Študijska knjižnica Kranj, Titovtbg
INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV
Blaž Studen, predsednik ^ [Združevanje sindikalne organizacije , in medse-Vule Cicmil, tajnik . bojni odnosi
Prejšnji teden so se sestali na prvi seji novoizvoljeni člani sindikalnega odbora. Na dnevnem redu so mell izvolitev predsednika, tajnika in blagajnika sindikalne organizacije.
Predlogov za predsednika je bilo več In po razpravi so se odločili, da to odgovorno funkcijo zaupajo BLAŽU STUDNU, za tajnika so izvoUli VULETA CICMI-LA, za blagajnika pa DANICO DOLENC.
BLAŽ STUDEN je pri nas zaposlen od 1957. leta. Po končani gumarski šoli je nekaj časa delal v proizvodnji, zaradi vestnosti pri delu pa je postal inštruktor učencev v tovarni. Na tem delovnem mestu je bil do leta 1963, ko se Je odločil za študij na Višji šoli za socialne delavce. Na omenjeni šoli je diplomiral 1967. leta in v tovarni prevzel naloge socialnega delavca. Na tem delovnem mestu dela tudi sedaj.
Blaž Studen pa je bil vseskozi tudi aktiven družbeno političen delavec. V mladinski organizaciji je bil predsednik in leta 1963 je bil že izvoljen za predsednika sindikalne organizacije. Funkcijo pa je opravljal le eno leto, potem pa Je odšel na študij. V zad-
njem času je bil že drugič izvoljen v delavski svet podjetja.
Torej je bil predlog za predsednika najbolj masovne organizacije vsekakor utemeljen, saj je vodstvo prevzel človek z bogatimi izkušnjami In z voljo, da skupno z vsem odborom In seveda tudi člani odbora sindikalnih podružnic opravijo svoje naloge kar najuspešnejše.
Tudi VULE CICMIL je naš dolgoletni sodelavec: pri nas je že od 1956. leta in je vodja stroja za obrizgovanje cevi.
Na političnem področju doslej ni bil v »ospredju«. Bil je član sindikalnega predsedstva, delal pa je tudi v svetu delovne enote. Večkrat je bil tudi član uredniškega odbora. Tov. Cicmil pa je nedvomno poznan širšemu kolektivu po svoji športni aktivnosti, saj je v preteklosti sodeloval pri organizaciji obeh naših največjih športnih tekmovanjih: Gumljada v Borovem in v Zagrebu.
Čeprav so naloge tajnika le nekoliko manjše od predsednikovih, pa bo nedvomno tudi tov. Cicmil s svojim delom in z njemu značilno vztrajnostjo pripomogel, da bodo sindikalisti uresničili vse sklepe občnega zbora.
JOŽE STULAR
Celotni potek združevanja dveh podjetij lahko delimo na tri važne faze, in to:
—	priprave za združitev,
—	odločanje o združitvi in obdobje neposredno po združitvi,
—	vživljanje članov obeh delovnih kolektivov v nove razmere.
Težko bi se na hitro odločili, katera od teh treh faz Je najvažnejša, če imamo pred seboj skupni cilj združitve — boljše in uspešnejše poslovanje skupnega podjetja.
Sedaj lahko ugotavljamo, da smo v našem primeru uspešno rešili prvi dve fazi, ki odločilno vplivata, da do združitve sploh pride. V prvih dveh fazah sta pomembna predvsem osebnostni faktor in zrelost kolektiva, da zna preceniti situacijo in predvideti prednosti skupnega dela.
Prav tako pomemben pa je osebnostni faktor tudi v fazi vžlvljanja članov delovne skupnosti v novem podjetju. Tu nastopa nov osebnostni faktor — medsebojni odnosi — o katerem bom napisal nekaj besed.
V primeru, da se člani dveh kolektivov, ki so do sedaj Imeli različne delovne navade, različno organizacijo dela, živeli v različnih delovnih okoljih, prično med seboj spoznavati, pride nehote do večjih ali manjših medsebojnih trenj. Le-ta imajo lahko hude posledice, če se take konfliktne situacije ne rešujejo prav in pravočasno. Menim, da je do takih nesporazumov prišlo tudi pri nas in da Je pametno, da Jih najhitreje rešimo.
Naj navedem dva konkretna primera:
—	Ob preselitvi strokovnih služb v novo odrejene prostore so posamezniki, ki se težko vživijo v nove razmere, vidno izražali svoje nezadovoljstvo in s tem nehote vplivali na delavce, ki so do sedaj živeli v tem delovnem okolju. V takih primerih lahko pride do neprijetnih izpadov, ki negativno vplivajo na sožitje obeh kolektivov.
—	Na zadnji skupni seji delavskega sveta je prišlo do neprijetnega vzdušja pri razpravi o formulaciji enega od sklepov predhodne seje. Eden od diskutantov je namreč trmasto vztrajal pri
Vinko Hafner v naši tovarni
V začetku februarja se je mu- samo politično, temveč tudi ma-
dil v naši tovarni podpredsednik Izvmšega sveta SRS Vinko Hafner.
Dopoldan si je ogledal proizvodnjo v nekaterih delovnih enotah, nato pa se je popoldan pogovarjal s člani političnega aktiva o nekaterih perečih problemih družbenega dogajanja.
V razgovoru je podpredsednik Izvršnega sveta SRS obravnaval nekatera socialna vprašanja oz. problem pokojninskega zavarovanja.
Tov. Hafner je obširno razložil zahteve sindikatov, da bi pokojninsko dobo, ki je bila uveljavljena pred dvema letoma (40 let za moške oz. 35 za žene), znižali češ da v sedanjih razmerah ne moremo zahtevati, da bi delavci delali toliko časa.
»Nič nimamo proti tej zahtevi,« je dejal tov. Hafner, »toda to ni
terialno vprašanje.« Nato je tov. Hafner natančneje razložil nekaj predlogov o novem pokojninskem zavarovanju, ki so pripravljeni ali pa jih še obravnavajo in ki naj bi prinesli srednjo rešitev. Pri tem je tov. podpredsednik obljubil, da bo javnost pred sprejetjem natančneje seznanjena s predlogi.
V drugem delu razgovora je tov. Hafner odgovarjal na nekatera vprašanja, ki smo mu jUi poslali vnaprej.
Ker je bilo dogovorjeno, da bodo na razgovor prišli tudi nekateri drugi republiški funkcionarji, na razgovoru niso bila obravnavana vsa vprašanja. Dogovorjeno je bilo, da bo naslednji razgovor približno čez štirinajst dni. Tedaj bomo o tem več pisali.
JOŽE STULAR
svoji zahtevi — Izplačilo osebnega dohodka po zaključnem računu v obratu Standard in ni upošteval dejanskega stanja in mnenja večine prisotnih na seji.
To so na videz nepomembne zadeve, ki pa lahko negativno vplivajo na samo poslovnaje podjetja, uspešno delo posameznih strokovnih služb In proizvodnih delovnih enot. Posebno neugodno pa to lahko vpliva na naše nadaljnje Integracijske procese. Menim, da
bodo morale družbeno politične organizacije in samoupravni organi aktivno posredovati v takih primerih in pomirjevalno vplivati na posameznike, ki se težje prilagajajo nastalim spremembam. Doti nost vseh nas pa je, da po svojih močeh vplivamo na to, da bo vzdušje v delovnem kolektiv« čimboljše, da čimpreje postanemo enotna delovna skupnost z enotnimi skupnimi ciljL
ZDRAVKO KORENČAN
Demokratičnost in odgovornost
Smo v predvolilnem obdobju za volitve v organe občinske, republiške In zvezne skupščine. Tudi zbori volivcev potekjo, oz. so že za nami. Na njih smo se odločili in izbrali kandidate za ustrezne organe družbenih skupnosti. Volitve v samoupravne organe pa so že za nami, kakor tudi v sindikalno organizacijo.
Moj namen ni naštevati situacije in dogodke, saj se želim dotakniti le nekaterih vprašanj, ki zadevajo naš samoupravni sistem.
Najprej o kandidiranju in volitvah.
Kot je znano, kandidate za samoupravne organe najprej evidentiramo, potem kandidiramo In nazadnje volimo. Bistvo tega sistema je v tem, da se zagotovi čim večjo izbiro kandidatov in s tem tudi nadaljni korak k decentralizaciji samoupravljanja. Tak način je popolnoma v redu, vendar je v praksi včasih drugače. Pri tem mislim predvsem na podjetje, še bolj pa na delovne enote. Vsi člani delovne enote se med seboj poznajo. Po zakonu Je vsakomur zagotovljena pravica do samouprav-!
