ircningu po tekmi drugega kroga s Terniom. Mesta v moštvu ni dobil rahlo p»Zelo sem si že želel igrali, Veliko sem treniral z nogami, z rokami nisem mogel, /ardi prevelike moči je žoga na začetku letela previsoko, kot sem želel, naio pa sem se le ujel. Prave tekme pa 5ele prihajajo, šele sedaj bomo morali pokazati svojo pravo vrednííSt. Skušali biîmo zma-gatltudi na Danskem in dokazati, d« smo najboljši v tej skupini. r> VValther Lars, Irener Gorenja: «Odigrali smo 55 odličnih minul. le začetek je bil slabši, /elo sem ponosen na igralce In na njihovo današnjo igro. Takšno zmago sm<î potrebovali ob deistvu, da smo na nekaterih prejšnjih tekmah predvsem v domačem prvenstvu visoko prednost zapravili. Aarhusu se bomo skušali oddolžili za pora/ v naši dvi^rani.« Upam, da bomo imeli dober dan Rokometaši Gorenja so na obeh tekmah nasuli Meranu kar golov več. kol so jih dobili. Prav zato so se v nedeljo po tekmi veij^ino mnogi spraševali. kako so lahko Italijani premagali Dance. Kafketan Sebastjan Sovič je o tem takole razmišljal: »Rokomet je izjcdno trd šport. Tudi v njem so možna presenečenja. Slab dan lahko vse spremenila kš neg a smo imeli proti Aar-husu, ko smo vodili z visoko razliko, nato nepričakovano [•»adli in zapravili zmago.» {) sami lekmi pa: «Odlično smo Igrali, na polno. Kljub visoki zmagi v prvi tekmi gostov nismo podcenjevah. Končno nam je uspelo, da smo imeli visok ritem igre vso lekmo. Igrali smo izvrstno v obrambi, tudi kombinalomo v napadu. priv razočaran ugotavljal: Pri haj a m do zaključka. da iz te moke v tem trenutku ne morem delali dobrega kruha. Žal. Poraz moram prespali in nato videti, kako naprej.^f .larc je prespal in vrgel puško v koruzo, saj se je v ponedeljek sporazumno razšel z Rudarjem in odšel v Anei Koper za športnega direkloija. Tako bo zapisan v Rudarjevi kroniki, da v devetih krogih, kolikor je biJ v lem prven- verjel, ga ne bi prevzel... Franges do konca jes^ Vodstvo kluba je v ponedeljek ponudilo trenersko niesio svojemu nekdanjemu igralcu in dosc-daj trenerju kadetov Romanu Frangešu, ki je ta iz/iv tudi sprejel. Trangeš je 'otrok Rudarja'. V njem je naredil prve nogomeme korake, pol sezone je igral tudi v takratni drugi tigi, nato nekaj časa tudi v Šmartnem. ob koncu svoje nogometne poli pa kratek čas tudi v Avstriji. Dogovorili so se, da boza zdaj vodil mt)štvodo konca jesenskega dela prvenstva. »Vem, da je pred mano odgovorna naloga, toda vsak mlad trener si želi trenirati prvo moštvo. To je zame velik izzjv, ki pa se ga ne bojim. Pričakujem, da bi>mo s trdim delom vendarle začeli razveseljevati gledalce,« je povedal takoj za tem, ko se je 'usedel' na Rudarjevo razbeljeno klop. Sicer pa slabše, kot je bilo, skti-rajda ne more hiti. Rudar ima po šestnajstih krogih le zmago (S Kostajnškom proti Kopru) in dva neodločena izida. Očitno pa so imeli prav tisti, ki so ob njegovem prihodu zjnajevali z glavo in se spraševali, zakaj še tretjič isti irener REKLI so ... Janko Lukner, predsednik Rudarja »Hc glede na nastali položaj si bomo še naprej prizadevali. da do konca jesenskega dela prvenstva osvojimo čira več točk, s čimer bi si vendarle ustvarili kolikor toliko dobro izhodišče, ki bi nam sptavyal, daje Rudar moštvo, ki si ne zasluži, da je na zadnjem mestu. Će ne bi v lo Je Jarc ie v tekmi z Mariborornj kjer so mu igralci priigrali eno od dveh točk, vedei, da bo odšei v Koper? SPORT IN REKREACIJA Sanjski začetek ŽOK Kajuh Šoštanj Cilj ostaja uvrstitev v 2. DOL - Ekipa je dozorela /enski; v .1. odbojkarski ligi vzjiod sr) /e odigrale pel k n i gov državnega p rve n siva. Šoštanj s ktí odbojkaricc sn sezono zaœlc praktično sanjsko, saj v petih ick-mah niso i/gubilc niti ni/.a in lako vodijo na prvenslvcni lestvici. »Po dvcb sezonah skupnega deia je ekipa poslala bolj izkušena in jc tudi dozorela v taktičnem smislu. Dekleta sc zavedajo, da jc p. v zadnjem krogu pa so bile i^e v Puconeih uspešnejše od tamkajšnje ekipe. Najtežje naspnv inice In kt>nkurentke za uvrsiitev v 2. D()[. pa šele prihajajo. Med le Plamberger uvršča Novo KBM iz Maribora, ki je ludi še neporažena, a jc /e izgubila dva niza. naio Dravograd in Mursko Soboto. Slednja je pred sezono napovedovala, da si zeli v dveh sezonah napredovati kar do prve lige, nt>, v 4. krogu so jih vTopol-sici Sošlanjčanke gladko ugnale. V soboto bcjdo odbojkarice Ka-juiia Šoštanja /magoviii niz sku-i^aie nadaljevati v doinačl dvorani. kjer bodo gostile ekipo l-com Tabor II. ki je trenutno na 9. mestu. Za nadaljevanje prvenstva Plamberger napovedtije: *• lenipo z začetka sezíMie /elimo obdržati čim dlje časa. S pravim pristopom do igre pa tnislim, da lahko zmagamcćan (7 obramb), lamšc 1- J. Dobclšck 1. Kavas 4. Oslir 4, Sovič 4 {1), Sirk S, llic 6. Rutar, L DobeHûk I, Šimon 2(1), Blaževic I. 7rnk 4. Prvťiisivo bodo nadaljevali 119. itoYťmbra B ŽRL Keting A|dovMÍiia • ŽRK VeM« 29:3(12:14) Velenje: Vajcll 2, Muraiović .1,To-vorljan, Skaza I, Miiič, Musič 2, Šlorman, Skočaj, iukić 1. Bdel, Nolioović Malilovič 1. Rcdt^lak. Raukfsvič S Nogometna liga Si.mobil Vodafone, 16. ^og Izidi: Bela krajina - CMC Publi-kimj 1;0 (ti)), Domžale • Anet Ks> per 4:1 (2:0), Drava - Prunorje 4:1 (1:1), Kadar-NaRa (1:1). HIT Gorica • Maribor Piwvama l^sko 4 : 1(1 :1). Rii(far-NaftQl:3(1:1) Strelci: 1:0 ilalilovic (.^6.), 1:1 KuICar (41.), 1:2 Ristič (ňX), 1:3 VogiinCie (74.). Uudar: io/ič , Mernik, Kraljevič . HankiC . DediC , SofliC . Muiako vit (od 77. Kolene ), Flaliioviů , Orbi5 5. KoniljcnoviC (od 66. Puš-nik OmladiC. Vrstni red: 1. Domžale 29.1 Hil Gorica -^l. 3, NaRa 18, 4. Primorje 26.5. Maribor Pl. 16.6. Drava2l, 7. CMC PubUkurn 20. 8. Bela kiajina IS, 9. Anet Ktjpcr l.\ 10. Rudai 5 1. A SKL, 4. krog Koper-iiekfra Esotea 5. 8. Varaždin } Kegljanje • 2. liga vzhod, 6. krog Šoštanj : Konjice II ^6:2 (3184:3040) Štajei^ka liga, 13. krog Zreče-Stfšianj 2:0. Šentilj • Div* nava 1: 2. Pesnica • .Šentjur O : !.... Vmui red: (. Šentjur 28, 2. Šoštanj 2&.Sentili 22.4.7rccc 21, 5. Kungoia 19... V naslednicm krogu bo Šoštanj gnc. I^rva venska ekipa Tempa je v /adnjib dveii kixi^h I. dr/avnc lige najprej doma prv-nuii^ta ekipo Arrêta l/olc s 6 : I n'arrura .Ivrić In h'ana 7xť* sla zmagali dvjikrh{, enkraî Vťsiia ()>slvrNck Drnmšck, uspešna pa je bila ludi dvojica Zťía/.kric). nato pa v ZaJiigu ^ ekipo Vesne s 6 : Čeprav so nastopile bie/ bolne Ta marc Jeric (tri pusamiCne /ma^e jc dcjse^la tvana /era, dve Vesna Ojsterxek Dmov.šck, eno pa dvi^ica /cra/Vesna Ojstcrsek). Ve-Icnjčanke so Se brez pi>ra/a in so z 8 loćkami na tretjem mestu- Vpreil-/adrpem pi'vensivcnem kajgii so i^alci prve moške ekipe Tempa na go-sitwanju v Novem mestu pri ekipi Krke presenetljiv«) stavili / rcziiltati^m 6:2- Vse tri posamiCnc/magcje dosçjjcl Jurv Slaiinick. dve je prispeval (iregor Sisa^ii. eno pa Nvortd Bojanić. V zadnjem kiogu jc v Velenju go-siwala ekipa Maribora. Xiiitnja šiiri leta skwenski dr/avni prvak, in Vc-lenjćani so morali tokrat /1:6 piiznaii premoć gosicw. Druga moSka ckipaTcm}Vi jcv^.kmgu 2. dr/avne ligegosîovala vŠkofíjaiiinNovi Cio rici. PnHi ekipi iz Škofij mí mladi VelenjCani /magali s 6: 1 (dve /magi jc dosegel Mil» KJjajič, po eno p» Patrik Rose. I rbau BahćK, kije prvič na< stopil /a ekipo Tcin^ja JI., .laka (iolavšck in par Kljajič/tiolavšck). Pn)li ekipi Gorice so Vclenjčani po uinnicm dvoboju z veliki^ smole izgubili s 4:6 (dve /magi jc dosegel Miha Kljajič, po eno pa Jaka Oolav^k in Pa* Irik Rose). Velik uspeti sta prqišnj<» nedeljo na (îaljcvici v I Jubljani dt>se-gla Miha Kljajič in Ivana /era, saj sla na 2. odpriem lurniiju RS za mladince in mladinke osvojila drugi mesti. Jaka Golavtok sc jc na tem tur-nitju uvi'stil med 8 najbo(iših igialccv, Jerng Oslijvnik in Patrik R<«c pa med scsinajsi. Polona Bclavic jc v lolažilni skupini c»svojila ircijc mesio. V nedeljo. novembra, je številna ekipa Velenjcanov nastopila ludi na t. odprtem turaiiiu RS za (^^ane in članice do 21 Ici na Piuju. Ivana /era jc spet nastopila odDčnc» in s: klonila §elc v imalu. Miha Ktjajić in Jaka Golavšck Sla prav lako nasioplla zcUj solidno in se iiM siila med osem, Pa« trik Rose pa med šesUiajst najboljših igralccv Slovenije v kaicgoriii članov do 21 let- V lolazllnt skupini je .leruej Osloviiik osvojil drugo. Dijan l,a-iihSíc pa je delil tretje mesio. Prvi poraz rokometašic Rokomelašice Velenja so na gosiovanju v Ajdovščini vleiosnji sezoni prvič i/gubi le, V 1. poicjuîu «) ktfub slabái ohranibl odále na cul mor z dvejîw zadeiltísnia pi'ednosii. V drugem polčasu so stisnile v obrambi in do 46.nii« niitc še vc .'?irtil(w, po> /uala pa seje ludi wlsoinosi Sicvanosičcve in Uikiccve. Slavko Laijek državni prvak v dviganju uteži Pod okiiljem tezkoalletskc /veze Slovenije je ACîK - BPDY ITP Celja organiziral slovensko dr/avno prvenstvo v dvjgai^'u uiezi za Člane (ickmo valce. siarejse od 20 let). Tekmovali so ludi nekateri mladinci. Tckniiwalci iz Klubov A(jK B^xly Fil C'elie, ^,^K Domžale, 1 AK Rudar VeJenIc in KDl' Olimptia so se pomerili v kaie-gorijali 62. 