DANES Pepca Kardelj: PET DESETLETIJ BOJA NAPREDNIH ŽENSK Mitja Švab: SODELOVANJE TERJA DOKAZOVANJE S ŠTEVILKAMI Zvonko Simič: VODA VZAME - VODA PRINESE Rubrika -POGOVORI 60« Sobota, 5. marca 1960 Štev. 9, leto XVIII. ______________________________1 Enake zahteve, enake možnosti Razmišljam. Se pred dobrim f.f°m so tovarniške delavke tožile: -Pri delu ni več razlik med Hami in delavci. Delamo ob strojih, ki so jih včasih zaupali sanio moškim. Nagrajevanje pa s® zmeraj ni v redu. Zapostav-ltene smo. Za enako delo manj dobimo kakor moški...« Letos delavke drugače govo-Vo. Ne povsod, marsikje pa že. dosegle smo, kar smo hotele,-" Pravijo. "-Nagrajevanje po delu P®* je izenačilo z moškimi. Če s,Ho bolj pridne, zaslužimo celo Vei ob istih strojih.« Nagrajevale po delu hrani že tisoč dokazov, da so ženske prav tako spo-Sobne kakor moški, pri marsikaterem delu pa se še bolj obnesejo, ker so pridnejše in večkrat tudi bolj natančne. Novo nagrajevanje je ženam zagotovilo enake materialne po-Boje kot moškim, enaka nagrada Za enako delo pa briše razlike zaed ljudmi in jih izenačuje. Tako govorimo zdaj o enakopravnosti, ki se kaže skozi dinar. To dobro vpliva na našo ekonomiko, ki z novim nagrajevanjem stimulira delavke, da več in bo-ye proizvajajo. (Mirno torej lahko rečemo, da tisti delovni kolektivi, ki še niso predrugačili nagrajevalnega sistema in izenačili tarif za delavce in delavke na istih delovnih mestih ter nvedli nagrajevanja po delu, niso gospodarni. Tudi v delavkah, ki so pri nagrajevanju še zapostavljene, so skrite rezerve v ob-llki nezadostno izkoriščene delovne moči.) Dejanski enakopravnosti je na9rajevanje po delu utrdilo te-vzelje. Nedvomno je to ogromen hspeh, pomemben za žene in za skupnost. Vendar — kolo časa Se vrti. Nestrokovnjake za stro-M zamenjujejo s strokovnjaki, kajti proizvodnost ni odvisna sa- od nagrajevanja, ampak tudi od delavčevega znanja. In de-kivci to vedo. V tovarnah odpi-ramo izobraževalne centre. Na stotine mlajših in starejših ljudi že širi obzorje in si odpira Pot k višji kvalifikaciji prav v teh žariščih strokovnega znanja. Vrata v izobraževalne centre so odprta tako delavcem kakor delavkam. Mar bi se delavke lahko potegovale za odgovornejša delovna mesta, če bi strokovno zaostale za moškimi? Dolžni smo jim torej omogočiti dokvalifikacijo, saj je nagrajevanje po delu ovrglo globoko zakoreninjene predsodke o njihovi manjši delovni sposobnosti ter jih postavlja v proizvodnosti delavcem ob stran ali celo više. In vendar delavke redko srečujemo v izobraževalnih centrih. Ne zaradi njihove brezbrižnosti do večjega strokovnega znanja, ki je osnovni pogoj za večjo proizvodnost in dohodke, ampak zato, ker jih pri strokovnem izobraževanju mnogi še vedno zapostavljajo. Mimo tega delavke teže vsa nekdanja bremena ozkega družinskega kroga. Vključili smo jih v proizvodnjo in javno življenje, materialno smo jih izenačili z delavci, nismo pa jim še pomagali, da bi se otresle tistih drobnih gospodinjskih opravkov, ki jim vzamejo toliko dragocenega časa. Delovnim ženam smo priskočili na pomoč s stanovanjskimi skupnostmi, ki naj bi med drugim skrbele tudi za podružblje-nje gospodinjstva, prenesle dobršen del gospodinjskih opravil v obrate družbene prehrane, v uslužnostne servise, skrb za otroke med zaposlitvijo staršev pa zaupale družinskim varstvenim ustanovam. Načela in cilji so jasni. Vendar včasih premalo mislimo, ali so vsa naša prizadevanja v tej smeri res ekonomsko upravičena, takšna, da bodo pozitivno vplivala tudi na proizvodnost delavk, na njihove osebne dohodke in na dohodke skupnosti. Samo smotrno po-družbljenje gospodinjskega dela bo ženam omogočilo, da se bodo tudi one strokovno izobraževale in se v enaki meri izpopolnjevale za delo ob strojih, kakor delavci. Sele potem se bodo lahko vsestransko uveljavile kot strokovno sposobne delavke in družbene upravljavke. MARIOLA KOBAL V. KONGRES ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV JUGOSLAVIJE AZNEOBLIKE NAGRAJEVANJA KAŽEJO ZRELOSTSOBJEKTIVNI SIL Nad 500 inženirjev in tehnikov iz vse države — delegatov V. kongresa te organizacije, ki je bil od srede do petka v Ljubljani v Festivalni dvorani na Gospodarskem razstavišču — je razpravljalo o bodočih nalogah. Prvi dan kongresa so delegati razpravljali o organizacijskih vprašanjih, in sicer o vlogi inženirjev in tehnikov v nadaljnjem razvijanju komunalnega sistema odslej, ko bodo inženirji in tehniki iz vseh strok združeni v društvih na področju komune. Kjer so doslej takšna društva že osnovali, so bila le-ta tesno povezana s političnim in z družbenim življenjem ter organizacijami v komuni. Takšne organizacije so se že doslej uveljavile tudi v pripravljanju predpisov in ukrepov na področju gospodarskega življenja komune. Marsikje so namesto posameznikov prevzele izdelavo investicijskih elaboratov, tehnično-ekonomskih analiz, pomagale so pri sestavljanju občinskih družbenih planov, reševanju urbanističnih problemov, pri zboljševanju organizacije dela, organizaciji strokovnih šol, tečajev in seminarjev in podobno. Tovariš Miha Marinko, predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije, ki se je kot gost udeležil kongresa, je v začetku svojega govora pozdravil takšno usmeritev Zveze inženirjev in tehnikov. Dejal je, da je treba te težnje podpreti in pomagati, da se čim uspešneje uresničijo. Občinam je treba nuditi čimvečjo pomoč in od tu navzgor združevati subjektivne sile za pospešen razvoj gospodarstva, njegovih proizvajalnih sil, za oblikovanje enotne politike perspektivnih pr gramov in na tej osnovi izjesti smotrno racionalno razdelitev nalog in naporov za uresničitev postavljenih ciljev. Potem pa je tovariš Miha Marinko govoril o nekaterih aktualnih nalogah. Dovolite mi .tovariši, da ob tej cer po naši enostavni metodolo- in prizadevnosti ožjega celotnega priložnosti omenim še nekatere giji evidentiranja zamegljuje de- kolektiva s smotrom boljše deli-aktualne momente današnjega jansko rast produktivnosti. Nova tve in organizacije dela in za čim našega gospodarskega razvoja, stimulativna delitev dohodka je neposrednejši vpogled delovnega Mislim tu na neke pojave, ki so rodila najrazličnejše oblike na- kolektiva v pogledu racionalnega obče družbenega pomena, ki pa grajevanja po učinku, ki so bile gospodarjenja, za urejanje čim so posebno tesno povezani z va- prilagojene konkretnim objektiv- pravičnejših ekonomskih odnosov Šim delom, z vašimi družbenimi nim proizvodnim pogojem, oziro- med enotami itd. To je več ali nalogami. Gre za oblike gospo- ma odražajo stopnjo zrelosti sub- manj spontan pojav, ki je logična darske operative — nadaljnjega jektivnih sil v podjetjih, razvoja proizvajalnih sil pri nas. Z velikim napredkom v anga- posledica korekcije sistema delitve. Omenjam ga tu kot izredno NAPAČNE TEŽNJE LAHKO OMEJUJEJO RAZVOJ SAMOUPRAVNEGA SISTEMA Vsi poznamo velike gospodarske -žiranju doslej neizkoriščenih no- pozitiven prispevek nadaljnjemu uspehe, ki smo jih v zadnjem ča- tranjih rezerv se je odprl proces procesu razvoja samoupravnega su dosegli, niso pa vedno dovolj nadaljnje decentralizacije na ob- sistema, ki daje solidno osnovo naglašeni vzroki, ki so te rezul- rate, oddelke, na neposrednejše za pospešeno razvijanje naših tate omogočili. A to so razvijanje ekonomske enote, kar je potreb- proizvodnih sil. Ob njem hitreje našega sistema delavskega in no, da bi omogočili čim pravič- raste spoznanje potrebe po spo-družbenega upravljanja, večanje nejše nagrajevanje po zaslugi na polnjevanju tehnoloških in me-materialnih osnov samouprave, bazi individualne prizadevnosti banskih procesov proizvodnje, racionalnejša politika investiranja tako v industriji kot v kmetijstvu, posebej pa še korekcija v delitvi dohodka, ki je omogočila stimulativno nagrajevanje. Zlasti slednje je v preteklem letu izne- Omenjam ta pozitiven pojav cij za tehnično modernizacijo nada sprostilo in vzpodbudilo ve- zato, ker so se ob njem pojavile proizvajalnih sredstev, v svrho lik ustvarjalni polet v naših de- nekatere druge tendence, ki bi, če šablonske organizacije delitve delovnih kolektivih. Produktivnost, bi se uveljavile, nujno zavirale in la, standardizacije in specializa-z njo pa zaslužki in fondi podje- celo ustavile ta proces. Mislim na cije. Skratka, tako bi se uveljavil tij so porasli bolj, kot smo mogli tendence ustvarjati umetne orga- subjektivizem dirigiranja do poprej registrirati za celo vrsto let. nizatorne okvire in oblike od zgo- drobnosti, ki bi briskiral potrebe To lahko trdim, vsaj za Slovenijo, raj, ki naj bi usmerjale nadaljnji tržišča in današnjo stopnjo proiz-kjer imamo najbolj čisto situa- razvoj procesa proizvodnje.-Opra- vajalnih sil pri nas. Za njim se cijo zaradi tega, ker v preteklem vičujejo« se navadno z najrazlič- skrivajo pa tudi očitne cehovske letu nismo vključevali v proiz- nejšimi praktičnimi razlogi teh- tendence, tendence kartelskega vodnjo nekih pomembnih novoin- nične racionalnosti, rentabilnosti obvladovanja cen in tržišča, vestiranih proizvodnih kapacitet proizvodnje, kot oblika za zdru- umetnega ustvarjanja monopol-z višjim organskim sestavom, ki si- že vanj a sredstev v svrho investi- nega položaja in drugi nagibi, ki ne bi mogli služiti organskemu razvoju in napredku. Mislim, da je jasno, kako bi ob tem poraslo število neproduktivnih uradnikov, ki ne bi imeli nobene zveze ne s proizvodnjo, ne s tehnologijo. Zavrle bi polet, ki sem ga prej omenil, s posledico, da bi delavski sveti in ves naš družbeni sistem upravljanja obvisel v zraku. Čeprav se skušajo te tendence večkrat opravičevati z argumenti tehnike, ne mislim, da ste vi tehnični strokovnjaki nosilci ali zagovorniki teh tendenc. Vsi, ki neposredno vodite, zasnavljate in organizirate tehnološke procese proizvodnje, se zavedate, kaj bi povzročili, če bi spodnesli ekonomski stimulus neposrednih proizvajalcev in njihovo neposredno gospodarjenje. Se posebej nam to ni vseeno, če vemo, da bi to neizbežno vodilo razdvajanju in odtujevanju strokovnjakov — operativcev od delavcev in samoupravnih organov. Če so bili v prvih letih spričo nižje razvitosti naših proizvajalnih sil in spričo potreb reševanja ključnih nalog našega gospodarstva neizbežni taki prijemi operativnega vodenja gospodarstva, ki so pa istočasno pokazali tudi vse slabe strani, tem manj je to potrebno danes, ko so naše proizvajalne sile v poletu, da ne govorim o tem, da so danes tudi praktično ne-ustvarljive spričo razvitja zavesti naših samoupravnih organov. Potreba po višji organiziranosti proizvajalnih sil se bo uspešno uresničevala le, če bo temeljila na osnovah, ki se že porajajo v naših delovnih kolektivih, o katerih sem že govoril. Ob respek-tiranju teh osnov bo potreba po višji organiziranosti proizvodnje, potreba po modernizaciji proizvajalnih sil praktično našla razvojno pot, po kateri se bo delavskim svetom in proizvodnim kolektivom odpiral pogled na širšo problematiko in bodo tem potom ob lastni zainteresiranosti razvijali svoja spoznanja, se zavest-nejše vključevali kot člen v verigi širših proizvodnih procesov, širili svoja spoznanja interesov naše socialistične skupnosti in se za realizacijo teh interesov zavestno in praktično vključevali kot polnopravni partnerji. Vaše uspešno delo pa bo ob tem izredno dragoceno. (Nadaljevanje na 4. strani) Na V. kongresu Zveze Inžeairjev In tehnikov Jugoslavije so prišli razen delegatov tudi številni gostje, med drugimi tovariš Miha Marinko, ki Je pozdravil kongres ? dni v sindikatih »Justi je dobila odpoved! posloviti od predic. Delovni ko-Črno na belem, še ta mesec lahko dela, potem pa ...« Tkalke in predice so zmigovale z glavo. Nekatere so jo poznale, druge le po imenu; prve so bile zavoljo poznanstva bolj odrezave v besedovanju, druge pa so hitele v vsaki prosti minuti z žolčnim komentiranjem odločitve delavskega sveta v No-voteksu, ki je odpovedal delovno razmerje svoji delavki. Kdo je pravzaprav Justi? Za imenom, ki je lahko tudi drugačno, se skriva mlado dekle, ki je pred nekaj meseci potrkalo na vrata tekstilne tovarne v Novem mestu. Zaposlili so jo! Prvi mesec je postopala po skladišču in se očitno ogibala dela. Dejali so, naj se vpelje, bo gala je normo. Vsak dan po lektiv jo je zaposlil ob stroju, opravljenem delu pa je hitela v kjer bi jo naj spodbujala indivi- upravno pisarno in spraševala, mesec je začela z zahtevnejšim delom v ekipi predic. Srečala se je s skupinsko normo. Delovna vnema pa jo je zapustila že po nekaj dneh. Ekipa je le s težavo dosegala svojo delovno obveznost. Razumljivo, ovirale so jo zaspane Justine roke. Po tridesetih dneh se je Justi morala Pretekli teden so bili dnevni redi sej sindikalnih organov zelo pestri, saj so obsegali mnogo aktualnih tem — od delavskega samoupravljanja, nagrajevanja, kadrovsko socialnih služb, izobraževanja, do oddiha in drugih vprašanj, s katerimi se ukvarjajo sindikati. Zadnje dni februarja sta bili okrajni konferenci sindikata obrtnih in komunalnih delavcev v Gorici in Murski Soboti. Na prvi so razpravljali zlasti o nagrajevanju delavcev v teh panogah. V Murski Soboti so razen nagrajevanja obravnavali še planske naloge obrtništva po družbenem planu, izobraževanje in delavsko upravljanje. Glede nagrajevanja po učinku so ugotovili, da se temu upirajo predvsem starejši, kvalificirani in visokokvalificirani kadri. Na seji predsedstva RO rudarjev, metalurgov in kemičnih delavcev so med drugim razpravljali tudi o nekaterih aktualnih gospodarskih vprašanjih. Mnenja so, da je treba v kolektivih organizirati široke razprave ob sprejetju zaključnih računov — ugotoviti, kako je podjetje poslovalo in gospodarilo, kaj je na to ugodno vplivalo in kaj ne, kakšne so tehnične in ekonomske možnosti gospodarske organizacije itd. Komisija za gospodarstvo pri OSS Celje je razpravljala o svojem prihodnjem delu. Sklenili so, da bo le-to bolj političnega značaja. Strokovnjaki-svetovalci (ki bodo zadolženi za posamezne industrijske panoge in bodo le posvetovalni organi) pa bodo obiskovali posamezna podjetja opazovali njihovo delo, opozarjali na razna vprašanja itd. Na,skupnem sestanku komisije za gospodarstvo in nagrajevanje pri ObSS in enake komisije pri ObLO Celje so govorili o nekaterih problemih delitve osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah glede na prehod na kompleksno nagrajevanje. O organizaciji kadrovsko socialnih služb jevanje za povečano delovno sto- dualna norma. Kakorkoli se je živo sukala v odmoru in se izgubljala v klepetih, je v času dela otožno pogledovala stroj in zehajoče preštevala minute. Svoj delovni plan je ob mesecu dosegla le za 70 odstotkov. ali je tista stvar z odpovedjo resna zadeva. Prekleto resna! . Če bi bili vsi takšni, potem Novoteks ne bi izpolnil svojega plana v preteklem letu kljub težavam zaradi pomanjkanja elek- mu je malo mar proizvodni tem zmanjšujejo metre zatkane-uspeh kolektiva in zaslužek vseh ga blaga. Mojstri, ki morajo tu skupaj!« pa tam na naglico popraviti za- znano je — če zastane delo starel stroj, hite s popravilomi v predilnici, tudi zmanjka pre- saj s tem omogočajo delo tkalkt, je, se ohlade kotli v barvarni, ki sicer izgublja čas in z njim obmolknejo tkalski stroji, prekriža roke skladiščnik ... Tako kot so obrati povezani med seboj, enako je povezano med se- Zakaj prikrajšam? Opozorila so se vrstila! »Justi, poprimi. Če lahko druge, bi lahko tudi ti! Norma, ki jo izpolniš, dopolnjuje normo naše tovarne. Od tvojega dela ni pa potem bolj zagrabila! Drugi odvisen samo tvoj zaslužek, prav tako tvoja pridnost viša zaslužek ostalim.« Opozorila so se še vedno vrstila! Toda, Justi je ostala — Justi. Ostala je Justi vse dotlej, da ni nekega dne dobila odpovedi. Črno na belem. Potem se je zaletela. Prese- trične energije. Delo v tovarni zahteva prizadevnega človeka. Merilo njegove prizadevnosti je dosežena ali presežena norma, ki s svojimi številkami ne taji ničesar. Nagrajevanje po učinku ni več nerazumljiva beseda. Marsikje je postala nepogrešljiv sestavni del delavčevega uveljavljanja tako ob stroju kot doma. Pogovori med delavkami in delavci so postajali stvarnejši: »Zakaj bi bili prikrajšani na račun lenobe posameznika, ki boj tudi delo posameznikov, ki tako rekoč drug drugemu omogočajo zaslužek. Štednja ob malomarnem od- zaslužek. Vsi ti drobni utrinki iz življenja kolektiva pa so ničevi, če bi se v njih ne zrcalil11 prizadevnost posameznika. In se pojavi primer Justi! »Ni lahka stvar podpisati odpoved mlademu dekletu, ki bi mu bila tovarna lahko drugi dom. A kaj, ko je to edini lek in obenem pravična odločitev v korist vseh naših tkalk in predic!« Tako nam je povedal predsednik delavskega sveta. Vprašali smo ga, kaj ne more biti nosu nekaterih postane smešna! poslednji mesec Justinega dela, Lahko bi kupili stroj za barva- ko je dosegala normo, zadosten . .. -----»... t~- -ju poT-pk za njeno nadaljnje delo » tovadni!? Na to vprašanje bo odgovoril občni zbor sindikalne nje vlaken v Zagrebu im bi jih veljal 11 milijonov, ne pa, da so ga napravili sami za 4 milijone in je prav tako dober, če ne celo boljši. Prihranili so pa le nekaj! Predice skrbno pazijo na vsak kosmič, da se ne izgubi; tkalke natanko prisluškujejo udarjanju čolnička v strojnih statvah in s podružnice, ki bo v Novoteksu v tem mesecu. Odnosi med ljudmi — odnos ljudi do kolektiva in do tovarne — bo točka v dnevnem redu občnega zbora! DUŠAN KRALJ i!llllllll!llllill!ll!l!lllllll!lllilllll!ll!llllll!lllllllill!lllll!!llllllllll!lllll!lllilll!IIIIIIM PRED OBČNIM ZBOROM SINDIKALNE PODRUŽNICE V TRŽIŠKI TOVARNI KOS IN SRPOV Neutemeljeni izgovori Lani so v tržiški tovarni kos in srp od? ov "1 °/o vseh jetju vedo, da delovnih ur opravili po učinku. V p bodo morali še marsikaj spremeniti in popraviti v sedanjem načinu nagrajevanja, toda obenem so prav vsi — tudi sindikalna podružnica — prepričani, da v tako zastareli tovarni, kakršna je njihova, res ni mo-oče ničesar spreminjati ali vsaj bistveno izboljšati, otem pa, ko bo rekonstrukcija za njimi (zdaj so sredi nje), naj bi bilo drugače. Takšno mišljenje je korenito napak. Najprej — vsi takšni in podobni izgovori so jalovi, kajti sistem nagrajevanja v podjetju vendar gradimo na tistem, kar imamo. Potem pa, ko se spremenijo delovni pogoji, tehnološki postopek in drugo, dotedanji način nagrajevanja primerno spremenimo, prilagodimo novim prilikam. Vse to seveda terja vztrajnega odpravljanja raznih pomanjkljivosti in napak v podjetjih; začenši od organizacije dela naprej. Praiksa je pokazala, da je le ta pot prava, če hočemo doseči željeni uspeh: spodbudno nagra- in centrov za pošolsko izobraževanje je razpravljal RO grafičar-jev v zvezi z organizacijo posvetovanja predstavnikov grafičnih podjetij o teh vprašanjih. Ker se v podjetjih grafične stroke ne morejo organizirati samostojni centri za izobraževanje, meni RO da je potrebno, da se vsa podjetja združijo in s skupnimi sredstvi organizirajo ta center. V vsakem podjetju pa naj bi nekdo bil po upravni liniji zadolžen za vodenje pošolskega izobraževanja in sicer v okviru kadrovsko socialne službe. O kadrovsko socialnih službah je podrobno razpravljalo predsedstvo RO rudarjev, metalurgov in kemičnih delavcev. Mnoga podjetja so pričela resno razpravljati o tem, kako te službe najbolj učinkovito organizirati. Vendar so te razprave usmerjene bolj v obravnavanje raznih shem, manj pa v vsebino dela. RO bo priporočil podružnicam naj usmerijo razprave na družbeno politično in ekonomsko področje. V zvezi s pripravami na plenum o delavskem upravljanju je tajništvo OSS Kranj na, svoji seji načelo nekaj vprašanj in problemov s tega področja. V jeseniški občini so na primer ugotovili, da posvečajo delavski sveti premalo pozornosti skrbi za človeka in notranjim odnosom v kolektivu. V manjših podjetjih je zlasti problematično vprašanje svobodne kritike, izražanja mnenj in podobno, kar je pokazala tudi anketa, ki jo je o tem napravil ObSS. rilnost. Res je, da probleme v zvezi z nagrajevanjem v marsikaterem podjetju rešujejo vzporedno z modernizacijo in rekonstrukcijo, toda to bistva stvari prav nič ne spremeni. Kot rečeno so v tržiški tovarni kos in srpov drugačnega mnenja. Podjetje je zdaj v ugodnem položaju. Prodali bi še štirikrat več, če bi le mogli izdelati toliko. Zato kolektiv ni v skrbeh. Linearno razdeljevanje tako imenovanega gibljivega dela osebnega dohodka (da drugače rečemo — dobička v starem pomenu besede) ljudi niti ne moti. Ta sredstva razdeljujejo, kadar podjetje ob pravem času (glede na naročila) finančno in količinsko izpolni proizvodne načrte. Teh denarcev, Id jih razdeljujejo vsak mesec sproti, nanese do polovice mesečnega zaslužka! Tako je zdaj v tržiški tovarni kos in srpov edino merilo za nagrajevanje kvalifikacija (da določijo tarifno postavko); spodbuda (za delavca) pa preseganje norme, da bi tako ves kolektiv dobil kar največ dobička. Podjetje nima premijskega pravilnika, da bi na ta način dajalo spodbudo za boljšo organizacijo dela in drugo. Resnici na ljubo velja omeniti, da so s pravilnikom o nagrajevanju predvidene premije za ra-cionalizatorstva in novatorstva ter tako imenovane izvozne premije. To pa je vse, kar naj bi tudi še spodbudno vplivalo na delo članov tega kolektiva. Kolektiv te tovarne ve, da so njihovi izdelki cenjeni in iskani na trgu; naredijo, kolikor pač gre in to jim zadostuje. Toda dopovedati prav vsem, od uprave podjetja do zadnjega delavca, da bi ob izboljšani organizaciji dela in z večjim prizadevanjem tudi v sedanjih pogojih lahko izdelali več in boljše izdelke (to pa bi se poznalo tudi v zaslužkih) — tega za zdaj ni še nihče storil. Kajti, kot rečeno, je tudi sindikalna organizacija prepričana, da za zdaj v podjetju res ni kaj storiti, da bi se zares poznalo. Ne glede na to, kar smo omenili, pa ostaja še odprto vprašanje, če so sedanji proizvodni načrt realni ali pa so podrejeni sedanjemu načinu nagrajevanja z gibljivim — dobičkom! Ce nočemo biti krivični, moremo povedati, da so v podjetju vendar začeli razmišljati o tem, kako bi izpopolnili sedanji način nagrajevanja. Sklenili so, da bodo letos uvedli nagrade za znižanje obratnih nesreč in (Špekulant-skih) boleznin. Tako bi dosegli zvišanje efektivnih delovnih ur in s tem porast osebnih dohodkov za 5,6 °/o. Prav je, da bodo v nagrajevanje vključili tudi ta dva elementa. Toda res je, da navzlic nedvomnim prednostim, ki jih bosta posredovali ti dve novosti, spremembi pomenita pravzaprav krpanje hiše pri strehi, ki pa,že v temeljih ni dovolj trdna. Tako si z odlašanjem v tem podjetju nekaj izkušenj. S stopicanjem na mestu si le-teh ne bodo nabrali. Zato se zdi, da se ne bomo preveč zmotili, če rečemo, naj sindikalna organizacija v tej tovarni najprej razčisti pojme znotraj svojih vrst in spozna, da je že zdaj mogoče marsikaj urediti in izboljšati, če bi se zares odločno zavzela za te spremembe v skupno korist podjetja in članov kolektiva. V podjetju sedaj na primer samo kose, srpe in pleskarske lopatice serijsko izdelujejo, ostali izdelki pa se zvrstijo od ča-sa do časa. Vsaj za te tri serijske izdelke bi bilo mogoče že zdaj uvesti nagrajevanje po enoti proizvoda, čeprav je sedanje organizacija dela taka, da se posamezne faze delovnega procesa zvrstijo v obeh, med seboj precej oddaljenih obratih. Ali pa drug primer: ko so sestavljali pravilnik o nagrajevanju, je uprava podjetja odklonila predlog sindikalne podružnice, da bi progresivno nagrajevali preseganje norm od določene stopnje naprej.' Ce bi bila sindikalna organizacija bolj prepričana, da je glede teh vprašanj možen vsaj majhen, če ne znaten korak naprej, bi nagrajevanje po enoti proizvoda za serijske izdelke v podjetju že imeli oziroma zamisel sindikalnega aktiva ne bi propadla. V teh dneh bodo imeli v tržiški tovarni kos in srpov letni obračun sindikalnega dela. Razen o nagrajevanju bodo razpravljali še o marsičem drugem, kar tare kolektiv. Toda svetovali bi, naj probleme v zvezi z nagra- NA ROB OBČNIH ZBOROV Premalo o načrtih Sele na sredi obdobja letošnjih prvo mesto postavljali zahtevo V° sindikalnih občnih zborov smo — uvedbi nagrajevanja po delovne'1 doslej so jih imeli kolektivi ustanov in manjših gospodarskih organizacij, večji kolektivi pa pričenjajo z njimi prav zdaj — zato učinku tudi v ustanovah 1?J upravnih službah (in s tem izenn' čenje z gospodarskimi organizme1’ —- ,.j......... ,________, ____ jami), dalje zahtevo po izbolj^' se še ne da dobiti kakšnih sploš- nju odnosov med uslužbenci in “ strank, o strokovnem izobražeM' vanju in še o mnogem. , Tudi sindikalni občni zb°r obrtnih podjetij so doživeli lel° — precej tudi zaradi ustreznejše časovne razmejitve — večjo P°' zornost in večjo učinkovitost’ Marsikje so zelo temeljito *** upravičeno razpravljali o tem, imajo občine sicer v planih mn0' go lepega o obrti, da pa konkret' no čestokrat malo pomagajo obrt' nih in absolutnih ugotovitev o uspehih in slabostih teh zborov. Nekaj bolj ali manj splošnih potez pa nam že lahko služi za nekatere pripombe. Morda bi bila največja značilnost vseh dosedanjih letnih sindikalnih pogovorov — pomanjkanje konkretnih napotil za prihodnost. To sodimo lahko že pri poročilih. Vse preveč dela in časa, skrbi in prizadevnosti je bilo potrošeno za sestavljanje in pilje- nim obratom pri urejanju raznih pravzaprav sami mečejo polena ^ ^ postavijo na prvo me- pod noge. Gotovo je, da bi v no-'J J - - J - vih pogojih — po rekonstrukciji — laže izvedli res spodbuden način nagrajevanja, če bi imeli vsaj sto, kajti bolj kot vse drugo, bo prav to gotovo v njihov prid. MILAN GOVEKAR nje zunanje-političnih ter notra-nje-političnih komentarjev o preteklem letu, ki so s svojo dolžino čestokrat moreče vplivali tudi na poznejšo razpravo. Razmeroma skopa pa so bila — po primerjavi — poročila o dejanškem uveljavljanju sindikalne organizacije v posameznih podjetjih. Ni čudno, da so tudi načrti za prihodnost — kjer so jih sploh ■vsaj v obrisih izdelali — doka) medli. Če lahko rečemo, da so se kolektivi vsaj nekoliko bolj temeljito pomenili o tem, kako je bilo, moramo hkrati povedati, da so se mnogo manj pomenili o tem, kako bo in kako naj bo. Na kratko: premalo je bilo določeno, kako bo sindikalna podružnica prenesla načela sindikatov za prihodnje v konkretno urejanje posameznih gospodarskih, političnih in družbenih problemov v podjetjih. Zdaj, ko so ustanove že imele občne zbore, lahko tudi zapišemo, da so bili le-ti — zlasti v primerjavi s preteklostjo — zelo živahni in plodni. Skoraj povsod so na problemov ter pri obnovi in modernizaciji. Ne dovolj učinkovito delavsko upravljanje je bilo čestokrat temo živahnih razprav na občnih zb0' rih kolektivov pošt in železni00. Ugotavljali so, da bi se gospodarjenje, zlasti pa nagrajevanje [n storilnost, bistveno izboljšalo, °e bi se v teh organizacijah tudi delavsko upravljanje razširilo in bolj decentraliziralo. Se bolj ostro so te probleme obravnavale razne ustanove, ki po svoji dejavnosti pravzaprav gospodarske organizacije — recimo okrajne uprave pošt. Na obenem zboru kolektiva Uprave ces1 OLO Ljubljana so na primer precej glasno povedali, da ni prav da 900-članski kolektiv, ki je lan' ustvaril 15 milijonov dinarjev do hodka, ne razpravlja in ne odloči kje in kako se bo ta denar pora bil. Kaže tore), da letos ni manj' kalo živahnosti tudi v tistih k°' lektivih, katerih občni zbori pretekla leta šli mimo nas skora! neopaženo. D. ČEBULJ DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER, MAVER MILAN VOLJČ JANEZ TEHNIČNI UREDNIK JANEZ SUSTER List Izhaja v uredniški povezavi z -Radom- - Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Kopitarjeva 2. pošt. pred. 284, telefon uredništva 89-181 do 185, 31-555 in 31-453 - Račun pri Komunalni banki v Ljubljani št. 600-705/1-83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina je' četrtletna 250. polletna 500 in letna 1000 din - Lisi tiska CZP »Ljudska pravica « - Poštnina plačana v gotovini Pepca Kardeli Pet desetletij boja naprednih žsnsl Letos mineva pet desetletij, odkar so napredne ženske sveta ustanovile Dan žena kot manifestacijo mednarodne solidarnosti in revolucionarnega boja v okviru naprednega delavskega gibanja. To se je zgodilo na II. mednarodni konferenci žensk v Kjobenhav-nu 27. avgusta 1910. Dan žena so prvič praznovali leta 1911 v Ameriki, naslednje leto pa tudi že v vrsti evropskih dežel. Spočetka je bila osnovna vsebina te manifestacije agitacija za žensko volilno pravico, kaj kmalu pa se je razširila na boj proti izkoriščanju, za ekonomske in politične zahteve, za mir in socializem. Delavsko gibanje se je rodilo najprej v bolj razvitih deželah, v katerih so prišla razredna nasprotja najprej do polnega izraza (v Angliji, Franciji in Nemčiji). Zenske so že od prvih začetkov najaktivneje sodelovale v tem gibanju. Že sredi prejšnjega stoletja so ta gibanja postopno preraščala iz spontanih akcij in raznih odporov proti izkoriščanju v organizirani boj delavskega razreda. Marx in Engels sta dala temu boju znanstvene temelje. Delavskemu razredu sta odprla perspektivo za osvoboditev delovnih ljudi in s tem veliko prispevala tudi k praktičnemu organiziranju revolucionarnih delavskih združenj in k njihovi povezavi. Razvoj industrije in naraščanje kapitala nujno porajata konkurenčni boj in stopnjujeta izkoriščanje delovnih množic, to pa ostri nasprotja tako znotraj vsa- ke države kakor tudi med njimi in krepi njihove apetite po tujem bogastvu in ozemlju, kar povzroča imperialistične vojne. V takih pogojih je nastala potreba, da se je organizirani boj delavskega razreda povezal tudi na mednarodnem področju. V vseh teh gibanjih srečujemo pomembno množično dejavnost naprednih žensk, ki so vedno imele znatno vlogo v mednarodnem delavskem gibanju. Ženske Jugoslavije lahko s ponosom predložijo obračun svojega revolucionarnega dela, boja in uspehov vse do naših dni. Velika so prispevale ne le za zmago socialističnih načel v naši deželi, temveč tudi v mednarodnem delavskem gibanju nasploh. Ta pot je bila dolga in trnova, med drugim tudi zato, ker so se morale boriti v pogojih velike gospodarske zaostalosti. Že proti koncu prejšnjega stoletja so bile v naši deželi znatne delavske akcije, pri katerih so nesebično sodelovale tudi ženske. Trboveljske ženske so leta 1876 izvedle stavko na dnevnem kopu, potem pa so sodelovale v stavki leta 1889, ko je bilo med drugimi aretiranih tudi 55 žensk. Njihova udeležba je znatna tudi pri stavkah leta 1905 in 1910. Dalje, leta 1885 je sodelovalo v tobačni tovarni na Reki v organizirani stavki tudi 370 delavk, ki so z energičnim stališčem preprečile, da bi jim znižali že tako nizke mezde, pa tudi sedem let kasneje so morale s stavko braniti svoje koristi. V zagrebški usnjarni so stracijami zahtevale kruh in nur ženske leta 1889 sodelovale v Socialistične organizacije so z1 stavki in zahtevale skrajšanje tista leta zajemale veliko števil0 delovnega časa od dvanajst na deset ur. Prav tako je sodelovalo v stavki leta 1900 v Dugi Resi tudi tri sto delavk. Dejavnost naprednih žensk se je okrepila zlasti pred prvo svetovno vojno, ko so se razen prizadevanja za boljši ekonomski in žensk, in sicer ne le iz vrst de lavk, temveč tudi delavskih žena Njihova pomoč in vloga pri na prednerh delavskem gibanju st-zelo pomembni. Na prvi skupšL ni Delavske zveze Hrvatske 1®* 1918 je bilo med 91 delegati 2/ žensk, kar najbolje priča o nj> politični položaj upirale nevarno- hovi dejavnosti v sindikalnem sti vojne in pozivale k miru. Leta banju. Naslednje leto je bilo v Pred osmim marcem 1914 na primer je sodelovalo v Beogradu na štirih protestnih zborovanjih tudi kakih tisoč žensk, na prvomajskih demonstracijah pa okoli dva tisoč. Istega leta so zaradi sodelovanja pri prvomajski proslavi odpustili v tekstilni tovarni v Leskovcu 800 delavk in delavcev, zaradi česar so organizirali stavko, ki je trajala tri mesece. Revolucionarna borbenost naših žensk se ni zmanjšala niti med prvo svetovno vojno, ko je bilo vsem političnim organizacijam prepovedano delovanje. Dalmatinke so na primer večkrat demonstrirale v Splitu zaradi slabe preskrbe, jemale kruh iz pekarn in ga delile prebivalstvu. V Ljubljani so imele ženske leta 1918 zborovanje, na katerem so zahtevale mir in volilno pravico, aprila istega leta pa so med tridnevnimi demon- Beogradu 1326 sindikalnih člani® v Nišu 410 itd. Po ustanovitvi Enotne social1 stične partije (komunistov) 1919 so se združile tudi sociali stične organizacije žensk, ki s s svojim statutom priznale Pri gram Partije in se štele za d' partijske organizacije. Zaradi sk bi, ki jo je Partija posvečala ra voju ženskega gibanja in dc med ženskami, je sodelova1 žensk pri vseh akcijah, ki jih izvedla Partija, zelo pomemb' Tudi po Obzijani leta 1920 1 prenehala njihova dejavnost, č prav v ilegali, Partija pa je okr pila delo med ženskami in dela' skimi ženami, in sicer predvsei po sindikatih. Po prvi svetovni vojni je ženska delovna silo kot cenejša 111 manj zaščitena nenehno naraščala V obdobju 1921/26 se je števil® SESTANEK DOBRE VOLJE MARIS SODELOVANJE TERJA dokazovanje s številkami laLi e dali časa napovedan »sestanek dobre volje« bi j . ? imenovali zbor predstavnikov kolektivov, ki so-k uiei°.v poslovnem združenju MARIS. Zbor je bil nee minulega tedna v Dobrni. Tokrat se ni zbral le Pov Ki*1 0d!)or5 sestavljen iz direktorjev, marveč so bili Kol Kr en* la.di člani in predsedniki delavskih svetov ših eic^1Vov’ V sodelujejo pri proizvodnji najrazličnej-'jp .gospodinjskih naprav in strojev. Moramo reči, da j tudi tak sestav vplival na zavidljivo raven razprave n't ai° P01*16™!5611 sklep, da bodo spremenili pravil-1,5 poslovnega združenja tako, da bodo imeli poleg f odbora tudi tak organ »dobre volje« (ime »ko ni važno), ki se bo sestajal bolj poredko, zato pa bo • akrat temeljito proučil delo. Delavski sveti bodo tako ^poli^po tri predstavnike, ki jih bodo zastopali na te ^0^etn je tu še ena posebnost T^tanka. Kritičnost namreč. je bilo n?