Ijanja. Poznamo tudi kriterije za kandidiranje članov v samoupravne organe. Toda ko so volitve, je na volilnih listkih toliko kandidatov, kot se jih voli. Ne bom oporekal, da ti niso resnično najboljši; toda postavljam vprašanje samemu pomenu volitev. Ne strinjam se s tem, da volitve enačimo s potrditvijo, toda če so že volitve, potem Je potrebno kandidirati večje število, kot se jih voli. če na zboru predlagamo najboljše, se bomo tudi pri glasovanju odločili za najboljše. Menim, da danes ni več bojazni, da resnično zaslužni in aktivni člani ne bi prišli v poštev. Aktivnost posameznih članov ne more biti ozko zaprta, ampak se mora odražati v celotnem kolektivu, posebno pa v okviru delovnih enot.
Tako ni samo pri volitvah v samoupravne organe, to se dogaja tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Pri zadnjih volitvah v sindikalm odbor je kar 5 delovnih enot predlagalo enako število kandidatov, kot so jih volili (trgovska mreža, marketing, služ-la vzdrževanja in investicijske iz-
Prejšnji teden je bila v Prešernovem gledališču v Kranju premiera Cankarjevih »Hlapcev«; pokroviteljstvo nad to predstavo je prevzelo naše podjetje.
pravili so obračun enoletnega dela. O tem bo v naslednji številki pisal tov. Lojze Zalar.
Danica Dolenc, ki je zbrala podatke za članek »Kje je kdo?«
gradnje, izobraževalni center in ekonomsko organizacijska služba). Če govorimo o demokratizaciji v samoupravljanju, potem moramo na vsak način v družbenih organizacijah zagotoviti večjo demokratičnost. Kandidate, ki smo jih potrdili na zborih volilcev, bo potrebno bolj spoznati, člane kolektiva je treba podrobneje seznaniti z delom in aktivnostjo posameznih kandidatov, če kandidata ne poznamo osebno, pa vsaj s pomočjo informatorja ali kakega drugega komunikacijskega sredstva.
Še eno vprašanje, ki se mi zdi pomembno, to je odgovornost izvoljenih članov do svojih volilcev. Nič novega ne bom povedal, ker je to že stara problematična zadeva, vendar bi nanjo rad samo opozoril.
Redki so primeri, da pridejo člani samoupravnih organov pred zasedanjem organa med volilce in vsestransko obravnavajo določena vprašanja. Ta zadeva je vsekakor problematična v okviru podjetja, še bolj pa v družbenih skupnostih.
Ko smo izvolili odbornika občinske skupščine, smo mu istočasno dali pravice odločanja v našem imenu, obenem pa ima tudi dolžnost zagovarjati naša stališča (volilcev) in vsestransko obravnavati probleme, ki zadevajo konkretno njegove volilne enote. Stanje pri republiških in zveznih poslancih pa je še manj razveseljivo. Edino v obdobju predvolilne aktivnosti je zaslediti koga, da se je pogovarjal s političnim aktivom kakšnega podjetja, le redki primeri pa so, da bi poslanec šel na zbor volilcev na terenu.
Naj zaključim; potrebno je še več demokracije pri izbiri kandidatov za posamezne organe. Odgovornost in aktivnost posameznih članov naj ne sloni samo na udeležbi na sej ih in morebitni razpravi na njiju, ampak je potrebno poiskati vse vire pametnih in za naš nadaljni razvoj pomembnih predlogov iz vrst volilcev.
MILE MILIVOJEVIč
IZŽREBANCI NAGRADNE
NOVOLETNE KRIŽANKE
V uredništvo je prispelo 118 rešitev skandinavske nagradne križanke. Izmed teh smo izžrebali 5 naših sodelavcev, in sicer:
1.	nagrado 50 N din prejme Martin BAJŽELJ, Kranj, škofjeloška 5
2.	nagrado 30 N din prejme Vid GAZVODA, Kranj, Medetova 1 va 1
3.	nagrado 10 N din prejme Francka RAKOVEC, Sp. Duplje 3
4.	nagrado 10 N din prejme Albina BAŠ AR, Kranj, Ljubljanska 20
5.	nagrado 10 N din prejme Tine ŽUGELJ, Kranj, Medetova 1
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
■■■■BeBeeBeewees»seeeeeeeeeewse»eBBHe»eeeeaeeeeEseBBeeeeeeeBeeeBeeeeeeeeaeeae*eewe*es«**
BBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBB*BBB*BBBBBBBBS BBBBSBBBBBBBBBBBBBBBSB BB BBBSBBBB B BBB^ BSB BBBSBBJ
Kje je kdo?
Po združitvi podjetij Standard—Sava je prišlo v podjetju do precejšnjih sprememb zaradi združevanja nekaterih delovnih enot in preselitve delavcev v druge prostore. Zbrali smo nekaj informacij o tem, nekaj smo dodali. V pomoč navajamo tudi telefonske številke.
Marsikoga od vas bo gotovo zanimalo, kam naj se obme v posameznih primerih, ko želi urediti bodisi službene ali pa zasebne zadeve.
0 Kadrovska služba; direktor Borut šnuderl
—	Oddelek je v I. nadstropju upravne zgradbe. Tu potrjujejo tudi zdravstvene knjižice in (vsak četrtek) podpisujejo za potrošniški kredit (tel. 218).
—	VI. nadstropju je referent za družbeni standard Peter Žigante. Poleg stanovanjskih zadev in prevozov obravnava tudi prodajo odpadnega materiala. Tega so do sedaj prodajali v leseni baraki za valjamo v obratu II, ta teden pa bo odprta nova prodajalna v mladinskem domu. Tam dobite vse vrste odpadne gume (cevi, fiat preproge, veloplašče, plašče za samokolnice, ležalne blazine itd.), vse, razen avtomobilskih plaščev. Prodajalna bo odprta vsak torek od 13. do 15. ure. Za informacije se obrnite na tov. žiganteja ali tov. Minko Muri (tel. 220).
—	Referentka za socialno zavarovanje, tov. Hacetova — sobo ima v II. nadstropju upravne zgradbe — vam bo izplačevala tri dni pred izplačilom osebnih dohodkov nadomestilo boleznin nad 30 dni, dala vse informacije v zvezi z socialnim zavarovanjem, uredila vse v zvezi z otroškim dodatkom in izplačala znesek za opremo novorojenčka, potne stroške v zvezi s pregledi v bolnicah, vsa nadomestila v času porodniških dopustov, posmrtnine, pogrebnine itd. Vse to vam bosta v obratu IV pojasnili tov. Kozjekova in tov. Kernova.
—	V isti sobi sta tudi socialna delavca Lojzka Planinšek in Blaž Studen — novi predsednik sindikata. Pri njih boste dobili informacije ali eventualno pomoč v zadevah varstva pravic iz
zdravstvenega varstva, invalidskega varstva, pokojninskega varstva, otroških doklad, varstva pravic po pravilniku o sredstvih sklada skupne porabe, varstva pravic po pravilniku o samopomoči, varstva vseh drugih zadev iz socialnega področja.
— V sosednji sobi je tajništvo družbeno političnih organizacij in organov upravljanja. Tajnica političnih organizacij tov. Dragica Rihtaršič vodi evidenco članov ZK, članov samopomoči in sindikalne organizacije ter njihovih organov. Vsak, ki se vpiše na novo, izpolni kartico in mu pri izplačilu OD izplačilni oddelek odtrguje po 500 S din na mesec. Ko je vpisani član že 6 mesecev, lahko zaprosi za enkratno pomoč v višini 100.000 SD. Nakaznico za izplačilo dobi pri tov. Dragici, denar pa dvigne v blagajni. Potreben je en porok. Posojilojemalec posojilo vrača po 10.000 SD mesečno. Ko dolg poravna, lahko po preteku 2—3 mesecev zaprosi za novo posojilo. Tov. Rihtaršič izplačuje tudi sindikalno darilo (20.000 SD) za poroko. Predložiti morate poročni list (telefon 265).
— O sklepih samoupravnih organov lahko dobite informacije iz »prve roke« pri tov. Milki Pogačnik (tel. 265).
— Sosed je tovarniški novinar Jože Štular, ki bo zelo vesel vsake novice v podjetju in še najmanjšega članka za objavo (tel. 282). Tu uredite tudi, če ne prejemate glasila na pravi naslov.
— V prvem nadstropju upravne zgradbe »uraduje« tudi tov. Rudi Nadižavec, referent za varnost pri delu (tel. 232), v kletnih prostorih pa referenta za varnost podjetja in vojaške zadeve tov. Anton Božič in tov. Vinko Kepic (tel. 205).
0 V tovarniški ambulanti tik ob vhodu v obrat I, zdravijo vsak dan od 7. do 14. ure, razen treh sobot v mesecu (delajo vsako prvo soboto v mesecu).
0 Finančne službe so se preselile iz Stare pošte v obrat IV, obračun osebnih dohodkov pa je za vso tovarno, razen za proizvodnjo obrata IV, na Stari pošti. Blagajna je v obratu IV — tov. Ivka Papler (tel. 259).