69, 77, 85, H, 10$ In natl 105 kg telesne mase. OtI velenjskih dvigatcev se jc najbolj izkazal Slavko Laijek 1. nwsiom v kategoriji 105 kg, dvignil jo 2.^2,5 kg. 2. jaii PťkTca (Dni 2(K>4/20()5, v kateri so plavalci Plavalnega kluba Velenje na dr/avnih prvenstvih oss'tyilimedal i. Sarko. Pou ebno i^rcmej jc prispevala Pl v konkurenci mlajSih dečkov in înlajsih deklic ter deč-křív in dcklic. V močni konkurenci, vsi Irije klubi so v ovcj>ťk med mlajšimi dckiicami. Ekipno poprečno, posamezno odlično Velenjski sirclci so v Ljubljani nastopili v Migi z zračno i^niiolo. v 2. ligi pa z zračno puško. Debi Velcnjčanov Cladeja I raiUcar. Snmiii .Vfiltťlak. Luka Avberšek) v 2. ligi s pu^o se je končal s S.mcslom, v L ligi s pišloio (Alenka Diniec. .Ilire Banovvvk. Renato !^1erman) pa z 10. mesloiu. V Portorožu pa so sc Vclenjčani mleležili tckmcwanja ia sesiavo reprc-zcnlance. Vdvcxlnevncm Lekmo\'anjujcimcl najbolj mimo roko Luka Avberšek, ki je s puško med mladinci pivi dan osvolil X mcslo. dnigi dan pa 7 odličnim rcziiltaioni in 584 krogi premagal vso konkurenco. Podoben iLspehje dosegla se Alenka Dimec, kije zniagala med mladinkami z zračno pištolo. S 5, raesU'un sla kandidalun» zsi B rcprezenUinco tajavila Sc Jurv Banovšek pri mladincih s pištolo in ladeja Draiikar pri članicah s pusko- Alenka- Tadeja in Jure so uuli pomiki na sludenlski svetovni pokal, ki bo drugo polovico novembra v Budimpešti. SPORT IN REKREACIJA 10. novembra 2005 Ta vikend v Šoštanju vrhunska odbojka Ig Šoštanjčani še naprej brez zmage v Interligi - Nepričakovan izpad iz domačega pokala - Od jutri naprej v Šoštanju turnir CEV Odhojkarji Sošlaiv» (opoUice so v nedeljo v peicni krogu In-lerlige ic pdič i/gubili. osvojili pa so svoj irelji ni/ v lej lii^i. V prvih pelih ickmah so Sošianjski odl^ojkarji odigrali le eno tekmo na domaćih tleh. Morda jc ludi 10 oden izmed razlogov, da se močni mednarodni konkurenci zaenkrat Šoštanjčani niso najbolje /.našli, pred lem pa so napovedovali. da bodo lo tekmovanje i/koristili predvsem /a nabiranje izkušenj in kaljenje mladih domačih igralcev. V nedeljo so morali priznali premoč madžarski ekipi Kometa Kapošvarja, ki je ob koncu slavila s 3 : K Trener in kapelan ši)sianjskih odbojkar-jev Dejan l ujs je /aloval predvsem za i/gLibljenim drugim nizom. v kalcrem so že imeli prednost pelih ločk. a nalo popusiili in ta niz izgubili- Po trdem boju so nalo osvojili tretji ni/, a gladko izgubili četrtega, tako da je zmaga ostafa na Madžarskem, v Ze tretjič zapored slovo v osmini finala Minulo sredo so odbojkarji Šoštanja Topolsice že ireije leto zapored (pre)hiiro /apuslili domače pokalno lekmovarje. Tokrat je bila v osmini finala za njih usodna eldpa Pomurja. Potem ko so Pomurci nekoliko nepričakovano slavili na prvi tekmi v Murski Sob srečanje, na koncu niso inîeli težav, saj so se očitno na lekmo dobro pripravili. Odlično je zaigral kapetan Miha Cmer. ki je "^il Jiajučinkoviiejši v napadu (dosegel je 22 točk). di> bro pa je tudi vodil ekipo in razig-raval soigralce, rudi ostali zunaiji igralci kal eri h učinek smo nekoliko pfjgrešali na prejšnjih tekmah, so tokrat zaigrali b^^lje. Odločilni pa sta bili druga in zadnja četrtina, ki so ju Šoštanjčani dobili s 30:17 oziroma 30 : 14. K visoki zmagi Elektre llsotecha je veijctno pripomoglo ludi dejstvo, da je letošnji trener Sosianjčanov Dušan Ma-uptman še v lanski sezoni vodil Koper in tako zelo dobro pozna lamkajšnjo ekipo. Z zmago v Kopru se je Iilektra Ks. Roje (40). sledijo pa Klub 81 (36). SKCî (22). Klub Oldy (18). Sandotech (12) in A.M. Miklavc (10 ločk). Najboljši sirelec je Jani Kopušar s 26 zadetki, Bt^ ris Ibmažič je zatresel mrežo 24-k rat, Grega Ježt>v-nik pa 21-krat. Najboljši vratar letošnje lige je Slavko (ilasenčnik. Odigranih ie bilo Í4 tekem, doseženih pa je bilo 513 zadetkov Vsa srečanja je vodil sodnik Rauković. ki je igralcem pokazal 22 rumenih in H rdečih kartonov. Najboljšim je na priložnostnem zaključku po Mû podelil šm;irški /iip«n Aloiz Podgoršek. ■ Tp Zmagovalna ekipa lige Šmartno 2005 NA KRATIŠ Omer Tabakovič na svetovnem prvenstvu v Poreču na Hrvaškem polekal mednarodni toniir za pt^ka) l&trc 2005. Na lurniiju so sodelovali tekmovalci iz .scthnih držav Tuj'nirja so sc udeležili ludi predstavniki Ka-rKlc kluba Hger iz Velenja in dosegli nekaj lepih uvrstitev: A/ra Oolač, 2. Dragana (Miič. 2. Nina NcUiř, Adnan AljiC. Od 11. do t.^, novembra 2005 bo na Cipru svetovno prvensivtJ v karatcju /a kategorijo ka-del in mladince. Med osmimi slovctiskimi re-prczcntanii je tudi OmcrTabaktAič, član karate kluba Tiger iz Vyler^ja (v kategoriji t75 kg ). Mošnik v Belgiji Mardn Mošnik, član Sgiiash kluba Velenje seje konec okiobra udclcal odprtega prvenstva Belgije v mestu i Icrentals. Ob udeležbi vseh najboljših igralccv r;vn>pe in ob inni>žiei nastopaj očili i/ ligi pí a. Izraela. /DA m Nove /elandtie, jc na po jakosti najmočnejšem evropskem turnirju zasedel soliti no 26. tncslo v kategoriji tlečkov do 17 let. Pravico nas t( j pa v glavnem tumiiju ii!iajt> le naibolie ningirani igralci iz lesivice Evropske squash zveze. V petih nasti>pih je zmagal dvakrai (proti Španskemu prvaku in drugouvri>ečnejnu Belgijcu), klonil pa pr<)ti Trancoskemii. Švicarskemu in Škotskemu igraleiL « Soštanjčanke slavile že tretjič zapored KegljaCice .S(«tatxia so tokrat slavile na domačem kegljišču. V 4. kmgu 2. vzhodne ženske kogljaške lige so premagale ekipo NaOe iz Lendave. 7 rezultatom f>:2 (2941:2775). /a so jgjale: Kranjc Vida 498 (1), Prelog Urška 500 (0), J.esmk ř-rika .^46 (90 lučajev). Prolog Milena4X7 (I). l.ozić Marica 485 ( I). Borwnik Romana 517 (1) in Cvertin Smilja 108 (0). i^KK^ je ircnuLno na Icstvici na drugem mesiu, z eno lckmi> mani. Vodilna ra lesivici je ekipa Impola iz Slovenske Bisuice, kjer bodo kegljačice Sošianja gostovale v soboto 12.11.2005. Tekmovali so v Zagrebu Gorski kolesarji so se pomerili na niocni mednajodnl tekmi RetI Biill MarkcPlace Race v/iigrchu. Za tckmtwanie seje prijavilo kar Sl^ tekm(w se med 32 finalistov uvrstili tuiti vsi venei. med nfirni tudi vsi irtie Vclei^jčani (Miran Vaulije imel najbo(íšÍ čas kvajiilkacii, /aka Senje je bi) 20., Jan pa 22.). V finalu pH ni šlo po načrUh. saj je .lan padel na treningu po stopnišču in se poškodoval, Jaka je po smoli izpadel prodi domačinu/upčeviču. Miran paje v drugem krogu, v predzadnjem skoku odlomil menjalnik in v zadnieni metm izgubil proti Oehu Siri.škeiniL Ktiuh lemu si naši Tanije p<.ilivalo, ker .ie velik a*»;*«!! priti na likšnl lekml svetovne seiije Red Bulla v finale» s icm doka-Tujelo, ita ima Šaleška dolina dobie Lckmovafee v Lein ekstremjwm šptfrtu. Sedaj že tretji ^>štanjčaDÍ so pt> loinimalnem porazu v 5. krcjgu, ko so v Radencah v Lendavi i/guhili le za 20 kegljev, to pot uporabUi vse svoje adutc. Ze po prvem pan» je kazalo, da bodo Konjičani doživeli še enega od nizov po razcw, domačini pa pomembno zmago za vrb razpredelnice. Bolj k Konstruktor II. CUede na fomio, ki jo irenutno imajo, lahko pričakujemo ugatne mwice iz Maribora Šošiani: SeOki 502 (0), Jug 519 ( 1 ). Petrovič 502 (0), L Fidej 554 ( 1). Arnus 566 (1) in lla.^ičič 540 (1). Dobro skakali v Nemčiji Mlačni skakalci Smučarsko skakalnega kluba Velenje so se prejšnji teden ptxi vodstvom ireiwria t.ukc Ograjenska utleležili močnega mcdnarííd-nega teknîovania v solo skokih in nordijski kiJinbinaegi (NK.)v kraju Bal I reienwalde blizu Berlina. V ktmkurenci skakalccv Nemčije. Avstrije in poljske so se /e'o izkazali, siaj je v najmlajši kategoriji slavil Vid Vrhovnik lako v solo skokih, kol v NK To je uspelo uidi Matevžu Samcu v katcgo-rtii do 9 let. V kaiegori.ii do 11 let je tlrb Krajnčan zasedel uctjc mesto v solo skokih in drugo v NK kar je ponovil tudi Niko Iližarv kategoriji do 13 lei, kjer je Patrik Jelen /a^eclel 5 in 7 mesio. SSK Velenje je organizator letoi^njega dr/avnega seminaria za pt^trditev licence za scxlnike za smučarke skoke in teke, ter tehnične delegate. Seminar bo v petek, dne ll.ll.2íH)5 s pričetkom ob 16.00 uri v hotelu Paka Velenje. Smučarski» skakalni klub Velenje do konca îe(a čaka še organizacija prire^litve razglasitve najboljših skakalcev v solo skokih in NK za pokal Cockia 1er prvič za pi)kaj siajersko-koroske regije 1er proslava ob 50-letnici kluba vedno vabyo vse mlajle dečke in deklice, da se včlanijo v î^îihov klub in šolo smučarskih skokov. Vpis ptneka vsaki lonik in ceir-lek oh 16.00 uri na Osnovni šoli centra za vzgojo in izobraževanje na Kidričevi ccsli v Velenju. Inlormacije uidi na inlernetni sti^: skijump-velj-r\|e.si/ssk. Šahisti v drugi šahovski ligi trenutno peti v drugi šahovski IÍ£>Í so sc îgrak'i Velenja v sedmem kro^i pt^inerlli z ekipo Bistrice ob Dravi in igrali ne(xlločeno Tnako so igrali ludi v šestem krogu z ekipo Frama. Tako so schI^' s 2X točkami na petem mostu. Votli ekipa Radenske 11 iz Murske Sobote z 28. točkami, pred Zagir-jem 24 ... Zadnja dva kroga in zaključek lige bo 19. noven^bra v hotelu Paka v Velenju 3b 9. in 14. uri. V irelp slovenski ligi nastopa 26 tnosiev. Meil njimi tudi moštvo Šošta-itia in druga ekipa Velenj'a, Do .