iNàr od n a i Studijska Knjižnica via Geppa, DELO 1 II »UDOU («».. GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K. P. 1 Leto X. štev. 28 (502) TRST • SOBOTA 6, SEPTEMBRA t9S8 Posamezna štev. 25 Lir . Oui , Z»: rina, 1 (** gnjcJ Tržačani bodo šli 12. oktobra končno na volišča :tra. da izvolijo nov in v resnici demokratičen občinski svet O E ZA POŠTENO UPRAVO liinueuiiimieiiwieiwisiiiiieiieiieiisiieiiBiiiiieimiiiiieiHHiiiiiiiiiiiiwiwieiieiiinwBiieNwiismiiiini jska 1 maše 30 ončno se bližamo volit. '*ove" vam, ki bodo dale na- 185ilf *einu mestu nov občinski jj *Vet. Precej napora je bilo 94 . Ifeba, da se je vlada odlo-).1S *>la, po skoro enem letu mlail komisarske uprave, ki je 21. Naprtila že itak težki dru-Iato # tinski bilanci Tržačanov eno milijardo lir. In če *6 je «obdobje slavospe-0 L»1 lr°Vl>- ki ga je hotela Kr-: Tri banska demokracija, ven-r - 1® končalo, je to po za* !;rek>«lugi ljudskih protestov. * ' G? a cani so ves čas komi- b *" grškega režima vztrajno at1 ■cef* j| en a st» Inik» C1.^ pomladi, ker so imeli kvi» Ves namen, čeprav skrit, niškiJ družiti upravne volitve s a: «jZnatnimi. Za senatne vo-;rajo itve pa mislijo na redni ki bi preprečil naììa Allevali nehanje tega «ob. ia po °k,ja»i v katerem naj bi Ko»'1 korali pozabiti kaj so po- rkest'; ženili za Trst klerikalna Teb»' komora, njena korupcija, 30 OP k]ientei|zenii posebne u- tnica^ prave, kraljestvo sorod-je li *tev, povišanje tarif in Gvkov, fo obdobje bi se mora- rt: " ^ zavleči vsaj do prihod- hka t] 1?k°n’ cprt f r$tu izvolitev treh sena- Radij' °rjev. Če bi se jim posre- V'loT hi dobili' samo ene- ,ai kateri hi prišel seveda vrst Krščanske demokra- ► Volilni stroj v polnem teku £► Nasa partija prva predložila kandidatno listo ; org1 inko ano , ljubeči e zg ■jiževi da » Milh^ C, ia p° , sla^ st i» So jo pokazali klerikal-glede na sestavo pro-i 8rama. predložitve kandidatne liste, da bi s tem si i» P,"kazali da hočejo baje vo-tbski j 'Ive, j p dejansko le pesek ' oči naivnežem. Program ** le malo razlikuje od ".IJ^ejšnjega. Listo je sesta-a št- ' V*^a skupina KD z odloču-w°čo in močno intervencijo Itati1 Sofije. Vse je bilo zelo D»'1' »kr iOdpr! j ■dav»1 ». P”1» . Dr»11 ub fl' ert L«1 i RO film 17. ).: »■ Tati» dio* Je. Nenadna «dinamičnost». Govorijo nadalje, da se mora sedanja volilna kam. panja osredotočiti predvsem na upravne probleme. To je pravilno. Toda upravni problemi so tudi nehote vključeni v medna, rodni in nacionalni položaj: povezani so s temeljnimi problemi, kot so prosta cona. pomorstvo, naša industrija, problem brezposelnosti in stanovanja v splošnem. deželne ustanove in narodne manjšine, našega obrtništva in malih trgovcev. Gre za osnovne probleme, spričo katerih mora imeti vsaka politična skupina določeno stališče, ki ga mora obenem izraziti. Sedanji položaj in bodoča uprava sta povezana in še kako povezana! — z desetimi leti klerikalno - demokristjan-ske, socialdemokratske, republikanske in liberalne uprave našega mesta. To je šele prava impostacija, ki terja od vsakogar, da si prevzame svoj delež odgovornosti za vse kar se je zgodilo, kar se dogaja in se ho še dogajalo. Komunisti mislimo vodi. ti dobro volilno kampanjo: konkretno in odkrito, brez dvoumnosti. Med ljudstvo je treba iti vedno z resnico na dlani in tudi zato, da se mu ustvari zavest o važnosti glasa, ki ga bo oddalo. Z naše strani hočemo tak občinski svet, v katerem bo odpravljena vsaka diskriminacija, odkrita ali prikrita, politična ali narodnostna. Mestu je ► Razcepljenost v nekaterih strankah gol je gotovo znano vsem našim bralcem, bodo volitve v nov občinski svet za tržaško občino 12. oktobra. Rimska vlada sc je vendar odločila in to po dolgem oklevanju in negotovosti. V to so jo nedvomno prisilili stalni ljudski protesti in splošna zahteva, da se stvari — po skoro enem letu škodljivega komisarskega režima končno normalizirajo. Volilni stroj je v tem trenutku že v polnem teku. V občinskem tajništvu so bile predložene do srede zvečer 4 kandidatne liste : KPJ. KD, PSDI in PRI. Naša partija je prva predložila listo 60 kandidatov (ki jo objavljamo na 1. strani) : za. to bo naš volilni znak (srp in kladivo « tržaško helebardo) na glasovnici na prvem mestu. Za nami so predložili svojo listo demokristjani, nekaj dni pozneje socialdemokrati in šele v sredo republikanci. Druge stranke se še vedno pripravljajo. Nekatere, kot MSI in indipendentisti menda še nimajo popolne liste, druge pa je niso pularnega župana Bartolija. Svojčas so krožile govorice, da bo kandidiral za senat, toda danes se že ne govori več niti o tej kandidaturi. Nosilec liste je dr. Mario Franzih Socialdemo-. krati so predložili svoje kandi- j dale po abecednem vrstnem re- j du, ker tajnik Lucio Lonza ni hotel prevzeti mesta nosilca liste. Kar se tiče sestave da sedaj predloženih list, ni opaziti v glavnem pomembnejših sprememb. Neodvisna socialistična zveza je sestavila listo s 30 kandidati. Na prvem mestu sta po vrstnem redu — kot na prejšnjih volitvah dr. Jože Dekleva in Bortolo Petronio. Vodstvo PSI je razpravljalo o svoji listi v sredo, toda do četrtka ni bila dana še v javnost. Med indipendentisti se položaj ni še razčistil. Govorilo se je celo o treh listah. Kot zgleda bosta predložili Fronta za neodvisnost in Tržaška unija, vsaka svojo listo. Mladinsko gibanje STO pa bo podprlo eno Naši kandidati še dale v javnost. Rok za via-1 izmed predloženih. SDZ bo šla ganje lisi je do 12 septembra, na volitve skupno s slovenski -Demokristjani tokrat ne kan- mi klerikalci; imen kandida-didirajo bivšega in tako nepo- | tov pa še niso objavili. ii* k postavno in lahko, ker to-rat niso hoteli niti upo-teVati, da je 50 odstotkov 'lfistašev KD na strani diskriminirane skupine Inveita tajnika Romana. Klerikalni tisk poziva /daj Tržačane, naj da-Krščanski demokraciji '*alno večino, ker da bo-0 v nasprotnem primeru /Tet dobili komisarja. Zn. V(i volilno kampanjo z iz-f 'Sevanjem je znak šibko-I* To dokazuje, da se U zaveda, da ne bo do-Jfda take večine. Seveda napela vse sile zato, da " » 0 doseže, in gospodarji. V^ada ter škofija se bodo vse kriplie trudili, da Režejo cilj. Že danes TŽijo govorice, da ho r'še! v Trst sam minister °$ni. Zopet bodo začeli A V K Frati Ijnnc - 'f l ((> ta ? 7. užiV ■<’ Si 7. j; IJN' =U» rJi nred’ «ti V6»> Ki; i voriti o 45 milijardah, jih je namenila Trstu k pred političnimi volitici že prejšnja vlada, j Pet prihaja na dnevni Kf' vprašanje nameščencev 'vie ZVIJ. Za ladjedelni J* 'Sv. Marka je obljubi ie- naročilo za gradnjo... ne fregate. Mobilizira. s° začeli desettisoče be- j.Tcev, ki jim zopet ob-iajo med in mleko. i*1 Videli bomo še druge Cže. sklad je v polnem razvoju. Sekcije in celice so se lotile z elanom dela v cilju, da s skupni-potreben občinski svet, ki mi prizadevanji dosežemo čim- mu bo javna blaginja poglavitna skrb, ki bo sovražen vsakemu strankarskemu monopolu in bo odločen prispevati, da bodo osnovni problemi gospodarskega proevita Trsta rešeni z dejanji in ne z volilnimi obljubami. Potreben je občinski svet, ki bo znal odločno poseči proti korupciji in klienteli-zmu. to je proti kamori. ki so jo izvajali prejšnji upravitelji. Hočemo upravo, ki ho imela čiste roke, ki bo poštena in res ljudska. Kot v prejšnjih občinskih svetih, tako bo politika komunistov tudi tokrat težila k uresničitvi najširše enotnosti z vsemi silami . kr so si postavile za čili uresničitev gornjih zahtev. Za tisk in volitve nabrali že 450 tisoč lir "VT a hiranje prispevkov za ko- ( mite Sv. Ivan-Podlonjer 7.000, immistióni tisk in volilni ' eekcija Pončana 20.290. Sv. A- lojz 4.900, Sv. Jakob 23.650, celica Konkonel 2.720, Greta 10 tisoč 71. Sv. Ana 3.500. ^ ^°da Krščanska demo- , f*cija ne bo dosegla ab-^ l,tne večine, ki bi po- h6)1ila klerikalni mono- bol «Vita Nuova» zahteva ko od 60 izvoljenih C v alce V. 31 demokri- »ov. Stvar je vredna največ-iega prizadevanja s strani komunistov in vseh tistih, kateri hočejo, da bo Trst lahko ponosen na svoje u-pravitel ie. ker bodo pošte, ni. sposobni in nesebični. Na“a riartija ie pripravljena za volilno bitko. Naša politika ie jasno začrtana \ volilnem programu. Naši kandidati so ljudski kandidati. Tz organizacijskega vidika smo celo na bolišern. kot za politične volitve tudi če morda kakšen demokristjanski ali socialdemokratski «mlad lev» premišlja, kaj bi si lahko izmislil, da dokaže našo... krizo. Evo zakaj gremo v bitko z vedro mislijo in velikim zaupanjem v zrelost tržaških volivcev. VITTORIO VID ALI prej končni cilj 3 milijone lir Med raznimi pobudami beležimo obveze poedinih sekcijskih komitejev, ki so večinoma že poslali prvi prispevek članov, da s tem vzpodbudijo tudi druge tovariše. Kot začetni znesek so se člani svetoivanskega sek-eijskega komiteja obvezali vsak s 100 lirami. Na Školjetu so razdelili med tovariše 40 blo-Icetov za nabiranje prispevkov. Posebno ganljiv dokaz predanosti in požrtvovalnosti je dala skupina 89 bolnikov v zdravilišču INPS na Opčinah, ki je darovala «za mir in gospodarsko obnovo Trsta» 6.526 lir. Naša federacija se toplo za. hvaljuje darovalcem za plemenit dokaz predanosti delavski stvari, ki je tembolj pomemben, če upoštevamo v kakšnih finančnih razmerah se nahajajo požrtvovalni darovalci. Naša federacija je že prejela nekaj zneskov in sicer 125 tisoč lir iz raznih pobud in osebnih prispevkov raznih simpatizerjev. Do danes je prejela o-srednja uprava skupno 450 ti-soč lir. Seveda je to šele prva etapa in ni dvoma, da se bo v prihodnjih dneh vsota znatno povečala. J. poslanec VID ALJ Vittorio 2. ROGASSI Giuseppe 3. BERlNETIC (BERNETTI) Marija L GOMBAČ (GOMBACCI) Franc 5. RADICE Ernesto 6. WEISS Laura 7. CALABRIA Arturo 8. BURLO Giuseppe 9. TONEL Claudio 10. BRAUN Atto 11. SAJOVITZ Umberto 12. MUSLIN Giuseppe 13. RUSSO por. DEFERRI Jolanda 14. RADOVAN Lucijan 15. ZIDAR Ferdinand 16. KODRIČ Dušan 17. DESANTI Mario 18. DEBARBORA Silvin 19. SIGULIN Mario 20. REN KAISER Pietro 21. ZOBEC por. VALENT1NIS ' Armida 22. SEMI LI. I Emilio 23. KALUŽA Rodolfo 24. GHERSINI Marcello 25. DEL VECCHIO Renzo 26. D’AGOSTO Artemio 27. TROIANI Giovanni 28. MASSI Raffaele 29. GERBEC. Gabrijela Marija 30. SLAVEC Mario 31. COLLI Mario 32. BLAŽIČ (BIAG1) Rudolf 33. BERTOCCH1 Vittorio 34. PERINI Sergio 35. PAGANI por. COSSUTTA Ester 36. GATTONAR Antonio 37. MOSETTI Bruno 38. KODRIČ (CORRI) por. SIRK Leda 39. PRATOLONGO Guido 40. POCCECAI Vittorio 41. PRAŠEL Vladislav Alojz 42. ŽUŽEK por. WALDERSTEIN Vera 43. VARDA BASSO Giorgio 44. VECCHIET Giusto 45. MEULA Santina 46. KREČIČ Venceslav 47. CERMELI Giordano 48. APOSTOLI por. TOMASELLI Giuseppina 49. WILHELM (GUGLIELMI) Adolf 50. TRIBUSON Libero 51. ERVATTI Mario 52. STOCK por. ZAMBON Maria