-? t3*1 dosedanjega da n* ndar bi bil napačen vtis, MARis ni dosegel uspehov in a., p?trdil prednosti, ki jih pri-KuJemo od takega (pri nas naj- proizvodnjo takih delov, češ vze- borskega okraja, ko je dejal, da mite to proizvodnjo vi, nam se mora poslovno združenje teme-ne izplača. Razpravljanje o tem, Ijiti na prostovoljnosti in da mo-kdo bo kaj žrtvoval namesto o rajo biti določitve vselej potrje-tem, kdo bo kaj odstopil, ker ne, oziroma sprejete pri delav-je to zanj ekonomsko korist- skih svetih kolektivov, ki sodelu-no, ker bo ustvaril večji dohodek, jejo v MARIS. omogočil večje zaslužke in večjo Sodelovanje pri proizvodnji je proizvodnjo, je prav posledica treba graditi na tem, da bo vsak pomanjkljive dokumentacije in dobil za vloženo delo svoj del. razpravljanja brez številk. To se Z drugo besedo, delitev dobička nam zdi največja slabost, ki jih pri proizvodih, ki so izdelani v lahko trenutno pripišemo MARIS. kooperaciji, je treba graditi na Proizvodno sodelovanje in ne le vloženem delu. Zato pa je potreb-sodelovanje pri prodaji blaga in no pripraviti kalkulacije in to pri nakupu licenc, je treba gra- terja od sodelujočih, da polože diti na dobro izdelanih ekonom- karte na mizo. Vsako prikrivanje skih analizah. Sprašujemo se, za- dejanskih stroškov pri proizvod-kaj se ne bi zbrali strokovnjaki nji je pri takSm sodelovanju ne- mata podatkov, vsaj dobrih podatkov ne, na osnovi katerih bi poročilih kot v razpravi lahko ugotavljali, kaj se komu bolj splača. Vsa razprava je izzvenela tako, kot da bi podjetja, ki odstopajo določeno proizvodnjo druge-pri- mu kooperantu, nekaj žrtvovala, sodelova- iz prizadetih podjetij ter se dogovorili in končno tudi izdelali take analize, s katerimi kolektivom in delavskim svetom ne bi bi bilo težko dokazati, ali je in ali ni »■žrtvovanje-« določene proiz- mogoče in ustvarja nezaupanje, o katerem so na posvetovanju prav tako govorili. Prepričani pa smo, da bodo kolektivi pripravljeni poglobiti sodelovanje, ker je to konec koncev želja vseh sode- vodnje za njih koristno. Končno lujočih, vendarle šele takrat, ko je to tudi edina pot, če se stri- bo kolektiv videl, da so dohodki, njamo z ugotovitvijo, ki jo je na ki jih ima pri takem sodelovanju, staro * I.cii\csa vpil Iido uaj- j, Ie3šega) poslovnega združenja. Vco be trdimo, da je MARIS po-. ern upravičil obstoj in da jih - Pravzaprav le želja po napred-j. usmerila v kritično odkriva-Je hupak, ki so njim samim v kit>ot°. o slabostih in napakah 80 jih odkrivali na dvodnev-1 11:1 Posvetu kdaj drugič, danes nekaj več o misli, ki jo je na p ®Yetu povedal, če se ne motimo, 1 ^uSednik delavskega sveta ko-,, ,tiva »IKI« (industrija kovin-o . izdelkov Maribor) tovariš ^eničar in ki je šla morda pre-ec neopaženo mimo zbora: v "■Tovariši, zdi se mi važno, da sodelovanju pri proizvodnji do-®Zerno, da bo vsak plačan za '•oženo delo, ne pa, da razprav-^|no, kdo bo finalist in kdo ne Rekli bi, da je zadel žebelj ,a glavo. V razpravi so nekaj-rat govorili o tem, kdo naj dela oločene proizvode, kdo bi moral dstopiti določen polizdelek druge-*"U> da bi dosegli specializacijo, euko serijsko proizvodnjo, skrat-aa vse tiste prednosti, ki jih ta-v° organizirana kooperacija CeIoma nedvomno prinaša in z«o zanjo vsi zagreti. , Vendar pa je prav ta razprava “Okazala, da brez številk, brez analiz o stvareh ni moč razprav-lati. Ali naj TOBI odstopi izde-iavo grelnih plošč ETI, ni stvar nagovora in prijateljstva med dvema kolektivoma, marveč mo-ra biti stvar računa. Če dela trenutno TOBI cenejše in boljše iVelne plošče, potem naj te proiz-^odnje nikar ne odstopa. Če pa le narobe in so grelne plošče ^ ETI cenejše in boljše, potem bo a°lektiv TOBI kmalu spoznal, da jnu tega ne kaže delati, pač pa povečal raje proizvodnjo dru-sestavnih delov ali hladilnikov. Prav o teh grelnih ploščah S?,.na iem posvetu veliko govo-rui, vselej pa brez številk. Kaže C6^°. da podjetji trenutno še ni- namesto da bi sama ponujala posvetu izrazil predsednik mari- zanj spodbudni. MITJA ŠVAB Kleparka Matilda Resnikova Matilda je samo ena izmed številnih žena, ki so si z delom priborile enakopravnost. V tovarni in doma. Toda najprej v tovarpi. na- smo Kmalu zatem, ko sem v celjski Tovarni emajlirane posode povprašala po delavkah, ki prekašajo svoje delovne tovariše, mi je segla v roke sloka, prikupna ženska kakih petindvajsetih let. Če bi jo srečala s cekarjem na živilskem trgu, bi zlahka verjela, da je srečna zakonska žena in gospodinja. Kleparskega poklica pa ji po zunanjosti za gotovo ne bi prisodila Še manj pa, da pri delu poseka moške. »Ne zmeraj, včasih pa res več napravim,« je rekla skromno. Kleparji so se privadili na to. Samo še v šali ji kdo reče: »Prekleta babnica, ti si pa od vraga.« Vseeno jim pa ni, če jih prekosi. »Vsi, ki delajo z menoj, natanko vedo, koliko napravim. Preden odidemo iz tovarne, poškilijo na moj kontrolni list... Tam je vse zapisano.« »Pa si posebej prizadevate, da bi bili najboljši?« »Zmeraj že ne. Za marsikatero delo smo ženske priprav-nejše in mi gre zato bolje izpod rok.« Tudi v drugih oddelkih se to kaže. V emajlirnici loščijo moški samo še težko posodo. Za varilnimi stroji so od 1948. leta samo ženske. Ta niso delavkam bolj naklonjeni kakor delavcem. Videli so, da več napravijo in da ima tovarna od njih več koristi. Moški so jim zato brez posebnega godrnjanja odstopili varilna očala. Krivičeva Mara zvari včasih polovico večvedric, kakor so jih njeni predniki. Boj za prestiž se je vnel tudi v ro-bilnici. Kranjčeva Vida je lani razen v oktobru in decembru tudi po šest dinarjev več zaslužila na uro kakor Skaletov Jakob, ki dela ob istem stroju. Tarife za to delo so določene po delovni odgovornosti, ne po spolu. Nagrajevanje po učinku je za vse enako. Kdor pridneje in bolje dela, tisti več zasluži. Naj bo moški ali ženska. Pred vojno je bila Tovarna emajlirane posode zaprta za delavke. Zdaj jih dela notri že 800. Toda moški so še zmeraj v večini. Matilda si je izbrala celo moža med njimi. Včasih tudi stroj zbliža ljudi. »V tovarni sem ga najprej preizkusila,« mi je zaupala, »pa se je kar obneslo. Klepar je, kakor jaz. Samo da zdaj ne delava več v isti izmeni. Nekdo mora biti doma. Pa do prepira zlepa ne pride.« »Kdo pa prinaša težjo kuverto domov?« Matilde vprašanje ni spravilo v zadrego. »Ni kaj prida razlike. Včasih sem jaz bolj pridna, včasih on. Kdor je bolj spočit, tisti bolj potegne.« Pomislila sem, da je Matilda tudi gospodinja in sem rekla bolj zase kakor zanjo: »Potem najbrž vi večkrat povlečete krajši konec.« »Kje pa!« je Matilda dvignila glas, »skupaj vlečeva za oba konca, čeprav France ni copatar. Zakaj bi doma lenaril, če moram jaz delati? Mene tovarna prav tako utrudi kakor njega. Že pred poroko sva se zmenila, da bova vse skupaj delala. Pereva oba, če je treba, pa sam skuha ali skoči v trgovino. Vsak nekaj, pa je opravljeno.« Glas ji je zvenel nekam možato, trdo. Če bi imela s seboj mikrofon in magnetofon, bi veseljem posnela to njeno izjavo in jo po etru posredovala vsem tistim intelektualcem, ki ženskam teoretično priznavajo enakopravnost, v praksi pa... Matilda si je z delom priborila enakopravnost in takih delavk je v Tovarni emajlirane posode še precej. »Vodeb je takšen kakor moj.« Matilda je pokazala skozi okno oddelčne pisarne na kleparja, ki je stal ob bližnjem stroju. »Doma prime za vsako delo. Njegova žena je varilka. Tako dela, da dobi ob koncu meseca tudi po tri tisoč dinarjev več. Vodeba ni sram, če ga srečaš s košaro na cesti. Včasih bi tovarniškemu kleparju padla krona z glave, če bi mu žena dala košaro v roke in ga poslala na trg...« V tovarni je čas preveč dragocen, da bi ga delavci tratili za razgovore. Matilda je izgubila tri četrt ure med pomen kom z menoj. Ko se je vrnila k stroju, se je hitro zasukala. Ob dveh popoldne je eden izmed kleparjev spet poškilil na njen kotrolni listek in rekel: »Od vraga je, spet me je prekosila.« MARIOLA KOBAL Toške delovne sile zmanjšalo za °sem odstotkov, število ženske P,a se je povečalo za 97 odstotkov. Pako so ženske leta 1923 sestav-bale 27 odstotkov vseh zaposle-a>h. v Sloveniji na primer je bilo ‘eta 1932 zaposlenih v industriji . ‘ odstotkov žena, že leta 1933 pa P njihov odstotek znašal 38,5 °/o Vse delovne sile. V vsej Jugoslaviji so predstavljale ženske v nekate-r*n gospodarskih panogah (v tek-8jRni, živilski in papirni indu-8triji) večino zaposlenih, njihovi »plovni pogoji pa so bili zelo sla-o'- ženske so včasih prejemale Polovico nižje mezde kot moški, Zato so široko in odločno sodelo-Vale v boju za boljše razmere. Ni stavke ali druge, kolikor ■oliko pomembnejše akcije, v kanci ne bi sodelovale ženske. Borbenost žensk je prišla posebej do ‘Zraza med stavko v osiješki tovarni »Schicht«, kjer so ženske obločno zahtevale večje plače in aljub intervenciji policije preprečevale stavkokazom, da bi hodili pa delo. Takrat je bilo nekaj žensk ranjenih, nekatere pa so ZaPrli. Po letu 1932 so bile stavke čedalje pogostejše, v njih so sodelovale ne le delavke, temveč tudi delavske žene, ki so stavkajočim vsestransko pomagale. Pri tekstilnih stavkah v letih 1935 in 1936 so sodelovale v glavnem zenske. Na Jesenicah so ženske leta 1932 pomagale dvanajst dni stavkajočim delavcem in stražile Pred tovarno, leta 1933 pa so ženske v trboveljskih revirjih spontano zasedle vhode v jame in pripomogle, da so napovedali stavko, M čemer je pomagala tudi solidarnost žensk iz drugih revirjev. Nše to dokazuje, da so bile ženske vedno pripravljene braniti pravice, svoje življenje in življenje lačnih otrok. Na veličastnem protestnem zborovanju proti draginji v Splitu leta 1939 je policija grobo posegla vmes in v spopadu ubila delavca. Iz protesta in iz solidarnosti s sodelavci so ženske njigovo truplo pokrile z rdečimi nageljni. Naslednjega dne je bila v Splitu splošna stavka, za pogrebom padlega delavca pa je šlo tudi okoli 4000 žensk. V boju in akcijah so ženske nastopale z zahtevami po ekonomskih in političnih pravicah, zahtevale so enakost, volilno pravico itd. V Sloveniji je dvanajst socialističnih ženskih društev organiziralo leta 1925 zborovanje iz protesta proti režimu, ki je hotel srbski zakon o dedovanju razširiti na vso deželo. Zahtevale so, naj bi bile ženske v tem zakonu izenačene z moškimi. Vse te svoje zahteve so ženske manifestirale tudi na proslavah 8. marca V številnih množičnih akcijah pred drugo svetovno vojno so se ženske razen omenjenih zahtev zavzemale zlasti za mir in se pri tem pridruževale drugim naprednim miroljubnim gibanjem po svetu. Kakor so ženske leta 1919 številno sodelovale pri stavkah, ki jih je Partija organizirala iz solidarnosti in obrambe Oktobrske revolucije in madžarske komune, tako so tudi pred drugo svetovno vojno sodelovale pri demonstracijah in protestih proti izvozu hrane v Nemčijo ter zahtevale od režima normalizacijo odnosov in obrambno zvezo s Sovjetsko zvezo itd. Zaradi take dejavnosti in sodelovanja v političnih in drugih akcijah delavskega razreda je Partija pripravljenadočakaia-dan, ko je na čelu oboroženega ljudstva začela voditi boj za nacionalno in socialno osvoboditev dežele. Kakor je znano, so v tem boju najaktivneje in požrtvovalno sodelovale tudi ženske. Pod vodstvom Partije so predano pripravljale odpor, začetek vstaje itd. Neizmerne žrtve so dale ženske med narodnoosvobodilno vojno in ljudsko revolucijo, in sicer ne le pri delu v zaledju, temveč tudi v oboroženem boju. V narodnoosvobodilni vojski je bilo okoli 100.000 žensk, med katerimi jih je 25.000 padlo v bojih, okoli 40.000 pa je bilo ranjenih. Razen tega so okupatorji odpeljali , 280.000 žensk v taborišča in internacijo, kjer so jih mnogo pobili, Delo v zaledju v NOB je bilo večinoma na ramah žensk. Številne akcije so izvedle ženske tako v organih ljudske oblasti kakor tudi pri organiziranju pomoči za fronto. V Ljubljani so na primer ženske sestavljale med vojno večino partijske organizacije in mreže odpora, ker so moški množično odhajali v partizanske odrede. Zanimivo je povedati, da se je Ljubljana v dneh največjih pokolov in nasilja 1. maja 1942 zbudila vsa v rdečem, in sicer v znamenju protesta proti okupatorjevemu terorju. Ves vojni čas ni mogel sovražnik nikoli razbiti kontinuiranega zalednega dela osvobodilnega gibanja v Ljubljani in v mnogih drugih mestih naše dežele, ker so pokazale ženske pri ilegalnem delu izredno spretnost in požrtvovalnost. Vse to priča o pogumu, odločnosti in pripravljenosti žensk Jugoslavije na požrtvavalni boj za svobodo, enakost in za zmago socializma v naši deželi. Zaradi odločnega in požrtvovalnega boja naših narodov pod vodstvom KPJ jugoslovanske ženske že šestnajst let slavijo Mednarodni dan žena kot enakopravni državljani, delavci in upravljavci naše socialistične domovine ter s tem prispevajo tudi k mednarodnemu razvoju socializma in napredka. Jugoslovanske ženske ne pozabljajo na nevarnost, ki še vedno ogroža svetovni mir, za katerega je bilo treba dati toliko žrtev. Dosedanje izkušnje pa kažejo, da je s prizadevanjem in z aktivno dejavnostjo zavestnih sil na svetu in z njihovim tesnim sodelovanjem mogoče ohraniti mir in okrepiti mednarodno sodelovanje. Podpiranje aktivne, miroljubne koeksistence in prizadevanje, da bi bili odnosi med državami postavljeni na načela resnične enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in nevmešavanja v notranje zadeve — to je naloga vseh naprednih sil. V tem smislu tudi ženske Jugoslavije dajejo svoj prispevek in pozivajo vsa napredna gibanja, naj se postavijo v obrambo miru. S tem ciljem dajejo jugoslovanski narodi vso podporo osvobodilnim gibanjem dežel, ki težijo za tem, da se osvobodijo kolonializma, si pridobijo nacionalno svobodo in zagotovijo svoji deželi neodvisen razvoj. Marčna gesla, ki so bila aktualna za napredna gibanja v časih Klare Zetkin, še zdaj odmevajo širom po svetu in so pomemben činitelj za mobilizacijo ljudstva in zlasti žensk za mir, za napredek, za svobodo in prijateljsko sodelovanje med narodi ter proti vojni in neenakopravnosti. SKUPŠČINSKI POROČEVALEC Neizkoriščene možnosti Iz referata tovariša Leopolda Kreseia o problemih turizma, gostinstva in družbene prehrane Na zasedanju Ljudske skupščine LRS, 'ki je bilo 29. februarja in 1. marca v Ljubljani, so najprej na skupni seji razpravljali o poročilu Izvršnega sveta LRS za leto 1959 in sprejeli resolucijo, v kateri so izrazili priznanje Izvršnemu svetu za njegova prizadevanja v lanskem letu ter mu priporočili, naj v svojem nadaljnjem delu upošteva predloge skupščinskih odborov. Potem je dr. Marjan Der-mastia prebral referat o problemih gostinstva, turizma in družbene prehrane, dodatne referate pa so prebrali tovariši Leopold Krese v imenu Republiškega sveta Zveze sindikatov, Albert Jakopič v imenu Turistične zveze, Vinko Šumrada v imenu republiške gostinske zbornice in Živa Beltram v imenu republiškega zavoda za napredek gospodinjstva. Po tehtni razpravi, v kateri je sodelovalo 17 ljudskih poslancev, je skupščina sprejela resolucijo, v kateri je odobrila poročilo Izvršnega sveta o razvoju in problemih turizma, gostinstva in družbene prehrane v Sloveniji ter mu priporočila, da realizira predlagane smernice, dopolnjene s predlogi iz razprave. Objavljamo nekaj glavnih misli iz dodatnega referata tovariša Leopolda Kreseta, podpredsednika republiškega sveta ZSJ za Slovenijo. Iz poročila Izvršnega sveta je razvidno, da pomeni turistična dejavnost v Sloveniji eno od osnovnih in lahko najdonosnejših vej narodnega gospodarstva. Vidimo pa tudi, da so na tem področju še neizkoriščene neprecenljive možnosti za rast narodnega dohodka, kakor tudi osebnih dohodkov državljanov v turističnih krajih. Sindikati Slovenije bodo v celoti podprli ukrepe, ki bodo vzpodbudno vplivali na razvoj te zvrsti gospodarstva, da bo hitreje dosegla raven izkoriščanja osnovnih sredstev v ostalih gospodarskih vejah, na primer v industriji. Če pa hočemo, da se bo ta druž-beno-gospodarski potencial čim hitreje in čim bolj ekonomično razvijal, morajo vsi družbeno-političnl in ekonomski člnitelji zavestno delovati na tem pod-dročju. Bolj kot v drugih gospodarskih vejah je s turizmom povezan neposredni interes delovnih ljudi, tako onih, ki iščejo usluge v turističnih in gostinskih organizacijah, kakor tistih, ki jim nudi turizem možnost zaslužkov na najrazličnejših toriščih. Vendar bomo pomembnejše rezultate v tej panogi dosegli šele tedaj, ko bodo neposredni družbenogospodarski činitelji — tako delovni kolektivi in ljudski odbori, kot posamezni prebivalci v turističnih krajih — dovolj stimulirani za maksimalno vlaganje naporov za turistično dejavnost. Vsekakor bo treba naše gospodarske instrumente prilagoditi tako, da bo v krajih, kjer obstajajo naravni pogoji za razvoj turizma, ta gospodarska dejavnost dejansko pomenila glavni vir za gospodarski napredek in dvig življenjske ravni prebivalcev. Drugo področje dejavnosti družbeno-političnih sil pa je utrjevanje delavskega in družbenega samoupravljanja. Delavsko samoupravljanje v gostinstvu moramo dvigniti na takšno stopnjo kot je v industriji in drugih družbenih sektorjih. Zaradi posebnih pogojev dela pa v tej panogi često površno gledajo na pomen organov samoupravljanja in zato le-ti niso deležni potrebne pomoči družbeno - političnih činiteljev. Delavsko samoupravljanje v gostinskih podjetjih pa se bo toliko hitreje razvijalo in utrjevalo, kolikor bolj bo rasla materialna osnova delavskega in družbenega upravljanja neposrednih proizvajalcev, delovnih kolektivov in ljudskih odborov. S temi vprašanji pa je neločljivo povezana skrb za nadaljnji razvoj vsestransko vzpodbudnega sistema nagrajevanja, vzgoje kadrov in ne nazadnje tudi skrb za delovne in življenjske pogoje ljudi zaposlenih v gostinstvu. To so ključna vprašanja za uspešen razvoj turističnega gospodarstva. V osnovi urejena materialna osnova samoupravnih organov bo najučimkovitejše sredstvo za vsestranski napredek na področju turizma. Iz poročila Izvršnega sveta je razvidno, da je v zadnjih letih porast narodnega dohodka viden tudi v gostinstvu, ker je brez dvoma tudi rezultat delavskega samoupravljanja. Toda ugotoviti moramo, da materialna osnova delavskega samoupravljanja v gostinstvu in turizmu ne raste sorazmerno z drugimi panogami gospodarstva. Saj znaša delež, ki od ustvarjenega narodnega dohodka ostane gostin- stvu, le 1,2% leta 1954 ali 1,3% v letu 1958. To je za današnje razmere odločno premajhna osnova za večjo iniciativo v gospodarjenju samoupravnih organov in ne daje možnosti samofinan-siranja gostinsko-turističnim kolektivom niti ljudskim odborom. Če primerjamo naše naravna pogoje za razvoj turizma s sosednjimi državami, je skoraj nemogoče, da kraji, ki razpolagajo z neprecenljivimi prirodnimi pogoji za razvoj inozemskega in domačega turizma predstavljajo gospodarsko zaostal^ področja. S korekturo o delitvi narodnega dohodka v turistični dejavnosti bi v kratkem času celo z manjšimi investicijskimi vlaganji dosegli zelo zadovoljive gospodarske rezultate, tembolj ker turistična dejavnost omogoča zaposlitev skoraj slehernemu državljanu. Če pa hočemo vzpodbuditi latentne družbene sile za razvoj turizma, je nujno potrebna korektura delitve dohodka tako, da bo turistično gospodarstvo akumulativne j še za neposredne proizvajalce, delovne kolektive in ljudske odbore. Prav tako ugotavljamo, da bo treba v bodoče vlagati v turizem in gostinstvo mnogo več investicijskih sredstev. V zadnjih letih smo namreč vlagali v to gospodarsko vejo kakih 10 do 15% investicijskih sredstev od ustvarjenega narodnega dohodka, v ostale veje gospodarstva pa od 25 do 30%. Takšno stanje deloma opravičujejo že znani objektivni motivi naše celotne investicijske politike, toda sedaj so že dani pogoji, da tudi v to gospodarsko področje lahko vložimo več sredstev. Kvalitetno spremembo v politiki investiranja pa bo moč doseči le, če bodo podjetja in ljudski odbori ustvarjali večje lastne sklade iz te dejavnosti in tako postali sposobni za najemanje investicijskih kreditov. Prav bi bilo, da bi se akumulacijska sredstva iz gostinstva (davek na promet) vsaj nekaj let vračala v sklade za razvoj gostinstva in turizma. Doslej pa gre večina sredstev, ustvarjenih v gostinstvu, v proračunske namene. Tako je v letu 1958 ustvarilo 626 gostinskih podjetij 1.656,000.000 dinarjev sredstev. Od tega je šlo 1.213,000.000 v proračune (74%), 126,000.000 v splošno družbene Investicijske sklade (7,5%), 317 milijonov pa v sklade podjetij (18,5%). Od tega so podjetja porabila znaten del sredstev za potrebe skupne uporabe, tako, da nikakor niso vzpodbujala kolektive k samo-fioansiranju. Dogaja se tudi, da se rentabilnost investicij v turizem in gostinstvo meri ozko s stališča rentabilnosti gostinskih gospodarskih organizacij, kar nas lahko pripelje do nepravilnih zaključkov in ukrepanj. Rezultati urejenega gostinstva in turizma se namreč kažejo skoraj v vseh gospodarskih vejah od prometa in trgovine pa do osebnih dohodkov prebivalcev turističnih področij. Tovariš Krese je še govoril o sistemu pavšalov, ki je vsesakor vzpodbuden in bi ga kazalo razširiti tudi na gostinska in turistična podjetja z nad 60 milijoni prometa, o spodbudnejšem načinu nagrajevanja, ki naj omogoči rast iniciative delovnih kolektivov, o kadrih v gostinstvu in spremembi sistema šolanja ter o večji skrbi za zboljšanje delovnih in življenjskih pogojev gostinskega in turističnega kadra. Dejal je tudi, da moramo strogo ločiti komercialni-turizem od počitniškega turizma delovnih ljudi, komercialno gostinstvo od obratov družbene prehrane. Komercialno gostinstvo naj posluje na ekonomskih načelih ponudbe in povpraševanja, naj bo pridobitno. Za družbeno prehrano pa naj skrbe posebni obrati družbene prehrane pod takšnimi pogoji, ki omogočajo normalno rentabilno poslovanje ob popolnem uveljavljanju načel delavskega samoupravljanja. Prav tako moramo ločiti komercialni turizem od počitniškega. Počitniški domovi delovnih kolektivov razbremenjujejo obstoječe gostinski kapacitete, hkrati pa omogočajo zaposlenim ljudem, da izkoriščajo svoj dopust v teh domovih pod pogoji, ki odgovarjajo njihovim prejemkom. Počitniški turizem je treba Še nadalje razvijati. Nekateri ljudski odbori so že izdelali programe večjih objektov za delavski turizem in ustanavljajo tako imenovane »počitniške skupnosti«, v katere se vključujejo predvsem tisti delovni kolektivi, ki za lastne domove nimajo dovolj sredstev. To je naprednejša oblika, ki jo je vsekakor treba priporočati delovnim kolektivom. Poslej ekonomske enote v tovarni gumijevih izdelkov »Sava'« v Kranju so zdaj sredi rekonstrukcije. Ze letos naj bi se povečala proizvodnja na 6500 ton, medtem ko so lani izdelali vsega 5112 ton raznih gumijevih izdelkov. Vzpo- glede na enoto proizvoda, K temu prištejemo udeležbo na prihranku pri proizvodnih stroških. Zaslužki režijskih in upravnih uslužbencev pa so glede na tarifne postavke in sestav delovnih mest, kakor je to odo- redno s pripravami in potekom bril delavsid svet, neposredno rekonstrukcije v tovarni pa so zorele tudi priprave za spremembe v nagrajevanju delavcev. Prav o tem smo se pogovorili s tovarišem Stefanom Gruberjem, šefom analitično-planskega oddelka. Vprašali smo ga to-le: Kako ste nagrajevali v minulem letu? B »Lani smo plačevali prejemke po tarifni postavki, po normi (za delavce v proizvodnji) in v obliki prejemkov nad tarifno postavko. Ključ za razdeljevanje prejemkov nad tarifno postavko je bila analitična ocena delovnih mest, t. j. točko-valni sistem. Manjši del prejemkov nad tarifno postavko pa smo razdelili v obliki pre- odvisni od izdelavnih zaslužkov (za enoto proizvoda) v proizvodnji. Iz skladov osebnih dohodkov najprej izplačujemo zaslužek po tarifnih postavkah in za preseganje norm. Ostanek pa razdeljujemo glede na skupni zaslužek posameznikov. Merila za razdeljevanje so preseganje storitev, znižanje izmet-ka, prihranek pri lastni ceni, izostanki od dela, znižanje nesreč pri delu in drugo. Vse to ureja naš pravilnik o nagrajevanju s posebnimi faktorji, ki dajejo progresivno stimulacijo. Za primer naj povem, da dobi delavec, ki je normo presegel do vključno 15 °/o, izplačilo v vrednosti do 115 0/o zaslužka po tarifni postavki. Za preše mij, ki so jih dobivali tehnični ganje norme nad 15 odstotkov in upravni uslužbenci od izmenskega mojstra navzgor.« Kaj je prinesel ta način nagrajevanja glede količinskega in vrednostnega porasta proizvodnje ter zaslužkov delavcev? ■ Po količini smo lani izdelali okoli 6 °/o več izdelkov kot leto prej. Zavoljo širokega izbora izdelkov je proizvodnja po vrednosti v glavnem ostala na ravni prejšnjega leta. Zaslužki se bistveno niso povečali: povprečje v obeh letih je okoli 20.000 dinarjev. Naj povem, da v našem podjetju izplačamo za osebne prejemke le 54 °/o čistega dohodka podjetja.« Kakšne novosti v sistemu nagrajevanja pa ste predvideli za letos? ■ »Z novim letom smo uvedli deset ekonomskih enot. Vsaka izmed sklad osebnih sicer popolnoma samostojna. Skladi osebnih dohodkov za proizvodne enote so sestavljeni na podlagi normiranih za- pa stimulacija naglo raste. To je važno. Tako je uspelo, da smo tudi januarsko proizvodnjo obdržali na ravni proizvodnje decembra lani. Se to: pred izplačevanjem zaslužkov izločimo 2 °/o sklada osebnega dohodka v rezervni sklad, medtem ko 3 “/o odmerimo za razna druga izplačila, ki bremenijo sklad osebnih dohodkov.