«) txligrali Šest krogvembra v i^ečah. SK Velenje je izvetlel enajsti turnir (xJ dvanajstih v letošnjem letu s pospešenim tempotn igranja. Nastupilo je 18 igralcev, ki so (xligrali 7 krogov. Zntagaî jc Ivačič, sledijo: J. Skok, Hureraovič. Dražuik, Penko.-.V skupnem ;»ešlevku je na.^lcdnje slanje: 1. Ivačič 149; 2. Malko 146; 3. Tenko 143; 4, Rajkovič 119; 5. lluremo\ič 84... Zaključni turnir bo 4. decembra. MODROllILA KRONIKA Izogibal se je psu, avto zdrsnil po poboqu Veleiye. 4. novembra - V pciek dopoldan se je voznik osebnega aviomohiU na Paskem Kozjaku hotel Lžíigniti psu, kije pritekel na cesio. Pri lem je zapeljal na rob vozišča. Ko je voznik izsiopil iz vozila, je lo zdrsnilo po pobočju. se vnelo in /gorelo. Nepravilno vključevanje v promet VeÎeï\je, 5. novembra-V soboU) ponoči so policisii obravnavali prometno nesrećo, ki se je pripetila na Prešernovi cesti. Nesrečo je povzročil voznik osebnega avtomobila, ki 5e je nepravilno vključeval v promet. Preizkus al-koholi2iranosti je poka/al, (h je bil voznik pt)U vplivom alki)hola- Glasna glasba škodi Topolšica, 31. oktobra - Ker je preglasna glasba, ki je popoldne odmevala iz enega od lokalov v Topolšici. motila ljudi, so sc po lids ti prišli pogovoril z lastnico lokala. V pogovor se je vmešal panner, kije hotel s policistoma fizično obračunati. Zato in ker ni upošteval zakonitih odredb policisiov. sta ga obvladala, zoper njega uporabila strokovne prijeme in lisice, potem pa ga do izireznitve pospremila na policijsko postajo v posebne prostore za pridržanje. Policisti so bili v tem lokalu znova zvečer, ko je preveč na glas navijala glasbo na-lakarica. Tej sia policista na kraju izrekla denarno kazen. Ostal brez osebniii stvari Vderije. 5. novembra • V soboto zvečer je med koncertom v mladinskem ccniru ostal brez nahrbtnika z dcnarnico in dokumenti 1er mobilnega telefona eden od obiskovalcev. Tat je nasiop, ki ga jc spremljal lastnik nahrbtnika, izkorisiil za nečedne posle. Namesto ribe prijela pusko Velenje. 7. novembra • V ponedeljek popoldan je ribič iz Škal-skega jezera namesto ribe potegnil puško. Policisti, ki so si dogodek ogledali, so ugotovili, ga je ribiču »prijela« vojaška puška zjiainke Crvena zastava, M-4X, Odnesel registrsko blagajno Velerye. 2. novembra • V sredo v zgodtijih jutranjih urah je neznanec vlom II v gostinski lokal na Kidričevi cesti. Odnesel je registrsko blagajno iii večjo količino cigaret, vse skupaj vredno 300.000 tolarjev. Nebo pral, bo pa zapravljal Velenje. 1. novembra • Velenjski policisti so bili v torek zjutraj obveščeni o vlomu v avtomat za prodajo žetonov v avtopralnici Zamrznili smo obrasti, httn kredm do 300.000 STT Oei.ća9.pcn.-ML:d,*'t7.ure,eDe.:d FbnSenrta Ford Krbavac FciTilnangKřfrtCÉp. iM.: oa / 9m 29 tehničnih pregledov na Koroški cesti. Vlomilec je povzroči) za 60.000 tolaijev j^kode. V avtomat z žetoni pa je bilo še enkrat vlomljeno v soboto, ko je storilec znova odnesel nekaj denarja. Iz kavnega avtomata, ki sloji v garderobi hale za proizvodnjo betonskih izdelkov Vegradove enote Vemont na Selu, jc vlomilec odnesel 25.000 lojarjev. Bo toplovodar? Velenje, 3. novembra - Bo ne- znanec» ki je izkoristil čas malice zalo, da sije nabral za I.5ÛO.OOO lolarjev materiala za KJplovodno napeljavo, toplovodar? /a toliko je prikrajšal toplotno podpostajo na Konovem. Odklenjen tovornjak privabil tatica Velenje. 2. novembra - Neznanec je izkoristil priložnost, ki se mu je v sredo p vornjaka je vozniku ukradel denarnico z dokumenti in okoli 35.000 lolariev. Na istem parkirišču jc bilo dan kasneje vlomljeno v kombinirano vozilo. Stori- lec je iz vozila odnesel već kosov orodja in manjših strojev ter povzročil za okoli 500.000 tolarjev škode. Kradejo tudi gorivo Raka pri Veletýu. 1. novembra- Policisti so v torek zvečer obravnavali tatvino bli/u 300 lilrov dieselskega goriva, ki ga je nekdo pretočil Iz tovornega avtomobila, parkiranega pri gostilni v Pakl pri Velenju. izginilo gradbeno orodje Šoštaiy. 2. novenibra-Vnoči na sredo je bilo na gradbišču v So šianju vlomljeno v kiwinski kontejner z ortidjem. Storilec jc iz kontejnerja odnesel več kosov električnega orodja, vrednega vsaj 500.000 tolarjev, Odtujil kladivo Podkraj, 7. novembra - Vlt>mi-lec. ki je obiskal priročno skladišče novogradnje v PodkrajtJ pri Velenju, jc ukradel udarno kladivo, vredno najmanj 150.000 tolarjev. MESTNA OBČINA VELENJE Urad župana In ^lo&nlh zadev Sporočilo za javnost Ukinitev utripajoče zelene luči na semafoijih Občanke in občane obveščamo» da bomo v skladu z določbami 119. ilena Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur.l. RS 83/04) ta konec tedna spremenili način delovanja semaforjev tudi na obmocjumestne občine Velenje. Spremembo prometne signalizacije bodo v soboto, 12. novembra, in v nedeljo, 13. novembra, izvedli delavci velenjskega podjetja PUP in podjetja Elektrosigoa] iz Celja. Pri usklajevanju delovanja semaforjev bodo z izvajalci sodelovali tudi policisti, ki bodo nadzirali promet in skrbeli za varnost. 12. in 13. novembra 2005 bodo zeleno utripajočo luč predvidoma ukinili tudi v Novem mestu, Kopru, Novi Gorici, Murski Soboti,CeljuinvKranju. UkÍDitev utripajoče zelene luči bo prispevala k umirjanju prometa in k večji prometni varnosti, ker pa za voznike predstavlja novost, jih, posebej v začetnem obdobju novega načina delovanja semaforjev, prosimo za dodatno previdnost in dosledno upoštevanje prometne signalizacije. Iz policistove beležke Velenjske policiste so v torek. I. no>embra. popoldan obve* stili žc. V enem od staniwanj v Saleku so z razi^ rajanj eni kršili nočni mir, iz lokala na Kidričevi pa je odmevala preglasna glasba. V istem lokalu so preveč naglas vneli glasbo tudi v nedeljo, 6. novembra, lega večera so ob postopku pri šmarškeni pokopališču poli« cisti znova zasegli vrečko z mariliuano, bilo je je za 47 gramov. V enem od stanovanj v Velenju pa je bilo posredovanje policije nujtio, ker je žena »oklofuiala« moža. V ponede^ek. 7. novembra. zvečer so posredovali v Skor-nem. Sin. ki je bil precej glasen, si tli dal ničesar dopovedati. /ato so se policisii odločili, da ga vzamejo s seboj in ga namestijo v posebne prostore do iztrezniive. a 1MINERVAŽALEC, d.d. pridelava plastike In kown • Pongrac 101 * 3302 Gn2a ttil.: t3S6 (0)3 71 36 200 • fax: «366 (0)3 71 36 266 E-mail: uprava(Srnin9rvâ.6i ' tittp:/Avww.mlnerva.BÍ/ RAZPRODAJA DRENAŽNIH CEVI ■ Izkoristite ugodne vremenske rezmere ter apr«vlt# drm«žo travnikov in polj. preden jih ponovno zalije deževje. ■ V naši Induitrljskl prodajilni na Leiniel pH Žileu Vam zaradi zmanjševanja zalog nudimo dreneřne cevi po znižanih cenah. ■ Znlžans c%n% vet|aIo do rasprodale salog. Informacije na tel.: 03/71 36 280 Delovni čas: med tednom od 8. ure da 16. ure, ob sobotah zaprto Vse, kar potrebujete za novo hišo 080 2 117 rtyoo laasiflg GmoaoCs nahi» ali najem M vrsi val m đrugfh pre^m L|ubl)an CI 56Û440Û seOsbv. imes^aisttopm.sDcilev. plovil Iffneprm ttvIbofCB^OOSdOO 23i£|sSnop(SloWëiosetrK Lipoid. Sl^^ hMo Soboto CCSSD poleçskupifBllypol^iriglvtirijDfeHvpoAlpfrAijifrSark^ ínHypo f^n-rnAvrnís AIpfrMfiaConsuIlanisdaaVsIftffskOT pohabam sirBnk 2 liresni&zieïïio vaše naCrte. Knn)l}4^0770 Mubl)ttaCn56Û440Û Kop8l056ea7820 Iltolbof02^3900 NoM6ortca0533024dd MinksSobotoCeSSDSITD Ncminmto0?37190a0 HYPO Ufl-âDIIA-IAM Vâm hrup 2 ulice, ki ne pojenja nití pono^, para tivce? Bi sosedove otroke, ki nabijajo ^aibov nadstropju nad vami, najraje nekam poslali? Ste nevolčljlvi sodelavcu, ki v soboto zvečer peče kostanj za tiilo? Želja je prvi korak. Storite naslednjegal O Mim m Cesta Simona Blatnika 18, Velenje telefOD: 03/898 56 50 hyĐDMng@l?Wsi nikoli sami TV SPORED ^HjiS 10. novembra 2005 ČETRTEK, 10. novembra SLOVENIJA 1 06.3D UdriJiiVi nADD {'ixiïtùn n/.nfj DobroluUD Ofî.DQ PvQâlii n8.Qb Dobro julfo 09.nQ Mh 09.(Ib Main siv£ celice, kvj? riQ.btl Oririajdidoiroks lOJb PoyovDr;Dp[i/fLi)o 1l.0b Imvt 11.3b Oniuic 13.nD PofQúíla.^imri, vreniB 13.?ô Intervfu: Miiia Merë^d M.^D UniHinusi igru 14.^5 Odp.sii ptsniki lb.f)n Pwnfila.prnniRi 1b.Db Mnsiovi IMn CBdriM1/b2 15.56 LektnrjVđiiiR. igrani tiliii 16.10 Ndliniii 17.00 Noviœ. šporL vr!!ni(! 17.30 Jasno iM glssna 18-?D Duhovni uinp Bins.ti^nka 19.DO Dnevnik, vrsme. §pnri 20.00 hM 21.00 toirian ?1.30 KiijiQsircjnsbnsa 22,00 Odmevi. Spnri, vTRme 72,bD Glaslwnivtířer 0075 [inmik, vn^mR. Spnri Q1.?0 leiJnik 02,15 DncviiiWflnmi^kť tv 02.40 \Mm\ SLOVENIJA 2 06.3D Ififoksnal 09.Í10 /abavm lofokanal 11.00 Ivprciddia 11.30 Ouo^ki infokanal 12JiO /abavnf fnfdkanal 11.25 Ivprodaia 15.00 P(Hiiâgii|n]r] SI 1b,30Si3uili park. 14/H 15.55 Circniiire^irjnai, ivMi^nlior 16.^0 SiipnišíB.3/8 1/.2fl Moswvi 17.bO Davi.iibori/jUlr.prngrama 19.00 Soprsnnvi. l?