Mercede 53. BOGATEČ Viktor 54. PUGLIESE Mario 55. GIACOMINI Alberto 56. ČOK Karel 57. KODRIČ por. MLAČ Helena 58. CARGNALI Francesco 59. CERGOL Teodor 60. BERTOCCHI por. GOSETT1 Anna O revizionizmu in osnovnih zakonih socializma V zvezi z nekaterimi spremembami, ki so bile vnesene v kandidatni listi, v primeri z listo za prejšnje občinske volitve, sporoča tajništvo Avtonomne tržaške federacije naslednje: Tovariš Alceo Luchesi, bivši občinski svetovalec, tokrat ni bil vključen v listo, ker je pokrajinski svetovalec. Tovarišica Stanka Hrovatinova, bivša občinska svetovalka, je bila vključena tudi tokrat, toda treba jo je bilo nadomestiti, ker je bila odsotna iz Trsta in zato ni bilo mogoče pravočasno urediti zahtevajočega postopka, ki je bil potreben, da je naša federacija lahko prva predložila svojo listo. Tovariš Anton Gerlanc ni bil vključen v listo, ker je pomožni član pokrajinskega upravnega odbora. Tajništvo obenem javlja, da tovariš Paolo Sema, sekretar nase federacije ne kandidira za občinski svet zato. da lahko v celoti posveti svojo dejavnost vodenju federacije. Zakonski osnutek in intervencija poslanca Vidalija za prosto cono B Predložen v poslanski zbornici 18. julija TJ maga socializma v ZSSR, ^ uspehi izgradnje socializma v deželah ljudske demokracije vzbujajo vedno večjo simpatijo med Širokimi plastmi delavske» na razreda in delovnih ljudi vseh dežel. Ideje socializma prodirajo v zavest nadaljnjih milijonov ljudi. V tem položaju pripisuje imperialistična buržoa-zija vedno večjo važnost ideološki akciji med množicami ; potvarja socializem in obrekuje marksizem - leninizem, zavaja v zmoto množice in jih vara. O-krepitev marksistično - leninističnega vzgajanja množic, borba proti buržoazni ideologiji, razkrinkovanje laži in obrekovanj imperialistične propagande proti socializmu, obširna propaganda v razumljivih in prepričljivih oblikah — idej so. eializma. miru in prijateljstva med narodi, vse to zadobiva danes prvenstveno važnost. Konferenca je ponovno potrdila enakost stališč komunističnih iu delavskih partij pri bistvenih problemih socialistične revolucije in izgradnje socia-lizina. Izkušnja Z&SR in ostalih socialističnih d e ždi je v celoti potrdila pravilnost tez marksistično - leninistične teorije, po katerih procesi revolucije in izgradnje socializma slonijo na vrsti temeljnih zakonov, ki so lastni vsem deželam, katere korakajo v socializem. Ti zakoni se izražajo vsepovsod. skozi bogato raznolikost posebnosti in narodnih tradicij, ki so se zgodovinsko oblikovale in ki jih je treba brezpogojno upoštevati. Ti temeljni zakoni so naslednji: vodenje delovnih množic 8 strani delavskega razreda, katerega jedro sestavlja marksistično • leninistična partija, v izvedbi proletarske revolucije pod lo ali ono obliko in pri uvedbi diktature proletariata pod to ali ono obliko : zavezništvo de lavskega razreda z osnovno množico kmetov in drugih slojev delovnih l judi : odprava kapitalistične lastnine in ustanovitev socialistične lastnine glavnih proizvajalnih sredstev : postopna socialistična preobrazba * kmetijstva : skladen razvoj narodnega gospodarstva, usmerjenega v izgradnjo socializma in komunizma ter dvig življenjske ravni delovnih ljudi, izvedba socialistične revolucije na ideološkem in kulturnem področju ter ustvaritev številne trume intelektualcev predanih delavskemu razredu, delovnemu ljudstvu in stvari socializma ; uničevanje narodnostnega zatiranja in vzpostavitev enakopravnih odnosov bratskega prijateljstva med narodi : obramba pridobitev socializma pred atentati notranjih in 'zunanjih sovražnikov : solidarnost delavskega razreda vsake dežele z delavskim razredom drugih dežel, proletar. «ki internaeionalizem. Sodobni revizionizem «Luni obrekovati veliki nauk marksizma - leninizma, smatra ga za «zastarelega» in trdi. da je baje izgubil sleherni pomen za razvoj družbe. Revizionisti bi hoteli uničiti revolucionarni duh marksizma, spodkopati zaupanje delavskega razreda in delovnega ljudstva v socializem. Izražajo se proti zgodovinskim potrebam proletarske revolucije in diktature proletariata v teku prehoda od kapitalizma v socializem. zanikajo vodilno vlogo m a rk i stično-leninistične partije. zavračajo načela proletarskega internavionalizmn. zahtevajo. da se partije odrečejo temeljnim leninističnim načelom partijskega ustroja in zlasti demokratičnemu centralizmu in hočejo, da se komunistična par-lija iz revolucionarne organizacije spremeni v nekakšno debatno društvo. Vsa izkušnja mednarodnega komunističnega gibanja uči, ds je odločna obramba marksisti-čno-leninistične enotnosti komunističnih in delavskih partij, brez frakcij in skupin, ki krnijo to enotnost, potrebno jamstvo za uspešno reševanje nalog socialistične revolucije ter izgrad. nje socializma in komunizma. f Iz motkovskp dpkiaracijr komunističnih in delavskih partij socialističnih dežel, podpisane v nov. 1957 ) /*k bjavljamo v celoti intervencijo poslanca tov. Vidalija, ki je 18 julija predložil v zbornici zakonski osnutek z ustanovitev integralne proste cone na Tržaškem ozemlju. Tov. Vidali je predložil osnutek skupno s poslanci Giancarlo Pajetta, Polano, Beltrame in Raffaele Franco. Otvoritev nove dvorane v Trstu 21. septembra bomo otvorili novo dvorano v ul. Madonnina, ki bo služila delavskemu gibanju našega mesta za vse dejavnosti. To je stalo našo federacijo veliko finančno -žrtev, kar bodo tovariši gotovo upoštevali in nadaljevali z zbiranjem prispevkov s še večjim elanom. Naj še navedemo prispevke, ki jih, je do četrtka prejela naša uprava : sekcija Milje 42 tisoč, Curici 25.000, sekcijski komite Barriera 8.500, seke. ko- Spoštovani kolegi! Po štirih letih odkar se je Trst vrnil pod italijansko upravo, ni mogoče trditi, da je veliko jadransko mesto našlo or-ganično rešitev težkih proble- problemov Trsta. podlagi Londonskega sporazu. ma. Toda istočasno je povsem jasno, da je obsežnost se nerešenih gospodarskih, problemov, dejansko rezultat gornjih dejstev. Upoštevajoč brezposelnost, ki vlada v Trstu, nikakor ni mogoče ugodno oceniti politiko vlade. Slednja ima celo vrsto negativnih značilnosti tako. da je neprimerna za rešitev odprtih mov, ki tarejo njegovo gospodarstvo in segajo z negativnimi učinki tudi v njegovo politično in socialno življenje. Za pravilno presojo gospodarskega položaja Trsta, nikakor ni mogoče pozabiti, da je Trst, tik od predvečera povratka italijanske uprave in stopnjevaje vse do leta 1956, prvič v svoji moderni zgodovini spoznal pojav emigracije, ki še vedno obstoja, čeprav v manjšem obsegu. Iz Trsta je odšlo predvsem v Avstralijo najmanj 15 tisoč prebivalcev, od katerih skoro desettisoč za delo sposobnih. Zaradi tega, ko ugotavljamo, da presega brezposelnost v Trstu po odstotkih vsa ostala mesta in tudi že tradicionalno zaostala področja, ni mogoče pozabili, da hi bil odstotek brezposelnosti še mnogo večji, če se ne bi bila pojavila množična emigracija pretežno mladinske in kvalificirane delovne sile. Res je sicer, da se je položaj tržaške borze dela poslabšal zaradi priselitve nad 40.000 oseb, ki so prišle iz področij, katera so bila odstopljena Jugoslaviji na podlagi mirovne pogodbe in so prišla pod njeno upravo na Predvsem je ta politika nedosledna. Vrsta posebnih ukrepov, ki jih je do sedaj odobrila vlada, predpostavlja njeno priznanje specifične in zgodovinsko ugotovljene vloge Trsta, to je, da je tržaška luka naravno pristanišče v prvi vrsti Avstrije in Češkoslovaške ter nato Madžarske. enega dela Jugoslavije in drugih krajev Evrope. Zato so bili ugodno sprejeti vsi ukrepi za moderniziranje železniških in cestnih zvez z Avstrijo in za ojačanje pristaniških naprav. Medtem ko so se izvajali gornji ukrepi, ki so nedvomno važni, čeprav ne odločilni, pa je vlada po eni strani dovolila povišanje železniških tarif za Avstrijo, kar je povzročilo alarm in proteste v Trstu in sosedni republiki, po drugi strani pa je prek svojih vplivnih predstavnikov zatrjeva. la, da bo pristanek k Skupnemu evropskemu tržišču odprl Trstu velike perspektive dela. Posebno glede na omenjeno trditev, ki je postala v vladnih krogih že nekako vsakodnevna fraza, je treba ugotoviti, da niti ena izmed držav, ki so pristale na Skupno evropsko tržišče, ne Sestanek federalnega komiteja V torek sta se sestala federalni komite in kontrolna komisija. Predsedoval je tov. Pao-lo Sema. Tov. Laura Weiss je podala poročilo o pripravah za volilno kampanjo, ki je bilo po diskusiji soglasno odobreno Federalni komite in kontrol na komisija sla vzela na znanje, da je partija po zaslugi izvršenega dela pripravljena ua volilno kampanjo, tako iz političnega, organizacijska kot tudi iz tehničnega vidika. V zaključku sta oba organa federacije izrazila priznanje tovarišem iz vseh organizacij ter jih pozvala naj z istim navdušenjem in isto zrelostjo, ki so jo dokazali v fazi priprav, nadaljujejo tudi v bodoče svoje delovanje, za nov uspeh partije na volitvah, v interesu tržaške-ga prebivalstva, ki hoče imeti pošteno, demokratično in skrbno občinsko upravo. spada v tradicionalno mednarodno zaledje Trsta. In dvomljivo je. če bo Avstrija sploh pristala na področje proste izmenjave. Nadalje treba podčrtati, da je vlada s svojim podpisom Skupnega evropskega tržišča, prizna, la za legitimno, da federalna Nemčija lahko zagotovi Ham. burgu boljše pogoje v primeri z lukami dežel Skupnega evropskega tržišča. Navedeni pogoji omogočajo tej luki, da lahko široko prodre prav v specifično zaledje Trsta. V tržaških političnih in gospodarskih krogih ocenjujejo vsi, brez razlike, vladno politiko za Trst kot dezorganično in nedosledno. Isto tako je soglasna tudi ugotovitev, da mora realistična politika za Trst, sprejeti za neizpodbitno dejstvo, da je vloga Trsta pretežno trazitne ga značaja, v službi zaledja, ki je 90 odstotkov mednarodno in ne spada k Skupnemu evropskemu tržišču. Prav zaradi pomanjkanja take politike, je bil lansko leto porastek prometa skozi tržaško luko docela nižji od povprečne, ga porastka v vsedržavnem merilu. V prvih šestih mesecih se je znižal za 10,5 odst. v primeri z istim obdobjem 1957. pole lega narašča konkurenca ino. zemskih luk. predvsem Reke in severnih luk. Zato jc zamisel o ustanovitvi proste cone za Tržaško ozemlje, globoko prodrla med vse sloje prebivalstva. Tak ukrep bi namreč imel za rezultat popolno vrednotenje tranzitne vloge Tr- 21. septembra osrednji praznik tiska (Nadaljevanje na 4. strani) TJ začetkom septembra in ot-^ voritvijo volilne kampanje je zavzela nov razmah vsa dejavnost v okviru «Meseca komunističnega tiska», ki se stopnjuje, kar se tiče širjenja listov, nabiranja prispevkov in organi, ziranja praznikov tiska. Do danes smo imeli že precejšnje število