0 Naj vas seznanim še s funkcionarji našega podjetja:
—	predsednik DS
—	namestnik DS
—	predsednik UO
—	namestnik UO
—	sekretar ZK
—	predsednik sindikata
Tine Klemenčič Miro Ambrožič Vili Žener Rudi Nadižavec Jože Kocijan
Blaž Studen
I
I
1
I
I
1
S
I
mladinski dom tel. 380 mehanična del. tel. 248 polizdelki pn. tel. 201 upr. zgradba tel. 232 mladinski dom tel. 285
upr. zgradba tel. 221
Telefonska zveza s Standardom iz obrata II je 259, iz obrata I pa 257.
Marsikdo si ubija glavo tudi z množico kratic, ki se splošno uporabljajo v podjetju in na katere smo se stari Savčani že privadili, njim pa so tuje in nepoznane.
Naj vam jih razložimo:
SAB: statistično analitski biro — tehnična hala — Rudolf Stojan
SOP: služba za organizacijo proizvodnje — tehnična hala — Filip Majcen
RTS: razvojno tehnološka služba — polizdelki pnevmatike — dr. Lev Premru
SVII: služba vzdrževanja in investicijske izgradnje — tehnična hala — Bruno Skumavc
KS: kadrovska služba — upravna zgradba — Borut Žnuderl
SKK: služba kontrole kakovosti — tehnična hala — Marjan Perpar
IC — izobraževalni center — mladinski dom — Judita Rakovec
EOS — ekonomsko organizacijska služba — mladinski S dom — Iva Mohorič
Toliko na kratko, če je še kaj takega, kar nam je za g splošno orientacijo v podjetju nujno potrebno, pa nismo S zapisali, prosimo, da vprašanja posredujete uredništvu Usta. S Odgovore bomo objavUi v naslednji številki.	H
DANICA DOLENC
e
i
!
!
1
I
1
I

NEKAJ JE NAROBE
(Obisk v delovni enoti prevleke valjev in koles)
Lani začeto akcijo seznanjanja med delovnimi enotami l2'os nadaljujemo. To pot o delovni enoti prevleke valjev in koles. Brez natančnejšega vzroka — pa vendar z mislimi o nekaterih pripombah, ki so bile izrečene lani o tej delovni enoti. So bile upravičene?
Proizvodnja prevlek valjev in koles ter ebonlz!ran"e posod niti ni tako »mlada«, saj so valje in kolesa oblagali z gumo že med zadnjo vojno, po vojni pa so pričeli tudi z oblaganjem posod (eboniziranje).
Leta 1957 je bila vsa proizvodnja preseljena v obrat II — začasno v sedanje prostore mehanične delavnice, po dograditvi tehnične hale pa so dob.li svoj prostor, dovolj velik in popolnoma ustrezen.
Z velikim upanjem v občutno povečanje proizvodnje in izboljšanje kvalitete je bila tedaj napovedana tej proizvodnji svetla prihodnost.
Kaj od napovedi se je uresničilo v treh letih?
2e skoraj leto dni je slišati pripombe o neurejenih razmerah v
tej delovni enoti. Kaj je neurejenega, kaklne to napake in kdo je kriv, o tem obi a no ni bila izrečena zadnja beseda. In to naju je vodilo, da pi eva o delu, uspehih in težavah delavcev, ki delajo v prevlekah va j sv in koles ter pri ebonizlranju posod.
»Oborožena« z vprašanji in odločena, da napiševa čisto resnico, sva za razgovor najprej prosila tov. Matijo Gogala, vodjo delovne enote.
Lani plana proizvodnje v vaši delovni enoti niste v ce"otl Spolnjevali oz. izpolnili. Kje so po vašem mnenju vzroki za to?
»Premalo je bilo naročil, posebno, ko smo začeli izdelovati savolan obloge. Izpolnjevanje planov, tako letnih kot m .seču h, je tesno povezano z naročili. To pomeni, da je naša proizvodnja odvisna od naročil strank. Če je naročil veliko, potem je plan izpolnjen, če jih pa ni, petrm pa tudi plana ni. Veliko se tukaj pa-zna uvajanje savolan prevlek, ki jih delajo v obratu I. Zaradi te specifične proizvodnje je tudi težko realno postavljati plane, če bi jih postavljali na podlagi razpoložljivih kapacitet, potem bi bili plani lahko še mnogo večji kot so. Po drugi strani pa je to nesmiselno, ker bi potem še bolj zaostajali za plani. S tem sem hotel povedati, da delovna eno:a ni toliko kriva za neizpolnitev plana, kot mogoče nekateri mislijo. Opozoril pa bi. na pereča vprašanja, to je zgubljanje poslovnih strank. Glavni vzroki so: kvaliteta zmesi, cena, včasih mogoče predolgi roki in sam odnos do strank.
Kvaliteta zmesi se je v zadnjem času izboljšala, posebno s prihodom novega tehnologa. Če hočemo iti v korak s časom, uspešno konkurirati ostalim gumarskim podjetjem, potem moramo posvetiti veliko pozornost uvaj.nju novih zmesi, izboljšanju starih.
Seveda tudi v oddelku ni vse najbolje urejeno. Tu mislim na delovne naprave. Težave imamo s stružnicami, a letos kaže na bolje, ker je v investicijskem programu nabava nove, večje. Neurejena je tudi peškama. Sedanji prostori ne ustrezajo, poleg tega delamo v težkih pogojih — peskamo s kremenčevim peskom, ki pozroča poklicno bolezen silikozo. Drugod po svetu že dolgo uporabljajo namesto peska jeklena zrna.
In kar je morda najvažnejše — peškama je ločena od delovne enote, to pa pomeni, da je treba vsako stvar dvakrat prepeljati. Pri tem transportu so opesltanl kovinski deli izpostavljeni vremenskim neprilikam in temperaturnim razlikam.
Sodelovanje s strokovnimi službami (razvojno tehnološko službo, službo za organizacijo proizvodnje) in prodajo je dobro. Opozoril bi samo na predolgo pot dokumentacije, ki je potrebna pri konfekciji, čeprav se je v primerjavi s preteklimi leti precej izboljšala. Tesna povezanost je potrebna prav zaradi spccifčn2 proizvodnje, kajti vsaka slr_nki ima drugačne želje, pogoje in 1j s skupnim delom jim lahko ustrežemo.
»Tov. Gogala, na eni javnih razprav ste opozorili na neurejenost norm oz. izdelavnih časov in m normativ škarta. Kdo je po vašem mneju glavni krivec za to neurejenost in zakaj — spet po vašem mnenju — problem ni rešen?*
»Neurejenost izdelavnih časov je stara pesem. Neurejeni tehnološki predpisi so po mnenju nor-mircev glavni vzrok. Potem je tu še sama procedura pri sprejemanju in potrjevanju le-teh. Svet delovne enote jih je potrdil, komisija pa ne. Ravno tako ni najboljša kadrovska politika; pogosto je premeščanje normircev na druga delovna mesta in s prihodom novega se začne vse znova. Ta pa najprej nabira izkušnje, ko pa je na polovici svojega dela, ga premestijo. Ko sem že pri kadrovski politiki, bi opozoril na strukturo delovne sile v delovni enoti, ki je v glavnem stara. Potrebovali bi dobre, mlade ljudi. Potem, kako zainteresirati ali prisiliti delavce, ki so določeni za r z e tečaje za doseganje kval fikacije, da bodo tečaje res obiskovali.
»Kakšni so vaši predlogi za izboljšanje dela v vaši delovni enoti in ali ste jih že komu posredovali?*
»Na koncu ne predlogi ampak želje, da bi v celoti izvedli Investicijski program v naši delovni enoti, da bi tehnologijo in organizacijo dela še bolj izpopolnili in bi končno dobili izdelane predpise.
Obrabljena vprašanja in s'an-dardni odgovori. Iz njih je zelo težko ali nemogoče dobiti odgovor na vprašanje o neurejenih razmerah. Morda pa le, kajti...
Ko sva hotela o delu in odnosih v delovni enoti zvedeti tudi kaj od ostalih delavcev, nama na vprašanja niso hoteli odgovoriti.
»Vem, kako je to — če poveš po pravici, se ti to maščuje, drugače pa nima pomena govoriti,« je dejal eden, ko sva ga p:o_ila, naj nama odgovori na nekaj vprašanj.
Zakaj tako in čemu strah? Pred kom? Lani je imel svet delovne enote 5 sej. Obravnavali so delovno in tehniško disciplino.
Citat iz zapisnika 3. redne seje sveta delovne enote prevleke valjev in koles, ki je bila 6. septembra 1968:
»Tov. Gogala Matija je seznanil svet delovne enote o stanju gl?de kvalitete izdelkov, ki jih izdeluje naša delovna enota. Poudaril jz, da z obstoječim stanjem nikakor ne moremo biti zadovoljni. Imamo več kvalitet zmesi, ki vis ki presegajo predvideno trdoto. Ker so zahteve naročnikov vse večje in reklamacije vse pogote'Š3, smo bili prisiljeni taka dela začasno ustaviti in zahtevati od RTS, da čimprej reši problem kvalitete zmesi. Poleg navedenih težav pa imamo tudi subjektivna slabosti, katere moramo s'mi odpraviti. Bolj bo treba paziti že pri sami konfekciji in dalje pri povijanju in brušenju valjev. Delavski svet pod"etja je ra zadnji seji sprejel pravilnik o nagrajevanju po kvaliteti, katerega se bomo morali dosledno držati. S tem nagrajevanjem pa bomo bolje sti-
mulirali vestne delavce in pristiili nevestne h kvatitetnejšemu delu. Po razpravi je svet delovne enote sprejel sledeči sklep:
Ponovno je treba zahtevati od RTS, da reši kvaliteto zmesi v najkrajšem možnem roku. Prednostno naj se rešuje tista kvaliteta zmesi, katere uporaba je največja.