/13 20.00 Spori 20.35 l.vToli33vkiSarki.GNP Banibert) Union Ofinipiia. prenos 22,3Q ZhsiImi i/lmd. danskii drama 23.10 Icd.leu.tiTvaSktiifrariia 00,05 Jasno m glasno 00.55 Zioùn m ulicah, anter. th lilni 0?.?5 Inîokftiuf SOBOTA, 12. novembra NEDEUA, 13. novembra PONEDEUEK, 14. novembra 06.50 ?4 ur. pwinviicv 07.50 Rii;kilakë 08.^0 Ma [eri na pot. nad. 09.35 Pr))bV8mi.nad. 10.75 Ivprorfata 10.55 Vilfl Mftrij?. nad. 11.50 Preroiana ljube/tin. nad. 12.45 Muiik, nan. 13.^0 Iv prodaja H.1D Rickilakc 15.X Prornjana I|ijb9/en. iiaii. 16.00 Vila Mariiiî, nsi 17.00 Piou velfu. nidd. 17.tó 2-1 ur 18.00 Maii^nnaprn.nad. 19.00 24 ur 10.00 îrRfija 71.45 Gar 221b Nd kra|ii7lQčina. nan 23.10 /ahofbn krilo, m. 00.05 /InÛn I/rnlaiiosu. amar. 01.40 24 ur. ponovili« 02.40 Noi^n« panorama © 09.00 Oobmiulio. mfornialivno rai^í!ilril[ia ndrićtia 10.00 Vabimo k oglKiiii 10.05 Odpaa i?nifl, p»n.;Ali irna oimk \)m\ci} dn obuh siar^v? 11.05 Najspiudiim 11.1 n Pop cnrn, gla sbona odd 3| a. ponovi isv; gostjo: Dillys Priva IB Parking 14.00 VidBDSirřini. obvosiila 17.bfl Vabimokoglacki 17.55 Dwals/aklidov, kvii 18.00 Brc^ parnkt;. mlnMa ntidaia 18.40 Reyionalnfl navies 1B.45 De?fila/Hkfsdov, kvi/ 18.50 NaílRljskiulaLKmliíka. poiopisn^ilukuni.oiMaia 19.00 Aííivagíhanics. ponovitev 19.30 Naj spol dneva 19.35 Virleosirani. obvssiila 19.50 Vabimokoglacki 19.55 De/ela zakladov, kwz 20.00 JëSRn ^ivliw oddaja /a irtslie hvíinnjsko obdobju 20.45 Reyíonalnu novice 20.50 Delala íakíadov. kvi/ 20.55 Vabimo k ogledu 71.00 AvLo^k, oddaja/8 IjiihmijH avtiHiK^li/nia 21.30 Kalohalo.glasbenakr^iodd. 22,45 h odtlaiR Oobro niiro 23,35 Vabjrr^oktiglsiiu 23.40 Naj spol dnnva 73.45 Videusirani. obvcsiila SLOVENUA 1 0B30 DdoKJVi 07.00 Poroùfa (17.05 nobrojiilío OfLOO POfDÛlB 0B.05 Dobro juuo 09.00 Pnriíňla 09.05 P[Ksnrj ipkniwanie, iyraiii liltii 09.20 »aliniji ions Modro 10.35 Zvami 11.25 jRklenapucťinJivaluokli. ang.dokiiiï). oddaja 12.15 Osinidan 13.00 Puroftla, SporL vrKois 13.15 Ûb/orja duha 13.45 Duhovni uinp 14.00 í^dnarudn a obzorja 15,00 Pnraftia, pmoiRt 15.05 Mf35Uivi 16.40 Paltïkaaviri.6/7b 16.05 I/pojjoine iwb9 16.25 Slov^r^kr vodnr krog: Sava i l/XO ^nvicB.vrbtiiie.^jjrjri ! 1755 Npznani svei 4/4 i 18.75 ^rebaiijf. deteljice ! 18.40 luksinliička.nsanka i 18.45 Celesun. nsanka i 19.00 Diuviiik, vreoia.špori i 70.00 ^p^ibkfl|^iCleri,kvi/ j 20.50 70/20 i 77.00 ÛdiiiBvi.SpoiLvrRiiiB i 27.50 Polnoftni klub i 00.05 liirisuka i 00.75 Dtisvnik. vrern^.^pori i 01.20 /da|!.odd.iara/Dibano?tvljt>n|° i 01.45 Dri^vnik^sniejska IV i 07.10 Iniokaual i SLOVENIJA 2 i 06.30 Iniokanai i 08.30 lvpn)d3ja I 09.00 /ahavni iniokanai i IIJIO Tvpfodaia i 11.30 UiroâkiiiilokHnal j 12.70 Glasnik. IV Manbor j 12.50 PoiujoCisaloaířanc.íilm i 14.75 Jasiio Ml glasno ! 15.15 WtSpas j 15.50 Nikoli nbdE^[ih:7abluifina : goneracija : 16>b0 2daj!. odrL za raiyibanoNjanje i 17.20 Mfjsiovi ! Davi. i/bor I/jutr. programa i 18.55 V§tirjriosBiih,A/6 j 20D0 StDpnj«E.4/8 i 20.45 Slovonski magasin j 71.10 (jlyfolk i 71.40 NfKjnalinin2/20 i 77.05 Inpoienipndp.l^tila.iial.lilni t 73.40 Canivnica 17 Blaira, amnr.lilr^ i 01.10 Iniokanai 06.50 07.b0 08.45 09^5 10.05 lino 11.55 13.40 14.10 15.00 16.00 1/J]0 17,55 IBHO 19.00 20.00 70.40 71.10 73.15 00.10 07.20 03.20 09.00 10.00 10.05 10.50 17.05 14.00 17.50 1/.b5 18.00 18.40 18.45 18.50 19.15 19,70 19.50 19.55 70.00 70.45 70.50 70.55 21.00 71.30 72.00 2230 23.25 73:^0 2355 74 ur, ponoviiDv Maiimna jVjL nad Prou vaini. nad. ÍV prodaja Vila Marinad. Pri^roiona Ijube^zcn, nai Irenja. pon. Tv proilaja Rickilake.pon, Pr(>ni|Dna ljubszcn, nad. Vila Msni», nad. Proti viiinj. nad. 24 tf-vrertiK MaLirína pol, nad. 24 iř VZKOII ali pusu Qar Mtirinja. amor, filnt Ti^ksaéki ntoj posiavK, nan. Pollock, aoiar. hini 24 ur. ponovitev Nořoa panonífiia © Dobro juiro, inlomiativno-rfi/VHiÍNlii;) riddaja Vabidiu k ogledu Jasen ?ivljonj.i, uddHja ?a ualjB ^vijQn|i>ko obdobja Halo hairj, glasbuna oddaja Nat spol dneva VidccBtrani. obv^sula Vabimokogledu Ds^cla zakladov, kviz Mi§ nialoiit&ka orldajti Regionalni^ novice Debela zakladov, kvi/ AvioSok. poouvilcv NaispoidoRva Vidoosirani, obvosiila Vabimo k ogledu Do^la zakladov, kviz Lokalni utrip M^sliojskc dolme. m formativna tiddaís Regionalna novine DpJnla zakladov, kviz Vabimo k ogladu Ra^gledo^nja. dukuro. oddaja Po dodeli kullure. dokurn. odd. Duhovnosiprnsioraintaka, i/obraievdlna odrlaja [z oddaje Doboijuiro Vabimo k ogledu i^afspuidnifva Viriflostrani, obvesiila SLOVENUA 1 06.30 Udmavi D/,On /gi]iire 17.15 Gzare 17.75 &jíit[3, IV Manbor 18.40 Prihaja Nodi. nsanka 19.00 Dnevnik, vreme. S por j 20.00 niisk.8/15 20,30 Hribar 7i.3n Prviimirupi 72.00 PoiOi^ila.SporurEins 77.30 taiBK,4/12 23.30 Dfillv^ishsfmrirugDzgodba. (ram:, iilm 01.10 Dnevnik. §pnri, vreme 01.50 Dnevnik zamtîfskBïv 02.15 iniokanai SLOVENUA 2 06.30 hdokanal 09.00 iv prodaja 09.30 iniokanai 1U5 Tv prodaja 11.50 Sko/iias 12.00 Cuyioik 12.7b /dajl. oddaja ?a razg. itvi|en|D 17.55 i§kavas,tgrei]ro/ meja 14,35 KDni:eii skupine Halo 15.40 Maga/ioligeprvakovv nrigomam 16.1U i.jgaprvakl,ris,s«nja 08.10 Grata Koalí^Hk, ris. sDOjB 08.20 Drohríkins-scnja 08.30 Moia draga MagJaleitca.ns. Iildi 09.50 Haroliim viiolnVia voS^jiiika. ris. sířnja 10.20 AnAtlack.izob,sania lO.SO ilarobnaansiiišiina, oif.i2obr. stHija 11.00 SlonCek Rnr^»min. ris. serija 11.30 Solsk» košarkarska liga 12.30 Diagnoza: umor. nan. 13i5 Naša sodnica, nan. 14.20 Providfinfaj. nan. 15.15 Tai^Lide^ntsveLdokum.fdm 15.45 Anfmalia.dokuni.smja 16.l5Pustolov.^6nevdiV|ini. dokum. sivija l/.lb 24ur.vrtrmi? 17.70 Barbie m čarobni pegaz.ns. Iliru 19.00 24 ur 20.00 Vzemi ah pu^u 70.40 Banv^vo 71ÍÍ5 Ml'sučina m Valentino, aroGi. hlm 23.50 Aliss. nan. 00.45 Dolnî^isporîifiii, ^mcrr. iilm 07.3 5 74 ur. ponovi 18V 03.35 No^na panorama © 09.00 Mi§ maš, otrošl^a oddaja. pnnm/iiev 09.40 Vabimo k ogii3du 09.45 Po sledeh kuliurn, dokumeniarna oddata 10JS Naj spol doc^va 14J]0 Viileosm (tvasliiâ 17.50 Vatufoo k ogipdu 17.55 Da^ela zakladov, kviz 18.00 AvioSok, odditia/a Ijiibitelfe aviomoljilizma 18.30 Naj spol dnova 18.35 DeitJa zakladov, kviz 18.40 ^as;aoa^, mladinska oddaja pErloliii[a 19.15 Virlerjsm, djvsslila 19.50 Vabimo k ogiîdu 19.55 zakladov, kvii 70.00 1410.VrVmagazm.r«ginnalm intnrmaiivni program 20.25 Kulmra. ininmiaiivna nddaia 70.30 7daj. oddaja za razgibano livljoniD 71.00 Nasiopskiipiiu; R»lo \ l^gimrji) 71.40 Daida/skladov, kviz 71.45 Odprlaleri(a.|ion.:Aliima otrok pravico do obeli siaitev'/ 22.45 Vabimokugipdu 77.60 Naj spol dneva 77.5b VidEKislrani, djvtsuia SLOVENIJA 1 07.30 /iv?av D3.55 ŠporUpas 10.75 Izvirln)! 10.55 PnzakidfV|infi.2/13 11.70 Ozare 11.75 Ob/ofiaduha 12.00 Ijiidjcmzttmlja 13.00 PortjCi1a,tjm vrtíme 13.10 PnJoiovcifzNatalijo 14.15 listui^a lepega popoldneva 14.20 Poldnevnik 14.25 flovežki faktor 14j30 Nfideliskooko 14.40 Pfitminutslsvs 14.45 TnkiOerreitaBruwria 15.15 Predm«! poíslenja 15.35 Oilprlo 15.40 Ziveii3gendu 15.50 Angleška nogometna liga 16.00 Spori nsdana^nii dan 16.10 Oiimi pomik I6.?0 Inrclla 16.40 Coolinanka 1/,0D Poroéila.ápori vrome 17,15 iL^ii^ga iepaga popoliineva 1/.?fl niřKbannlvoboi 1/.35 Panika l/.4b Vabilozadva 19.05 VroCe Ifl.lO Dnj^abna kronika 10.30 ^obaojeioia 16.40 Hopla, rrsanka 18.45 Ûarli m Mimo, risanka 19.00 Onmk, vrfimg. §pofi 19,25 /rcalo ifiiiita 20.00 %\i?.[únm 21.35 SipoTtna oddaja 22.00 VečerugosLJolfilarlo 2755 Poročila, Sptjavríífne 23.20 ftknikpn hanging Rniiu. avsiralški film 01.05 Dnevnik, vrçmc. šport ni45 OnRvnikzamejskGtv 02.15 Intiikanal SLOVENUA 2 Oe;iO Iniokanai 08.00 fvprodćtjH 08.30 Iniokanai in.4Q Ivjirndaja 11.15 Hribar 17.15 1 film koncpriAP/Ione ininliè. 7. oddaja 17.40 Mladi virtuozi 13,10 Sko/rtas 13.20 ligaprvakovvn]kr;m&tu.CsliR Piv.lřéko- Alter i im posri. 14^5 PHiraCa s iBidnga vrha. dokum. 15,00 Crpalkarski \i\m. kanad, film 17,00 lOOJflmiua delovanja škofijske {jirnnazi{i2 v Scnividii oati I job. 18.40 fcaomBLriodaiREkvalii.zaSP rlo?! iíuSlovtíniia-Nizwsmska, prenos 20.35 0e?BÍssvřia.7/13 21.75 Pokvarjena dekleia, 4/16 22.20 ImpnDmiu 23.35 NrînomeL dodatne kvalii. za SP do7l iel Slovnniia Njwcmska, jiJsnatak 01.30 Iniokanai 07.30 Ivjirndaja 08.00 Ogiien^dmlOina,ns. serija 08.10 Jamujinpra^lovBk.ris.lilm 09.30 VmlovMikova vesina. ns. serija 09.55 Pôtjunak3i)j,ns.sarija 10.70 Art Attack. serija 1D.50 čarobna angleščinaJzíi). scrr, 1100 OoyodivšŮneJackieia i^ana 11.25 Power Rangsrs, mlad. naa 11.50 TominJwry.rfs.sflnja 17.00 Šolska košadiaisk»lir|a 13.00 0;agnoztí;imim. nan. 13.56 Naša sadnica, nan. 14.50 P.'ivkina družina. am»r. íiim 16.30 Pravj4:agn!piudalač,amer.{. 