« Kaj pričakujete od novega načina nagrajevanja? B Praksa že zdaj kaže, da je novi način ljudem bolj blizu. Delavci na proizvodnih sestankih predlagajo razne izboljšave, pa najsi bo to glede organizacije dela ali proizvodnih postopkov. Vse bolj pogosto zahtevajo tudi odpravljanje skupinskih norm, kolikor jih še njih ima svoj imamo. Tako pričakujemo po-dohodkov in je večanje storilnosti in povečanje proizvodnje. Če ne upoštevamo rekonstrukcije, naj bi naše podjetje letos povečalo proizvodnjo za 6 % količinsko in po / PLENUM KOVINARJEV JUGOSLAVIJE O PRODUKTIVNOSTI IN ORGANIZACIJI DELA Zelo škodljiv počitek strojev Neverjetno razsipni smo. To trditev potrjujejo tele številke. Sindikat kovinskih delavcev Srbije je ob sodelovanju Zveznega zavoda za storilnost pred časom proučil, kako izkoriščajo stroje v enem izmed podjetij, in ugotovil, da obratujejo stroji v tej tovarni v eni izmeni samo tri ure in 18 minut, ali drugače rečeno, izkoriščeni so samo 41,5 odstotka. Ali ni to razsipništvo? Stroji, ki jih že imamo stojijo, hkrati ob tem pa marsikdaj zategujemo pas, dajbi kupili nove, ki bodo morda — počivali. do vsaKdo nagrajen za svoje u— da bodo njegovi prejemki odvisn od večjega ali manjšega gospoda1 skega uspeha enote, v kateri dem Na plenumu je bilo največ go- jetju tak način nagrajevanja, d vora o povezanosti med produk- bo vsakdo nagrajen za svoje de1^: tivnostjo, nagrajevanjem in razdeljevanjem dohodka. Rečeno je bilo, da so se začela podjetja vse ____ ________ . ----- v bolj zanimati za te stvari, odkar in podjetja kot celote. Če bodo je razdelitev dohodka sproščena, podjetju zasnovali takšne nač'1’ Prav zato je tudi spodbudnejše nagrajevanja, potem bo »počitek nagrajevanje vse bolj v razmahu, strojev zmanjšan na najmanj®^ Seveda pa bi bilo napak, če bi proglašali samo eno izmed oblik morali upoštevati nagrajevanja za odločujočo in najboljšo, kajti prav praksa minulega leta nas uči, da so se ko- ški in elektroindustriji ter elektrogospodarstvu. mero in gospodarski načrti bod^ ^oštevati resnične nioZ' nosti za povišanje proizvodnos1 in proizvodnje ter zmanjšani6 stroškov. Ob takšnem načinu na' lektivi odločili pač za tisto obli- grajevanja pa bodo podjetja tud* ko nagrajevanja, ki je trenutno snovala službe in zbirala podatk6’ najbolj ustrezala njihovim pogo- ki jih potrebujejo pri svojem vsa' ne- predelovalni industriji m montaž- nJem drugih, še spodbudnejilh sto uspehe, in še tsjopolnjevsl« mn podjetjih ter ladjedelništvu, oblik nagrajevanja. In praksa tu- gospodarjenja in upravljanje. Prej omenjeni podatek je veljal za stare stroje. Toda tudi z novimi stroji ni nič bolje. Proučevanje je pokazalo, da v tej tovarni izkoriščajo nove stroje v eni izmeni le 4 ure in 50 minut. Vzroki? Zato ker nista bila stroj in orodje v redu pripravljena, izgubijo v eni izmeni 33 minut pro- razbrati, da je produktivnost v izvodnega časa. Zaradi pripravlja- elektroindustriji najvišja - in- ____________________ nja stroja, mazanja, štetja kosov deks 153, sledi kovinsko predelo- poslenih odvisni tudi od izkori-itd., izgubijo 49 minut. Zato ker valna industrija — indeks 109,4, v ščanja strojev, varčevanja z orodni dela in materiala, je izgublje- montažnih podjetjih pa najnižja ji, 0d čimboljše priprave dela in je produktivnost zelo različna. Iz di pove, da ne gre ločevati nagra- omenjenih podatkov je mogoče jevanja in organizacije dela. Tam, kjer so na primer določili merila dela tako, da so prejemki za- nih nadaljnjih 21 minut, ker ni delavec za strojem, to je, ker ne dela, je izgubljeno kar 57 minut, ščanju strojev v minulem letu bo- indeks 61,2. Podatki o gibanju podobno, so začeli delavci ekono-produktivnosti in tudi o izkori Žal primer tako slabega izkoriščanja strojev, v omenjenem bo nedvomno zadovoljivejši, saj so v vseh teh panogah, in to v Pojasnilo V zadnji številki našega H®** smo na 4. strani objavili sestav«1* »Pozabljivost: ne 16.000, pač P® 25.512 dinarjev«. Pri lomljeni® strani je pomotoma izpadel nad' naslov in zato tokrat pojasnjuj«' mo bralcem, da smo zastavi«1 podjetju ni osamljen. V številnih večini podjetij, začeli lani uvajati spodbudnejši način nagraje- mizirati z opredmetenim delom, to je skrbeti za čim večje izkoriščanje strojev in naprav, za , - . , . skrbnejše varčevanje s surovina- 0 naSra,ieyan,ju in mi in podobno. Ena izmed osnovnih nalog je torej še naprej, graditi v pod- jemkih članom kolektiva tovarn* čevljev »Planika« v Kranju. Uprava »Delavske enotnosti'" služkov po planski kalkulaciji vrednosti.« M. G. Nimamo, nimamo, nimamo... a vendar bomo kmalu imeli! ta, kolektivov, predvsem pa organizatorjev proizvodnje v kovin- V. KONGRES ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV JUGOSLAVIJE Teorija in praksa sta eno Delegati so v komisiji za povezavo znanstveno nem delu mora obveljati načelo, da Smotrnega razvoja znanstveno ^'eh šest črk prav rad ponavlja, raziskovalne dejavnosti pa si raziskovalnega dela s prakso razpravljali o — pravzaprav tega niti ni treba povedati, saj o tem dovolj zgovorno priča že sam naslov in je dovolj, če prisluhnemo nekaterim najbolj tehtnim mislim. (Nadaljevanje s 1. strani) jalen proces samostojnega razisko- moremo misliti brez sistematičnega Znanost je pravzaprav samo yania oziroma prikazovanja tujih usposabljanja eden izmed mnogih družbenih poja- izsledkov na naše razmere in naše usposobljenih yov, j6 torej povsem in izmzito potrebe. Znto pn bo trebci v prihod- vzgoje nnsih D«ijvišjih družbena relacija. Prav s tem pa, nJ'e še Yelik° bolj izpopolniti znan- '"'A 1 da ji priznavamo njeno družbeno stvono in tehnično dokumentacijo, pogojenost, smo ji sicer odrekli 13r* tem seveda ne gre, da bi za njen do nedavna zelo izjemen polo- drag denar kupovali tujo pamet, žaj, vdahnili pa smo vanjo življe- včasih celo neuporabno, kot se na . * . nje, resničnost, stvarnost. Meje um- primer pogosto dogaja pri odkupo- posuti en inženir 45 neposrednih metu, tako skega in ročnega dela so se s tem vanju licenc, temveč da bi čimbolj proizvajalcev, en tehmk 20 močno zabrisale, teorija in praksa koristno in smotrno uporabili tuja cev- Dru.g°d ,socJ?zmeY® sta postali eno. Prav zato je in mo- dognanja in se na osnovi le-teh do-ra biti znanstveno raziskovalno de- kopali do svojih lastnih. Vsak na-lo povsem enakovredno neposred- r0{i si mora ustvariti SVojo znanost, naših podjetjih je prav tako ali pa mogoče še slabše. Kovinarji vanja. skupno upravljajo z družbenimi sredstvi, ki so vredna 605 milijard dinarjev. Od tega so samo osnovna sredstva vredna nad 280 milijard dinarjev. Prav ob tolikšni vrednosti je tembolj potreben razmislek in skrb, kako so ta sredstva izkoriščena, kako se obrestuje denar, potrošen za stroje in naprave, kakšna je produktivnost. . -f,VT Ti in podobni podatki, ki govore o produktivnosti, nagrajevanju, organizaciji dela, zbrani na osnovi ankete iz 279 gospodarskih y Trbovljah imenujejo hudo- boveljskimi potrošniki. Tako je no možnostjo zmanjševanja stro- organizacij, so bili podlaga za raz- mušneži male trgovinice za pro- prodajalo razno zelenjavo, ki je škov pa tudi s skrbnejšim nakU' S1^1^~ da-i0 sadia ln zelenjave »fuglov- pripotovala iz Splita mimo Trbo- povanjem cenejšega, a prav tak« o o o i-irrvu- nvo .rorr. i-,q ni-_ ^j<(j pravzaprav, so jim res na velj v Ljubljano, se tam zaobrni- kvalitetnega blaga, približevati las podobne: v njih je le toliko la tako rekoč na peti in spet odro- lastne cene ustaljenim tržnim c®" prostora, da mnogokrat težko raz- mala nazaj v Trbovlje. Podobno nam. bereš v množici nakupovalcev, vandranje so beležila tudi jabol- Zaenkrat se ie želtam notroš-kdo kupuje in kdo prodaja. Do te ka, ki jih je Savinjska dolina po- nikov v Trbovljah še naTbolj Pri' ugotovitve se še najlaže dokop- slala v Ljubljano, Ljubljana pa bližala »Vitaminka« N^ena osa- Iješ z ušesom. Prisluhniti je tre- po isti poti nazaj v Trbovlje. mosVojitev ji ni odprla vrata sa- računar bi takoj mo v gplit, ampak uspešno pod- . ... ... 4. , ■ 1 Pisuje nabavne pogodbe z zadru- obesili na kilogram tako potujoče gami v K na gorigkem in zelenjave ali sadja: potni stroški drugod. do Ljubljane in nazaj v Trbovlje, S . , ,i v marža ljubljanskemu podjetju _ G. s° Prsdlanskmi prod« ^ ^ Sadje in zelenjava, marža trbo- , .t!bovl]ah 50 t?n paradizmko ’ bili so odvisni od ljubljanskega Sadja in zelenjave, — so jih lansko leto prodali kar 100 ton, a le-Kaj hočemo, praksa je bila tos... čeprav ve, da bi se iskano blago takšna. Veljala je vse dotlej, do- Bili so dnevi ko so gospodinj« prav gotovo našlo v centralnem kler ni nekega dne začelo pri- iz Hrastnika in’iz Zagorja hodil« strokovno visoko skladišču »Vitaminke«, domačega manjkovati blaga. Tedaj so »ni- v Trbovlje nakupovat, ker je pd kadrov. Rezultati trgovskega podjetja s sadjem in mamo« v prodajalnah lahko z njib zmanjkalo! tehničnih zelenjavo. »Fuglovži« so zares iskreno resnico odstavljali zaskrb-kadrov pa so vse prej kot zadovo- premajhni za skladiščenje, vozič- Ijene in čestokrat ogorčene go- Sosednja revirja sta še vedn Ijivi. Prepad med potrebami gospo- kov za prevoz blaga pa ni na raz- spodinje. Rešitev pa ni obtičala uporno vezana na Ljubljano. N1 darstva in zmogljivostjo naših viso- polago, kadar bi se človek spom- v potrpežljivem čakanju, pač pa kakor ^nočela videti sodobneg kih in višjih šol pa je čedalje večji. nil. No, bili bi, ko bi bili proda- je pomagala »Vitaminki« na last- skladišča v Trbovljah, ki bi zlahk Samo v elektro industriji mora za- jalci plačani po ustvarjenem pro- ne noge. zalagalo vse trgovine in trgov«' pa se jim ne pozna ba! je neki problem v celoti rešen šele takrat, kadar smo ga preverili in uporabili v neposredni proizvodnji oziroma praksi. »Imate rdeči radiČ?« »Nimamo!« »Kaj pa Solato?« »Nimamo!« »In jabolka ali pomaranče?« »Nimamo, nimamo .nimamo...« Ta »nimamo« je prodajalec. Osnovnošolski seštel vse tiste dinarje, veljski trgovini, marže še kdo ve katerim posrednikom... S Mo7. toStop« pil«. ‘S SSZ _ f fr »»■»»vojil., gj moStf »irSindS manj seie potroSnito z glavico cvetače JSSSl "."VSSS -LE ?t.J. StH?1 Lahk0 dtf ie ta slePet8f ugodne. 400 do 500 novih inženirjev veg ajj mani! = potoval v iroovije preKO l.jud- korist posameznikov, ki radi gospodarstvo, ^ kolikor 50 kg solate ali kaj P°' je dovolj zgovoren podatek, da ne nemu proizvajalnemu delu. še več: ^ to je poroštvo za njegov nadalj- zmoremo pravočasno usposobiti nj^m že kdo ve ko dfrskomesto ^trnšt'° P° V ^ njimi oba procesa, če ju že lahko tako nji razvoj. zahtevano število strokovnjakov in „ Z JStr°Škl,S°Se,Zmanj‘ nakup imenujemo, se morata razvijati Rezultati znanstvenega razisko da ^seje^ dosedanja oblika šplanja £ vTkakor^fanfrnjvejl dovoSf" ^ d°bnega- skladno, rasti morata drug iz dni- valnega dela se odražajo v tehno gega in se medsebojno dopolnjevati loškem postopku, le-ta vpliva na in prepletati. proizvodnjo, proizvodnja pa spet že zdavnaj preživela. Ta in še nekatera druga stališča so se izoblikovala na komisiji picpician. z---------j ---~ ----j --- ----------------~ -----, Znanstveno raziskovalno delo je na znanstveno raziskovalno delo. Iz povezavo znanstveno raziskovalne- bLU ši studenec, ki napaja prodajalne s sadjem in zelenjavo v me- V Trbovljah pravijo: »V nečem v naši trgovini smo — »Vitamin- Pa le na boljšem kot Ljubljanča- kongres inženirjev in tehnikov Ju- ka«! Malo trgovsko podjetje, ki m! To je, kar se tiče kdaj pa rUiž že od nekdaj bilo eden osnovnih po- prakse v teorijo in iz teorije v ga dela s prakso, ki jo je določil Ta studenec je gojev za gospodarski in s tem tudi prakso. Tako je neustavljivo kolo _ _ _ _ , industrijski in tehnološki razvoj, dialektike. Ali z drugimi besedami goslavije. Vse zato, da bi teorija in je še do nedavnega igralo vlogo kdaj dobro založenih »fuglovžev« Na današnji stopnji razvoja proiz- povedano: v znanstveno raziskoval- praksa v resnici postali eno. S. B. posrednika med Ljubljano in tr-vajalnih sil, ko smo pri nas tako ,(•-• rekoč na pragu revolucije znanosti, se pomen raziskovalnega dela vse bolj in bolj veča. že sam razvoj zahteva danes, da sodeluje pri znanstveno raziskovalnem delu čim večje število najbolj usposobljenih strokovnjakov, privedel nas je že do tolikšne spojitve znanosti in gospodarstva, da so znanstveno raziskovalne institucije postale nedeljivi členi gospodarskih organizacij ali njih združenj. Splošno znana je trditev, da je Vsekakor bi bilo potrošnikom v korist, če bi skladišče v Trbovljah zalagalo trgovino s sadjem in zelenjavo v Trbovljah, Hrastniku in v Zagorju. Tako organizirana prodaja sadja in zelenjave bi zmanjševala stroške prevoza, lamTdiVblirv našSprS “‘»ave -1« potovanj, predvsem pa bi vplivala na zm' jalnah vselej na razpolago tisto blago, ki ga je sicer v skladišču dovolj!« Samo v tem!? Zadovoljstvo skriva v sebi kanček nezadovoljstva! V sredi- - u • n »u • ^ , , šču mesta stoji prostorna trgovi- tehmkov tudi družbeni delavci. Družba nam izvodnja ter osebni dohodek zapo- na, v kateri dobi potrošnik vse, Sredi družbenega dogajanja ževanje cen. »Vitaminka« ugotavlja nesmisel posredništva v trgovini in obenem poudarja svojo preskrbovalno moč, ki bi lahko ugodil® vsem trem mestecem v Zasavskih revirjih. Še zmerom pa se obeša na rep Kongres inženirjev in je imel delovni značaj. Podlaga za je omogočila šolanje, in pri našem slenih, je naloga, ki je voditelji od’ igle pa do motorji Slaba‘stran prodaji" v »fuglovžih7~dosiikrat to so bih referati o posameznih vsakdanjem delu J« izredno važno, proizvodnje ne smejo prezreti. tega novega trgovskega lokala so neupravičeno izgovorjeni - ni' strokovnih vprašanjih m razprava o da upoštevamo naš družbeni razvoj Skratka inzemrsko-tehmčm kader n_n„ t-, govorjeni njih v komisijah. Toda odlika raz- in sistem, da upoštevamo načela, naj takrat, kadar ima pred seboj ‘totkov višie kntVa vrir^h mamo-v mnogih proizvodnih vejah naše prave — predvsem v komisiji, kjer razložena v programu, sprejetem nalogo organizirati proizvodnjo, te * u ri'4č h 6 pa v aru§ih na- A vendar bomo imeli! gospodarstvo že doseglo tisto stofy so delegati razpravljali o višjih na VII. kongresu Zveze komurfistov. meljito pretehta vse odločitve in 1 sremscin- Aj.0 ne n rej takrat nrav g°' njo, ko je vsak nadaljnji, smotrnej- oblikah organizacije proizvodnje v Iz nadaljnjega razčlenjevanja teh možnosti, na to opozarja organe Zakaj? tnvn kn hnrir, tL„ninni ši in hitrejši razvoj odvisen od ši- industriji — je v tem, da ni bila in podobnih misli je bilo moč raz- upravljanja tako, da bo proizvodnja Raziog je enostaven Režiiski s nrekritimi -^ nre da- roko razpredene mreže znanstveno suho strokovnjaška kot temu pra- brati tole: organizirana po čim sodobnejših stroški 4ovine so tako vT rfki S ^ Mm J P , to raziskovalne dejavnosti. In če se vimo, temveč je upoštevala vlogo Inženirsko-tehnični kader mora načelih, da bodo čimbolj izkori- j . P.1’ ^ t , m„ zelerya''e- Ker pa vprašamo, kakšen je končni namen in nalogo 'inženirsko-tehničnega organizirati proizvodnjo ne samo z ščena razpoložljiva sredstva, da bo ti drugače kot da samrivolTno ori" žMi-M karncez noc’ bo nagrajevanja po učinku dvig življenjske ravni prebivalstva, bila lahko razprava strokovnjaška, števa tudi ekonomsko-političhi vi- stroškov, povečanje delovne storil- ._________________________J> ^ Zato tudi mora temeljiti sedanji kajti referati so obravnavali stro- dik in naloge, ki mu jih narekuje nosti in da bo moč na ta način do- trošniku izplača kupovati cenejše ja^nap sadja in zelenjave. To vseh teh prizadevanj, potem je naj- kadra v naših pogojih. Mimogrede vidika čim boljšega tehnološkega z uvajanjem sodobne organizacije L, , . ce. 0 aa sarnovoDn° Prt- seeal bolj pravilen odgovor — splošen rečeno, nevarnost pa je bila, da bi procesa, temveč naj pri tem upo- dela doseženo znižanje proizvodnih rr,aKneJ° 15 cenam svojega blaga, uvedbi -! — _ !_ X t_t t _ - t 1 --- . , 44 Z 44 .. 4. V. V4 1 1- 1 I4 1 - . 4- r~l 44 *— r~\ « T * \ (4 X L" \ ^ program raziskovalnega dela na da- kovne probleme dokaj s strokovne- sistem delavskega in družbenega seči še večje gospodarske učinke. blago v starih trgovinah ki jih našnji problematiki gospodarskega ga vidika. Toda temu ni bilo tako. upravljanja. Opozarjanje organov Skratka, o katerem koli vpraša- je v mestu še nekaj a njihovo Prodaialne in do potrošnika! razvoja, upoštevati mora torej tudi V potrditev recimo samo misel ene- upravljanja na najbolj smotrne od- nju so inženirji in tehniki razprav- vrednost maniša npmVmprnn r „ i,„4 iisto, česar še ni, kar pa zagotovo ga izmed delegatov. ločitve takrat, ko sklepajo o naje- Ijali, pa naj si je bilo to področje ša izbira ah na n^trošnik Miši J še bo. — Nedvomno je prav in potreb- man ju investicijskega^ posojila, o izobraževanja, planiranja ali po- kupuje dražje blago v svetlem Marsikje odlaJajo z uvedbo Naloge znanstveno raziskovalne no, da v naši vsakdanji praksi in združevanju, rekonstrukcijah itd. slovnega združevanja, organiziranja so(jobno onremlieneM Mn^riohM nove§a» sodobnejšega obračunava- ■«« VoViV/-* t«« t .-i »"»l i mr* v t-nt-i n v TTVv*.«*USlllZDenCGV ZQ.YOQci. IZGUBA OSEBNEGA DOHODKA ZARADI IZOSTANKA i “ icga smuiKuia dr. Ozvalda in num na dejstvo, da vsak dan kokrat jim celo ne povedo, na ti, ker je bilo likvidirano podjet- 20 £] U .lila Kureta je v razpravi povzelo besedo 18000 delavcev zaradi bolezni ne koga naj se v določenih zadevah je, ki jo je izdalo. Vprašujete, tanov in gostov. pride na delo. Zato v ceno bolez- obrnejo, nihče jim niti ne nudi kako bi mogli doseči, da bi Vam Cgg , . ni ne smemo šteti samo stroškov takšne ali drugačne pomoči. Zato v delovno knjižico vpisali, da ste W nekaj d* bodo člani ple- stvo postavlja naša družba. Aktiv- za zdravljenje — za zdravnikovo tudi marsikje ne odpravljajo visokokvalificirani delavec in da Po ng prejeli sklepe, ki jih bo — nost sindikalnih organizacij pa je s'tQritev, zdravila in podobno — sproti napak. ste si to stopnjo pridobili zgolj s <)e>ijihra2pravi izkristaliziranih toliko bolj potrebna ker kolektivi temveč tudi škodo, ki jo ima tem, ker že dolgo let opravljate trisija ~ sestavila posebna ko- zdravstvenih ustanov nimajo takš- d_ruž't,a zaradi tega, ker toliko NAGRAJEVANJE PO UČINKU take posle, čeprav imate izpit za H. S., Cerknica: Dobili ste ta- Potilo- sklepi ne bodo le na- nega vpliva na vodstva ustanov bolnih Hudi takrat ne more de- TUDI V ZDRAVSTVU kvalificiranega delavca. — Odgo- ko težko delo pri novem stroju, t?:r^lZzš:™. iha'5eS°„Su sssss ^’«smsss * -r p;ei,kro' - r I? rr ,Težko bi bilo vse sklepe nj^zStvenSi ustanov ^difo lavskimi sveti ™ ljudskimi od- ^ J J ^7' šega pripovedovanja smemo skle- morilo uteme jeno, ste bili trdo iih ie V enem sestavku. Morda da so predpisi o družbenem bon vse do zborov volivcev in do ® 7rIP ^^tl lz®brazba in pati, da ta odločba ni bila veljav- zavrnjeni, tako da je prišlo do i°vai, najbolj na kratko orisal upravljanju teh ustanov zastareli slehernega državljana. Potem bo- r ^ n3 na> 331 sami Pravite, da imate iz- prepira, sredi katerega ste se _____________ za kvalificiranega de- oblekli in zapustili delo. Po sed- staada!7ena služba dc! našega bolj udeleženi * v" upravljanju zdravstvo, Id pa še niso vse- iavca. Nobeno podjetje pa ni ime- mih dneh izostanka so Vas po- !!”3£s&ISS btti p- /zboljšati jo, to pa mora za samoupravljanje ima pri nas ter;|a 0(3 n;|lh- istočasno, ko bodo ou ar. ^vaia je tum njega lzpita za vjsokokvabficira- stP ,f?=ifPrii in nrizadeti zan.,stili t\'e ,CI,1 sindikalne organizacije, krepko osnovo Teda soričo sedf Prikazovali problem obolenj, pa da dodatm dohodki ne- nega klavca. Ce hočete doseči, «« užaljen m pnzadeh zapuhtili bojj ^Pišemo na nrvil Hn 7^,™° seda- moraio zdravstveni delavci Vaz. kaUflh zdravstvenih delavcev, da se Vam v Hetavnn delo. Pri obračunu osebnega do- mo pa prvič, da vse njega sistema socialnega zava- zdravstveni delavci raz- predvsem tistih Mimaionako ’ da.xSe. V?m v delovno knji L7 rwanja. še neizpeljanega si- Sirene honoraže slu^ znatata ^ atimo, da javne službe _ »a“ sssru*ss ssrsrssss* srž sf ¥ “ **- ar r. msu: ^»vavealh uatoov. Prav ra. “f« miria. Nedvomno b?™ po splošnem navodil« f?«..*1' 1.^0,s.hlev.t. »pla- Vam v delovno knjižico , ,, , v , ...----Stopnja kvalifikacije,mo- aodka Pa Vam ms° Prlznah otr°- znasajo rate p0ložjti izplt za priznale te šklh doklad za sedem dm in tudi Ki 1ZV1- — i,_______-•___Tlnspnm^jrn rlnTinHlrn Vm*nčn_ ;t^0 po tem, kako je bfla Si^crie v.,n, ___________ 1. *n ^ ie, P?stal otrok po prestani no varstvo pri delu z opozorilom. g1«0 So za’ Ssamezifika Stavnta . svojca Velik del razprave je bil po- zdravstvenih delavcev niso od- ^lezM t^o da ^teV; ^lo^ f^or +1,a; „ 0 ,.za ^Posameznika predstavnika v upravni odbor, svecen odnosom zdravstvenih de- visni od uspeha zdravstvene te. ali bi lahko dobili vani kakš- tak k; i« hniix i>r tudi ckt^^; , f Predstavnika v upravni odbor, svecen odnosom zdravstvenih de- visni od uspeha zdravstvene te, ali bi lahko dobili zanj kakš- tak položai telesa ki ie boleč S ^a sIrb ^Evlj^nj^ in laT\ d° ^ " 1?^™” ^T’ nis® kako- nd invalidnino in ali bi lahko na- ifre^no oviltspdšno ielo Od- M ^Prečevani^bolezni “da v °£« Jag J PO' medsebojnim odnosom. Ko zapu- vosti ekipnega dela. Prav tako ne sproti komu uveljavili odškodni- več je bilo prerekanje z delo- r^avc+T... , Doiezr11 os v roču, ruti mu ne posredujejo šcamo bolnišnico ali ambulanto s-nodbuiaio rrosam^TrnJcj* Hn bi c« r-,^9 ____________ ___ r,______________i_? •_ . i • •• Hiakigpivič1takaV0k^nidStr0—V" samega sebe, ne pa sindikat ozi- čin nas je zdravnik, medicinska za kogarkoli drugega. Mislimo, da o "invalidskem zavarovanju ^97 foTne pogojeTni^Dosebno nrTsrcu" pfXie ,taka> kd zdravl m> roma je ves sindikat predstavljen sestra, bolničarka ali celo vratar je že nastopil čas, da bi uvddli členu pravico do pokltene rehabi- če le seveda res kar nišete S l,kvarla nrpH- 5^2.1 ^vomno, sprejel. Na plenumu pa so ugo- nagrajevanje po učinku dela tudi Utacije Jdi oKm “v^v7n- prav sfe blli mdrda utemeijfnd i ;avstvi aHc+a- °olezni ,da v ročil, niti mu ne posredujejo ščamo bolnišnico ali ambulanto spodbujajo posameznike, da bi se no? — Odgovor- Zavarovanec za vodiem ki re s takim svoiim SuejavnS Vsaka IsvS n da i3" P023511110 «a zdravila, ne izpopolnjevali, kar je za zdrav- svojega otaX ne more dSin- lavnaSem ko? ga opisujete ™ fevain inVojtrnl sta™ ki? validnine. Pač pa priznava zakon kazal, da mu slfrb z?a virne de- itjjg.v Pfvič taka, ki zdravi in, tista, ki se ukvarja pred- 2oUaŠČit° ^ 0b0ie?ji- To; da tudi 30 ^ogdča birokratsko tovili, da odnos zdravstvenih de- v Zdravstvi' Zato” bTbnd^b; ^Te jta jTSbilltacTia''™: SaHenT'^i^oTv^T Svla3tn° ^ mSr obravnavanje raznih vprašanj na lavcev do bolnih ni vselej takšen, no, da bi strokovnjaki izdelali trebna, da se usposobijo za m- on^avič iiv razli k to da 1lah- naj J®1” korativo. Ustvarili upravnem odboru. Prav poročila kot bi moral biti. Marsikje je koncepte o normativih za tako mostojno življente Tn za delo fn ko delarec enostavno’ zLusti 7i,I?’ko organizacijozdrav- upravnih odborov pa bi morala tako, da bolnik za zdravstvenega nagrajevanje, o konceptih pa bi če je verjetno da se bodo z’re- svoie delovno mesto Vaš sedem l k°" b£ ta33, -¥ ¥ lahko dal v®ak delavca Predstavlja le številko, morali razpravljati vsi zdrav- habilitacijo usposobili. Seveda bi dnevni izostanek je neupravičen lilijo ,» U^fVa\a zaščito pred bo- zdravstveni delavec svojo/sodbo pozneje diagnozo (morda včasih stveni delavci.-V zobozdravstveni mogli to pravico uveljaviti ko bo in seveda nasfoniio vse nosledice Nuji „ zdravljenje. In končno o njih. Čim širše bodo zdravstva- interesanten primer), bolnišnico in farmacevtski službi že uvajajo otrok nekoliko starejši Kljub te- takega izostanka /n te dneve ne g^hanosU^vseh činitelfeifzdrav" žLf^VetoT^oŠ 311 drUg°+-usta^wo ^ sist^ na^evania in “»t ™ Vam pripgreS; dfse t ^ zdrav- zave, tem večjo podporo bodo do- pa zapusti kot številka računa, hove zglede ne bi smeli prezreti zdaj posvetujete z zdravnikom, pa in ker niste delali in tudi niste 'N-----zbe (namreč zavarovan- bik tudi od vse nase javnosti. Na tak odnos precej vpliva pre- tudi drugi s zdravstveni delavci, tudi s pedagogom-strokovnjakom dobili dovoljenja za plačani izol 'nRAvsTvi-MTH obremenjenost zdravstvenih de- Tudi ti so bili na začetku skoraj za šolanje defektnih otrok. Od- stanek -za te dneve tudi ne mo- ZA.: Podjetij, komune in samih (jamstvenih delavcev) za gospo- ■ NALOGE ZDRAVSTVENIH g °o l^kSSfvgata^?1 ki Daleč srno^J^een da hi v ^ ^P0®^-.. ™a Pa 01 2 jin je veono vec takin, Ki ga ; rn,li naslonil; red’ -.L ze spop^iela 2 vsemi ti- — le medicinski primer, temveč uslužbencev ali pa jih spozna nagrade za boljše delo. Ce je nočno deta nadurno deta, doniist in vnrašuieteP koliko gami, ki jih pred zdrav človek, ki zaradi bolezni ne more po zelo dolgem času. Mlajše kad- D. DOMANJKO ker sledi rednemu delu, potem gasa tP trajn ]^eT v/menite da Obratna ambulanta-da ali ne? napravami. Ugotovili smo no in če ima koristi od obratne je bila dvorana slabo ambulante.-« čiščena, zato so zdaj zaposlili za ta prostor dve čistilki, ki delata osem ur dnevno in dvorana je sedaj že veliko bolj čista. Pregledali smo tudi osvetlitev in v ... . tudi tu bodo nekaj pomanjklji- Qr a °bčini Ljubljana-Polje spevali 18 milijonov dinarjev za v decembru 1955. leta pregledal stroja, ki pa ga bodo zato ogra- vosti odpravili. Po vsem tem pa naijo zdravstveni dom. Težko, zdravstveni dom, so tudi svojo 142 delavk in delavcev papirni- dili v poseben prostor, da ropot smo pristopili k sistematične- je že kje bolj potreben kot ambulanto lepo uredili. Prostori ce, januarja 245, v februarju pa ne bo prihajal v dvorano. Ugo- mu pregledu vseh delavk tega iahV ¥’ prostori v Vev- so neprimerno boljši od tistih, 360. Kot vidite, število obiskov tovili smo (s posebnimi merit- oddelka in začeli zdraviti modo ’ ^er ie danes zdravstveni ki jih ima zdravstveni dom. raste. Delavci raje pridejo sem, vami), da je v dvorani zrak pre- rebitne bolezni. Kot rečeno naj te so več kot neprimerni. V Obsegajo tri lepe sobe, ki so le- ker je tu bliže in zamude manj več suh in da zaradi tega delav- bi potem prišli na vrsto vsi od- ujhni sobici je čakalnica, dru- po opremljene. Tam sem srečal časa za čakanje. Za lažja obo- ke popijejo velike količine vode. deliti.« jtakaj večja soba pa je pre- zdravnika dr. \ Borisa Moškona lenja lahko sprejemam delavce Tudi to bo tovarna odpravila »Delovni kolektiv,« je za-jena z omarami in začasno in bolničarko in obratno higi- tu, za težja, posebno za tista, tako, da bo pomanjkanje vlage ključil dr. Moškon, »pa bo pre- 0Mno.™a dva dela. V manjšem eničarko tovarišico Julko Veha- pri katerih moram dati bolnika v zraku nadomestila s posebni- sodil, če je to naše delo korist- mira zdravnik in težko je bovič. Tovarišica Julka je več v stalež, pa povabim bolnika še mi ^ zumeti, kako je tu moč sploh let sama delala v pomožni ob- v zdravstveni dom. Glavni na- tudi, ati, saj se dva komaj obrneta ratni ambulanti. Bila je bolni- men obratne ambulante pa je, iSh.eV? Prostoru. Kako bi naj tu čarka, obratna higieničarka in da se ukvarja s preventivo. Ker tali pogoje za zaupen pome- medicinska sestra in se sama pa je preventivo in kurativo ek med zdravnikom in bolni- ukvarjala z zdravstveno pre- težko ločiti, je prišlo do tega, om! Morda — če oba šepetata, ventivo v papirnici. V prvih da v obratni ambulanti tudi drugem prostoru dela medi- dneh oktobra lanskega leta pa zdravim.« tnska sestra s svojimi kartate- se je pomožna obratna ambu- r. . . , ,, turni. Toda občani so, odkar lanta preselila v nove prostore "Ka-J ™ Pa lahko poveste o Vred njihovimi očmi raste nov, in tedaj je v tovarno prišel tudi vabem delu na preventivnem elik zdravstveni dom, potrpež- zdravnik. Tako lahko rečemo, Področju.« sem vprašal dr. Mo- da imajo v vevški papirnici že čkona. . Razen zdravstvenega doma pa skoraj pol leta svojo obratno »Pravkar skupaj z varnost-teiajb v Vevčah tudi obratno ambulanto. nim tehnikom in obratno bolni- aJ’kbulanto. V vevški papirnici. Pogovarjal sem se z dr. Mo- čarko, po potrebi pa nam poma-njej pa lahko zapišemo, da škonom in spoznal delo obratne gajo tudi drugi (na primer iz težko najti primer, kjer bi se ambulante. Prav to delo pa daje zavoda za nrnučevnnip d el n in mnenja tako križala: v papirni- odgovor vsem, ki so proti obrat- TareSti priPd?ta) anaHriramo -nnS°dT\ da P0/«tarieta obrat- ni ambulanti. z zdravstvenega staiišča - delo tnt^rnbVlant0’ d™gi pa spet’ da Takole pravi dr. Moškon: in delovne pogoje v papirni dvo- arn^i ambukm^e’ 36 P°sebe?