Nadalje je tov. Gogala poudaril, da delovna in tehnološka disciplina nista na zadovoljivi višini. V razpravi je bilo poudarjeno, da nimamo izdelanih tehnoloških opisov posameznih del in tudi norme zato niso urejene.
V zvezi s tem je svet delovne enote sprejel naslednji sklep:
RTS se zadolži, da do 3. decembra 1918 izdela opise posam: z iili del, nakar bom uredili cen/k del.«
Pa še citat z zapisnika 5. redne seje sveta delovne enote preti k2 valjev, ki je bila 9. decembra 1968:
»Tov. Boltez je svetu de'ovn2 enote nakazal problematiko delovne in tehnološke discipline. Poseben problem je zamujanje na
delo, podaljševanje malice, slabo čiščenje stružnice itd. Problem zamujanja na delo je v tem, da nekateri jutranji avtobusi pripeljejo zelo pozno. Vsled tega je svet delovne enote sprejel sklep:
Odgovorna služba naj uredi z avtobusnimi podjetji, da bi uredili prevoz tako, da bi delavci lahko prišli točno in pravočasno na delo.«
Zapisnika 2. seje nisva mogla dobiti, na I. seji pa so obravnavali konstituiranje organizac je upravljanja. Torej ne kaže podcenjevati prizadevanj delavcev v delovni enoti. Večina njih so starejši z velikimi izkušnjami, mojstri svojega dela.
Morda pa je rešitev v večji pozornosti strokovnih služb do njihovih težav. Morda v modernejši tehnologiji, boljši opremljenosti, sistematičnem poslovanju kadra in tesnejšem delu prodajne službe in proizvodnih delovnih enot.
STANE MARKELJ JOŽE STULAR
Personalne vesti
V januarju so se v našem podjetju na novo zaposlili:
Gačeša Vid — transportni delavec pri konfekciji, Jenko Peter
—	transportni delavec pri konfekciji, Podobnik Janez — kon-fekcioner tovornih avtoplaščev, Pajk Marjeta — delavec pri sušenju lakiranih gram. krožnikov, čemas Janez — pomočnik konfek-cionerja potniških avtoplaščev, Pejovič Radomir — delavec pri trovaljčnem kalandru, Erjavec Peter — delavec pri trovaljčnem kalandru, Hočevar Alojz — trga-lec korda in pomoč pri vulkani-zadji, Jezeršek Milan — pomožni delavec pri dubliranju in pra-šenju, Janko Istenič — pomoč pri konfekciji transportnih trakov, Zlate Anton — vulkan’zer na preši 500 X 500, Bitenc Vincenc — Izdelovalec lepil, Kokalj Albin — pomoč pri brizgan "u, Meglič Stanislav — pr!pravlja’ec vista na visk. stroju, Lesjak Marija — n"anser vista na lak rnim stroju — stažist, Luskovec Franc
—	transportni delavec pri konfekciji, Močnik Metod — konfek-cioner potniških avtoplaščev, šter Marjan — pomoč pri brizganju.
Marušič Viktor — delavec pri dvo-valju na mikserju, Perne Milan
—	ključavničar II, Vrhnjak Vinko — transportni delavec, Fon Janez — transportni delavec, Radič Zdravko — transportni delavec, Do'žan Vida — čistilka, Barv gant Jerneja — stažist, Simno-več Albina — korespondent, Ste-fe Drago — skladiščni delavec II, Djordjevič Djordje — admlnl tra-tor predstavništva, Samardžlja Martina — prodajalna Zagreb — administrator.
V tem času so podjetje zapustili:
Korbar Milan — samovoljna prekinitev dela, Jankovič Angela
—	sporazumno, šaljanin Djelo.l
—	sporazumno, Pajer Francka — upokojena, Rutar Franc — upokojen, Žohar Kristina — sporazumno, Švigelj Jože — sporazumno, Pravhar Mara — upokojena, Vrtačnik Jože — sporazumno, Krek Milena — odšla pred pretekom določenega časa, Zlatano-vič Veličko — upokojen, Černe Ludvik — sporazumno. Maček Franc — odšel v poizkusnem roku.
SLAVKA MITROVIČ
Občni zbor sindikalne organizacije
Letošnji občni zbor sindikalne organizacije Sava je potekal gotovo v enem najbolj razgibanih obdobij v zgodovini naše tovarne. Lani smo opravili nekaj tako velikih nalog, o kakršnih smo včasih samo govorili ali pa jih načrtovali. Naj vas spomnim: uspešen potek sodelovanja s Sempe-ritom, integracija Standard — Sava, skoraj 30 % povečana proizvodnja in 10 % boljša kvaliteta...
Brez dvoma so za tak uspeh zaslužni vsi. Vse Je rezultat dobre-
Poleg omenjenega, čemur Je bil dan glavni poudarek, pa so organi sindikata redno ali občasno razpravljali o delu In problemih naših delavcev, o njihovih socialnih razmerah, delovnem odnosu In kulturi (glej razpravo!)
Predsedstvo je na svojih sejah obravnavalo vprašanja, ki so terjala takojšnjo rešitev; vsa najpomembnejša vprašanja pa Je obravnaval sindikalni odbor.
ga dela organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij, strokovnih služb In proizvodnih delovnih enot.
Upravičeno lahko zapišem, da so pripomogli k rezultatom poslovanja vsi, ki nam dajejo dobro osnovo za naše dolgoročne programe.
Kaj to pomeni, je skoraj nemogoče povedati v poročilu, ki Je pravzaprav namenjeno obračunu dela sindikalne organizacije, v poročilu o tem, kaj je ta organizacija v preteklem obdobju napra-vUa In česa ni.
In kaj naj napišem o pravkar minulem občnem zboru?
V poročilu, ki so ga delegati in vabljeni člani dobili nekaj dni pred občnim zborom. Je obdelano skoraj vse:	delo sindikalnega
predsedstva in odbora In delo posameznih podružnic. Na skoraj 30 straneh so opisane tudi vse akcije, ki se jih je lotil sindikat bodisi sam, bodisi skupno z organi upravljanja, mladino in organizacijo ZK.
— Največ razprav so namenili Izpopolnjevanju notranje zakonodaje, to Je pravilnikom In statutu podjetja.
DELO SINDIKALNIH
PODRUŽNIC
Pozamezne sindikalne podružnice v preteklem obdobju niso bile aktivne, čeprav sta sindikalni odbor In predsedstvo razpravljala o vseh najvažnejših vprašanjih.
Večkrat so bile po enotah organizirane razprave, ki so bile dovolj plodne In so vplivale na sprejemanje raznih samoupravnih aktov ter na posamezne odločitve, kot npr.:
—	razprave o Integraciji gumarske industrije,
—	razprave o statutu,
—	razprave o ostalih naših Internih samoupravnih aktih,
—	razprave o delu sindikata In oblikah ter metodah Informiranja,
—	razprave o združitvi Save In Standarda.
Vse take in podobne razprave so pozitivno vplivale na posamezne odločitve, ker Je bilo s tem zagotovljeno, da so se vanje vključili vsi, ki jih Je to zanimalo.
Sindikalna podružnica pa meni, da bo sindikalno vodstvo moralo večkrat stopiti v stik s člani kolektiva, se z njimi pogovoriti.
— volitvam v organe upravljanja, konstituiranju komisij In odborov ter nalogam sindikalne organizacije v podjetju.
Skoraj vsi predlogi in pripombe, ki so Jih posredovali organom upravljanja s teh razprav, so bili upoštevani In sprejeti, kajti v večini primerov so bile razprave organizirane tudi v posameznih sindikalnih podružnicah ali pa v delovnih enotah.
Jim pomagati, kadar so v težavah ali če se Jim godi krivica, oz. vse bolj upoštevati njihova stališča, ki bi koristila nadaljnjemu razvoju samoupravljanja, oz. gospodarjenju v podjetju.
Analiza dela sindikalnega odbora In predsedstva nam kaže, da sta razpravljala o večini perečih vprašanj, ter do njih zavzemala dovolj Jasna in konkretna stališča. Stalno spremljanje do-
godkov v podjetju Je bila njihova osnovna naloga. Moramo tudi priznati, da so naše strokovne službe pripravljale za naše seje vse potrebne materiale, čeprav včasih preveč strokovno.
Vse sprejete zaključke so posredovali ustreznim organom in strokovnim službam. Sprejeti sklepi niso bili vsi realizirani. Seveda pa realizacija sprejetih sklepov ni odvisna le od forumov sindikata, pač pa od celotnega članstva naše sindikalne organizacije, predvsem pa od strokovnih služb.