10.15 24tjr 1B.70 ItalijRosk» dohrotfi kuh. sHnia 19.00 ?4ur 20.00 Irčsniprol(^ar2,amer.ldm 21.50 športna scsna 22.35 IjQter7.amfir.rilm 1)2.05 24 ur 03.05 Ntii^na panorama © PiJNUVlíEVQDOAJ lfO.SPOR[DA fIB.OO Mi^ maš. oirri^k» oddaja 09.40 1409. VIV magazin in.05 Kijlinra. inloimativna oddaja Ifl.lO Spunniiorek, športna inf. odd. 10.25 Sporlni gnsi Omur Tabíktjvii karat»Ht 11,00 /ijpauovatorta.pouovorv studiu:jjQSC:A(o|ZÎ^odgofSï3k, klipan dbânn Smar tno ob Paki 12.00 Vabimo k ogludj 12.05 lokalm u m p Mish ni ske ikil i ne. inform au vna oddaja 12.50 Videostrani 1/.50 Vahimo k ogledu 17.55 DeMa zakladov, kviz 1B.00 HQ8.VfVmsyazin 19.75 Kultura, informativna oddaja 10.30 OezRía zakladov, kviz 18.35 jBSon divljenja, oddajaza tretja Jivlienj^o obdobje 19.15 Pnp forii. glai^ena ndda a; gostjti:Riliv'sPnvaiePart;ing 20.10 UeiRla zakladov, kvi/ 70,15 Nastop skupiofi Raioi lngimdii 2US0 OBÍBfa zakladov, kvv 21.35 Videostfani. obvssiila SLOVENIJA 1 06.75 Uinp 07J)0 Poročila 0/,0b Dobro juin) 08.00 Pcn)čila 0B.05 Dobro \\m 09.00 Poročila 09.05 Izpopritna torbe 09.25 Risanka 09J35 Slovenski vodni krog: Sava Dolinka 10.05 Tistega lepega pop}r.film 02.00 74 ur 03.00 Nočna panorama © Dtibrri jutro, tnfonoativiio lazv ednina odilaia 10.00 Vahiniakoglsdu 10.05 /dai.oddaia;ara/gibaiio ^ivljcnie 10.35 Naj ^m dneva 10.40 Avtošok. oddata za ljubitelje avtomobilizma, ponovitev 14.00 Vidi!OSIrani, obvestila 17.50 Vabimo k og Is dli 17.55 Dwala zakladov. kvLZ 18.00 Regionalne novice 18.05 NogooifiL posnetek tekme lludar Velenje: Bela Krajina 1fl;^5 Dpiela zakladov, kvi2 19,40 Naj spot linuva 19.45 Vidci os tram, obvesula 19.50 Vteok^tylmlo 19.55 Otíeja zakladov, kvi/ 20,00 Minisu^ki siol, pogovurv Slil dm; gost: dr. Kadín^vuc, mmisujrza obrambo 21.00 Hugionalne novice 21.05 DEinla;akladnv.kvi/ 7110 Ko§arka,pos;ietsk tekme Zagreb : Pivrjvarna I aško 7?M\? oddaiR Dobro jimo, iniormativno rai^ednlna odrlafa 23.35 Vidiiosirani, obvestila SLOVENUA 1 06.30 Odomvi 0/,0[l Porobila 07.05 Dobřojutro 08i]0 Porobila 08.05 Dobro julfo 09.00 Porobila 09.05 A|kci: in ume (nine iz kovine 09.25 Cednk, 42/5? 09.3b Sporf^Pss 10.05 Zgodbe u školjke 10.45 Sa;itja,lvf^anbor 12.no Pn.lDÍovcu/i^atali|o 13.00 Pofoíila. šport vrfiin?. 13.25 Hnbar 14.25 Dlisk.8/15 lb.00 Porobila,promet 15.05 Mostovi 15.40 Kotpui:e.nsHniiiim 16.00 Ah me poznal: jaz som kopnvar 16.10 ZlatkoZakladko 16,30 Kiijigamennbnjja 17.00 Novine.šport.vrtřme Igra ognja.dokiím. oddaja 18.05 Pnsluhnimoušim 1835 Simonvdezi.'linsbskredo.ns. 18.40 Vidainluka.nsanka I9.no Dnevnik, vrrjne. ^jurI 20.00 Pod žarometom 71.00 IšCrí110 povp rui^neg a SI ovanca. dokům, mfiseca 22.00 Odmm šport, vrume 22.50 /firavnik. dokunř.ofldaja 23.40 Igra ognja, dokům, oddaja 00.15 linnvmk, vreme, ^ort 01.10 Poil/arorietom 02.00 Dnevnik zamejske tv 02,75 Iniokartal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokartal 09.00 /abavnt iniokanai 11.00 Iv prodata lUO Otroški infiiianal 12,30 Zabavni mi oka nai 13,10 Iv prodaja 13.45 Osebno 14,1b Slovenski umnki 14,40 Rp^nična rfsni^ost 15.10 Antmija. glas. rjddaja Ib.bil Štiiduntska 16.2Q Studio city 17.20 Mostovi 17.50 Davi,izbori/)iruan[sgaprog. 18,50 Pnpovedlu] I/medenega irvatlii^Ujaka. 3/5 20.00 frasiar, 11/74 20,20 Medlem.sng Nova Gonca 22.40 I ilja za Vfidno, švHd. film 00.75 Na Imiji 01.10 Iniokanai 06.50 24 ur, ponovitev 07.50 Ritki lakt> 08,40 Materina poi natl. 09.35 Proti vetrn, nad. in,25 Iv prodaja 10.55 Vila i^aoja. tiad. 11.50 Pierc^ona Ijobfi/en. nad. 12.45 Proviripnia, nan. 13.40 Tvprodaia 14.10 Rii:kilakR.pug.odd. 15.00 Piern|(ina Ijubàzmi. nad, 16.00 Vila i^aoja. nad. 17,00 Prrjtivetrif, nad. 17.55 74 ur vren)8 18.00 Malen na pui nad. 19.00 24 ur 20.00 Privcneno 7fl.bb KavrnllilUian. 21.45 Bar 22.15 Newyorská policija, nan. 23.10 Na kid|U7Ío6na. nan. 00.05 Polťgavšúna. amer, film 01.55 24 ur. poitr)vi;ev 02.55 Noi^na panorama © 09.00 Dobn] JUUO. ini. razv. oddaja 10,00 Vabimoknoledu 10.05 Ml fusifski stol. pogovor v studiu: gost: dr. Kad Irjavec. mmu^r za obrambo 11.05 Najspotdrifiva 11.10 Košarka, posiië^k tekma Zagreb :l^tvovama i aško 14.00 Videosirani. obvestila 17.50 Vdbimokogledu 17,55 De^la zakladov, kvi/ 18.00 fV iniirukciia: Matematika. kontaktna svetmalna oddaja 18.40 Nsdclskiizl^u lose, potop. odd. 18.50 Dtířtíls zakladov, kviz 18.55 Obvestila, vidsostram 19,50 Vabimo k ogledu 19.55 De^ťla zakladov, kviz 20.00 1411. VIV magazin 20.25 Kultura, miormaiivna oilrlaja 20.30 Spor trn torek, špoiuia inf. odd. 70.50 Športni g os L kontaktna oddaja. {lOSL Miro Cerai 21.75 DeiHla/akladov.kvi7 21.30 Fairplay.GBoplmJyovan na ,*>lov?nsiu vrli? 22.00 Asova gibanica, mior. oddaja 22.30 líoddajíDobrojuuo 23,20 Vabimokogledii 23.25 Naj spol dnuva 23,30 V ideosirani. obvestila SREDA, 16. novembra SLOVENIJA 1 0850 Odmi'vi 07.00 l^roi^ila 07.05 Dobro juuo OBJIO Poroftla OB.Db Dnbro jutro 09.00 Porodila 09.0b Alimepo/naš:|iizscm kopnvar 03.10 /latko/akladko Q9.30 Krijiga men? britja 09.b0 Uddaia za otroke 10.70 Nn/naiBSvH4/4 11.15 SpiJidoma 13.D0 Porofrla. šporL vreme 13.20 Nekajminuizadomaôoylasbo 1335 ljudífiin/KmIja 14.25 Prvaki divjine. 2/13 15.00 f^oCila, promet 15.05 Mostovi lb.40 fraiiidol, ?/23 16.05 Podkiobukom 16.40 SbpinSkiLl6/26 17.00 Novice. §porL vreme 17.30 Z vami 18.20 lunsuka 18.40 kreiranje Astra 18.45 Dinko, risanka 19.00 Dniivmk, vn>me. Šport 20.00 Celrio nadstropju, španski film 71.35 Strupi, dokum. film 72.00 Odmevi, kullura, šport, vTRine 22.55 Omizjfi 00.10 Dnevnik, vrpme. šport 01.05 / varni, ponovitev 01.55 Dnuvnikzamejsk,'; tv 07.70 Infokanal SLOVENIJA 2 0B.30 Iniokanai /abdvnf fufokanal Iv protlaja Dtn)ški iniokanai ÏV prodaja ivn^ki magazin f-rasier. 11/24 Niknli ob dosetrb Dober dan koroška 100 leUiica delovanja škofijske gimnazfie v ^°nividii nad ijuiiijaiio Mostovi Davi, izbor iz jutranjega pn)9iania 24,72/24 Spnrt Slovenska iazisi:nna Razpečevalei; madžarski iilm fnfokanal 11.30 17.30 13.05 13.45 14.05 15.05 15.35 17.20 17.50 19.00 70.00 27.30 23.70 QB.50 74 ur. ponovi tftv 07,50 Ridilake 118.40 Matiuinapoinad. 03.35 ftou vptni, nad. 10,25 fv prodaja 10.55 Vila Manja, nart. 11,50 Prťrqena fjubczen. nad, 12.45 PrHvetjeno 13.40 Iv prodaja 14.10 Ricki Lake. pog. oddaja Ib.OO f^rmjnna ljtjb?;eii, nad, 16.00 Vila ivianja, nad. 17,00 Prou VBtni. nad 17.55 24 ur. vreme 18.00 Matennapot. nad. 19,00 24 ur 70.0Í1 Lguba priiaieijiis. amar. 21.45 Bar 22.15 Monk, nan. 23.10 Na kraju zločina, naa OO.Ob l^lfiOBvalBc. amBr.fdm 01.55 24 ur. ponovi ti^va 02.b5 NoCna panorama © 09.00 Dobro jutm.infonnatrvno ra^vedolna oddafa 10.00 Valmmikoglerlu 10,05 Športni tori^, ponovitnv 10.75 športni gcsLfJogovor:yost: MimCarar 11.00 Naj spol dneva 14.00 Videostrani. obvesula 17.50 Vaiïmokogblu 17,5b Dtt^ula zakladov, kviz 18.00 Mala potepanja, otroška oddaja, 3. IVmre^a 18.40 RtiyionaltiR novice 18.45 Deiela zakladov, kviz 18.50 fair piay. ponoviu^v špoiuie oddaie;Cionpim Slovan na slovenski vrh? 19.20 Vi deostnîoi. obvestila 19.50 Vabioio k ogledu 19.55 Debela zakladov, kviz 20.00 Pop com. glasbena kontaktna riddaja: grsijK; OmarIVabHr. Maki'up2 20.50 Regiffialnfi novine 70.55 DB^ula zakladov, kviz 21.00 Dtipria lama. kontaktna oddaja, 3. IV mrB^a: Manituana drorja.okatenbi morah vei^ vedeti 77.00 lzodrla[i?Drjbniiutrn,inl. razvad oln d oddaja 22.50 Vabimo koyleilu 73.55 Naj spol dneva 73.00 Videostraoi. obvestila PRIREDITVE ^.FToroskot^ Kdaj - kje - kaj Oven od 21 .4. ^^^^^ LeioSnji november ne le iJe bo precej depresiven, za vas bo tutii pst m piece] stresen, Pa ne le zeracii izdatkov, ki vas čakaio v na* ^ slednjih dneh in na katere sie tako ah tako faCunali. Ugotovili bo- W ste, da je vćasih bolje, če človek nima prihrankov. Tokrat se boste ^^^ rahlo opekli, zato boste v prihodnje veliko bolj previdni. Nei^aj skrbi vam bo v teh dr^eh Pelalo tudi ^drevje, ki ial ne bo naibolj^. Ker ste^e nekaj časa vedeli kâ| vas ôaka< ste se na to dobro pripravili. Parmer bo vsak dan boij tuj vam m vi njemu. Zaietek konca? Bik od 22.4» do 20.5. ■ v Dô se bliia zime boste ugctsvijali tiidi zato, ker boste že moinona-^^^ veličani dolgočasnih, zoprnih dni, ki bodo začinili ta november. Za-suli vas bodo z delom, kar vam trenutno §e paše. Dnevi se vam si« ^ cer spet ;dr|o prekratki, Idjub temu, da delale več kot je normalno. ' Parirer si 2eli vaše nekdanje vedrosti m nasmejanosti, ob tem pa velikokrat sploh ne razume, kaj vse se dogaja z vami in z ljudmi, ki so vam blizu. Sam ima namreč veliko bolj umirjeno o težavah pa noče govonti. IWoiiko od 21.5« do 21.6. ^^^^^ Nabrali Ste si novih moči m se podalt novim dtíovnim nalogam na-€B Ift ^^^^^ ^^ ^^^ ^^ ^^ manjkalo, sai vas bodo tudi letos, iik pred iztekom leta, najbol] zasuli z delom. Ker ste le-ros res vebko vlagali v svoj izgled in počutje, bosœ imeli energip ^^^^ dovolj prav za vse preizkuse. Mednjimibodo tudi taki, ki bi marsikoga pravili ob 2ivce, vas pa ne bodo. Dobra priiateljice vas bo pravočasno opozorila na neko zadevo, ki vam že nekaj časa ne pusn mimo spati. Ukrepali boste pravilno. Rak od 22.6. do 22.7. Prva polovica novembra se vam bo zdela lepa, proti pričakovanjem, sai ste človek, ki uiiva v soncu in toploti. Dobri prijatelji, s katerimi stE se ^ r«k3] časa bolj malo videli, vam bodo polepšali vikend. Največ težav boste pravzaprav nasiec^ji teden imeli s poslovnimi partne(|i, že stanmi znanci, ki ne znajO biti resni. Zato ukrepajte, pieden se boste začeli utapljati v dolgovih in nedokončanih poslih. Kar se čustev tiče, bo teden hladen. A ste krivi tudi sami, kar dobro veste. Lev od 23.7. do 23.8. ' ^ Zavedati ste se začeli, da boste morali vlobtr zelo veliko truda, če ©boste leleli uresničiti vse žel|e, ki ste si jih zadali uresničiti še v letošnjem letu. Le Š8 mesec in pol, pa se boste tudi vi morali pošlo* viti še od enega leta, v katerem nikakor niste uspeli postoriti vsege^ ^^^^ kar ste si želeli KerdobnD veste, kaj vse vas še č3ka, se dela loti^ brez odlašanja. Če[?av radi tudi počivate in umivate v brezdelju, se bo to v nasledqih tednih moralo spremeniti. Ker čutite, da vam tes (ahko uspe. to tudi ne bo ne vem kako tefko in hudo. DovUa od 24.8. do 23.9. N Da so lahko tudi pnjateiii koristni, pa čeprav tega niste nikoli priča« ? kovali od njih, boste spozanli le ta konec tedna. 