> ker »Naša obratna ambulanta je rani, kjer je zaposleno 175 de- e nov zdravstveni dom, ne ;e ekspozitura zdravstvenega do- lavk. Tako bi radi obdelali vso Potrebujejo. ma in v njej delam vsak dan po tovarno. Ugotavljamo, kaj de- Toda v papirnici jo vendarle tri ure. Dve uri posvečam pre- lavke — predvsem z zdravstve- , ~ ^ JVJ LC V! 1 a-rt/C, fr L/C.C-U. f I fr c frCfrtZA-C jj I C-Lfr C/O C-/It 45 I UUO LUC~ majo in kaže, da jo bodo obdr- ventivi, v tretji pa sprejemam nega stališča - moti pri delu. Tovariš dr. Moškon dela dopoldne v obratni ambulanti, popoldne «• Ne glede na to, da so pri- bolne. V tej — tretji uri — sem Tako, na primer, ropot nekega pa v zdravstvenem domu v Vevčah se mora ta določiti tako, da se za en dan rednega dopusta šteje dva dni štiriurnega delovnega časa. — Odgovor: Zmotno je Vaše mnenje. Po 66. členu zakona o delovnih razmerjih se skrajšani delovni čas materi prizna v delovno dobo kot redni delovni čas. Kljub temu da efektivno delate po štiri ure dnevno, se pri ureditvi pravic, ki se ravnajo po delovni dobi, smatra kot da ste zaposleni s polnim rednim delovnim časom. Prav nič ni pri tem važno, kako se za ta čas formirajo Vaši osebni prejemki. Trajanje dopusta se določi po delovni dobi in ne po tem, koliko plača osebnega dohodka podjetje in koliko prispeva zavod za socialno zavarovanje. H. A., Tržič: Ali ima delavec, ki v juliju dopolni 18 let starosti, v tem letu še pravico do 1? dni trajajočega letnega dopusta? Odgovor: Gospodarska organizacija mora imeti primeren razpored letnih dopustov. Le tako lahko zagotovi vsakemu delavcu, da izkoristi svoj dopust in hkrati nemoten potek proizvodnega procesa. Brez takega razporeda tudi ne more vsaj 30 dni poprej obvestiti delavca, kdaj nastopi čas njegovega dopusta. Ce je za delavca, ki v.juliju izpolni 18 let starosti, določeno, da nastopi dopust pred julijem, potem ga mora dobiti najmanj 17 delovnih dni. Ce pa je predviden njegov dopust po juliju, potem se določi trajanje po 26. členu zakona o delovnih razmerjih in po merilih, ki jih ima gospodarska organizacija predpisana v svojih pravilih oz. v svojem pravilniku o delovnih razmerjih. / IZ PODTETIT IN OBČIN Opuščena zemljišča v izolski občini Na območju občine Izola je povr- Gre predvsem za obnova sadovnla-Sina opuščenih zemljišč precej velika korv, vinogradov, urejanje vrtnarij in ,L* 7;'la4a v° približni cenitvi oicrog nasadov sadja, M jili potrebuje za iusiia pretežno rodne zemlje. Razlog predelavo izolski kombinat IJeiaina-za tako stanje je predvsem v niečni ris. Tudi novo travnižke površine ob iidustriji, ki odteguje kmetovalce od pitališčili mlade goveje živine in po-obdelovanja zemlje. Pre-. gozdovanje odročnih in neplodnih zemljišč sodi v to prizadevanje. Iz sredstev GbGO Izola Pa bodo začeli te fini urejati nasad zdraviinih zelišč in dišavnic, kar bo brez dvoma tudi občutno skrčilo površino opuščenih zemljišč. B. Borovič Oradijo si lastao ribiško floto Zaradi občasnih težaiV pri dobavi rib so se v kombinatu Delamaris v Jzoii odločili za formiranje lastne ribiške f ote, ki bo že v bližnji prihodnosti krila 40 odstotkov zmogljivosti to- postopno, vendar zanesljivo ureditev kombinata ulovili1 ^ajmanj1 °iyo vazo* ^oV&3a- Tudi kme- nov rib letno ZdS ra^l^fa kmm izva^alc^h10t Z zast,bnlul1 Pr0' hinat z osmimi ribiškimi in dvema ^ H0 °^.^11110 pripomoglo k transportnima ladjama, ki so lih do-ro»0Us ^ f* ^jali v najei.Tloših/sko fadj?- tem ko bodo sih vtaogr“dov aSSl ° Pa S° sWenlii Doeodb“ d°- raii. kmetijska kombinata Izola I In Izola II, KZ Izola in kombinat Delamaris pa bodo že letos obnovili skupno 825 do 215 ha opuščenega zemljišča. cejšnje število polproletarcev, ki ob redni zaposlitvi v industriji obdelujejo tudi zemljo, vlaga vanjo bore malo sredstev; izkorišča le donosne površine (sadovnjake in vinograde), delno aii povsem pa opuščajo ostale kulture. Ker gre Izključno za zelo razdrobljena zemljišča, ni čudno, da se gospodarske organizacije socialističnega sektorja srečavajo pii urejanju lastništva z velikimi težavami. Z učinkovito komasacijo in arondacijo ter najemanjem kreditov za obnovo, ki jih bo zagotovil občinski ljudski odbor Izcia prek investicijskih skladov, so se brez dvoma odločili za najboljšo pot, ki zagotavlja že v kratkem času KLUB LJUDSKIH ODBORNIKOV O DRUŽBENEM PLANU OBČINE MARIBOR-TEZNO Koristna a kratka razprava Za ta pogovor je bila občinska sejna dvorana skoraj premajhna. Razen občinskih odbornikov je bilo med navzočimi tudi več ljudskih poslancev, predsednikov delavskih svetov, direktorjev podje- TAM. Pričakujejo, da se bo s sodelovanjem republike ta cesta v prihodnjih letih razširila vse do Ptuja in morda še dalje. V občini pa bo treba še mnogo graditi. Recimo zbirni kanal, pa so sklenili pogodba za do bavo nadaljnjih treh lovnih ladij 11 lovnih in 2 transportni ladji bodo tvorile že dokaj močno ribiško floto, posebno še, ker bodo vse enote opremili z najsodobnejšimi ribiškimi napravami. d ti j in predstavnikov političnih ter, dom kulture, gasilski dom ter množičnih organizacij. Vsak. je upravni in trgovski center. Ob-pričakoval, da bo razprava zelo noviti in razširiti bo treba šole živahna - žal pa ni bilo tako. ter urediti ambulante po vaseh Osnutek družbenega plana in pro- (predvsem v tistih, kjer stanujejo računa za leto 1960 za občino Ma- delavci, zaposleni v tezenskih ribor-Tezno so sprejeli takšnega, podjetjih). Zato pa je potrebno kot ga je sestavil občinski uprav- mnogo denarja. Od industrije ob-ni aparat. čina ne more mnogo zahtevati, Največ zanimanja za družbeni ker so letos predvidene velike plan so pokazali odborniki iz rekonstrukcije v TAM, Svili, Me-kmečkih predelov. Zlasti sp po- talni, Tovarni pohišlva, Elektro-vpraševali, zakaj niso predvidena kovini in še drugje. K. A. sredstva za gradnjo ambulant v nekaterih vaseh in zakaj naj bi se povečale občinske doklade. Zelo umestna je bila pripomba, da bo dopolnilni proračunski prispevek, ki je pravzaprav davek na trinajsto in štirinajsto plačo, izgubil svoj pomen, brž ko bo popolneje uvedeno nagrajevanje, zlasti nagrajevanje po enoti proizvoda. , Skoraj presenetljivo je, da navzoči niso razpravljali o trgovini in obrti, ki je v občini razmeroma slabo razvita, predvsem na Pobrežju. Lani so v občini Tezno dosegli V kombinatu Delamaris v Izoli je zaposlenih več kakor 1200 žena in deklet. Nekatere izmed njih so v tovarni že po 20 in celo 30 let. Sicer pa je med delavkami 70 % mladink, ki kljub kratki zaposlitvi po strokovnosti in delovni storilnosti ne zaostajajo za starejšimi delavkami. Mlade delavke se zelo marljivo udejstvujejo v mladinski organizaciji in v tovarniškem društvu žena. Za dan žena pripravljajo veliko svečanost. Takrat bodo odprli tudi razstavo, na kateri bo 75 udeleženk krojnega in kuharskega tečaja razstavljalo svoje izdelke lanskim letom, kar naj bi vplivalo na izboljšanje življenjske ravni ob 1 X T »-9 f' c- vt, 1 5 4-« v* a 1 — 2 ¥ Belamcmsu razširjajo nagrajevanje V kombinatu Delamaris v Izoli so uvedli sistem nagrajevanja po učinku že preteklo leto. Sedanje stanje pa jih kljub temu, da je že 71 odstotkov delavcev v 24 ekonomskih enotah plačanih po učinku, ne zadovoljuje. Tarifna komisija delavskega sveta prav te dni ugotavlja možnost razširitve sistema nagrajevanja po učinku tudi na administracijo in na vse tiste obrate in oddelke, ki doslej niso bili zajeti. V tem prizadevanju jim bo občutno olajšala deTo obnovitev darskih organizacij. Menili so, prostorov uprave, ker so bili doslej posamezii sektorji v zasilnih prostorih in ločeno. b 0 družbenem načrtu ^ v Zagorju Osnovna značilnost letošnjega družbenega načrta zagorske občine je nadaljnje povečanje družbenega bruto produkta za 10% v primerjavi z čanov. O uresničitvi te nalogo je razpravljal občinski zbor proizvajalcev v Zagorju. Odborniki so obsodili težnje nekaterih podjetij, ki so hotela •itotos planirati manjšo proizvodnjo kot lani, kar bi lahko škodilo izboljšanju družbenega in življenjskega standarda ljudi. Nekatera podjetja v zagorski občini bodo imela letos precej težav pri doseganju proizvodnje zaradi iztrošenih osnovnih sredstev, vendar so bili odborniki mnenja, da bodo morala poskrbeti za boljše izkoriščanje notranjih rezerv. Razprava o združevanju sredstev skladov skupne porabe je pokazala, da v podjetjih ni še vsem jasna politika o združevanju sredstev gospo-organiza-cij. Menili so, da ;e edini izhod v tem. da se sredstva združijo ter dajo za nakup strojne opreme in drugih naprav tistemu podjetju, ki ima pripravljene načrte za rekonstrukcijo in kjer se bodo tudi najprej pokazali uspehi obnove. Del sredstev skladov skupne porabe pa naj bi bil namenjen gradnji objektov družbenega standarda. Na zboru proizvajalcev so sklenili, da bodo odborniki zbora tolmačili te odločitve v svojih kolektivih. -m- Novi dom kulture v Anhovem Atomski reaktor? Ne, to Je le poslopje nove vinske kleti, ki A gradijo v Dobrovem v Goriških brdih. Nova klet, ki bo velik«*® pomena za vsa Goriška brda, bo dograjena do maja leto* DELO MARIBORSKEGA ZAVODA ZA REVIZIJO IN ORGANIZACIJO Preprečevati - ne reševati Mariborski zavod za revizijo in organizacijo podjetij . je bil ustanovljen zato, da bi pomagal podjetjem pri organizaciji poslovanja in proizvodnje. Lani je zavod pomagal kolektivom pred-lepe gospodarske uspehe. Ostva- vsem pri sestavljanju zaključnih dela. Ker mu primanjkuje stro- bodo imela vsa podjetja kovnega kadra, ga le stežka opra- skega okraja možnost, da obrLj-vi. Čudno pa je, da se uslug za- navajo pri zavodu plače P0.^ voda poslužujejo predvsem le modernejšem sistemu. Zelo večja podjetja, manj pa manjša koristile usluge zavoda tudi ^ podjetja, čeprav bi le-ta često- rili so za 2 milijardi dinarjev več narodnega dohodka kot predlanskim. Najbolj je napredovala industrija, v kateri se je povečala storilnost za več kakor 10 %. V kovinski industriji se je proiz- računov in pa takrat,' kadar je kakšno podjetje zašlo v težave. Zdaj pa si zavod predvsem prizadeva, da bi s sodelovanjem vodstev gospodarskih organizacij or- ganiziral uspešen obračun proizvodnja povečala za 14 °/o, v elek- vodnje po ekonomskih enotah in troindustriji pa celo za 24 0/o. Pod- vzporedno s tem sistem nagraje-jetja gradijo 140 stanovanj, 50 pa vanja po kompleksnem učinku, jih je že dograjenih in vseljivih. V večini podjetij v maribor-Tudi občina gradi stanovanja, in skem okraju še niso začeli z ob-sicer 16 za prosvetne delavce. računavanjem stroškov proizvod- garnituro teh elektronskih stro-Pomanjkljivosti v gospodarje- nje po stroškovnih mestih in zato jev, ki jo bodo priključili strojem krat bolj potrebovala pomoč. Pravijo, da manjša podjetja ne zmorejo stroškov za usluge zavoda, čeprav so ti stroški razmeroma majhni. V zavodu nameravajo že te dni organizirati center za obračunavanje plač dohodkov in izdatkov ter pokojnin po sistemu luknjanih kartic. Za sedaj se poslužujejo modernih obračunskih strojev TAM. Naročili pa so novo vodu za socialno zavarovani«' Med najmlajše oddelke Za ,e da sodi oddelek za izobražev®1 nju lani pa so se pokazale pred- niso redki primeri, da v podjet-vsem pri nagrajevanju po učinku, jih nimajo prave slike o stvarnih pri kooperaciji med industrijo in stroških izdelave posameznih iz-obrtjo, pri poslovanju obrtnih in delkov in tudi ne vedo, če neka-gostinskih podjetij ter v trgovini, tere proizvode prodajajo z izgubo, ki je imela dokaj slabo izbirb Če bi kolektivi iskali pomoč že blaga. v začetku poslovnega leta, bi bila Letošnji družbeni plan občine manjša možnost, da se jim kaj predvideva povečanje proizvod- takega pripeti, nje za 25%, kmetijske proizvod- Najpogosteje se uprave podje-nje pa za 24 %. Oljarna v Framu tij obračajo na zavod, kadar bo povečala proizvodnjo jedilnega sestavljajo bilance ali pa kadar kadrov. Strokovnjaki izobraževalnim središčem P°c'jp pri privajanju delavcev na « lovna mesta, pripravljajo tečaje za Inštruktorje, ki P0 delali v teh središčih. jj Pred kratkim so organi® ^ večdnevne seminarje za obra proizvodnje in nagrajevanj«^, kompleksnem učinku. Ti s« narji bodo v vseh večjih in_„, sirijskih mestih na območju v TAM. Ko bodo to opravili, riborskega okraja. K. A' SINDIKALNA KONFERENCA KOLEKTIVA »TALIŠ« Nova pivovarna olja na 560 ton (44 % več). V TAM bodo izdelali 3200 vozil. Manj bodo izdelali kamionov »Pionir«, več pa vozil z Diesel motorji. Mnoga tezenska podjetja bodo Na letošnjem sindikalnem pomenku je kolektiv mariborskega imajo gospodarske težave — na podjetja »Tališ« predvsem pravlj al o gospodarskih problemih in o družbenem standardu. V tej tovarni alkoholnih izdelkov in sadnih sokov imajp precej neprimerne delovne prostore. Nekateri oforati so stari že več kakor 100 let, strojna in druga oprema pa je že tako izrabljena, da je obnova nujna. Delovni pogoji pa se iz leta v primer, kadar so ugotovili izgubo. Takih primerov pa je z dneva v dan manj. Naloga zavoda ni le, da analizira rezultate poslovanja letos vložila precej sredstev v re- na koncu leta, kajti to je že pre-konstrukcijo. Elektrokovina bona teklost, In napake se tedaj skoraj primer povečala obratne prostore, ne dajo več popraviti. Gre za to, zgradila ambulanto, menzo in da je treba že v začetku leta stanovanjski blok. Kmetijsko go- pravilno določiti obračun stroš-spodarstvo Zrkovci, ki se bo v kov in realno planirati stroške prihodnje ukvarjalo predvsem z proizvodnje po fazah ter med lef , , vrtnarstvom, bo uredilo namakal- tom sproti odstranjevati pomanj- e,° lz, ker postopoma ne naprave in več pitališč za ži- kljivosti. Torej ni poglavitna na- re onstruirajo vse svoje obrate, vino. Pri kmetijskih gospodar- loga zavoda, da nekoga »izvleče« _aJ?1 so vlo'zll1 precej sredstev za stvih v Raki in Marjeti namera- iz zagate, pač pa, da preprečuje, s^w?iščnOVe oprerne ln Sra^nl° vajo urediti kmetijsko-gospodar- da bi kdorkoli prišel v zagato, skl center. Letos bosta v občini Ker strokovni kader gospodar- . x dograjena dva trgovska paviljo- skih organizacij aktivno sodeluje ^ vračanie^st^^balaže6 Od na, osemletka v Hočah, zdrav- z zavodom pri uvajanju novih z pacanjem stare ambalaze. Od stveni dom v Hočah in še nekaj metod dela, se hkrati tudi stro- :ura?V°iij" drugih objektov. kovno izpopolnjuje. S sredstvi gospodarskih orga- Razumljivo je, da ima v da-nizacij bodo razširili Ptujsko našnjem, gospodarsko zelo razgi-cesto od železniških zapornic do banem času zavod zelo veliko vega pravilnika, ©katerem b°^e, lavski svet razpravljal še ta u* sec. Osebni dohodek vsakega P sameznika bo odslej bolj c'clvlS,'j,1 od njegovega delovnega učinka pa od poslovnega uspeha podje« ’ Kolektiv se zelo prizadeva, 0 bi organiziral pripravljanje top malice za vse zaposlene. Zdaj d deiavoj žganjarni. Na zboru so priP°'rdt'iS bivajo toplo malico le delavci, ■- sodehf dP>2' delavskemu svetu, naj pri gradnji skupnega obrata - ^ bene prehrane, ki ga namer3 j letos zgraditi občina. Centr3^ gill' zgraditi obrat družbene prehrane V preteklosti so imeli velike bodo lahko dnevno skuhali gradili na pobudo občinskega ; dikalnega sveta. V tem ohr3^ 1alic' Na novi poti V koprskem okraju bodo v na središča. Od predvidenih še-terri letu posvetili posebno skrb stih izobraževalnih centrov v ko-strokovnemu izobraževanju de- prskem okraju so se že odločili iavcev v gospodarskih organizaci- zanj gradbeni delavci za izobraževalno središče pri gradbenem jah, kar bo vsekakor vplivalo na večjo produktivnost dela. Ker so se delavci doslej izobraževali in strokovno izpopolnjevali le na seminarjih in tečajih, ki niso bili podjetju »Gradbenik« v Izoli in nic, ki jih zaradi večje proizvodnje brezalkoholnih pijač potrebujejo vsak dan več. Kljub težavam je kolektiv lani dosegel lepe gospodarske uspehe. Plan so presegli za 14%, vrednost proizvodnje pa se je v primerjavi z letom 1956 več kakor podvojila. Na konferenci so ugotovili, da je povečanje proizvodnje predvsem poledica vzpodbudnej-šega nagrajevanja in velikega prizadevanja kolektiva. Pripravili so načrte za gradnjo nove pivovarne in sedaj pričakujejo, da bodo v kratkem odobreni krediti. Ko bo nova pivo- gostinski delavci za svoje s sede- varna urejena, se bo proizvodnja žem v Kopru. piva povečala skoraj za štirikrat. Tudi Okrajni sindikalni svet v (Izdelali bodo letno 80.000 hi pi- neposredno povezani s posamez- Kopru meni, da je treba pri vseh va). Razširiti nameravajo še obrat nimi delovnimi mesti, je Okrajni svet za delo v Kopni ustanovil 13-člansko komisijo, ki bo posvetila svoje delo izključno organiziranju centrov za strokovno izobraževanje delavcev ter za pove- sklenih,- ki izhajajo iz družbe- za brezalkoholne pijače, urediti nega plana v zvezi s povečanjem novo polnilnico in začeti s stekle-delovne storilnosti posebej ure- ničenjem kisa. diti vprašanje izobraževanja de- Na zboru se je ^kazal0t da « Iavcev glede na njegovo delovno kolektiv ni zadovoljen z doseda- l0. mesto. Da to upoštevali celovi- njim premijskim pravilnikom. Fo rl'0 na- teh SC3tani!lh še kosil in prav toliko toplih rlflc Sklenili so še, da ustanov^ sklad vzajemne pomoči in da kolektiv vključi v občinsko P čitniško skupnost, ker svojega počitniškega doma. K. Nove oblike rodltelfsldh saaUmkotf Pred kratkim je bila v sindikalna konferenca prosvetni!1 Iavcev. Na konferenci je bi*® ^ s0 branih nekaj pereči! v Kater;11 j0 referenti konkretno obravnava1 prosvetnih delavcev na vseh jih družbenega življenja, u veljajo-nja šolske reforme in pomen sn^ 5o vanja skupnosti s šolo. Govori ^ tudi o delti organov družben^, upravljanja. Svet za prosveto 111 činski odbor SZDL Zagorje sta 0 niz ir af a za novo izvoljene č an skih odborov seminarje, tako na g bedo ti lahko čimbolje seznanJn svojim delom. j o Posebno zanimive so bile np sodelovanju staršev s šole so v zagorskih šolah prekinili s *ij-rimi in preživelimi oblikami r0 teljskih sestankov, kjer je bilo samo o dobrih in slabih učencin c namesto teh začeli uvajati ]( sestanke, kjer govore o vzgoji otr Gil / i •- l. .« .... »»*-» ' S S 0 • n 4-3 pri čemer bodo moral s“"0. m*™*«.«*, —*» Priznanje tehnikom in komisijam HTZ Higiensita in tehnična služba je v podjetjih na Koprskem opravila v Hiimuiih letih velikansko, ponekod celo pionirsko delo. Marsikje so a uvajanjem novih metod dela uspeli znižati število nesreč na minimum, precej pod republiško povprečje. ko ukrepanje povezati splošno ssrbjo za delovnega cio- posienih več kakor 200 ljudi. Pred veka. V ta namen bodo ustano- }cratkim vili pri podjetjih posebne social-no-kadrovske službe, ki bodo združevale vse za to nalogo zadolžene činitelje. Okrajni sindikalni svet bo na bližnji seji predsedstva in na svojem plenumu, ki bo te dni, podrobno razpravljal o vezati tudi s 37 delavcev, v podjetju pa je za-delovnega člo- noslenih več kakor 200 ljudi. Pred so izdelali osnutek no- lovati tudi starši. Razen tega 'osti misti 1 — rodi Stanki postajajo vse pouka in škodljivosti mistične vzg-jJ'® mladine. Skratka — roditeljski 5' bolj javni rj govori o vzgoji otrok in staršev. J’ e dvoma bo tako delo rodilo zanesi)1' uspehe. -n1' Jeseniške žene ob SO-letnioi dneva žena Okrajni zavod za socialno zavarova- problemu ustanavljanja delavskih bbčhiska^v"ri.enskl^draštfvHjcse- ^Solka^SjadiL8 b^Jkm v' t-—• ,11 v. , xa r c. x . JjC* toggbnš *S1Wis"dl sŽesre?l- izobraževalnih središč: Pri tem bo gro§~eprf4: Stvi, ki bi koristili delu te smi,,e. Okrajni sindikalni svet zaintere- društvom Svo^!' šoh^i in ^di sindikatom, Zvezo borcev, Razni tečaji in predavanja ki jih siral vse sindikalne podružnice V lTšč:nn",L>S5:0maraa Szvečer 'bod^ ,.a- b o! i ohtikrf ’ „ snn ra h rtrabf l "V', Podjetjih, da bodo vplivale na čeli s prvimi proslavami po terenih boljšo obliko usposabljanja kadra na delavske svete in vnrktvo nodin bedo slavnostne govore, v ka- tem področju in prav ta oblika dela aeiavsKe svete m vodstva podje- terlh bodo rtali ..nortarkn borbi *p„a je vplivala na občutno zmzanje pred- tl j, da bi 17 c rv, Hničili n r r>7' rlchtu ___• vojnih političnih delavk, med tudi na grob prve predsednice ZV?* delavskih žena in deklet tovariš11 Zugvizove. vsem hujših nesreč pri delu. Minuli ponedeljek so na ZSZ v Kopru podelili v prisotnosti namestnika direktorja Republiškega zavoda za socia no zavarovanje, tovariša Štrlela, šestin najboljšim tehnikom in trem komisijam HTZ v podjetjih di-P ome in denarne nagrade. Kot celota so se najbolj odlikovale komisijo HTZ pri podjetjih »Topol« v l irski Bistrici, LIV Postojna in Rudnik Se-čovlije. Tudi grobovi bork in v taborišč1?1. sorodne gospodarske Tanjine pTatic^ meTvojtrtjlhov oTbo?Š ž^kiifJrllfjv letošnje jubilej11? . . . - - .— ------ ------------vwj*xu, XXJX11UV UUUU1 veje imele skupne izobraževalne delež v času NOB in povojni iz- nicah centre. V sodelovanju z Ljudsko gradnj! univerzo pa bodo podjetja iz sredstev za kadre poskrbela za predavatelje, ki bodo morali svoje programe prilagoditi potrebam Razen osrednje proslave na Jesenicah bodo proslave tudi na Dovjem v Mojstrani in na Hrušici. Prav tako pa lahko opazimo izredno živahne priprave na praznovanje tudi na Blejski Dobravi, Javorniku in v 2i- podjetij, oziroma točneje — po- fovnici. Na terenu P^avž bodo žene zaposlene žene gospodinjskega sampTinim rl d m m im v v, obiskale oskrbovanke v Domu one- skrb za varstvo otrok zaposlenih Q sameznim delovnim mestom kandidatov. BORO BOROVIČ ----- pa ima za .___ leto v načrtu poživitev flela vseh da bi tak sistem pogajanj je dansko sindikalno gibanje da- vorov proti ustanavljanju »indu- omo6°cil preveliko centralizacijo lo na dnevni red, so boljše orga- strijskih zvez« omenjajo položaj P^oMasti1 v rokah vrhovnega sin- lo na dnevni red, so boljše orga- strijskih zvez« omenjajo položaj P^oMash1 v rokah vrhovnega sin-nizacijske oblike, kot so bile do- nekvalificiranih delavcev. Menijo dikalnega foruma - izvršnega ko-sedanje. Za sedaj namreč na Dan- namreč, da so ti bolje zaščiteni, P^ia sindikata. Takšna je bila siiem prevladuje teritorialno ha- če so organizirani v posebnem poprej praksa na Danskem, čelo, čeprav ne v -čisti« obliki, sindikatu. Zastopniki takega poj- venda1, 80 opustili prav zaradi kombinirano s skrajno nezadovo- movanja, ki seveda izhajajo iz P^oboih pomanjkljivosti. Ijivo obliko zbiranja sindikalno vrst nekvalificiranih delavcev Čeprav je to vprašanje pred- organiziranih po kvalifikacijah, poudarjajo, da bi bile njihove vsem organizacijskega značaja, Nad 7QO.OOO sindikalno organizi- specifične koristi zapostavljene v ima kot vPrašanje organizacijske ranih delavcev in uradnikov je »industrijski, zvezi«, ki bi dajala struk;tuj:'e tudi velik načelen po-zbranih v 69 raznih sindikalnih prednost kvalificiranim delav- men’ ^etos bo na vrsti revizija zvezah. Cem. Kot nasproten argument po-' tako imenovanega »september- Proti tej razdrobljenosti se bo- udarjajo zagovorniki industrij- vorllgeta<< (osnovnega sporazuma njo zelo močni tokovi, ki se za- skih zvez, da sedanja organizacij- iTled sindikati in organizacijo de-vzemajo za industrijsko načelo ska struktura ki omogoča da se lodaialcev, ki so ga sklenili že organizacije, se pravi za indu- kvalificirani delavci združeno bo- pred Petdesetimi leti). Gre pred-strijske zveze, ki bi zajemale de- rijo za izboljšanje položaja ni ys,em za žetr^ Paragraf, ki je da-lavce in uradnike določene go- pomenila krepitve temveč ’ na- ',al delodaialcu izključno pravico spodarske panoge. sprotno, slabljenje’ položaja vse do uPravljanja proizvodnje in Kot dokaz prednosti takih or- sindikalne organizacije. V potrdi- J’azP°nejanja po delovnih mestih, ganizacijških oblik, oziroma kot tev tega stališča navajajo, da pro- i ^ s.edaj se nis5> strb odpora de-dokaz pomankljivosti sedanjih, blema višjega odstotka nezapo- eY. P™*'1. 8P.remembi tega navajajo primer stavke mornar- slenih med nekvalificiranimi de- “cloclta- Delodajalci vztrajajo pri jev leta 1956, ki ni prinesla za- lavci, zlasti v obdobjih narašča- +en}’- da 80 okviri, ki jih zago-želenih sadov prav zaradi tega, nia splošne brezposelnosti v de- iF®. ^sePtembervorliget«, do-ker je niso podprli pristaniški de- želi, niso mogli nikoli zadovoljivo V01i s“'0k1.,za zagotovitev dobrih lavci in delavci kopenskega pro- rešiti, čeprav so bili nekvalifici- medseb5,J01b odnosov, ki bi primeta, ki so organizirani v poseb- rani delavci samostojno organizi- P0,010^1, da bi se Danska obdr-nih sindikatih. »Če bi bili takrat rani- ^£Ua v zaostreni mednarodni kon- vsi transportni delavci ne glede Prevladuje mnenje da zahteva m 'l3 bj ?eJiudie’ ki 80 na vrsto transporta v enem sin- ta problem rešitev J ki bo zajela tittf t-i ^ t0 dolo.cll° (°ziroma diktatu,« pravi Knut Bentsen, vse in torei ne bn’rif-ina 1™+j1S^’ kl SP zaPosleni — op. T. M.) znani levo usmerjeni sindikalni slej. V zelo živahni razpravi ki pri. s^°iei? deIu' voditelj, »bi bil pritisk pomoršča- se je začela lani na kongresih h a-Ze’ da+®6 b°d? sindlkati kov na delodajalce mnogo hujši, državne sindikalne oreanizaoiie razen dejavnosti za izboljšanje temu primerni pa seveda tudi in skoraj vseh stadikafnTh zv^ "°ttranJe o^an^acijske strukture •«»sr vrs - — - L v , iVJL J hj L O- 13. do 15. maja v KjobenhavnUi po. reviziji, če pa te ne bi uresni' čili, bi odpovedali sporazum. tem bodo revidirali ne le odnos med sindikati in zvezo delodajal' cev, temveč v določenem obsegu tudi odnos med vlado, sindikati in delodajalci. Doslej je vlada mogla poseči vmes v sporih med delavci in delodajalci in jim vsk liti svoj sklep, če niso pristali na arbitražno odločitev. Čeprav je obstoj koalicijske socialnodemokratske vlade zagotavljal sindikatom določeno več' jo varnost, so vendarle bili zlasti zadnja leta primeri, ko je vladai ki je nastopila kot zaščitnica »splošnih interesov«, precejkrat prezrla zahteve sindikatov in zlasti nižjih sindikalnih organizacij-Smer, ki je prevladala na lanskem kongresu in o kateri zdaj lahko rečemo, da prevladuje v danskem sindikalnem gibanju, se zavzema za večjo samostojnost sindikatov pri poravnavanju neposrednih sporov z delodajalci in za preprečitev vladne intervencije, vsaj tiste'v obliki vsiljevanja določenih sklepov. Najboljša karakteristika razgibanosti v danskem sindikalnem gibanju in v odnosih med sindikati, zvezo delodajalcev in vlade bo morda mnenje poprej citiranega Bentsena, da vsi zastavljeni problemi ne izhajajo le iz »delovnih odnosov«, temveč so to »problemi, ki posegajo globoko v naš družbeni sistem in ki jih mora sindikalno gibanje reševati pod pritiskom tako družbenega razvoja .kakpr tudi svojih članov«, TOMA MILUTINOVIČ delnvn^Llh dalelgaC1J lzdelah ri,ških iu zahodnih predlogov, ki skem sestanku v Parizu, še VO I n ■ ’ h-e-egai0Sn- P„ar,aif,rs„°”?a£ ‘Mma ‘Janje dejavnosti sindikalnih organizacij. Sindikati cepljenost. S težavami dosežena \eJ? usmerjena smdrkalna cen- ^Sf-bi,i po prih;du Cas‘illa '‘t&zsS&zZZ ^ aceni lil prepovedani. oster boj rivalskih mednarodnih lm* tudi Delavski svet Guate- Sklpn regionalnih sindikalnih organiza- (^SG), ki je včlanjen v n n-«*A*> J * -i— • ^ i _ r -j.* • a • i • •_ 1 I )Kl I Iv t o*rv j® priS ? Prepovedi sindikatov nec sindikalne dejavnosti. Na- cij v Latinski Ameriki, ki je od- ORIf. Njegova dejavnost je tre-Popušx *°t eden izmed izrazov tančno šest desetletij po ustano- seval tudi v Guatemali. Boj za nntno usmerjena v zahteve po Jctivij ,la Privatnemu kapitalu, vitvi prvih sindikatov so bile vpliv med OR1T (Interameriška BP1°š“em z^lš«,nju m?zd, za Pf* stahiu- 1. B0 Sa s potrebo po vse sindikalne oreanizai >stahiij b.®° ga s potrebo po vse sindikalne organizacije Gua- organizacija dela) in CTAL (Kon- odstotkov. CSG si prizadeva, da ^.ike« p-ClR ^racionalne ekono- temale proglašene za nezakonite federacija delavcev Latinske bl .VB1. nj®S°yi strokovni sindi-fc-iu - ’ 1 so jo — po tem mne- in so morale opustiti dejavnost. Amerike) je povzročil ustanovi- kati (9) sklenili z delodajalci no- »iu r^tni yc ra?Inajale številne akcije Gonja proti sindikatom se je žalni !• 1j.,nPbovib organizacij, čela z ubojem predsednika sin- delodajalci tev ločenili central, ki svoje de- ve kolektivne pogodbe. Varnost^ JtaPit?.,,ist?J.na/.večia >Ullite.d Fruit 90mPan>:«> in z Guatemali še zdaj pet sindikal- komunistično usmerjena, njen Prej u- * so likvidirali naj- aretacijo mnogih znanih sindi- nm central, katerih vsaka šteje vpliv pa majhen V štirih sindi- pijana' lni,a ie dols° Pr|' kalnih roditeljev. le malo članov. Zanimivo pa je, katih, ki sestavljajo to federa- ?0st razi,- -i? • j?,se?e?,a e,10t’ Po prvih letih oblasti novega da dvanajst sindikatov, v katerih cij0> je včlanjenih komaj 1200 ttf4 ■‘Učnih sindikalnih cen- režima — ko se je zdel njegov Je včlanjenih večina sindikalno delavcev. i Sitidikni „ ± , položaj dovolj trden - je prišlo organiziranih delavcev, ne pri- Naci0nalna federaciia tekstil- sJ^^uizi^era^dTgo^radRi o p?-, nekuj eralizac/,'e ,v P0’ Pada uobeni izmed teh petih cen- nih in konfekcijskih delavcev ?’e kmru; ■ ^ ienw s.al?(j I organizacije, imenovane sko aVvka federacija za zakon-Viriv,ZašiGto dela« je bila posebno kQ ■ v začetku dvajsetih let, t® Guatemalo zajel val stavk. ■ ?tek stavkovnega vala pri- BEOGKAD ictuJejo železničarjem, ki so že 1921 organizirali zelo uspeš-kastavko. Naslednje leto je stav-jto.