Delo sindikata pa se ni odvijalo samo v sindikalnem odboru, predsedstvu In podružnicah, ampak tudi v njenih komisijah.
KOMISIJE
Pri sindikalni podružnici so de-, lovale naslednje komisije:
—	komisija za upravljanje in gospodarjenje,
—	kadrovska komisija,
—	komisija za šport In rekreacijo,
—	kulturna komisija,
—	komisija za samopomoč.
-e-.
KOMISIJA ZA UPRAVLJANJE
IN GOSPODARJENJE
Komisija za upravljanje in gospodarjenje je imela takle okviren program dela:
1. Najpomembnejša naloga je bila spremljanje oblikovanja In dopolnjevanja samoupravnih aktov, sodelovanje v javnih razpravah ter zbiranje mnenj In predlogov.
To je bilo še toliko važnejše, ker v lanskem letu še nismo do-
predložitev pravilnika do konca preteklega leta. Organi upravljanja v takšni situaciji sprejemajo posamične sklepe brez enotnih kriterijev In enotne podlage, ki bi jo dal ta pravilnik.
KOMISIJA ZA UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE je posebej razpravljala in sklepala:
— o postopku In predlogu reelekcije glavnega direktorja podjetja
— In o predlogu kandidatne liste za odbore In komisije podjetja.
V zvezi s predlogom in poročilom za reelekcijo direktorja je komisija menila, da je poročilo o razvoju tn poslovanju podjetja
bili vseh, s statutom predpisanih aktov. In ker Je mogoče samo na osnovi teh aktov In drugih predpisov uspešno reševati organizacijske, družbeno-ekonomske In samoupravne odnose ter osebno odgovornost delavcev v podjetju. S statutom smo se tudi zavezali, da bomo akte razmnožili za vse delavce podjetja In uvajalne seminarje, s čimer bi najhitreje In najpopolneje obveščali člane kolektiva o notranjih In medsebojnih odnosih pri delu In upravljanju delovnih enot podjetja kot celote.
zelo dobro sestavljeno In da je ocena vsekakor pozitivna, kajti v njem je zajeta splošna situacija v podjetju ter težave In uspehi, ki so spremljali naše poslovanje.
KADROVSKA KOMISIJA
Kadrovska komisija ni v celoti izpolnila svojih nalog. Tako Je skupaj z ostalimi političnimi organizacijami z nasveti pomagala pri izbiri kandidatov za samoupravne organe In njihove komisije. Sodelovala je pri Izbiri kandidatov za sindikalne forume In
izvedbi kandidiranja le-teh.
Važno področje poslovanja, kjer je bilo s strani kadrovske komisije sorazmerno malo storjenega, je Izobraževanje.
KOMISIJA ZA ŠPORT
IN REKREACIJO
Komisija za šport In rekreacijo je na eni svojih prvih sej ugotovila, da sama ne more In ne bo mogla izpeljati nalog, ki jih Je postavilo sindikalno predsedstvo.
Zato je predstavnike oz. vodje posameznih športnih sekcij vključila v komisijo. Tako razširjeno komisijo smo imenovali koordinacijski odbor.
Ena prvih in osnovnih nalog koordinacijskega odbora je bila: v eno od športnih sekcij vključiti čim večje število članov našega kolektiva, organizirati tekmovanja med delovnimi enotami, med kolektivi podpreti oz. uresničiti davni sen naših športnikov — jugoslovanske gumarske športne igre ter s tem prispevati svoj delež k utrjevanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov.
Mislimo, da nam Je to v celoti uspelo, kajti na prvi gumijadl v Zagrebu leta 1967 je naša ekipa tekmovala v vseh panogah In dosegla izreden uspeh — 1. mesto. Mislimo tudi, da so naši športniki dostojno predstavljali naš kolektiv.
Maja letos, na II. gumijadl v Borovem, je naša ekipa zasedla II. mesto, tik za domačinom, toda tudi tam smo dosegli Izreden uspeh, kajti naši športniki so znali tudi poraz športno sprejeti In svojim rivalom čestitati. Zato Je naša ekipa sprejela pokal FAIR PLAV, ki se podeljuje vzorni In najbolj disciplinirani ekipi.
Koordinacijski odbor svojega delovanja ni omejil samo na gumi jado In lokalna tekmovanja; na njegovo Iniciativo so bile formirane športne igre slovenskih gu-marjev, steklarjev In železarjev, ki se jih je junija letos v Hrastniku (gostitelj je bila Steklarna) udeležilo 5 slovenskih kolektivov.
Ker gre za spoznavanje in zbliževanje mladih iz različnih panog (Nadaljevanje na 5. in 6. strani)
V lanskem letu smo na tem področju zabeležili tale napredek:
1.	delavski svet je doslej sprejel 8 od 10 predpisanih samoupravnih aktov,
2.	Izdelana In sprejeta še nista bila pravilnik o delitvi dohodka In pravilnik o strokovnem usposabljanju delavcev.
Izdelava pravilnika o delitvi dohodka je bila priložena zaradi tega, ker smo skoraj celo leto čakali na Izid zveznega temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah, ki je postavil načela in družbenoekonomske osnove za delitev dohodka podjetja.
Izdelava pravilnika o strokovnem usposabljanju delavcev se odlaša In predlaga že od sprejetja statuta naprej. Upravni odbor podjetja Je postavil zadnji rok za
industrije, smo menili, da sodelovanje ni treba omejiti samo na športna, temveč ga je potrebno prenesti tudi na kulturna srečanja mladih. Tudi ta naš predlog le bil sprejet, tako da bodo ta in podobna srečanja postala tradicionalna.
Koordinacijski odbor je z veseljem sprejel In podprl predlog občinskega sindikalnega sveta za formiranje občinskih sindikalnih športnih iger. V letu 1967 so se naši športniki udeležili teh iger v vseh panogah in dosegli lepe rezultate, čeprav so občinske sindikalne igre imele nekatere organizacijske pomanjkljivosti.
Tudi v letošnjem letu so se naši športniki udeležili občinskih sindikalnih športnih iger in kljub težavam dosegli (čeprav nepričakovane) zadovoljive rezultate.
Poleg navedenih tekmovanj naši športniki tekmujejo v občinski
organizirala vrsto proslav in drugih prireditev (1. maj, 29. november, 8. marec, piknik na Pokljuki). Komisija mora v bodoče biti še aktivnejša, saj je pred nami več nastopov naše kulturne skupine, to je 120 minut za kolek iv in III. gumijada, ki bo letos prvič v Kranju, ter več samostojnih nastopov v raznih krajih.
Zamisel za tako obliko kulturne dejavnosti v našem podjetju ni nova. Naša kulturna skupina bo v kratkem praznovala 25-Iet-nico obstoja. Že takrat, kmalu po osvoboditvi, je bila močna kulturna skupina pri sindikalni podružnici. Nastopala je v tovarni ob praznovanjih, kakor tudi izven tovarne. Imeli smo svoj moški pevski zbor, ki je aktivno delal, nekaj let pozneje pa se je razformiral, prav tako je bilo tudi z igralsko skupino, ki je uprizorila vrsto iger.
Hgi (namizni tenis, kegljanje, šah), rokometna ekipa pa v II. gorenjski ligi, itd.
Osnovni problemi in težave, s katerimi sc je v pretekli mandatar dobi srečeval naš koordinacijski odbor, so bili finančne narave. Sredstva, ki se ob delitvi sredstev sklada skupne porabe dodelijo koordinacijskemu odboru za tekoče ali prihodnje leto, so odločno prenizka, da bi delo ekip potekalo normalno. Upoštevati je treba, da naš kolektiv nima svojih igrišč in športnih objektov in da moramo prav vse plačevati. Poleg tega gre največji del sredstev za prevoze, nakup opreme, pranje dresov, plačevanje sodnikov, itd. Skratka, izdatki so res visoki, toda če hočemo ostati vsaj na nivoju sedanjega (kar mislimo, da ni zadostno), moramo našim športnikom nuditi več sredstev in prepričani smo, da rezultati ne bodo izostali.
V letu 1969 je naš kolektiv organizator III. gumijade. Tako je pred koordinacijskim odborom zelo zahtevna in odgovorna naloga.
Tako se je tradicija obogatila in sedaj ponovno delajo oktet, folklora in ostale kulturne sekcije.
DRUŽBENI STANDARD
Modernejši razvoj proizvajalnih sredstev, sodobnejša in popolnejša tehnologija zahtevajo od delavca skrajno koncentracijo, sa-moorganiziranost in ustaljeno fizično in umsko sposobnost, da opravi svoje delo čimbolje. Na vse to med drugim vpliva tudi urejenost delavčevega življenja izven podjetja. Mnogi so mislili In še mislijo, da se to tiče izključno delavca samega in da je dovolj, če ima zagotovljen primeren osebni dohodek. Tako pojmovanje je zastarelo in v celoti zgrešeno, kajti delovna organizacija mu more nuditi še drugo pomoč, kot je npr. reševanje njegovega stanovanjskega vprašanja, skrb za prehrano, letovanje, prevoze na delo in z dela, kulturno in športno udejstvovanje, otroško varstvo in drugo.