2al pa se bo id c^r nilo proti vam. saj partnerju stvar ne bo všeč Zdelo se mu bo. da ste preveč razkrili vajino življenje, predvsem težave, ki so se kar ^^^ k/epko nakopičile. Tol^at se pač ne bosta povsem strinjala v vsem, kar se bo dogajalo, a to še ne bo oovodza večje težave v zakonu. Denarja, klga željno čakate, še ne bo. Tehtnico od 24.9. do 23.10. Potrebni ste ^remembe okolja. To čutite že nekaj časa, a se ne mch reie odločili, da bi tudi ukrepali. Družina vas bo podprla vvsem, kar i S( boste zaželeli, in vam stala [Al strani. Malo manj razumevanja bodo imeli v službi Kar se zdravja tiče. boste lahko srečni, saj ^ spet dobro počutite. Sicer pa ste vzadnjih tednih spoznali, kaj vas spravlja v slabo počutje. Če se boste držali navodil in poslušali notranii glas, bodona-slednji tedni res lepi. Pa tudi energije boste imeli vsak dan več._ lkorpi|on od 24.10. do 22.11. obdobje, ki se ga veselite, pa se ne bo izSto po načrtih. Dela boste imeli veliko, kot ponavadi, a vendarle si bosœ pnznalí, «■p^^ da vas lo tudi osrečuje. Sicer pa dobro veste, kako težko je iiveii v brezdelju. Za vas bi bila to ena najhujših kazni. Sorodniki bodo ^^^ v teh dneh zelo prijazni, prav razvajali vas bodo. Kar vam bo go« dilo. Partner pa bo tako ljubeč m pozoren, da bo lo presenetilo tudi vas. Praznovali boste bogato m veselo, kar ste si letos tudi zaslužili. In to vedo tudi vali prijatelji, zato bo presenečenje popolno._ Strele« od 23.11. do 21.12. K Čeprav dobro pogledate, kako obrnete kak tolar, si boste v nasled-njih dneh privoščili. Enostavno se vam bozdelo, da je nakup nujno ^ potreben m že kmalu se bo izkazalo, da le res. Kajti ujeli boste iz* jemno ugoden trenutek in veliko privarčevali. To vas bo seveda ^^^^ osrečila. Kar se dela tiče, pa naslednji teden ne bo najboljši. Ustvar jalni boste krepko manj kot sicer, kar vam bo že kmalu začelo iti na Žrvce. Kje je vzrok le slutite, priznati pa si še ne boste hoteli. Morda vas bo prehitel parmer, ki dobro ve, da to, kar se dogaja i vami, m dobro za vaiino zvezo. Kosoro9 od 22.12. do 20.1. ^^^^ Oelo, ki vam gre že krepko na živce, bo k srečf kmalu končano. Po-^^ tem pa boste imeli spet čas, da se posvetite partnerju in sebi. Da je bil čas za to res že skraiii, pa tako veste. Doživljala bosta novo W osvežitev vajine zveze, ki se bo začela že te dni. Imela se bosta ^ tako lepo, da ne bosta potrebovala družbe. Pa čeprav si bodo drugi želeli vajino in vaju bodo vabili na vse konce. Najbolj srečni boste doma, krarki dnevi vas sploh ne bodo motili. Večeri bodo preveč romantični da bi to sploh opazili. Vodnar od 21.1. do 19.2. Pogrešali boste sonce in poletje, jesen vam bo šal vse bolj na živce, J Morda tudi zato, ker že celo leto prevečživite v spominih. Ste eden redkih, ki se težko pritoži, da r\m dovolj časa zase. imate ga celo preveč, tako veliko, da prevečkrat tuhtate o smislu življenja, in ste potem naravnost potni. Športne aktivnosti vam bodo pomagale prebrodit jesensko krizo, le voljo, da se jih začnete res lotevati, mešate končno zbrati. Ribi od 20.2. do 20.3. Težave že nekaj časa tlačite v podzavest, čeprav dcAro veste, da to v nedogled ne bo šlo. Končno vam bo nekdo prisluhnil in vas vzel resno, kar se bo poznalo tudi ph pridobivanju samozavesti, ki ste si jO k/epko omajali, bsto sami ste krivi za to. te pa krivi za vse, kar se vam v teh dneh dogaia. Partner živi mimo vas m to vas krepko moti Sploh, odkar se je v vašem vsakdanu marsikaj spremenilo na slabie zato, ker nekoga močno pogrešate. Lotite se Še kakšnega hobija, ki vas res veseli. To vam bo vrnilo vero v življenje. VtiiNJI Četrtek, 10. november 16 00 Ljud^a univerza Velsnj6 Predstavitev študija na daljavo v višješolskih strokovnih programih poslovni sekretar in komarelallst ter visokošolskem strokovnem programu poslovni asistent Mestna catrt Levi breg (Foitova 2. ]m 19,p,D Meditacija in srečanje Petek; 11. november 16.QQ 16 00 Pred Interspsrom Velenje Marljnovanje pred Intarsparom 18.00 Knjižnica Velenja Cool knjiga - Jana Prey: Velike zelene o& 19.00 GalerijaVBlBnjerTilDvtrgS. Velenje) Odprtje razstave grafik gfcbokega tiska • Bojart Kovačiči Grafike 1990 do 200S 19.30 Rdeča dvorana Velenje Rokometa tekma • I. B SRI ženske-ŽRK Velenje ;ŽRK Loka kava Sobota, 12. november 8.00 12.00 Cankarjeva ulica. Velenje Bolšji sejem Informacije in prijave; 03/896 18 60. tic@velBnjB.si 9.00 Telovadnica Šolskega centra ?(1,?Q Mednarodno tekmovanje v taekwon0 informacije o prireditvah in dogodkih lehko pokličete Turistično-informacijski in prorriocijski center Mestne občine Velenje (03/896 1360). SOSTANJ Četrtek, 10. novembra 17.00 Mestna knjižnica Soltanj Ura pravljic z Metko Pivk 19.00 Mestna galerija Šoštanj Otvoritev likovne razstave Arpada Salamo na Petek, 11. novembra 16.00 Športna dvorana Šoštanj Odbojka MOK Rijeka: Czeslochowa • (mednarodni pokal CEV) tfl.OO SporttratlvotanaŠoštanj Odbojka Šoštanj Topolsica : Izmir • {mednarodni pokal CEV) Sobota, 12. november X Planinski izlet rta Kraški rob 8.30 športno igrišče v Ravnah Planinsko orientacijsko tekmovanje Ig.QQ^ športna dvorana Šoštanj Odbojka Izmir: Czestochowa • (mednarodni pokal CEV) 19.00 Športna dvorana Šoštanj Odbojka Šoštanj Topolsica : MOK Rijeka • (mednarodni pokal CEV} Nedelja, 13. november li I2Í2Ú Športna dvorana Šoštanj Odbojka MOK Rijeka : Izmir • (mednarodni pokal CEV) Športr^a dvorana Šoštanj Odbojka Šoštanj Topolsica : Czeslochowa • (mednarodni pokal CEV} Koncert in predstavitev zboroPAZ Vinko Vodopivec SOU v Ljubljani Julri. v petek, na god sv. Martina vas vabimo v dvorano kuUurticga doma Baciia \vň končen Primonkcga akademskega zbora Vinko Vodopivec. PAZ Vinko Vndopivec jc moški pevski /bor, ki deluje v Ljubljani. Sestavljajo jia študentje ljubljanske univer/o. /bor je bil ustanovljen lela 1953 io poimentjvan po duhovniku, skladatelju in nar<ïdncni budiielju Viuku Vodo-pivcu. Kot jc to počel /c skladatelj, se ludi /.bor že vsa leta s peljctn trudi ohranjati skv vensko izroêQo po Sloveniji m /amejsrvu. Vodopivci sodijo med vidnejSc moške pevske /bore v Sloveniji, kar dokazujejo s tekmovanji po Sloveniji in v tujini. Koncert bodo sestavljale pesmi» posvećene maninovanju, sledile bodti pesmi, s katerimi je /bor r>svojil srcbr<5 na dr/avncin tekmovanju. slišali pa boste še marsikaj iz železnega repertoarja zbora. V Šentilju bodo izbrali vinsko kral jidodbur Sciuilj h\ vinogradniki iz Šentilja bodo združili moći in tudi letos predsiavUi Turistično vinsko cesto v Vinski Gori. kjer je Se veliko vinogradnikov. Rajžaiije od kleli do kleti bodo zaceli ob iO. uri. Na pot sc ponavadi vedno poda veliko poli od ni kov, ki ta dan izkorisiijo tudi za ogled kraja in vinske ceste. Ob 14. uri bodo pri Ir-baijevi kleti pripravili blagoslov vina, med 15. in 16. uro bodo v vinskih kleteh pripravili še obred obiska svetega Martina. Vabijo tudi v dobro poznano Verbenjakovo klet. kjer ludi obljubljajo bogato pogostitev. Osrednja tovrstna prireditev bo ob 16, uri pri Matevževi kleli, kjer bodo prav tako pripravili obred svetega Mariina. Marko Jevšnik iz Matevže ve dtv mačije nam je povedal: »Na našem dvorišču bo letos še boij pestro k(»i prejšnja leta. V glasbenem programu bodo nastopili Rudarski oktet, ansatnbel Goličnlk. ansambel Navdili. ansambel bratov Avbreht, Matjaž Ograjensek in Panika Gerkntan. Letos pa bomo prvič izbraU ludi svojo vinsko kraljico.« V ponedeljek kandidatk še niso Imeli, računajo pa. da se bo na tekmovanje prijavilo nekaj mičnih gospodi-čen. »Vedeti bo morala nekaj o vinu. pomemben pa bo tudi stas.