IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-13? - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA   STEV.  10 DIN
LETO XIV
KRANJ, |6. JANUARJA 1961
IZHAJA OD OKTOBRA 194? KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK:  SLAVKO BEZNIK
GLASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
DVOJNI USPEH: mladinci Iz Gorij so bili najboljši v soboto v Bohinjski Bistrici in včeraj v Železnikih
Z osrednje proslave „Po stezah partizanske Jelovice"
SE
0RCI
Vsak uspeh v današnjem delu pomeni prispevek k uresničevanja
tistih cfjlev, za kslsm so nekdaj padale žrtve
ŽELEZNIKI, 15. .januarja — Tu je bila danes osrednja in zaključna proslava letošnjih prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«. Okrašena Selška dolina je sprejela že v ranem, mrzlem zimskem jutru tisoče udeležencev. Zborovanje je bflo pred tovarno NIKO, ki predstavlja začetek novega, lepšega življenja teh krajev.
Prireditve z raznimi proslavami so bile že včeraj. V Dražgošah, kjer je bila v januarju 1942. leta zgodovinska junaška bitka, je nastopil pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja. Vaščani so po končanem koncertu videl še barvni diafilm »Dražgoše«, ki v poljudni obliki ponazoruje sodelovanje domačinov z borci Cankarjevega bataljona v tistih januarskih dnevih 1942. leta. V šolski dvorani, ki je bila nabito polna, se je med predvajanjem tega filma Čutilo tiho ihtenje nekaterih mamic, ki so se ob tem spomnile sinov ali drugih svojcev, postreljenih ob tistem dogodku.
V Železnikih, kjer je bilo že včeraj popoldne živahno in polno smučarjev, je zlasti oživelo danes dopoldne. Iz Češnjice, kjer so se ustavljali avtobusi in druga vozila, so prihajali proti Železnikom no-
Ob pripravi za izdelavo perspektivnega plana
Krnska hi etektra industrija staj mesiernizirata strogi park
V sobotni številki smo že poročali o posvetovanjih, ki so bila pretekli teden na okrajnem ljudskem odboru v Kranju. Posvetovanja so imela razen razprave o planu še namen, da se utrdi sodelovanje med podjetji in skupno redijo nekateri problemi. Tokrat je bilo posvetovanje s predstavniki podjetij kovinske stroke In elektroindustrije.
Prva  točka  dnevnega  reda je bila,  kakor na  vseh dosedanjih, razprava o planu smernicah razvoja elektroindustrije. Poročilo o tem
daj vozijo v Kranj. Vendar je prevoz delavcev izredno draga stvar, o osnovnih saj stane to podjetje lepe denarje, kovinske in Kakor so nekateri ugotavljali se ročilo o tem prevoz ljudi splača samo do 25 je imel direktor okrajnega zavoda . kilometrov, vse kar pa je več pa za planiranje. Opozoril je na ne- jo dejansko sama izguba, katere pomanjkljivosti pri zastav- j Nagel razvoj in g t„m t Ijanju planov. Tako planirajo ne- | polnoma drugačne potrebe po iz-katera podjetja, da bo porasla v (delkih bodo prisilila gotova pod-letošnjem letu delovna sila na-'jetja, da se bodo morala več ali pram lani za 4 odstotke, narodni manj preorientirati v svoji proiz-dohodek pa samo za 1 odstotek, j vodnji. Določena podjetja' rešuje-Kako ,bo z delovno storilnostjo v j0 ta ekonomski preobrat z vso takem podjetju, mislim, da mi ni j resnostjo, tako da jih sprememba
na trgu ne bo bistveno prizadela.
treba posebej poudarjati. Dosti pa 1
se je razpravljalo tudi o višini osebnih dohodkov v tovarni vijakov in žebljev Plamen Kropa, vendar je bilo iz poteka razprave razumeti, da so visoki osebni dohodki v tem podjetju samo posledica dobrega gospodarjenja. Svojo proizvodnjo po vrednosti je podjetje lani povečalo za 30 odstotkov napram letu 1959. Zanimivo Pri tem podjetju pa je tudi to, da i^a samo 12 odstotkov režije, vse ostalo (88 odstotkov) pa predstavljajo produktivna dela.
V razpravi o nadaljnjem razvoju kovinske in elektroindustrije je bilo poudarjeno, naj podjetja ne zidajo več novih tovarniških objektov, pač pa naj razširijo že obstoječe. Posebno važna naloga, ki se iz dneva v dan bolj postavlja pred ti dve stroki pa je obnova in modernizacija strojnega Parka. Kovinska industrija bo korala namreč vedno hoditi vko-r"k z razvojem tehnike In pov-Praševrnja na trgu, to pa bo zmogla ^ samo z novimi, sodobnimi "troji. Dosti je bilo govora tuđi o nadaljnjem zaposlovanju v ko-Kra ■ ,s.trnM in elektroindustriji,
_anjski okraj namreč nima vej odvečne delovne «»te, razen nekaj
Sfrh8^ i!i bohlnJskem kotu in v obeh dolinah Zato
' HI^'e vej zaposlovati, dejansko predstavljalo samo fluktuacijo iz ene~a podjetja v drugega. To Pa ne veljk v celoti samo za Iskro, ki ho kljub temu morala zanos)iti nekaj novih delavcev. Pri obravnavanju bodočega razvoja Iskre sa je postavilo vprašanje njenih obratov v drugih krajih. Iskra namerava v svoj obrat na Otočah zaposliti predvsem že tiste delavce, ki so sc-
Tako poznavanje in- zanimanje za gibanje na svetovnem tržišču je vsekakor pohvalno in bi bilo priporočljivo, da bi to upoštevala vsa podjetja.
Tovarna TIO Lesce je pričela izdelovati termostate v sodelovanju z neko tujo firmo, vendar računa na to, da jih bo vsak čas izdelovala popolnoma v lastni produkciji. Težave pa ima to podjetje zaradi komunalnih problemov, to je zaradi pomanjkanja stanovanj. Ako bi razpolagali s stanovanji, bi lahko zaposlili iz drugih krajev predvsem strokovno silo, ki jo prav zaradi preusmeritve na line j še proizvode nujno potrebujejo. Tovarna Niko v Železnikih pa je sedaj izvedla delo v dveh izmenah in delno že tudi odpravila ozko grlo v proizvodnji.
Beseda volivcev v gornjem delu okraja
lali
Osredke vprašanje ob združevanju nekaterih občin
BLED. 13. januarja - V občinah Radovljica, Bled In Bohinj so Imeli ta teden zbore volivcev. Govorili so o združevanju teh krajev v enotno občino Radovljico. Dasi so prvi razgovori bili z zelo različnimi pogledi, se volivci nikjsr niso Izrekli proti temu predlogu. Stališča volivcev bodo pretresali še na občinskih ljudskih odborih In Izdelali končni predlog.
V radovljiški občini so bili zad- tev ter ekonomsko stanje posameznih občin. Končno so soglasno odobrili predlog združitve. Na istem zboru so veliko govorili tudi o delu vodovodne skupnosti, o kanalizaciji v Poljčah, o parkir-
Stelški in Poljanski. Poletja nove delovne sile boao smele ker bi to
V
Nestalno ai pogostimi padavinami. V drugi polovici tedna precej hladno.
nji zbori sinoči, in sicer na Lan-cpvem, v Kamni gorici, na Dobravi in v Kropi. V glavnem so se povsod strinjali z ugotovitvijo, da so v današnjem družbenem razvoju potrebne tuci večje in močnejše občino. Zlasti v Ljubnem in v Podnartu, kjer so bili zbori predvčerajšnjem, so volivci z razumevanjem potrjevali predlog združevanja teh treh občin in ob tej priložnosti resno razpravljali o določenih komunalnih vprašanjih. Tudi v Kropi so sinoči nekateri diskutanti s Širšega naprednega stat:Vi razpravljali o tem vprafianju in podprli predlog o združitvi.
Hkrati pa so volivci povsod mnofjo govorili tudi o nalogah krajevnih odborov in o drugih sa-nrvm ravnih organih. Povsod so .),•• Si) do zaključka, da bo prav . [rSl občinski okvir odprl pot vsem ćru'g'm samoupravhjhn organom, rla se bodo lahko močneje uveljavljali v lokalni samoupravi.
Posebno živahen je bil zbor volivcev v Begunjah. Predlog o reorganizaciji občin je tolmačil predsednik radovljiške občine, tovariš Jaka Krzen. Toda volivci so hoteli vedeti za nekatere konkretne razloge, ki narekujejo združi-
nem prostoru v Begunjah, o razširitvi pokopališča, o potrebi gradnje nove šole in o drugih stvareh. Seveda bodo to reševali skladno z danimi možnostmi.
V blejeki občini je bilo že 6 zborov. Sinoči so se sestali volivci v Mlinom in Ribnem. Čeprav je bilo v Ribnem manj udeležencev zaradi slabe poti, je bila vendarle razprava zelo živahna. Nikjer niso bili proti združitvi. Toda ob tem so zelo poudarjali, da bi se morali drugi krajevni organi bolj usposobiti in uveljaviti. Zlasti so pri tem imenovali krajevne odbore, razne komisije in svete. Tudi krajevne pisarne bi morale imeti možnost, da bi reševale čliriveč stvari, tako da bi ljudje ne hodili za vsako malenkost na občino.
Zelo živahen je bil zbor volivcev v Gorjah, ki se ga je udeležil tudi predsednik OLO, tovariš Vinko Hafner. Ljudje so zelo premišljeno govorili o občinskih organih, o krajevni samoupravi, o stanovanjskih skupnostih in o drugih, kjer naj bi državljani reševali svoje vsakodnevne težave.
vi in novi obiskovalci te športne prireditve, ki obuja spomin na preteklo vstajo in našo revolucijo.
Svečano zborovanje je odprl predsednik Občinskega ljudskega odbora Železniki, tovariš Anton Golja. Na tribuni so se zbrali razni predstavniki političnega in družbenega v življenja Gorenjske. Med njimi je bil tudi član Izvršnega komiteja CK ZK Slovenije, Boris Ziherl, eden izmed organizatorjev vstaje na Gorenjskem, Tomo Brejc, predsednik Okrajnega , odbora Zveze borcev Kranj, Ivan Bertoncelj, sekretar Okrajnega komiteja ZK in narodni heroj, Janko Rudolf, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Kranj, Vinko Hafner ter mnogi preživeli borci in politični aktivisti: Maks Krmelj, dr. Miha Potočnik, Tone PeternelJ i. dr. Prav tako je bil med udeleženci proslave preživeli borec dražgoške bitke: Tonček Dežman, Janez Lušina, Milan Zakelj, Ivan Bertoncelj in Franc Medja.
Tovariš Tomo Brejc je govoril o specifičnih, težkih pogojih, pod katerimi so komunisti, organizatorji upora pripravljali vstajo na Gorenjskem. Kljub vsem grožnjam in teror j i so poleti 1941. nastali kar trije partizanski bataljoni na tem območju. Višek te vstaje je bila
junaška dražgoška bitka, ki jo vsako leto proslavljamo.
»Praznujemo 20. obletnico vstaje v mednarodnem političnem položaju, ki ni dober,« je zatem dejal Tomo Brejc. »Na svetu še zmeraj obstojajo vplivni reakcionarni krogi, ki se jim dopadejo sprehodi na robu vojne. Toda mi trdno verujemo, da se bo naprednim silam v svetu posrečilo ohraniti mir. Toda nevarnosti niso izključene. Mi smo na straži in nič nas ne preseneti.«
Ko je govoril o nalogah, da je treba nekdanje cilje danes uresničevati na konkretnem delu je povedal, da je 44 odstotkov članstva ZK iz vrst preživelih borcev in aktivistov 91 odstotkov članstva SZDL, 50 odstotkov Članstva okrajnih komitejev 'ZK, 46 odstotkov odbornikov občinskih ter 66 odstot-
kov odbornikov okrajnih ljudskih odborov.
»Mi vsi smo in moramo biti še vedno borci,« kajti vsak novi uspeh v gospodarski, kulturni, zdravstveni ali socialni dejavnosti je nova pridobitev in predstavlja krepitev revolucionarne oblasti, za katero smo se borili in jo tudi uresničili« je na koncu svojega govora dejal tovariš Brejc.
Zatem je po dolini znova zado-nela partizanska pesem Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane ob zvokih orkestra Ljudske milice. Recitatorja Tone Rohaček ter Mara Cernetova pa sta navzočim obudila spomine na nekdanje dni. Zatem se je množica znova razgibala. Srečanje nekdanjih borcev je ustvarilo prijetno razpoloženje, ki je trajalo ves popoldne.   K. M.
Tekmovanja v Železnikih, Ribnem, Kropi in Bohinju
ŽELEZNIKI, 15. januarja — Letošnja prireditev »Po stezah par* tlzanske Jelovice« je imela mnago širši značaj saj so bila letos tekmovanja kar na štirih krajih. V Železnikih so tekmovali tekači v patrolnem In solo teku, alpski tekmovalci v slalomu in sankači. V Kropi so bila tekmovanja v skokih na 35-meter«ki skakalnici in tekmovanje v sankanju s tekmovalnimi in navadnimi sanmi. V Ribnem pri Bledu se je zbiralo preko 300 pionirjev in pionirk iz gorenjskih osemletk. Ze včeraj pa je bil štafctnl tek za pokal »Tomaža Godca-« v Bohinju. Skupno je na letošnji prireditvi nastopilo blizu 800 smu-
čarjev in sankačev.
(Nadaljevanje na 4. str.)
odstotek
Dosti pišemo, kar je bilo tudi poudarjeno na zadnjih posvetovanjih v vezi nadaljnjega razvoja gospodarstva, da bodo morale gospodarske organizacije skrbeti predvsem za to, da bodo ustvarile primerno višino skladov in osebnih dohodkov. Sklade si bodo morala podjetja zagotoviti predvsem zato, ker bedo vnaprej v Tečji meri pri investiranju vezana na svoja lastna sredstva, čiste osebne dohodke pa bodo morale povišati zaradi predvidenega porasta življenjskega standarda. Prav zato bo zanimiva primerjava, kolikšna Je bila in bo po planu za letošnje leto udeležba skladov gospodarskih organizacij (brez rezervnega sklada) v celotnem dohodku pri posameznih Industrijskih strokah.
Skoraj pri vseh strokah opazimo, da se je procent udeležbe skladov podjetij in nerazporejenih sredstev napram celotnemu 'dohodku v teku zadnjih let znatno povečal. To nam kaže, da so podjetja več ali manj že dalj časa čutila, da bo prišel čas, ko bodo v pogledu investicijskega vlaganja izključno vezana na lastna sredstva. Zal pa pri čistih osebnih
Elektrogospodarstvo je v letu 1956 potrošilo 0,6 odstotka celotnega dohodka za sklade, v letošnjem letu pa že kar (po predlogu plana za leto 19f>l) 13,1 odstotka, medtem, ko Železarna Jesenice odvaja skozi vsa leta za sklade povprečno 0.2 odstotka celctuega-dohodka. Zelo lep skok pa je dosegla kovinska industrija in sicer 2,8 odstotka v letu 1953 na 5,3 odstotka v letošnjem letu. Iskra Kranj, je podobno kakor Železarna na Jesenicah, obdržala vsa leta približno enak procent celotnega dohodka za sklade in sicer 2,8 odstotka. Znatno povečanje pa je dosegla kemična industrija (od 3 odstotkov na 10,1- odstotka), industrija  gradbenega  materiala (od
2.6 odstotka na 4,5 odstotka), lesna industrija (od 2,3 odstotka na 6,1 odstotka). Zadovoljivo povečanje pa izkazujejo tudi ostale stroke, medtem ko znaša povprečje porasta odstotka skladov v celotnem dohodku za industrijo v letu 1956 2,6 odstotka, v letu 1961 pa
3.7 odstotka. Vendar s to primer-
javo ne moremo biti v celoti zadovoljni. Podjetja so namreč planirala v povprečju manjši odstotek celotnega dohodka za sklade v letošnjem letu, kakor pa lani, kar vsekakor ni pravilno.
Odstotek Čistega osebnega dohodka napram celotnemu dohodku pa ni tako naraščal, kakor smo videli pri skladih. V glavnem je odstotek OStal na isti ravni, kar ni zadovoljivo in ni niti v skladu s smernicami perspektivnega plana. Celotna industrija je v letu 1956 porabila za čiste osebne dohodko 5,1 odstotka celotnega dohodka, lani in letos pa 7,5 odstotka. To, da se ne predvideva povečanju udeležbe čistih dohodkov v celotnem dohodku ni nikakor razveseljiv pojav. Vsi namreč vemo, da stremimo za tem, da povečamo osebne dohodke. Drži, da se bo s povečanjem celotnega dohodka sorazmerno povečal tudi del osebnih dohodkov, vendar smo lahko prepričani, da takšno povečanje osebnih dohodkov ne bo zadostovalo. Primerno bi bilo na'jti neko novo obliko, po kateri bi se lahko dodelil večji del celotnega dohodka za osebne dohodke.
Na včerajSnjl osrednji in hkrati zaključni proslavi letošnje prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«* v Železnikih je bilo več tisoč udeležencev
STRAN
NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA
PONEDELJEK, 16. Januarja 1961
PREDSEDNIK AJUB KAN ZBOLEL
Predsednik Pakistana, feldmar^al Ajub Kan ima zvišano temperaturo in mu je zdravnik svetoval, naj ostane v postelji.
Predsednik republike, Josip Broz Tito je sporočil predsedniku Ajubu najboljše želje, da bi čimprej okreval. Zaradi obolelosti pakistanskega predsdnika je odpovedan program njegovega obiska, določen za 14. in 15. januar.
BELGIJSKI SOCIALISTI ZAHTEVAJO
V soboto je pet voditeljev valonijski.h socialistov izročilo belgijskemu kralju spomenico, v kateri zahtevajo pravice do samoodločbe v Valoniji. — Valonija je južno področje Belgije, kjer govore francosko.
MEDNARODNA SOLIDARNOST
Sindikalni svet Beograda, ki že vrsto let sodeluje z organizacijo delavcev v Llegeu, je poslal regionalni organizaciji Generalne federacije dela Beglije v Liegeu pomoč v znesku 1.5 milijona dinarjev ter ji želel pri njenem boju za dosego ciljev mnogo uspehov.
ODGOVOR NA POSLANICO SIHANUKA
Sef kamboške države, princ Norodom Sihanuk, je v soboto. v intervjuju za agencijo France Presse izjavil: »Laos in Kambodža morata formalno razglasiti da se ne bosta priključili nobeni zvezi, zahodne države pa morajo sprejeti in spoštovati taksno deklaracijo«. Dejal, da na ozemlju Laosa ne sme biti nobenega vojaškega oporišča ln da bi se morala oba antagonistična bloka zavezati, da ne bosta podpirala povzročitljev notranjih neredov, bodisi v Laosu ali Kambodži, ali jim materialno pomagala.
KONČANA SEJA ZAČASNE ALŽIRSKE VLADE Kot je včeraj poročal Reuter, se Je končala B-dnevna seja začasne alžirske vlade. Na seji so obravnavali rezultate referenduma o Alžiriji. Razen tega so govorili tudi o sklepih, ki zadevajo Alžirijo in so Jih sprejeli na nedavni konferenci nekaterih afriških voditeljev v Casablanci.
Z U OD G L I S lil 0 ■
i I Ljudje in dogedki
Pravo senzacijo so prejšnji petek Izzvale po svetu vesti, da se Je Mobutujeva garnlzlja v Thvsvillu uprla In osvobodila legalnega kongoškega premiera Lu-mumbo Te novice so napravile izredno globok vtis v OZN, kjer pravkar razpravljajo o kongo-škem problemu. Prava zmeda pa je nastala ob tem v Leopoldvil-lu — v Kasavubujevem In Mebu-tujevem taboru. Velike skupine Evropejcev ln mnogo pristačev Kasavubuja In Mobutuja Je zbežalo v Brazzav'lle — vrestollca bivšega francoskega Konga.
Poznejša poročila so s'cer ugotovila da Je bil upor v Th.vsvillu zadušen In da je predsednik Lu-raumba fie vedno v Ječi. Toda kriza in rreplah, ki Je nastal v krogih, ki podpirajo Mobutuja, jasno kažeta, da se konjskim plačancem moSni majeji tla pod nogam!. Vse vc"ji uspehi, ki Jih dosega legalna kongoška vlada In vojska, spodbujajo vedno nove
sile v boj proti Mobutujcvim tolpam. Poročajo, da v Leopold vili u pripravljajo velike demonstracije proti Mobutuju, Kasavubuju In vsem tujim Interventom v Kongu. Mnogi opazovalci razvoja kongoške krize so si edini, da je v sedanjem polo??ju osvobodi!rv Lumumbe zelo mor.na, čeprav prvi poskus ni uspel.
Garnizijo v Thvsvillu sla Mo-butu ln Kasavubu uspela snet pridobiti na svojo stran, le z denarjem, ki so jima ga dal tuji gospodarji. To samo kaže. na kako trhlih nogah stoji sedan'i ksn-Bo9W režim. Brez tule pomoči fn vmešavanja v notranji razvoj krize, bi kongoško ljudstvo samo uredilo položaj v deželi. 8e po-sebel, če sile Združenih narodov, ki jih je pozvala v deželo zakonita knngcška vlada, ne bi b!e v svojih akcijah pristranske in ne bi podpirale raznih Mobutu-jevih akcij, kot Je bil novoletni vpad  v  pokrajino Kivu preko
Thys
skrbniškega ozemlja Ruanda Urun,dl Itd.
Kako težko krizo preživlja sedanja zveza Kasavubu—Mobutu, nam kaže tudi podatek, da j* Kv savubu celo zaprtemu Lumumbi ponudil ministrski položaj v svoji novi vladi. To je Lumumba seveda zavrnil. Kasavubu je doslej sklical že več sestankov, na katerih naj bi sestavili novo vlado. Vendar so bili njegovi napori brez uspeha. Nasprotno pa se položaj v Kongu vse bolj razvija v prid legalni vladi. Kazen vzhodne province kontrolira legalna kongoška vlada tudi pokrajino Kivu in celo del Corabe-jeve Katange — skratka, dobro polovico kongoškega ozemlja; tudi v ostalem delu Konga Ima vse več pristašev.
Prav v (oh dneh razpravlja Varnostni svet ponovno o Kongu. Razpravljajo o vdoru Mobu-tujevlh padalcev preko belgijskega skrbniškega ozemlja Ruandi
Urundi v pokrajino Kivu. Pri tej akciji so sodelovali tudi Bđgljcl. Celo prejšnji petek so kongoški vojaki ujeli spet sedem belgijskih padalcev v pokrajini Kivu!
Samo s tujo pomočjo se torej lahko še umetno vzdržuje sedanji položaj v kongu. Zato Je razumljivo, da je akcija vseh miroljubnih s:l v svetu osredotočena na to, da se ta intervencija obsodi in prepreči. Le • spoštovanjem neodvisnosti Konga, z Izključitvijo Mobutuja ln njegovih plačancev, z izpustitvijo legalnega premiera Lumumbe In s sklicanjem parlamenta, Je moč urediti sedanji položaj in preprečiti nadaljnje prelivanje krvi t tej afriški deželi.
Upor v Thvsvillu Je nov opomin, da je to treba čimprej storiti, hkrati pa tudi znak, ki kaže, da je kongoško ljudstvo kljub vsemu pripravljeno bojevati svoj boj do pravičnega konca.
ABC
Ob otvoritvi Okrožnega sodišča v Kranju
Vskladiti delo s komunalnim
4* Zaradi aktualnih problemov turizma, ki zajemajo velik del kamniške občine, zlasti pa zaradi gradnje vzpenjače in turističnih objektov na Veliki planini, so pri ObLO Kamnik izločili iz Sveta za blagovni promet področje turizma in osnovali nov Svet za turizem
<p) Po prenehanju kmetiisko-go-zdarske poslovne zveze »Sipek-« v Kamniku in združitvi vseh zadrug v občini v novo ekonomsko močno gospodarsko organizacijo — kmetijsko zadrugo Kamnik, je bil imenovan za upravnika zadruge ing. Vilko Plešnar, dosedanji v. d. direktor »Sipka*.
0 Izvršni odbor sindikalne podružnice Železarne Jesenice je v minulem mesecu obiskal člane njihovega kolektiva, ki se zdravijo v bolnišnici na Golniku. Pozdravili ter obdarili so dvanajst članov  našega  kolektiva  in šti-
rinajst pacientov, ki delajo v drugih podjetjih na področju jeseniške občine.
© V torek je v Kamniku v okviru delavske univerze predaval zvezni poslanec za kamniško okrožje dr. Janez Stnnovnik o zadnjem zasedanju OZN in njenih problemih. Poslušalci, ki so dvorano popolnoma zasedli, so toplo pozdravili predavateljeva zanimiva Izvajanja.
f V Železnikih je Občinski odbor Rdečega križa zaprosil ekipo Zavoda za transfuzijo, da rentgensko pregleda nad 150 šoloobveznih otrok — podmladkarjev RK. Kljub temu, da je ekipa malo pred tem pregledala 1S2 darovalcev krvi, se je prijazno odzvala prošnji ln pregledala vse otroke, saj v omenjeni komuni en sam zdravnik razumljivo ne zmore vsega dela v ambulanti In na terenu.
Kranj, 15. januarja — Včeraj so v Kranju, v bivših prostorih Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, odprli Okrožno sodišče, ki je bilo ustanovljeno z odlokom Ljudske skupščine ljudske republike Slovenije, 18. decembra lani. Temu pomembnemu dogodku v kranjskem okraju so med številnimi gosti prisostvovali tudi sekretar za notranje zadeve, tovariš Mitja Ribičič, predsednik Vrhovnega sodišča LRS, tovariš Vladi-
Mladi lutkarji
Cerklje — V kulturno-umetni-škem društvu »Davorin Jenko* v Cerkljah že par let deluje lutkovna sekcija. Ta vključuje predvsem šolsko mladino. Najzvestejši obiskovalci so mladi poslušalci, ki so v času novoletnega praznovanja z velikim veseljem polnili dvorano. Ogledali so si lutkovno predstavo »Žogica — Nogica*, dve Igrici pa imajo še na programu.
Sindikalne organizacije ob sprejemanju družbenih načrtov
o av
mm
lahko pot do vlile zaffsvanSa
Sindikalna organizacija v tovarni Tiskanina v Kranju je izdelala končna stališča do družbenega načrta v tekočem letu, kakor tudi do perspektiv nadaljnjega razvoja te tekstilne tovarne. Ko so razpravljali o letošnjem načrtu, so ugotavljali, da bodo letos znatno
večje težave v gospodarjenju kot so bile pretekla leta. To še posebno spričo nekaterih sprememb v cenah in načinom dobave potrebnih surovin. Pri tem so bili sporazumi, da je lahko samo avtomatizacija proizvodnje tista, ki bo reševala nastajajoče probleme. Z
Kranj - Pred nedavnim je bil v Kranju izredno pomemben posvet med predstavniki občinskih odborov Zveze borcev, Združenjem rezervnih ' oficirjev in podoficirjev ter Zveze vojaških vojnih invalidov Kranj, na katerem so se pogovorili o enotnem kriteriju za podeljevanje vojaških in drugih odlikovanj ter o pripravah oziroma prireditvah ob počastitvi 20-letni-ce vstaje. Ker so si vse tri organizacije precej sorodne, posebno kar zadeva nekatera vprašanja, so
sklenili, da bodo v prihodnje upoštevali enoten kriterij za podeljevanje vojaških in drugih priznanj članom njihovih organizacij, kar do sedaj ni bilo v praksi. Prav to pa je včasih povzročalo neprijetnosti, ki bodo sedaj odpadle. V času praznovanja 20-lotnice vstaje pa so se člani obvezali, da bodo sodelovali pri pripravah na številne proslave, ki jih bodo ob tej priložnosti organizirali. Več proslav ln prireditev pa bodo sami pripravili. -an
avtomatizacijo upajo že letos znatno dvigniti proizvodnjo ter znižati proizvodne stroške. Veliko bolj hočejo zaostriti tudi skrb za varčevanje surovin oziroma zi prihranek materiala sploh. Seveda morajo v tem cilju urediti tudi stimulativno nagrajevanje. V tem so še znatne možnosti, zlasti v predilnici in v plemenitilniri.
Posebno vprašanje je koriščenje strojev. Čimveč bodo stroji v delu, tem nižja bo amortizacija na obremenitvi izdelanega blaga. Zato so predlagali, naj bi uvedli tri izmene, tako da bi bil strojni park nenehno v pogonu. Toda ob tem j čvrsto težav posameznih delavcev in delavk. Kot so ugotavljali člani sindikalnih organizacij iz raznih oddelkov, je treba individualno reševati te stvari in vključiti v nočno delo tiste delavce, ki so za to sposobni.
Take in podobne predloge in pripombe je dala sindikalna organizacija k predlogu letošnjega družbenega načrta tovarne Tiskanina.
sistemom
mir Krivic, član CK ZKJ tovariš Boris Ziherl, sekretar ljudske skupščine LRS dr. Miha Potočnik, predsednik OLO Kranj Vinko Hafner ter drugi predstavniki javnega življenja iz občin in okraja. Gostje so v svojih besedah predvsem poudarili, da bo moralo novo Okrožno sodišče v Kranju stremeti za tem, da bo svoje delo vskladilo z našim komunalnim sistemom. Okrožno sodišče v Kranju je zadnje tovrstno sodišče, ki so ga ustanovili v Sloveniji in je s tem zaključena ena od etap našega pravosodnega sistema. Kot so poudarili govorniki, so potrebe pokazale, da bodo tudi v najkrajšem času ustanovili Okrajno sodišče na Jesenicah. Z ustanovitvijo Okrožnega sodišča v Kranju so precej razbremenili Okrožno sodišče v Ljubljani, pod katerega je doslej spadal kranjski okraj.
Za sedaj se je ta ustanova v Kranju srečala z nekaterimi težavami; predvsem so pretesni, čeprav lepi prostori za normalno poslovanje. Tako je na razpolago samo ena sodna dvorana. Hkrati z Okrožnim sodiščem je bilo v Kranju ustanovljeno tudi Okrožno javno tožilstvo. Kot je povedal na svečani otvoritvi predsednik OLO Kranj, tovariš Vinko Hafner, bodo z gradnjo nove sodne stavbe pričeli že v drugi polovici tega leta. Seveda računajo na popolno pomoč od Izvršnega sveta LRS kot od ostalih podobnih republiških organov. Novo sodno poslopje bo brez dvoma omogočilo normalno delo sodišča in tožilstva, razen lega bo v njem tudi sodobni preiskovalni zapor, kajti sedanji pri Okrajnem sodišču v Kranju ne ustrezajo več potrebam.
M. 2.
BGLGZHA
TAKOJ JIH JE POZABIL V noči od minule sobote na nedeljo, so fantje, vračajoč se na svoje domove, naleteli v bližini vasi Visoko ob cesti Vlsoko-Cerk-klje, v sneg izven cestišča zarit osebni avtomobil, znamke Opel — Olimpija, z evidenčno številko S-20034.' Okrog nJega Je hodil nje-gov lastnik, ki Je navidez izgledal nekoliko vinjen. Poskušal je vozilo spraviti nazaj na cesto. — Ko so fantje prišli mimo in uvideli, da sam tega ne bo zmogel, so takoj priskočili na pomoč In avto prenesli na cesto. Voznik je fantom v zahvalo obljubil majhno denarno nagrado, ko pa se Je vse-del v avto, je brez vsakršne zahvale z veliko hitrostjo odpeljal. Fantom ni bilo za denar, pričakovali so vsaj hvaležno besedo. — Zal pa se še vedno najdejo taki brezsrčnežl, ki celo ob takih prilikah štedljo z besedami, kar nam dovolj zgovorno priča omenjeni dogodek.
Predsednik OLO Kranj, Vinko Hafner, med govorom ob otvoritvi Okrožnega sodišč«
nošrrzgouor
V petek zvečer je bila v gasilskem domu v Bitnjem pri Kranju seja pripravljalnega odbora za Izvedbo ustanovne konference vaške osnovne mladinske organizacije Bitnje, ki jo bodo, kakor so sklenili, ustanovili v soboto, 21. Januarja. Petkovi seji Je prisostvoval tudi predsednik občinskega komiteja LMS Kranj, Ciril Globočnik, ki Je dal navzočim nekatera navodila in smernice za dalo mladinske organizacije.
biti sredstva?
Povsod, kjer so društveni delavci polni svežih, novi Idej, zaposleni z načrti za prihodnost, povsod tam, kjer druitvo poizkuša kar najbolj ustreči potrebam ln Željam ljudi tvojega okoliša In Jim celo prednjačiti, povsod tam opravljajo društva svojo pomembno kulturno vlogo. Ker smo izvedeli, da so v letošnji sezoni v kulturno-prosvet-nem življenju na območju Cer-kelj polni novih Idej ln da so resno zgrabili za delo, smo povprašali članico njihovega kul-turnO-umetnlškega društva »Davorin Jenko* In hkrati predsednico dramske sekcije, JustI Koritnik, naj nam kaj več pove o delu, uspehih In težavah sekcij njihovega društva.
Takole nam je pričela pripovedovati :
»Naše društvo vključuje šahovsko, godbeno in dramatsko sekcijo ter ljudsko univerzo. Slednja se je prav v zadnjem času močno razmahnila. Različna predavanja, ki jem številni poslušalci Sledijo z velikim zanimanjem, se vrstijo iz tedna v teden.«
»Kaj pa dramatska sekcija?«
»Za letošnjo gledališko sezono nameravamo naštudirati tri dela. Prvo prem i ero smo imeli včeraj, v nedeljo, in sicer Ar-thur Mlllerjevo dramo »Vsi moji sinovi«. Kot lani, tako bomo tudi letos odhajali na gostovanja v mnoge okoliške kraje. Vendar moramo povedati, da v na*e
vrste žal že mladi, sveži
več let ne doteka kader. In zato vse resneje ugotavljamo, da si ne smemo obetati kdo ve kakšnih uspehov v kulturno prosvetnem življenju, če bomo zanemarjali vključevanj o mladih v aktivno društveno Življenje.*«
»Kako pa je sprostor! In s klubom, kot osnovo estetskega Izobraževanja kulturne vzgoje?«
»Zelo me Veseli, da smo si lahko v zadružnem domu uredili svoj klubski prostor, kamor vaščani z veseljem prihajajo in si ob ftahu,v branju časopisov in revij ogledujejo televizijske oddaje. Sprostovoljnimi prispevki naših članov smo namreč nabavili televizor, v kratkem bomo dobili za prostor 5e novo opremo, vroče pa si želimo fie nakup
magnetofona, ki nam bo v veliko korist, posebno pri dramski Zadružnega doma, kjer ima svo-sekciji. Nastopamo v dvorani je predstave tudi kino podjetje. Vendar je najhuje to, da je dvorana brez prave kurjave in zato res ni čudno, če je čestokrat v njej le peščica gledalcev. Dogodilo se je celo, da obiskovalci prihajajo v dvorano na ogled predstav s termovkami in odejami pod pazduho. Avtobusno podjetje SAP, pa nam Je sedaj ponudilo posebno pečico, kurjeno na nafto, ki v eni uri in pol Fegreje dvorano do 18 stopinj Celzija. Toda kje dobiti sredstva? 6C0.000 dinarjev, kolikor rabimo za pečico, bomo iskali povsod, kjer nam bo to mogoče.«
M. F.
lllllllllllllllllllllllllttlllllllllllM
Sklenili so, da bodo predlagali konferenci obširen program dela mladine, saj bo organizacija zajela okoli 120 mladincev in mladink iz Spodnjega, Srednjega in Zgornjega Hit; ja. Tako so med drugim sklenili, da bodo ustanovili dramsko sekcijo, ker v kraju ni Prosvetnega društva, ki bi se ukvarjal s kulturno-prosvetnim delom, čeprav je med mladino za to precej zanimanja. Ustanovili bodo tudi športno sekcijo, ki bo takoj pričola z raznimi smučarskimi in sankaškimi prireditvami. V poletnih mesecih bodo organizira'i mladinsko delovno brigado, ki bo uredila športno igrišče, Če pa bodo dobili lokacijsko odobrenje, pa tudi smučarsko skakalnico. Računajo pa tudi, da bodo organizirali »šolo za življenje«, ki bo imela
nalogo vzgajati mladino za samostojno življenje. Za de'o mladinske organizacije se zavzemajo tudi krajevne politične in družbene organizacije.
-an
S SODIŠČA
S STEKLENICO PO GLAVI
Decembra lani je bil F. R. v neki gostilni v Sovodnju. Tam se je prepiral z J. T., ga udaril s steklenico po glavi in ga tako tudi telesno poškodoval. Obdolženec je dejanje priznal ter se je zagovarjal, da je to napravil v razburjenosti. Zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, prizadejano z nevarnim orožjem, je bil obsojen na dva meseca zapora, pogojno za dobo dveh let.
škofjeloški ob-mesecu pričeli zbori osnovnih
Trata - Tudi v čini so se v tem redni letni občni organizacij ZB. Pred dnevi j'1 bil redni letni občni zbor tudi na Trati pri Skofji Loki. Izčrpno poročilo o delu organizacije v minulem letu je imel predsednik Frane Uhan.
Med drugim je poudaril, da je bila organizacija, ki šteje 135 članov, dokaj aktivna. Pred vsem so skrbeli za ideološko vzgojo svojih članov, pa tudi s področja kulturnega in zabavnega vidika niso pozabili na član-
stvo. Organizirali so namreč vefi izletov, mer njimi tudi v bolnišnico Pranja in v Primorske kraje, nadalje v Begunje in drugam. Na Suhi pa so svečano odkrili spominsko obeležje 3 padlim partizanom. Po živahni razpravi so sprejeli obširen program dela, ki zajema udeležbo ob proslavah 20-letnice vstaje, odkrili bodo spominsko obeležje na Trati in opravili še druga dela, organizacijska politično i in podobna. Za predsednika orga-nzacije so izvolili LADOTA FERDINA.
•-an
^750
PONEDELJEK, 16. Januarja 1981
ZANIMIVOST
MLADA RAST
STRAN
Novi elektronski napravi, ki je namenjena slepim, so dali ime »Umetni vid*<. Naprava deluje kakor radar: miniaturni oddajnik emitira radijske valove, ki se odbijajo od zaprek in se vračajo v prav tako majhen sprejemnik. Kadarkoli se pojavi pred slepcem kakšna prepreka, izzove odbiti signal vrsto električnih impulzov, ki slepcu nadražijo dlan.
ODŽAGANA
Marsikdo si dela sive lase, ker je premajhne rasti, marsikdo pa tudi, če je prevelik, »Senzacionalna deklica Švedske« Ingrid West-man je bila visoka pri 18 letih 187 centimetrov. Zaradi tega Je imela več psihičnih motenj. Zdaj so Jo s kirurško intervencijo skrajšali (dobesedno) za 5 centimetrov.
PO 50 LETIH
Anna Magnani snema sedaj film »Nasmeh radosti«. Ko ji je hotel glavni kozmetik filmskega studia v Rimu pred snemanjem polepšati njen obraz, ga je igralka zavrnila:
»Lepo vas prosim, pustite moje gube na miru!« je vzkliknila. »Bilo mi je potrebno 50 let, da jih dobim in ponosna sem nanje!«
V ZABOJU
CEZ SEVERNO MORJE Svojevrstno in nič kaj prijetno
89. - Tisti štirje, ki so preplezali ograjo, so jo udrll 90. - Preganjali smo roparje okoli hiše, toda tedaj naravnost proti koči. Naši so streljali v naglici in sem opazil, kako plezajo novi uporniki čez ograjo, slabo merili. Naš položaj se je docela spremenil. Eđen je lmei na glavl rđečo i„ v zobeh Je dr-Trenutek poprej smo fie streljali izza varnih sten; ža, gabljo TedaJ sem se prekopicnil po hribu na-»n^/Ii™ fOVfra nSkL•,VdrU ! k0Č°- K°^a i? bl * ™*ol i« *°        ^ spet skobacal na noge, Je bil
HOSiHS? bih ^    ^ T    Zu !Pi   5 m boj že končan. Pet roparjev Je padlo. Na naši strani     Svojevrstno In mc Kaj pnjeuo
poveljeval: »Sablje v roke In vrzite se nanje!« Tudi _ .   .    ..      i   ... I «««'nv«iil«» čpt Severno morie je
Jaz sem pograbil sabljo ln planil skozi vrata. Ravno J« Padel Yoyee, Hunter in kapitan sta bila ranjena, gj^g JTjSS^SSI. V pred menoj je zdravnik podil svojega napadalca po Sedaj smo računali, da Je ostalo fie devet roparjev i ™h u je neke?a večera griču navzdol In videl sem, kako ga je lopnil s sab- In na naši strani smo ostali fie zdravnik, Trelawney, trujcn prj3cl v pristanlfiče in se Uo, da Je ta padel po tleh in pomolil vse štiri od Gray, Jaz in ranjeni kapitan. Hunter se ni več za- vJ   d v ve„k zaboj v katerem je
bila slama. Ko se je zbudil, Je prestrašen spoznal, da je na odprtem morju v trupu neke ladje in da ne more zlesti iz zabitega zaboja. Klical je in razbijal, toda zaradi bučanja valov ln ropota strojarnice ga nihče nI slišal. Sele tik pred angleško obalo ga Je po naključju zaslišal neki mornar.
sebe.
vedel, umrl nam je ponoči.
Uganke
Luknja pri luknji, ej, to vam je past! Kar vanjo zaide, Človeku gre v slast.
Po liku je goba, po smislu je krov, ga nimaš ob času, greš moker domov.
V temino se skrije, se v plašček zavije ... Ce v hiši preveč je domač, ostal bo Matjažek brez hlač.
Zdravnik: »Kako je pa pa kaj s tekom?«
Bolnik: »Včasih ga imam, včasih pa ne.«
Zdravnik: »In kdaj ga nimate?«
Bolnik: »Kadar se prej najem.«
Marna: »Ozka, ali vidiš, kako je naš Tonček bled in slaboten?«
Oče: »Opazil sem, a tcaa ne razumem. Saj poje pol hleba na dan.«
Mama: »Tako je, kot bi metal kruh v vodnjak.«
Tonček: »Ne mečem ga v vodnjak. Mečem ga našemu mačku.«
»Janezek, mreža?«
•
razloži
mi,, kaj je
»Mreža je velika množina lukenj, ki so zvezane z vrvico.«
Danes Je že čas, da vam sporočimo izid žrebanja za nagradno križanko, rebus in magični lik. Predvsem moramo reči, da z rešitvijo nismo bili zadovoljni: prvič zato, ker jih je bilo zelo malo (le 28), drugič pa zato, ker je bila od teh le polovica pravilnih. Največ napak ste naredili zaradi površnosti, to pa seveda ne more biti nikomur všeč. Opazili smo tudi, da ne poznate reševanja rebusov, zato vas bomo v prihodnje skušali z njimi seznaniti.
PRAVILNE REŠITVE:
magični lik: lok, oko, lotos, kos;
križanka: mlada, ona, pekarna, ena, iks, valj, losos, opel, en, lokavo, Ana, as, darilo, NK, rast;
rebus: medvedek (med ve dck).
Po 1 izvod knjige Ivana Ribiča »Povesti z gora« prejmejo izžrebani reševalci: Slavi Pajntar, Tržič, Partizanska 12: Eda Bcnulič, Radovljica, Kopališka 5/1; Matjaž Kmet, Kranj, Gregorčičeva 15.
Matjaž naj pride po knjigo v
PTICA, KI ZNA ŠIVATI
V Južni Kitajski živi ptica, ki zna šivati. Velika je kot slavček, ni pa tako temne barve.
Njeno gnezdo je narejeno iz dveh listov. Ptica poišče na drevesu dva lista, ki visita drug poleg drugega. Zloži oba spodnja konca in prične šivati. Siva s kljunom in s sukancem, ki ga sama izdeluje iz bombama. Oba lista obsije ob robu do polovice. Tako narejeno torbico nakolni z bombažem, volno ali s čem drugim. V gnezdo izvali tri do Štiri mladiče, ki jih hrani z žuželkami.
uredništvo »Glasa«, Slavi in Eda pa jih bosta dobili po pošti.
»Pet čez polnoč«
Povračilna orožja, različni V (uporabljena sta bila le V-l in V-2), so bila edino propagandno sredstvo, s katerim je hotel Hitler v času katastrofalnih porazov, ki «o se vrstili drug za drugim'in napovedovali poraz njego-. vc?a »tisočletnega Reicha«. za-nih in prepričljivih dokazov, ka- £
p kor bomo videli kasneje. Ker o j| Eichmannovem povojnem »skrili vaštvu« in begu pred zasluženo M kaznijo naš tisk doslej še ni polj drobneje poročal in ker bo Eich-s mannova   zadeva   naše bralce
f
Tablete proti prehladu j
V neki tovarni blizu Londona je zdravnik preprečil izgubo več tisoč delovnih ur s tem, da je dal 6000 delavcem tablete proti prehladu, ki so se izkazale kot zelo uspešne.
Vsak delavec je moral pri prvem znaku prehlada pogoltniti pet tablet. V dvanajstmesečnl preizkusni dobi so zdravniki pri devetih od desetih primerov — po pisanju londonskega »Sunday Dlspacha« — dosegli, da se bolezen ni razvila.
Dve od teh tablet vsebujeta toliko vitamina C kot cel zaboj oranž. V nadaljnjih dveh tabletah je aspirin, phe-nacetin, nlkotlnamid in kazein. Peta tableta vsebuje antibiotike proti vnetju grla. Tablete so se izkazale tudi kot uspešno sredstvo za preprečevanje bronhitisa in vnetja mandeljnov.
Dišave
Prav lepo uslugo je napravil sir Llnton Andrews, izdajatelj ista »Yorkshire Post«, udeležencem britanske konference o temi »Čistoča zraka«. Ko je poročal o »dišavah« na londonskih ulicah, je dejal:
NAPAČNA ZVEZA
V majhni gostilnici irskega kraja Birr Castle je pozvonil telefon. — »Ali bi lahko govorila s kraljevskim visočanstvom?« je vprašal prijeten ženski glas. Gostilničar je ves osupel počasi odgovoril: »Kdo pa je pravzaprav tam?« Slušalka pa mu je skoraj padla iz roke, ko jc z druge strani žice slišal: »Kraljica Anglije«. Komaj je "se izjeeljal: »Katero številko pa želite?« Glas na drugi strani: »Je tam številka, Birr 23?« — »Ne, bojim se, da ste napačno zvezani,« je odgovoril gostilničar in odložil slušalko. Res je bilo tako. Kraljica Elizabeta je hotela poklicati svojo sestro Margareto, ki je bila na Irskem na obisku, številka gostilničarjevega telefona pa je bila Birr 321
»Danes   smrdi   na londonskih
ulicah, kot v kakšni garaži, medtem ko je v letih mojo mladosti smrdelo kot v konjskem hlevu.« Cim starejši postaja, je dejal, tem večjo prednost daje prejšnjim dišavam pred sedanjimi.
Revija »The Motor« mena, da so ravno dišave najbolj primerne, da vzbujajo človeku občutek hrepenenja. Tako bodo naši potomci nekoč prav gotovo hrepeneli po bencinskem smradu na ulicah in ga šteli med »dlišave« starih, dobrih časov.
ROČNA URA
NA AKUMULATOR
Švicarska tovarna ročnih ur »Avia« je dala na tržifiče električno ročno uro, ki jo poganja neznaten akomulatorček in ne miniaturna baterija, kakor doslej. Glavna prednost tega sistema je v tem, da je moč akomulator polniti s spajanjem z običajno baterijo za žepne svetilke. Akumulator je treba polniti le enkrat letno, o
Kdo je pomagal vojnomu zločincu Elchmannu
§ Napredni tisk, med njimi ita- naj stih let Eichmannovega živ-| lijanska revija »Vie nuove«, je ljenja, ki jih bo bržkone osvet-§ v minulem letu načel vprašanje, lil in dopolnil bližnji proces pro-1 kdo je "pomagal vojnim zločin- ti Eichmannu, napovedan za ma-■ cem Eichmannovega kova, da so rec letošnjega leta. 9. se tako lahko izognili zasledovali nju in zasluženi kazni. Ker je fj bil med temi zaščitniki tudi Vatikan s svojimi ustanovami, kar se je izkazalo tudi v Eichmannovem primeru, se je oglasil tudi reakcionarni tisk, med njim predvsem »Osservatore romano« in skušal oprati nekatere cerkvene kroge, a brez potreb-
držati panični strah svojih privržencev pred porazom in jim vliti novega upanja v zmago nemškega orožja. »Božja previdnost«, ki Jo Je v svojih zadnjih govorih klical na pomoč in ki je »zagotavljala« Nemcem fisoč-i prav gotovo zanimala, smo po po- jetnQ carstvo nemfikih nadljudi, S df'tkih v prej omenjenem tisku n fa znflk obupa I rekonstruirali nekaj najbolj zna-
i čilnih utrinkov iz zadnjih pet- (Nadaljevanje prihodnjič)
lllllllllll
EICHMANN kot »organizator« firme »CAPRI* minimum tv iisnHW<ffwaragis^
AGATA CHRIST1E
31
18.
Inšpektor Raglan je bil zelo slabe volje.
»To spreminja vse, resnično vse. Ne vem, ali se vi tega zavedate, gospod Poirot?«
»Pač,« je odgovoril Poirot. »To se mi dozdeva že dalj časa.«
»In alibiji,«, je nadaljeval Raglan. »Vsi brez vrednosti! Popolnoma brez vrednosti! Pričeti moramo vse znova, ugotoviti moralo o vsakem, kaj Je delal od pol desete ure naprej. Pol desete - tega časa se moramo držati. Glede Kenta ste imeli popolnoma prav - za zdaj ga ne bomo Izpustili. Trenutek - ob 9.40 je bil v krčmi Dag & VVhistler. v četrt ure Je utegnil priti tja, če je naglo tekel. *°reJ ni mogoče, da jc on tisti, ki ga je tajnik "y.mond slišal govoriti z Ackroydom in ga prositi bil f* Eno Pa je gotovo: telefonsko sporočilo nI snrnf « °V0, Kolodvor leži miljo oddaljen v na-!» hii ifSmePl in Približno do deset minut po deseti Jilnr vfrnt V krčml- K vra*u t0 telefonsko sporočilo, veano znova se zadenemo obenj! Kakšen smisel je le utegnilo imeti?«
reč*rraV imat6'* Je Potrdil Poirot. »Zelo čudna
V tem trenutku smo prispeli do moje hiše in odhitel sem k svojim pacientom, ki so že precej dolgo čakali name. Poirot in inšpektor sta odšla naprej.
Ko sem odpravil zadnjega pacienta, sem jo mahnil v sobico za hišo, ki sem Jo Imel za svojo delavnico - na svoje doma izdelane aparate sem silno ponosen. Karolina sovraži ta prostor, kajti Annle ne sme rogovih« po njem s prašilnikom in metlo.
Ravno sem se pripravljal, da bi popravil svojo budilko, ko so se odprla vrata in je Karolina vtaknila glavo v sobo.
»Oh, ti si, James,« je zagodrnjala. »Gospod Poirot bl rad govoril s teboj.«
»Dobro,« sem dejal nekoliko nervozno, zakaj njen nenadni prihod mc je tako prestrašil, da ml je padlo drobno kolesce iz rok. »Naj pride kar
semkaj!«
Karolina je zavihala nos ln odšla. Potem Je pripeljala Poirota in zaloputnila vrata za seboj.
»Dragi prijatelj,« je dejal mali mož in stopil naprej, »kakor vidite, se me ne boste tako lahko znebili.«
»Ste opravili?«
»Za zdaj sem. In vi, ste opravili s svojimi
pacienti?« »Da.«
Poirot Je sedel, me opazoval In nagnil svojo jajčasto glavo na stran, kakor da bi užival v dobri šali.
»Motite se,« je rekel končno. »Se en pacient čaka na vas.«
»Menda vendar niste vi?« sem vzkliknil presenečeno.
»O ne, ne jaz. Jaz — sem hvala bogu zdrav. Ne, priznati vam moram resnico: gre za majhno zaroto z moje strani. Rad bl z nekom govoril, razumete; obenem se mi pa ne zdi potrebno, da si vsa vas o tem beli glavo, kar bi se brez dvoma zgodilo, če bi ljudje videli, da je dama vstopila v mojo hišo
- kajti za damo gre. Toda pri vas je že bila kot pacient. Poslal sem ji nekaj vrstic ln jo prosil za sestanek v vaši hiši. Upam, da niste hudi name?«
»Nasprotno,« sem odgovoril. »Seveda pod pogojem, da smem prisostvovati razgovoru.«
»Seveda! V vaši lastni ordinacijski sobi?«
»Zakaj se vam pravzaprav tako mudi, da bi govorili z gospodično Russellovo?«
Poirot je potegnil obrvi kvišku.
»To je vendar jasno,« Je dejal.
»Sva že spet tu,« sem zagodrnjal. »Vam Je jasno, mene pa pustite tavati v temi.«
Poirot je prijazno zmajal z glavo.
»Norčujete se iz mene. Vzemite na primer zadevo z gospodično Floro. Inšpektor Je bil presenečen
- vi pa niste bili.« Malo sem se zamislil.
»Morda imate prav,« sem končno priznal. »Slutil sem, da je Flora nekaj prikrivala, zato me resnica ni tako zelo presenetila. Ubogega Raglana pa je zelo prizadelo.«
»To pa! Ubogi možakar je moral temeljito spremeniti svoje nazore. Izkoristil sem njegovo razpoloženje in ga nagovoril, da mi je storil majhno uslugo.«
»In ta Je?«
Poirot Je izvlekel kos papirja Iz žepa. Na nJem je bilo napisanih nekaj besed, ki jih Je glasno preči tal.
»Ze nekaj dni zasleduje policija kapetana Ralp-ha Patona, pastorka Roberta Ackroyda iz Fernly Parka, ki je v petek v tako žalostnih okoliščinah izgubil življenje. Kapetana Patona so prijeli v Li-verpoolu v trenutku, ko se je hotel vkrcati na ladjo in odpotovati v Ameriko. - To boste, dragi prijatelj, čitali Jutri v časopisih.«
Začuđeno sem ga pogledal.
»Toda - to vendar ni res! Saj sploh ni v Liver-poolu.«
Poirot se mi je nasmehnil.
»Zelo ste bistri! Ne, nismo ga našli v Llverpoo-lu. Inšpektor Raglan je bil spočetka tudi proti temu, da bi to vest objavili v tisku. Ko sem ga prepričal, da bo imela ta vest zelo zanimive posledice, je končno popustil.«
»Belim si glavo z mislijo,« sem dejal, »kaj pričakujete od vsega tega.«
»Napnite malo svoje možganske zavoje,« je odgovoril Poirot resno.
Dvignil se je In stopil k moji delovni mizi.
»Zdi se mi, da imate veliko ljubezen do tehnike,« je dejal, potem ko si Je ogledal moje brklarije.
Vsakdo ima svojega konjička. Opozoril sem Poirota na radijski sprejemnik, ki sem ga sam izdelal ln mu pokazal še nekaj svojih izumov — nepomembne reči, ki pa doma včasih kar koristijo.
»Zdi se mi,« je dejal Poirot, »da bl morali biti izumitelj.Zdaj pa slišim zvonec — to je gotovo vaša pacientka.«
Imel je prav.
»Dobro Jutro, gospodična,« jo je pozdravil Poirot. »Prosim, Izvolite sesti. Dr.Sheppard je bil tako prijazen, da mi je odstopil svojo sobo za majhen razgovor z vami.«
Russellova jc sedla. Morda je bila notranje vznemirjena, vendar tega ni kazala, sem, me je — nekoliko presenetilo.«
•»Želita?« je pričela. »Vaše vabilo, naj pridem
»Gospodična Russell, novice imam za vas.« »RcsV«
»Charlesa Kenta so v Liverpoolu prijeli.«
Na njenem obličju se ni premaknila nobena mišica. Le komaj opazno je razširila svoje oči in vprašala zadržano:
»Kaj — me to zanima?«
V tem trenutku se mi je zdelo, kot da so se mi odprle oči. Podobnost, ki me je tako dolgo preganjala - nekaj dobro znanega v samozavestnem obnašanju Charlesa Kenta! Oba glasova, eden sur«v in robat, drugi skrbno obvladan - sta imela isto barvo. Zdaj sem se spomnil: glas neznanca ono noč pri vrtnih vratih v Fernly Parku je bil podoben glasu Russellove!
Pogledal sem Poirota in on mi Je neopazno namignil.
V odgovor na njeno vprašanje Je stegnil obe roki s tipično francosko kretnjo predse.
»Mislil sem, da vas bo zanimalo, drugega nič.«
»Kdo je pravzaprav ta Charles Kcnt?« je vprašala Russellova.
»Mož, gospodična, ki Je bil ono noč, ko se Je zgodil umor, v Fernlyju.«
»Res?«
»Na srečo ima alibi. Ob tri četrt na deset je bil v neki krčmi, eno miljo od tod.«
»Dobro zanj,« je pripomnila.
»Mi pa še vedno ne vemo, kaj je v Fernlyju iskal, oziroma koga je tam obiskal.«
»Zal vam ne morem pomagati,*« je odgovorila upravnica vljudno. »Nič ne vem o tem. Ce je to vse...«
Poizkušala Je vstati, toda Poirot Jo je zadržal.
»To še ni vse,« je nadaljeval mirno. »Davi je prišlo v vsej zadevi do preobrata. Zdaj se zdi da Ackroyd ni bil ubit ob tri četrt na deset, temveč prej. Med desetimi minutami pred deveto, ko je šel dr.Sheppard stran, in tri četrt na deseto uro.«
Opazil sem, kako je upravnica prebledela. Postala jemrtvaško bleda. Nagnila se Je naprej, njena postava se Je zamajala.
»Toda gospodična Flora je rekla - gospodična Flora je rekla...«
»Gospodična Ackroydova je že priznala, da Je lagala. Ves večer sploh ni stopila v delovno sobo.«
»In..,«
7054
/
4: *****_i__GLA
PONEDELJEK, 16. januarja 19G1
Vleinka mm na Krvavec
Krvavec, 14. januarja — Danes dopoldne so na Krvavcu z uspehom preisKusili smučarsko žičnico — vlečnico. Smučarski klub SD Triglav iz Kranja si je omislil zelo dobro idejo, da bi iz že obstoječe tovorne žičnice, po kateri prevažajo gradbeni material za gradnjo doma na Krvavcu in televizijske postaje, preuredili v smučarsko žičnico - večnico. Lastnik žičnice, SGP Projekt je z velikim razumevanjem odstopil žičnico, ki
EKIPA JE IZBRANA
Med tedncm je bila izbrana keg-Ijaška ekipa kranjskega Triglava, ki bo v prihodnjih dneh pričela s tekmovanjem v republiški ligi. — Dvanajst najboljših tekmovalcev se je srečalo v tekmovanju trikrat po 200 lučajev mešano, najboljših devet pa se je uvrstilo v ekipo. Kot je bilo že po prvi etapi pričakovati, je s precejšnjim naskokom dosegel najboljši rezultat Lado Martelanc z 2547 podrtimi keglji. Za njim pa so se zvrstili: Rogelj 2421, Stare 2408, Kordež 2406, Bre-gar 2402, Debeljak 2395, Turk 2389, Stružnik 2359 in Marjan Brezar 2352.
so jo preuredili tako, da bo pozimi služila smučarjem kot vlečnica, spomladi oziroma poleti pa spet kot žičnica za gradbeni material. Z njeno pomočjo se bodo smučarji pripeljali prav do Doma na Krvavcu.
DOBRI REZULTATI
Pred dnevi je strelska družina »Florjan Majhen« iz Bohinjske Bistrice izvedla družinsko prvenstvo, katerega se je udeležilo 56 strelcev. S tem so dosegli precej boljši uspeh kot lani, istočasno, pa tudi rezultati dokazujejo, da so tudi tehnično zelo napredovali. Strelska družina »Florjan Majhen« se upravičeno lahko pohvali s tem, da je za sedaj najbolj delovna strelska organizacija v Bohinju.
Največ uspeha je na tekmovanju z zračno puško imel Stanko Ažman s 245 krogi, za njim pa Niko Taler 244, Crnko 240, Fujs 239, Hodnik 235 itd. Pri članicah je zmagala Dora Kenda 143 krogov, za njo pa so se uvrstile takole: Pintar 133, Rejc 117 krogov itd.
J. R.
Tudi)
Petič „Po stezah partizanske Jelovice"
890 smučarjev in sankačev na tetošrsjl proslavi - Rmm Seljak prvi med Slani
PRODAM
Prodam skoraj novo moško kolo »Diamant«. St. Žagarja 44 — Kranj 158-403
Prodam hišo z vseljivim stanovanjem. Naslov v oglasnem oddelku 159-409
Prodam dobro ohranjeno lahko konjsko opremo. Naslov v oglasnem Oddelku 160-410
Prodam 9 mesecev brejo kravo, dobro mlekarico. Vopovlje 16
161-411
Prodam 4 nova trodelna okna z
dvojnimi stekli in roletami. So-klič, Selo 34 pri Bledu 162-412 Prodam kredenco v dobrem stanju. Jelenčeva 5, Kranj 163-416
KUPIM
Kupim suh hruškov les — vsako količino. Ponudbe oddati na ime Zepič, Zlato polje 5, Kranj 121-372
OSTALO
Dekleti, ki delata na 2 Izmeni, dobita sobo za malo pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 164-413
Pošteno dekle, ki ima veselje do priučitve popravljanja nogavic, dobi dobro mesto. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Poštena« f 165-414
Gospodinjska pomočnica, samostojna, poštena dobi službo takoj. Lepa soba in dobra plača. Naslov v ogl. odd. 166-415
Iščem upokojenko iz Kranja za
dopoldanske ure. Ostalo po dogovoru. Tavčarjeva 11, Kranj 126-342
Iščem majhno kuhSnjico in sobo v Kranju ali bližnji okolici. Dam visoko nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 133-386
Zdravnik armade, mlađ, neoženjen, išče sobo ali garsoniero — prazno ali opremljeno v Kranju. Plačam do 8000 din mesečne najemnine. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Bodočnost«
136-400
Iščem starejšo žensko za varstvo 7 mesecev starega otroka. — Naslov v ogl. odd. 139-403
Prodam sobno pečico In vsid-Ijiv štedilnik v dobrem stanju. — Peric, Naklo 142-404
Za nižinsko planinsko postojanko iščem pomočnico. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja poslati na naslov: Akrfdemsko planinsko društvo, Ljubljana, Poljanska 6 -167
OBJAVE
Avto-moto društvo Kranj vabi člane na letni občni zbor 21. januarja 1961 ob 19. url v prostorih
restavracije »Iskra«, Kranj. Prosimo, dvignite vabila v društveni pisarni.
RAZPIS Razpisna komisija pri Okrožnem sodišču v Kranju razpisuje 3 MESTA STROJEPISK
POGOJ: Nižja strokovna Izobrazba in popolno obvladanje strojepisja. Kandidati, ki se bodo prijavili, pa doslej nimajo strojepisnega izpita, bodo morali opraviti za sprejem v službo preizkusni izpit.
Plača in drugi dohodki po ustreznih predpisih.
Prošnje z življenjepisom in spričevalom o strokovni izobrazbi je poslati razpisni komisiji pri Okrožnem sodišču v Kranju do konca januarja 1961.
ČIŠČENJE SNEGA NA JESENICAH
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Jesenice opozarja vse lastnike, upravitelje, najemnike in druge odgovorne osebe nepremičnin ob javnih poteh, da so v smislu Odloka o redu in miru v občini Jesenice, objavljenega v Uradnem vestniku okraja Kranj, št. 35/00, dolžni odstranjevati sneg s pločnikov, obcestnih
Poziv
ZA VLOŽITEV PRIJAV ZA ODMERO IN PLAČILO TAKS za leto 1961 v občini Kranj.
Zaradi odmere taks na vprežna vozila, delovno živino, žganjarske kotle, mlatilnice, potočne in rečne mline ter mline na strojni pogon morajo taksni zavezanci vložiti pismene prijave najpozneje do 31. Januarja 1961. Prijave se mora vložiti pri občinskem odseku za dohodke in pri krajevnih uradih, kjer so tudi na razpolago tiskovine (prijave) in podrobna navodila. .'
Odsek za dohodke ObLO Kranj
Sprejmemo
upravnika ail upravnico
klubskih prostorov.
Delovni čas samo ob delavnikih od 16. do 24. ure. Dolžnosti: postrežba gostov ter skrb za prostore in Inventar. Osebni dohodki po dogovorni. Pismene ponudbe poslati do 20. januarja 1961 na »KLUB GOSPODARSTVENIKOV«, KRANJ. Prešernova 11/I. nadstropje.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta in brata
MIHAELA DRAKSLER J A
se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem
času pomapali, nam izrazili sožalje in mu darovali toliko vencev. Prav prisrčna zahvala, še vsem sose-dom\ prijateljem, znancem in stanovskim tovarišem, zdravnikoma dr. Novaku in dr. Bajželnu, ki sta mu lajšala trpljenje ter častitim duhovnikom, pevcem in vsem, ki so ga tako svečano spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča družina Draksler
(Nadaljevanje s 1. strani) V tekmovanju tekačev na 15 kilometrov dolgi progi je startalo 13 posameznikov. Na presenečenje je prvo mesto osvojil Kranjčan Roman Seljak, ki je tokrat pustil za seboj oba brata Pavčiča.
Tudi patrole so imele enako progo in sicer člani, medtem ko so mladinci v patrolnom teku startali v Selcah in je bila njihova proga dolga le 10 kilometrov. Letošnja udeležba je bila številnejša kot prejšnja leta. Nastopile so tudi reprezentance posameznih republik, ln sicer Slovenije, Hrvatske, Srbije ter Bosne in Hercegovine. V reprezentančnem nastopu je prepričljivo zmagala ekipa Slovenije v postavi Munih, Reš in Peterncl. Na drugo mesto se je plasirala z zelo dobrim časom ekipa BiH.
Med ekipami športnih organizacij, je bila tudi Itos najboljša eki-
pa Jesenic in je spet osvojila pre- i   PRESENEČENJE: RAKOVlC
U„.]„:__1.-1       T^-:_    1_____ T______'
hodni pokal »Plip borca«. Jeseničani so dosegli tudi boljši čas kot lani. V zmagoviti ekipi so nastopili Preželj, Oblak in Kuljat. Tudi med ekipami okraj run reprezentanc ZROP, je bila letos najboljša ekipa, ki je prvič osvojila »Kip borca« pred petimi leti, ekipa ZROP Kranj, v kateri so nastopili znan ekmovalci, bivši državni re-prezentanti, Matevž Kordež, Knific in Kersnik.
V patrolnom teku starejčih članov je šla na progo le na ekipa, in sicer ekipa SK Jesenic. V mladinski konkurenci športnih organizacij je letos prvo mesto pripadlo Zcmvovim varovancem.
Rezultati — so!o trki: 1. Roman Seljak (T) 1.07:43, 2. C. Pavčič 1,08:10, 3. J. Pavčič (oba Enotnost) 1*09:22,4, 4. G. Kordež (T) 1,09:36, 5. Lakota (Mojstrana) 1,10:1C; patrole — republiške reprezen-
Alpski tekmovalci so nastopili v slalomu, in sicer na 350 m dolgi progi z višinsko razliko 130 metrov in 50 vratci. Progo so prevozili VSftk po dvakrat. Sneg je bil precej hiter in je zaradi tega več tekmovalcev zgrešilo vratca in je bilo tako^ nekaj tekmovalcev diskvalificiranih. Med člani je tokrat pripravil presenečenje Kranjčan Ljubo Rakovič, ki je pustil za seboj vrsto znanih odličnih tekmovalcev. Prav tako je lepo presenetil tudi
^tanec: 1. Slovenija 1,19:30, 2. BiH jarkov In kanalskih požiralnikov.) 1,25:21, 3. Vojna oblast Zagreb Poledenele pločnike je posuli > 1,40:13; športne organizacije — čla-zjutraj najkasneje do 5.30, tekom d ni! 1. S K Jesenice 1.24:29,2, 2. Moj-dneva pa po potrebi. i strana 1,27:47, 3. Bohinj 1,31:33,4,
Kdor z omenjenih površin neJ4. Go-rje 1,40:25, 5. Žirovnica 1,41:21; bo redno odstranjeval snega ini mladinci': 1. Gorje 1,04:57, 2. Bo-posipal poledenelih pločnikov, bođhinj 1,09:09, 3. Triglav 1,10:39, 4: v smislu gornjega odloka pri j av- 4 Mojstrana 1,11:34, 5. Žirovnica ljen sodniku za prekrške in kaz-^ 1,19:0.9; starejši ela,ni: 1. Jesenice novan z denarno kaznijo do 10/^ 2,04:14; družbene organizacije — tisoč din. i člani: 1. ZROP Kranj 1,30:11, 2. Je-
Odlaganje snega na cestišče jejsenice 3,47:34, 3. ZROP Bled 1,47:40, po Uredbi o varstvu javnih cest5;4. ZROP Ljubljana - Šiška 1,49:42, kaznivo, zato je sneg odvažati na)5. ZROP Kranj 1,54:20; mladinci: za to določena mesta. Ji. Bohinj 1,11:35, 2. Okrajna repre-
zentanca PV Kranj 1,13:24, 3. PV Radovljica 1,30:23, 4. PV Kranj i;i7:27, 5. PV Celje 1,57:04.
Jesenice »RADIO«: 17. januarja jugoslovanski film Dr. KOLAR
Jesenice »PLAVZ«: 16. in 17. ja-
Koroška Bela: 16. januarja ita-nuarja ameriški barvni film GIGI lijanski film SMRT KOLESARJA
Radovljica: 17. januarja italijanski film SLAMNATI MOZ, predstava ob 20. uri
Bled: 15. in 16. januarja ameriški barvni film HOLLYWOOD ALI PROPAD
Kamnik: 16. januarja italijansko francoski film BENETKE, MESEČINA IN TI, predstava ob 20. uri, 17. januarja zahodno nemški film NEDOKONČANA POVEST, predstava ob 20. uri
LJUBO RAKOVlC
Hokej na ledu
ena wmi$B: Jesenice 2:9
Za pokal Tomaža Godca Štafetr' teki
BOHINJSKA BISTRICA, 15. januarja - Včeraj Je bilo tu Štafetno tekmovanje članov In mlad'ncsv za pokaj padlega prvoborca in organizatorja vstaje ter smučarja — tekača, domačina Tomaža Godca. Izredno težka proga je vodila po obronkih partizanske Jelovice.
S to prireditvijo pa se je tu začela velika športna manifestacija smučarjev in sankačev v počastitev 20-3etnice vstaje in 19- letnice velike borbe gorenjskih partizanov z Nemci v Dražgošah.
Med sedem članskimi štafetr.mi ifmo lahko že na startu izbrali le i dva, ki se bosta potegovala za pr-,vo mesto. Razumljivo gre v tem i primeru za ljubljansko Enotnost z [bratoma Pavčičema in kraniski is Triglav z G. Kordežem in Selja-ikom. Vse do zadnjega kilometra
NA JESENICAH Poročili so se: Stefanciona Feliks, uslužbenec in Pogačar Iva, trg. pomočnica; Laharnar Justin, delavec in Peternelj Ljudmila, delavka; Golob Anton, delavec in Li-povnik Marija, delavka; Bucek^ Janez, železostrugar in Plaznik^Pred cil'om namrGŽ ni bllt> moč Valburga, delavka; Flor Filipi napovedati zmagovalca, čeprav je osebni upokojenec in Pretnar An-f Ljubljančan C. Pavčič predal Sta-gela, gospodinja; Kejžar Janez^fctno palico s tremi minutami delavec in Hvala Vilma, delavka;?prednosti. Toda borbeni Kranjčan Hlade Jože, strojni ključavničar* G. Kordež je kot drugi tekmovalec ln Dolar Marija, gospodinjska po-iizgubljeno nadoknadil, v cilj je močnlca; Klement Viktor, usluž-f prišel le nekaj metrov za Ljub-benec in Soberl Marija, uslužben-fljančanom. Sele tedaj pa se je za-ka. f čela prava borba. J. Pavčič in Se-
10.000 DIN NAGRAD*] IN 20 GLASOV PRI ŽREBANJU dobi, kdor do žrebanja pridobi 100 novih naročnikov Glasa. Prijave sprejema In daje Informacije uprava Glasa v Kranju in podružnice na Jesenicah, v Tržiču in Železnikih.
--L.-----.^i,^.^_____. m
Za kaj naj Sterilni? 3 asu j! fca -Guv»«. Trikrat tedensko bom lahko v njem bral vse o najbolj aktualnih dogodkih doma In po svetu. Razen tega bom tudi nezgodno zavarovan! In še več - udeležen bom tudi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki ga prireja »GLAS« vsako leto za svoje naročnike
I jak, bolj ali manj enakovredna tekmovalca, sta se zagrizeno borila za vsak meter, toda malenkostna prednost Ljubljančanov po drugi predaji je vendar zadostovala za zmago.
Tudi borba med mladinci je bila zanimiva, vendar pa so imeli pri tem domačini precej smole. Pri predaji so namreč zgubili dobri dve minuti, kar je dalo Gorjanom še več poleta in so tako že tretjič zapored osvojili pokal. Razen tega pa so mladinci z onstran Pokljuke dosegli tudi boljši čas kot tretja štafeta v članski konkurenci.
Rezultati — člani: Enotnost I (C. Pavčič, Brezovšek in J. Pavčič) 2,02:48, Triglav (Polajnar, G. Kordež, Seljak) 2.03:39, Enotnost it 2,11:56, Bohinj 2,20:57, Žirovnica (LIP in Jesenice sta odstopila); mlad!nei: Gorje (Kalan, Peterman in Kobilica) 2,07:10, Bohinj 2,20:18 in Žirovnica.
^TIJCI NAJBOLJŠI
fi, januarja — Včeraj in 'o v Bohinjski Bistrici ino  ekipno sankaško v za pokal Bohinja. Ra-aih tekmovalcev iz vse \e, se je tega tekmovanja i; -'desilo   tudi   moštvo Avstrije. Skupno je startalo enajst ekio in nekaj posameznikov s 77 sankači.
Proga je bila odlično pripravljena, razen t<*^a so bile tudi vremenske prilike zelo ugodne. Tekma je veljala za mladince kot izbirna za sestavo moštva, ki bo zastopalo Jugoslavijo aa letošnjem evropskem mladinskem prvenstvu. Rezultati - člani: 1. Fischer (Avstrija) 8:40,6, 2. Mosser (A) 8:41,9,
1. Urban (A) 8:45,1; članice: 1. Hodnik (Bohinj) 9:38.7, 2. Rozman (Bohinj 9:20:1. 3. Debeljak (2'rovnica) 9:34.2; mladinci: 1. Amon (A) 8:51,1,
2. Rabič Bohinj) 9:04,3, 3. Markelj (Tržič) 9:35,9.
Ekipno je prvo mesto osvojila Avstrija.
Janko Rozman
naš bivši dolgoletni reprezentant Tinček Mulej, ki je bil v skupni konkurenci tretji.
Rezultati — člani: 1. Rakovič (T) 1:54,07, 2. P. Križaj (Lj) 1:55,05, 3. Mulej (P) 1:53,07, 4. Stritih (Lj) 2:03,06, 5. A. Klinar (Jes) 2:04,06; mladinci: 1. Stare (T) 2:22,06, 2. Detiček (KG) 2:36,08, 3. M. Košir (Jez) 2:43,01; članice: 1. Zupančič (T) 2:57,05, 2. Koder (Lj) 6:23,07.
NAD 150 SANKAČEV * Rezultati — samotežne sani: 1.
NIKO 10:56; dvojice: 1. Perko -»Brejc 9:30,7; posamezno: 1. Ahačič
A. (Tr) 9.40; mladinci: 1. Debeljak
(Niko) 10:52,6; članice: 1. Cerovski
(Tr) 12:28.
Jože Javornik
JEMC PRVI V KROPI
Kropa, 15. januarja - Na 35-me-trski skakalnici v Kropi so bile danes skakalne tekme v okviru proslav »Po stezah partizanske Jelovice«. Skupno je nastopilo ob ugodnih snežnih razmerah nad štirideset tekmovalcev. Med člani je bil najuspešnejši Božo Jemc, ki je letos prvič startal. Zlasti so presenetili z lepimi dolžinami mladinci, saj so bili enakovredni članom, vendar je treba omeniti, da so skakali z najvišjega, člani pa le s prvega naleta.
Rezultati - člani: Jemc (JLA) 216 (31, 30), 2. Pečar (Mojstrana) 206,3 (28, 29) 3. Eržen (Enotnost) 205,7 (28, 29,5), 4. Gorjanc (Triglav) 202.3 (27, 27,5), 5. Zidar (Javornik) 197,1 (26, 26,5; mladinci: 1. Smolej (Javornik) 210,7 (31, 30,5) 2. Kralj (Jesenice) 201.2 (29, 30,5), 3. Lamah (Jesenice) 398,2 (30, 29,5); pionirji: 1. Malej 180,4 (17,5, 21), 2. Kokalj 178,7 (18, 20), 3. Pagon (vsi Javornik) 168 (19, 23,5),
Sankači so tekmovali na 5 kilo-, metrov dolgi progi, ki je imela 300 metrov višinske razlike. V konkurenci tekmovalnih sani je med člani zmagal Jeseničan Klemene, med mladinci Rižnar, med članicami pa Damjanova" z Jesenic. V skupini navadnih sani je bil med člani prvi Mohorič iz Krope, med mladinci Blaznik, med članicami pa Ga-.šperšičeva iz Krope. V tekmovanju dvosedov je bil najboljši par Petrač - Bavče iz Krope.
na snegu
Franc Mandeljc In Tinca Jakelj prva pionirska prvaka Gorenjske
Ribno, 15. januarja — Tako živahno kot danes, v Ribnem že dolgo ni bilo. V ta prijazni kraj blizu našega Bleda je prihitelo danes 328 pionirk in pionirjev iz vse Gorenjske, da s smučarskimi tekmami počastijo spomin na Dražgoško bitko in 20-letnico vstaje. Ze v zgodnjih dopoldanskih urah so se pričeli pred velikim Zadružnim domom zbirati številni pionirji in pionirke. Na Zadružnem domu pa je visel velik napis: »Junakom Jelovice v snomin«. To smučarsko prvenstvo je bilo letos prvič in je bilo v Sklopu proslav »Po stezah partizanske Jelovice«.
Zbranim pionirjem je pred tekmovanjem soregovoril zastopnik Okrajnega odbora ZB NOV in Občinskega odbora SZDL Bled, Franc Dijak. Tovariš Dijak je v svojem nagovoru mladim pokazal veliki pomen NOV in njeno dragoceno pridobitev — svobodo.
Po otvoritvi so vsi tekmovalci in nihovi vodjo krenili na pokoprli-šče, kjer so se poklonili žrtvam fašizma in položili vence pred spomenik 50 padlim borcem in talcem iz Ribnega, Koritnega, Sela in Bo-dešič. V smučarskih tekih na 1 kilometer dolgi progi so se najprej pomerile pionirke, za njimi pa 233 pionirjev.
Rezultati — pio-'rkc: 3. Tinca Jakelj (Kf. gora) 3:01,4, 2. Milena Čelik (Bohinj) 3:03,1. 3. Ivanka Re-pinc (Bohinj) 3:15.0: pion'rji: 1. Franc Mandeljc (Goric) 5:3 47, 2. Janez Ro^ič Bohinj) 5:16,4, 3. Janez Tonejc (Gorje) 5:19,4.
Ekipe — pionirke: 3. Boh'ni (Čelik, Repinc, PodlipniM, 2. Gorje, 3. Bled; pionir.'l: 1. Gorje (Man-delic, Tonejc, Puc), 2. Bohinj, 3. Bled.
Jeise Zontar
Ljubljana : Zavrel (1:1, 3:1, 10:0)
■ M:2
V Kran.'u je pred leti že obdojsl odbojkarski klub »Mlad psi«. Vendar zaradi premajhnega- zanimanja za ta Sport je I udi t% razpadel. V zadnjem čaru pa so odbojko začel? go'\ti skoraj po vseh šcb.h, *8<t0 so potrebe nujno narskovrlc za ustanovitev odbojksrrkega klub;?. Nekateri ?.por!ni delavci pri SD »Triglav« v Kranja so se odločili, da bedo ustanovili odbojkarski klub pri tem društvu. -Ustanovni ob^ni zbor bo v četrtek, 19. januarja, cto 18.30 uri v stranski dvorani Delavskega doma v Kranju.