^jela mnoga podjetja, leta jTj^.Pa so delavci, zaposleni pri ča« ed Fruit Company«, za dalj n-;? opustili delo. Njim so se L, ružili tudi delavci s plantaž, ®rih lastnica je bila družba, iista leta so ustanovili tudi s(„ e organizacije, med katerimi ii)„.?aipomembnejši Sindikat na-MCeilcev (1925) in Regionalna aeracija dela (1927). p« ^ polet delavskega gibanja p* J® bil kmalu potem iznova r^kinjan. »Tropski Napoleon« je Minule dni je bila v naši deželi na uradnem obisku mehiška parlamentarna delegacija. Obiskala je nekaj naših krajev in tovarn, pred odhodom pa jo je sprejel tudi predsednik republike Josip Broz-Tito Tako razcepljeno guatemalsko sindikalno gibanje ima velike težave v boju proti kapitalu. Od tod čedalje očitnejša potreba in li želja, da bi dosegli enotnost akcije vsaj glede nekaterih najvažnejših vprašanj. Nekatere lanske skupne akcije so nakazale nove možnosti za enotno delovanje sindikatov. H Pri tem je bilo najpomembnejše organiziranje skupne protestne akcije proti »zakonu številka 59«, ki znatno zožuje demokratične svoboščine in pravice delavcev. Vse tri največje centrale so naslovile konec avgusta na Kongres skupno zahtevo, naj .razveljavi ta zakon. Zavzele so enotno stališče glede načina boja proti temu in proti podobnemu zakonu, ki so ga kasneje predložile Kongresu v razpravo. Vrsto stavk so organizirali ob koncu Janškega leta ob podpori več sindikatov, kar se poprej ni dogajalo. To utrjuje upanje, da bodo sindikati v ne tako daljni prihodnosti ponovno dosegli enotnost in hkrati z njo večje uspehe v boju proti izkoriščanju delavcev. T. O. KOTIČEK ONSTRAN PETROLEJSKE ZAVESE Skrbi za prihodnost Medtem ko zbujajo pozornost svetovne javnosti radi tega nastajajo spori v odno-aktualni dogodki v posameznih delih sveta, ostaja tre- na katerih ozemljih te družbe iz- nutno mirni kotiček v senci velikih dogodkov. Vzhodna koriščajo nafto. Ce bodo težave i i A i i „ lil ii jv. o --s prodajo surove nafte, bodo te obala Arabskega polotoka, znana kot področje Perzij- dežele organiZiraie lastno prede- skega zaliva, je politično dozdevno nezanimiva in ne- lavo in s tem povečale svoj delež privlačna, ker ne doživlja pretresov in večjih spre- ‘"'^Posebnf težave imata Bahrein memb. Popolnega miru pa ni in ga ne more biti, ker in Katar, katerih petrolejske re-tu v puščavi kraljuje petrolej in vse tisto, kar se Britancf^^prizad^ skriva za njim. vajo, da bi Bahreinu zagotovili . alternativne vire dohodkov, s tem Vli (j,. !kk,,nvfrh'"novp^irLi-nni- Nedavno je neki zahodni po- sedi je zasnovana tudi na versko- da sjireminjajo otok v močno tr-jaciie i'm,>nr,T7-,rir> Knnfedpriiriii ročevalec pisal po obisku v tem plemenskih temeljih. Plemena in govinsko in posredniško središče, kavčev Guatemale de^u sveia> da Arabci raje nazi- šejkati ob obali so versko znatno Za šejkate v Trucial Omanu, ki vladal eferal jjbico, ... jgJdeniali kot diktator od leta (jji1 do 1944 je prepovedal sin-sltfJn° dejavnost in vse delav-organizacije. Sele po koncu Jegove oblasti so se sindikati 0Ho ‘ Mo ?ovili. Novi predsednik Arre-y I? je priznal sindikate in do-2a H Ustanavljanje novih organi-Tako je prišlo hkrati z tajanjem dejavnosti prejšnjih ustanovitve nove organi- fjJ . . . vajo Perzijski zaliv Arabski, bolj liberalni in si dovoljujejo nimajo nafte, so našli rešitev že a„iVa organizacija je kmalu vendar jjj _ tako je zapisai _ mnoge pozemeljske užitke, ki po prej. Britanci so naklonjeni biv-Jol; a ea najmočnejših in naj- bilo najprimerneje, če bi se ime- verskih kanonih niso dovoljeni, Šim gusarjem in trgovcem z be-g popularmh V njenem pro- novaj Britanski zaliv. Tako bi zato so odločno proti puritanskim blagom ter sedanjim tihotapca ni a h*!?. z. a®_ij‘fia „a „9 namreč najbolje označili položaj vahabskim plemenom iz Saudske cem. Zlato iz Evrope v Indijo, ja- 1W zclJr,uzltvl sindikalnega gi- »neodvisnih« ozemelj, šejkatov Arabije. Britanci spretno izkori- ponsko tekstilno blago, namenje- k zi • Gdkrit, neposreden poziv vzdolž obale. Britanci jih imajo ščajo ta antagonizem, od katere- no Iranu, in vsi mogoči drugi UV1 Je nalet®1 ?.a u5° .en vse pod nadzorstvom: Kuvait, ga imajo vrsto prednosti, tako proizvodi gredo mimo carinskih •likal V pcf0Jlh ozlX!.J1aT1Ja s1m' otok Bahrein, Katar in sedem šej- glede političnega vpliva in izred- zapornic, čeprav vsakdo ve za ti- de]'\,e?a KibaI}ja T® bilo enotno katov na jug’u pod imenom Tru- nih ekonomskih koristi, kakor tu- hotapce. Vendar to zagotavlja šej- lik VanJe sindikalnih central ve- ^ ^---------------- ----------i------------■«- ^<-.^/-./11^/-»»» 4441-, +r, pomena. Ze leta cial Oman (iz angleške besede di glede strateškega oporišča za katom vire dohodkov in jih na ta truce — premirje). Zveze s šejkati morebitno nadaljnjo ekspanzijo način navezuje na Britance. 1946 je bil kongres jn nafinj kako jih vzdržujejo, so po sledi petroleja (primer Oma- Za Katar pa za sedaj še ni po-Me ■l!,9e’_af_ka-_ značilen primer spretne kolonial- na, o katerem smo nedavno pi- sebno ugodne možnosti. Od tod šali). J® vse največje sindikalne or- ne poiitu^e. Racije. Kongres je bil neke Js'e priprava na ustanovitev no- Po pogodbenih obveznostih Vse se zdi v najlepšem redu, katprp nrv Ve enotne oreanizaciie. Velikih 1IT>a britanska vlada v vseh šej- dokler teče petrolej ter imajo ao. at e K.a e ?iaJ ®as® P”" !azlik in razcepljenosti med cen- katih svoje predstavnike, tako tuje družbe in domači vladarji sebne simpatije. Kralja Sauda so hlami pa nf bilo mogoče tako imenovane politične agente. Nji- velike dobičke. Zadnje čase pa konec Inskega novembra v Kasalu in lahko izbrisati. Zato so hovo delo naj bi se omejevalo na se optimizem o »-večnem« raz- tudi britanska bojazen, da bi se lahko obrnil k Saudski Arabiji, do katere kaže zadnje čase konec lanskega novembra v Ka-taru zelo prisrčno sprejeli. Ali karali "fakatT 'na' 'ustanovitev opravljanje zunanjih zadev teh cvetu umika resnemu razmišlja- n^er9° pomeni novo PolRižno ffižsjassšrs&s l **** -«11 Sta VstanoVili Generalno konfede- stavniki so pravzaprav, vrhovna nji neskaljeni optimizem je te- d® obdržllf skuMj^Senim fo Njo delavcev Guatemale. v ka- oblast, šejke imajo povsem v ro- meljil na neusahljivih naftnih ^Vsnevalo Nes?rDnost sovraž [eV se je združilo deset sindi- kah ker ji omogočajo velike do- vrelcih, na nenehnem naraščanju nosti meJ šetoti^O Drehude da kalnih federarii Nova organiza- hodke od izkoriščanja nafte. Zato proizvodnje in na odvisnosti Ev- . . s.-, se:,Kati 50 . % je štela 5oW «anovgam ni nič čudnega, če kuvaitski šejk, rope od srednjevzhodnega petro- ^ivo jf daTe^vSTga š?i . Združitev je zelo ugodno vpli- moz z bajnimi dohodki, in ki o leja. Nekateri dogodki, ki so se S^zf-naravnega voditelia šei-’.ala na nadaljnje delo in razvoj njem trdijo, da ima samo v bn- zvrstili zadnje čase, pa so znatno L3tov SD?oh ne !anima ^a fede s>ndikalnib nro-ani/acii v vsei tanskih vrednostnih papirjih 750 omajali to prepričanje. cat0. ’ sPl011 ne zanima za rede dež»i- m or^nl1z.aclJ.j/. ■' miliinnnv dninriev r4sn milijard J ■ racijo ter za prevzem političnih gWnX'T° xx na-jbCxVe uldl-i1Z na“ dinarjev) preživi večii del leta ob Nagli razv°j petrolejske pro- in finančnih odgovornosti. Ku-V obafah ženevske JtiLra in nrt izvodnje y..Alžiriji in tor^ valt se boji, da bi sredstva odte- šlabih dveh letih in nol po obalah Ženevskega jezera in pre- lzvoullJ® v ^iziriji m hipiji, mrej van se doji, aa di sredstva oare- o^Scik” .po°y?: sz?«** •“> - ss.žvfti družb na Srednjem vzhodu. Če- Mirni kotiček torej ni brez Šejkati so majhne, vendar zelo prav se je v teh deželah šele za- dogodkov in problemov. Vprašanje časa in spretnosti britanske Nli na drugem kongresu, ki je šejkata. P januarja 1954, da se je šte- Vil J v. Ui-Ja -i ocjiKciii iiidjinic, vciiudr zciu prd.v 5>c je v ten aezeian seie za- Vpi° . aljov podvojilo. V štirih bogate dežele. Veliko bogastvo čela eksploatacija nafte, zlasti v s]JJnjenih federacijah industrij- izkoriščajo pravzaprav vladarji, Libiji, se posledice že čutijo. Za kolonialne politike je, kako dolgo tfJ.1. delavcev in r devetih fede- zat0 je razumljiva njihova nepri- sedaj še ni mogoče govoriti o na- bo ostalo to področje v senci več- bil1 i kroeRjskih delavcev je krita želja, da bi se pod zaščito zadovanju proizvodnje, vendar jih dogodkov, iz katerih odsevajo •l jOS.OOO članov. Britancev zavarovali zlasti pred proizvodnja nafte na Srednjem določene težnje po politični in ahl . od Castilla Armasa na močnima sosedoma Saudsko Ara- vzhodu ne narašča tako, kakor so gospodarski emancipaciji. Iast Ista 1954 je pomenil ko- bijo in Irakom. Bojazen pred so pričakovali in napovedovali. Za- T. O. Z RAZNIH POLDNEVNIKOV Tragedija v Zwickauu Podzemeljska eksplozija Je v jutranjih urah 22. februarja napovedala katastrofo v vzhodnonemškem rudniku »Karl Mara«. Ta tragedija je ena najhujših v minulih letih. Pravi vzroki še niso znani. Skrivnost, o kateri je govoril na komemorativnem zborovanju v Zwicka.uu, mestu prizadetih rudarjev, predsednik vlade Nemške demokratične republike Otto Grotetvohl, hodo razvozlali šele po skrbni strokovni preiskavi. Skoraj sedem dni brez oddiha in počitka je 460 člsanov Reševalnih skupin dan in noč skušalo v neenakopravnem boju s stihijo rešiti tisto najbolj dragoceno — človeška življenja. Z vseh strani, iz vseh krajev NDR so prihiteli na pomoč delavci, predvsem rudarji in strokovnjaki, da bi pomagali gasiti požar in odstrajevati uničujoče vrelce strupenih plinov. Pri temperaturi, ki je znašala 50, 50 in več stopinj, oh vidnosti, ki zaradi gostih plinov pogosto ni bila večja od pol metra, so neutrudno hodili v jame. S seboj so imeli moderno opremo za gašenje požarov in reševanje prizadetih. Med člani reševalnih skupin so bili tudi taki, ki so brez »-mesnega spanja in počitka le ob kratkih oddihih prebili pri reševalnih delih tudi po 60 ur in si vztrajno prizadevali, da hi storili vse, kar je v človeških močeh, da bi ublažili katastrofo. Njim so se pridružili zdravniki in drugo zdravstveno osebje, ki je hodilo v rudniška okna ter storilo v bolnišnicah vse potrebno za najnujnejše intervencije, za zdravljenje in nego prizadetih rudarjev. Vlada Nemške demokratične republike je imenovala takoj po nesreči posebno komisijo, ki je na kraju samem vodila reševalna dela in pomoč. Za materialno pomoč družinam prizadetih rudarjev so razdelili pol milijona mark. Predviden je prav tako dodatni dopust, na katerem naj bi si opomogli preživeli rudarji In družinski člani prizadetih, razen tega pa bodo poslali otroke ponesrečenih rudarjev v domove oddiha itd. Otrokom rudarjev, ki niso preživeli katastrofe, bodo posvetili posebno skrb, da bodo tako vsaj nekako ublažili izgubo očetov. Medtem ko so se vrstile uradne in neuradne izjave sočustvovanja in toiažbe — te izraze sočustvovanja so spremljali konkretni ukrepi za pomoč tistim, ki so bili najhuje prizadeti — se je spodaj, v prvem rudniškem oddelku nadaljevai boj s plamenom in s strupenimi plini. Reševalcem je delno uspelo spraviti v jame svež zrak in preprečiti širjenje požara, žal pa je kljub vsemu naporu izgubilo življenje 120 rudarjev, Iz rudnika so spravili trupla 49 rudarjev, 47 pa jih je ostalo v jamah. Rešili so 51 življenj. V trenutku, lqo je ugasnila zadnja Iskrica upanja, da bodo direktno prispeli do ogroženih rudarjev, so skupine reševalcev skušale po edini možni obhodni poti vdreti v vročo notranjost rudnika. Takrat pa so ognjeni jeziki onemogočili! sleherni vdor. S tem je usahnila še poslednja nada — sedem dni po eksploziji. Dan ljudske žalosti — 27. februar — je bil za ljudi NDR simbol bolečine vse dežele zaradi ponesrečenih rudarjev. Tragično drame v rudniku vedno močno odjeknijo med rudarji in delavci po svetu. Tako je bilo tudi to pot. Izven meja NDR se je sto in sto tisoče ljudi iskreno pridružilo bolesti družin ztviekauških rudarjev, tovarišev, prijateljev, vseh delavcev NDR. Pridružil se jtm je tudi delavski razred naše dežele. »Globoko sučustvujemo z vami v hudi nesreči, ki je doletela rudarje rudnika »Karl Maxx« v Zwickauu«, je rečena v brzojavki Centralnega sveta ZSJ Zvezi svobodnih nemških sindikatov. »Prosimo vas, prenesite izraze našega globokega sožalja družinam prizadetih Rudarjev.« Mamila namesto žganja Nekoč so vojakom dajali žganje, da _bi jim pred bitko vlili poguma. Zdaj so začeli. — tako pravijo — moderni vojaški psihologi resno proučevati način, da bi vojake bodočih vojn »z dobrim psihološkim postopkom« in z mamili rešili strahu pred morebitno smrtjo ali ranami. V kratkem časopisnem poročilu, ki navaja te podatke, ni natančneje povedano, v kateri deželi (ali morda v več deželah) raziskujejo ti psihologi. Seveda tudi ni podatka, ki bi povedal, iz kakšnih virov finansirajo to »psihološko« zamisel. Verjetno gre za vojaško skrivnost. Vendar pa to ni bistveno. Sanje o bodoči vojni, še vedno tako priljubljene v nekaterih (zares ne Številnih) krogih na Zahodu, so dale modernim psihologom novo, donosno delo. Nemara bodo kaj kmalu sestavili tudi čudežno formulo »mamila poguma«. Psihologi pa so pozabili, da mamila kažejo resničnost v krivem zrcalu. Ce bi ne bilo te pozabljivosti, bi morali vedeti preprosto resnico: navadni ljudje na vseh zemljepisnih širinah si ne želijo prav nobenega svetovnega prelivanja krvi. Prav zato bi lahko rekli, da so psihologi sami omamljeni (z denarjem ali . . . ?) ali vsaj okuženi z nevarno klico občudovanja boga Marsa. B. ŠTRAJKI - DEMONSTRACIJE "ti t -. AVSTRIJA Zahteve po večjih plačah in mezdah Nad 70 sindikalnih in raznih poklicnih avstrijskih organizacij, v katerih je zbranih nekaj sto tisoč delavcev In nameščencev, je zahtevalo, naj paritetna komisija za ceno in plače ■— to je vladni pomožni administrativni organ — Čimprej sprejme pismene predloge za zvišanje plač in mezd zaradi zvišanja cen in splošne podražitve življenjskih stroškov. Vodstvo konservativne Ljudske stranke, njeni predstavniki v vladi in razni drugi funkcionarji so že javno nastopili proti zvišanju mezd in plač. Te zahteve pa podpirata Zveza sindikatov Avstrije in Socialistična stranka, ki izhajata s stališča, da zadnja leta dohodki privatnikov in cene proizvodov znatno naraščajo ter je zato treba ponovno pregledati delavske in nameščenske mezde in plače. Akcija za ublažitev premogovne krize 2e pred časom je zajela avstrijske premogovnike kriza, ki je posledica nakopičenih zalog rjavega premoga. Ta kriza neposredno prizadeva rudniške delavce, ki jih je okoli 18.000. Avstrijska vlada je hotela vsaj nekako ublažiti sedanjo krizo, zato je poslala pokrajinskim in občinskim organom oblasti, državnim železnicam, podjetjem in ustanovam poziv, naj uporabljajo za kurjavo in kot pogonsko gorivo predvsem domač premog. Prav tako je viada sklenila, da bo lunalu omejila uvoz premoga in nafte iz tujine ter zvišala carine na te proizvode. Vzporedno se bodo zvišale cene električne energije in plina, izvedli pa bodo še nekaj ukrepov v smislu nujne pomoči rudnikom. Za delavce je posebnega pomena, da bodo organizirali posebne tečaje za prekvalifikacijo nekaj tisoč rudarjev, da se bodo mogli potem zaposliti v drugih gospodarskih panogah. ARGENTINA Demonstracije peroni-stov Med nedavnim obiskom predsednika Eisenhower.1a v Argentini so peronisti organizirali v Buenos Airesu demonstracije neposredno po prihodu ameriškega predsednika. Policija je uporabila bombe s solzilnim plinom, da bi razgnala demonstrante. Sedem demonstrantov so aretirali. VELIKA BRITANIJA Preiskava v sindikatu elektriških delavcev Generalni svet Kongresa britanskih Trade Unionov bo uvedel preiskavo o položaju sindikata elektriških delavcev, proti kateremu so zadnje čase sprožili široko kampanjo v tisku in na televiziji zaradi dozdevnih malverzacij pri objavljanju volilnih rezultatov za funkcionarje tega sindikata. Vodstvo Trade Unionov Je pozvalo predstavnike sindikata elek-trišlrih delavcev, naj poročajo o rezultatih zadnjih volitev, kar bi olajšalo preiskavo. Kakor so sporočili, bodo uvedli preiskavo v smislu statuta Trade Unionov, ki pooblašča Generalni svet, da intervenira v primeru, če kak sindikat s svojo delavnostjo škoduje interesom sindikalnega gibanja. V vodstvu sindikata elektriških delavcev Je več članov britanske komunistične partije, skupno s predsednikom in generalnim sekretarjem. Nedavno je bil za prihodnjih pet let ponovno izvoljen dosedanji generalni sekretar Huxley. Začetek enomesečnega bojkota južnoafriškega blaga Te dni se bo začel v Veliki Britaniji enomesečni bojkot južnoafriškega blaga iz protesta proti rasni diskriminaciji, ki jo izvaja vlada Južnoafriške unije. To akcijo podpirajo britanski Trade Unioni ter laburistična in liberalna stranka. V začetku bojkota bo množično zborovanje na londonskem Trafal-gar Squaru, na katerem bo, kakor pričakujejo, govoril voditelj britanskih laburistov Gattskell. Premier Macmillan je nastopil proti bojkotu južnoafriških proizvodov. Njegovo stališče razlagajo kot izraz bojazni britanske vlade, da bi Južnoafriška unija uveljavila trgovinske in politične represalije. To zlasti spravljalo v zvezo s^ pripravami južnoafriške vlade, da bo izvedla referendum, na katerem bi odločili, ali bo Južnoafriška unija postala republika ali pa ostala v Commonweaithu. Španija KP obtožuje Francovo vlado Centralno glasilo KP Francije »Humanite« je objavilo pred dnevi izvlečke iz poročila izvršnega komiteja KP Španije o novih zastraševalnih ukrepih španske vlade. V sporočilu je rečeno, da vlada generala Franca obtožuje KP Španije zaradi terorističnih metod, da bi s tein prikrila prave razloge represalij, ki jih uveljavlja. Francova vlada straši in aretira, da hi na ta način prisilila delavce, da bi pasivno sprejeli množične odpuste z dela in ponovno znižanje življenjske ravni — je rečeno v sporočilu. Prav tako poudarjajo, da so v Španiji aretirali zadnje čase mnoge povratnike iz Sovjetske zveze, ki so se vrnili v letih 1956 in 1957. ter sindikalne aktiviste, ki nastopajo proti vladnemu gospodarskemu planu in proti odpuščanju delavcev ter branijo interese proletariata. Med aretiranimi so tudi znani kulturni delavci, umetniki in književniki, fli veljajo za zagovornike naprednih idej. Izvršni komite KP Španije poziva k protestnemu gibanju v nacionalnem obsegu proti aretacijam in proti samovolji vlade. Kot primer dejavnosti opozarja na delavce mestnega prometa v Madridu ki so izjavili, da se bodo s stavkami borili za izpustitev sindikalnih aktivistov. KP Španije predlaga vsem opozicijskim strankam in skupinam, naj skupno organizirajo boj proti represalijam in diktaturi. IZ ZAKLADNICE SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIN .■‘''•••i'-:V' ■.V.-iV’ redke zapiske iz slavnih in pomembnih dogodkov bo ravno s to zbirko 1 Dokazi iz NOB Skoraj neverjetno se nam zdi, da smo v petnajstih letih po osvoboditvi uspeli zbrati še tako malo gradiva iz bogate zgodovine narodnoosvobodilne borbe. Morda je bil čas prebogat in je marsikdo mislil, da bodo veliki dogodki dobili tudi veliko zapisovalcev. Žal pa se te želje niso izpolnile. Na srečo je začela Založba »-Borec-« sistematično zbirati pisano gradivo iz naše borbe. Na novo osnovana zbirka »Dokazi-« ima namen, da v knjižnih izdajah posreduje dni, hkrati pa zapise udeležencev iz narodnoosvobodilne borbe. Tako marsikateri dogodek otet pozabi. Doslej sta izšli prvi dve knjigi. Stane Terčak, znani kronist slavnih dogodkov iz NOB, je v kramljajočem slogu zbral nekaj gradiva o nacističnih grozodejstvih v znanem celjskem piskru pod naslovom »Stari celjski pisker«. Iz poslovilnih pisem, iz pripovedovanja nekaterih preživelih pripornikov zvemo za mučenje in hrabrost talcev, za grozljivo in množično obešanje v Frankolovem. Poleg temnih strani pa zvemo tudi za najbolj razveseljiv dogodek, ko je šest hrabrih partizanov osvobodilo iz zaporov vse talce in to v mestu, kjer je stanovalo 6000 nemških vojakov. France Šušteršič je v knjigi pod naslovom »V objemu podzemlja-« oživil dogodke diverzantske grupe VII. korpusa, ki je vdrla v Postojnsko jamo in zažgala 670 sodov bencina. Medtem ko je prva knjiga bolj fragmentarna, razdeljena na posamezna poglavja, skuša France Šušteršič v svoji knjigi predstaviti celovitost akcije. Poleg izjav posameznikov je preveril številne zapiske in poročila. Če smatramo knjižici kot začetek in poizkus sistematičnega zbiranja gradiva, ki nima širših zasnov kot zbirati dokaze, potem smo lahko z njima popolnoma zadovoljni. Če pa bi želeli te dokaze v isti zasnovi očuvati tudi našim zanamcem, potem bi kazalo težiti k večji enovitosti, k bolj literarni obdelavi gradiva, ki v marsičem poživi in osvetli dogodke, da nam ostanejo v trajnejšem spominu. -t Nov baletni večer Nobena skrivnost ni, da je letošnji repertoar ljubljanske Opere znatno zanimivejši in boljši od tistih, ki smo jim bili priča zadnja leta. Ena velikih prednosti tega repertoarja je tudi sodobnost, ki je bila v delu te naše gledališke hiše že mnogokrat po krivem zapostavljena. Sicer pa je prav baletni ansambel naše Opere zadnji, ki bi mu lahko s čistim srcem pripisali zgornje očitke, zakaj v rednih letnih zaporedjih celovečernih baletov ali posameznih baletnih večerov srečamo vedno znova tudi željo ter zavestno hotenje po sodobnih delih — domačih in tujih. — Tudi zadnji baletni večer, katerega premieri smo 'prisostvovali v soboto, 27. februarja, nam je prinesel: novitete: po glasbeni plati Gottfrieda von Einema »Princeso Turandot«, po koreografski plati pa kar dve (Mamice Ravel: »Daphnis in Chloe« ter von Einemov balet o princesi Turandot). Koreografa in režiserja našega baletnega ansambla, Pia in Pino Mlakar, sta nam v teh svojih novih plesnih stvaritvah pokazala dva nasprotna pola sodobnega baletnega izražanja v svetu: tistega, ki se veže na vsebino nekega dela, ter tistega, ki skuša podajati le idejo neke vsebine ali pa se celo izživi v abstraktnem, zgolj na glasbeno valovanje neke kompozicije naslonjenem gibnem izrazu. Tako je bila »Princesa Turandot« trdno povezana s samo zgodbo znane kitajske pravljice, »Daphnis in Chloe« pa je skušal ob čudovito poetični in prelestno barviti Ravelovi glasbi posredovati gledalcem predvsem idejo o lepoti čiste in večno mlade ljubezni. Toda tudi ta koreografija je še vedno naslonjena na nekatere elemente znane psevdoantične zgodbe o obeh pastirjih in je zato (nemara bolj kot smo smeli pričakovati!) ostala na pol poti. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa je zadnja baletna premiera pomenila lep dogodek v našem gledališkem življenju. Pod vodstvom dirigenta dr. Danila Švare je muziciral orkester dokaj enotno. Med baletnim ansamblom smo z veseljem opazili nekaj novih nadarjenih plesalcev in plesalk pa tudi znatno enotnejši pevski zbor, kakor smo ga bili vajeni z zadnjih predstav. »Kralj in jaz« Podatek, da je ta ameriški ci-nemascopski film dobil celo kopico Oscarjev, najvišjih ameriških filmskih nagrad, mu je že vnaprej zagotovil večje zanimanje med občinstvom. Vendar smo bili to pot za naša pričakovanja precej hudo opeharjeni. Operetno zgodbo bi še morebiti prenesli in prebavili, če bi bilo težišče filma drugje, nU revijskih točkah; vendar je težišče filma predvsem na zgodbi. V njej pa je toliko neumnosti, toliko naivnosti, toliko nerodnosti, da f| nas že sama vsebina močno razočara. H Glasbeni in plesni vložki, druga poglavitna opora tega g filma, so tudi bolj berglja kot čvrsta opora. Tu morebiti = lahko izvzamemo »Kočo strica Toma«, ki pa bi malce bolj g siamska in manj amerikanska lahko bila mnogo boljša, g Drugi glasbeni vložki pa so standardne operetne arije, nič g manj in ' bolj domiselno zastavljene in zrežirane kot §§ v stotinah ugih filmov te vrste. g Človeku nazadnje ne ostane drugega, kot da se začudi g § podeljevalcem nagrad Oscar — res je: ne začudi se prvič — g g ki so krivi, da smo od tega filma mnogo pričakovali, pa g g malo dobili. g Če bi teh pričakovanj ne bilo, bi namreč film ocenili g g kot malce nadpovprečen proizvod v zvrsti operetnih zabav- g g nih filmov. -šn g EE = iii!llll!l!illlllll!ll!!!!llllll!l!illlll!lll!lllillll!ll!llll!ll!lll!!ll!l!!lllll!ll!ll!ll!llllllllllll!l!l!llllll!!lllllllll!l!llllllll!l>l!IIIIHIIIIIIIIIIII!!nilllllllliiii Slikar, ki ni naslikal svoje lastne podobe Usoda umetnikov in njihovih del je samosvoja in zdi se, da se prav posmehuje vsem pravilom: nekdo, ki so ga častili in slavili, dokler je živel, je takoj po smrti pozabljen in se ga kasneje prav nihče več neme spominjati. Spet drugi, nepriznan in neuspešen, pravi primer zgrešene kariere, doseže svojo ceno in slavo šele po smrti — nekateri prej, drugi spet kasneje. Slikar, o katerem danes govorimo, je moral čakati na to priznanje več kot 150 let. Njegovo ime je Fortunat Bergant. Se pred tridesetimi leti ga pri nas ni skoraj nihče poznal. Njegovi sodobniki baročni slikarji, po kvaliteti daleč za njim, so bili znani in upoštevani, on sam pa ni pomenil dosti več kot golo ime. Vzrok je bil dokaj preprost: njegova dela so bila raztresena po Sloveniji in Hrvatski in nihče od ljudi, ki so se ukvarjali z umetnostno zgodovino, jih ni videl več kot samo nekaj skupaj. Toda pri tem ni ostalo: pojavila se je ideja o veliki kolektivni razstavi, ki naj bi zbrala vsa njegova dela, kar jih je sploh mogoče najti. Začelo se je veliko zbiranje, ki je trajalo leta in leta in ki je poleg potrpežljivosti zahtevalo tudi srečo in precejšnjo mero detektivskih sposobnosti. Ko je bilo zbranih desetine in desetine slik in ko so te slike nazadnje visele lepo razvrščene po razstavnih prostorih galerije, seje zgodilo tisto: po toliko in toliko letih so odkrili umetnikovo osebnost. Odkrili so jo in ocenili, ker so jo lahko spoznali bolje kot njegovi sodobniki. Nikdar poprej ni nihče videl na enem mestu zbranih toliko umetnikovih slik in sodba, ki se je ozirala na njegovo celotno delo, je bila zelo ugodna. Res je, da so posamezniki, med njimi naš veliki Jakopič, ki je imel ostro oko za likovne vrednote, cenili umetnika že prej kot kvalitetnega, našega in zelo slovenskega med ostalimi baročnimi slikarji, toda na splošno je bilo njegovo ime do leta 1922 neznano. Sele velika kolektivna razstava v Narodni galeriji leta 1951 je naredila iz Berganta slikarsko osebnost prvega razreda med Slovenci. Samo nekaj najbolj skopih podatkov, da bomo vedeli, s kom imamo opravka: Fortunat Bergant, iz Mekinj pri Kamniku, kjer je bil rojen 1721 ...in tako naprej. Lahko bi naštevali njegove življenjepisne podatke, če ne bi bila težava v tem, da dosti o njegovem življenju sploh ne vemo. Verjetno je študiral v Italiji, do svoje smrti leta 1769 pa je živel devet let v Ljubljani. Bil je umetnik, ki je delal po naročilu: ne smemo pozabiti, da v 18. stoletju pri nas graščak, plemič In cerkev zaposlujejo umetnika z naročili za razne portrete, mitološke in lovske prizore in slike, ki naj bi krasile notranjščine stavb. Bergant je delal za cerkve in graščake po Sloveniji, pa tudi za sosedno Hrvaško. Njegova, najbolj znana in kvalitetna dela so prav portreti plemenitašev iz rodovine Erberg iz Dola pri Ljubljani, ki so bili nekaki Bergantovi zaščitniki in meceni. Danes vise te slike v Narodni galeriji. Odlikuje jih izreden smisel za osebnost upodobljenca, za realnost, nikjer pa ne opazimo nobene pretirane skrbi za lepoto po vsaki ceni. Vsak obraz Zase je mojstrovina, vsak zase nam pripoveduje o človeku, ki je služil za model, in o njegovem značaju. Seveda je Bergant njihovo plemiško poreklo še poudaril z zgovornimi kretnjami, imenitno obleko in zastori, negovane roke pa jim položil na blazinice, da jih niso držali kar na goli mizi. Bergant je ljubil sočno, nepokvarjeno vsakdanjost tako zelo, da . kmetje niso marali njegovih svetnikov v cerkvi. Zdeli so se jim preveč vsakdanji, premalo lepi. Če si jih dobro ogledamo, te Bergantove figure, ne vemo, ali je mislil popolnoma resno s svetnikom ali pa je samo naslikal podeželskega pijančka z razmr-šeno brado in vijoličastim nosom, kako širi roke v ekstazi. Na vsak način Bergantu ne moremo odrekati poleg vseh slikarskih kvalitet še smisla za krepki, robati humor. To se odraža tudi v njegovih podobah dveh ljudskih ttpoVi j imata to posebnost, da sta PFf, dve podobi take vrste v sloveli umetnosti. Prvič se je zgodilo, ° je neki slikar samostojno upodoD ne graščaka ali svetnika, afflp*' dva ljudska tipa: »Ptičarja«, mo®j s 'prebrisanim obrazom v kuc^* in limanicami pod pazduho, P kaže s prstom na ptiča v kletiOi in nasmejanega človeka širokeg obraza, ki drži v rokah presto. P njej se tudi imenuje »Prestar«. Ti dve podobi, tako edinstv ni v slovenski umetnosti, sta bi last Narodne galerije, toda dol^ tela ju čudna usoda. Po drUe svetovni vojni sta izginili in taK lahko vidijo obiskovalci namas njih samo dve fotografiji, or^,e nala pa skriva človek, ki ju odnesel. Priobčili smo jih tudi111^ da se ohrani spomin nanju, £ dva bisera slovenske slikars11 umetnosti. FRANCE ZUPAN SKRB ZA UČENCA Med raznovrstnimi oblikami družbenega upravljanja je družbeno upravljanje na šolah doseglo razmeroma največji razmah. To, da sodobna šola ne sme in ne more biti več izolirana od celotnega razvoja družbenega sistema in gospodarstva, ni nič novega. Organi družbenega upravljanja — to je v prvi vrsti šolski odbor — pa so tisti, ki naj bi usmerjali in vodili vse življenje in delo na šolah. Delo šolskih odborov je na posameznih šolah dokaj različno. Marsikje je še vedno omejeno samo na upravno poslovanje, kar pa je le ena od dolžnosti, medtem ko je poglavitna naloga šolskih odborov zanimanje in skrb za učenca in njegov razvoj kot človeka in strokovnega delavca. Za primer smo si izbrali delo šolskega odbora vajenske šole za trgovinsko stroko v Kranju. Razgovor s člani odbora je potekal takole; »Vpliv javnosti?« »Vsem, ki jih problemi šole zanimajo, je omogočen vsestranski vpliv na delo in razvoj šole. Ta stik z javnostjo je zelo pozitiven.« »S kom in kako sodelujete?« »Najtesnejšo povezavo imamo s trgovinskimi podjetji, katerih predstavniki so tudi v našem odboru. Dalje s trgovinskima zbornicama v Kranju in Ljubljani, ki se za delo šole zelo zanimata. Že sami obravnavajo neki problem ter pridejo na sejo odbora z izdelanimi predlogi. S starši se pogovarjamo na roditeljskih sestankih, ki so zelo obiskani, čeprav je okoliš šole velik in morajo priti celo iz Kočevja. Tudi z delavskimi sveti smo v stalnem stiku in učenci so nekajkrat tudi gostje na njihovih sejah. Iz sindikalne podružnice za trgovinsko stroko sta dva člana v odboru.« »Delo šolskega odbora znotraj šole?« »Predvsem skrb za učence, za njihovo namestitev v internatu in privatnih stanovanjih, pomoč učencem pri delu, šolski skupnosti in mladinski organizaciji. Poudarek je na vzgoji v pa tudi izven šole in ožjega učnega načrta, ker so učenci povečini iz vasi in jim skušamo posredovati večjo splošno razgledanost s predavanji in filmi iz aktualne politične, družbene, kulturne in strokovne problematike (taka predavanja so vsako sredo) ter ekskurzijami in družabnimi prireditvami. Mladina sama pove, kaj si želi, ima pa tudi svojega predstavnika v odboru. Ker so v odboru tudi poslovodje trgovskih podjetij, lahko ti iz prakse povedo, kaj učenci slabo obvladajo in na podlagi tega analiziramo slabe uspehe ter dajemo pomoč slabim učencem. Prav tako imamo tudi stalno kontrolo učencev po podjetjih, kjer skušamo odpraviti vse morebitne nepravilnosti.