« pravi Marko Jevšnik. Vinska kraljica bo tudi bogato nagrajena. Vabljeni torej, da preživite Marlinovo soboto na Vinski cesti v Šentilju. ■ bè • • • Zgodilo se je od 11. do 17. novembra 11, novembra je god sv. Martina, ki iz nnwta naredi vino: v Slegunskih k i/ Bosne in Hercegovino, ki so začasno živeli v občinah Velenje in Moziije; 16. novembra 1996 so ob občinsketn prazniku občine Šmartno ob Paki svečano odprli nov vodovod v Pt^dgtfri: Velenjčaaa Ajnir Karič in Zoran Pavlovic sla bila člana slovenske nogometne reprezentance, kije 17. novembra leta 1999 v Kijevu z reprezentanco Ukrajine igrala neodločeno 1 : lin s tem rezultatom dosegla uvrstitev na evropsko prvenstvo, kije bilo leta 20€0 v Belgiji in na Nizozemskem. ■ Pripravlja: Damijan Kljafič Šmartno ob Paki (Arhiv Muzeja Velenje) rsm^i KONDOMI ŠT. 1 V SVETU Koncert CECA S Spremljevalnim orkestrom CELJE DVORANA ZLATOROG sobota, 26. november '05 ob 21 h Pohitite, zagotovite si cenejie vstopnice v predprodajl p»sp.si POSLUŠAJTE ra IN SODELUJTE V NAGRADNI IGRI VSAK DAN OB IN OB 17^0. ČAKAJO VAS VSTOPNICE ZA KONCERT IN ZGOŠČENKE. HIDRAVLIČNI CEPILNIKI od 6 do 201 - Pogon preko elektromotorja ali troktorf a MOŽÍNTUDINAJeMCEPímiKOV __ liltawMM-aPlUUK UF 6E4M SAMO 99400,00 SIT-t-DDV GOZDARSKI Viru Mehaniko cll eWdni-hlilnivIHno ii|irevl|an|* od 35 kH - 80 kN (34t • Bi) UnHorast, ÓMAf Dobrik vos U, 3301 prritovÍE, Teb 03/713 1410 giauieitoiiljl Vdi ligovee KŽloieika doline m ^ RADIO veL6Nje NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE PENTUA objavljene 27. oktobra v tedniku Naš čas, so: 1. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 SIT prejme Marica Kramar. Jenkova 3, Velenje. 2. nagrada; nakup v vrednosti 4.000 SIT prejme Erica Ferlin, Cesta 11/8, Velenje. 3. nagrada: nakup v vrednosti 3.000 SIT prejme Slavica Pirih, Šlandrova 12, Velenje. Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Pentiji, Cankarjeva Id (mestna tržnica), Velenje. Čestitamo! Zaupali ste nam doma - zdaj Je na vrsti še svet. KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov Vlagajte v najboljše svetovne delniške sklade! VHin vlsfatcIHn. ki (nkIs od 14.10.200S d« 30.12.2005 prvIC pristepill k nrsvUom upmljanla Rajem bo ND Immtineirts tf. o. o. u vu bJIImv« MkratM «pleilia v vzijiniii lidia, ki bodo ^iptts n tnnu 12.00 sr«. * navcdtnim obrioblii obražusals 50 % poposl pri vstopniti stroiblb, u so doloitol * pi vUfstsIJ«, M u prvii pristepill i prsviiem opravljia]* najeiueia sklada v iasa tra)in}a pni&n)« skcij«, «rira>Ji4>4reB|>.«l Kuc ininB.nnBiiciiB-tocSa.sl PnvMa uprw]i4r>]i.kiies<:1avnk dsJ »rmpektJ UilMi HO PrvflrtKM; ihi»ri Mr^ln sbM». s hottnm upravili KO hvslfflcfitv orutba a ijpnvijaoj«, d.e.o« Celovftiucssta 20& libb*|an«. so v^áC»iam«Mij«rooa in pentinaça ooro^la ||B0»mM4a ckiatfa. ke bosla na vafi» IL KO >nmt(rii I KO tnv^mtnfi. 0. t., C«l«viU «mU »6. Popust H vclia za vstopu« «tniki pri obreîaem vpiačovairiB, I aprrrljanja nalwMfa lUada od il 9.2005 do 30.12.2005. IB, kl Mtanojo st^ransnioid. Akcits nlja izkUaino za vlafotalj«, kl so aH bode prvK prlit^ili k pravilen Nagradna icrižanica Avto Igor «rto If or SESTAVIL PEPS VISOKO DREVO IZ TROPSœ AMERIKE ITALIJAN. MOOKI KREATOR-GIORGIO FRANCOSKI DIUMATDt-JEW S1.0VEKSIQ i>eArEL> BANILO T(»ACM-CA (ZAST) STANJE OSAMLIE-NEQA. fZOLA-CUA PŠENICA z ZRNJEM V PLEVAH AMERIŠKI IQRALSC (HJNTER) KLASIČNO JAPONS. UUDSKO OLEOA-USČE ULICA (OKRAJ.) TOKOVNI POSREDNIK JAVOR (lAT) T O D T LISTAVEC BREST KOKOS IPOG.) K A B PLAT, DEL KNJIGE SLOVENS. PESNICA-ERNA U NEMŠKI 20ODOVU NAR-OEORG (1 BI 2-1874) MOŠKE IN 2ENSKE RAZMN02 SPOLNE CELICE M OAEHOVA suiii- NlhMJOCE KOLfSCE V um GRAOBENJ DELAVEC. ZDAR KENZO TANGE K VELIK RJAV MEDVED IZ SEVER. AMERIKE ARNE NAESS STAVBA ZA VRATARJA DERIVAT AMONIA-KA A RUSKJ PâATEU-EDUARO ME$TO NA NOVI I ZELAMOUI K ESTONSKI KOLESAR-P1KKUi;8 BECTUEC, AONEC OŽINA NA MALAKI ČEŠKI PISATEU IN DRAMATK-UILAN PREMAJH. KOLIČINA RDEČIH KRVNIČK V KRVI A R ^rraoiL- MCA (DOMAfiE) ZAUV iN KOPaUKE v ITAUJI SLOVENS. KRITIK IN UREDNIK-UIROSLAV R A V BEN JONSON IVA KOVAČI C B A R MESTO V ZAHODNI KANADI PREKMUR. SKI UUDSN PLES T AVTO IGOR, d. 0. o. Čmova 33 a, Velenje Tel.: 898-69-30,898-69-32 Del,čas: vsak dan od 8. do 17, ure, sobota od 8. do 12, urel PEUGEOT - PROO/UA IN SERVIS VOZIL PEUGEOT •PRODAJA RABLJENIH VOZIL •VULKANIZERSTVO -AVTOPRALNICA -AVTOKLEPARSTVO •AVTOUČARSTVO Pri nakupu kompleta štirih originalnih Peugeotovih jeklenih platiščzzimskimi pnevmatikami vam nudimo 20 % popusta in hranjenje letnili pnevmatik do naslednje sezone (hranjenje velja do 31.3.2006}. 20% popusta za nakup jeklenih platišč in 15 % pri nakupu zimskih pnevmatik priznanih blagovnih znamk. Po ugodnih cenah vam nudimo tudi široko izbiro dodatne zimske opreme in izbrane izdelke butika Peugeot. Ponudba velja za lastnike vozil vseh znamk, MINI KREDIT: možnost plačila na obroke do 24 mesečevi PEUGEOT SEVIS. PRI NAS VESTE, PRI ČEM STE. Rešitev križanke pošljite najkasneje do 21. novembra na naslov : Naš čas.d. o. 0. Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom AVTO IGOR. Izžrebali bomo tri praktične nagrade iz butika Peugeot. K A II I O V i; I. K \ J II CiTRTEK, ID. novembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infonnacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utnp; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila, 16.00 Kdaj.kje,kai; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, ll.novembta: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročiia; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 1400 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 1430 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroiSla 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 1700 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 12. novembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Pole-pšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 1400 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 1430 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 13. novembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila, 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 l^a današnji dan; čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročiia; 1730 IVli-nutez domaâmi ansambli; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 14. novembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cesnie infomiacije-poročilo Avto moR) zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Poliojska kronika; 9.00 107,8 Avtohercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 1400 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 1430 Poročila, 1445 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 1700 Ponedeljkov šport: 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poroi^la; 1900 Na svidenje. TOREK, 15. novembro: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 700 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacije Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročiia; 10.00 Na svidenje; 1400 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 1430 Poročila;; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročiia; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročita 19.00 Na svidenje. SfiEDA, 16. novembra: 6.00 Dobro jutf o in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utfip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informadje Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročiia; 8.50 Sti'okovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 1430 Poročila; 14.« Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 1600 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 1900 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA v tednu od 31. oktobra 2005 do 6. novembra 2005 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AIVIP| na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24urne koncentracije 125 mikro-g SQ2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OmUE IN PROSTOR obdeisva: AMES. d. o. o.. Ljubljana MAKSIlVIALNE URNE KONCENTRACIJE SO^ od 31. oktobra 2005 do 6. novembra 2005 (v mikfo-g S02/n>5 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m5 zraka OBVEŠČEVALEC STIK l-POZN ANSTVA ZENITNApûsiedovâlnicâ ZAUPA-\JE 2s vse starosti, brezplačno 28 mlade 2enske. 6sm: 03V5G5495. GSM; 031/836-378. tel. In faks: 5726-319. DEKLE, če zeli§ poštenega livljenf skega sopotnika za trajno, pošteno zvezo poklici na gsm: 031/83&-378. SIMPATIČEN. Skelni moškí. izobražen. posten, si žBli spoznali pHjateljico staro do 51 lel Ag. Alan. gsm; 041/248-647. UREJENA, 55lgtnd pomožna zdomka. si leli spoznali prijatelja starega do S7 let. Ag. Alan. gsm; 041/248-647. NEPRIMfCNINf Novo dvosobno stanovanje v novem bloku na Selu /Velenje/ 69 m2.3. nadstropje ugodno prodamo, irrf.; 041 624 778 âli 041 683 533. 3-SOBNO stanovanje, 105 m2. nad Standardom v Velenju, ugodno prodam. Gsm 040/87&633 HIŠO. 140 m2.530 m2 zemljišča, za gradom v Velenju, ugodno prodam. Gsm. 041/299-919 GRADBENO parcelo. 1600 m2. na ravnini, v Lokovlci pri Šoštanju, ugodno prodam. Gsm; 040/876-633. ZIDAN vikend. 6 x 5 m. po d kleten. 750 m2 zazidalnega zamljilća. v Kav-čah. prodam za 6 000.000.00 sit. Gsm: 041/239-919. 3-SOBND stanovanje. 87 m2. v šošta- mali OGLASI nju, 1. nadstropje, balkon, prodam po ugodni ceni. Telefon: 891-1870. PARCELO za vikend. 