veselic tiska, ki so jih med drugimi organizirale sekcije Pončana, Sv. Vid-Campi Elisi, Curici. Sv. Jakob in miljska sekcija, ki je organizirala veselico pri Sv. Barbari. Povsod je bila udeležba nadvse zadovoljiva. Prejšnjo nedeljo sta bila praznika tiska v Čamporah in v Ljudskem domu v Trstu na pobudo sekcije Barriera. V soboto pa je organizirala veselico rojanska sekcija. Za jutri je napovedana veselica tiska v Podlonjcrju, ki jo organizira sekcija Podlonjer- Sv, Ivan in pri Magdaleni, kjer so jo morali prejšnjo nedeljo preložiti zaradi nadležne barje. Prihodnjo nedeljo 14. t. m. pa bo velika ljudska veselica na čast našemu tisku v Bo-ljuneu. Obenem sporočamo, da bo teritorialni, t. j. osrednji praznik tiska naše federacije 21. septembra. Osredni praznik bo združen s svečano otvoritvijo nove dvorane v Ljudskem domu v ul. Madonnina. S ponovnim izidom naših dveh tednikov. «Dela» in «La- voralora» se je ojačalo tudi širjenje naših glasil. V okviru volilne kampanje beležimo tudi večje širjenje nedeljske «Uni. tà». Seveda bo treba v prihodnjih tednih posvetiti še večjo pozornost, prav posebno širjenju naših glasil, ki služijo kot učinkovito sredstvo za uspešno podrobno delo med volivci. Od te dejavnosti je v veliki meri odvisno, kako bomo znali povečati vpliv in bolje popularizi. rati naš volilni program in od tega je tudi odvisen naš uspeh na volitvah 12. oktobra. Pozdrav tov. Vidaliju in Semi Tovarišu posl. Vittoriu Vida. liju. ki je zapustil funkcijo sekretarja naše federacije, da bi sc mogel v celoti posvetiti svojemu delovanju kot poslanec komunistov in tržaških delovnih ljudi in tovarišu Paolu Sema, novejnu sekretarju federacije, izreka «Delo» topel bratski pozdrav z željo, da bi njuno delo prineslo novih uspehov tržaške-mu delavskemu gibanju ter se obenem obvezuje, da bo vedno odločneje vodilo svojo bitko, kol orodje komunistov in delavskega razreda našega ozemlja. VOLILNI PROGRAM TRŽAŠKIH KOMUNISTOM ZA VOLITVE V OBČINSKI SVET V TRSTI) po skoro enem letu komisarskega režima, bodo šli 12. oktobra Tržačani na volišča za izvolitev novega občinskega sveta. Volitve so morali z vztrajnostjo urgirati prebivalci, politične stranke in druge organizacije, prav posebno Avtonomna tržaška federacija KPI, ki je bila zelo zaskrbljena spričo velike škode, katera je bila prizadejana gospodarskemu in političnemu življenju mesta zaradi nezakonitega podaljšanja komisarskega režima, kar predstavlja kršitev zakonskega roka predvidenega za obnovitev demokratične u-prave. Za gospodarsko obnovo Za demokracijo v Trstu fjtržaški volivci, ki jim je pri srcu blaginja mesta, bodo izrazili tudi v tej volilni bitki, ne samo njihove splošne politične zahteve, marveč tudi kon. kretne zahteve na področju gospodarstva tega ozemlja, njegovih demokratičnih potreb in njegove uprave. Vladni načrt organiČnih ukrepov Trstu je potreben mir rpržaške upravne volitve bodo medtem ko še vedno traja negotov in za mir v svetu nevaren mednarodni položaj, ki ga povzroča imperialistična napadalna politika na Srednjem in Daljnem Vzhodu. Ta politika je privedla človeštvo do skrajne nevarnosti novega svetovnega spopada, kateri bi bil bolj katastrofalen od vsakega izmed prejšnjih, ker bi temeljil na uporabi atomskega orožja. Trstu, ki je že toliko pretrpel zaradi vojne in njenih dolgih posledic, je potrebna mednarodna pomiritev, potrebna mu je vladna zunanja politika v korist mini, atomske razorožitve, sodelovanja med vsemi deželami, ki bo o-mogočila vzpostavitev in ojačanje trgovskih odnosov z vsemi državami srednjeevropskega zaledja, s Srednjim in Daljnim Vzhodom in z vsemi sredozemskimi deželami. a področju gospodarstva obnavljajo komunisti svojo zahtevo po orga-ničnem vladnem načrtu za obnovo Trsta, v katerem naj bodo vključene zahteve, ki jih je predložil poslanec tov. Vidali v svoji zadnji intervenciji v poslanski zbornici : — ustanovitev integralne proste cone, — okrepitev cestnih in železniških zvez Trsta, — tarifni ukrepi in mednarodni železniški sporazumi, ki naj skupno z novimi pristaniškimi tarifami o-mogočijo tržaški luki, da bo lahko konkurirala z drugimi evropskimi lukami, — vzpostavitev tradicionalnih pomorskih prog in okrepitev trgovskega brodovja z gradnjo novih ladij, ki naj se gradijo pretežno v tržaških ladjedelnicah., — moderniziranje kompleksa IRI in železarne pod Skednjem in tržaških podjetij IRI v splošnem. — gradnja avtoceste Trst-Benetke in odcepitev naftovoda za Avstrijo, — razširitev metanovoda, gradnja ter-moelektrične centrale, novega vodovoda itd. Za svobodo in pravice Slovencev jp oleg splošnih gospodarskih zahtev postavljajo komunisti tudi osnovne zahteve, ki se tičejo obrambe demokratičnih svoboščin, potrjenih z republiško ustavo, med katerimi je neogibno potrebna zaščita demokratičnih pravic prebivalstva slovenske narodnosti. Za prenehanje komisarskih režimov Za avtonomijo ozemlja a upravnem področju zahtevajo komunisti prenehanje vseh komisar, «kih režimov, ki so do sedaj ovirali demokratični razvoj ozemlja, tržaške občine, raznih krajevnih gospodarskih in upravnih ustanov. Zato zahteva Komunistična partija ši-roko avtonomijo Tržaškega ozemlja prek teritorialnega sveta, ki bo izvoljen na podlagi splošne volilne pravice in proporčnega sistema, z ustreznimi za-konodainimi pravicami, v okviru usta-navliajoče se dežele Furlani ja-Julijska kraiina s posebnim statutom in glavnim mestom Trstom. Vsi državljani morajo namreč prispevati za javne izdatke sorazmerno po njihovih finančnih možnostih, oziroma na osnovi načela: kdor več ima, naj več plača. V tem cilju komunisti podpirajo: «nižanje bremena posrednih in zvi. sanje bremena neposrednih davkov, ki jih plačujejo premožnejši sloji. Zato naj se ukine ali vsaj «niža trošarinski davek na blago široke in ljudske uporabe in naj se primerno razširi trošarina na luksuzne predmete; Treba ie nadalie učinkovito zajamčiti popolno odgovornost upraviteljev in voditeliev občinskih podjetij in podjetij javne koristi. Komunistična partija urgira bistvene reforme davčnega sistema, da bodo občinski upravi lahko zagotovljena finančna sredstva, ki so potrebna za izpolnitev njenih obveznosti, za osnovne socialne potrebe prebivalstva in za dosego trajnega izboljšanja javnih uslug. Istočasno ie nujna reforma občinskih in pokrajinskih zakonov in sicer na osnovi ustavnih demokratičnih predpisov. olajšanje pretiranih davčnih bremen in ukinitev dodatnih poviškov (supercontribuzioni), ki so bili pred kratkim vsiljeni javnim loka-lom, ki padejo — koncem koncev — vedno na ramena potrošnikov; uvedba abonmajev za plačevanje trošarinskega davka v korist male trgovine; Sedanje stanje težkega finančnega neuravnovešen ja tržaške občine — ki je prizadeta zaradi trajajoče krajevne gospodarske depresije — v pričakovanju boli načrtne davčne reforme, bo treba ozdraviti s primernimi dopolnitvami s strani države in ne na podlagi sedante vladne usmeritve k najemanju posojil, ki jih je treba rezervirati za finansiranje nujnih del javne koristi. Za demokratično davčno politiko E omunistična partija stalno vztraja, da se davčna bremena porazdelijo na podlagi efektivnega stopnjevanja. uvedba družinskega davka, ki je edini neposredni davek v korist občine, po kriteriju, da se obremeni večje dohodke in kot posledica, do čim višje mere oprosti davka družine, ki imajo skromne ekonomske možnosti. V tem cilju je treba zvišati neobdavčljivo vsoto potrebno za življenjski minimum, od sedanjih 300.000 na najmanj 450.000 lir. Obdavčljivi zneski morajo odgovarjati stvarni postopnosti in uvesti je treba 25% znižanja na dohodkih obrtnikov, malih trgovcev in profesionistov; ustanoviti je treba končno davčne posvetovalne svete, ki jih je občinski svet sicer že odobril, toda niso bili uvedeni po krivdi KD in njenih zaveznikov. Stanovanje z zmerno najemnino za brezdomce J^ujno je potrebna rešitev problema stanovanja za številne družine, ki ga še nimajo. Zato je treba vzpodbujati in podpreti širok razvoj ljudskih gradenj z državnim prispevkom. Komunisti so se in se bodo borili za: — celoten program gradnje 10 tisoč ljudskih stanovanj v roku štirih let, z najemnino, ki naj odgovarja ekonomskim možnostim občine ; — gradnjo s strani občine, z dolgoročnimi posojili, 1200 stanovanj z niz-ko najemnino, kot je večkrat zahtevala komunistična občinska skupina ; — odstopitev občinskih zemljišč za pospeševanje gradnje ljudskih stanovanj s primerno najemnino. Istočasno je treba doseči še druge u-krepe za normaliziranje stanovanjskih najemov. Komunisti podpirajo: zaporo nad stanovanjskimi izgoni, najemi in najemninami, tudi za pogodbe, ki so bile sklenjene v pogojih svobodne konkurence; rekvizicijo stanovanj, ki so ostala prazna iz špekulativnih namenov, da se jih nakaže družinam, ki so bile izgnane iz stanovanja; dodelitev primernega števila stanovanj novoporočencem, ki ga še nimajo: združitev raznih komisij za dodeljevanje stanovanj, v cilju učinkovitejšega delovanja, s spremembo kriterija v pravičnejšem smislu pri določevanju točk in lestvice prosilcev ; znižanje najemnin 1ACP na odstotek, ki ne sme biti višji od 1,5% vloženega kapitala za gradnjo in vrnitev občinski upravi stanovanjskih hiš, ki so last tržaške občine in so bile pred leti oddane v upravo IACP, kljub nasprotovanju komunistične občinske skupine. Za izpolnitev važnih javnih del ažna javna dela še vedno niso končana. Gre za šolske stavbe, otroška zabavišča, vrtce in otroške jasli, okrajne trge, pralnice, javna kopališča, poletne kopališčne naprave, greznice, u-reditev številnih cest v mestu, okolici, podeželskih vaseh, ureditev obale. Reorganizirati je treba službo za mestno čistočo in javna dela (ceste, greznice ,nasade, pokopališča itd.) z dopol-nitvijo števila osebja. Nov regulacijski načrt omunisti podpirajo sestavo novega regulacijskega načrta tržaške ob-čine, upoštevajoč najširše urbanistične kriterije, ki jih predvideva oblast deželne ustanove za izdajanje zakonskih odredb o urbanistiki, na osnovi decentralizacije in s prilagoditvijo socialnim namenom delovnih ljudi in najširših slojev prebivalstva, z uresničevanjem ljudskih gradenj v najugodnejših urha-nističnih pogojih, z gradnjo stanovanj tudi v bližini mestnega središča in v bli-zini delovišč. Po drugi strani pa se ne sme podreti hiš v starem mestu, če se prej ne konča z gradnjo 10.000 ljudskih stanovanj. Najemnikom hiš v starem mestu je treba zagotoviti udobno stanovanje z nizko najemnino. Zemljišča, ki jih bo dobila občina z razlastitvami v starem mestu, bodo morala ostati občinska last in uporabiti jih bo treba za ljudske gradnje. Naprava za odlaganje smeti ljub sklepu občinskega sveta se ta naprava ni še uvedla, čeprav je to nujno potrebno ne samo za zaščito mesta, marveč tudi podeželja, kjer se smeti odlagajo. Kot posledica se okuži zrak daleč naokrog tako, da so nekateri kraji sploh nedostopni, kar je v oči-vidno škodo prebivalcev. Za razvoj občinskih podjetij Q bčinska podjetja se ne smejo ukiniti, skrčiti ali izročiti zasebnikom, marveč jih je treba še razvijati, s stalnim izboljševanjem javnih uslug. Acegat, ki je eno od naj večjih italijanskih občinskih podjetij, mora biti v stanju nuditi prebivalstvu svoje usluge, po kvaliteti in tarifnih pogojih, ki bodo odgovarjali zahtevam in ekonomskim možnostim prebivalstva, posebno revnejših slojev. Omenjeno podjetje , mora raztegnili svojo upravo na še dru. ge mestne avtobusne službe, ki so sedaj v rokah zasebnikov. Pri Acegat, ki je še vedno monopol starega centri-stičnega občinskega odbora, mora prenehati politični klientelizem in primanjkljaji se ne smejo uravnovesiti s povišanjem tarif ali z drugačnim obremenjevanjem življenjskih pogojev delovnih ljudi. Opozicija mora imeti vso možnost udeležbe pri neposredni kontroli nad Acegat — kot tudi nad vsemi krajevnimi ustanovami v splošnem —• in to prek njenih svetovalcev ali drugih oseb, ki jih bo opozicija določila. Razčistiti problem posebnih uprav 'jp osebne uprave občine (javne menze ih druge službe) je treba urediti tako, da bo prenehalo sedanje stanje. Posebne uprave morajo dobiti redno juridično lice z vključitvijo odgovorno, sti voditeljev in podvržene morajo biti demokratični kontroli, ne samo za bodoče delovanje, marveč tudi zato, da se razčisti vse kar se je doslej dogajalo v zvezi s težkimi upravnimi odgovornostmi. Moderno socialno skrbstvo, odgovarjajoče potrebam mesta gocialna, ekonomska in zdravniška o-skrba, ki pripada občinski upravi, mora biti odgovarjajoča stvarnim potrebam prebivalstva. Zato je treba zvišati zadevna proračunska nakazila, da se z njimi poskrbi za plačevanje bolniških stroškov, za potrebne stavbe, na osnovi socialnih kriterijev. Prispevke je treba dobiti pri drugih krajevnih ustanovah, državi in mestnih finančnih ustanovah. Komunisti še posebno zahtevajo : ustanovitev «Doma počitka» za starčke, na osnovi modernih in člo. večanskih kriterijev, kot je že večkrat predlagala komunistična občinska skupina; demokratično kontrolo nad javnim skrbstvom, posebno glede na ustanovo EC A, ki ne sme biti sredstvo za politične in verske diskriminacije; izbolišanje in razširitev šolske re-fekcije; ojačanie šolskih patronatov, ki jim je treba omogočiti, da bodo iz eko-nomskega vidika lahko izpolnieva-li svojo važno vlogo pomoči potrebnim šolarjem in neposredno kontrolo nad temi patronati s strani občine; premestitev počitniških kolonij, ki jih sedaj upravlja veliko število u-stanov in združeni, v združeni obliki pod upravo občine ; izboljšanje ljudskih prenočišč, ki jih je treba preskrbeti s potrebnim materialom in konfortnimi sredstvi; povečanje števila prostorov z dozidanjem obstoječih stavb ali z dodelitvijo novih; ureditev javnih ogrevališč v skladu z zahtevami dostojnega življenja; prevzem s strani občine pogrebne službe po cenah, ki naj bodo dostopne revnejšim prebivalcem, kot je večkrat zahtevala komunistična skupina v občinskem svetu. Za izboljšani e in raztegnitev zdravniške službe osebna skrb je nujno potrebna za izpopolnitev zdravniške službe, bodisi v bolnicah, kot tudi v okrajnih ambulantah (ki so nezadostne po številu in pomanjkljive glede na delovanje). Spričo vedno večjega povpraševanja in potreb prebivalstva, je treba poskrbeti za odgovarjajočo zdravniško, lekarniško, bolniško, porodniško in o-troško oskrbo ter še druge, prek gradnje stavb, dopolnitve števila potrebnega osebja odgovarjajočih kategoriji in prevzema s strani občine plačevanja bolniških stroškov v primerih državljanov, ki nimajo socialnega in bolniškega zavarovanja in nimajo finančnih sredstev za zdravljenje. Tudi za to dejavnost mora imeti opozicija možnost kontrole in sodelovanja. Komunistična partija nadalje vztraja na svoji, že večkrat postavljeni zahtevi za otvoritev občinskih lekarn, ki bodo lahko zagotovile večjo in boljšo preskrbo zdravil po nižjih cenah. Občinska potrošna ustanova za borbo proti draginji Q talno naraščanje življenjskih stroškov, ki težko prizadene delovne ljudi, brezposelne, upokojence, nare- kuje takojšnjo ustanovitev občinske potrošne ustanove, ki so jo komunistični občinski svetovalci nepretrgoma zahtevali že od leta 1950 dalje in jo je občinski odbor spravil v pozabo kljub temu, da je bil zadevni zakon raztegnjen tudi na naše področje. Za izboljšanje mestne živilske preskrbe zahtevajo komunisti nadalje še izpopolnitev zelenjavnega in sadnega trga na debelo ter reformo pravilnika. Problemi dela p osebni pogoji Trsta, s stalno brezposelnostjo, narekujejo uvedbo občinskih ukrepov, 'ki naj omogočijo in vzpodbujajo zaposlitev starejše in mladinske delovne sile, katero je treba zaščiti pred nezakonitimi zunanjimi pronicanji, ki jih povzročajo delodaial. ci, in s tem, za svoje koristi, še slabšajo stanje krajevne brezposelnosti. Zato je treba v okviru občinskega odbora vzpostaviti odsek za delo in skrbstvo, ki naj ima naslednje naloge : V sodelovanju z drugimi občinskimi uradi, bo moral skrbeti za zbiranie statističnih podatkov, ki bodo služili za zaposlitev delovne sile, strokovno usposobitev mladine, njihovo odbiro na podlagi sposobnosti, zaščito kraievne delovne sile v splošnem, kot tudi pri oddajanju občinskih del, naročitvah dobav, kontroli nad izvajanjem socialne zakonodaje v korist delovnih ljudi, mladine, žena, v okviru uprav, ki jih ima v rokah občina in tudi izven slednjih. Nadalje bo moral omenjeni odsek skrbeti tudi za pomoč družinam, ki so bile izgnane iz stanovanja in za brezdomce, prek primernih ukrepov, ki naj ustrezajo potrebam mesta. Za kmetovalce J zvajati bo treba, v duhu in po črki ustave, aktivno dejavnost za obrambo koristi malih posestnikov, ki so težko prizadeti, ker jim z razlastitvami jemljejo zemljo, katero so kupili za ceno velikih žrtev in jo nato plačujejo po izredno nizkih cenah. Komunisti se bodo borili, da bo občina odobrila : — ukrepe za znižanje tarif za vodo, ki služi za namakanje kultur in za druga izboljšanja občinskih uslug; — ustanovitev konzorcija skupno z drugimi občinami in pokrajino, za naglo uvedbo zakona o hribovitih krajih, ki predvideva ugodnosti za kmetovalce. Za ribiče in begunce omunisti urgira j o ukrepe v korist ribičev, bodisi kar se tiče ureditve prodaj na ribjem trgu, kjer je treba ustrezno ščititi tudi koristi potrošnikov, bodisi glede na dodelitev hladilnikov in skladišč za shrambo ribiških potrebščin in v splošnem glede na delovanje gospodarskih ustanov ribičev. Za begunce bodo komunisti urgirali vladne ukrepe in zanimanje občine, da se uresničijo njihove zahteve prek izrednih ukrepov, ne da bi to prejudici- ralo programe in zahteve za ob»° Trsta in rešitev raznih mestnih blemov. F «lllllll Počastitev odporniškega gibanja in ukrepi v korist žrtev fašizma 2 adn ko dia v yest o ■ežku 29. ai radio 'o v « omunisti zahtevajo naj tržaška Mili 45 čina, ki je bila odlikovana z zl1 kolajno odporniškega gibanja, posti na enem izmed glavnih mestnih trg1 spomenik borcu za svobodo in naj 1 temi j činska uprava prevzame stroške zdi* ljenja in bolnice za žrtve fašističo* Posrer preganjanja. Reorganizacija občinskih uradov in vzpostavitev zbora mestnih straž omunisti podpirajo potrebo po organizaciji občinskih uradov, f sebno tistih, ki so neposredno v stil 7, občinstvom, ki zahteva hitrejše r1 vanje njihov prošenj in hitrejšo iz-vitev zahtevanih dokumentov, ne da moralo čakati dolgo časa v vrstah p( posameznimi uradi in trpeti posle^1 birokratskih zavlačevanj. Za dosego tega zahtevajo — p potrebne mehanizacije raznih od^ kov — ukrepe za decentralizacijo P ko okrajnih občinskih poverjenih Treba je nadalje ponovno sesta' zbor mestnih straž, ki je tako potret1 za redno poslovanje občinske upraVč Treba bo sprejeti ukrepe za izb1 šanje delovnih pogojev vseh kateg1 osebja, ki pripada občini. ,ol Muka 0(1 ‘‘ili Razvoj kulture in ljudskega športa ed naloge občine, katerim se uprava iz političnih in verskih fl spada ' bi f) i logov do sedaj vedno upirala, sx. di poseg na področje ljudske kul111 in športnega udejstvovanja. Komunisti še posebno zahtevajo: — občina naj da pobudo za post°C razvoj dobro obetajoče ljti<*5 knjižnice in za njeno dokončno I ridično in materialno uredi*8 prek sporazumov z drugimi deželskimi občinami, pokrajin* upravo in višjim nadzorništ’' knjižnic, za kulturno delo v d6; in okolici, ki naj bo v korist P italijanskih kot slovenskih dfz Ijanov, z otvoritvijo čitalnic, n javarni in razstavami. — občina naj zgradi telovadnice športna igrišča v raznih mestnih krajih in podeželskih vaseh, da 1 tako ugodila stvarnim in obč1* ni m potrebam prebivalstva; — občina naj urgira prepis vseh P ni n bivše GIL na občinsko upr* da jih bo lahko dala na razpok na fizkulturo mladine; — posebno skrb mora občina posv’e ti gledališčem, z organiziranj, gledaliških in koncertnih preds*. ki bodo dostopne tudi revne)" slojem. Pospeševanje turizma cristi mesta terjajo materialni i° 1 gnnizativni prispevek občine- povečanje dotoka turistov in razvoj rizma, za ohranitev in vrednotenje ravnih lepot mesta in k raškega p° ^ želja. V tem smislu je treba tudi P črtati potrebo po skrbni pažnji za ^ sade v mestu, ki so iz estetskega zdravstvenega vidika važni. Občinski svetovalci, ki b<$ sestavljali komunistično skupil v občinskem svetu . podprti zaupanjem in sodelovanjem TJ' žačanov, se obvezujejo, da bo*1 po svojih močeh uresničili in ^ širili kar je v gornjem prograiPj1 Tako bodo izvajali stalno 1 konkretno delo konstruktivno^ vzpodbujana j a in demokrati^ kontrole, v interesu našega ^ sta, delovnih množic, kmetov v«eh delavnih slojev Trsta. k'sferi 'kame liijvai D« Posl Prve 'zvedi ■o lij ko , Sm pol z, Retici ie bi 9Paral 'er Še '°čno o ‘atov %nto ;in0 ie avt Iriedh '&elit Posi % im 'ketnt !a*a ve e tel r ^pra' 1‘ost %r Ogc 'a i 'dina t>< SO orn %rel '1 da Ili m 1958 \ T obn° ib 6. septembra 1958 D E L e Stran 8 KULTURA IN ZNANOST V SZ raketa z dvema psičkama 450 km visoko «lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljllillllllll 2 adnje dni avgusta se je kot blisk naglo razsipa v svetu senzacionalna vest o novem velikem do-■ežku sovjetske znanosti. '9. avgusta je moskovski radio javil sporočilo, da s° v Sovjetski zvezi izstrelka 6 li]j 45Q km visoko v straniero raketo z dvema psicama, ki sta se — kar je njvažnejše — vrnili na ^mljo živi in zdravi. Poskus, ki se je v celoti 3tičoe Posrečil, so znanstveniki prve socialistične dežele 'U-edli 27. avgusta. Tokrat ■o uporabili enostopenj-sko raketo. Psički «Be- z zl1 posi1 1 trg1 naj : zdd po ov, v stil še r1 o iz6' e da ih f isledi' - pol' odd' tj o f enis,e sesta' o tret' praVč o' ^*anka» ot' hili. zaprti v posebni hermetični kabini. V kabini *e bil nameščen poseben ^Parat za čiščenje zraka 'er še drug aparat, ki je 'Očno registriral biološke 'IJokeije obeh živalic. Po-eg omenjenih dveh apa- ffiratov in še drugih instru-1 » mentov. so postavili v ka- ada11 bi kul!"1 ajo: ostal.1 ij^ čn° 1 rediti mi ajiflsl lišti*. à t it r d>‘ st P' lice itnih > obe»' raoic edst». •nej-1^ i« ie-voj ,ie * ii F za * b 0^ pif" ti* -fr b 0& T^' , i” ne^ d & pi6' V f ♦ * * Povratek živih psičk na zemljo Raketo so izstrelili 27. avgusta V kabini tudi filmska kamera obe psički vadili že nekaj mesecev tako. da sta se popolnoma privadili svoje, vrstnemu bivališču za potovanje v vsemirje. Njuno biološko obnašanje med poletom ni bilo torej pod nikakim vplivom strahu ali drugih motenj. Kot so poročali sovjetski znanstveniki takoj po povratku posebne naprave, so in- Sovjetski znanstveniki uporabljajo za poskusne polete v vsemirje psičke, kot nam jih kaže gornja slika. in «Pestraja» sta '»o filmsko kamero, ki avtomatično posnemala ledine faze obnašanja ^elianke» in «Pestraje». Posebna naprava z vsemi instrumenti, kabino in ^erna psičkama (ki teh-!ata vsaka približno 8 kg), m tehtala 1.690 kg, brez la ze rakete, ki je ponesla Pravo v vsemirje. Posebne naprave so nato ^ ""logočile, da se je kabi-■ s vsemi instrumenti in lviina psičkama vrnila na j^mljo jn sicer na kraju, .'so ga prej določili. Naj •e omenimo, da so raketo Prelili skoro navpično strumenti za proučevanje visokih plasti atmosfere med poletom redno delovali in oddali vrsto dragocenih znanstvenih podatkov. ki so sedaj predmet pozornega proučevanja. Dejstvo, da sta se živali vrnili na zemljo živi in zdravi dokazuje, da je Sovjetska zveza že rešila, ne samo vprašanje gotovega povratka vesoljskih la- dij na zemljo, marveč dokazuje obenem, da so sovjetskim znanstvenikom danes znani tudi pogoji, ki so potrebni, da ostane v vsemirju živo bitje lahko pri življenju in se srečno vrne na zemljo. ta in vsa javnost sedaj nestrpno pričakuje, da bodo dali sovjetski znanstveniki v javnost točnejše podatke o sijajnem uspehu poleta v vsemirje, ki so ga izvedli v okviru geofizičnega leta. Podčrtati je treba, kot zaključek, da so se, spričo velikega dosežka sovjetskih znanstvenikov pomaknili sedaj v ozadje vsi drugi problemi, ki se tičejo poleta na luno in o-svojitve vsemirskega pro- Znanstveniki vsega sve-1 štora. Ali ljubijo rastline glasbo? A ti ljubijo rastline glasbo? "a" Pred desetimi leti bi se vsakdo od srca nasmejal ob takem vprašanju. Na zadnjem bo-tauičnem kongresu pa sta povedala indijska naravoslovca Stegh in Pontiah, da je pokrila neka vodna rastlina zaradi krat-tega jutranjega koncerta v ireh dneh površino ribnika. Brez jutranje glasbe bi ji to uspelo šele po treh tednih. Rastlina, ki sta si jo izbrala za poskus, je tako nežna, da lahko opazujemo s prostim očesom premikanje citoplazme. Njene celice so skoraj prozorne. Zaradi harmoničnih zvokov se je gibanje citoplazme, dela žive celice, povsem spremenilo. Sovjetska znanost in tekmovanje med dvema sistemoma Vsemirska ladja «Izvestja» so objavila članek sovjetskih znanstvenikov Iljšina in Lenskija. v katerem je rečeno, da bi v Sovjetski zvezi že lahko zgradili vesoljsko ladjo s sredstvi in dognanji, ki jih imajo. Uspeh treh spulnikov je dokaza), da so premagali tudi drugo kozmično pregrado s tem, da so povečali hitrost izstrelka da SO pred poskusom na 11,2 km na sekundo. V gradile v mogočnih atomskih central, letal z visoko hr'. zino na raketni pogon, atomskega ledolomilca, medcelinskih balističnih izstrelkov in končno treh sputnikov. je vzbudila pozornost vse svetovne javnosti >■ krog Sovjetske zveze. Njeni pri-jatelji in simpatizerji vidijo v tem nov dokaz moči in življenj, kosti socializma, medtem ko so «ovražniki preplašeni. Značilno je, da so se v ameriškem tisku pojavila taka vpra. sanja : «Kako je prišlo do tega? Kako je mogla vse to ustvarili? Kako je vendar mogoče, da Sovjetska zveza do take mere prekaša na tem področju Združene države Amerike?» Se bolj značilni pa so odgovori na ta vprašanja. Tipičen je n. pr. odgovor podpredsedni-ka Nixona, ki je priznal znanstveni in tehnični napredek SZ, loda pristavil je, da sc je vse to doseglo «na škodo življenjske ravni ljudstva in za ceno svobode in demokracije.» (Na to bi lahko ugovarjali, da sc v ZDA ponesrečijo izstrelitve raket zaradi previsoke življenjske ravni, zaradi prevelike svobode in demokracije, prip. pisca). Toda moč socializma ne obstoja v tem, marveč v dejstvu, da v socialistični družbi politična oblast in proizvodna sred. stva ne pripadajo ozki skupini velekapitalistov, marveč ljudstvu, kar ima za posledico ukinitev izkoriščanja človeka po človeku in ustvaritev človečan. skih odnosov, ki ne temeljijo na izkoriščanju, marveč na sodelovanju in vzajemni pomoči med svobodnimi in enakopravnimi člani družbe. Taki človeški odnosi pred- i' kapitalističnem svetu izkoriščajo izume samo za kopičenje dobičkov stavljajo veliko moč. ki pospešuje socialistično proizvodnjo. V družbi razdeljeni na antagonistične razrede, kj.er ima proizvodnja za cilj samo dobičke in ne blaginjo vseh njenih članov, nista mogoči ne svoboda in ne demokracija. V kapitalistični družbi se pri vsakem odkritju ali izumu najdejo ljudje, ki se takoj vprašajo. «Koliko dobička bo lahko prineslo to odkritje mo-jemu podjetju?» V Sovjetski zvezi ni tega, ker vsakdo misli samo na splošno blaginjo in na koristi za vse, od znanstvenika in do delavca. Kar se tiče napredkov v znanosti in splošni izobrazbi so morali zahodnjaki priznati, da novi intelektualci ne prihajajo — kot bi Se reklo iz boljših družin in ne iz vrst prebivalcev mest. kjer je osnovnošolska izobrazba boljše organizirana, marveč prihajajo iz delavskih in kmečkih družin vseh narodnosti. delovanja, ki daje tako sijajne rezultate in še enkrat dokazuje neizmerne možnosti socializma, spričo katerih igrajo ZDA in kapitalizem dokaj žalostno figuro. Zato bodo narodi sami, videč uspehe socializma na vseh področjih, odločali o neizbežni usodi kapitalizma. Tudi najbolj razgledani predstavniki kapitalističnega sveta se začenjajo zavedati, da je politika mirnega sožitja in medsebojnega tekmovanja med deželami z različnimi socialnimi sistemi, dejansko edina prava politika. Kol zaključek je treba še podčrtati, da če je v ZSSR znanost lako visoko cenjena in vsestransko podpirana, je, treba to pripisati zgodovinskemu dejstvu, da je sovjetska družba zgrajena na znanstveni podlagi, na napredni marksistično-leni-nistični socialni znanosti. Zato je triumf sovjetskih znanstvenikov istočasno, triumf nesmrtnih naukov marksizma- razvija tudi med j Icninizm"- L KUZMINOV Tako se znanstveniki čut bratstva in so Opogumljena indijska naravoslovca sta nadaljevala podobne poskuse. Mimozam sta igrala vsak dan stare bramanske himne in v eni pomladi so prekosile vse vrstnice. Tudi število njihovih listov in trnov se je povečalo. Zanimivi poskusi z rastlinami Nemško mestece Giessen je postalo «lavno po neki rasi-lini, ki raste navadno samo v polarnih krajih. To je neka vrsta alpskega maka, ki ima \ prirod nem okolju rumene cvetove. v nemških rastlinjakih pa je bil bel. Nektlo je prišel na misel, da bi za nekaj stopinj znižal temperaturo r rastlinjaku. kjer jo rasla cvetica. Kmalu nato so njeni cvetovi poslali zlatorumeni. To je bil začetek. Danes spreminjajo z uravnavanjem toplote in svetlobe barvo nekaterih rastlin. Če obdamo popolnoma zelene limone z eti-lenom, postanejo v petih dneh rumene in primerne za prodajo. Prihodnje leto bodo odprli blizu Pariza velikansko poslopje. kamor bodo prihajali botaniki z vsega sveta. V treh nadstropjih iz stekla in cementa je osem «svetlih» in trinajst «temnih» dvoran. V njih bodo u-stvarili s posebnimi napravami različno svetlobo, izotopi in kemikalijami r nekaj minutah pogoje, v katerih bodo rastline tako hitro rasle, da bodo znanstveniki mogli rešiti v nekaj urah vprašanja, s katerimi so se prej ukvarjali leta in leta. Že do sedaj so dosegli nekaj pomembnih uspehov. Za žito sodo nedavnega mislili, da je izmed vseh rastlin najbolj «hladnokrvno» in da se ga ne da «ogoljufati» z glasbo, toploto in plini. Kaže pa, da je zelo občutljivo za elektriko. Nad poljem pšenice so napeli žično mrežo z visoko napetostjo. Klasje je bilo večje in je dozorelo ti do 9 tednov prej. kot so pričakovali. Zanimiva je ugotovitev, da so rastline odpornejše proti radio, aktivnosti kot človek. Neki bo-tanik je dejal, da bo rasla v primeru atomske katastrofe na razvalinah civilizacije robida — kot je rasla po vseh dosedanjih vojnah. Zbor „Vinko Vodopivec zmagal v Arezzu 0(1 četrtka do sobote 30, avgusta je bil v Arezzu tradicionalni festival zborovskega petja. Na festivalu so peli zbori iz raznih dežel : Francije, Avstrije, Grčije, Španije, Češkoslovaške, Argentine, Italije in Jugoslavije, ki je odnesla s primorskim akademskim zborom «Vinko Vodopivec» v tretji kategoriji prvo mesto. Poleg omenjenega Zbora, ki je nadvse častno zastopal na tako važnem festivalu lepo slovensko pesem, sta se dobro uveljavila tudi sarajevski zbor "Proleter», ki je dobil v prvi kategoriji tretjo nagrado, v tretji pa četrto ter mariborski zbor «Slava Klavora», ki je nastoštil v drugi kategoriji in pe jplasi-mi na peto mesto. Zbor «Vinko Vodopivec (ki ga vidimo na gornji sliki), vodi Goričan Anton Nanut. Požrtvovalni dirigent še razmeroma mladega zbora, je Prejel na festivalu umetniško nagrado kot priznanje najboljšemu od vseh di-Agentov na festivalu. Zbor «Vinko Vodopivec», bo nastopil danes (v soboto) zvečer na Opčinah. ^ a obisk je prišel gost iz «zahodnega sveta». Prišel je snažen, eleganten, bleščeč kol igračka iz nailona. S prožnim korakom se je spustil po lestvi iz letala in stopil na našo rodno zemljo. Pričakali smo ga s šopki cvetja in tradicionalnim «dobrodošel». Bil je ginjen ob takem sprejemu, da ni mogel spregovoriti niti besedice, pač pa se je smehljal, klanjal na vse strani in hitel stiskati ponujene roke. Ganila ga je slovanska prisrčnost, ki se je dotaknila najobčutljivejših strun zamotane evropske duše. Dragi gost, kot sc pač spodobi potniku, ki je navajen na vse domače udobnosti, se je nastanil v prvovrstnem hotelu, v dvosobnem stanovanju's kopalnico. Že od prvega dne je bila «njegova milost» obdana z naj-skrbnejšo pozornostjo. To je tudi naravno: monsieur Lumpa-eikus, znani novinar, je dopisnik največjih evropskih listov. Možakar je prišel k nam. da bi si ogledal kako živimo^ kaj delamo, kako se skupno z vsemi narodi borimo za mir in prijateljstvo. «Na Zahodu ne vemo skoraj ničesar o vaši deželi», je v zadregi dejal gost. Obdan z ljubeznivostjo domačinov, je monsieur Lumpa-cikus začel potovati po deželi, da bi se seznanil z njenimi zanimivostmi in uspehi. Pri nas sicer ni grajščin ali čistokrvnih bernadincev, zato pa imamo stvari, ki jih lahko s ponosom pokažemo radovednemu tujcu. Našemu imenitnemu gostu ki je potoval od jutra In večera, smo pokazali freske v Bojanski cerkvi, Rilski sa mostaii. Razkazali smo mu tovarne in zadružna posestva.,. Kratko povedano : v Bolgariji ni bilo več kotička, kamor ne hi bile pogledale njegove radovedne oči. Gosta smo sprejeli s kruhom in soljo, pogostili ga z na. rodno jedjo in mu nalivali v kupico izbornega vina. V neki vasi je miličnik pripeljal svojega očeta, mojstra sviranja kavalc (narodno glasbilo), da bi zaigral gostu. Ko se je vesela trapeča bližala koncu, jo miličnik prvi zaplesal kolo. «Čudovita dežela! Prekrasno ljudstvo!», je ves vzhičen vzklikal monsieur Lumpacikus in hitel zapisovati v beležnico svoje ginjene vtise. Letina je bila dobra in tujec je s svojimi očmi videl velike kupe pšenice na poljih, velikanske lubenice in druge sadove naše rodovitne zemlje. Omenil je, da pri njih na Zahodu zavijejo vsako breskev, vsako hruško v celofan, zavežejo s svetlim trakom, kot bi bil nekak čudež narave in v takšni obliki pride sadje v trgovino. Končno so monsieurja Lumpaeikusa, ki je bil utrujen od številnih vtisov in doživetij, pripeljali na počitek v Varno, kjer so ga nastanili v enem od številnih novih hotelov, ki je po. doben kristalni palači. Prepustil se je osvežujočim valovom Črnega morja in gibčno odplaval od obale ter se nato vrnil in udobno zleknil na pesku. Mesec dni je gost čofotal v morju in se sončil. Ko je njegova koža dobila nežno rjavo barvo švicarske čokolade, se je monsieur Lumpacikus vrnil v prestolnico. Njegova snežnobela srajca je zgledala še bolj bela na porjavelem telesu ; njegove globoke sanjave oči so sijale od samega zadovoljstva. «Nobena riviera se ne more kosati z vašo črnomorsko Umrl je veliki francoski znanstvenik Joliot Curie četrtek 14. avgusta je umrl veliki francoski znanstvenik Pruderie joliot-Curie. Njegova smrt predstavlja težko izgubo za znanost in za vse človeštvo. V spomin na svetli lik Joliot-Curieja, znanstvenika, partizana miru, humanista, komunista, objavljamo iz «France nouvel-lc» spominski članek Francoisa Billouxa, člana politbiroja Komunistične partije Francije. Vihre ni m ose/ in ne bo nikoli mogel zanikati vrlin znanstvenika. partizana miru, domoljuba. humanista, življenje in svojo družino ljubečega moža. komunista, našega tovariša Frédérica Joliot-Curie ja. Lahko bo kdo ljubil in občudoval eno od teh vrlin raje kot drugo, dal poudarka tej ali oni plati njegovega življenju, njegovega dela. Toda nihče nima pravice .samovoljno ločiti enega od drugega. Njegovo življenje in delo se drugo z drugim izpopolnjujeta. Ril je intelektualec, ki ni bil «blizu» delavskemu razredu in njegovi partiji, marveč aktiven skupno z njima, tesno združen z njima z vso svojo močjo in zavestjo. J oliot-Curie bo ostal kol zgled za mladino, ki je v pomladnih dneh svojega življenja sklenila izbrati svojo pot, ter vodnik za tiste, ki v zrelih letih še ve-pram tako uglednemu gostu izkazali kot se spodobi, so mu poleg velikanskega šopka cvetja izročili tudi pestro čiprovsko preprogo, da bo lahko udobno stegnil svoje noge, ko bo pisal članske o Bolgariji. In da sc ne bi pokazali za nedelikatne. so razveselili tudi njegovo ženo ; poklonili so ji prekrasno bluzo z bolgarsko narodno vezenino. Zadnji trenutek so naši prijatelji potisnili v letalo še zaboj kot zlato rumenega grozdja, da si bo osladil usta na poti. Težak je bil trenutek slovesa. Ginjeni gost si je s svilenim robcem obrisal solzo v očeh in ginjeni so bili tudi vsi navzoči; fotoreporterji so imeli obilo opravka. Končno je letalo zabrnelo, dvignilo se v nebo in monsieur Lumpacikus jc z letalom izginil v oblakih. Minilo je nekaj tednov in lepega dne se je v nekem zahodnem časopisu z naslovom «Obzorja sveta» pojavil dolg članek pod naslovom «Pod nebom peterokrakih zvezd». Ker nam ne preostaja prostora, bomo navedli le nekatere odstavke omenjenega članka. «Na Balkanskem polotoku tako začenja članek obstoja mala država, ki se je nekoč imenovala «dežela vrtnic». Toda ta dežela — Bolgarija na žalost danes ni več posuta z vrtnicami, marveč z ljuliko in trnjem. Po dolgih prizadevanjih se mi je posrečilo prodreti tja in le srečnemu naključju se lahko zahvalim, če se sedaj nahajam tu. v svobodnem svetu, kjer končno lahko povem okrutno resnico o življenju onstran železne zavese. Bolgarija, kot pač vse dežele komunističnega tabora, umira pod krvavim suženjstvom Kremlja. Bolgarsko ljudstvu) je v obupnem položaju. V mestih in vaseh srečate pri vsakem koraku ljudi oblečene v cape. ki omagujejo od lakote. Trgovina je mrtva; v prodajalnah sploh ne najdete ne nailona in ne perlonovih izdelkov. Kako klavrno zgleda bolgarska industrija, dovolj nazorno priča že samo dejstvo. da v deželi sploh ne proizvajajo toaletnega papirja, kar je v nebo vpijoča stvar, če hočemo upoštevati potrebe današnjega človeka. Kako torej živijo in se hranijo tujci v takem komunističnem peklu? Nočem preveč nadlegovati naših bralcev, zato bom takoj odgovoril na vprašanje. Pogostitev ino. zemea « kruhom in soljo smatrajo v Bolgariji kot izredno pojedino... A kaj naj rečem o okrutnem terorju, pred katerim se lahko -krijejo največje strahote srednjeveške inkvizicije? Streljanje In obešanje ljudi je v Bolgariji vsakodnevna stvar. Nasilstvo nad človeškim dostojanstvom je že tako daleč, da miličniki n. pr. kar ob belem dnevu lovijo bolne starčke in jih prisilijo, da morajo igrati na glasbilo, ki se imenuje okavalot». Miličniki sadisti pa plešejo kolo in prisilijo tudi druge ljudi, da morajo plesati z njimi. Ko že govorimo o terorju jc treba povedati še nekaj. Odkar je v- Bolgariji komunistični režim, se celo ptice selivke ne marajo ve' vračati v to deželo, ker instinktivno čutijo, da jih hod» «ničili. Včasih sieer lahko srečate štorklje. Toda to so verjetno potomke tistih štorkelj, ki so jih komunisti pobarvali v rdečo barvo, prav posebno ob priliki prvomajskih manifestacij. V Bolgariji ne najdete več niti živih zajcev in ne jelenov. Le jate dresiranih vran letajo po zraku in krakajo gesla v vojni in uničenju človeštva. Kot višek vsega, da bi osleparili svetovno javnost, pa « Bolgarijo proglaša za turistično deželo. Tako si n. pr. prizadeva pritegniti čim več ljudi iz zahodnega sveta v kopališča ob Črnem morju. Toda treba je biti budni! Črnomorska obala je polna polipov, ki jih Rusi — v skladu s tajnim členom agresivnega Varšavskega napadalnega pakta pošiljajo iz Odese-Avtor članka nosi še danes sledove takega boljševiškega polipa. Vprašali se boste, kdo je vendar načečkal tak članek? Avtor članka v listu «Obzorja sveta» je elegantni, smehljajoči »e in lepo vzgojeni... monsieur Lumpacikus. DOMAČI PROBLEMI IN VESTI Odbor za proslavo bazoviških junakov vabi vse demokratično in antifašistično ljudstvo na svečano proslavo, ki bo jutri, v nedeljo 7. septembra ob 15. uri na strelišču pri Bazovici Govorila bosta Giovanni Postogna ing.^ Josip Pečenko Na komemoraciji bodo sodelovali pevski zbori. Potrebni so ustrezni vladni ukrepi za tržaške ladjedelnice Provokatorji zopet na delu \j kovinarskih podjetjih pod kontrolo IRI v Trstu in Mi- ljah, je sedaj zaposlenih ka kih 9000 delavcev in uradnikov. Če prištejemo še delovno silo, ki je zaposlena v sorodnih in pomožnih dejavnostih, kot so manjša podjetja, ki delajo za velike tovarne, nadalje prevozi, usluge, dobave, bančni za vodi itd., dobimo pravo sliko, ki nam pokaže veliko važnost teh podjetij za gospodarsko življenje mesta in vsega ozemlja. Zato je povsem razumljivo zanimanje, ki ga kaže vse prebivalstvo za življenje, delovanje, razvoj in bodočnost naših ladjedelnic in nodjetij IRI. Toda če pogledamo natančneje v kakšnih pogojih se nahaja kompleks naše dragocene proizvajalne imovine in kakšne so v tem trenutku perspektive za razvoj in bodoče delovanje, je povsem naravno, da mora tak položaj vzbuditi med vsem pre. Mobilizirati je treba vse sile za uspeh na občinskih volitvah p olitične in organizacijske priprave naše partije za volilni boj so prišle v zaključno fazo. Čez teden dni bo volilna kampanja že v polnem razvoju in do takrat moramo hiti vsestran. sko pripravljeni, posebno kar se tiče organizacije. Gre za veliko politično bitko, ki jo bomo vodili nekaj mesecev po političnih volitvah. Na zadnjih volitvah smo preizkusili v vsaki sekciji organizacijsko učinkovitost naše partije. Danes je treba upoštevati pozitivne izkušnje iz prejšnjih volitev, da izboljšamo vse naše delovanje, p. dvsem pa, da napravimo potrebne korake za popravo starih napak. Ključ volilnega uspeha naše partije je v polni učinkovitosti naše organizacije, od federalnega komiteja, do sekcijskih in celičnih, voditeljev skupin in raznašč\ev tiska. Ojačati je treba delovanje teh organov in tovarišev ter ga prilagoditi potrebam volilne kampanje. Odločilno vlogo bodo imeli sekcijski komiteji, ki jih je treba razširiti s kvalificiranimi tovariši, da bodo lahko dobro vodili volilno kampanjo v svojem okraju, na vasi in v tovarni. Politične cilje je tre À A Naše priprave v Zaključni fazi Odločilna vloga sekcijskih komitejev Konkretno določiti politične cilje Pri Sv. Roku znižali delovni urnik Izredna važnost podjetij IRI za Trst V vseh ladjedelnicah zastarele naprave in malo dela lagi proučitve rezultatov političnih volitev: ponovna prido. hitov izgubljenega položaja v nekaterih volilnih sedežih, o-hranitev položaja v sedežih, kjer se je doseglo dobre rezultate, povišanje števila glasov v sedežih, kjer obstojajo možnosti, izboljšanje položaja med ženami, mladino, obrtniki, malimi trgovci itd. Tovariše je treba mobilizirati predvsem za kapilarno propagando. V glavnem je treba imeti za vsak sedež skupino tovarišev (člani partije, pomožni, mladi komunisti), ki jim bo poverjeno vse volilno delo. Sku. pina ho prek širjenja našega tiska, letakov, nabiranja prispevkov, približala čimveč volivcev in bo z njimi razpravljala, prepričala naj volijo KPI, poučila kako je treba voliti. Posebne ukrepe je treba napraviti za delo med ženami, mladino, obrtniki, malimi trgovci in vo- ------ «c- uueuum, maumi irg ba konkretno določiti na pod-1 livci drugih strank. Osnutek zakona za prosto cono Veliko skrb je treba posveti-ti tudi izbiri skrutinatorjev in zastopnikov liste. Za to je treba poiskati tovariše z dobrimi izKUŠnjami, ki so dobro opravili svoje delo in so poznani med ljudstvom. Sedeži sekcij morajo postati za časa kampanje središča volilne dejavnosti, volilni uradi, kjer dobijo voliv-ci lahko vse potrebne informacije. Volilna kampanja mora služiti obenem za utrditev naše partije in ZKMI prek rekruta-cije stotine novih članov. Zato je potrebno, da se v volilne delovne načrte vključijo tudi kon. kretne obveze in akcije propagandističnega značaja. Da bomo lahko uspešno u-resničili vse navedene naloge, pa ne smemo izgubljati časa, ker je vsaka minuta dragocena. DAVIDE PESCATORI Čestitke (Nadaljevan je s 1. strani) sta, vzpodbudil bi vse krajevne gospodarske sile k gotovi perspektivi in bi obenem vzbudil živo zanimanje za usodo naše luke pri vseh deželah našega specifičnega zaledja. Zamisel za ustanovitev proste cone ni naletela na nobeno utemeljeno nasprotovanje. Obstoj Skupnega evropskega tržišča ne izključuje, kot bi nekateri hoteli, ustanovitve te proste cone. Prosta cona predvideva istočasno izločitev iz Skupnega evropskega tržišča in dostop s popolnoma izven carinskim podro. čjem, kateri koli deželi, neglede na njeno stališče do Skupnega evropskega tržišča. V nekaterih kvalificiranih krogih gospodarske in politične desnice, se je govorilo o nevarnosti, ki naj hi ogrožala nacionalno integriteto Trsta v zvezi z ustanovitvijo carinske meje med Tržaškim in ostalim nacionalnim ozemljem. Jasno je, da gre le za polemično pretvezo, ki ne najde potrditve v nobenem zgodovinskem dokazu, ker bi lahko navedli ravno obratne primere. Gospodarske dejavnosti, ki so povezane z nacionalnim tržiščem, posebno glede na industri, jo, bi lahko zaščitila prav vrsta ukrepov, ki so jih uvedli 1921 leta za Zader. Slednji so dosegli dvojni cilj : niso okrnili u-činkovitosti ukrepov za prosto cono in so obenem ščitili možnosti uveljavitve krajevne indu- strije na nacionalnem tržišču. In končno se carinska meja med Tržaškim in ostalim ozemljem dežele, ki je dolga največ štiri kilometre, odvija na področju, katere se lahko učinkovito kontrolira. Postavljajoč zahtevo za ustanovitev proste cone za Tržaško ozemlje, hočejo napraviti Tržačani iz svojega mesta aktivno gospodarsko orodje, kar se bo doseglo s polnim vrednotenjem njegove gospodarske vloge; vir dragocene mednarodne valute, ki jo bodo prinesle pristaniške, železniške in pomorske usluge, špedicijska podjetja in zavarovalne družbe. ZAKONSKI OSNUTEK Člen 1. . Tržaško ozemlje je postavljeno izven carinske črte in se ustanovi kot prosta cona. Člen 2. - Inozemsko blago u-voženo na Tržaško ozemlje, je oproščeno plačevanja obmejnih pristojbin in kakršne koli carine, ki jo mora carinama izterjati na osnovi obstoječih zakonov. Nacionalno ali nacionalizirano blago, ki je uvoženo v prosto cono, sc smatra z vsemi u-činki kot izvoženo blago. Člen 3. - Prebivalci Tržaškega ozemlja bodo lahko uvozili na carinsko nacionalno ozemlje, brez plačila carinskih pristoj. bin, krajevne proizvode, ki jih bo določilo z odlokom finančno ministrstvo. Člen 4. - Predstoječi zakon stopi v veljavo dan po objavi v uradnem listu. Tovariš Nello Grisoni se je v četrtek poročil v Torinu z gospodično Liliano Marchetto. Sre. čnima novoporočencema iskreno čestitajo naša federacija, tovariši s Pončane in uredniški kolektiv našega lista. bivalstvom največjo zaskrbljenost. Škedenjski železarni grozi že več časa demobilizacija zaradi zastarelosti njenih strojev in nizke proizvodnosti naprav. V' ladjedelnici Sv. Roka so do pred nekaj dnevi popravljali ladjo «Vivaldi», sedaj je ostala ladjedelnica brez dela. Zato so zopet uvedli znižani tedenski delovni urnik 40 ur. Potrosili pa niso niti lire za izboljšanje naprav. Tržaški arzenal ima s svojimi zelo starimi napravami velike težave glede naročil za popravila ladij. Če ima še nekaj dela, je to zasluga delovne sposobnosti delavcev in ugleda, ki ga uživa podjetje med italijanskimi in inozemskimi bro-dolastniki. V ladjedelnici Sv Marka primanjkuje že sedaj v nekaterih oddelkih delo za nekatere kategorije; malo dela je n. pr. v oddelku za mostove in žerjave. Kar se tiče novih gradenj, ki so podlaga rednega o-bratovanja, je dela še za kakih devet do deset mesecev, nato bo kriza zajela vse oddelke. In na žalost do danes ni nobenih iz-gledov za nova naročila, ki bi zagotovila stalnost dela. V tovarni strojev delajo v največjem oddelku, to je v topilnici že več časa samo 40 ur na teden. Bodoče delo pa je odvisno od naročil, ki bi jih prejela ladjedelnica Sv. Marka in v Tržiču. Tudi za omenjeni dve podjetji se nujno postavlja vprašanje u-strezne obnove in ojačanja naprav. Podjetja IRI so resen problem za vse mesto. Problema se je treba lotiti brez odlašanja in treba ga je rešiti naglo ter temeljito. V nasprotnem prime-ru — posebno če upoštevamo možnost uvedbe Skupnega evropskega tržišča — utegne priti v tržaškem gospodarstvu do prave katastrofe, kar je treba na vsak način in z vsemi silami preprečiti. Vse naše ladjedelnice potrebujejo primerna nakazila za obnovitev in ojačanje naprav, ki so ponekod celo neuporabne, drugje pa že zastarele. Vsem pa je nujno potrebno zagotoviti dovolj naročil, da ne bo treba več skrčiti delovne urnike in odpuščati delavce. Toda vse kaže, da se merodajni vladni organi za vse gornje potrebe nikakor ne zanimajo in jih sploh ne upoštevajo. Do danes niso namreč sprejeli še nobenega ukrepa, kljub številnim intervencijam, ki prihajajo iz raznih krogov. Naše mesto se nikakor ne more odpovedati pravici do življenja in proevita. Zato je absolutno potrebno, da se premagajo vsi odpori in doseže od vlade ter njenih pristojnih organov take ukrepe, ki bodo zagotovili našim ladjedelnicam življenje in procvit. Zato pa je potrebna mobilizacija vsega mesta, ki mora manifestirati svojo voljo in odločnost, da se bo borilo za gornje cilje. Delavci in njihove razredne organizacije bodo — kot vedno — v prvih vrstah in pobudniki take akcije. E. SEMILLI aša federacija je svoj. čas opozorila tovariše in prijatelje na možnost provokacij, ki jih organizirajo razredni sovražniki ob priliki volitev. Dogodki so pokazali, da je bilo opozorilo na budnost povsem upravičeno. Prvo akcijo je izvedla ^ Sporočilo tajništva naše federacije sovražnika. Slednji je v imenu teh «skupin» vršil v zadnji volilni kampanji diverzantsko delo policijskega značaja. Na istem sestanku so nadalje sporoči- Prazniki tiska «banda Jonny», v kateri ie neki g. Giansanti so tudi najeti fašistični eie- j ki je nepoznan v menti, v službi Krščanske' antifašističnih demokracije in monarhistov. Ti elementi so pred Za kmetovalce kratkim provocirali nekaj mladih komunistov in povzročili nato njihovo aretacijo. Do druge provokacije je prišlo te dni. Na sestanku — ki je bil na občini — predstavil ikov strank, gibanj, organizacij in posameznikov, ki so vprašali za prostor na občinskih tablah za volilno propagando, se je predstavil neki gospod prof. Mon-falcone, bivši član naše krogih, vprašal dovoljenje za uporabo oglasnih tabel v ime-nekega namišljenega Danes, v soboto 6. septembra bo praznik tiska sekcije na Gre ti (v dvorani PD «Rauber»), Govoril bo tov. Vittorio Vidali. Jutri, v nedeljo od 16. ure dalje bo v Podlonjerju (PD «Zvezda») velika veselica tiska s plesom. Na sporedu je tudi izvolitev «miss Vie Nuove». Go-I voril bo tov. Gombač. Jutri, v nedeljo bo praznik tiska pri Magdaleni, kjer bo prisotne pozdravil tov. Ernesto Radich. Milijska sekcija organizira za jutri krajevni praznik tiska v Griži. Govoril bo sekretar lede-racije tov. Paolo Sema. «gibanja komunistične le. vice», katero je prišlo na dan tik pred temi volitvami s precej jasnimi nameni. Avtonomna tržaška fede, racija Komunistične partije Italije opozarja na gornje sramotne dogodke in razgalja ma nišljena levičarska «komunistična» gibanja ali taka, ki se ho- Razstava v Boljuncu Jutri, v nedeljo od 9. do 12. in od 15. do 19. ure bo v osnov, ni šoli v Boljuncu razstava o-blek in krojev, ki so jih izdelale udeleženke usposobitvene-ga tečaja za krojenje in šivanje, organiziranega po Zvezni ustanovi za poklicno usposabljanje. Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo nadaljuje z razdeljevanjem nakazil za nakup krme mešanice za krave molznice po znižani ceni z namenom, da se med rejci pospešuje racionalno krmljenje goveje živine. Nakazila se lahko dvignejo na živinorejskem uradu —^ Pokrajinskega kmetijskega nadzorni-štva ulica Ghega, 6/1, med ^ partije. Izjavil je, da je j čejo predstaviti kot pod- predstavnik «revolucionar, nih komunističnih skupin», ki bi morale v tej volilni kampanji «podpreti» Komunistično partijo Italije. Gre za skupine, ki obstojajo seveda samo v njegovi fantaziji, kot tudi v fantaziji zloglasnega «Romanina», ki je bil svojčas izključen iz naše partije, ker so ga zasačili, pomiki ter njihove avtorje, ki delajo to z namenom, da bi sejali zmedo med delovnim ljudstvom in s tem pomagali tistim ŠOLSKE VESTI OBVESTILO ŠOLSKEGA SKRBNIŠTVA Šolsko skrbništvo v Trstu strankam in skupinam, ki I sporoča, da je objavljena uradnimi urami (8.30 -12.30). Ida je v službi razrednega se borijo za konservativni socialni re-im in imajo kot zastavo, borbo proti partiji delavskega razreda in ljudstva. TAJNIŠTVO Naloge tržaške komunistične mladine v volilni kampanji Nova faza borbe za avtonomijo Y prašanje deželne avtonomije I kar se tega tiče pa so demo-je predmet proučevanja in | kristjani zelo nejasni in zato je razprav s strani raznih organov, kar je vsekakor pozitivno dejstvo. ker dokazuje, da je treba končno ustanoviti deželo Furia-nija-Julijska krajina. Kot znano je naša partija že svojčas sestavila osnutek statuta za novo deželo, ki ga ie v zbornici predložil 18. julija tovariš Vidali, skupno s še drugimi komunističnimi poslanci. S predložitvijo ustavnega zakon-skega osnutka se začenja za nas nova faza boja za avtonomijo. Problem avtonomije smo obširno obravnavali v zadnji volilni kampanji na naših zborovanjih in v vsej naši akciji. Zahteva posebne in široke avtonomije za Trst v okviru deželne ustanove, je potrjena tudi v uvodu našega volilnega programa za občinske volitve. Naša partija znova podčrtuje, da je treba Tržaškemu ozemlju priznati široko avtonomijo, ki se bo uresničila z izvolitvijo teritorialnega sveta, kateri bo imel primerne zakonodajne pravice. treba tako stališče smatrati za negativno. Našemu ozemlju je avtonomija nujno potrebna spri. čo njegove posebne zemljepisne lege in zaradi njegovih poseb nih potreb. Samo na ta način se bodo v Trstu lahko ustvarili predpogoji in možnosti za gospodarsko obnovo in demokratičen razvoj. Poudarjanje potrebe po avtonomiji je vedno bilo in ba tudi v bodoče poglavitno vprašanje v borbi, ki jo bomo vodili v parlamentu in v množičnih akcijah. Važna etapa naše borbe za avtonomijo bo širši sestanek v deželnem merilu, predviden za konec septembra. Sestanka se bodo udeležili predstavniki