« Delo šolskega odbora na vajenski šoli za trgovinsko stroko v Kranju je glede na trenutno stanje in sistem šolanja v marsičem lahko zgled, ki zasluži samo posnemanje. Pravilno so razumeli osnovni namen šolskega odbora: skrb za učenca, njegovo življenje in delo. Zato pa je nekoliko manj razumljivo, da ni skoraj nobenih spodbud za dopolnitve in spremembe sedanjega sistema vzgoje, učnega načrta in učne dobe. To, da se šolski odbori sploh premalo ukvarjajo z učnimi programi, je značilno še za marsikatero šolo. Vendar pa bi lahko prav v okviru tako širokega kroga strokovnjakov iz prakse, ki so člani odbora na vajenski šoli za trgovinsko stroko in vedo, kje je izobrazba vajencev pomanjkljiva in nepravilna, odločneje vplivali na pozitivne spremembe v strokovnem izobraževanju. So pa o tem zelo malo govorili. Menijo, da triletna učna doba ustreza, obenem pa ugotavljajo, da dobijo učenci zelo obširno in splošno znanje, ki jim omogoča zaposlitev tudi drugje, v industriji-Medtem pa še vedno občutno primanjkuje kadra za trgovinsko stroko in je zato fluktuacija drugam toliko bolj škodljiva-Prav gotovo bi morali več razpravljati o ožji specializaciji in ustreznih spremembah učnega programa in učne dobe. Modernizacija in razvoj trgovine zahtevajo vedno bolj specializirane delavce in to čimprej. Tudi poslovodska šola, ki ima nedvomno velik pomen za vzgojo trgovskega kadra in deluje v okviru vajenske šole, še vedno sloni na klasičnem sistemu strokovnega izobraževanja, kjer se vsi učijo vse. Za visoko kvalificirane kadre pa je še važnejše, da si pridobijo bolj specializirano znanje. Edino tako bodo lahko kos vsem zahtevam sodobnega trgovskega poslovanja. -ms DELAVSKI UNIVERZI V MOSTAH IN ŠIŠKI Za začetek: dobro y značilnost je skupna vsem delavskim univerzam sed občinah: so v neposrednem so- zaT*Sj-UjCen^r^ne okrajne delavske univerze, ki si je mfJLu aalgoletne tradicije in izkušenj pridobila po-in j ,en ugled in priznanje. To pa ima nkrati dobre Pot* 1 6 P°sledi«e- en' s*rani je takoj pri roki vsa j r. na pomoč: predavatelji, učni pripomočki, na Un'^1 S*ran^ Pa preti nevarnost, da ostanejo občinske univerze preveč v senci močnejše sosede. Ob tem pa Un r uS°tovimo drugo skupno značilnost ljubljanskih do^aj trdno so se postavile na lastne noge, Prav s tem ni prizadeto tesno sodelovanje z okrajno Savsko univerzo. univerze v Šiški, Mo-v s’ ^. Viču, za Bežigradom in kojavidn so ustanovili proti da ^.u^anskega leta z namenom, ohra'- PreVzele skrb za celotno iz-jih na obraočju svo- turii t in' ^ot Pr* vs3kem začetku s0 h.,V n* ^1° brez težav. Potrebni trg^1 Programi, proučiti je bilo Začet' orSanizacijsko strukturo, da k- S- sistematsko propagando, dei 1 čimprej pričeli z načrtnim hotep1' ^orebiti so ponekod še Včni1 ^oseči preveč naenkrat, Dg.aar Pa je pri večini obveljalo ostat-0’ k* mora tudi v bodoče kar • osnovno vodilo: samo tisto, Več if res Potrebno in možno. Ne gej borba za številke, za preob-pr ne> a nerealne in neizvedljive Za §.rame> temveč predvsem skrb , stalnost in sistematičnost. Ta-So se do danes že oblikovali dj, f^ami za idejno-politično. I, j-beno-ekonomsko in splošno la 0r,a^evanje, za temi pa zaosta-t„ strokovno izobraževanje. Pri Ijj,"1 seveda tudi podjetja niso krivde, ker se sama premalo nimajo za strokovno izobraže-t0 a.',e' Kljub temu pa lahka ugo-r, '^PO- da sta komaj nekajmeseč-sk'h k* Pr'zadevnost Ijubljan-* la delavskih univerz pokazala tepe rezultate.* Se v Programi posameznih univerz osnovnem konceptu le malo azlikujejo med seboj. Razdeljeni na politično-ideološko, družbe-0 ekonomsko, strokovno in sploš- 0 lzobraževanje. Razlika je pred-vSerh v obsegu in pestrosti in pa . tem, da so nekje uspeli bolj, dfugje manj. Tokrat si bomo podrobneje Stedali delo delavskih univerz Costah in v Šiški. Moste: čimveč stalnih predavanj "■Ljudje so zahtevni in slab Predavatelj naredi več škode kot fjhrisli,« nam je pripovedovala rancka Cerovšek, tajnica Delavka univerze v Mostah. »Zato se 1 bdimo, da dobimo čimbolj še Predavatelje. Pri tem nam daje 80 pomoč okrajna univerza in ajveč predavateljev je prav od jath. Druge si preskrbimo sami “ Pa s pomočjo podjetja. Videli v .°> da ljudje nič kaj ne upošte-a]o samo priložnostna predavata. Zato skušamo uvesti čimveč talnih predavanj. Vsi seminarji j haj bi se končali v čimkrajšem asu, ker z razvlačevanjem na aljšo dobo zanimanje upade. Program za delo univerze so jtavile komisije na osnovi izku-an3 in potreb v podjetjih, pri ^ Pa so tudi upoštevale okvirni Program okrajne delavske uni-.erze. Menimo, da je program re-en in izvedljiv. Vse, kar je od- več, odpade. Sicer pa ga bomo stalno dopolnjevali. Obliko izobraževanja si izberejo podjetja sama. Najoolj priljubljeni so seminarji in trenutno sta v Saturnusu in v Kemični tovarni dva seminarja z družbenoekonomskega področja. Za seminarje in predavanja za elane delavskih svetov pa se po podjetjih še premalo zanimajo. Kjer so Jaili, pa so z njimi zelo zadovoljni (na primer v Tovarni hranil). Pripravljamo tudi seminar za funkcionarje političnih in družbenih organizacij. Veliko zanimanje za idejno-politična in družbeno-eko-nomska predavanja je med mladino na gimnaziji. Tam deluje marksistični krožek in poseben seminar za mladino. V programu imamo še več predavanj za člane ZK, mladinske voditelje in druge, delujeta pa tudi dve politični šoli: večerna in enomesečna s strnjenim poukom. Precej več zanimanja je za drugo. Tu so predavanja ves dan, delavci pa dobijo normalno plačo. Delo v tej šoli je zelo razgibano in nameravamo to obliko obdržati tudi v prihodnjih letih. Med prebivalstvom so najbolj priljubljena predavanja s poljudnoznanstveno vsebino in šola za starše, v kateri je 160 ljudi. Tudi tu hočemo doseči načrtnost. Radi bi ljudi navadili, da bi stalno prihajali na predavanje in bi potem počasi začeli tudi z zahtevnejšimi temami. Nekaj predavanj iz aktualne problematike (na primer o stanovanjski reformi) smo že imeli, pripravljamo pa ciklus predavanj o kmetijstvu. Pri vsem tem so za nas važne tudi pobude in mnenja sindikatov, SZDL, občinskega komiteja ZK in mladinske organizacije, ki najbolje vedo, kaj je potrebno in česa si ljudje želijo. Smo z njimi v stalnem kontaktu In tudi propaganda je v njihovih rokah.« Prve težave so mimo Ce ocenimo delo Delavske univerze v Mostah, lahko ugotovimo, da so s pravilnim In pestrim programom ter stalnim in učinkovitim sodelovanjem s političnimi, družbenimi in gospodarskimi organizacijami uspešno prebredli prve težave, seveda pa še ne vseh. Vsi, ki predavajo v okviru ljudske univerze, bi se morali usposobiti v posebnih seminarjih za predavatelje. Zato je dolžnost Delavske univerze, da to omogoči vsem predavateljem, ker se je že večkrat pokazalo, da priložnostni predavatelji nepravilno in pomanjkljivo predavajo. Manj uspeha so pri Delavski univerzi v Mostah dosegli pri strokovnem izobraževanju. Program sicer predvideva, da bi pomagali pri organizaciji, izobraževalnih centrov v podjetjih (trenutno ga ima samo Saturnus) .posredovali predavatelje; vendar pa zaenkrat še ni nič storjenega. Za začetek pripravljajo anketo med delavci v podjetjih, s katero bodo zbrali podatke o sedanji izobrazbi delavcev in o tem, kakšno dopolnilno izobrazbo si želijo. Za zaključek še to: ker nimajo lastnih prostorov, morajo gostovati drugod in si zato želijo, da bi čimprej dobili svoje prostore. Glede materialnih sredstev pa zaenkrat niso v škripcih. Tudi v Šiški so izhodišče za delo stvarne potrebe in možnosti. Imeli so več posvetovanj s političnimi, družbenimi in gospodarskimi organizacijami v občini, kjer so dobili glavne napotke za sestavo programa. Ne gre za kampanjsko izobraževanje »Ne gre nam za številke in za kampanjsko izobraževanje,« nam je pojasnjeval predsednik Delavske univerze Janko Regvat. »Program je realen in smo vseskozi optimisti, čeprav smo aktivno za- stavili šele januarja. Smo v stalnem kontaktu s centralno Delavsko univerzo, kjer dobimo večino predavateljev. Uspeli smo prodreti v podjetja, kjer se najbolj zanimajo za družbeno-ekonomsko izobraževanje. Svoje zastopnike imamo v vseh podjetjih. Prav tako imamo najboljše odnose s političnimi in družbenimi organizacijami. Že deluje politična šola, tri šole za starše — za te je največ zanimanja — imeli smo pet predavanj na terenu o gospodarski politiki, dvoje poljudno-znan-stvenih predavanj, v kratkem pa bodo pričeli štirje seminarji za člane delavskih svetov in upravnih odborov, seminar za preddelavce in mojstre v podjetjih, predavanja o kmetijstvu ter poljudnoznanstvena predavanja. V programu imamo še seminarje za mladino, za vodje organizacij ZK, za upravne odbore šolskih svetov in stanovanjskih skupnosti, predavanja s področja družbeno-eko-nomskega izobraževanja za kolektive, seminarje za vodilne kadre v podjetjih, tečaje za pridobivanje kvalifikacij in šolo za tuje jezike. Denarja imamo dovolj, obljubljajo pa nam tudi, da bomo dobili svoje prostore. Šiška: resnejših ovir ni Resnejših težav, ki bi zavirale delo Delavske univerze v Šiški, ni. Tudi rezultati glede na kratko dobo obstoja univerze niso tako majhni. Seveda pa bo potrebno še precej prizadevnosti, da bo program res postal stvarnost. Morda za začetek ne bi bilo odveč, če bi imeli več stalnih predavanj iz poljudne znanosti, s katerimi bi pritegnili širši krog prebivalstva. Premalo se tudi zanimajo za strokovno izobraževanje v podjetjih. Ljubljanske delavske univerze so že upravičile svoj obstoj. S stalrtim dopolnjevanjem in z razširitvijo programa, sistematskim delom, prepričljivo propagando, kvalitetnimi predavanji, predvsem pa ob stalni podpori in pomoči političnih, družbenih in gospodarskih organizacij, bodo lahko odstranili vse pomanjkljivosti ter razširili svojo dejavnost med vse prebivalce svojih občin. M. SAMIDE ZA P I S K I m . > ■ .yv ■■ ' .-r Za knjižnice pri delavskih univerzah ali proti njim Zaradi pospešenega razvoja občinskih delavskih univerz je moralo priti na dnevni red naposled tudi še vprašanje knjižnic. Upravni odbori delavskih univerz imajo o tem različna mnenja. Ponekod sodijo, da bi ustanavljanje samostojnih strokovnih in političnih knjižnic pri delavskih univerzah znova porušilo avtoriteto občinskih knjižnic in bi s tem storili celo korak nazaj. Drugod so prepričani da delavske univerze brez lastnih knjižnic ne bodo mogle uspešno opravljati svojega poslanstva. Slednji celo menijo, da bo proces razvoja delavskih univerz nujno terjal tako usmeritev, ker bodo morale Imeti univerze čedalje več najrazličnejših knjig tako poljudnoznanstvenih, političnih in drugih. Vprašanje je res aktualno. Pustiti, da bi se vsa zadeva stihijsko razvijala, bi utegnilo škodovati, kot je bilo včasih sila škodljivo In celo potratno ustanavljanje dveh, treh In celo več knjižnic v občinah, od katerih se nobena ni mogla povsem razviti, ker Je bilo vedno premalo sredstev. Zato so pozneje zagovarjali obstoj ene same občinske knjižnice, kjer lahko ljudje dobe čtivo iz vseh področij. Kljub temu pa bo, kot kaže praksa. morala imeti vsaka delavska univerza samostojno knjižnico. Ne smemo namreč pozabiti, da so sila redke tiste občinske knjižnice, ki bi imele na svojih policah tudi strokovne In politične knjige. Za te knjige ni bilo nikdar dovolj denarja. Se tisto, kar je bilo na policah, so knjižnice zmetale proč, ker njihova vsebina ni odgovarjala potrebam, dostikrat pa so romale na ogenj tudi take knjige politične vsebine, ki imajo trajno vrednost. Strokovnih knjig pa mnoge knjižnice, razen nekaj izjem, sploh niso imele. Celo pri občinskih političnih vodstvih, komitejih ali odborih Socialistične zveze, niso povsod načrtno in sistematično zbirali političnih knjig, ki bi jih lahko sami uporabljali ali pa posojali aktivistom in predavateljem. Sele v zadnjem času, ko so začeli z vrsto večernih političnih in drugih šol, so mnoga politična vodstva spoznala in ugotovila, da pravzaprav nimajo kaj vzeti v roke, ter začela kupovati najpotrebnejšo literaturo. Ponekod so delavske univerze oziroma njihovi upravni odbori že začeli zbirati najrazličnejšo strokovno in politično literaturo. Z občinskimi političnimi vodstvi so se dogovorili, da bodo imeli na svojih policah tudi politične knjige. V proračunih za leto 1960 so predvideli znatna sredstva za nakup In ureditev lastnih knjižnic, da bodo tako imeli na zalogi vse, kar je potrebno za nemoteno delo na Izobraževalnem področju. Knjižnice bodo urejevali predavateljski aktivi oziroma člani upravnega odbora. Del teh sredstev bodo prispevale Ideološke komisije pri občinskih komitejih, ostalo pa bodo dobili Iz proračuna oziroma kot pomoč podjetij im ostalih družbenih organizacij. Se na nekaj Je treba opozortti. Nekatere delavske univerze, ki bodo Imele lastne knjižnice, ne nameravajo posojati svojih knjig vsem, ki bi to želeli, marveč se jih bodo lahko posluževali samo predavatelji. Drugod pa sodijo, da morajo biti knjige na razpolago vsem, ki jih želijo in potrebujejo, Zdi se mi, da imajo drugi prav. Vsi tisti, ki si bodo kakorkoli želeli izpopolnjevati svoje znanje in Izobrazbo, bodo morali posegati po knjigah na policah delavskih univerz, saj praktično nihče ne bo zmogel kupovati vseh knjig. Zategadelj Je docela nesmiselno, da ima ta ali ona delavska univerza samostojno urejevano knjižnico, knjige pa sl lahko sposojajo samo predavatelji. Se več: praksa kaže, da bodo morale imeti take knjižnice po več Izvodov te ali one strokovne ali politične knjige. Drugače bodo na primer slušatelji večernih političnih ali strokovnih šoi morali prepisovati iz posameznih izvodov knjig ali pa se poslužltl kakšnih drugih oblik. Videti Je, da bodo nekatere delavske univerze raje predlagale, naj bi dobile občinske knjižnice več sredstev, da bi lahko uredile posebne oddelke za politične In strokovne knjige, upravna vodstva univerz in knjižnic pa bi skrbela, da bi imeli na policah res vso potrebno literaturo. Iz vsega tega sledi, da so mnenja zelo različna. Ne bo odveč, če bi o tem še podrobneje govorili. Ni važno toliko, kakšno obliko si zberemo, saj konec koncev nam gre predvsem za to, da bi delavske univerze Imele vse pogoje za nemoteno delo in da bi lahko dosegale take rezultate, kot sl jih želimo. M. V. Bogata gledališka žetev v Trbovljah S seminarja za vodje občinskih delavskih univerz ljubljanskega okraja M Trboveljske amaterske gledališke skupine so tudi lani pokazale, da ne nameravajo prelomiti tradicije In pretrgati slovesa najaktivnejših tovrstnih sekcij v Zasavju. Gledališka amaterska dejavnost v Trbovljah je postala pojem, čigar pomen iz leta v leto raste. Nobena druga dejavnost ne more zasenčiti te dejavnosti, četudi ni moč reči, da upravna vodstva delavskih društev zanemarjajo drugo kultumo-prosvetno udejstvovanje. Kronist je pred kratkim zapisal v svoje zapiske trinajst gledaliških premier v letu 1959, letos pa jih bo bržkone mnogo več. Ta suhi podatek pa ne bi povedal dosti, če bi mu ne dodali tisto najvažnejše: skrb za Izbiro repertoarja in vnemo amaterjev za brušenje okusa gledališkega občinstva. Vsako leto, pred začetkom sezone ali pa navadno že dosti prej, o teh dveh osnovnih zadevah zelo živahno razpravljajo. Iz vsega veje velika prizadevnost in vnema za živ, sodoben teater. Razumljivo je, da ima v gledališkem življenju prvenstvo gledališče pri »Svobodi-Center«. Poglejmo, kaj sl je lani lahko ogledalo trboveljsko gledališko občinstvo na posameznih odrih. Dramska družina v Zgornjih Trbovljah je lani molčala. In zdaj Iskati vzroke, je prepozno; vsekakor pa igralci letos ne bodo dovolili, da bi se ponovilo minulo leto, vsaj tako obetajo. Najbolj aktivna je bila dramska družina »Svobode-Center«. Uprizorili so šest premier: »Direktorjev rojstni dan«. »Vojak Tanaka«. »Bratovščina Sinje- Ull ga galeba«, »Sneguljčica« in »John ljub}, ,M9ry«. Trboveljsko osrednje gledališče ima namreč razen že trad-cionalne dramske družine še mladinsko gledališče in pionirsko igralsko družino. Znano je žč. da je največ uspeha požel »Vojak Tanaka«, delo, s katerim so sl Trboveljčani utrli pot na hvarski festival in se zelo predstavili izbirčnemu celjskemu občinstvu ob lanskoletnem zletu »Svobod«. V Dobrni so igralci prišli pred občinstvo s »Kovarstvom in ljubeznijo« in »Dvema kapljama krvi«. Čeprav se ta dramska družina ne more meriti s svojim spodnjim sosedom, je vendarle razveseljivo to, da ohranja igralski kader in se trudi za izbranejšo repertoarno politiko, saj imajo dolgo tradicijo. Potem je tu še dramska družina »Svobode« v Spodnjih Trbovljah, ki je lani presenetila prebivalce s »Prevaranim soprogom« In »Maturo«. Prosvetno društvo na Kleku je uprizorilo lažje delo »Žene na dopustu«, prosvetno društvo v Čečah pa Klopčičevo »Mati« in »V Ljubljano jo dajmo«. Letošnji načrti so za spoznanje obširnejši. Svet Svobod je imel z vsemi vodstvi društev skupen razgovor, na katerem so se dogovorili, da bodo skrbneje izbirali repertoar, skušali dati pravo mesto domačim delom In skrbeli za naraščaj. Tako se v letošnji sezoni Trboveljčanom obetajo nekatera dramska dela, od katerih so nekatera tudi že uprizorili. -m Lansko poletje, ko je bil v Pulju šesti festival jugoslovanskega filma, in tudi pozneje so se razvnele polemike, ali je to istrsko mesto primerno za takšno manifestacijo. Več predlogov je bilo slišati za spremembo kraja in časa jugoslovanskega nacionalnega festivala. Nekateri so predlagali Bled, drugi Dubrovnik, nekateri so menili, naj bi Pulj nadomestil Beograd ali Zagreb, torej eno izmed središč naše kinematografije. deželi, in da podjetja ne kandidirajo svojih del, kakor to delajo na primer v Cannesu. Prav ima. Njegov predlog, naj bi Pulj postal bienale, oziroma naj bi bil festival vsako drugo leto, je — kakor kaže — podprla celo naša kinematografija. Proizvajalci imajo letos hude preglavice! Kaj naj pošljejo v Pulj, katera dela naj jih zastopajo? Znano je, da naša kinematografija ne snema od jeseni do pomladi, potem pa nastane dirka, da pa so zaželi naši proizvajalci popuščati. V 365 dneh so posneli le štiri filme, ki so jih začeli isto leto! Pulj je pomenil le dozdeven uspeh, ker je bil na razpolago »filmski sklad«. Položaj se je spremenil. Jugoslovanska kinematografija se je nenadoma utrudila. V naših filmskih ateljejih, ki so veliki in mo-modemi, so dokončali nekaj filmov. Slišati je bilo duhovito pripombo, da so filmska podjetja »zapadla v letargično spanje«. Ta pregled lanskega filmskega festivala v Pulju je dobrodošel zdaj v začetku naše filmske proizvodne sezone. Jugoslovanski proizvajalci filmov (imamo deset podjetij) so lahko ponosni nanj, hkrati pa jih mora spreletavati srh. Kar so ustvarili lani in dokončali letos, je očitno pripravljeno za Pulj. Vse drugo je negotovo. Beograjski »Avala-film« je dokončal »Kočijo sanj« v režiji 1 »■^■rena pa je ubranila svoj po-ke dokumentarne filme so počili in ustanovili poseben fe-^val. oba sklepa sta dobra. Ve-V10. kako je prišlo do puljskega estivala. Te zamisli niso dali htnski delavci, temveč humorist adil Hadžič, takrat glavni ured-f. ^ "Vjesnika u sredu«. Leta 1954 jhnski proizvajalci še niso jema-1 resno začetka nacionalnega Umskega festivala. Poslali so šest .jifaov, celo stare kopije, ki so im prikazali v Areni. Šesti Pulj je bil triumfalen. r"°bili smo najboljši film »Vlak ■f®2 voznega reda«. (Žal žirija ni Skalila nagrade za režijo Veljku “Ulajiču, temveč Jožetu Babiču 28 njegov prvenec »Tri četrtine SQnca».) Tujci, ki so lansko po-etje gledali jugoslovanske igrane "Uhe v Pulju, so dajali ugodne Pomladne sanje pred Puljem izjave o naši kinematografiji. Potrdili so, da smo na najboljši poti, da bomo tudi v kvalitetnih filmskih delih dosegli evropsko povprečje. Sedem suhih ali debelih let Filmski kritik »Književnih no-vin«, vsekakor dober poznavalec stanja naše kinematografije, pa je izrazil dvome o nadaljnji kvaliteti puljskih festivalov. Vprašal se je: »Ali smo imeli doslej sedem debelih ali sedem suhih let«? Menil je, da je puljski festival dejansko pregled vseh igranih filmov, kar jih izdelamo v naši bi opravili pred festivalom. Iz nekaterih laboratorijev pošiljajo kopije filmov na morje z letali. Sele tam ugotovijo, da so nekatera filmska dela nezrela ali slabo montirana in jih je treba po festivalu popravljati, oziroma dodatno snemati. Verjetno se bo to zgodilo tudi letos. »Letargično spanje« jugoslovanske kinematografije Rekordno filmsko leto 1958, ki so ga označili kot preobrat v naši kinematografiji, je dalo štirinajst del. Še več, zakaj začeli so snemati nadaljnjih devet filmov, ki so jih dokončali leta 1959. Ža lani Vzroki tega so znani. Sedanja organizacija naše filmske proizvodnje ne ustreza več novim pogojem. Zdaj še razpravljajo o tem, kaj naj bi spremenili. Sedmi Pulj je pred vrati. Se pet mesecev in proizvajalci in filmski umetniki bodo morali nastopiti pred svojim sodnikom in mecenom. S čim? Tega se vsi bojijo. Ne bo slabo, če napravimo majhen pregled repertoarja šestega festivala jugoslovanskega filma. Naša podjetja so lani pokazala v Pulju 15 domačih, 3 koprodukcijske in 25 dokumentarnih filmov in risank. Soje Jovanovič. »Jadran-film« bo zanesljivo poslal »Koto 905«, delo Matije Relje. »Vardar-film« bodo zastopale »Tri Ane« v režiji Branka Bauerja, »Slavij a-film« (Beograd) pa bo pokazal »Kapetana Leša« režiserja Žike Mitroviča. Edini flim, ki ga zdaj snemajo v naši deželi, je »Deveti krog« podjetja »Jadran-film« (scenarij Zore Dirnbah, režija Franceta Štiglica). Veljko Bulajič dela zadnje poskusne posnetke za film »Vojna« po scenariju Cesa-ra Zavattinija. Druga filmska podjetja hitijo, da bi kaj ustvarila. UFUS pripravlja delo »Veliki up«, ki naj bi ga režiral Georges Lampin (tvorec filma »La Tour, pazi!«), Žorž Skrigin pa čaka na sklep umetniškega sveta, da bo začel pisati snemalno knjigo za film »Tovariš predsednik srednji napadalec«. Režiser Nikola Tanhofer že piše snemalno knjigo po scenariju Zvonimirja Berkoviča »Golob na veji« za »Avala-film«. Sarajevsko podjetje »Bosna-film« je prav tako utihnilo. Ima scenarij za film »Lisa modrega neba«, ki naj bi ga režiral Toma Janjič (tvorec »Črnih biserov«). V Ljubljani bodo snemali (Triglav-film) dva filma, ih sicer »Vohun X« in »Akcijo«, vendar ni zanesljivo, če bosta oba gotova do Pulja. Drugo ljubljansko podjetje »Viba« molči, »Lovčen-film« iz Budve pa ima precej opraviti s koprodukcijami in s pripravljanjem scenarjev. Žetev je torej skromna. Združenje filmskih proizvajalcev je napovedalo za letošnje leto 18 filmov. Kaže, da jih bo do konca julija posnetih dvanajst. In do konca leta? Tega ne ve nihče. D. G. LINEARNI POSPEŠEVALNIK, BETATRON IN CIKLOTRON Orodje jedrskih fizikov Veliko moč atomske energije je človek odkril upirala naši radovednosti, nazadnje pa je P®1 d in obvladal z vdorom v skrivnosti atomskega jedra. Spoznanja o notranjosti atoma je zbiral z veliko težavo dolgo vrsto let. Na tisoče znanstvenikov vsega sveta je desetletja vztrajno napadalo atomsko jedro — nuclens. Ta trdnjava se je dolgo učinkom mnogovrstnega orožja, ki je pošilja}0 izstrelke s fantastičnimi hitrostmi, le popustila V se skoraj že vdala. To močno orožje znanosti, s katerim so znanstveniki obstreljevali atonisk0 jedro, je akcelerator ali pospeševalnik. Kdor je navajen starih, klasičnih oblik, se mu bo zdela podoba šeste ameriške atomske podmornice Skipjack kaj nenavadna. — Posnetek je napravil spreten reporter v vodah Portlanda, preden je Skipjack zaplula na pot pod polarnim ledom Kar so kozmične rakete, teleskopi in radioteleskopi za osvajanje vesolja, to so akceleratorji za proučevanje mi-krokozma. Izstreljujejo najmanjše delce snovi, nevidne prostemu očesu, tako imenovane elementarne delce. V vseh, kolikor toliko razvitih državah po svetu pospešeno gradijo razne jedrske topove — pospeševalnike elementarnih delcev. V naši deželi imamo že nekaj akceleratorjev. Prvega izmed fijih so zgradili že leta 1951 v inštitutu »-Boris Kidrič« v Vinči pri Beogradu. Ta akcelerator pospešuje devterome, atomska jedra težkega vodika, in sicer s približno milijon elektrovolti. To pomeni, da prihajajo devteroni na cilj, ki ga bombardirajo, s hitrostjo, ki bi jo imel tudi elektron, če bi ga podvrgli električnemu polju z močjo milijon voltov. Po tem akceleratorju, ki so ga naši mladi znanstveniki izvrstno uporabili pri prvem samostojnem proučevanju jedrskih skrivnosti, je število pospeše-valnikov v naši deželi naglo naraščalo. V inštitutu v Vinči so zgradili še en akcelerator, ki je znatno manjši. Uporabljajo ga za pridobivanje nevtronov, katerih proučevanje je velikega pomena za proizvodnjo atomske energije. V zagrebškem inštitutu »Rudjer Boškovič« so mladi znanstveniki najprej izdelali akcelerator z 200.000 elek-tronvolti, ki so ga prav tako uporabljali za pridobivanje nevtronov. Podobno so delali tudi v ljubljanskem inštitutu »Jožef Stefan«, kjer so izdelali nekoliko manjši pospeševalnik za proizvodnjo nevtronov. Vse to je bil šele začetek. Ljubljanski inštitut si je oskrbel tudi poseben elektronski pospeševalnik, tako imenovani betatron z maksimalno močjo 31 milijonov elektronvoltov. Uporabljajo ga za proučevanje jedrskih reakcij, ki nastajajo pri prehodu elektronov skozi snov, pa tudi za zdravljenje čirov v človeškem telesu. Nič manjši uspeh ni izdelava tako imenovanega van der Grafovega akceleratorja z dvema mili- Naši novi letali Te dni so dokončno preizkusili dve naši novi letali »V-55« in »Utva-56«. Obe sta iz kategorije lahkih letal za šport in usposabljanje pilotov ter za potrebe gospodarstva: kmetijstva, turizma, zdravstvene službe in drugih podobnih storitev. športno turistično visokokrilno letalo »V-55« ima malce nenavadno zgodovino. Zamisel za graditev tega letala so dali trije člani zagrebškega aerokluba pred dobrimi štirami leti, ko so nameravali izdelati lahko športno letalo za podobne potrebe. Ker pa je bilo treba vložiti znatna finančna sredstva, je zagrebški aeroklub predlagal, da bi idejo obdelali in letalo prilagodili potrebam vseh klubskih članov. Nalogo so zaupali mlademu konstruktorju Va-jiču, ki je imel skupino sodelavcev. Sredi lanskega leta je letalo prvič poletelo. Pred nekaj dnevi, ob zaključku preizkušanja tega letala, je izjavil polkovnik Miljenko Lipovčak, predsednik komisije za motorne polete športnega letalstva, da je ta stroj po letalnih kvalitetah prava rešitev za športno letalstvo, ki zadnje čase ni imelo vsestranskega letala za usposabljanje pilotov, vleko jadralnih letal, za vaje padalcev itd. Proizvodnja tega letala bo zelo poceni in je kmalu mogoče pričakovati graditev manjše serije. Novo letalo »V-55« ima trup iz jeklenih cevi, prevlečenih s platnom. Krila in površina repa so iz lesa, ogrodje je trdno in ima gumijaste amortizerje. Letalo ima motor s 105 KM z lesenim vijakom. Tehnični podatki: razpon kril 8,8m, dolžina trupa 8,8 m, višina 2,1 m, nosilna površina 11 kvadratnih metrov, teža konstrukcije 350 kg, teža med poletom 570 kg. »Utva-56« je rezultat nujnosti splošnega vključevanja letalstva v razne panoge gospodarske dejavnosti, pobudo za graditev pa je dala skupina inženirjev letalske tovarne »Utva« v Pančevu že leta 1956. Ko so tovarniški organi upravljanja sprejeli načrte, so začeli graditi prototip, enega z motorjem 260, drugega 240 KM. Avgusta lani so izdelali prvi prototip in ga poslali na pregled v letalsko preizkusno središče, medtem ko je dnugi prototip v zaključni fazi. Zaradi velikega zanimanja raznih kmetijskih, zdravstvenih in gospodarskih organizacij v deželi, kakor tudi nekaterih iurističnih podjetij tz Zahodne Nemčije in Nizozemske, je začela tovarna izdelovati manjšo serijo teh letal. Serija bo izdelana proti koncu letošnjega leta, leto dni kasneje pa bodo zgradili drugo, prav tako manjšo serijo. Za dvoje letal, ki bosta stali 24,5 milijona dinarjev vsako, so se že pogodili s kmetijskim kombinatom »Brat-stvo-jedinstvo« iz Bečeja, ki je imel po neki analizi lani približno 120 milijonov dinarjev izgube, ker ni bilo primernega sredstva za redno gnojenje zemljišč in uničevanje raznih rastlinskih škodljivcev. Sicer pa je letalo grajeno tako, da ga je zlahka prilagoditi za sanitetne potrebe (v njem je prostora za dva bolnika in za zdravnika), za turizem (štirje potniki) in za mnoge druge naloge, seveda z dodatkom posebne opreme in naprav. Letalo »Utva-56« je podprt visoko-krilnik kovinske konstrukcije s fiksnim ogrodjem. Ima močan motor 260 KM. V letalu so vgrajeni vsi instrumenti po predpisih za letenje brez zunanje vidnosti (skozi oblake) in ponoči, razen tega pa je predvidena tudi montaža sprejemnika in oddajnika ter radijskega kompasa s koncertnim sprejemnikom. Geometrijske in težinske značilnosti letala: razpon kril 11,4 m, dolžina trupa 8,25 m, nosilna površina 18,08 kvadratnega metra, višina 2,67 m, teža konstrukcije (turistična verzija z vsemi napravami) 830 kg, teža med poletom pa 1290 kg. Maksimalna hitrost 260 km, minimalna hitrost 79 km na uro, vzletna steza 160, pristajalna 150 m. jonoma elektronvoltov za proizvodnjo protonov in delcev alfa^- Naš največji pospeševalnik, najmočnejši »top« za bombardiranje atomskih jeder so zgradili v zagrebškem inštitutu »Rudjer Boškovič«, v znanstveni ustanovi, katere poglavitna naloga je pospeševanje elementarnih delcev (za razliko od Vinoe, kjer delajo v glavnem z jedrskimi reaktorji). Vsi naši dosedanji akceleratorji pospešujejo atomske delce med njihovim gibanjem skozi nekaj metrov dolgo ravno cev. Velik pospeševalnik v Za- Veliki in mali IZUMI Da se ladie ne ziblieio Nekega jutra — bilo je leta 1898 — je Škot Andrew Wilson stal v družbi malega sorodnika na rečnem bregu. Deček je spuščal ladjice po reki. Valovi so bili nemirni, ladjice so se zibale, nekatere so se prevrnile. Wilsonu je prišlo na misel, da bi potisnil skozi trup male ladjice prožno šibo. Potem se je ladjica obdržala na kodrastih valovih. Takrat je Wilson pomislil, da bi bilo mogoče tudi na velikih ladjah zgraditi podobno napravo, ki bi preprečevala bočno zibanje ladij na nemirni vodi. Še isto leto je konstruiral napravo na načelu tiste prožne šibe, ki je štrlela iz ladijskih bokov. Začel je obiskovati pomorske ustanove in ladjedelnice, ponujal je svojo iznajdbo, vendar ni bilo uspeha. Mornariško ministrstvo in zasebni lastniki ladij niso zaupali njegovemu preprostemu izumu, zato ga tudi niso hoteli preizkusiti. Leta 1936 pa je neka škotska ladjedelnica skušala vgraditi v parnik AVilsonovo napravo in preizkusiti njen učinek. Wilsonov izum je bil zares preprost. Pod črto, do katere se lahko ladja potopi, so na obeh straneh vgradili dve jekleni »plavuti«, podobni letalskim krilom. Po okrogli odprtini sta se lahko plavuti premikali navzgor in navzdol. Krila prestrezajo udarce močnih valov, od te moči pa je odvisna tudi hitrost gibanja. Čeprav so ta krilca majhna v primerjavi z velikostjo ladje, s svojimi naglimi nihljaji preprečujejo stransko zibanje ladje, kar je najteže prenesti, ker prav to gibanje povzroča morsko bolezen, pa tudi nestabilnost pohištva in potnikov. Kadar je morje inirno, se krilca skrijejo v ladijskem trupu. 2e prvi poskusi so pokazali, da ta iznajdba občutno olajšuje plovbo ter je primerna zlasti za potniške ladje in nosilke letal. Med drugo svetovno vojno so vgradili Wilsonov izum v več kot sto britanskih vojnih ladij. Če se zaustavi zibanje, pa postanejo vojne ladje skoraj nepremična tarča sovražnikovih topov. Toda v takem položaju so mornarji »zaprli« tista krilca in tako so se ladje bočno zibale. V primem napada je bilo s teh ladij mogoče zaradi vključitve »kril« in umiritve ladje mnogo natančneje naravnati topovske cevi. Po vojni so začele velike družbe za čezoceanski potniški promet vgrajevati v svoje ladje Wilsonov izum. grebu je Izdelan na tem načelu. Tu 116 izkoriščajo razlike v napetosti za enkratni pospešek delcev. Po enem P°' spešku dajo delcem še drugega, 'tre^ ga in tisočega. Z močnim ma^netn^ poljem prisilijo delce, da se gibljem v spirali. Vso napravo, ki je v znanosti zna®0 kot ciklotron, so konstruirali in izCj lali naši znanstveniki. To je naš PrV' pospeševalnik, s katerim je mogoče raz' bijati tudi težka, ne le lahka atoms^0 jedra. Energija tega ciklotrona znaša 1" milijonov elektronvoltov. V njem Pa mogoče pospešiti elementarne del^ skoraj do svetlobne hitrosti. To je prava, ki nam bo — potem ko bo z0' čela redno delovati, in to bo kmalu ^ omogočila, da bomo spravili našo ml0' do jedrsko fiziko na še višjo raven ln ne bomo zaostajali niti za najbolj vitimi deželami na svetu. Vendar to še ni dovolj. Ze zdaj ,3® treba misliti tudi na prihodnost. Nn mi niti večina dežel po svetu za sed" še nima naprav, pospeševalnikov, 0 katerimi bi lahko prodrli v notrani0®1 elementarnih delcev. Zagrebški cikla' tron prodira v atomsko jedro, ne P0 tudi v njegove sestavne dele. Za seda) imajo le ZDA in Sovjetska zveza P0' speševalnike za te vrhunske znanstva ne poskuse. Do nedavnega smo lahk® občudovali ameriški pospeševalnik "J bevatron — ki ima tri milijarde in milijonov elektronvoltov. Do nedavne' a je bil rekorder sovjetski akceleraj tor — sinhrofazotron — v Dubnu, ^ ima 10 milijard elektronvoltov. Majhne evropske dežele so z držanim dihom gledale to dirko v gr0' ditvi čedalje večjih pospeševalnikov, v kateri vsaka zase niso mogle sodci®' vati. Tisto, kar ni mogla storiti ta ona posamezna evropska dežela, pa J0 zmoglo več dežel skupaj, torej s sode' lovanjem. Zato so začeli pred neka) leti graditi največji akcelerator na svetu, sinhrotron v Ženevi, ki ima oko' li 25 milijard elektronvoltov. Ta na' prava bo znanstvenikom omogočila, da bodo proučili morda celo protonsk® jedro, središče enega izmed mnogih delcev, ki sestavljajo atomsko jedro. To veliko orodje jedrske fizike so dogradili pred nekaj dnevi. Na slavnosti ob začetku obratovanja velikega sinhrotrona v Ženevi je bila tudi d®" legacija naših jedrskih fizikov, naših atomskih strokovnjakov. To je razum' Ijivo, saj je tudi naša dežela sodelo" vala pri graditvi tega največjega ak' celeratorja na svetu, ki je ponos sve-tovne znanosti. Svoj prispevek sm® dali v sorazmerju z našim narodni®1 dohodkom, pa strokovnjake, ki so P®" magali konstruirati in graditi to velikanko napravo. Zdaj, ko je ženevski sinhrotron S®" tov, bomo smeli prav kot druge ev' ropske dežele, ki so sodelovale Pri graditvi, pošiljati znanstvenike, ki bo' do v njem delali poskuse. Tako boo® tudi naši znanstveniki enakopravno^0 znanstveniki najbolj razvitih dežel sveta sodelovali pri odkrivanju za sedaj neznanih sil in skrivnosti milm®' kozma, sil, ki bodo morda presenetil® svet še bolj, kot je to pred leti sto* rila atomska energija, ki so jo prid®" bili z razbijanjem atomskega jedra. D. Korda NOVO PRI NAS IN V SVETU Elektronske volitve V francoski skupščini zdaj glasujejo z elektronskim strojem. Na vsaki klopi so tri tipke, pritisk na eno izmed njih pa pomeni »da«, »ne« in »vzdržim se«. Rezultati glasovanja se avtomatično pokažejo na tabli v ozadju dvorane. Leteči gasilski »avto« V Franciji so izdelali helikopter za gašenje gozdnih požarov. Helikopter ima velike, cisterne za vodo. Ko pride na kraj požara, spusti pilot gasilcem cev na zemljo. Brž ko so cisterne za vodo prazne, helikopter odleti, jih napolni in se vrne na kraj požara. »Leteči kuščar« Helikopter, podoben velikemu kuščarju z avtobusom na hrbtu, so izdelali v Veliki Britaniji. Ta letalski stroj lahko prenese poljsko bolnišnico, potujočo delavnico ali radijsko postajo. Hkrati ga je mogoče uporabiti tudi kot dvigalo in kot nosilca lahkih motornih vozil. Boj proti mrčesu V ZDA so iznašli posebno stensko barvo, ki vsebuje strup proti mrčesu. Brž ko se žuželka dotakne prepleskanega zidu, pogine. Te stene je mogoče umivati, ker voda ne zmanjša učinkovitosti strupa. Razen tega strup ne izhlapeva in torej ne deluje škodljivo na ljudi in živali. Robot — obveščevalni biro Na angleških postajah bodo kmalu uvedli robote, ki bodo posredovali vse podatke o gibanju vlakov. Potnik bo na številčnici zavrtel potrebne številke in na ustrezni tabli takoj dobil številčno obvestilo o odhodu vlaka. Hrana iz nafte Iz odpadkov rafinerije nafte v Bakuju so izločili preparat, ki pospešuje rast in razvoj piščancev, če se hranijo z njim. Piščanci, krmljeni s tem preparatom, so baje 10 do 25-krat težji od tistih, ki so jim dajali navadno krmo. Znanstveniki so ugotovili, da s preparatom iz nafte krmljeni piščanci bolje presnavljajo beljakovine in imajo v krvi več hemoglobina, hkrati pa so bolj odporni. Z dodajanjem naftnega preparata > pico kokoši se nesnost poveča za petino. Radioteleaktograf Znanstveniki uzbeškega raziskovalnega inštituCa so izdelali p oseben aparat za proučevanje motornih funkcij čreves živine na pašnikih. Aparat je dobil ime radioteleaktograf. To je ultrakratki miniaturni oddajnik, sestavljen iz dveh delov; enega pritrdijo na žival, drugega, ki je pnevmatični oddajnik, pa dajo v želodec. Signale je mogoče prestrezati 10 do 15 km daleč od pašnika. Zračna vespa Po raznih poskusih z vozili, ki visijo v zraku, so v ZDA izdelali zračno vespo. Je zelo lahka in je ni težko upravljati. Namesto na kolesih se giblje na zračni blazini, ki je pod vozilom. Radio na svetlobo V ZDA so začeli izdelovati majhne radijske sprejemnike, ki jih žene sončna ali električna svetloba. Radio je treba z žico pritrditi na zunanjo radijsko ali televizijsko anteno, potem pa prestreza močnejše oddajnike. Največji zrakoplov — v zaboju V Acronn (država Ohio) so nedavno izdelali doslej nujvečji zrakoplov CPG ZW. Za sedaj še niso objavili natančnih podatkov o njegovi dolžini in višini, povedali pa so, da je za njegovo polnenje potrebnih 3000 kubičnih metrov plina. Zrakoplov ženeta dva motorja Wright, v njegovi gondoli pa je dovolj prostora za 25 potnikov in članov posadke. Kljub velikim razsežnostim je zrakoplov, ki ga je izdelala edina tovarna zrakoplovov na svetu (v Arizoni), mogoče demontirati v nekaj urah in ga spraviti v zaboj, ki ima 80 kubičnih metrov prostornine. V višini 30.000 metrov Če kdo vpraša letalsko meteorološko postajo v Wnshingtonu, kakšno vreme je v višini 50 km, dobi natančen odgovor. Ta sporočila posreduje najnovejši raketni balon z instrumenti, ki opazujejo vremenske razmere v velikih višinah. Novi balon je žoga z dvema omotoma. Eden je iz plastične snovi, drugi pa iz aluminija. V balonu so moderni instrumenti, v stratosfero pa ga ponese raketa, od katere se balon loči v višini 30 km. Takrat začne v njem izhlapevati izopcnton (oblika alkohola). Plinski pritisk napihuje balon, plastični omot se razvije do polne velikosti. Iz višine posredujejo instrumenti podatke o hitrosti vetra, o gostoti ozračja in smeri zračnih tokov. Brž ko so zbrani potrebni podatki, zunanji omot avtomatično odpade in balon se začne spuščati. Seveda z zemeljske površine spremljajo njegovo pot. Čelada proti hrupu Posadka neke ameriške nosilke letal je dobila čelade, ki naj bi prestrezale hrup pri vzletanju in pristajanju reaktivnih letal. Čelade imajo slušalke in mikrofone, tako da člani posadke lahko sprejemajo ukaze in se sporazumevajo med seboj. Steklene telefonske govorilnice Na pošti v Mannheimu (Nemčija) so uvedli telefonske govorilnice s stekleno polkrožno steno, ki zadržuje ves zunanji hrup. Prozorne stene opozarjajo govornika no tiste, ki čakajo, tako da mora skrajšati svoj pogovor. S-60 Izumitelj helikopterja Sikorsky je nedavno izdelal nov tip helikopterju. S-60 ima to prednost, da se na njegov spodnji del lahko pritrdi velika kabino za prevoz. Na kabini je pet vrat, kar skrajša čas izkrce-vanja. Helikopter so izdelali za vojaške potrebe. Graditev letališča iz zraka Ameriško letalstvo je nedavno napravilo zanimiv poskus, pri katerem je sodelovalo nad 300 oficirjev in vojakov. Hoteli so dokazati, da je mogoče izdelati letalsko stezo s stroji, ki jih prenesejo po zraku. Poskus je trajal 52 ur, zgradili so ?50 m dolgo in 9 m široko letalsko stezo. Za to delo so uporabili 20 različnih strojev, ki so jih vse s padali spustili iz letal. r....^ ' '"v ML¥ 10 Penis;fmskega pohoda “ub žici okupirane Ljubljane« za leto 1960 OKRAJNI odbor zveze borcev nov Ljubljana Razpisuje v spomin na HEROJSKO LJUBLJANO V LETIH OKUPACIJE IN V POČASTITEV 15. OBLETNICE NJENE OSVOBODITVE PARTIZANSKI POHOD »OB ŽIGI OKUPIRANE LJUBLJANE« ZA LETO 1960 ok p?rtlzanskl pohod »Ob žici In ženske ekipe prejmejo zlate, bo rtlrane Ljubljane za leto 1960« Člani drugoplasirane ekipe sre-s ane 8- rnaja 1000. brne in člani tretieplasirane eki- § 5 . Tekmovan.ie bo ekipnega zna- pe bronaste plakete. 55 ill tlO iVTroHann fi+iriV« IrntP*— Vsi, ki prejmejo zlate, srebrne in bronaste plakete, prejmejo še Sorijah: 1 xr . , , . . m oronaste pia« mnx7 v tekmovalnem pohodu za nrnk.tiona riariia ^?fke in ženske ekipe organiza- Piakticna Zveze borcev NOV. „ 2- V tekmovalnem pohodu za r---------- . ------— ------------ — e druge moške in ženske eljipe. ženske ekipe organizacij Zveze 3- V štafetnem teku za moške bofce^ N°y 7 kategoriji tekmo- Vsi udeleženci tekmovalnega pohoda v kategoriji za moške in in ženske ekipe. valnega pohoda za vse druge mo- 4 x , ‘ , ške in ženske ekipe in v katego- množičnem partizanskem j—j; štafetnega teka za moške in za moške mešane ekipe. in ženske ter riji štafetnega teka za moške ženske ekipe prejmejo nagradni kupon za žrebanje za številna Y vseh štirih kategorijah se- praktična darila, če premagajo •tavija ekipo po pet tekmoval ki morajo prispeti na cilj 7*+asno» sicer se olasma in re-•unat ne upoštevata. progo v manj kot petih urah. Kupone za žrebanje prejmejo tudi vsi člani ekip množičnega partizanskega marša, ki nastopijo rtrilJ tekmovalnem pohodu za vse v ekipah, ki bodo prehodile progo in !e mo51te in ženske ekipe ima- v manj kot petih urah. i Pravic0 nastopa vse ene organizacije s pouivujt B-aerativne ljudske republike Ju. goslavije - -• —*-«•- y2goje ter Vsak udeleženec partizanskega _____ pohoda »Ob žici okupirane Ljub- odredi predvojaške Ijane za leto 1960« v vseh katego-, lci enote Jugoslovanske rij ah prejme spominsko značko tlUdske armade in Ljudske milice partizanskega pohoda »Ob žici 1 L tekmovaicT ki 5 42 in poprej. 25 \r— . so rojeni leta okupirane Ljubljane za leto 1960« Odbor za izvedbo partizanske-Vse moške ekipe v tekmoval- ga pohoda »Ob žici okupirane dni11- pohodu tekmujejo na 25 km Ljubljane za leto 1960« bo izdal 5i0igi progi z višinsko razliko 137 posebne prijavne obrazce, ki bodo ‘etrov. do 15. marca 1960 dostavljeni pre- „ Vse ženske ekipe v tekmoval- ko republiških zvez vsem osnov-”e>h pohodu tekmujejo na 14 km nim družbenim organizacijam m Pplgi progi Z višinsko razliko 34 drugim upravičencem pohoda, nietrov. Prijava bo vsebovala klavzulo, da v A . ___v. . so bili vsi tekmovalci za tekmo- ŽenR^QStaif^tne^n za valni pohod oziroma za štafetni Da JfS ekip® imajo pravico nasto- tek zcjravniško pregledani. Zdrav- niške preglede lahko opravijo vse Publ n?3 TFedeirat-^iiefi^U?rlhHuiante okrajnih zavodov za so-50 ro-1erd ^eta 1941 cialno zavarovanje. Za udeležen- Poprej ce v množičnem partizanskem kiinri0?ke ekiPe tekmu^e^R„Ila 3 maršu ni potrebno izpolniti klav-z ^o1^1 ProSi (5X7000 m) zuie 0 zdravniškem pregledu. * višinsko razliko 137 m. 2enske ekipe tekmujejo na pregledu. _ Vse ekipe iz kategorij tekmo- J km dolgi Drogi (S^rsoTmPz vi- valnega pohoda organizacij Zverinsko razliko 34 m ze borcev NOV, iz kategorij tek- «^iKo m. movalnega pohoda za vse druge mar*.. množičnem partizanskem ekipe ter iz kategorij štafetnega osnovi, ima^° Pravico tega, ki ne bodo imele na pri- Dodr^Sf d£UŽben? 0rg^niHa^i eT*^S ^avi potrjeno, da so poimensko Puhin?’a t Fed?raMVne navedeni tekmovalci oziroma tek- ki cnk® Jugoslavi j e _ s^ tekmovaici. movalke zdravniško pregledani in so rojeni leta 1945 in poprej. sposobni za tekmovalni pohod oz. Ekipe partizanskega marša štafetni tek. bodo avtomatično jokmujgjn na 20 km dolgi progi z uvrščene v kategorijo množičnega JJ-^nsfco razliko 137 m. V letoš- partizanskega marša. Pravilno izpolnjene prijave se pošiljajo na naslov: Odbor za iz- ujem tekmovanju odpade nošenje Pušk, streljanje in premagovanje faprek. Tekmovalci in tekmoval- - - - ^ ke lahko hodijo ali tečejo po vsej vedbo partizanskega pohoda »Ob uolžini proge ' ^ici okupirane Ljubljane za leto 24. april 1960, dokaz za pravočasna °b vseJ tekmovalni dolžini no odpremo prijave pa je datum bodo postavljene številne poštnega pečata. Vse eventualno i-. hiške In rediteljske kontrole, kasneje prispele prijave lahko odbor za Izvedbo partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane za leto 1960« odkloni ali pa no oblečeni in obuti, upošteva. Zbor vseh tekmovalcev bo po zaključenem tekmovanju ob 18. uri na Trgu revolucije, kjer bo Na zahtevo člana zdravstvene izvedena slovesna proglasitev ter na zdravstvenih posta- žrebanje kuponov za praktična ali ria progi se morajo tekmo- darila. Morebitne pritožbe vlagajo vodje ekip pismeno pritožbeni komisiji odbora za izvedbo partizan- § ki bodo skrbele za pravilen j nemoten potek tekmovanja, j . Tekmovalci in tekmovalke § n 110 poljubno oblečeni in obuti. § “r6anizacije lahko predpišejo za g *voje člane posebno opremo in g °znake. S u. Na zal g komisije, § v , ali na —-------- ------ g *alei podrediti zdravstvenemu na. § “Letu, vključno z zahtevo odstopa g “o nadaljnjega tekmovanja. Za končni vrstni red, ki se do- ivuiibiii visim ic«, .»« skega pohoda »Ob žici okupirane biii po času- ki sa je ekipa pora- LjUbi]ane za leto 1960«. ki bo po-svoj° Pot' bodo upoštevane sjovaia na (jan tekmovanja vse do ekipe, ki ne napravijo na 22 ure v stavbt slovenske fllhar- = n.obenega prekrška proti raz- monije na Trgu revolucije, v na-g Da»i,m tekmovalnim predpisom slednjih dneh do vključno 15. S oku^anskega Pohodu »Ob žici maja jggo pa na Resljevi c. 9. § oR:upirane Ljubljane za leto 1980«. 1 zVa^K r3že^£S^ | borcev NOV^zmal^vSna^ekfpaZv nizacije,^)dredi in enote, ki so jih § kategoriji tekmovalnega pohoda poslah. Organizaetle. ki potrebu-§ vse druge moške in ženske Jejo za svoje tekmovalce preno-§ ekipe ter zmagovalna ekipa v ka- CiSča na predvečer tekmovanja, § togoriji štafetnega teka za moške morajo svoje potrebe po preno-tn ženske ekipe prejme naslov Ciščih javiti hkrati s prijavo. § rt=n^0.valec 'Partizanskega poho- informacijska pisarna bo po-§ okupirane Ljubljane za sl0vala od 7. maja od 6. ure do s= ‘Oto 1960« in pokal zmagovalca v 8 ma:ja do 22. ure v stavbi Slo-ekiL10 ^ast' Ciani prvoplaslrane venske filharmonije na Trgu re- S eViL ,,, .--------- vensKe lliuariiiuiiije i.a ic- § v kategoriji tekmovalnega voluCHe ter na glavni železniški S Pohoda za moške In ženske ekipe nostaii g ?rganizaeije Zveze borcev NOV, v y ' ' § Kategoriji tekmovalnega pohoda Razpis tolmači tekmovalna ko- Vse druge moške ženske misija odbora za izvedbo parti- ®kipe ter zmagovalna ekipa v ka- zanskega pohoda »Ob žici okupi-tegorljl štafetnega teka za moške rane Ljubljane za leto 1960«. n' w ^ ■ * ZADNJE PRIPRAVE PRED STARTOM. SE NEKAJ MINUT IN DRUG ZA DRUGIM SE BODO SPUSCALI PO STRMINI SKOZI LABIRINT SLALOMSKIH VRAT. VENDAR VSE KAZE, DA SI ZARADI TEGA NE BELIJO GLAVE. ZADOVOLJNO MEŽIKAJO V TOPLO DOPOLDANSKO SONCE IN SE VESELIJO LEPEGA NEDEJLJSKEGA IZLETA. ZDRUŽENEGA S SMUČARSKIMI TEKMAMI. IN CE SE POVEMO, DA SO TO ČLANI SMUČARSKEGA KLUBA »NOVINAR«, POTEM STE NAJBRŽ Ze sami uganili, da jim GRE TIPKANJE NA PISALNEM STROJU BOLJ OD ROK KAKOR VIJUGANJE S SMUČMI PO XV. DRŽAVNEM PRVENSTVU V SMUČARSKIH SKOKIH V ČRNI ADEVNOST BREZ PRIMERE Štirje smo bili v avtomobilu. Pravzaprav smo bili vsi trdno prepričani, da se zaman ubadamo z dolgo in vijugasto potjo. Nič čudnega torej ni bilo, da smo na cilju — v Črni na Koroškem — vsi hkrati pobarali prvega domačina, ki smo ga srečali, ali sploh bo zvezno smučarsko prvenstvo. Mož se je najprej nasmehnil, nato pa še samozavestno prikimal, češ, če smo sprejeli organizacijo XV. povojnega prvenstva v smučarskih skokih, jo bomo tudi izvedli in to tako, da bodo vsi gostje, tekmovalci in strokovnjaki zadovoljni na vsej črti. »•Skakalnici sta nared!« je še pribil in nam obrnil hrbet. Seveda smo si oddahnili; torej le nismo potovali zaman. Obenem pa smo se čudili: nikjer namreč ni bilo videti niti krpice snega! »Pred dobrim tednom ga tudi še ni bilo,« so nam pozneje pojasnjevali svoje skrbi prireditelji, »vendar ga je pred dnevi zapadlo vsaj toliko, da smo lahko sploh resneje mislili na naše zahtevne naloge In dolžnosti. Dež je sneg sicer sproti spravljal s sveta, toda za nas je bilo že dovolj, da ga je bilo vsaj nekaj. Brž smo pozvali domačine, predvsem pa rudarsko, železar- OHO, skoraj neverjetno. Prav tisti dan, ko so v daljnem Squaw Valleyu razdeljevali olimpijske kolajne v skokih, so se najboljši jugoslovanski skakalci merili na 80-metrski skakalnici v Planici. Očividci pravijo, da je Blejčan Jemc skakal kot še nikdar prej noben Jugoslovan. Za celih 10 metrov je preskakoval tekmece, med katerimi je bil tudi rekorder olimpijske skakalnice v Garmischu — Šlibar. Jemc je bil torej v vrhunski formi v pravem trenutku, žal ne tudi na pravem mestu... AHA, sezona se je začela. Nogometna namreč. Osem tekmecev se je borilo v četrtfinalu tekmovanja za jugoslovanski pokal. In zanimivo — vsi so bili enako spomladansko utrujeni. Zato se tudi ni čuditi, če so se vse tekme končale po normi. Ta je tokrat bila — 2:1. Vsi so se je točno držali, le mostarski Velet si ob dveh zabitih golih ni pustil dati nobenega. Zato pa bo bržkone kaznovan v — polfinalu! OHO, videli smo goro. Tako so govorili ljubljanski ljubitelji košarke, potem ko so na GR občudovali spretnost evropskih košarkarskih prvakov iz Rige v boju z domačo Olympijo. Najbolj pa jih je seveda navdušil 218 cm visoki gost Kruminš. za katerega pa le ni bilo moč zvedeti, kakšna je njegova številka čevljev. Zlahka pa so gledalci vendarle ugotovili, da mora biti večja kakor pa je število košev (12), kolikor jih je Kruminš zabil Olimpiji. AHA, pa še ta. V kvalifikacijah za zvezno hokejsko figo je zmagala ekipa Zagreba, ki bo v ligi zamenjala moštvo Segeste. In sedaj se čudite: ta uspeh je prišel hkrati z zagotovilom, da bodo v Zagrebu še letos odprli umetno drsališče. Vidite — temu se pravi: načrtno.,, sko in šolsko mladino, naj nam priskočijo na pomoč. Več dni smo kopičili sneg, samo da bi lahko izvedli prvenstvo.« Z nekaj stavki so skromni prireditalji opisali kratko, a tembolj srdito borbo, ki naj bi rudarskim in železarskim krajem Mežiške doline vendarle zagotovila XV. prvenstvo v smučarskih skokih. Ni ga bilo človeka, ki ne bi pomagal, ko so v Črni kopičili sneg ob skakalnici! Z Član I. Zvezne namiznoteniške lige »Maribor« je pred kratkim gostoval v Sladkem vrhu, kjer je nastopil v prijateljskem dvoboju s tamkajšnjo sindikalno Kovači ob Lobnici Lansko leto novembra so v Železarni Ruše ustanovili strelsko družino. Sedaj šteje njihova družina z imenom »Jeklo-Pepi Matavšek« že nad 40 članov. Družina je imela do sedaj tri tekmovanja in en turnir. Vsa tri tekmovanja so bila med ruško tekstilno industrijo in strelsko družino železarne. Družino sestavljajo sami de-lavci-kovači. Uredili so si lastno strelišče, na katerem z veseljem trenirajo in tudi dosegajo zadovoljive rezultate. Kakor obljubljajo, bodo v bodoče vključili v svoje vrste tudi mladince in mladinke izven kolektiva. B. R. Kot ves ostali šport, tako je tudi šport v delovnih kolektivih na Primorskem brez večjih tradicij. Med podjetji, ki so v tem pogledu korak pred osta.iimi, so bržkone primorska elektropodjetja. V teh je postal šport vsakdanja potreba, saj ni med njimi mado takih, ki sistematsko goje: odbojko, namizni tenis, streljanje in šah. Vse leto 1959 so tekmovali po dvojnem načinu, kot je običaj pri nogometaših. Vsega tega verjetno ne bi bilo, če ne bi biili »električarji« na Primorskem tudi organizacijsko povezani. Po posameznih podjetjih imajo športne a«ktive, le-ti pa so združeni v conskem odboru SŠA »Elek-tra« — Soška cona. Conski odbor je neke vrste koordinator vsega dela. istočasno pa je forum, ki organizira številna tekmovanja. Ko smo prisostvovafii enemu izmed njihovih sestankov, na katerem bo bili vsi športni referenti iz po- njiv in travnikov so ga valili v velikih kepah že sredi tedna. Ne zaman; na dan šampionata ga skoraj ni bilo nikjer več, topli sončni žarki so že opravili svoje, razen seveda ob veliki 65-metr-ski skakalnici. To Bloudkovo mojstrovino je bilo treba negovati še neposredno pred odločilno tekmo. Sonce je namreč neizprosno topilo sneg, toda zgledni prireditelji so ves čas med tekmo znali dobro ekipo. Mariborčani so nastopili v najmočnejši postavi, zato ni čudno, če so domačini klonili, čeprav so nudili ligašu močan odpor. Ob koncu so igralci Maribora zaigrali med seboj ekshibicijo. Kot vidimo, Sladki vrh, ki je oddaljen od Maribora 16 km, kljub oddaljenosti ni prikrajšan za številne športne pa tudi kulturne nastope. Zaslugo za to ima v prvi vrsti tamkajšnja Tovarna lepenke in papirja, posebno pa neumorni športni delavec Maks Kocbek. Obljubljajo, da bodo na novem stadionu gostovala še znana mariborska športna društva s svojimi nogometnimi, atletskimi in ostalimi ekipami, pa tudi povezava s šahisti bo postala močnejša. Najmanj enkrat mesečno bo v Sladkem vrhu gostoval kakšen igralec drugega najmočnejšega kluba v državi — »Maribora«. B. S. sameznlh kolektivov, smo ugotovili, da imajo pred seboj lepe načrte. Maja meseca bodo zopet začeli z ligaškim tekmovanjem, pired tem pa bodo izvedla razne turnirje. Mimo tega bodo sodelovali še na raznih tekmovanjih, kj jih bodo organizirali občinski sindikalni sveti. In če se Jim bo posrečilo, bodo letos prvič izvedi! medeonski dvoboj z eno izmed petih sosednjih con. Za konec pa še vrstni red pravkar končanega ligaškega tekmovanja. Odbojka: Soške elektrarne. Gorica. Tolmin, Sežana in Koper. Namizni tenis: Soške elektrarne. Gorica, Tolmin, Sežana in Koper. Namizni tenis: Soške elektrarne. Gorica. Koper, Sežana in Tolmin. Streljanje: Gorica, Koper. Soške elektrarne, Sežana in Tolmin. Sah: Koper, Sežana, Gorica, Soške elektrarne in Tolmin, v skupni oceni so se moštva razvrstila takole: Gorica. Soške elektrarne. Koper, Sežana in Tolmin. vzdrževati zaletišče in iztek, pa tudi na drugih tehničnih področjih so se izkazali kar najbolje. V pogonu je bila posebna vlečnica ob skakalnici, ki je prihranila tekmovalcem, pa tudi marsikateremu funkcionarju, strmo pot od izteka na zaletišče. V najlepšem redu so bila tudi ostala tehnična področja, ki spremljajo vsako tako tekmovanje: merjenje dolžin, prevozi tekmovalcev itd. itd. Skratka z izvedbo celotnega šampionata so si koroški smučarski delavci iz rudarskih in železarskih krajev pridobili samo pohvale. To velja tako za člansko prvenstvo, kakor tudi za tekmovanje mladincev in nočno skakalno revijo najboljših jugoslovanskih skakalcev na predvečer državnega prvenstva. K vsemu temu pa je treba dodati še lep zunanji videz, ki so ga v Črni nadeli temu pomembnemu tekmovanju. Prvenstvo ni samo ponovno opozorilo na izreden napredek naših najboljših mladih skakalcev, ampak je hkrati dalo nove pobude tudi domačinom. V Mežiški dolini ima svojo domovinsko pravico že cela vrsta športov, med njimi zlasti še smučanje v alpskih in klasičnih disciplinah. Skoki na smučeh pa še zdaleč niso tako razširjeni med mladino, kakor pa preostali dve panogi. In prav tega so se športni delavci iz Črne in Raven dobro zavedali, ko so se s tako vnemo — brez primere doslej pri nas — lotili izvedbe letošnjega državnega prvenstva v skokih. Nastopi Pečarja, Jemca, Šlibarja, Omana, Giacomellija in drugih najboljših jugoslovanskih smučarskih skakalcev zategadelj za rudarsko in železarsko Mežiško dolino niso bili samo nepozabno doživetje, marveč obenem tudi dober, neprisiljen pnubec za lepo smučarsko disciplino — skoke. -s TEKME »ZANJ« iN »ZANJO« Mnogokje po svetu imajo lepo navado. Prirejajo najrazličnejše športne tekme »zanj« in »zanjo«. Bistvo je v tem, da ocenjujejo različne športne preizkušnje tako, da seštevajo dosežke »njega« in »nje«. Pri tem poznajo seveda več kategorij, kakršne so na primer brat in sestra, zakonca in tudi priložnostna znanca. Take tekme seveda niso povsem resne. Imajo predvsem družaben, zabaven značaj in so zato še privlačnejše. Zlasti razširjene so take tekme v preprostih in množičnih športnih panogah, kakršne so smučanje, sankanje, namizni tenis, kegljanje, kolesarstvo itd. Taka srečanja zbližujejo ljudi in nedvomno poskrbijo za obilico dobre volje. Morda bi kazalo takšne oblike družabnih športnih tekmovanj uvesti tudi pri nas. Zlasti tekme v ožjem krogu — v sindikalnih podružnicah — bi verjetno zelo ogrele tudi najširši krog ljudi, ki bi jih na ta način lahko pritegnili k športu. Velja torej poizkusiti... E. B. LEPA POTEZA Ligaš v gosteh pri sindikalnem moštvu Uspehi in novi načrti športnikov »Elektre« »■Skoraj vsak dan sem bil tam, nihče ni vzel pošte,-k je govoril logar. »Menažka polna, tebe pa od nikoder. 2e sem mislil, da se ti je kaj zgodilo. Pa sem se odločil, da te bom poiskal. Ko sem prišel do neke vaše enote in začel vpraševati po tebi, sem se jim zdel sumljiv, pa je le malo manjkalo . . . Vsa sreča, da je prišel mimo oficir, ki je slišal da vprašujem po tebi, in ukazal, naj me pustijo pri miru. Povedal mi je, kje te bom našel. Tako sem že davi prišel s kurirjem.-« »Živ in zdravi* je rekel obveščevalec, zgrabil logarja za ramena in se zasmejal. »Pa še cel poprhu!* je dodal logar, vzel iz torbe večjo rumeno pisarniško kuverto in jo izročil Isu. Iso je odprl pismo, pregledal nekaj listov, ki jih je bil napisal njegov prijatelj in sodelavec, nato pa sta sedla na travo ob potoku, da bi se pogovorila. Grujo je v bližini žvečil kos govedine, ki jo je dobil od kuharja. Ta je vedel, da ima Gnijo rad mastne reči, zato mu je izbral kot limona rumen kos. »Glej no,* je Iso presenečeno pogledal »te pisave pa ne poznam . . .* »Katere?* se je Grujo primaknil bliže in pogledal bel pisemski ovitek. Logar je molčal. Hotel ju je presenetiti, hotel je, da bi sama ugotovila, kdo piše. Iso je odprl pismo. Štirje listi so bili v njem. Začel je brati: »Ne vem, kaj naj napišem v naslov, zato vas prosim, ne štejte mi v zlo, da začnem kar tako. Sicer pa to niti ni važno, saj vem, da zdaj ni čas za formalnosti. Prepričani bodite, da se bom vedno spominjala tistega Vašega prihoda v mojo hišo, tistega dne, ki je bil najbolj buren, najtežji, najbolj napet, pa vendarle eden najsrečnejših v mojem življenju. Zares si ne morem niti predstavljati, da se je vse tako zgodilo. Niste vi krivi. Kriv je človek, ki vam bo izročil to pismo. Samo on, ker vas je on nagovoril, da bi prišli k meni. Tega sem se spomnila tisti trenutek, ko ste omenili, da vas zanima Paolo. Spoznala sem, da ima prste vmes. Upam, da se nama bo ponudila priložnost, če ne prej, pa v svobodi, da se bova o vsem pogovorila. Takrat vam bom povedala tisto, česar vam takrat nisem mogla. Dotlej pa bodite prav lepo pozdravljeni. Prilagam nekaj, kar vas bo morda zanimalo. — A.* Spodaj je bilo napisano z isto pisavo: »Rada bi dodala še to, kar mi je rekel Paolo: Smo pred važnimi dogodki. — Dobesedno tako je rekel. Ne vem natanko, na kaj se nanašajo te njegove besede, ker se ne spoznani na politiko. Paola ni več tu. Pred nekaj dnevi se je vrnil v Italijo. Ob slovesu mi je dal dva čudna sestavka, vendar ni rekel, naj vam ju izročim. Meni pa se zdi to samo po sebi umevno spričo vsega, kar se je zgodilo.* Iso si je pomel oči, potem pa je še enkrat prebral pripis. Bral ga je tudi Grujo, ki je stal za Isovim hrbtom in se z brado naslanjal na njegovo ramo. Pozabil je na govedino. Logar ju je gledal in puhal dim Iz cigarete, ki si jo je bil zvil iz časopisnega papirja. Nenadoma se je Iso ves spremenil. Stal je kot okamenel, široko je razprl oči. Usta je Imel odprta, roke so se mu tresle, kakor da bi držal v rokah težko breme, ne pa le dva ali tri liste papirja. Tudi Grujo je bil ves iz sebe. Videl je izvirno poročilo sovražnega vohuna, ki je sporočal kraj in čas napada partizanskih odredov ter razporeditev in moč njihovih enot. »Prav si imel, Isan!* je rekel Grujo in zaklel. »Zares, Grujo. Pa naj Še kdo kaj reče!* Drgetal je od besa in jeze hkrati. Skočil je, zvil tiste liste, objel logarja in ga poljubil na obe lici. »Grujo, Grujo, konja, katerega koli!* »Kam siliš?* »Naravnost v štab divizije in ne vprašuj več!* 9e nekaj trenutkov je stal ob logarju in ga prosil, naj ne odide, dokler ga ne bo nazaj. »Kar pri Gruju ostani!* mu je rekel In se nestrpno ozrl v pričakovanju, da bi mu Grujo čimprej pripeljal konja. Ta je pridirjal, skočil s sedla in vrgel vajeti Isu. »Le kdo bi mogel biti, Iso? Nikakor si ne morem dopovedati . . .* Obveščevalec je skočil na konja in zdirjal, kot bi ga nosil v stal pred komandantom in se zbegano ral po navzočih, iz kateri)* pogledov je sl til, da se je nekaj zgodilo. ^ »Kratko in jasno, Šalih!* je spregoV°r^ komandant in pogledal Saliha naravnost oči. »Prosim!* je zmedeno ponovil Salik-»Igra je končana!* * »Ne razumem, tovariš komanda11 Kakšna igra?* f Salihu se je stemnilo pred očmi, kaK da bi ga kdo s kolom po glavi. Krčevito mu zadrgetale čeljusti, ves se je tresel, k je bled kot smrt. Slutil je, da se bliža k nec. Potne srage so mu stopile na čelo. ^ i »Vohunska reva hudičeva!* je koma11' dant vsako posebej stisnil skozi zobe. .ij V tesni sobi je bila smrtna tišina. ^ 0 stoli niso škripali, kar se je sicer veda dogajalo na sestankvh. Razplet zakuli^11 drame je dosegel vrhunec. Ljudje so se napetosti nagnili naprej. »Ničesar ne razumem!* se je tiho °£ia sil vohun. * »Tudi jaz ne,* je zagrmel komanda11 »Tole poglej!* Izpod mape je vzel tisto poročilo. , En sam pogled ;e Salihu zadostov^; j Povesil je pogled in ni spregovoril niti a ■ sede. Dokazi so bili preveč očitni, da a i lahko vse skupaj zanikal. Ni se mogel lZ' mikati. Zabliskalo se je, močna luč ga 3 pokazala v pravi podobi. »Vzemite mu orožje!* je ukazal koma11 dant in vstal. Tudi komisar in drugi so vstali. Mola j prezirljivo so gledali izdajalca, ki je strnL predse in drgetal. Iso mu je snel pas, 1 katerem sta visela samokres in ročna grj* nata, ofenzivna, kakršne so nosili italija11 ski oficirji. . Naslednji dan . . . Na zasliševanju 3 prebegli domobranec vse priznal in opisa svojo vohunsko zgodbo. Potem je odloči« vojno sodišče. g Kmalu so vsi vedeli za Isov uspeh posebno pohvalo in s priznanjem divizik skega štaba je jezdil v svojo brigado. Hu je, da bi čimprej videl Gruja, logarja, KU barja in vse druge tovariše. Konj je V° skakoval pod njim. kakor da bi čutil £ , spodarjevo razpoloženje. Varno ga je nes po uhojeni partizanski stezi. KONEC Spored Radia Ljubljana za teden od 7. do 13. marca PONEDELJEK 7. marca 8.05 Drobne orkesftralne skladbe 8.40 Umetne in narodne pesmi poje Ženski vokailni kvartet 9.00 Naš podlistek — Nikolaj Mihajlov: Od tečaja do tečaja — III. 9.20 Za vsakogar nekaj — Iz arhiva zabavne glasbe 10.10 Iz Bizeto ve opere Car men 10.35 Pred mikrofonom sita or-kesitrja Ray Martin, in Wi'lly Berking 11.00 Slovenski samospevi 11.30 Oddaja za otroke a) Marica Čepe pripoveduje b) Otroške pesmi mojstrov zgodnje klasike, klasike in romantike 12.00 Petnajst minut s Kmečko godbo 12.15 Radijska kmečka univerza ing. Jože Korošec: Razvoj slovenskega pašništva 12.25 Pet popevk za pet pevcev 12.40 Dane Škerl: Serenada za godala 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30. Poje Slovenski oktet 13.50 Trije valčki p. I. Čajkovskega 14.05 Plesni zvoki iz Milnchena — Orkester Max Greger 14.20 Zanimivosti iz znanosti itn tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in poz dr avl j a j o 15.15 Reklame in zabav, glasba 15.40 Listi iz domače književnosti — Devetdeset let Elvire Dolinarjeve 16.00 V svetu opernih melodij 17.10 Srečno vožnjo! (Šoferjem na pot) 18.00 Radijska univerza — Uki-čiiro- Naigaya: Nove študije o snegu in ledu — III. del 18.15 Stanojlo Rajičič: Listje rumeni 18.90 športni tednik 20.00 Prenos govora dr. Jožeta Potrča na slavnostni akademiji v počastitev 50-1 et-nice Dneva žena 20.45 Obisk pri dveh slovenskih sollisitkah 21.00—23.00 Koncert ork. Slovenske filharmonije 23.10 Plesni zvoki iz studia 14 23.40 Tri pripovedke Blaža Arniča 24.00 Zadnja poročiladn zaključek oddaje TOREK 8. marca 8.06 Skladbe za otroke 8.30 Ansambel Moj mir j a Sepeta izvaja skladbe domačih avtorjev 8.55 Radijska šola za strednjo stopnjo — Velika odločitev 9.25 Bogo Leskovic: Domovina simfonija v enem stavku 10.10 Izberite melodijo tedna!^ 11.00 Drugo dejanje Rossinijeve opere Seviljski brivec 11.45 Josip Ipavec — Filip Bernard: Moždček, baletna suita 12.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana 12.15 Cvetka Vodopivec: 8. marec — Dan žena 12.25 Igrajo naše instrumentalne solistke 12.45 Rezika in Sonja z Vaškim kvintetom 13.30 Igra Mariborski godalni ansambel p. v. Jakova Cipcdja 13.50 Danica Filtiplič in Franc Koren pojeta narodne pesmi 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Od narodne pesmi do simfonije 14.35 Operne atrije poje Mario del Monaco 15.40 Naši popotniki na tujem — Milenko Šober: Iskali sem Hol'lywoodi 16.00 Zabavne melodije k prazničnemu dnevu 17.10 Razgovor z vdlivci 17.2i0 L. van Beethoven: Koncert za klavir in odkester št. 3 v e-molu 18.00 Iz zbornika spominov 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe v glasbeni sobi J. S. Bacila 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 20.00 Pojo Ženski zbor »France Prešeren iz Kranja, Ženski zbor RTV Ljubljana, Ženski zbor Slovenske filharmonije 20.30 Radijska igra — Anton Ingolič-Fran Žižek: Obtožujem (ponovitev) 21.15 Karol Pahor: Tri koncertne etude 21.25 Jugoslovanske pevske zabavne glasbe 21.45 Ritmi iz slovenskih filmov 22.15 Slavna dela komorno-glasbene literature — XI. odd. 23.10 Domači asambli igrajo za ples 23.40 Melodije za lahko noč SREDA 9. marca 5.00—8.00 Dobro j utrni (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.06 Mladi talenti Srednje glasbene šoGe v Ljubljani pred mikrofonom 8.30 Petar Stojanovič: Koncert za violino in orkester 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Zvočni kaleidoskop 10.10 Igrajo naši sodsiti 10.35 Od popevke do popevke 11.00 Operne uverture in medigre 11.30 Oddaja za cicibane a) Aliča Dalgllesch: Medvedi nai go n Hem b) Našim naj mlaj šim poslušalcem poje sopranistka iLeana B ratužev a 12.00 Radijska kmečka univerza — ing. Tone Marolt: Ugodnosti in težave pri spodrivanju vprežne vlečne site z motorno 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja 12.45 Vesele violine 19.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Poje zbor RTV Beograd p. v. Botrivoja Simiča 13.50 Fran Lhotka: Jugoslovan^ ski caipriccio 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Velika odločitev 14.35 S popevkami po svetu 16.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Novost na knjižni polici — Valentin Katajev: Ptički božji 16.00 Koncert po željah 17.10 Sestanek ob petih 17.30 Od tu in tam 18.00 Kulturna kronika 18.20 Iz slovenske soliisrtične glasbe — Risto Savin — I. del 18.45 Domače aktualnosti 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Glasbeni variete 20.50 Igor Stravinski: Razuzdan-čeva usoda — Opera v treh dejanjih — 3. dejanje 22.15 Mednarodni big band Kurta EdefJhagna 22.30 Zabaval Vas bo Ljubljanski jazz ansambel 22.50 V at rasla v Lisinski': Uvertura v D-diuru 23.10 Eddie Sauter s svojim velikim plesnim orkestrom 23.36 Tri skladbe za klavir mojstrov dunajske klasike ČETRTEK 10. marc^ 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Od melodije do melodije 8.35 Poje zbor Djemo Krvavac iz Sarajeva 8.55 Radijska šofia za višjo stopnjo — Od narodne pesmi do simfonije 10.10 Majhen koncert ansambla »Rimski vituozi« 10.40 Pet minut za novo pesmico 11.00 Majhni zabavni ansambli 11.35 Iz del jugoslovanskih skladateljev 12.00 Trio orglic Andreja Bllu-mauerja 12.15 Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl: Zadnje dognojevanje ozimne pšenice 12.25 Dvospevi dz oper G. Verdija 13.16 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Venček domačih 13.50 Itaiijanske popevke 14.05 B. Smetana: Vyšehrad — simfonična pesnitev iz cikla Moja domovina 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušailcii čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Fe!ix Mend-dissohn - Bar-tholdy: Kvartet op. 13 v A-duru 16.30 Izbrali smo za vas 17.10 »Spominčice« — slovenske pesmi poje Mariborski komorni zbor 17.30 Plesni zvoki velikih mest 18.00 Turistična oddaja 18.15 Spoznavajmo naše umetnike! — XXI. oddaja — Basist Josip Križaj 18.45 Radijska univerza — dr. Kazimir Tarman: Bistvo in pomen zooloških raziskovanj tal 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Melodije starega Dunaja 21.00 Literarni večer — Saša Vuga: Pokorno javljam ali pa tudi ne 21.40 Komorni intermezzo 22.15 Po svetu jazza 23.10 Nočni koncert 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje PETEK 11. marca 8.05 Glasba iz dežel severnega sonca 9.00 Naš podlistek — Nikolaj Mihajlov: Od tečaja do tečaja — IV. 9.20 Priljubljene popevke 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.10 Nekaj arij iz starih oper 10.35 Veliki zabavni orkestri — znane melodije 11.00 Od Schumanna do Liszta — kratke klavirske skladbe 11.30 Družina in dom 11.45 Vlado Golob: Narodne in ponarodele za soh, zbor in orkester 12.00 G. Puccini: Uvodni prizor opere Plašč 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Janez Perov-šek: Vloga strojnih storitev pri uspešni lanski kooperaciji 12.25 Iz filmov in glasbenih revij 12.45 Poje oktet bratov Pirnat 13.30 Ivo Tijardovič: Malla Flo-ramy 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pomagajte izbirati 14.35 Drobnarije za razne inštrumente 15.40 Iz svetovne književnosti- — Howard Spring: Moj sin, moj sin 16.00 Petkov koncert ob štirih 17.10 Razgovor z volivci 17.29 Lepe melodije 17.40 Poje ženski zbor »France Prešeren« iz Kranj a 18.00 Človek in zdravje — Doc. dr. Dev Mfil črnski: Kaj nevroze niso 18.10 Koračnice raznih dežel 18.30 iz naših kolektivov 20.00 Petnajst minut z Ivom Robičem 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Mozartovi koncerti — 15. oddaja 20.60 Antonih Dvorak: Tri pesmi za godalni kvartet 21.00 Manom Emerika Berana — Ob 20-letnici skladateljeve smrti 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 V plesnem ritmu z ansamblom Jožeta Kampiča 22.30 Nočni operni koncert 23.10 Moderna plesna glašba 23.45 Tenorist Gašper Dermota poje »SeguidJUlo« Janka Ravnika SOBOTA 12. marca 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Ali vam ugaja? — Spored zabavnih melodij 8.56 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pomagajte izbirati 9.25 Mojstri na raznih inštrumentih vam igrajo 10.10 Plesna glasba 10.40 Borbene in delovne pesmi jugoslovanskih narodov 11.00 Jan Hugo Vorišek: Simfonija v D-duru 11.30 Pionirski tednik 11.50 Deset minut s triom Bardorfer 12.00 Pozdrav z gora 12.15 Kmetijski nasveti — mg. Jože Babnik: Priprava sadja za medišča 12.26 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 12.45 Orkester Ervvin Haletz 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pol ure s solisti ljubljanske opere 14.00 Od calypsa do polke 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.36 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Na platnu smo videli 16.00 V dvoranah »Svobod« In prosvetnih društev — XI. oddaja — Pevski zbor Ljubljanski zvon 16.30 Z glasbo v dobro voljo 17.40 Davorin Jenko: Jurmusa in Fat:ma — uvertura — Lj. Rošnj akovi č - Dl esk: Ohridska rapsodija 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Zabavna ruleta 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Spoznavajmo svet in domovino! 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Koktajl za zabavo 23.40 V ritmu današnjih dni 24.00 Zadnja poročilia in zaključek oddaje II. PROGRAM 22.15—23.00 Glasba za ples NED EUR 13. marca 6.00—6.30 Nedeljski jutranjtP^ zdrav pS 6.30 Igra Kmečka godba, vh1 -nekaj narodnih ob spfen i lj a vi harmonike , 7.35 Popevke za nedeljsko JVj1- 8.00 Mladinska radijska — Rosanda Sajko: PaK^ piščal ček 8.50 Zapojmo po domače. •• 9.10 Z glasbo v novi teden 10.00 še pomnite, tovarišij.. • 10.30 Majhna orkestralna 111 tineja 11.08 Pojo zabavni zbori _ 11.30 Zdravko Stefančič: BO*en ske metamorfoze (rep0,1 j taža) 1 12.00 Naši poslušane! čestit33 in pozdravljajo — L 13.30 Za našo vas 13.45 Mali koncert orkestra Raphaele i 14.15 Naši poslušalci čestital0 in pozdravljajo — II. 15.30 Po Slovaški in Romun«1 vas vodi pihalni otkesj'* LM p. v. Rudolfa sta" riča 16.00 Humoreska tega tedna TJ Ilf — Petrov: Ljubite« nogometa 16.20 Zvoki za razvedrilo ,n 16.30 Šestdeset minut športa 1 g’la&be 17.30 Radijska igra — Norma0 Convin: Čudežna gosenic* 18.03 Veliki orkestri — znao« melodije ; 18.30 Dva zbora in dva s3111?, speva Mirosilava Vilha-rJ^ , 18.40 Igra trio Slavka Avsen«* 19.30 Radijski dnevnik in spe1 na porodila 20.06 Izberite melodijo tedna! 21.00 Ob knjigi pesmi : Wolfa. Spominska odd33 ob 100-letnici skladatelj0' vega rojstva 22.15 Zaplešite z nami! 23.10 Gamble Sain.t-Saens: CK0' falin koli o vrat — sim fonic' na pesnitev 23.20 Popevke za lahko noč . 24.00 Zadnja poročita in zaklju' ček oddaje II. program 12.00 Nedeljski simfonični koH' 13.10 Od melodije do melodij6 13.45 Znana dela Iz komo«1® s literature 14.15 Plesna in zabavna gHasU3 15.10—16.00 Z našimi in tuji^1 ! pevoi v t o v lak i m a v t ob USI hit ij o na vse strani PREVOZNO PODJETJE GORJANCI RASTE i .V lepi dolini zelene Krke, ali v dolini gradov, ak°r ji iU(li pravijo, Stoji Straža, v kateri je podrtje za prevoz materiala in ljudi »Avtopromet in tuzemska špedicija Gorjanci«. Po cestah, kjer so pred petnajstimi leti korakale Partizanske brigade in bataljoni, kjer so jutranjico oznanjali odsekani rafali mitraljezov in detonacije oomb, hitijo danes avtovlaki in avtobusi imenovanega Podjetja ter prevažajo tone in tone raznovrstnega blaga ter tisoče in tisoče ljudi. 1 Je bilo ustanovljeno pa prevoz lesa — predvsem iz 6lcMija 1954 }z nekdanjega Roga na žage v Soteski in Stra-ErC* N°vo mesto in avtoparka ži. Nekateri avtomobili pa so 8 2anega avtoprometa Straža, vozili tudi v drugih republikah. ganizirati svoja zastopstva v vseh večjih krajih države. S takšno organizacijo si je podjetje zagotovilo obstoj. Prav takrat je bilo tudi nujno rekonstruirati in obnoviti vozni park. Od vsega začetka se je podjetje bavilo s potniškim prometom. Da krije potrebe prevoza blaga, potrebuje približno 600 ton voznega parka za špedicijske vožnje, 200 ton pa za kritje lokalnih potreb. Podjetje se je pričelo obnavljati in rekonstruirati šele leta 1958. Uvozili so štiri avtovlake za 25 ton tovora in 20 kamionov ^ kamioni in avtobusi so bili ' ^ari, izrabljeni in potrebni ob-hove. v začetku je opravljalo Ujetje lokalni promet z vozovi tanjše tonaže, s težjimi vozili Z vsakoletnim zmanjševanjem sečnje lesa je bilo podjetje prisiljeno, poiskati zaslužek drugod, zato si je začelo utirati pot na dolgih progah, obenem pa or- »TAM 450«. S tem je bilo obnovljeno 75 »/o vsega voznega parka, ostalih 25 % pa bodo obnovili letos. Obnovo so opravili s pomočjo republiških kreditov, 30 »/o vseh naložb pa so prispevali sami. Pri obnovi se niso omejili samo na tovorne avtomobile. Kupili so tudi 6 novih FAP avtobusov in štiri avtobuse Deutz 4500. Ti avtobusi vozijo v Ljubljano, Karlovec, Zagreb, Celje in Maribor. Podjetje pa opravlja tudi lokalni avtobusni prevoz v okraju. Proge so speljane • tako, da so povezani z večjimi središči tudi kraji, ki so sicer daleč od moderne avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb. V letošnji turistični sezoni nameravajo organizirati razne izlete v Italijo, Francijo in drugam. S tovornimi avtomobili pa bodo začeli opravljati tudi mednarodni transport, če bodo dobili registracijo in če bodo zadovoljivo obnovili vozni park. Letos hočejo kupiti s svojim denarjem še 300 ton voznega parka. Z obnovo avtoparka pa niso urejeni vsi problemi. Graditi bo treba novo avtobusno postajo ter avtobusne garaže in delavnice v Novem mestu. V podjetju pričakujejo, da bo vse to zgrajeno že letos. Kaže, da bosta pri teh delih pomagala tudi občina in okraj, ki z razumevanjem gledata na razvoj podjetja in sta mu že tudi doslej večkrat mnogo pomagala. V podjetju je zaposlenih 220 delavcev. Delavski svet in upravni odbor z uspehom urejata poslovanje podjetja in sproti rešujeta probleme, ki jih nikoli ne manjka. V podjetju so poskrbeli tudi za družbeno prehrano. Kolektiv je preuredil manj uporaben prostor za prijetno jedilnico, v kateri dobivajo delavci in nameščenci zelo ceneno toplo malico, kajti precejšnji delež za kritje stroškov prispeva podjetje. Dober kader so si zagotovili na ta način, da so domačine usposobili za dobre mehanike in šoferje, prav tako pa tudi administrativno osebje. Z zaposlovanjem domačinov so se zavarovali pred fluktuacijo delovne sile, hkrati pa so precej zmanjšali nezaposlenost v teh krajih. Kolektiv je vsa leta skrbno gospodaril. Zavedal se je, da je za njegov obstoj najpomembnejša obnova voznega parka. Da bi to obnovo omogočili, so sami vlagali precejšnja sredstva in se niso potegovali za delitev dobička. Zavedali so se, da bo v prihodnosti z novim avtopar-kom možen večji promet, s tem pa bo ustvarjen tudi večji zaslužek. Po asfaltirani in moderno urejeni cesti Novo mesto—Dolenjske Toplice hitijo vsak dan avtobusi in kamioni podjetja Gorjanci in prevažajo tovore, ki jih potrebuje naše gospodarstvo in delovni ljudje vse naše domovine. Lesnopodjetje ŠEMPETER v Savinjski dolini ima vse pogoje, da se razvije v močno podjetje Lesno podjetje Šempeter v Savinjski dolini je mlado podjetje. saj ima njihov delovni kolektiv 2a sabo komaj dobrih deset let. 2aga in nekaj mizarskih delavnic, ki so jih združili v eno podjetje, so bili ves kapital, s katerim so morali začeti gospodariti. Kot je vsak začetek več ali manj težak, tako je bilo tudi v njihovem novoustanovljenem podjetju. Njihova dejavnost se je odražala v žagarskih uslugah — rezanje lesa, saj je glavni obrat predstavljala prav žaga — razen tega pa so v svojih mizarskih delavnicah izdelovali še pohištvo. Delali so po naročilu — se pravi vse, kar je bilo potrebno: od pohištva do stavbnih del. Seveda pri takem delu ni moglo biti govora o neki načrtnosti, saj so bile potrebe kaj raznolike. Kljub temu pa je podjetje iz leta v leto napredovalo in dosegalo vedno večje ter lepše uspehe. Z novo tarifno politiko — plačevanje po učinku — pa je bilo tre- ba misliti na boljšo organiziranost dela. Prav ta politika je bila vzrok, da so začeli člani'delovnega kolektiva in vodstvo podjetja misliti o specializirani proizvodnji. Sklenili so, da bodo izdelovali samo pisarniško pohištvo — predvsem pisalne mize. Bmfo dohodek so že povečali Delovni kolektiv lesnega podjetja Šempeter se lahko pohvali, da je po začetnih težavah dosegel v kratkem času lepe uspehe. To se vidi predvsem iz doseženega bruto dohodka. Medtem ko je znašala vrednost njihovega bruto dohodka leta 1955 še 56 milijonov dinarjev so lani povečali to vrednost že na 82 milijonov 750 tisoč dinarjev, čeprav je bila vrednost bruto dohodka po planu določena le na 72 milijonov dinarjev. Da so dosegli takšen uspeh je pripomogla vsekakor nova tarifna politika in pa večja organiziranost v proizvodnji. Danes žagajo les na svoji žagi le še za lastne potrebe. Kakšni so njihovi problemi? Tudi delovni kolektiv Lesnega podjetja Šempeter ni brez problemov. Pri njih čutijo predvsem po- manjkanje strokovnega kadra. Gre namreč za to, da so plače pri njih razmeroma majhne, saj znaša povprečna plača na enega delavca komaj okrog 14.000 din. Nič čudnega ni torej, če sili domača delovna sila pač v tista podjetja, kjer so bolje plačani. Tudi njihove naprave so že pomanjkljive in obrabljene ter bo nujna rekonstrukcija podjetja. Po načrtu bi podjetje rekonstruirali v treh letih. Za potrebni kredit so že zaprosili in delovni kolektiv želi le to, da bi jih pri njihovi prošnji podprl tudi občinski ljudski odbor in dosegel, da bi bile njihove želje čimprej ostvarjene. Lesno podjetje Šempeter ima vse pogoje, da se razvije v močno podjetje, ki bi lahko zaposlovalo še več delavcev v tem predelu Savinjske doline. Surovin je namreč dovolj — potrebe po pisalnih mizah pa so tudi velike, saj svojo proizvodnjo v celoti In takoj prodajo. Problem, ki se da rešiti Majhna podjetja, med katera se šteje tudi Lesno podjetje Šempeter, so v veliki meri odvisna od svojih močnejših partnerjev, ozir. odjemalcev. Lesno podjetje Šempeter že vrsto let sodeluje s podjetjem Slovenija-les in mu prodaja svoje izdelke. Ko smo o tem razpravljali s posameznimi člani delovnega kolektiva Lesnega podjetja Šempeter, so bili mnenja, da bi jih v njihovih težnjah podprlo lahko tudi podjetje Slovenija-les. Mogoče v obliki kreditiranja za obnovo podjetja, saj bi ta kredit lahko odplačali s svojimi izdelki. Tako bi bilo podjetje prej obnovljeno, njihova proizvodnja pa bi se še povečala. Sodelovanje v takšni obliki ne bi koristilo samo majhnim podjetjem, pač pa tudi močnejšim •partnerjem, ki bi si tako zagotovila izdelke, ki jih potrebujejo. Vodstvo skrbi za svoje delavce Delovni kolektiv Lesnega podjetja Šempeter v Savinjski dolini šteje 76 delavcev in uslužbencev. V glavnem so to domačini. Razen teh je v podjetju zaposlenih še 11 vajencev. Kakšnih posebnih problemov resda nimajo, občutijo pa pomanjkanje stanovanj tudi pri njih. Kljub temu, da predvidevajo rekonstrukcijo svojega podjetja, za kar bodo porabili velik del svojih finančnih sredstev, pa nameravajo graditi tudi stanovanja za delavce. Tako imajo v načrtu gradnjo stanovanjskega bloka za 12 družin. Ob deseti obletnici obstoja želi delovni kolektiv Lesnega podjetja Šempeter v Savinjski dolini vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem kar največ uspehov pri delu 1 2 3 4 5 6 i 8 9 10 K 12 1 13 m 14 15 IH M 16 S v 18 H"’ 20 21 S:" 23 Ig 24 H ŠMi 25 ZST 28 m 29 30 m 31 32 — S 33 —IsT 35 36 m? H 38 m 39 1 litO 1 41 | m 42 45 4J« i 'us m* SP* KSIŽSNK1 ŠTEV. 9. Vodoravno: 1. vrsta žabe, ki živi na suhem, 8. lahko motorno vozilo, 13. obrazec, tiskano navodilo, 14. pristaši češkega gibanja v srednjem veku, ki se je borilo proti fevdalcem in Cerkvi, 15. arabski spolnik, 18. števnik, 17. pevski zbor, 19. pristaš kontrarevolucionarnega gibanja v Rusiji med oktobrsko revolucijo, 20. naziv posebnega tipa Fiatovega avtomobila, 22. dušim ogenj, 24. življenjski sok, 25. poljedelec, 27. neumnosti, 29. vrsta športa, 31. vrsta tkanine, 33. bisage, 35. egipčanska sveta ptica, 37. nižina, 38. likovna umetnina, 39. kemični simbol za žlahtni plin, 40. stokaje govoriti, 42. nedoslednost v stavčni zvezi, 45. muza ljubezenskega pesništva, 46. filmski operater. Navpično: 1. del stroja, 2. enaka soglasnika, 3. pražival, 4. poriniti, 5. podlaga, 6. enaka samoglasnika, 7. tiskarsko znamenje, 8. glas goveda, 9. hude žuželke, 10. lonec, 11. lahko hlap- ljiva tekočina, 12. vodja orkestra, 13. odpadne vode iz javne kanalizacije, 14. vzpetina, 18. bodeča rastlina, 21. drobtinica, 22. del vratu, 23. poljedelsko orodje, 26. pogorje v Južni Ameriki, 28. vitko listnato drevo, 30. Avar, 32. delovni polet, zanos, 34. začetnik na univerzi, 36. del čebeljega panja, 38. vprašalni prislov, 41. kazalni zaimek, 43. nikalnica, 44. besedica, ki z njo spodbujamo. N REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. prepir, 6. klešem, 11. la, 12. plutonij, 15. re, 16. Una, 18. otopim, 19. Don, 20. gama, 22. Aron, 23. rosa, 24. prt, 25. ol, 26. kal, 27. area, 29. Andi, 31. kalo, 34. mir, 35. ritast, 37. rep, 38. Ob, 39. Panonija, 41. tu, 42. karibu. 43. Santos. os Beli: Kh2, Db6, Ta7, Le5, Pb4, b5, e3, f2, g2, h3 (10). Črni: Kh8, Dbl. Tg8, Sf6, Pd2, g7, h6 (7). Ta pozicija je nastala v partiji I. kola državnega šahovskega prvenstva v Ljubljani med Gligoričem in Sofrevskim. V obojestranski časovni stiski je beli segel po večnem šahu (1. L:f6, dlD, 2. L:g7+, T:g7, 3. D:h6+, Dh7, 4. Ta8+, Tg8, 5. Df6-|- in 6. Dh4+). Imel pa je kljub temu, da lahko črni takoj postavi novo damo, zmagovito potezo! ’?3A Ao^ounj ope§yq z Sire^so tpq ut + 8Pa 'S ‘(outpa) iqa ‘9j:a 'Z ‘fteui Co^B} jsois sC .13^ ‘uSsuro ez aCuBAaCjEpeu asfaupognCcu 35) ‘iil3: J, 'l :Alison Maša nagradita uaaitka Danes objavljamo zadnjo, četrto sliko iz serije naših nagradnih ugank »Slovenski književniki in njihova dela<-. Skupno smo objavili štiri naslovne strani poznanih slovenskih književnih del in portrete književnikov, ki so ta dela napisali Ker pa smo združili knjigo enega pisatelja oziroma pesnika s portretom drugega, je vaša naioga, da vsaki Ttnjigi določite pravega avtorja. Ce boste pravilno primerjali uganke med seboj, rešitev ne bo pretežka, saj smo izbrali res samo poznana dela poznanih avtorjev. Na današnjo uganko nam boste odgovorili takole: Četrta uganka (objavljena v Delavski enotnosti dne...): Priimek in ime književnika na fotografiji ... Napisal pa je knjigo ... Pravilne odgovore vseh štirih ugank nam pošljite skupaj na naslov: Delavska enotnost, Ljubljana, Kopitarjeva 2TV. Rešitve pošljite najkasneje do 9. marca 1960. Na pisemski ovitek napišite: »Za nagradno slikovno uganko«, rešitvam pa priložite vse štiri kupone. Med pravilnimi rešitvami bo žreb določil osem nagrajencev, M bodo prejeli naslednje nagrade: 1. nagrada 7000 din 2. nagrada 5009 din 3. nagrada 3000 din in pet nagrad po 1000 din — Dobro jutro! — Lahko noč! — Poglej, Tone če spet zabušava! — Zakaj ga pa ne odpustite? — Ne moremo, smo mu šli za poroka. — Ali je blagajnik tu? — Ne. — Kdaj pa pride? — Čez osem let. IB {§> il 01©] K d M S 3 {m OJ K4 J;ta) m 3) Slad — Prekleta evidenca! Kam vraga sem vtaknil malico?! — Pod katero številko je akt, ki bi ga radi imeli? — Oprostite, je morda moja prošnja za pokojnino že rešena? — Le kako zdržiš, da celo noč ne spiš? — čez dan delam v nekem uradu. Redka zbirka Verjetno najbolj redko zbirko v naši državi ima Virgilio Tomasinni, šef pristaniške uprave v puljski ladjedelnici Uljanik. Ta zbirka sestoji iz zamaškov, pokritih z zlatim in srebrnim staniolom. Vsi ti zamaški so iz steklenic šampanjca, ki so bile razbite ob novo zgrajenih ladjah, ko so jih krstili, preden so bile ladje spuščene v morje. Okrog vsakega zamaška je pritrjena vrvica, na kateri piše ime ladje in datum, ko je bila izročena prometu. Buferovnšško mrtvo morje Tako nekateri Dubrpvčani imenujejo jezero na otoku Lo-krumu pri Dubrovniku. Jezero meri vsega 15 kvadratnih metrov, toda njegova voda je veliko bolj slana od morske vode. Zaradi te svoje lastnosti predstavlja jezero pravo atrakcijo za tuje turiste, medtem ko se domačini izogibajo kopanja v njem. V jezeru ni nobenih živih bitij, zaradi česar je verjetno tudi dobilo ime Mrtvo morje. Opeka iz šestega stoletja V drugi polovici šestega stoletja je avarski kan Bajan s svojimi oddelki obkolil takratni Sirmium ali današnjo Sremsko Mitroviče,'katero so takrat branili Bizantinci. Med dolgim in težkim obleganjem je neki branilec Sirmiuma vrezal v neko opeko sledeči napis: »Hriste gospode, pomozi Sirmiumu i zaustavi Avare. Zaštiti bizantinsko carstvo i ondga, koji je ovo napisao.« Ta opeka iz avarskih časov je bila pred kratkim odkopana v nekem vrtu in se sedaj nahaja v Mestnem muzeju v Sremski Mitroviči. Jama, iz katere piha veter Pod Sargan planino v titovo-užiškem okraju leži zanimiva in doslej še neraziskana podzemna jama. Njena zanimivost je v tem, da iz ozke odprtine neprestano piha veter. Ta veter je precej močan, tako da se človek skoraj ne more dalj časa zadrževati pred njo. Okolišni kmetje so sčasoma opazili, da ima veter iz podzemne jame tudi svoje dobre strani. Namreč na njivah, do katerih prodre zračni tok iz votline, ni niti slane niti pozebe. Stojan Obradovič je zapisal že pred sto leti, kako so meščani zazidali odprtino votline, da ne bi iz nje neprestano pihalo. Toda za to svoje dejanje so se hitro pokesali, kajti mraz in slana sta že v začetku septembra uničila dobršen del letine. Za so odprtino ponovno odprli-Med ljudmi kroži legenda, _ je v eni izmed podzemnih dv ran pokopan srednjeveški n J, duk, branilec teh krajev pr? Turki, Kostren Harambaša. r legendi ima podzemna jama t di svoj vhod, ki se nahaja n e id v nepristopnem kanjonu re« Rzave. Usodna pomota Znano je, da zajci beže pr zasledovalci, ne izbirajo P?*®.-) da se včasih namerijo tudi sk<> vasi, preko vrtov, pa celo P1® ograj vaških dvorišč. Kaj 'r se jim na takem begu laf1 pripeti, najbolj zgovorno pol8 njuje tale primer: Ljubica Djordjevič, gosp0® nja iz vasi Osnakova v plr°. skem okraju, je grela na dvoh šču velik lonec vode za Pra^L perila. Lonec je bil samo hifj ali dva oddaljen od plota. enkrat je Ljubica zaslišala, ko je nekaj pljusknilo in .g precej močno. Ko se je ozrla. > imela kaj videti. V loncu je g, bacal zajge. Prvi trenutek je la presenečena, toda ko je j-” nekaj sekund zaslišala bevsk nje lovskih psov, je bila ka brž pojasnjena. Zajec je ? , žeč pred lovskimi psi skus^ preskočil ograjo, kar tudi uspelo, čeprav ga ni resn ’ saj je skočil tako rekoč nara nost v gospodinjin lonec. Zaslužna svetnico Zagrebčani se pogostokrat ustavljajo pod uličnim napis0 in se sprašujejo, ali je bila sv ta Margareta zares tako zašla na za njihovo mesto? Ulica svete Margarete namreč še vedno nahaja skor^ v centru mesta. Mcijstcrrepi učenec Slobodan Jančijevič, kmet iz vasi Goševa, okraj Novi Paz8^ je verjetno eden najstarejsi učencev osemletk v naši držav^ Slobodan je star 47 let — in obl skuje peti razred osemletke. Vzrok za tako pozen erilS_ šolskega pouka: želja za z®8 njem, kakor pravi sam Nevami običaji V nekih vaseh Negotinsk® krajine se je še do dandan®^ ohranil nenavaden in zelo n®^ varen običaj. Da bi novoroj®11' ček bil »zdrav in močan« — ta* ko se glasi ustno izročilo — 1 treba ob porodu prerezati P°P kovino z zarjavelim srpom. , Posledice takšnega nesmis®1' nega ravnanja seveda ne izoS »T ne j o in zato se pogostokrat injT čira otroški organizem v P®* minuti njegovega življenja.