7000 m2. pod Grmov^kovim domom, sončan lega. prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 02/885-3512. gsm: 031/725-116. ZAZlOUI VD stavbno zemljišče. 2CG0 m2, v okolici Velenja |5 km), možnost dveh parcel, prodam. Cena po dogovoru Gsm: 051/325-685. OŽILA VOLVO S40 l.a 1.1996.2ÛB.00Q km. prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/647-847. ŠKODO favorit. 1.94. s servisno knjigo prodam in kupim renault clio star do 6 let Gsm: 031/420-905. RAZNO GARAŽNA vrata prodam po ugodni ceni. Gsm: 031/B50-481. ZAKONSKO posteljo iz masivnega smrekovega lesa. nova. prodam. Možna dostava. Gsm; 031/344-180. eiiKTROMDTOR 5.5 kW. 1400 obratov. piodam za 24.000.00 sit. Gsnv 031/649-504. ŠTIRI jeklena plaiilča za audi 6. pet lukenj, ugodno prodam. Goti: 041/518-907. BUKOVA drva. smrekova m mešana, zrezana na 1 m in scepljena. prodam. Lokacija v bližini Šoštanja. Cena in ostalo pc dogovoru na gsm: 041/515-482. MALO rabljeno kuhinjo s koritom in vgradnim štedilnikom (2 + 2). 2.70 m. prodam. Gsm: 041/268-244 ali 041/659-071. SANLESOVO predsobo. 2.40 m. sko- raj nova, prodam po ugodni ceni. možen ogled. Gsm: 041/659-071 ali 041/268-244. TRAKTORSKE gume. 12x4x28. barum. nove. prodam za 20 % ceneje. Telefon: 588-1256. KOMPLET kegljev, kipce Sveti Martin, slivovko ter 4 platišča za opei ali dai-W00 prodam. Gsm: 041/849474. ZAViSICE - zaščitne za vozilo Opel Vectra, letnik 1996-2000.4 kosi. zadnje z logotipom. 5000 SIT. Gsm; 041 692 995 KUPIM POLOVICO goveda, starega do 6 let in ovna za zakol kupim. Telefon: 588-1258. PRIPELKI SADIKE vrtnic, razne vrste in sadike dpres (thuja, columna in smaragd), velikost 0.5-1.5 m. prodam. Oolinšek. telefon: 5870600. gsm; 041/354-575. VRTNICE, različnih sort, prodam, |Grll) telefon: 5888-680. gsm; 041/872-003. ULEŽAN hlevski gnoj. žganje In jabolč* nik prodamo. Gsm; 041/344^83. ŽIVALI KOBILO, brejo 7 mesecev In žrehičko noriks staro 7 mesecev prodam. Gsm: 041/649-548. ŽREBICO. staro 20 mesei^v. prodam. Cena po dogovoru. Telefon; 586-3379. gsm 031/805489. OŠTEVILČENO simentalko. težko 1B0 kg. prodam. Gsm. 031/828-417. KOZO za zakol prodam. Telefon* 586-3102.gsm :041/759-39Z lOMUtULRO PODJETJE VELENJE lOA. Pogrebno pokop«líMa dejavnort Koroška cesta 37 b. Velenje NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOn: - POGREBNE IH POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA -UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČIU NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390136; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi sme 24 ur na dan. DEŽURSTVA Upravna enoto Velenle Porokos Erika Jelen. Laza 9 f in Miroslav Pačnik. Silova 11. oba Velenje. Smrti: Rok Žehel), roj-1904. Gornji grad. Sp. trg 15; Milan Setina, roj. 1924. Vojnik. Prusnikova ul. 19; Angela Zapušek. roj. 1921. Šmartno ob Paki 130; Ivana Javorník, roj. 1934. Dobrava 27; Rudi Špr^nger. roj-1954. Laško. Stari dvor 25; Barbara Rednak. roj. 1939. Kavče 38: Jožefa Albreht, roj. 1329. Za-vodnje It b; Štefanija Si^znikar. roj. 1912. Velenje. Prešemova c. 9 a; Rudolf Kovač, roj. 1916. Šoštanj. Cesta talcev 15; Janez Kregar, roj. 1914. Rogaška Slatina. Ui. Kozjanskega odreda 23; Katarina Fajs. roj. 1916. Čdča vas 48; Alojz Horvat, roj. 1945. Sevnica. Naselje heroja Maroka 19; Jožef logar, roj-1940. S). Gradec. Stari trg 90; Dora Laznik. roj. 1331, Velenje, Tomšičeva c. 51; Dušan Grli. roj. 1930. PodkrajpriVelenju 68 i. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoli. Pogovore na tej številkj" snemafro. Za informacije v zvez« z reševalno službo kličite na telefonsko številko 899H78, dežurno službo pa na 899&445. Ubartia v Velenfu; Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. izdaja nujnííi zdravil in zdravil na recepte. predpisane istega dne. Gb ne- deijah in državnih praznifdh je organi-zifan odmor za koslo od 13.00 do 14DD. telefon 898-1880- Zobozdravniki: 12. in 13- novembra • Darinka Šuster. dr. stom.. v zasebni zobni ambulanti. Stanelova 27. Velenje. od8.dol2. ure. Veterin vska postija Soitii]: Od II. do 13. novembra - Franc Blatnik. dr vet. med., gsm 041/618-117. Od 14, do 17 novembia-Urban Hrušo-var. dr. vet med., gsm 041/667 040. Delovni Čas: ponedeljek-petekodl do 14 ure; Ambulanta za male živali -ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. me ter torek in četrte od 13. do 17 ure; Izdaja zdravi I in zdravstvenih spričeval - od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro ter med 13. in 14. uio- POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8.3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30. mob.: 041/ 636 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NAVEČOBflOKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO Postanit naročni Za naročnike kar 9 številk zastonj! Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika NaS čas. Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena. Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov In zahval. Izkoristite dobro ponudbo. In kako se lahko naročite na Naš cas? Pokličite 03/69817 51. Naročilo lahko poillete tudi po e-pošti: press@nascas.sl, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, lOdrtčeva 2a. 3320 Velenje. V tih&n $folxi V SPOMIN rniinosi)iš. ^ v mojein nagradili. Vsi pa ste sodelovali ludi v zaključnem žrebanju, na katerem vsako leto podelimo lepe nagrade. V današnji številki Našega časa (enako pa bo ludi prihodnji leden) objavljamo kupon, s katerim lahko predlaiiatc. ko^a naj uvr-siimo na se/nam letošnjih naj osebnosti. Na osnovi vaših predlo gov ill slevila poslanih glasov pa bomo /C 24. novembra t)bjavili lestvico letošnjih naj osebnosti, / nje pa bodo v prihodnjih tedJiib, vse Med lislimi, ki boste glasovali na kupojnj l^tevilka (. bomo izžrebali kar šesi na-g-ad naših dveh pokroviteljev Piz/crijc Plcadilly (piz/a koktají. pizza gurman in pizza z gobami in pijača) in MURL CEN IliR NOVA VELLNJL (.^kral barelka in tal). Veliko zabave ob glasovanju in veliko sreče pri žrebu vam želimo! tja do novega leta. nik urada za javne gospodarske zadeve na MO Velenje, ki je preveril podatke na Direkciji za ceste RS. naj hi bilo nadaljevanje obncwe ceste prolj Škalajn v probraní u vlade šele vletu 2010. Da bodo letos obnovili najbolj dotrajani del ccste, pa ima ^asluge tudi dr/avni poslanec Bojaîî Koniič, ki je v državnem /boru vložil amandma prav I'd obnovo te ceste, kj bi sicer izpadla iz pmgrama. / obnovo pa izpolnjuje obljubo ludi minister za okolje in prostor Janez Podobnik, s^ je to spomladi obljubil likaiča-nom, koje obiskal kraj. Stekle síí ludi priprave na grad- iyo krožisCa v Pesju, konkrelneje, na zelo nevarnem križišču med Prclogami. I.okovico in Pesjem. l/,gradnia krožišča bo sia]a kar 92 milijonov SIT. v celoti pa jih bo prispevala država. Tudi tuje dela dobilo podjetje CMC Celje. Ilkrali bodo ob krožišču zamenjali vse komunalne vode, ki so že Obnova najboij dotrajanega deta ceste proti Škalam bo končana v slabih dveh tednih. Na nadaljevanje obnove pa bo, kot kaže, treba čakati do leta 2010. precej dotrajani. Priprave na la del invcslicije so že začeli, odstranjujejo tudi drevje in grmičevje, ki bo napoti. Konkretna gradbena dela na samem cestišču pa bodo, če bo zima mila, stekJž takoj po novem letu. Krožile naj bi bilcj končano m^ia 2006. Kmalu za tem pa naj bi dr/a va začeJa gradili krožišče pod zimskim bazenom v križišču Kidričeve in Šaleške ceste. ■ bs, foto: vos 105 let Marije Hramec V domu starostnikov na Polzeli je bilo minuli petek zelo živahno. Kar veliki! je bilo namreč takih, ki so Uoicli stisniti roke najstarejši občanki občine Šmartno ob Paki in po nekaterih podatkih kar v širšem celjskem pmstoru -Mariji Hramec. Praznovala je namreč 105. rojstni dan. Vse do 100. rojstncfa dne je živela sama v Malem Vrhu, obdana s prijarelji. znanji in sorodniki. ki so ji postorili to in ouo. Svojih najožjih sorodnikov namreč nima več. Ker so jo vse bolj puščale na cedilu noge, seje odločila za domsko varstvo. Nič ji ne manjka, je povedala. Lepi> skrbijo zanjo, na toplem je. dc3lge dneve pa ji kríysajo njeni sokrajani in sorodniki ter seveda prijatelji» med katerimi je še po- sebej izpostavila snaho Siclko in Bojana. »Skrbijo zame in ludi danes so prišli. Med njimi je bil župan, čakam pa še na župnika,« je pripovedovala počasi. Se sploh ne pritožuje nad hrano v domu, ampak obiski pn poskrbijo za njene priholjške. /a rojstni dan so ji poleg šopkov cvctja prinesli se torto, snaha Štejlca pa je spekla orehovo polico. Dobroieje Marija razdelila med oskrbovance doma, Ti so ji skupaj z osebjem najprej česli-Uli za rojstni dan. »Lani sem bila nekaj časa kar zelo slabotna, a se nisem ^dala«. Če bom tako. kol sem danes, bom prihodnje ielo dočakala 106. rojstni dan in se spel vesc^ lila obisk(w.« je še povedaJa Marija Hramec. ■ 7p Slavljenha v družbi sokrajanov, prijateljev in šmarškega župana Alojia Podgorška