Naši samoupravni organi, družbeno politične organizacije in
KULTURNA KOMISIJA Komisijo so sestavljali člani vseh sekcij, to je okteta, folklore in članov kulturne komisije pri mladinski organizaciji, tako da Je vsak član komisije delal samostojno in v komisiji. Le tako smo tesno sodelovali s sindikalno organizacijo.
Komisija je imela v letošnji mandatni dobi dosti dela, saj je
tudi vodstvo podjetja so vedno posvečali precej pozornosti reševanju teh vprašanj. Skupna prizadevanja so se običajno kazala v tem, da smo vnaprej predvideli, kako in kdaj naj se posamezna vprašanja rešujejo in zagotovili potrebna finančna sredstva.
V zadnjih dveh letih, ko smo začeli hitreje reševati probleme
s tega področja, so bila potrebna finančna sredstva zagotovljena.
Vlaganje v družbeni standard bomo prikazali za naslednja področja:
—	reševanje stanovanjskega vprašanja zaposlenih,
—	organizacija in regresiranje letovanja,
—- prevozi na delo in z dela.
Druge dejavnosti, ki se prav tako delno ali v celoti nanašajo na družbeni standard, so obdelane v drugih poglavjih.
Reševanju stanovanjskega vpra-šanjp; članov delovne skupnosti posvečamo največ pozornosti, zato v ta namen iz sklada skupne porabe potrošimo največ sredstev.
V	pravilniku o delitvi sredstev sklada skupne porabe je zagotovljeno reševanje stanovanjskega vprašanja s tremi' oblikami kreditiranja. Neposredno z dodelitvijo stanovanja pa rešujejo stanovanjsko vprašanje socialno šibkih članov delovne skupnosti.
Oblike kreditiranja so:
1.	zadružna gradnja v lastni stanovanjski zadrugi,
2.	nakup stanovanj v blokovni gradnji,
3.	individualna gradnja.
Predno smo se v podjetju odločili za te oblike reševanja stanovanjskega vprašanja, je do leta 1965, to je do pričetka gospodarske in družbene reforme, veljal tedaj najbolj ugoden in močno popularen način reševanja stanovanjskega vprašanja, to je brezplačna dodelitev stanovanja.
V	povojnem obdobju db leta
1965	je podjetje kupilo ali kako drugače pridobilo 222 stanovanj, za kar je vložilo 483,336.865 S din lastnih sredstev in kredita, najetega pri Stanovanjskem skladu pri Občinski skupščini Kranj. Ta stanovanja smo, čeprav smo imeli vse zakonite možnosti, da ustanovimo lastno enoto za gospodarjenje s stanovanji, vložili v sklad stanovanjskih hiš pri Občinski skupščini Kranj. Revalorizirana vrednost teh stanovanj je v letu
1966	znašala že 1.080 milijonov S din. Prometna vrednost teh stanovanj pa sedaj že presega 1.409 milijonov S din. S temi sredstvi bi se ob danem gospodarjenju dalo dobiti kaj več kot 24 500.000 S din, kot Jih dobimo v obliki amortizacije.
V	zadnjih dveh letih smo kreditirali zadružno gradnjo s 193 milijardami S din. S temi sredstvi in s sredstvi zadružnikov, ki so jih prispevali bodisi z delom, materialom ali v denarju m ki znašajo preko 94 milijonov S din, smo zgradili:
17 stanovanjskih enot do zaključne faze, to je vselitve in v katerih je 2200 m2 skupne uporabne površine,
17 objektov, kjer se delo nadaljuje od tretje faze dalje. Za ta stanovanja predvidevamo, da bodo vseljiva do 29. novembra letos. Uporabna površina znaša pri teh objektih 2283 m2;
—	glavno kanalizacijo v dolžini 1 km, s kapaciteto za 80 do 90 objektov,
—	zunanjo kanalizacijo in priključke za stanovanjske hiše za 30 objektov,
—	dovozne poti za 34 objektov,
—	kabelsko omrežje za javno razsvetljavo naselja,
—	zunanje vodovodno in elek-tro omrežje ter druga manjša dela.
Tržna vrednost teh del je ocenjena na 454,900.000 S din. Razlika med tržno vrednostjo in dejansko vloženimi sredstvi znaša okoli 28 % v dobro podjetju.
Do sedaj nismo v večjem obsegu kreditirali nakupa stanovanj v blokovni gradnji. V lanskem letu smo organizirali namensko varčevanje za nakup stanovanj; zanje se je odločilo 28 članov delovne skupnosti, ki bodo do konca leta 1970 privarčevali 45,235.000 starih dinarjev. Gorenjska kreditna banka bo te varčevalce kreditirala s 43,233.000 S din; podjetje pa naj bi prispevalo v obliki oro-čitev v banki še 122,976.000 8 din lastnih sredstev in kredita banke Savi, kar bi zadostovalo za nakup stolpnice z 20 do 22 stanovanji različnih tipov, ki bi bila vseljiva do 31. decembra 1979. leta.
1962 1963 1964	1965	1966 1967	1968
20	36	46	54	65	68	87
poklici	visoka in višja skupaj izobrazba			
kemiki	36	—	36
strojniki	10	6	10
ekonomisti	10	13	23
pravniki	2	1	3
fiziki	2	—	2
profesorji	1	—	t
drugi poklici	—	12	12
Skupaj	55	32	87
Število varčevalcev za gradnjo ali nakup stanovanj narašča, tako da lahko računamo, da bo konec letošnjega leta okoli 40 varčevalcev.
Da se ta oblika reševanja sta-
odstotkov, odvisno od graditeljev.
Gradbena podjetja napovedujejo letos podražitev za cca 8 do 12 %. Izboljšanje kadrovske strukture
je osnovno načelo kadrovske poli-ORGANIZACIJA IN	tike podjetja, ki je bilo sprejeto
REGRESIRANJE LETOVANJA s strani samoupravnih organov in Podjetje ima dva počitniška do- družbeno-političnih organizacij, mova, enega na Pokljuki s 14 le- med katerimi je imel sindikat ne-žišči in enega v Crikvenicl s 50 dvomno poglavitno vlogo. Samo-ležiščl in gostinskimi kapaciteta- upravni organi podjetja in delov-ml za 150 obrokov. Ostala ležišča nlh enot ter strokovne službe so, do polne zmogljivosti kuhinje glede na obstoječe podatke, to najamemo pri zasebnikih. Vsako politiko izboljševanja kadrovske leto organiziramo poleg letova- strukture do sedaj uresničevali in nja v lastnih domovih še letova- prav je, da jo tudi v bodoče, nje na srednjem Jadranu v enem Prednost pri zaposlovanju so ime-od počitniških domov Počitniške H delavci s končano osemletko, skupnosti Alpe Adria iz Ljubija- Fluktuacija delavcev je tudi v lan-ne.	skem letu rahlo upadla, kar priča
o vse večjem organizacijskem re-SOCIALNO DELO	du, o urejenih delovnih pogojih in
Sindikalna organizacija oz. čla- o ustreznem sistemu nagrajevanja ni sindikata ugotavljamo, da nam po delu.
ni več potrebno strokovno reševati socialnih problemov. To danes uspešno opravlja oddelek za
Sindikalna organizacija je ves čas od zadnjega občnega zbora podpirala prizadevanja, da se v
socialno delo v kadrovski službi,	z obstoječimi možnostmi
Pri strokovni obravnavi posamez- zag0tavlja učinkovito varstvo de-nih socialnih kategorij sindikat [avcev p,-j delu in izven dela. uspešno sodeluje z ustrezno službo. Da je danes to organizirana skrb, potrjuje tudi pravilnik o delitvi sredstev sklada skupne po-
ZDRAVSTVENO IN HIGIENSKO VARSTVO
Zdravstveno-preventivno varstvo
rabe, ki določa način zn kriterije delavcev se je precej razširilo, od delitve sredstev, namenjenih za kar imamo za to posebnega zdrav socialno delo.	nika, specialista za medicino dela
Ugotavljamo, da je strokovna Za higieno skrbi tovarniški hi obravnava socialnih problemov gienik, ki je s sodelovanjem Za potrebna, kajti sredstva, ki jih v voda za deratizacijo in dezinfekci te namene porabimo, so minimal- jo iz Slovenske Bistrice izvedel
na v primerjavi z rezultati našega dela.
Tako se je v zadnjih dveh letih razvila organizirana skrb za naslednje socialne kategorije članov kolektiva:
—	varstvo invalidov, bolnikov in rekonvalescentov,
—	zdravstveno varstvo delavcev,
—	socialno zavarovanje,
—	varstvo posebnih kategorij delavcev,
—	materialna pomoč socialno šibkim delavcem,
—	urejanje medsebojnih in delovnih odnosov,
—	pomoč raznim organizacijam in društvom v komuni,
—	urejanje problemov družbenega standarda delavcev.