pokrajin dežele ter osebnosti iz drugih dežel s posebnim statutom. Sestanek bq istočasno vzpodbuda za akcijo in mobilizacijo ljudstva, ki je odločilen činitelj za dosego avtonomije. y tej volilni kampanji se Zveza komunistične mladine predstavi ob strani partije, ki je vključila v svoj program specifične zahteve tržaške mladine. Za te zahteve se bodo skup. no z drugimi, borili tudi mladinski kandidati, ki so na listi partije. Komunistična mladina mora V tej volilni borbi objasniti vsej mladini odgovornosti Krščanske demokracije, socialdemokratov, ki si morajo deliti odgovornosti s klerikalci, kot so si delili stolčke v občinski upravi in drugih ustanovah. Isto tako je treba prikazati odgovornosti drugih skupin, ki so delale proti koristim Trsta in tržaške mladine. Nakazano politično dejavnost, ki se vključuje v borbo za mir in demokracijo, je treba razviti po vzgledu, ki ga je dala komunistična mladina v zadnji vo. bini kampanji. Zato je treba naglo mobilizirati vso mladinsko organizacijo in zaktivizira-ti vse propagandistične skupine, ki so delovale v prejšnji volilni kampanji. Te skupine je treba razširiti z vključitvijo novih moči, to je vseh tistih mladincev, ki so se odlikovali v delovanju ZKM v teku prejšnjih mesecev. mladmcem o njegovih proble- | ZKMI ter člani federalnega ko-mih, sirit, nas t,sk ter bo dal j miteja in federalne kontrolne na la način svoj dragocen dopri-1 komisije, nos za uspeh komunistične liste. S. PERINI Partijski sestanki Volilna kampanja daje prili-ko in nakazuje potrebo predvsem po okrepitvi vodilnih komiteje krožkov ZKMI, ustanovitvi novih krožkov in razširitvi mladinske organizacije z novimi člani, sinovi in hčerami tovarišev ter tistimi simpatizerji, ki dajejo dober doprinos v volilni borbi. Mladi komunisti morajo vnesti v volilno kampanjo vse svoje navdušenje, življenjskost in smisel za pobude. Pomagati morajo pri širjenju tiska, razdeljevanju materiala volilne propagande, ki ga bo tiskala naša federacija ; razširiti morajo o-sebne stike z volivci, prav posebno z mladino. V tem duhu so se te dni sestali vodilni organi ZKMI, ki so začrtali perspektive in navodila za udeležbo naše organizacije v volilnem boju. Sedaj je treba iti na delo brez odlašanja, da se bo ZICMI častno izkazala tudi v tej kampanji, da bo vsak mladi komunist dobro politično usmerjen in bo dober propagandist, sposoben uspešno ŠIRŠI PARTIJSKI AKTIV V torek 9. septembra ob 19.30 bo v Ljudskem domu pri Magdaleni širši partijski aktiv. Tovariš Paolo Sema, , sekretar naše federacije, bo podal poročilo o volilni kampanji. Vablje. ni so sekcijski in celični komiteji, komunisti v vodstvih mno-žičnih organizacij, tajništvo SESTANEK KANDIDATOV KOMUNISTIČNE LISTE V sredo 10, septembra ob 19.30 bo na sedežu federacije v ulici Capitolina 3 sestanek kan-didatov naše liste z razpravo o raznih vidikih volilne kampanje. SKUPŠČINA KOMUNISTOV IZ TOVARN V četrtek II. septembra ob 18.30 bo na sedežu v ul. Capitolina skupščina komunistov iz tovarn. Na dnevnem redu: «U-pravne volitve in borbe delavskega razreda». Izguba dveh zvestih tovarišev času poletnih počitnic, ko naš list ni izhajal, je naša partija in vse delavsko in demokratično gibanje izgubilo dva svoja zvesta člana in borca. Anton Milič Prve dni avgusta je v starosti komaj 66 let po dolgi bolezni preminul v tržaški bolnišnici tovariš Anton Milič iz Saleža. V svoji mladosti se je izučil za kovača, pozneje pa je posvetil vso svojo skrb kmetijstvu. Posebno se je zanimal za trtorejo in živinorejo. Bil je splošno znan kot vzoren in napreden gospodar. V času osvobodilne borbe se je tudi on pridružil naprednemu gibanju in sodeloval v borbi za osvoboditev. Poleg drugih demokratičnih organizacij je bil član tudi krajevne celice Komu. uistične partije in PD «Rdeča zvezda», kjer je, dokler so mu moči dopuščale, aktivno sodeloval. Pri prvih povojnih občinskih volitvah mu je ljudstvo izkazalo svoje zaupanje in ga izvolilo v občinski svet, kjer je naloge podžupana. Ivan Legiša J^omaj dva tedna po smrti tovariša Miliča, nas je za vršil tudi Vse demokratično gibanje zgod , r_„_____, popularizirati program naše niške občine je težko občutilo I nama svoje najiskrenejše, toplo partije, razpravljati z vsakim njego izgubo, J sočustvovanje. vedno zapustil še tovariš Ivan Legiša iz Devina. Tudi tovariš Legiša je bil nadvse priljubljen v vasi in vsej okolici zaradi svoje resnosti in predanosti delavskemu gibanju in svojemu narodu. Dolgo je bolehal in vsa nežna skrb njegove družine ga ni mogla rešiti. Strla ga je neizprosna bolezen, kateri je odprla pot silikoza, poklicna bole-zen, na kateri bolehajo navadno ljudje njegovega poklica, kamnarji in klesarji. Tovariš Legiša je v času fašizma zapustil svoje kraje, ker se ni hotel ukloniti krvavemu režimu. S svojo družino je živel v Beogradu, a se je vrnil domov že leta 1941, čim mu je bilo to mogoče. Po zgledu svojega moža m očeta se je vsa družina vključila v narodno osvobodilno borbo in je bila zato preganjana in poslana v nacistična koncentracijska taborišča. Ob bridki izgubi obeh dobrih in zavednih tovarišev izreka u-redniški kolektiv «Dela», čeprav I pozno, težko prizadetima druži- Šentjakobski osnovni šoli, v ulici Scuole Nuove 12/1. in na didaktičnih ravnateljstvih predno. stna lestvica za poverjena in nadomestna mesta na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1958-59. Prednostna lestvica je na vpogled vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 9. septembra t.l. VIŠJA REALNA GIMNAZIJA Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu. ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom,, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-59 do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v ulici Lazzaretto Vecchio št. 9, II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. V višji realni gimnaziji se pri-čno zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1957-58 dne 17. septembra s pismenim izpitom iz Italijanščine. DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA Na državni trgovski akademiji se vpisovanja za šolsko leto 1958-59 zaključijo 25. septembra. Usposobljenostni izpiti bodo začeli v sredo 17. septembra s pismeno nalogo iz italijanščine. Potrebne informacije se dobijo v tajništvu vsak delavnik od 10. do 12. ure. DRŽAVNA NIŽJA TRGOVSKA STROKOVNA ŠOLA Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št. 4 sporoča. da traia vnisovanie za šol. «ko leto 1958-59 do vključno 25. septembra t.l. Tajništvo ie od-orto vsak delavnik od, 10, do 12. ure. Popravni izpiti čez I. in IT. razred ter nižji tečajni izpiti pričnejo 8. septembra 1958 DRŽAVNA NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA ŠOLA Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ulica Montorsino št. 8, IH. obvešča prizadete starše, da sc vrši visovanje za I, II, in III. razred za šolsko leto 1958-1959 do vključno 25. septembra vsak delavnik od 10. do 12. ure. Istočasno opozarja učence in učenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek, 8 septembra ob 8.30 INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V DOLINI Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za I, II. in III. razred do vključno 25. septembra vsak delavnik od 9. do 12. ure. Istočasno obvešča vse učence, ki so pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku 1958, da se bodo razredni popravni izpiti ter izpiti za nižji tečajni izpit začeli v ponedeljek, 8. septembra ob 8.30 po urniku, ki je izobešen na šolskih vratih. ZA TEDENf * DNI Sobota, 6. . Ida, Radonica Nedelja, 7. . Regina, Mirna Ponedeljek, 8. - Roj. M. D-Adrijan Torek, 9. - Peter, Marij Sreda. 10. - Nikolaj, Nikita Četrtek, 11. Emilijan, Milan Petek, 12. Gvidon, Slavica Z V RADIO ODDAJE SOBOTA: 13.30 Lahke t»'1 dije - 15. Operne uvertur* 16.35 Orkester Pacchiori Folklorni ansambel « Srč Dražil» - 18. Oddaja mlajše: Franc Jeza: «Odp** Marko». 7. oddaja. Igrajo G i RO - 19.15 Umetnost in žiti j nje: «Pogled na festival j1^| sloivanskih filmov v Pulj11* 4.45 tndentovski zbor ko Vodopivec» - 21. Judita manova: «Kazen», dramatik na zgodba. Igrajo člani R™ 22.30 Orkester Gorge Melaci no. NEDELJA: 9. Kmetijska1 daj a - 10 Prenos maše iz st^* 1 ce sv. Justa - 13.30 Glasba M željah - 16. Slovenski zbori 18.40 Vokalni kvintet «Zarjj 19.15 «Ko študent na rajžo-- mladinska počitniška oddaj’ 20.30 Zvočni mozaik - 22. ^ delja v športu - 22.10 P"i' Jelka Cvetežar in Majda ^ z orkestrom Franca Russa. PONEDELJEK: 13.30 La» -lelodije - 18.55 Vokalni K1' «Metuljček» 19.15 Radijska "* verza - 20. Športna tribù** ^ 20.30 Mozart: «Don Juan*1 / pera v dveh dejanjih. ' TOREK: 13.30 Glasba po ?" ljah - 18. Koncert P'aB':.JrX^» Silve Krašovec - 19.15 ] obzorja - 20.30 Iz opernega *T ta - 21. Obletnica tedna -Simfonični koncert dirigirala ' ; mo Hubad in Jakov Cipci: '■ orkester Slovenske filharm0; - 22.50 Na orgle Hammond « » Fela Sowande. SREDA : 13.30 Zabavna $ ba - 1830 T- začarane p°*’(| |1 Edward Martinuzzi: «Snežk;1jn\ Rožica» . 19. Samospeve Maj1 njaca, Topalovica, Geja in • “ ka poje basist Žarko CvO'1 19.15 Zdravniški vedež -Od melodije do melodije - - v , Marco Praga: «Vzgledna žf j v »ia igra v 3 dejanjih - nato dije iz filmov in revij. ČETRTEK : 13.30 L* glasba - 18. Brahms: K o"1 za violino v D-duru op. 77 • Vokalni kvartet « Večerni*8’ 19.15 Radijska univerza -Zbor Slovenske filharmonij 21. Ilustrirano predavanje Sodobna književnost in u nosi - 22.30 Mozart : K0*1 št. 3 v G-dtim za violino i” kester K 216. PETEK: Ì3.30 Glasba p» ljah - 18. Velika dela sl3' mojstrov - 19.15 Znanos* tehnika - 20.30 Odlomki iz 11 ških oper - 21. Umetnost i” ,] reditve v Trstu - 22. Dante ’ , ghieri: «Božanska komedij, Pekel: 31. spev» - 22.45 N0' ski skladatelji. KINO Prosek Sobota, 6. sept. n «Tam gori me bi» (Lassù qualcuno ma) ; film MGM 20. 1 -kdo 4 Nedelja, 7. sept. ob 17. uti' p°novi- ,kkl Sreda, 10. sept. ob 20. uri; morilci» (Voi assass1 film XVarnes Bros. Šola Glasbe*1 matice N Vpisovanje v šolo Glasb', matice traja od 1. do 6. se? j' ^(j-bra, od 9. do 12. in od j '/ ^r) * 18. ure v ul. Ruggero f’ I 29. Istotam se vpišejo t I k Jo Podtl J 5 jenci, ki posečajo p-— w šole v Barkovljah ter g°ly v ki bodo posečali novoiisl8y Se Ijeni podružnici pri Sv. ^ °1: (v prostorih prosvetnega /ij^l št va) in v Skednju (na 1 [j1, prof. Ambroseta). J V Boljuncu so bila vp*I nja na sedežu šole v čet* t t. m. t* V petek 5. t. m. so vP's°V<|(< jit Nabrežini (na sedežu F® »' *i) Gruden), od 17-19. Isti f vpisovali tudi v Trebčah I ’V/ dežu PD «Primorec»), °d jt ^ Poučuje se klavir, viol*113, j y Io ter vsi ostali orkestra!" (j, strumenti in harmonika- jf Pričetek pouka bo v P° ljek 8. septembra t. 1- ,g it RAVNATELJ^ $ k