KADROVSKA POLITIKA
PODJETJA
Cilji naše kadrovske politike so določeni v statutu podjetja, s čimer je potrebno zagotoviti;
—	čimvečjo poslovno učinkovitost v podjetju,
—	spoštovanje pravic in dosledno opravljanje delovnih dolžnosti vsakega člana kolektiva.
Pogoj za čim večjo poslovnost je ustrezna kadrovska struktura. Pregled gibanja števila delavcev z visoko , in višjo izobrazbo (do spojitve! prikazuje naslednja tabela;
dvakratno dezinsekcijo in deratizacijo vseh prostorov.
Vsi ti in ostali podatki s tega področja so zajeti v poslovnih poročilih in poročilih strokovnih služb in samoupravnih organov in kažejo na pozitivne tendence in uspešna prizadevanja sindikata na tem področju.
Na kadrovskem področju so sindikat in strokovne službe uspešno sodelovali (stanovanja, socialno varstvo, tehnično varstvo itd.) Potrebno je, da sindikat posveti tudi v bodoče celotnemu temu področju ustrezno pozornost.
RAZPRAVA
Tov. VULE CICMIL je razpravljal o samoupravljanju in o delitvi OD. Menil je, da naše samoupravljanje v praksi še vedno ni tako, kot bi lahko bilo; med drugim je opozoril na preveliko število zakonov, določil, pravilnikov ipd., za katere je menil, da Jih je preveč in da se zaradi njih samoupravljanje ne more v celoti uveljaviti.
Tov. Ciomil se je omejil na naš pravilnik o delitvi OD in pri tem povedal pnmer iz svoje delovne enote. Tudi člen pravilnika, ki določa višino dodatka na leta zaposlitve, dopušča preveliko razliko v dodatku med neposrednimi proizvajalci In ostalimi delavci v podjetju. Menil je, da taki problemi delovnih enot vplivajo na odnose med delavci in da bi to morali čimprej odpraviti.
Tov. LOJZKA PLANINŠEK je v poročilu za občni zbor dejala, da je premalo podatkov o delu naše socialne službe in problemih naših delavcev, zato bi o delu lahko danes več razpravljali. Pojasnila je, da imamo nekatere dejavnosti socialnega vastva urejene z zakoni in pravilniki, ostale probleme pa rešujemo sami v naši delovni skupnosti. Posebej je omenila zdravstvene preglede, ki so
bili organizirani za vse člane organizacije ZB, potem fluorografi-ranje za vse člane kolektiva, socialno pomoč posameznim delavcem.
Tov. FRANCI BLAGOVIC se je v svoji razpravi omejil predvsem na organizacijo samopomoči v našem kolektivu, ki deluje že od leta 1960. Poudaril je, da je organizacija zelo koristna, saj članom naše delovne skupnosti pomaga reševati probleme ob večjih naku pih, večkrat pa rešuje tudi posamezne socialne probleme.
Tov. LEON KERN je v svoji razpravi poudaril predvsem odnos do invalidov v našem kolektivu. Menil je, da mora tista delovna enota, v kateri je delavec postal invalid, le-tega zaposliti in ga usposobiti za lažje delo.
Tov. LJUBCli KOSMAČ je 'pojas nil problem izplačevanja osebnih dohodkov v svoji delovni enoti avtopnevmatikami, ki so ga obravnavali že na seji sveta delovne enote in tudi na zboru delavcev. Menil je, da so druge delovne enote imele večji porast osebnega dohodka kot pa avtopnevmatika, čeprav so delali vse proste sobote. Produktivnost se je povečala, prav tako tudi kvaliteta izdelanih avto-plaščev. Vsi vemo, je dejal tov. Kosmač, da so potrebna sredstva za investicijsko izgradnjo, toda delavci so z dohodki nezadovoljni. Menil je še, da naj bi sindikalna organizacija skupno s samoupravnimi organi podjetja rešila problem, ki se v zadnjem času pojavlja v avtopnevmatikami.
Tov. MITJA ŠVAB, predsednik komisije za samoupravljanje pri republiškem sindikalnem svetu, je prisotnim članom zbora omenil m pojasnil akcijo, ki jo organizira neka ameriška univerza za raziskovanje javnega mnenja. Povedal je, da želi le-ta dobiti podatke iz različnih držav (med njuni je tudi Jugoslavija) o tem, kako delavci sodelujejo v proizvodnih procesih. Preiskava pa je pokazala, je dejal tov. Švab, da je tovarna Sava precej pred vsemi ostalimi in da je na področju samoupravljanja dosegla izredno lepe uspehe. Poudaril je, da je naša praksa takšna, kot se kaže v predpisih; seveda je najbolje, če se kolektiv s konkretnimi akcijami vključi v kritiko zakonom in s prakso dokazuje, da zakoni, sprejeti za zeleno mizo, niso najboljši.
Po tem, ko je poslušal poročilo, referat in razpravo, je tov. Švab omenil tudi naš sistem delitve osebnih dohodkov. Menil je, da ni popoln in da ga bo treba spremeniti. Všeč mu je bila ponudba o povišanju najnižjih dohodkov, pri
tem pa jo opozoril, da iz tega ne smemo delati uravnilovke.
V imenu republiškega sindikalnega sveta in Sindikata industrije in rudarstva Slovenije je celotnemu kolektivu zaželel veliko uspeha pri' naših bodočih naporih.
Tov. JANEZ BERAVS, glavni direktor podjetja, je uvodoma poudaril, da smo danes v razpravi ponovno potrdili, da je samoupravljanje dosegto stopnjo, ko delavci vlagajo vse svoje napore v delo in uspeh svojega kolektiva.
Omenil je enotnost, o kateri smo govorili že na današnjem občnem zboru in pri tem opozoril na priznanja, ki jih moramo upoštevati na vseh področjih dela našega kolektiva.
Tov. JANEZ SUŠNIK se je vodstvu tovarne, oz. celotnemu kolektivu zahvalil za razumevanje in materialno pomoč ob nastopih naše kulturne skupine.
Tov. STANE BOŽIC je pozdravil ta zbor v imenu Občinskega sindikalnega sveta Kranj z ždjo, da bi današnja razprava in delo predstavnikov bilo uspešno tudi v prihodnjem obdobju.
Poudaril je še, da urejena kadrovska politika, skrb za člane kolektiva in njihov standard v Savi precej vpliva tudi na druge delovne organizacije, da jo posnemajo. Kadrovska struktura v Savi se je v nekaj letih precej izboljšala, prav tako so tudi oseb-
ni dohodki precej visoki. Organizacija dela, oz. odnos do dela In sodelavcev je dobro urejen, v kolektivu je čutiti enotnost vseh delavcev.
»Celotnemu kolektivu in novemu sindikalnemu vodstvu«, je končal tov. Božič, »želim čimveč uspehov v naslednjih letih.«
Tov. ANDREJ KOŠIČ je v svoji razpravi pojasnil nekaj problemov, ki nastajajo ob delitvi osebnih dohodkov. Povedal je, da delavci, ki so dolžni urejati problematiko delitve osebnih dohodkov,
niso samo v strokovnih službah, ampak tudi v proizvodu j L V oddelku za študij dela so npr. imeli do pred kratkim premalo strokovnega kadra, sedaj pa je z Zavodom za študij dela v Ljubljani sklenjena večletna pogodba za postavljanje norm za posamezna delovna mesta. Navedel je tudi konkretne primere, zakaj so bile težave ob normiranju oz. izračunavanju izdeiavnih časov.
Tov. Košič je še poudaril, da bo o pravilniku o delitvi osebnih dohodkov dokončno sklepal še delavski svet podjetja na svoji seji. Tudi za problem v avtopnevmatikami Je povedal, da se rešuje že več kot eno leto, medtem ko na razpravo o dohodkih v delovni enoti avtopnevmatike niso povabili nikogar iz ekonomsko organizacijske službe.
Referat tov. PAVLETA GANTARJA o nadaljnjih nalogah naše sindikalne organizacije (citati)
Sindikat mora rasti in se uveljavljati kot samostojna organizacija, ki bo izražala najširše interese, progresivne zahteve in razpoloženje delovnih ljudi. Kot del samoupravnega sistema mora sindikat ob tem prevzeti nase večjo, splošno in konkretno družbeno odgovornost pri ustvarjanju in razvoju materialnih in družbenih pogojih za uresničevanje teženj večine. S svojim programom in akcijami se mora sindikat uveljavljati kot dosleden borec za nove socialistične družbene odnose. S tem, da se sindikat bori zoper vse vrste odpora proti samoupravljanju, zoper birokratsko samovoljo, pritiske posameznikov in neformalnih skupin, na pravice delovnih ljudi, zoper privilegije in druge nesocialistične pojave, dokazuje, da ima svoje mesto v tej družbeni ureditvi. Vendar pa mora sindikat obsoditi anarhoslndikall-stične tendence. Obsojam tiste, ki so družbeno-poli lično neaktivni, znajo pa samo kritizirati. Ne rečem, da kritike ne sme biti, samo kritika mora biti javna.
kadrovska usposobiti, da bo zadostil zahtevam dobe, v kateri živimo. Zato je nujno, da postavljamo na odgovorne položaje v sindikat odločne, sposobne in odgovorne ljudi, ki imajo ugled in bodo med članstvo s svojo prisotnostjo in s svojim delovanjem vnesli svežino, borbenost in upornost v življenje In delo sindikalne organizacije. To je hkrati tudi pot, da se sindikat bori zoper birokratizem v lastnih vrstah.
Živimo v času, ko se marsikje (po simpozijih) diskutira o tem, ali smo za samoupravljanje, ali naj Iščemo druge poti odločanja, češ da vrsta podatkov o odnosih, o zavesti upravljalcev, o njihovem strokovnem neznanju in o gospodarsko nesmotrnih odločitvah dokazuje, da je samoupravljanje slabo. Menim, da je to natolcevanje ali celo izživljanje, da pa Je v resnici treba le izpopolnjevati samoupravni mehanizem.
Člani sindikata si moramo prizadevati za še večjo uveljavljanje in izpopolnjevanje samoupravljanja. Ce pogledamo v delovne organizacije, potem ugotovimo, da je tam, kjer je dobro samoupravljanje tudi dobro gospodarjenje in da Je ravno v takih kolektivih težnja po izpopolnjevanju samoupravljanja. Gre bolj zato, zakaj naj bi bilo samoupravljanje le v nekaterih delovnih organizacijah, zakaj samoupravljanja ne širimo povsod na enako prilagojen način. Tudi to je vprašanje, koliko naš človek vpliva na občinsko, republiško in zvezno politiko; menim, da v občini še nekako gre, preproste misli pa le malokdaj sežejo do republike ali celo zveze. Tisti, ki proizvajajo, žele kar v največji meri vplivati na to odloča-
nje. Nikakor se ne moremo strinjati s takimi nestalnimi predpisi, ki zahtevajo stalno spreminjanje naše interne zakonodaje. Menim, da bi morali zvezni predpisi predpisovati osnovne principe in da bi se šele na konkretnem terenu ti predpisi prilagodili in seveda tudi izvrševati. Pričakovali smo, da bodo poreformni ukrepi to zagotovili, toda stvari so ne izboljšujejo; pri tem pa nastaja vr sta problemov, ki se začenjajo z novimi obdavčitvami sklada skupne porabe in podobno, s spremembami in novelami naših zakonov.
Na koncu omenjam še misel, ki jo je izrekel tov. Tito na zagreb škl konferenci:
»Sindikati imajo zelo odgovorne naloge in vlogo. Ta vloga pa se bo lahko uveljavila v polni mer' le tedaj, če bo v aktivnosti sindi katov prihajal do vse popolnejše veljave vpliv delavskega razreda in če se bo ta vpliv čedalje bolj občutil tudi v razvoju delavne organizacije, pri uresničevanju raz širjene reprodukcije m pri razvoju družbe nasploh. S tem pa je povezana potreba, da sindikati še veliko bolj prispevajo k razvijanju proizvodnje, integracijskih procesov, delitve po delu in pri vsklajevanju odnosov v samem delavskem razredu. Te in številne druge naloge bodo sindikati z uspehom opravljali, če bodo člani Zveze komunistov v njih doumeli sindikate kot najširšo družbenopolitično organizacijo delavskega razreda.«
Menim, da je misel našega predsednika Tita zelo dobro izrečena in da iz te misli izhajajo naše na-dalnje naloge v delovni organizaciji.
V socalistični samoupravni družbi ne more in ne sme biti socialdemokratskih tendenc. Za nas je samoupravljanje ustoličena zakonodaja, ki jo moramo izvajati v praksi.
VI. kongres ZSJ je bil obračun našega skupnega sindikalnega dela, zato ga je tudi vredno omeniti. Zdt se ml, da so bile same priprave na ta kongres zelo dobre, saj po diskusijah na samem kongresu lahko to sodimo. Delegati so dejansko zastopali interese članov sindikata.
Na kongresu so bile sprejete tudi resolucije, ki so dobro formulirane, samo realizacijale-teh gre zelo počasi. Ne vem, kje so vzroki, iz-gleda pa, da sindikalnih zahtev ne razumejo vsi, ali pa jih nočejo razumeti. Zadnje odločitve o novih obdavčitvah niso prav nič sindikalne, pač pa le komercialne. Ne vem, koliko se upošteva sindikalno mnenje, saj se novi zakoni sprejemajo in menjavajo tako hitro, da niti nimamo 'časa le-teh izvajati v praksi, kaj šele, da bi o njih razpravljali in dali svoje pripombe; jasno je, da potem pride do spreminjanja le-teh.
Torej zopet protislovje med teorijo zn prakso. V sindikatu se delavci združujejo na osnovi dela in delovnih odnosov, ne glede na njihove družbene, idejne in politične poglede. Sindikat s svojo dejavnostjo prispeva k razreševanju splošnih in konkretnih vprašanj delavcev, zato naj se tudi mnenja in stališča bolj upoštevajo.
Osnovno načelo, ki ga moramo upoštevati pri slehernem organiziranju, mora biti interes člana sindikata, ki mu mora organizacija zagotoviti polno demokratično sodelovanje pri sprejemanju sklepov in pri oblikovanju stališč, in sicer od osnovne sindikalne organizacije do centralnega sveta. Menim, da sindikat v delovnih organizacijah ne naleti na gluha ušesa, kot se to dogaja že v občini pa vse do federacije. Celotni sindikat se mora tako organizirati in
Spoštovani urednik!
Precej časa je že poteklo, odkar sem odšel k vojakom. Daleč sem od svojega mesta in kolektiva, v katerem sem delal.
Zelo slabo sem seznanjen z dogodki, ki se odvijajo v podjetju. Včasih se pomenim kaj s tov. Sinkovičem, ki je prav tako član našega kolektiva. Škoda je le, da služiva različna roda vojske. Zato vas prosim, da mi pošiljate časopis, saj vem, da je v njem mnogo zanimivega.
Mnogo delovnega uspeha vam želi vojak Aleš Draksler, v. p. 6734-13, Valjevo.
Spoštovani urednik!
Ponovno se oglašam. Vojaško suknjo nosim v Benkovcu. Zahvaljujem se kolektivu za darilo, ki sem ga dobil ob novem letu iy želim, da bi se uspešno razvijala naša proizvodnja ter da bi imela vidne uspehe na domačem in tujem tržišču.
Tovariško vas pozdravlja Slavko Perdan, v. p. 2870/18-1, Bcnkovac.
Spoštovani urednik!
Oglašam se drugič v 16 mesecih in vas prav lepo pozdravljam. Najlepše se zahvaljujem za časopis, ki sem ga redno prejemal. Vedno sem prebral vsega — od prve do zadnje strani.
Vse, posebno pa sodelavce v stiskami II pozdravlja Ivan Veternik, v. p. 5055/24 V 3, Zemun.
Dragi urednik!
Po dolgem času se zopet oglašava s kratkim pismom. Na tihem upava, da ne bo romalo v tvoj nenasitni koš. Precej časa sva že v vojaški suknji in v teh zadnjih dneh nama je postalo dolgčas. Upava, da bo tudi to minilo. Kot sam verjetno veš, so najine misli v civil-stvu, telo pa v uniformi in pod ostro komando.
Zanima naju, kako bo z najino zaposlitvijo, ko se vrneva iz JLA. Najina želja je, da bi še v bodoče ostala člana kolektiva.
Dragi urednik, na koncu pisma bi te prav lepo prosila, če nama še vnaprej pošiljaš časopis Sava. Verjemi, da ga bova prebrala od prve do zadnje besede, saj je to edina in tesna vez s sodelavci in kolektivom.
Kmalu nasvidenje!
Vojaka iz Ohrida Ivan Temar, v. p. 5970,33 in Frenk Vitez v. p. 597044, Ohrid.
Dragi vojaki!
Najprej se vam oproščami ker smo malo zakasnili z objavo vaših pisem. Morda ste mislili, da so romala v moj »nenasitni uredniški koš«. Nikakor ne! Vsakega vašega pisma smo veseli, verjemite!
Vsem vam, katerih pisma danes objavljam in vsem drugim voja kom, ki so nam poslali čestitke ob novem letu, se prav lepo zahvaljujem — v imenu kolektiva in v svojem imenu.
Kako je z zaposlitvijo po prihodu iz JLA, ste lahko brali v prejšnji številki »Save«.
Dragi vojaki, lepo vas pozdravljam in upam, da mi boste še naprej pridno pisali Vsem tistim, ki so pravkar odložili vojaško suknja in se zopet vrnili med nas, pa želim mnogo zadovoljstva v kolektivu!
,	UREDNIK
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izheja štirinajstdnevno, gJevni in odgovorni urednik Jože Stular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj.