' r . .if . fe: _ - , ... . list slovenskih delavcev v Ameriki. £U 1H* aft tfcs M Qffim at Hew York, H. T, Marek S, 1ITV, TKLKTOH: 8876 OOBTLAHD* WO. 180. — ŠTEV. 180. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 2, 1917. — ČETRTEK, 2. AVGUSTA, 1917. VOLUME XXV, m LSTHIK .XXV. Suhači so zmagali. SENAT JE SPREJEL SBQSPPARDOV AMENDE MENT. — 65 GLASOV JE BILO ZA, 20 PA PROTI. - NEKATERI SO PREPRIČANI, DA BO TUDI POSLANSKA ZBORNICA SPREJELA AMENDEMENT. VELIKA DEBATA V SENATU. -ooo- Legiji smrti. Ranjena popisuje prve boje. — Vsaka ima strup pripravljen. — Marija Golubijova. Washington, D. f\, 1. avgusta. Sonat je sprejel danes )>opoldiie prohihicijski amendement senatorja Shepparda. Za prfdlojj je bilo f>5 glasov, proti predlog^ pa samo dvajset. Amendement je bil torej sprejet z naddvetretinsko večino. Amendement prepoveduje izdeljavo, prodajo in trans l»ort alkoholnih pija«" v Združenih državah. Nadalje je prepovedan tudi eksj>ort vseh takih pijač. Nekateri senatorji so poskušali dosegi, da bi bilo prepovedano samo žganje, dočim bi se smelo izdelovati pivo in lahka vina, pa so žalostno pogoreli. Senator Sheppard, oče omenjenega amendementa, je rekel, da je popolnoma prepričan, da lx> njegov amende-n»eut sprejet tudi v poslanski zbornici. Pred no je bil amendement sprejet, se je vnela v senatu ostra debata. Senator La Follette je rekel, da je nasprotnik prohi-bioije, da bo pa vseeno glasoval za amendement, samo da dobi ljudstvo priliko odločiti se glede tega vprašanja. Prej ali slej mora dati kongres narodu pravico ini-ei jat i ve in referenduma v vseh vprašanjih, tikajočih se ustave. Zbornica naj sedaj odloči, če naj se predloži amendement državam ali ne. Tudi ee se zbornica odloči za amendement, bo predložen državam. Predno bo uveljaven, ga morajo sprejeti tri četrtine držav. Po želji predsednika Wilsona je zboroval danes popoldne konferenčni odbor poslanske zbornice in senata. Določilo se je, naj se črta klavzulo, katera določa vstano-vitev takozvanega "vojnega odbora". Tozadevna predloga bo vrnjena senatu in zbornici in bo najbrže sprejeta. Predloga prepoveduje izdeljavo alkoholnih pijač ter daje predsedniku pravieo odločiti, če se sme izdelovati oziroma importirati pivo in lahka vina. Predsednik je nadalje tudi pooblaščen konfiscirati vse alkoholne pijače, toda dvomijo, da se bo poslužil te svoje pravice. ooo-- Francosko bojišče. London, 1. avgusta. — Na novi fronti v Belgiji so Angleži in Francozi zopet napredovali navzlic hudemu deževju. Deževalo je ldanko Reuterjevo poročilo pravi, da je dež ponehal in da so topovi zopet pričeli bobneti. V zadnjih poletjih je bil to največji naliv. Pariz, 1. avgusta. — Po večdnevnem artilerijskem ognju so včeraj Nemci naskočili francoske postojanke na levem bregu reke Mozele v verdunskem okrožju. Francosko poročilo pravi, da se je Nemcem posrečilo samo na nekaterih krajih, da so se približali prvi fran-soski črti, kjer pa so se morali vstaviti. Popoldansko poročilo opisuje boje pri Craonne, Hur-tebise in zapadno od Cemvja, kjer so Nemci vprizorili več hudih napadov, ki so pa bili brezuspešni. Na levem bregu Mozele Nemci proti jutru niso več obnovili napadov. Na desnem bregu pa so se vršili samo artilerijski boji. Berlin, 1. avgusta. — Pri Chemin des Dames so Francozi v svojih številnih napadih omagali in obdržali smo vse postojanke. Bolj proti vzhodu je nek westfalski polk porazil francoske čete. S pomočjo artilerije je ta polk zavzel mnogo zakopov pri La Boyelle. V teh bojih smo vjeli nad poldrugi tisoč vojakov. do večera napadali. Ko se je pa pri- navalili na naše postojanke, toda Petrograd, i. avgusta. — Marija Orolubijova, ki leži ranjena v bolnišnici, je stara 18 let bila je učenka vi£je Sole, je visoke ipo-stave in R&stavna, lepih modrih auij in i>jeni plavi lar;ie so ostriženi. Smeje se je kazala na svoje rane. Nii-i ohlapna bolniška obleka ji ni Anogle. zakriti mjetietga bujnega stasa. Na verižici okoli vratu je imela majhno škatljieo, v kateri je imela strup za slučaj, da bi bila vjeta. Vsaka je imel« pri sebi strup. Marija -Golubijova pripoveduje svoje doživljaje s sledečimi besedami : "Pravijo, da seru ranjena; jaz imenujem to (praske, toda morda bom morala ostali od fronte vec tednov, v boju pa sem bila samo dva dni. Vendar pa sem bila v za-kopih in sem vjela svojega Nemca. Počutim se že dalje in upam, da bom sla nazaj. Moram iti; mo-ju. domovina me potrebuje. Zato sem stopila v armado. V Petrogradu sem videla vojake. ki so prosili, da jih naj ne pošljejo na fronto; jaz pa sem bila prepričana, da domovina rabi vsakega moža in ženo, ako ni izdajalec. Vstanovili so ženski polk in jaz sem takoj pristopila. Tega še nisem nikdar obžalovala. Nikdar se nisem bala >n prosim samo 3o je povelje, da moramo leči. Oplazila sem, da smo *bile na fronti samo ženske. Moški so bili bolj tzadej. Pričela sem streljati Vprla sem i vojevala vojna cesti v neposredni bližini neka I no vpričo najugodnejših pogojev, granata. General Holmes, povelj- Demokracija je kratkovidna, lah- nik avstralskih čet, je bil ubit in Holman sam je bil težko ranjen. Če so soeijalni, industrijalni in politični reformatorji v Avstraliji za trenutek prenehali z razširje- ko izgubi pogum ter ji npade srce. Vojna v svojem najvišjem razvoju pa zahteva vodstva avtokrata, — Cezarja ali Napoleona. Oni. ki skušajo vojevati vojno v njem idealov demokracije, — pise'Prid demokraciji morajo spoznava*-Holman, — niso storili tega, ker I ti to ter ne smejo pozabiti na brez-so se naveličali ali ker mislijo, da (končni pritisk majhnih problemov se je doseglo konečnl cilj. Storili - fflede narodov, od katerih je odvi-so to. ker spoznavajo, da je sedaj sen lzjd vojne. odvisna že sama eksistenca demokracije od neomejene zmage zavezniške stvari. Oni so kot graditelji, ki so nenadoma zapustili svoje delo. da branijo poslopje samo pred nenavadnim, in že dolgo zosnovanim napadom. Dokler se tega napada ne odvrne ter uniči sovražnika, se ne sme misliti na navadne industri-jalne reforme. Militarizem, junke-tizem, kajzerizem in drugi taki "izmi" so stvari, s katerimi noče imeti demokracija nobenega opravka. Vse to je smrtno ogroženje demokracije in dokler se vsega tega ne spravi s sveta, ne morejo napredovati institucije svobode. Gada nemške militaristične ovtogracije se ne sme le omamiti, temveč ubiti. Demokracija nasprotuje militarizmu, ker je slednji sovražen neomejenemu razvoju samovladanih občin. Vsled tega najdemo, da najbolj proste demokracije na svetu ne verujejo v oboroževanje, da pa se kljub temu postavijo v bojno črto. Njih vojna je vojna proti vojni sami. Prostost, ki ni nič manj kot prvotni nagon ohranitve samega sebe, pa poživlja k orožju in tega poziva ni mogoče omalovaževati. Zelo se lahko obžaluje vojno in njene strašne posledice, vendar pa se mora demokracija držati načela: — Boljše je boriti se za do bro kot pa tičati pri slabem. To je tudi vzrok, zakaj je danes Avstralija zaeno s Canado in Južno Afriko narod v orožju, Radite-ga se tudi nje sinovi bore v Franciji in Flandriji skupno s svojimi sorodniki iz materinske dežele, ki Mi v New South Wales zahtevamo : 1. Minimalno plačo za vse delavce. — 2. Določila, da se to minimalno plačo poveča v razmer ju. kot rastejo cene za živila. 3. Osemurni delavnik. 4. Pošteno plačo za nase vojake. 5. Primerne odredbe za penzije in podporo onih, ki so odvisni glede življenja od vpoklicanih vojakov. To so osnovne stvari, ki povzročajo nezadovoljstvo med narodi ker se jih ne uveljavi. Kakor hitro pa se bo dalo te koncesije, se lahko mirno trdi, da bo demokracija pošteno izvršila svoje delo. Dasiravno je v Avstraliji čuti nekaj glasov, ki se obračajo proti vdeležbi te dežele v vojni, je vendar večina avstralskega naroda za močno in neizprosno-dosledno nadaljevanje vojne. Velika masa naroda je trdno odločena, da vstraja pri svojih idealih prostosti ter jim pripomore do zmage tudi v drugih deželah. Demokracija in nemški militarizem kot tak ne moreta vstrajati drug poleg drugega. Eden mora podleci in sedaj nastane vprašanje, kdo naj podleže. Demokracija se bori za svo^e ideale, dasiravno ni pozorišČe boja še nadalje forum, temveč krvavo bojno polje. Vsled tega pa moramo še enkrat trdno opasati svoj meč ter se boriti, dokler se ne izpolnijo nesmrtne besede Lincolna, — da bo doživel ta narod, pred Bogom, nov preporod prostosti in da vlada naroda, potom naroda in za narod je zibelka in dom demokracije. To^ne bo izginila s tega sveta. Nisem opazila, kdaj sem bila|Jo varnostnih oddelkov, opazoval-ranjena. Streli so eksplodirali na |ne in obrambne naprave, skladišče okrog. Eden me je zadel. Prihodnjič me bo eden pošteno prijel." Ko je končala, si je posadila na glavo vojaško čepico in je salu-tirala. Pri tem je zardela. in skrila svoj obraz v blazine. Pred Gorico. Vojni poročevalec Kirehflebner piše: Dva kilometra pred našo postojanko leži Gorica. Na sovražni strani se nič ne gane. Naši ljudje počivajo, le straže nepremično stoje ob linah in pazijo na ono stran. Gorico pokriva rujav dim, iz katerega moli razstreljeni grad, okr-ški cerkvenih zvonikov — cel je ostal le zvonik semeniške cerkve in razvaline mnogih drugih stavb. V ozadju se mračno dviga podgorski žrtvenik. Naše baterije rjovejo in obsipajo sovražnika z navskrižnim ognjem. Italijanska artilrija nič ne zaostaja za našo in obstreljuje goro Sv. Marka, ki je že Čisto gola. Dalje na levo onstran Soče se dviga sredi iz ravnine dvo-gknri Fortin, ki istotako bljuje o-genj iz gorskih topov. Preko Soče se pno mnogoštevilni vojni mostovi, ki jih naši topovi redno razbijajo, tako da imajo Italijani vedno delo a temi sanje tako važnimi ob-čti. Tačas vodi če* Sočo 15 mostov. Naš voditelj nam. je dodobra ras-VideT ročnega orožja, kjer nas je najbolj zanimal bojni kij — strašno orožje, ki že z lahnim udarcem podere sovražnika. Tam pred fronto je ležal še en mrtev Italijan — zadnja priča in žrtev nedavnih sovražnih navalov. Polronati ga ni bilo mogoče, ker Italijani takoj streljajo. Naši padli iunaki že vsi mirno počivajo v lepo okrašenih grobovih. Včerajšnja vročina. Včerajšnji dan je bil najbolj vroč, kar je znano vremenskemu uradu skozi ves čas obstanka. V New YorJm je vsled vročine umrlo 135 oseb, več sto pa so jih prepe-peljali v bolnišnice, in mnogi nimajo upanja, da bi okrevali. Iz ~A'ashinertona poročajo, da je v okrajih, kjer prevladuje ta vroči val. nomrlo do 300 oseb, nad 800 Fn. jih je omagalo vsled vročine. Ob 8. ; ri zjutrai je kazal toplo mer 89 stopinj, kakoršne vročine v jutranjih urah še ni bilo nikdar. Popoldne je prišla nevihta, ki je shladila zrak in oddahnili smo se. Mnogo tovarn in celo nekatere večje trgovine so zaprle vrata za čas, ko bo trajala vročina. V Prrladelphiji je umrlo 68 o-seb, v Pittsburghu 24, ▼ Detroitu 20, Cleveland« 16 in v St. Loufcu 11. Vrati val te je obrnil ftfrti C* Glasovi o miru. Washington, D. C., 1. avgusta. — Iz nekega poročila, ki je dospelo iz Evrope, je jasno, da so se začeli zavezniki nekako pogajati s centralnimi silami, in da bodo imela ta pogajanja najbrže nspeh Nadalje je tudi jasno, da se hočejo zavezniki najprej pogoditi z Avstrijo. Nemški državni kancler Michaelis namerava priti na Dunaj ter se posvetovati z avstrijskim cesarjem. Posvetovala se bosta, na kak način bi bilo mooče skleniti mir. Združene države so samo z Nemčijo v vojni in se stri njajo z ostalimi zavzeniki edino le v točki, ki se tiče — Nemčije. Združene države se ne brigajo za druge cilje, ki so jih nadeli zavezniki. V diplomatičnih krogih prevladuje mnenje, da je Italija odločna nasprotnica separatnega miru med zavezniki in Avstrijo. Nek diplomat se je izrazil o tem: s — Italija na noben način ne bo sklenila separatnega miru z Avstrijo. Za Italijo sta mogoči samo dve poti: Ce Avstrija preneha z vojno, mora v polni meri ugoditi vsem italjanskim zahtevani; Če pa Avstrija tega ne stori, mora popustiti Italija. Zavezniki so napravili veliko napako, da delajo razliko med Avstrijo in Nemčijo. In to razliko je začela delati tudi — Amerika. ( Italija je pa nasprotno prepričana, da med Avstrijo in Nemčijo ni nobene razlike. V slučaju, da skleni j o zavezniki z 'Avstrijo separaten mir, bi Italija izgubila vse, kar je pridobila in za kar se bojuje. — Ako puste zavezniki Italijo na cedilu ter sklenejo z Avstrijo separatni mir, bi Italiji ne preostajalo drugega kot zvezati se z Nemčijo ter se boriti proti zaveznikom. London, 1. avgusta. — Iz Curiha poročajo: — Neko poluradno poročilo naznanja, da je avstrijski zunanji minister z veseljem čital izjavo angleškega blokadnega ministra, ki je rekel, da Anglija ne sme smatrati Avstrijo kot svojo sovražnico. Iz tega je razvidno, da ni nikakih ovir, da bi se začela pogajanja med Anglijo in Avstrijo. Isto poročilo omenja, da je grof Czernin pripravljen igrati ulogo posredovalca med Berlinom in Londonom. -ooo- ** ^ ' ' v ' V r* Z ruskega bojišča. -ooo- Petrograd, 1. avgusta. — Vojni urad poroča o delni ruski ofenzivi v Galiciji, kjer so Rusi zavzeli nekaj o-zemlja. Kusi pa so bili primorani umakniti se čez Zborč in so imeli težke izgube. Južno od Kimpolunga so se Rusi tudi umaknili blizu Negrey. Južno od Brodyja so Nemci naskočili ruske postojanke ter zavzeli nekaj zakopov. Po vročih bojih so bili Nemci pregnani. V teh spopadih se je posebno odlikoval 419 polk. Pri Husjatinu so Nemci na več krajih poskušali prekoračiti reko Zborč, kar pa se jim ni posrečilo. Včeraj so Nemci, ki so bili v premoči, napadli Ruse med Zborčom in Dnjestrom v okrožju Zaluča in Germanovke. Rusi so se morali po hudih bojih na nekaterih krajih umakniti čez Zborč. Rusi so v teh bojih izgubili ve]>ko častnikov. Med Dnjestrom in Prutom so Nemci vprizorili mnogo napadov, ravno tako tudi na južnem bregu Dnjestra lia poti proti Čmovicam. Potem ko so ruske čete odbile več napadov, so se morale umakniti vzhodno od Gere-merit. V Karpatih je prišlo do več spopadov pri Sipitulu in Nemci so bili vedno odbiti. Pri Braci pa so se Rusi nekoliko umaknili. Na rumunskem bojišču so Nemci naskočili rumunske postojanke pri Negrey, jugozapadno od Kimpolunga. Ru-rnuni so se morali nekoliko umakniti proti Vzhodu. Neko poročilo iz Jassy pravi, da so Nemci v dolini reke Putne od 24. do 28. julija izgubili 98 topov in 4,500 vojakov. — Bumuni so predrli fronto v razdalji 60 kilometrov 17 do 20 kilomtrov globoko. Pošiljateljem denaija. r - - a - — I m Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujet« nikom in drugim v Rusiji, Italiji in Fraafiiji, kakor tudi l! Angleška vlada razpravlja sedaj o sili in avtorite-n nemškega državnega zbora in njega zmožnosti, da da tiari Kini {»olitiki ofieijelno direktivo. V spričo takega po-{Mjskusa je mogoe 1«' en odgovor. Odposlan«-! nemškega naroda morajo dokazati, da so \ resnici v posesti razpravljane avtoritete in da so jo zmožni izvajati to avtoriteti*. Oe bo nemški narod v sta-»m prepričati kontinentalno Evropo o tem dejstvu, potem e je rešilo glavni vojni eilj Anglije. Druga ovira pri sklenitvi miru pa je vprašanje Alzaeije in Lotarinške. V |MUideljek je Balfour v angleškem parlamentu ja-mio namignil, naj si Francija odpove svoji ambiciji, da dobi te province nazaj. V oficijelni brzojavki glede tega govora se glasi: — Mr. Balfour je dal izraza le svoji lastni misli, ko j» rekel, da mora Velika Britanija podpirati Francijo v zahtevi jmj Alzaciji in Lotarinški. Izjavil pa je tudi, da se Francija ne bori edinole za Alzacijo. Bori se namreč za svojo lastno eksistenco. Vprašanja, o katerih se je razpravljalo v poslanski zbornici, so vzbudila pozornost ce-l**ga sveta ter potisnila na stran vsak drug predmet. Vprašanje Alzaeije ii, Lotarinške je precej zavito. Bil j<* nekoč čas, ko je pripadalo to ozemlje Nemčiji. (To ni resnica. Pripadalo je različnim majhnim potentatom, cerkvenim knezom in Nemčije kot take takrat še sploh iti bilo. Opom. uredn.) Franciji pa sta pripadali deželi v času pred letom JS71. V |H>s«»st Nemčije pa sta prišli ti deželi potom na-silne osvojitve. Kazvcn vojaških razlogov sta še dva pomi-hieka abstraktne pravice, katera je treba upoštevati pri končni odločitvi. En pomislek je sorazmerno prebivalstvo Nemčije in Francije in sorazmerni prirastek v prebivalstvu. Tozadevne številke bi dale migljaj glede relativnih potreb Francije in Nemčije z ozirom na te province. Drills i pomislek pa je volja prebivalstva v Alzaciji in Lotarinški. Alzaci ja in Lotarinška zavzemata skupno površino r.,(ior> kvadratnih milj. Francija zavzema površino nekaj nad 207,(MX) kvdaratnih milj, Nemčija pa blizu 209,000 kvadratnih milj. Francija in Nemčija sta torej približno enakega obsega. > Leta 1872 je imela Francija prebivalstva 36,140,000 duš. To število se je povečalo na skoro 40,000,000 1. 1911, kar ziiači prirastek le nekako 3.500,000 duš. V približno istem času, od 1871 do 1911 pa se je pomnožilo prebivalstvo Nemčije od 41,000,000 na skoro — <57,000,000, kar znači prirastek skoro 25,500,000. Ijeta 1871 je imela Francija 174 prebivalcev na kvadratno miljo, dočim je imela Nemčija 195. Na podlagi vse ga tega se zdi človeku, da ima Nemčija večjo potrebo glede Alzaeije kot pa Francija. (ilede razpoloženja Alzačanov samili pa se ne more ničesar izjaviti razven podlagi splošnega ljudskega glasovanja. Nemški soeijalisti minoritete so predlagali tako glasovanje, dočim noče Ribot ničesar vedeti o tem. (Ta članek je izšel v nemško pobarvani "Evening Mail" ter ga je vsled tega citati v tem smislu. Opom. Kako prikajojo na dan z V newyorskem "Timesu" je izšel članek, v katerem se resno zahteva, da pripade Carigrad — Grški, to je — Grkom. Pisatelj članka izjavlja, da pripada* Carigrad Grški s političnega, zgodovinskega, trgovskega in zemljepisnega stališča. Svoja izvajanja utemeljuje na sledeči način: — Zgodovinsko obstaja to mesto, ki je naravnost ne-zavzetno, iz bizantinskih poslopij, katera so prvotno ustanovili in razvili Grki. To mesto pa je bilo tudi skozi stoletja turške vlade preplavljeno z grško krvjo. V obsegu tega kratkega članka je nemogoče navesti celo zgodovino tega slavnega mesta, vendar pa zadostuje povedati, da je bil Carigrad pod grškimi cesarji branik krščanstva, dokler ni padel v roke Turkov leta 1453. A .udi ]x> tem padcu je Cargirad še vedno izvajal svoj upliv ra bližnji iztočni svet, kajti bij je sedež grške kulture in eere. Politično je Grška pravomočna lastnica Carigrada, kajti glavno prebivalstvo Carigrada tvorijo Grki. V Carigradu ni nikakih Rusov (!) in skoro vse postave in administrativni ustroj temelje na grških principi jih. Res je, da imajo zunanji konzulati pravico pravosodja nad podaniki tozadevnih dežel, a to se je uveljavilo le radi enostranosti in krivičnosti od strani turških sodnikov in uradnikov. Cela atmosfera Carigrada pa je prepojena z grškimi idejami. Trgovsko in ekonomsko bi bilo najboljše za naše zaveznike in narode sploh, če bi se nahajal Carigrad v rokah kake majhne države kot je naprimer Grška, ne pa v **okah tako silne države kot je naprimer Rusija. Vstop v Črno morje je le mogoč potom Dardanel in Bospora. Če bi se dalo torej Carigrad Grški pod pogojem, da ostanejo te vodne ceste proste, bi se ustvarilo stem raz mere, ki bi bile lahko trajne. Če bi se pa poverilo veliki sili vlado nad Carigradom in nad to vodno i>otjo, bi doti-čna velika sila takoj zaprla dotična pota in nastali bi novi spori, nove vojne. Vsled tega je naravnost v interesu celega demokratičnega sveta, da postane Carigrad last — Grške, ne pa — Rusije. Nadalje Rusija ni zemljepisno usposobljena, da bi se polastila Carigrada. Ona bi s Carigradom ne osvojila o-zemlja, ki bi se dotikal njenega prejšnega. Osvojila bi si — kolonijo. Rusija pa ne more stopiti v zvezo s Carigradom potom Črnega morja, kajti njeno ozemlje je ločeno vsled Rumunske in Bolgarske. Zemljepisni položaj Grške pa je čisto drugačen. Dežela, ki pride pri tem vpoštev, meji naravnost na sedanje ozemlje Grške in prebivalstvo obstaja povečini iz Grkov. Zakaj bi se teh ljudi ne združilo z njih materinsko deželo, ko se vendar vrši celi sedanji boj za oproščen je zatiranih narodOv! Izvajanja, katera smo navedli v gorenjem, kažejo, kake nepričakovane zapreke bodo še nastale predno se bo konečno uredilo najglavnejša vprašanja. Dosedaj se je le redkokedaj culo o kakih aspiracijah Grške na Cari grad, kajti dežela je bila premalo uvaževana in upoštevana, da bi sploh prišla vpoštev pri tako važni posesti kot je ravno Carigrad. S st rmogl a vi j en jem ruske avtokracije pa je dobilo celo vprašanje seveda čisto drugačno lice in kar si Grki nifco upali zahtevati preje, zahtevajo sedaj. Njih zahteve pa so konečno prav tako malo upravičene kot one Italija nov glede Male Azije, o katerih smo pred kratkim poročali. Po svetu. Kmj j« doživel angleški častnik v ruakih strelskih jarkih. Pred kratkim so prepeljali neke ra močno ranjenega angleškega rast nika pehote v Lvov v vojaaku bolnišnico* O teh, kako je bil ujet, je pripovedoval: Po več umi pripravi s topovi, katero so vodili francoski in se je zaman prizadeval, da bi bila nasckoeila posadka jarka, kateri je poveljeval. Rusk?, vojaki niso hoteli ubogati in zapustiti strelskih jarkov. Ko je angleški častnik odločneje nastopil, so vojaki razjarjeni planili nanj, ga pretepli in vrgli is. jarka na pred polje, kjer je v nezavesti obležal, dokiler ga dobili in odpeljali avstrijski mm Češki poslanec Klofae'se je v spremstva nadporocrrika in štirih tajnih policistov podal v Nemška Brod k pogrebu svojega očeta. • Češki listi poročajo na podlag: uradnih podal kov, da je na Češkem 125,000 beguncev. Med temi je 73,000 Židov, 16,000 Polja kov, 10,000 Ukrajincev. Stroški njihovo (preskrbe znašajo mesečno šest milijonov k ran, • V Berlinu so ustanovili medna rodno zračnoproinetoo delniško družbo "llag", ki namerava za enkrat uvesti naslednje prometne črte: Hauiburg — Berlin — Du naj — Budimpešta — Carigrad; tetrassbung - Karlsruhe - Stutt-.^»rt — M ona ko vo — Dtfnaj — -Budimpešta — Carigrad. Pirista jališča iiaj bi bila po 250 km vsaksebi. Strokovnjaki so mnenja, da bi mogal zo-aend promet le tedaj tekmo\iaiti z železnicami, ako bi znašada razdalja med >pristajališci vsaj 500 kan. • Češki S vaz (Zveza) v državnem zboru aia Dunaju je prejel nasled njo ibitaajavko: Češki 'oglavi Triglav, drugi, pred vojno komi-saj- pri finančnem ministrstvu, se nahaja kot poročnik pri okrožnem poveljstvu v Belgradu, tretji je prideljen sanitetnemu vlaku souvrenega Maltežkega vitežkega reda, zadnji — 181etni — je huo-leteai prostovoljec v častniški šoli nekega havbienega polka. Kranjski lovci na planoti Sedmih občin. t . . . Vojni zvonovi na Kranjskem. J z vojnega tiskovnega stana se . . . r, . . dne 24. junija poroča: Slovencu pi^jo: K notici o V velikih bojih na visoki pla- V°jnem, ZV°n,U na V?"1" noti Sedmih občii,, ki .so se pričeli i eke,n.7JU ponK'fnK d,a seml"1 P,° 10. jun. in še trajajo, vrši kraaij- BfroCll\l inZ" B-.y '"'""l ^ 'L ski lovski bataljon št. 7 pod izbor-P' »a 'Jesenicah vlil za poskusnj<. » • * > .i zvon iz jekla, ki se ie prav dobro mm vodstvom svojega poveljnika ... r. ' . . J * ... lift0111 „,„„. i • . T . posrečil. Zvon vis* v tovarni, kjer \ posnemanja vredni zvestobi m 1 . . .,. . , iiiM.^«.«.., - li- 4 rr , iga vsak lahko vidi. Glas ima b-p junaštvom svojo dolžnost. Kakor I % . 1 na ostali fronti, se je tudi na tem odseku 10. junija ob 5. uri zju- Za vzorec j«1 bronast zvon z glasom bes; zanimivo je, da ima je- traj pričel bobneči ogenj. Jarki sami so bili obstreljevani s kalibri kleni zvon za kviiito višji gkts, to ^l je e. Toliko na znaaje. da sn»;> ^ ... ........Gorenjci preje zvonili na jekleni \seh vast in z najtežjimi minami, J ' • • „ - : r„ kajti tu je hotel sovražnik na!^on nego Dolenj^ Pa se to: To- vsiik način prodreti. Do i>. ure | yarna ^ ^ zave dobaviti jeklene zvonove; bilo bi torej negospodarsko, se afati mejo in plačevati drago voznino. Fran Torkar, vlivarski mojster na Jesenicah. zvečer je divjal ta bobneči ogenj, j ki je bil prekinjen le z odmori, katere je sovražnik rabil za pripravo svojega pehotnega napada. Ali sunek je zadel v prazno. Ita-Ijani so se vrgli na neko našo izpostavljeno točko, koje 10 mož nioena posadka se je že pol ure Bancm ropariL prej umaknila. Spokane, Wash., 31. julija. — Ponoči in dopoldne je bilo lastili j»osto-jl2 tisoč dolarjev; nato pa sta po-janke, ki leži na južnem delu ba- begnila v avtomobilu, taljomove fronte. Napad je bil McKinlev, Minn, in okolica: Fr. Boje. New Duluth, Minn.: John Jerlna. Sartell, Minn, m okolica: F. Trlller. Virginia, Minn.: Frank Hrovatieb. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. East Helena, Mont, in okoliea: Franl Petrlch. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch. Roundup, Mont.: Tomu.s Paulln. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda, N. Y.: Karl SternlSa. Utile Falls, N. Y.: Frank Gregorka in Jernej Per. Barberton, O. In okoUea: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapulk John Malovrh. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakub Debevc, Chas. Karllnger, J. Marlntte, Frank Meh, John Prot.tor ln Jakob Resnik. Iiorain, o. in okolica: Frank AnzeJ Louis Balant In J. KumSe. Xiles: O.: Frank KogovSek. Youngstown, O.: Anton Kikelj. Oregon C'ity.Ureg.: M. Justin In J Misley. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jak5e. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa in okoliea: Anton Ipavee. Burdine, Pa. tn okoliea: John Denisa r. Canonsbnrg, Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okoliea: Mike Kočerar. Conemaugfa, Pa.: Ivan Pajk, Vtd Rovansek In Jos. Turk. C'lariJge, Pa.: Anton Jerlna In Anton Kozoglov. Dunlo, Pa. in okoliea: Joseph Sun >r. Escport, Pa.: Louis SupančiC in t'r Trebets. Forest City, Pa.: Mat. Kam!n, Frank Lel>en in K. Zalar. Farell, Pa.: Anton ValentinčIC. Greensburg, Pa. in okoliea: Fra^i Novak. Hostetter, Pa. In okoliea: Frank Jordan. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja lo John Polanc. Luzerne, Pa, In okoUea: Anton Osolnlk. Manor, Pa. In okoliea: Fr. DemSar. Moon Run, Pa.: Frank Maček In Fr Podmilšek. Pittsburgh, Pa. in okoliea: z ročnimi granatami odbit. Temu sunku pa je kmiWu sledil drugi iu ob pol potih je izbruhnil pehotni napad na celi fronti. Točno se je prieel obrtaanbni ogenj branilcev, tako močno in učinkovito, da so Italjani svoj napad najhitrejše ustavili. Dne 12. junija so šli Italijani v svoje izhodne postojanke nazaj in so pustili spredaj male oddelke, ki &o se na nekaterih ugodno kritih točkah zakopali. Dne 13. junija je dedovanje njihove pehote popolnoma ponehalo, le tupa tam so pošiljali svoje patrulje na prej in njih artilerija je zmerno streljala. Š tem je bil prvi odsek obrambne bitke končan; končal se je s poipolnim porazom Italja-nov itn ponosno so gledali sCduni lovci k sovražniku, ki je popolnoma izmučen in omajan ležal ma-eiwoti. Mir do 18. juuija. Zjutraj tega due fee zopet prične orkan italjan-skega bobnečega ognja in trajja brez odmora 24 ur. Pa tudi ta trda živčna preizkušnja ni mogla onnaja.ti vrlih lovcev in ko so Italjani nato pričeli s pehotnimi napadi, so morali apozuaiti, da odporna sila lovcev ni bila zlomljena. Imenovanja pri južni železnici. Za višjega rcvidemta sta imenovana naslovni revidant Fr. Kocijančič, postajni načelnik v Postojni, ter revideait Josip Gaber-jeveifč v Krmiti u. Naslov višjega revi dent a je dobil revident Ivan .Manfreda v Ljubljani. Za revideute so 'imenovani ad-■jnukM: Anton Nejedly NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto $3.50, za pol leta $2.00 in za četrt let* pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto. katero je prejel in Jih rojakom priporočamo. San Franeiseo, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Louis AndolSek in Frank Skrabec. Lead vi lie, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, Joha CJerm, Frank Janesh in A. Kochevar. Salida, Colo, in okoliea: Lonl. Costello. Somerset, Colo.: Math. Kernely. Clinton, Ind.: I^ambert Bolskur. Indianapolis, Ind.: AloLs Kudmon. Aurora, DL: Martin Jurkas In Jer nej B. VerblC. * Chicago, HL: Jos. Bostlč, Jos. Blish In Frank Ju rjoveč. Jotiet, I1L: Frank Bambich, Frank Ijfiurlch, A. Oberstar in John Zaletel. La Salle, IIL: Matija Komp. Livingston, IIL: Mih. Clrar. Nokomls, IIL In okoUea: Math. Galahek. North Chicago, IIL In okoliea: Anton Kobal ln Math. Ogrln. So. Chicago, IIL: Frank Čeme. Springfield, IIL: Matija Barborl*. Waukegan, IIL in okoUea: Math. Ogrtn ln Frank PetkovSek. Cberskee, Kans.: Frank Režimlk. Columbus. Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kana.: Frank Leskorec. O. H. Jakobleh, Z. Jakshe, Klarich Mat., J. Magister. I. Podvaanik in J03. Pogarar. Heading, Pa. in okoliea: Fr. Špelinr. South Bethlehem, Penna.: Jern^-J Koprivšek. Steelton, Pa,: Anton Hien. Turtle Creek, Pa. in okoUea: Fran* ehifrer. Tyre, Pa. in okoliea: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willoek, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okoliea: J. Kait^tlc. Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: uš. anja, sko bi tialjenega. Nisem za javnost z namenom, j Za to idejo se je najbolj zanima-' oziroma kriti/.i- lo članstvo in glavni odbor SNPJ, pisanj;i SSPZ, SDPZ. SDPPD, ASBPD in at glav :fcdru/.ena društva sv. Karbare'. Da A win vise združenj*- čim prej uresniči, so •»menjene orgaiuzacije izvolilo .ogii zalit pa seru me podal razloga, ker je l ik SSl'Z Avgust "(ihiA Svobode'* r»o SSPZ glede organizacije vsaka po par zastopati kov v pripravljali« <>dbor. kateri iwij bi delal v soglasju s članstvom in gl odborom, da se čim prej združimo. Pripravljalni odbor je šel tla-koj sna delo. In da se to delo čim temeljitejše prične, se je sestal meseca januarja l!J14 v Cbicagu, 111. tUam in članice organizacij, ved oči, da je sestanek pripravljalnega odbora velikega pomena, ako se združenje uresniči, so nestrpno pričakovali zapisnike sej, da zvedo, kaj se je na sestanku sklenilo. Po prvem sestanku, oziroma zapisniku, smo bili takoj razočaram, ker se je videlo iz za »piknika, da ni šlo za združenje, ampak za enostaven pristop ene organizacije k drugi; nekako tako, ko* so sprejmejo nova dru-razjaeciim stvar, kakor sc je za-«tva k organizaciji. Še večje iz čelo in kako gre sedaj združenje nenadenje pa natm je prinesla no-naprej. Torej, kaj je bil vzrok j viea, ko je SNPJ daia članstvu da se nismo mogli združiti še do na glasovanje raoredno smrtnino in bolniško podporo. To je bil največji udarec združenju in v * v ji nI «eat društev proUiitov in mx4u<;ij, kateri s<> Iwli namenjeni pripravljalnemu odboru za združenje, ter stvarno dokazuje, da m takimi dopisi se bolj škoduj?) združenju nego koristi. Kesnim je, da splošno glasovanje in zadnja konvencija je začrtala pot do združenja. Ker pa ni omenjeno v iu»i»euem d<*pisu tega, hočem dati jaz tnalo podrobnosti, kako se je združenje zadržalo, to pa iA tega, ker nem vse zapisi ikc pregledal, in sicer SNPJ, SSPZ, SDPZ. SDPPD, ASHPD m Dr. sv. Itarbare, katere organizacije so se bile izrekle za združitev. Pregledal wm tudi vse zapisnike skupnih aej pripravljalnega odbora. Torej moja želja je, da nekoliko danes, naj sodi članstvo iz ten m (»jih skromnih vrstic, katere sem tukaj sestavil. Da pride članstvo SSPZ in druge prizadete organizacije za združenje na jasno, kje da je iskati vzrok, da se nismo združeni in kot se je ie trdilo, da je »druženje splavalo po vodi, naj javnost vzame sledeče na znanje in potem naj sodi. Leta 1912. ae je grozila lepa mM za združitev vseh slovenskih ali pa vsaj napreu vidi ceneje in dobi več za malo. Kdor je nekoliko zasledoval vso stvar, je videl, da jo SDPZ najbolje delovala za združenje, o čemur se še danes lahko prepričamo, da je resnica. Zadnje ime-Kovana organizacija je sklicala izredno konvencijo leta 1915. po priporočilu pripravljalnega odbora. Pripravljalni odbor je tretjič meseca julija 1915 v Chiea.gu, 111., •predlagal vsem prizadetim organizacijam, da bi sklicale svoje konvencije v Pittsburgh, Pa., meseca septembra 1915, in sicer isti <>as, ko je imela SNPJ svoje zborovanje. Ko se je povrnil zastopnik SDPZ domov, je takoj rekel, una j se skliče sejo glavnega in pomožnega odbora, da bi se vse potrebno ukrenilo iza v prid izredne konvencije in v prilog združenja. Glavni odborniki SDPZ so bili s Iprediogom pripravljalnega odbora odbora zadovoljni in so takoj »klonili, da se da članstvu na splošno glasovanje izredna konvencija. Predlog je bil sprejet in delegati. Ker je bilo pa kila malo časa, se je pisalo vsem organizacijam, katere so imele zborovanja leta 1915, naj delajo na. to, da se vrši njih konvencija s SNPJ za-eno v Pittsburghu, Pa. Obenem se je tudi aipeliralo na SNPJ, da v slučaju potrebe tudi ona prestavi za en mesec ali več svojo konvencijo, da se da tudi drugim prizadetim organizacijam, priložnost sklicati izredno konvencijo. Zatem se uradniki zdnmienih društev sv. P*arbare več niso brigali ■za združenje. O drugih organizacijah «e je »pa poročalo, da ne morejo svojih konvencij niti za las preložiti, drugi zopet, da ne morajo v tako kratkem času sklicali izredne konvencije. Torej le SDPZ in SDPPD sta bili pripravljeni sklicati izredno konven<"io. Kako sta bili ti dve organizaciji pripravljeni, druge pa ne, mi je ugacjka. S skupno konvencijo leta 1915 ni bilo torej nič. Meseca februarja 1916 se je »pripravljalni odbor ponovno sešel v < hit-a*gu, 11L Sklenil je zopet, da naj se vrše s k ujme konvencije v enem in istem mmtu in istem času. Ker pa je takrat društvo sv. Barbare odjK>vedalo ratzpravo o alruženju. ASBPD ni poslalo zastopnika, SNPJ ni bila baje voljna sklicati konvencije septembra 1916, so takorekoč ostale še tri organizacije, katere naj bi zborovale meseca septembra 191C Ko se je povrnil zastopnik SDPZ domofv, je -priporočal, naj se skliče seja glavnega in pomožnega odbora. Seja je bila takoj sklicfaina. Glavni in pomožni odbor SDPZ se je strinjal s predlogom pripravljalnega odbora, da naj bi se konvencije vršile v septembru 1916. Prišlo pa je neko ■razmotirivanje ter je bivši tajnik SDPZ predlagal, da naj bi se predlog pripravljalnega odbora izpremenil v toliko, da bi se konvencija vršila mesto septembra v oktobru. Torej tudi to mi je u-ganjka. Odborniki so se s predlogom tajnika zadovoljili ter sklenili predlagati članstvu preložitev konvencije, če ugode predlogu, da bi se konvencija vršila v oktobru, mesto septembra. Na skupnem zborovanju je bilo sklenjeno, da ko se povrnejo za-stopniik domov, naj vsak poroča svoji organizaciji (gl. odboru), kaj se je na seji sklenilo. Potem so si pošali tajniki teh organizacij, da naj bi se preložilo konvencija na oktober. Glavni tajnik SDPPD je poročal, da ni mogoče preložiti konvencije, ker je samo na seji pripravljalnega odbora sklenilo, (zastopniki pa so rekli, da bodo takoj svojemu glavnemu odboru poročali izid seje. Torej je jasno, da je SDPZ delovala /za združenje vedno, kakor tudi sedaj deluje. SDPZ in SDPPD sta se zdru žili, sedaj se tudi kaže, da se bodo ti dve organizaciji združili s SNPJ. Torej, kakor že povedano, one organizacije bi lahko prenašale svoje konvencije kakor veverice svoje mladiče, druge se pa ne •morejo ganiti za las. Pri SSPZ se je trdilo še takrafr, da ni zadostnega vzroka za mesec oktober. Ne vem pa, kaj se tami kdo bal meseca oktobra? Oglejmo si "Prosveto" št. 155 t. 1., kako se tami deluje za združenje, ua kar gre vsa čast zastopnikom, kakor tudi organizacijam. Upam pa, da bo tudi SSPZ sledila njim ter bo sedanji odbor deloval edai združenje. Pisalo se je že o nekem narodnem grehu, pa ne vem, kje .pravzaprav se je porodil: ali se je v Conemaugih, Pa., ali pa v Chiea-gu, 111.? O tem pa naj sodi članstvo samo. Toliko za prevdarek sobratom in sowstra.m SSPZ. John Pezdare, tajnik društva št. 25 SSPZ Dopis. krivda na onega, ki je zalučal prvi kamen, sli na onega, ki se je že mesec dni časa"pred njih kon-branil. Kakor sem že gori omenil, vencijo. Poročal pa je, da so pri-rasredi niso škodili le združenju, pravljeni podati zastopnika na nego tu dri članstvu. I konvencijo. Brat tajnik SSPZ pa Ko je bila »prejeta pri SNPJ, je poročal, da bo poročal takoj razredna posmrtni na in bolniška po redni «eji glavne«* odbora, podpora, je takoj glavni odbor Predsednik SSPZ je stanoval v Denver, Colo. V dolžnost si štejem izpregovo-riti par besed o združenju vseh podpornih organizacij v eno celoto. Po raznih člankih, ki so bili ipriobčeni v več slovenskih listih, sem prišel do laaključka, da smo do združenja še daleč, ako se bomo pričkali po časopisih. Po mojem mnenju bi prišli najprej do sporazuma na sledeči način: Vse prizadete organizacije, oziroma .glavni odbor bi moral dati na splošno glasovanje in tako poizvedeti od vsakega posameznika poitom splošnega glasovanja njegovo mnenje. Ker vem iz lastne izkušnje, da brez mnenja vsega članstva ne bomo prišli do nobenega zaključka po tem delovanju kot se sedaj deluje. Pač pa, kakor sem omenil, vsa društva, katera so za združenje, naj eno ali drugo stavi predlog za združenje in ako bo zadostno število društev podpiralo, naj se potem da na splošno glasovanje. In po rezultaitu istega bomo takoj vedeli, pri čem da smo. Ze dovolj je bilo pisano gledo združenja, toda do sedaj smo tam kot smo začeli. Priiiko sem imel čuti več posamezaiikov, ki so se izrazili: "Ah, kaj pa Jia/m je potreba zdruzenja; saj naša jednota je bogaita!" itd. Toda temu ni tako, dragi mi sobratje in sose-stre! Mi ne smemo gledati na to, kolika je svofca v blagajni, mi moramo temeljito premisliti, koliko je tudi članov in svota, za katero so zavarovani. Na primer: V organizaciji je 12,000 članov, skupna svota v blagajni je $500,000; člani so zavarovani za .$1000 vsak, torej 500 članov v slučaju kake katastrofe naj se ponesreči, pa ravno pokrije omenjena svota. Torej ka pa z drugimi 11,500 člani? In ne tsamo to. Poglejmo malo naokrog, koliko se plača uradnikom vseh organizacij, koliko stanejo potrebne tiskovine za vsako organizacijo posebej, nadalje za-varovalninskim oddelkom posameznih držav, kjer posamezne organizacije poslujejo, kar bi, ako bi bili združeni, plačali samo eno svoto. In dialje:" ali nam je sploh zasi-guran obstanek tudi v bodočnost? Po mojem mnenju je to jako pereče vprašanje. Ker, ako se enkrat konča sedanja svetovna voj na, se bo dosti naših rojakov podalo v stairo domovino, dočim novega prirastka ne moremo priea-kovaiti iz domovine, ker akoravno bo šc kateri prišel živ iz te borbe, ako bi ravno hotel, mu bo zabra-njeno zopet priti nazaj, in sicer vsled pomanjkanja delavskih moči v stari domovini. Zatorej moj nasvet je, da dm-§bva vseh prizadetih organizacij to reč malo rasmotrivajo na sejah in od glavnega odbora zahte-^^^^^^ jlaaova^je. fa po * ' h ■■ M**_:__:______._________ : tem, ako se večina izreče za združenje, šele delovati, pod kakšnimi pogoji se bomo združili. Nikakor se pa ne strinjam, da bi se prilclo-pili h kaki drugi organizaciji, pač pa sem za združenje z vsemi podpornimi organizacijami, katere so pri volji združiti se, in to potem: ko se izve mnenje vseh prizadetih podpornih organizacij. To so torej moji skromni nasveti glede združenja. In dalje, kaj pa s pravili JSKJ? Posajmezni člani in članice jih še dosedaj niso dobili • kaj pa je vendar vwrok? Skoro bo leto pa zadnjem glavnem zborovanju, pravil pa še dosedaj ni. Svoječas-oio sem prejel en izti« istih, so pa v več točkah pomanjkljiva. To-raj ajpoliraim na gl. odbor, da razpošlje pravila v najkrajšem času, ker med članstvom vlada splošna nezadovoljnost. Pred nedavnim časom sem nekega člana na nekaj opozori, pa mi je odgovoril: Ja* se držim starih pravil, ker novih nimam. Seveda sem mm dopovedal, toda on me je kritiziral, zakaj da se še jaz ne pritožim na gl. urad, kje da so prav ilia in zakaj še niso prišla. Torej gospodarski odbor še enkrat opozorim na to. K sklepu vas, cenjeni mi sobratje in sosestre, še enkrat poživljam, del ujmo za združenje, da se čim prej uresniči. S sobratskim pozdravom Frank Škrabec. Prehodna doba. Naznanila. r Društvo sv. Jurija št. Ill JSK-T v Leiwlville, Colo., je na zadnji mesečni seji sklenilo, da mora vsak član plačati mesečni ases-ment v tem času, dokler bo v tej okolici stavka. Opozarjam, da se bolj vdeležijo mesečnih sej, da ne bo kakšnega izgovarjanja, da član ni vedel to ali ono. Kdor ne plača vsak inesec svojega ases-menta, bo v tem času suspendiran. Pozdravljam vse člane in članice JSKJ. John Hren, tajnik. Vljudno vabim vse člane, kateri stanujejo v Sheboyganu, Wis., in spadajo k društvu sv. Janeza Krstnika št. 82 JSKJ, da se vde-leže seje 19. avgusta, da se vara bodo razdelila jednotina pravila Tudi vam naznanjam, da, če hoče kateri svojega otroka zavarovati za smrtninski sklad, plača za pristopnino 25£ in mesečnino 15*1, skupaj 40^ in potem vsak mesec 15^. To je dobra stvar za vsakega otroka, ker je zavarovan proti smrti. Tudi vam je znano, da pobiram tria dnevnik in naše glasilo "Glas Naroda.''. L-litiki odločuje včasih tudi moč. Slovanske stranke imajo na svoji strani dvoje: moč in pravico. Ker bodo nemške stranke težko dostopne za pravico, zato bo odločevala politična moč in veljava ter prehodna doba bo postajala toliko zanimivejša, kolikor bolj se ho hližatlu svojemu koncu. Kmetijstvo v vojni. Predsednik vseh avstrijskih kmetijskih družb so imeli v polje-ker je gospodarska politika delskem ministrstvu posvet, v ka-tako tesno spojena z ostalimi po- terem so naznanili voditelju političnimi vprašanji, da se obojia ijedelskega ministrstva dr. Seid-ne da več ločevati. Zato se ream ierju svoje žeIje 0 cenah polje. ne zdi preveč verjetno, da bi sc)(je]skih pridelkov je poročal baron ta vprašanja pod prehodno vlado Ehrenfels, ki je s številkami do-že rešila, ampak mislimo, da bo kazoVal koliko je Avstrija na slab-prehodna vlada rešitev gospodar šem v primeri z Ogrsko, ki raznie-skih pogodb saimo pripravljala inroma manj daje Za vojaštvo in za končno rešitev prepustila raje o- civilno prebivalstvo, pa dobiva ne-botanemu velikemu mmistrstvu.jprimerno višie eene Zahteva da Ce bi se pa končna rešitev teh se odrska pri vojnih daiatvah ena-vprašanj odgodila raje do mirov- ko pritec,ne kakor Avstrija in da nega sklepa, bi bilo po naših mi- Sfi cene izenačiio. slih še najboljše. Dr Lampe je poročal o položaju Svoj uradniški značaj bo pa j kmetijstva in o centralah. Zavra-nova vlada morala opustiti piijčal je neopravičene napade na pripravah za sestavo novega ve- kmečki stan, popisoval težavo Mkega ministrstva. Tu bo trefca kmečkesra dela v vojnem času in pokazati barvo, drugače ne bo šlo. Ali se bo odločilo za nadaljevanje sedanjega vladnega siste dejal, da se naj pripavijo letos vsi sloji na slabo letino, ki nam srrozi vsled suše. Na kmetih se je pobra- ma pod nemškim vodstvom, ali se(]0 toliko živil, da imamo že poma bo udala docela upravičenim zahtevam slovanskih strank? To bo kritična točka tudi za novo vlado. Poglejmo srtvar, kakor stoji. Proračunska debata je pokaizala, da je pet manj kakor deset; če ostanejo slovanske stranke slo/.-aie, potem bo to dejstvo veljalo se dalje, kljub koncentracijskim pri- njkanje v kmečkih občinah. Tudi za prehrano kmetov ob najhujšem delu je treba skrbeti. Poljedelsko ministrstvo naj vpliva na vojno upravo, da se bo skrbno in štedlji-vo ravnalo z rekviriranim senom, ker letos ga bo manjkalo; dalje naj vpliva na pravosodno ministrstvo zaradi hudih kazni, s katerimi Zadevanjem in naporotm Nemcev se prejranjaj0 kmetovalci, s kazni-Mi o slogi ne dvomimo, vsaj bi poslanec, ki bi kršil danes bolj nego kdaj potrebno slogo, ne po vzdignil preveč svojega uglede med volilci. Na hud odpor bodo pa slovanske stranke naletele. 0 tem si nc delamo nobenih ilucij. Vsakemu zmanjšanju predpravie — in samo za to gre, ne za prikrajšanje pravic — se bodo nemške stranke upirale z vso silo. To je nekaj popolnoma naravnega, da nihče ne čuti rad, če mu izdrsne gospod stvo iz rok. Dalje nemške stranke ne bodo ostele same, ampak imele bodo močilo moralno oporo v Budimpešti in ip:L med Nemci. Ogri se bodo gotovo potrudili, da podpro nemške stranke kar najkrepkege. Od žitja ali nežitja nemšikih strank v tostranski dr- mi, ki niso v nikaki primeri z onimi, ki jih dobivajo bogati navijal-ci cen v drugih stanovih; naj vpliva tudi na finančno upravo, da se dohodki in kmetijstvo preveč ne obdavčijo, kajti upoštevati treba, da denar ne pomeni dandanes pri kmetiji zvišanja premoženja in se le veselje do pridelovanja s takim obdavčenjem izpodkopuje, vsled česar trpi splošna prehrana. Napaka v uradu za prehrano je, da se skrbi le za zaseganje živil, a nič za ohranitev in pomnožitev proizvajanja, kar je glavna stvar. Zato kmetovalci obžalujejo, da so se vse te agende vzele poljedelskemu ministrstvu, potem pa c. kr. uradu za prehrano, v katerem imajo zastopniki poljedelstva najmanj besede. Dr. Lampe je nato ostro kritizi- Velik požar v Podgorici. Požar je uničil dne 26. junija vas Podgorieo v Dobrepoljafo. O-stalo je samo par bolj oddaljenih kozolcev in štiri hiše. Sicer je uničena cela vas, kolikor se je drži skupaj. Pogorelo je 15 posestnikov, skoraj viri popolnoma. V silni suši ter vsled pomanjkanja vode se je rešila komaj živina, drugo je postalo žrtev plamena, ki je v dobri pol uri objel vso vas. Tudi nekaj prašičev je zgorelo. Reveži so brez streh«, 'brez živeža in brez denarja. Samopomoč je v teh težkih časih nemogoča. aMMAKI NABOČAJTK S *NA "GLAS NASODA". NAJVEČJI SLO. _ ▼ ■ ... .; » ■ nii"'1 -_^__- - .__- žavni polovici je več ali manj od- ral^ razne vojnogospodarske visna tudi premoč madjarstva na oni strani Litve. Sicer se nam o-beta na Ogrskem splošna volilna pravica in demokratiziranje dežele. Toda na te obljube ne damo veliko. Ogrski grot je in ostane ogrski grof in tudi grot' Eszter-h-azv je govoril nekaj o "madjar-ski demokraciji5'. Kakšna demokracija bo to, si lahko mislimo. Sklenili bodo pač kakšen zakon, katerega bodo imenovali demokratičnega, ampak koliko bo res demokracije v njem, to je pa druga. Zato bodo našle nemške stranke v Avstriji tudi še nadalje v gospodujoči ogrski stranki svoje verne zaveznike. Da zasledujejo v Nemčiji razvoj dogodkov v Avstriji zelo pazljivo, smo že večkrat poudarjali, 'ftudi to je naravno, vsaj si noben pameten človek ne more prikrivati morebitnih posledic za bodočo vnanjo politiko monarhije, čc dobimo v jeseni vlado, v kateri bi prevladoval slovanski element. Iz tega spoznanja izvirajo tudi nasveti nemških listov avstrijski vladi, maj raje tak patriaiment raz žene, kakor da ga pusti zborovati naprej. Kako je pisala "Frankfurter Zeitung", smo že poročali. V istem tona piše tudi "Hamburger Frenuknblatt" od 22. junija: "Bati se je, d* utegne kaka bo ~-j centrale, ki so se v naglici naredbenim potom zabile kakor klin med pro-ducenta in konzumenta. Prišel je čas, da se te centrale polagoma preosnujejo v tem smislu, da se postavijo na edino pravo zadružno podlago in zvežejo organizirano kmetijstvo z organizacijami kon-zumentov. Tuji elementi morajo vun. Vse te centrale morajo z vsemi svojimi prebitki preiti v last kmečkega zadružništva. Sedaj je pač preobilica denarja v denarnih zavodih. A ko se vrnejo gospodarji iz vojske in bodo začeli na novo urejevati svoje gospodarstvo, bo zadružništvu denarja zmanjkalo, in veflika nevarnost obstoji, da ne pride poljedelstvo v enako odvisnost od oderuških velebank, kakor je prišla vsa industrija. Zato se naj že sedaj snujejo na narodni podlagi zadružne banke, ki se zvežejo v državni centrali, tako da pojde ves kmetijski kredit skozi lastno organizacijo. Hkrati pa treba skrbeti za dober pouk v kmetijstvu, ki se mora začeti v ljudski šoli. V te namene morata sodelovati država in avtonomna uprava. Za japonsko mornarico. Japonski mornariški odelek bo, kakor se poroča iz Stockholm a, zahteval od parlamenta 250 milijonov kredita. -GLAS NAHODA. 2. XVQ 1917. Odstavljeni vladarji. Zgodovina narodov je polna kraljev, ki so se odpovedali prestolu in sedanja vojna je še povečala njih vrste. Par nesrečnim vladarjem, ki so izgubili svoje prestole, se j»* dovolilo preživeti zadnja leta mirno v svoji lastni deželi. Veliko pa se jih je vrglo v ječe ali pa so zblazneli, dočim so poiskali drugi pribežališča v Angliji in Ameriki. 1) va nekdanja vladarja pa sta našla varnost celo pod ponižnim imenom Smitha. O Nikolaju II.. ki jetbil do pred kratkim samodržec in car vseh Rusov, se poroča, da je ostalo v njego\i posesti le 900,000 rublje v in to od premoženja, katero se je cenilo, da prekaša ono Roekefellerjev, Kruppov ali Ttot-sehildov. Prejšnji ruski car nudi najlepšo primero kako opo-teča je sreča pri kraljih... Skoro vsi rudniki Sibirije so bili osebna last carja. Lnsioval je v svojem lastnem imenu 150,000,(XX) akrov zemlje, na katerih je bilo vse polno rudnikov, lesa in post upi j. Poleg tega pa je še vlekel velikansko plačo, s katero si' je vzdrževalo njegove palače in dvorni personal. Zadnji kralj, ki je odstopil, namreč grški Konstantin,'»ii imel sieer tako velikanskih posestev, a vendar dosti, da je dobro živel. To se bo seveda v bodočnosti precej izprcmenik). Kot v slučaju carja se tudi v onem grškega kralja dosedaj še ni ničesar ofieijelno obvestilo glede bodočih dovolil, kajti prejšnji grški kralj se mudi sedaj v Švici. Nikola IVIronič, stari črnogorski vladar, je nadalj-ni vladar, ki je pred kratkim izgubil svojo krono, dasi-ravno morda le začasno. Vzel je v najem vilo v okolici Pariza. kjer živi s svojo hčerko, princesinjo Kseniio. Ker pa si- je o Nikoli sumilo, da je izdal svojo deželo, se naha ja ta kralj pod strogim nadzorstvom pariške policije, datira vuo uživa osebno prostost ter se sme gibati po svoji lastni volji. Njegov kabinetni minister, ki ga je spremljal pri njegovem odhodu iz domače dežele, katero so centralni zavezniki zavojevali, ga je zapustil. On pa kljub temu ni .1111, ka.jt i vzel je s seboj svojo celo družino izvzemši prin ca Mirka, katerega se je imenovalo kot avstro-ogrskega kandidata na jugoslovanski prestol", ki pa naj bi bila le vazalna država Nemčije in Avstrije. Kralj Nikola Petrovič-Njeguš je velik prijatelj po-kerja in glasom poročil iz Pariza se vedno zabava s to i_rro, kadar ni zaposlen z državnimi opravki. On je oče italijanske kraljice in ena njegovih ostalih hčera je prej-:na ruska velika kneginja. Malo se je slišalo v zadnjem času o rumunskem kralju Ferdinandu, ki je žrtvoval svoja velika posestva v Avstriji, ko je stopil na stran zaveznikov. Njegov brat Viljem, petnajst mesecev starejši, ki je bil sam rumunski prestolonaslednik, dokler se ni leta 1886 odpovedal vsem pravieaui, ni sedaj le izgnal Ferdinanda iz družine, temveč se tudi pričel sani nazviljati kraljem. < I lede financ je Ferdinand v velikih zadregah in komaj je vrjetno, da bi sploh kedaj dobil nazaj svoja pose-tva v Avstriji in Ogrski. Starejši brat Viljem ima dva inova, ki sta oba generala v nemški armadi in njegova iiči iz prvega zakona je poročena z Manuelom II., izgnanim portugalskim kraljem. Srbski kralj Peter ima prednost, da je drugi kralj, ki je izgubil svojo kronieo vsled sedanje vojne. Njegova žalost pa je bila morda večja kot ona kateregakoli drugega vladarja, katerega je zadela slična usoda. I'eter se je namreč skozi celo svoje življenje boril za to, da zasede prestol. Njegovega prvega zločina — umora prinea Obrenoviča, se pravzaprav ni nikdar pozabilo. — I'etra pa se ni nikdar sprejelo v vrste evropskih kraljev, kajti njegov zadnji korak, potom katerega je dospel na prestol, je bil z pet umor in sicer oni kralja Aleksandra in kraljiee Drage. Žalostni mali starec je nekoč v napadu slalw volje izjavil: — Danes moram biti zelo bolan, kajti ne ljubi se mi • nti biti kralj! Ko so ga spodili iz Srbije, je odšel v Atene. Sedaj pa • našel pribežališče na grškem otoku Evbeji v Egej-skem morju. Star je sedaj 72 let ter preživlja svoj čas z jahanjem, čitanjem in premišljevanjem o minljivosti vse |>osvetiie slave. "Kralj iz H cd že", prejšnji šefir iz Meke, je nadalj-ni vladar, katerega se je pred kratkim oropalo prestola. Vse pa kaže, da bo prišel zopet na "površje, kajti zavezni- * ke vlade so priznale vlado, katero je ustanovil. S«- predno je prišla sedanja velika vojna, se je od ča-a do časa vedno zrušil kak prestolček. To se je napri-ner zgodilo s princesinjo Kiakilani, udovo po kralju Ka-laku na Sandwieh-otokih. Ko je prenehala biti kraljica, je pričela letovati j»o svetu, kajti njene finance so ji dovoljevale ta šport. V New Vorku je vzbujala pred par leti precej pozor-»h ti, kajti je mino dajala natakarjem v gostilnah napit ni no }w> 500 dolarjev. Njen stalni dom je v Parizu. Najbolj nesrečni izmed kraljev, ki so se odpovedali pri stolu, je bil blazni kralj Oton iz Bavarske, katerega se JM leta 1913 odstavilo po vladi 23 let. Oton je sledil svojemu bratu, ki se je utopil sam v Stamberg jezeru dne 13. junija 188<>. Nadaljni raz-vladar, kojega duh je omračen, je maj-hi ti nervozni jetnik nekje v centralni Turčiji — Abdul 1 lan;id II., nekoč sultan Turčije in znan po svojih grozovit <-t i za časa masa k rov v Armeniji. Odstavilo se ga je leta 1909. Manuel II. Portugalski je sedaj le še Manuel Bra-ganza. P«» svojem begu iz dežele je najel v Angliji neko viki, ki tvori sedaj celo posestvo moža, ki je bil nekoč go-k ra i je vine. Manuel ima le malo svojega lastn< vlada mu daje letno zadnjih letih je živel-zelo mirno ter se poroča* da se ie izuril v nekem rokodelstvu. Napoleon ill, in njegova krasna žena, cesarica Ev-genija, sta tudi poiskala v Angliji zavetja. Ko je umrl Napoleon III. vsled strtega srca v Chisel-hurst, sta se preselila bivša cesarica in princ Napoleon na grad Egypt na otoku Wight. Šest let pozneje je padel ta cesarski princ v boju s Zulukafri v južni Afriki in nesrečna Evgenija se je naselila v Farnborough v Angliji. Preteklega maja je bila cesarica Evgenija stara 92 lei. Izpremenila je svojo palačo v Farnborough v bolnico za ranjene angleške častnike ter posvetila veliko svojega časa preskrbi ranjencev s francoskih bojišč. Odkar je izbruhnila vojna, je opustila svoje običajne obiske v Franciji ter preživi večji del zime v svoji vili pri Cap Martin na Rivijeri. Pri potovanjih na Rivijero preživi dva tedna v Parizu, kjer pač obuja spomine na svojo prejšnjo slavo. Z oken hotela Continental pa lahko gleda na vrtove Tuileries, kjer se je nekoč igralo njeno dete. Splošno znano je, da je bil Louis Philippe, poznejši francoski kralj, učitelj na neki šoli v Švici v času, ko se je mudil v pregnanstvu radi tega, ker se je^vdeležil zaroti* proti francoski republiki leta 1793. Tri leta pozneje so se mu pridružili tudi njegova mati in bratje, ki so bili zaprti v Parizu za časa terorja. Skupaj so odpotovali v Združene države ter se nastanili v Pliiladelphiji v neki stari hiši. Skozi dve leti so potovali po krajih Nove Anglije ter dolinah reke Mississippi ja. Izgnani kralj se je na to sprijaznil z Ludovikom XVIII. ter živel s svojimi brati v bližini Londona. Leta 3807. je odšel na Sicilijo ter ostal tam toliko časa, dokler se ni Napoleon odpovedal prestolu. Nato ga je imenoval Ludovik XVIII. generalnim polkovnikom huzarjev ter mu vrnil posestva v provinci Orleans. To ga je naprailo izvanredno bogatim in postal je re-gent za Karola V., katerega se je odstavilo. Ludovik Filip je postal nato kralj 4'po božji milosti in volji naroda." Njegova zveza z vladajočo špansko hišo pa je povzročila njegov padec in moral je bežati s svojo ženo v Iloufleur. Tam je našel zavetje v neki vrtnarski hišici. "Mr. in Mrs. Smith" sta bili propadel parček brez vsake lastnine razven obleke, ki sta jo nosila na telesu, ko ju je angleški konzul utihotapil v New Haven. Mr. in Mrs. Smith sta bila nekoč kralj Ludovik Filip in njegova kraljica. Angleška kraljica Viktorija se ju je usmilila ter' jima dala na razpolago grad, kjer sta se nato nastanila kot grof in grofica Neuillev. Pi 'ilic Jaime ali "Don Jaime" "je sicer po svojem po-klic *u le knjigovodja, a še vedno čaka na čas, ko bo postal francoski kralj "po božji volji in milosti naroda". On je Tames III. burbonske linije ter v sorodu s španskim kraljem Alfonzom. Ta žlahta bi mu lahko veliko pomagala, če bi si sam ne domišljal, da je njegovo pravo mesto na — španskem prestolu. Njegov stari oče je namreč sedel na španskem prestolu, dokler ga ni odstranila novejša črta Inirbonske družine. Prav edina med vsemi, ki so se kedaj odpovedali prestolu, je bila kraljica Kristina iz Švedske, ki je bila hči Gustava Adolfa. Kraljica, ki je bila znana kot blazna, je prišla do vlade v svojem osemnajstem letu. Sprva je kazala precej zmožnosti, a bila je predvsem zelo trmoglava ter se ni hotela ukloniti nasvetom svojih ministrov in svetnikov. Ko so jo hoteli prisiliti, da se poroči s svojim nečakom. je to odklonila ter se odpovedala prestolu v njegov prid. Zapustila je Stockholm v možki obleki ter živela kot možki v različnih glavnih mestih Evrope, dokler ni bilo porabljeno celo njeno premoženje. Ob različnih prilikah je zopet skušala priti na prestol, a ni nikdar dosegla svojega cilja. Leta 1669 je umrla v Rimu, izgubljena in stara, revica brez vsakega vinarja v svojem žepu. Karol I. rimski cesar in španski kralj, je preživel svoja zadnja leta na nekem posestvu v Estramaduri, potem ko se je odpovedal prestolu vprid Ferdinanda. Tam je diktiral svoje spomine, se pečal z gojenjem cvetlic ter si priredil celo majhno menežarijo. Avstrijski cesar Ferdinand, ki se je odpovedal prestolu vprid pokojnega cesarja Franca Jožefa, je preživel svoje zadnje dni na nekem posestvu v bližini Olomuca. Filip V., vstanovitelj burbonske dinastije, se je odpovedal prestolu v prilog svojemu sinu Ludoviku XV., ki pa je umrl par mesecev pozneje. Filip se je zatem zopet polastil vlade, ter bi se tudi pozneje odpovedal prestolu, če bi ga ne zdržavala njegova žena, ki ga je imela pod strogim nadzorstvom do njegove smrti. Švedskega kralja, ki je odklonil roko ruske velike kneginje Aleksandre, unukinje Katerine II., je bil vržen s prestola. Prevedli so ga s celo družino vred v Nemčijo. Bil je to Gustav IV., ki se je pozneje preselil v Švico kjer je umrl pozabljen od vseh in v veliki potrebi. Njegovo truplo pa so kljub temu prevedli na Švedsko in ga pokopali. Izmed vseh prognanih monarhov pa je trpel najbolj Napoleon I., ki je bil interniran in umrl na veliki samotni skali sv. Helene v južnem Atlantskem oceanu. -ooo—- DOMOVINA ŽELEZNINARSKE TEHNIKE. so Mnenja glede domovine ždezninarske tehnike kulturnih narodov bila dosedaj preeej deljena. Večina učenjakov ie na podlagi iz-lcopnm domnevala, da je iskati domovino te tehnike v deželah južno .: Jaz Mary L. Nix, javni notar v in za, imenovani okraj Muskegon, s tem potrjujem, da sta dr. Pitt S. Wilson in dr. T. J. Wilson zdravnika in stanujeta v Muskegon okraju ter imata uradno dovoljenje izvrševati svojo službo. Mary L. Nix. (2x 30-7&2-8) 14 tisoč bančnih uradnikov na bojišču. Berlin, Nemčija, 31. julija. — Pri letnem zborovanju nemških bančnih uradnikov v Magdeburgu se je dognalo, da se nahaja 14 tisoč nemških bančnih uradnikov na fronti Pri spahnenju in zdrobljenjn j ▼drgnite tukoj s Dr. Rlcbter-Jevtm # ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "O LAS NARODA" NAJVEČ jI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH V rabi 2e GO lat prt Blorvnakfh dro±in«h ln priljubljen kot dom*£« aredstro. Jedlno pravi s varstveno znamko sidra« "35 ln 65c ▼ lekarnah ln nutvnoit od r*. AD. RICHTER A CO. 74-80 Washington Street. New Varit. N. V. Finski governer. Petrograd, Rusija, 31. juilja. — Mihael Htakovič, ki je 26. julija resigniral kot finski governer, se' je vrnil v Helsingfors in je zopet prevzel uradne posle. Angleški rudniki. Washington, D. C., 31. julijo. — Z I^ondona se poroča, da je muni-cijski minister zaplenil vse železne rudnike v okrajih Cumberland in Lancashire. Nemčija bo plačala. Curih, Švica, 31. julija. — Nemčija je obvestilo Turčijo in Bolgarijo. da bo Nemčija prevzela vse stroške, katere bodeta imeli obe deželi v letih 1917 in 1918. Atentat na Roota. Tokio, Japonsko, 31. ulija. — Blizu postaje Viatka v Sibiriji so anarhisti poskušali zažgati ali pa vreči s tira vlak, na katerem se je vozil načelnik ameriške komisije v Rusiji Elihu Root in njegovi tovariši. Zločine i so zažgali most, čez katerega se je imel peljati vlak. Strojevodja pa j to zapazil in vsavil vlak, ki je imel 30 ur zamude, ker so morali postaviti nov most. Dve italijanski ladji potopljeni. - "Impareial" poroča: — Pod-morski čollti so potopili blizu Tan-gra italijanski parnik "Italia" (5500 ton), ki je vozli zelezo in premog iz Anglije v Tarent. Parnik ''William*' (8GQ0 ton, ki jej vozil premog iz Cardiffa v Genovo, se potopil blizp Alicante. 46 mostov so napravili preko Vam. London, Anglija. 31. julija. — Reuterjevo poročilo, ki popisuje zmagovito angleško prodiranje, pravi, da so V ser na več mestih prekoračili. « Ena sama divizija je postavila v dnevu v hudem bo\ I* 51 KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinjstvu itd. KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prijatelja ali znanca, KADAR želite objaviti društvena na.^na.nil^ KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev ali znancev, KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, pohištvo, trgovino itd, KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. RABITE VSELEJ "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. 11 GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. CENE FO SLEDEČE: -Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane ............!.................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane............$1.00 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. NASLOVITE NA: U •M 82 CORTLANDT STREET, Rojaki, vpoštevajte naše geslo, dane sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred rasnimi sleparjir katerih je vsepovsod dovolj. Enkratno iskanje dela stane................$0.30 Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj enakega stane..................$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane......... $0.50 » NEW YORK, N. Y: Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa laročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj «a ni. Posebno velike važnosti je sa vsakega pri naročilih po pošti. ; - rr :: w - \ - Zlstarjevo zrato. Historična povest is 16. stoletja. Mpi^al Avgu_t &eno&. (Nadaljevanje). VnJfd jdui^ifa govora se mu dvigajo pr>*i ter stiskat* (nviti; jezik t m t obneinope in prevladali t»d skloni t** na stol. "Ne »krilni Bi-li inaee besnel itad «ipI\ iiu uaetiom ? Taliyja ni ve«!" "Na samo ga ni. jatelj zavrne Stefan u|ofltdji' G mori se. da je zdravnik brl temu kriv. Kdo ve? A kdo banu je «daj ♦ Drafckovie ! Ne! Nadvojvoda Kari in njegovi nemški generali. AH čemu Kari, ko naim je posta vno vendar ban vojskovodja. SEAS NARODA, 2. AV<5 1917 •lun a k kn konj sta biia vsled pota opešana, konjiček je kimal z glavo in leno stopical, čeprav se je videlo, da ni cigansko kljuse. a konjuuik je mirne voLje pustil korakati konjiča, čeprav je nosil na •čevljih velike in ostre ostroge. Mladenič je .^tel kakih dvajset častiti pn-krepko iu na oči sadu ii je šo Vedno v službi gospiwle — a |k» nebno v službi Jurija l>iv*kovi«'a, in ta velika gvisjMida pazljivo zaliva strupeno drevo mojih jadov, katero drevo je bii vsudil Tally. Tukaj je tudi izvir duwajsk»- govorice," "Pojdi torej med svet u: pokadi se mu i ti mm« dovolj volje, duha ill moči, Dokazi jim jasno, dla> lažejo, kateri t«- obreknjejo, kajti pravi se: kdor š»'pe«*e, ta podpihuje. "Norem. Ne mara«, kaj se govori o metli, in ee bi tudi maral, kaj jiii pitiiiaga .' Izlaži se o poštenjaku: "t^ovcka je ubili ' A poštenjak naj we opere krivde, naj gre eit*t izpred s«idi**a, obrekom-let* ho vcudar trdil: "1'bil je!" "Ali te usir ne niiče, da bi se lotil deta in opustii nedelavnost T' "Nh-. Vse me le uiiče, naj se ogibam sveta. Že mojega očeta Ainbruža so davili ter »urevarili, odstavili ^a kot podimna, a tako davijo izdaj tudi mene. Ali je v redim s sabljo mahati i|»o luj'h levih, ako te grikejo domače muhe Lu et moli in se posti. Niko je čelu inatirinu podoba, ki se nji drži vedno /a predpasnik. A Pavel — stara mladik Clrejtorijančevega rodu — je Kvojeglavuež, ne«nir-než, trvojevoljnež in vroče krvi Do lune bi vjprejeJ, ako bi mu le kdo prislonil lestvo." "Vii*-e krvi je, praviš", prideta to, kar sem jaz iu moj oče nabrala čuvala tu rtuui rje vala sinova. Ali v mojo žalost rjavi sni »tura sab ljte^ Pavel se klati po svetu, gleda vedno v oblake, potika se po siran.skih potih in noče nič slišati o ženttbi. Domovje moje se ruM ruii. Kazimtega ima žalc-s-t tudi jnunaj svojega domovanja.'* "Kako si naj mislim zadnje vipraša radovedno kanonik. "Kakot Opravki ne tečejo po tisti strugi, po kateri bi se meni t/, del o broditi. Kar se godi po na-rreiu kralj«tct\ u, ne d&de se mi. I^e poglej Drasknvit'a! Aloder je kakor knjiga, gladek kakor držaj od eepca, sLwlek kakor ciprsko vino ki ti ho* e prvkaniti garnet On je bršljan, ki se oprime vsa kega in *** povsod vzpenja, a m hrast, ki bi *tal sam ob sebi in se ustavljal burji, ki je jela višati po Hrvatski. Preveč streže višji gmpotlx, preveč dopwuje na l>u naj. 'ItM — jaz .um ne zaupam; ban^ka čast mu je le oprijemiš^e. po kaUMem lahko ve[>enja via je iti Višje. Ali ni postu! lani i" KagnMMkkeita dji»rski škof? (Djur, uietsJo ua Ogrsktvn.) Ceinu-li* Ali ae briga on količkaj za koristi in wvobode hrvatske in slovenske Cenin so nam >si ti Pappendorti.i let. Lk*e mu je bilo bledo, pleme-Haleki in reufenbaebi, ko vendar nito. lase je imel dobje in crnka-zna hrvatska gospoda same voditi ste, brke male, čelo visoko, a mo-svoje eeteMisliš, da nad bodo dri očesi pod temnima trepalniea-pornagali oni in njihova štajerska ma bili bi se svetili kakor dve ži-vojska? Hvala jim. Za zidinami. vi zvezdi, ako bi ju ne bila kalila za okleftom, pod železnim loneem neka utomiost. Mladetiič je bii eelado ^iej jti. Kapo je imel pomak se U- pokaže iz*a grma turška!njeno ua uho, nad kapo pa se je kaj a. potem pa I log pomagaj! majalo orlovo .pero. Suknjo i-Tur in ne \ i li drugega, kakor modi-ega sukna je zapenjala veii-hrbta teh pogumnih streleev, a vi ka srebrna zapona, a ozke hlače Hrv.-ti pogubljate svoje glave. . »o se »sijale okrog močnih nog. No. dovolj sem se izgovoril. Vse]C'ez šuotaa pleiča je nosil rdeč me je razjezilo tako. da sem se u-maknil v rfvoje gos k o zavetišče; HH-eui igrati v takem plesu." "Tedaj pa bodi naš!" reče z veselim lieem kanonik, ki je do-zdai i«aro pazil na vsako besedo 111 ed ved g r ajsk ega g< »spod »v ja. "Vas* tega v ? Samo tebe vidim pred s«boj'" reče Stefan, vzdigne glavo in začuden g-leda kanonika. "I>a. naš!" odgovori Vramee »dlo-.no. vzdignivši se na noge "Mnogo je hrvatske in slovenske gosp oglasi drugi Kacijaner! Skusimo sani i voditi vojsko, a vojskovodja bodi nam ti!" "Pusti met" brani se CrregOfi-janee obotavljaje. "še eno. Zagrebčani so se udali v pravdo proti tebi. da bi ti odvzeli Medvedgrad in kraljevi brod. Kiiialu bo prišlo do sodbe. Kakor sem slišal, prevračajo in f>relistujejo kraljevi sodniki stara zagreliška pisma, liog ve. ali nimajo Zagrebčani pravice;" "Nikdar!" zakii.-e Gregorija-uec in skoči na noge. "Moje pravice so jasne kakor solnee na nebu!" "Sodišče že ve, kaj prav. Ali pri sodišču i m aim o mi dovolj prijateljev. Hodi naš!" prigovarja Vramee in ponuja Štefanu desnico. "Vaš snm!" meni Gregorijaaiee čeiz nekaj časa in prime starčevo roko. "Amen!" pristavi kanonik. Kmalu se je stemnilo v Medved gradu in pogasnila zadnja luč. Kanonik je sanjal v svoji postelji vesele sanje, a Stefam (Jregorija-nee je še dolgo stal pri oknu in zii v nočno nebo, da bi pričakal ■svojo z>«zdo sreče. III. Po sestanku na Med\ed gradu še ni bilo minulo leto dni. Pri/bližal je bil praznik sv. Jurija Polja so bila posuta z gostimi bilkami, drevje in mladike pa so se jHe srvetiiti v belem cvetju. Po nebu so se tuintani poganjali lahni oblaički, kakor bi brli eudne ptiee iz neznanih krajev; lastavi-ee so sedele na strehah, gibale se in čvrče pozdravljale staro domovino. Mirno se je valila Sava v 1' Pomagaj B<»g!'' vzklilcne mladenič, vzpodbode konja in kakor strela skoči v brod. "Da, pomagaj Bog!" odzdravi mladi broda r in se upre v ves*lo. Nekaj časa mine v molku in že stoji mladenič na zagrebškem bregu Save. Takoj p os t o ji malo in poglaoji konjiču grivo, potenu se obrne proti brodarjema, ki se globoko klanjata. "Kako je vama*" "Hvala za vprašanje, ^aša milost", odgovori mlajši, krepki človek, "da se le živi!" "A ti, starček Miha?" vpraša mladenič starejšega, belolasega moža, "kaj dela tvoja mreža?" "lie, lie!" odvrjie starec, ne-roduo se smeje, "'boljšali l ib ni » svetek, a belic komaj in komaj za pettek. Sava je biila doedaj, oprostite. -gospod, prekiiilaia in (prevelika. Na Kranjskem nekje je preobilno deževalo in lov >nič ne izda." "Kako je na gradu? Kaj delajo goapod oče, kaj gospa inati?" "Na gradu ni nikogar. Stari gospod je šdl v nedeljo nekam čez gore v goste, a milost lji va gospa je še vedno na Kranjskem", odgovori mladi brodar. Istočasno se zasliši mogočno zvonenje. Iz Zagreba se je ogla šal veliki avon. Trojica obrne glave proti Zagrebu. "Kaj pomeni to?" vpraša mladenič začudon. "Ali je danes obhajan je godu katerega svetnika?" "Čuden god se obhaja!" opomini starec. "Janka Pokopčeva mi je nekaj pripovedovala, a ona zopet je slišalia od svojega sestri-j ča, ki je sluga ip>ri gospodu stolnem proštu. Nekega turškega duhovna žgo na kapitolu. Samemu se mi zdi čudno, da za pogansko dušo zvone z velikim zvonom — ee ni morebiti turški kanonik!" "Bo že tako! Z Bogom!" Mladenič se nasmeje, vzpodbode konja ter pohiti proti Zagrebu, preden še moreta brodar j a odzdraviti. Mlajši sbrodar gre v kočo, starejši pa gleda dolgo za mladeničem, potem se poda tudi on v kočo in z glavo kiinaje premišljuje o turškem kanoniku. Kakor veter poleti mladenič naprej ob vrtih Petrinjske ceste in dospe na kapitolski trg. Tu j'-bilo mnogo videti. Ljudstva je bilo silno veliko. Kakor mravlje so mrgoleli tukaj si ari iu mladi, ženske in moški; gospoda in kmeti, konjeniki Rad bi izvedei za svojega očeta JOHNA ZAKRAJŠEK. Doma je iz bloške fare, vas Stc-rniea in jo star okrog G5 let. Pred 14. leti se je nlahajal nekje v Jo-lietu, I H. Če kdo ve za nfjegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali >naj se pa sam oglasi. — Tony Zakrajšek, 520 Sandusky St., Kansas City, Kansas. S. R. KIRBY, FRANK GOUZE, predsednik. blagajnik. BUNEKS STATE BANK, Chisholm, Minn., se vam vljudno priporoča za vse bančne po»le, kakor čekovni promet, hranilne vloge in zavarovalnino. Naša banka je pod strogim dr žavnim nadzorstvom in vse vaše vloge so pri nas absolutno varne Plačujemo po 3% od hranilnih vlog. (19—6 v 2 d) NAZNANILO. Slovensko uniformirano podporno društvo "Baron Vega" v Clevelttndu, Ohio, je sklenilo pri zadnji redni mesečni seji, da ne pobira dva meseca juiij in avgust nobene pristopnine. Torej zdaj je prilika vsakemu rojaku, ki še ni v kakem ali pa samo enem društvu. da pristopi, ker je brez pristopnine. Vsakdo se lahko zavaruje ael slučaj podpore v bolezni ali pa za smrtnino. Ta dva meseca »ta julij in pa avgust. Roja kom povem, da kdor se bo vpisal bo gotovo zadovoljen. Z bratskim pozdravom Tony Grmovšek, tajnik. (16—7&2—8) Collin wood, O jgiaiaiBiaiaiaiaia^^ fospo«ie! Ne verujem. Dokler je uvoji strugi ter zadevala zdaj ob i njim skupaj ha no vaj še Frane HVankopan, verjel setn, ker je bil mod rusk i knez duša kakor iz stekla in junak hree para. Da, ta vrbe, ki so rastle ob peščenih plitvinah, zdaj oto revne ribiške ko-čurice, ki so stale tik vode ob po-■brežju. Takrat ae ni bilo ne sav- in kjer se je vila ha nova. tamkaj mi pomolei Turč-in dvakrat *roj«* glave pred mene. Ka k or nadaqfctj hudiče s nebea ti krat sem 1*1 tudi jaz kriUcst zmaj ftkega moata. ne savske ceste Kdor je ael iz Siska proti Zagrebu, moral je iti prek vodo pr: Kraijevem brodu, ne daleč od »me »ta Trmja. Prevoz no takrat imeli mi je Fran kopan Turke ix deiele G regorijtnoi. Bil je še v bližini li mali prevoz, ali ljudje so se in prevažali raj še « večjim, Češ, Sava je varljiv* voda. dne prijezdi Kje je kmet? Dr. JIN FUEY M0Y. B|. D. Nad 40 let izleuinje pri previdnem izdelovanju zdravil iz vsakovrstnih bilk, trav, semen in rož. Jaz jamčim uspešno zdravljenje ne osiraje se na to, kako dolgo ste bolni in koliko zdravnikov je vas zdravilo. Ako ste bolni na" želodcu, mehurju, ledicah, ako imate maaulje, bolečine t hrbtu, revraatizem, bolne oči, ulesa ali kako drugo bolezen, kot aaprimer sy- Ghilis, Čanker, kapavico, jaz vas zanes-ivo zdravim v par dneh za najnižjo ceno. Dr. JIN FUEY M0Y. M. D. 308 Grant Street, Pittsburgh, Pa. Uradne ure: dnevno od dopoh do S. ure popoldne, ob sredah in sobotah od 9. do 8. ore zveč. ob nedeljah ed 1. do 6. ure popoldne. aBfBiaiaiafigBii^^ Kitajska govori o vojni. Peking, Kitajska, 31. julijo. — V ministrstvu razpravljajo o napovedi vojne Nemčiji. Zunanji mi-nitser Wang-Tah-Sieh je zahteval, da Kitajska sledi Siamu in naj takoj napove vojno Nemčiji. "ftjji* j*«* rout smrti Petrograd, Rusija, 31. julija. — "Polk cmrti", obstoječ iz 300 mornarjev iz Revala je zavzel štiri vrste nemških zakopov, namesto dveh, kakor je bilo vkazano. Da bi mogt i utrditi nove postojanke, so poklicali pomoč.- Namesto, da bi jih ojačiH. so vojaki streljali na nje. Ker so bili med dvema ognjema, so se pričeli umikati. Rešilo se je samo 15 neranjenih mornarjev. Polkov poveljnik je padel; imel je 13 ran. Dva mornarja sta se pa rajše vstreiila kot pa umaknila. Voditriji maksimalistov aretirani Petrograd, Rusija, 31. julijo. — Oblasti so aretirali voditelje maksimalistov v Helsingforsn. Njih uradni list je moral prenehati izhajati. Strah, pred vojaščino. Nashville. Ga., 31. julija. — Takoj, ko je prejel poziv za nabor, je mladi farmer William Tyson vstrelil svojo ženo. potem pa še samega sebe. Poročena sta bila komaj nekaj tednov. Socialistični kongres. Pariz, Francija, 31. julijo. — Osrednji odbor francoske, angleške in ruske stranke je sklenil, da se na zahtevo ruskih socialistov skliče socialistični kongres od 9 do 16. septembra v Stockholmu na Švedskem. Ako bi to mesto ne bilo primerno, se laliko izbere Kristjanija, ali pa kako drugo mesto. Kongres se je zato dolgo odgo dil, da se ga morejo vdeležiti tudi ameriški zastopniki. Novoporočenci bodo kaznovani Washington, D. C., 31. julijo. — Žene, ki poroča mladeniče, ki spa dajo pod vojaščino, z namenom da jih oproste vojaščine, so ravno tako krive zločina kot njih možje in jh bo zadela zaporna kazen. General Orowder svari vse one. ki se hočejo oprostiti vojaščine s tem da so poročeni. Kdor se je poročil po 18. maju, ko je vojaška postava prišla v veljavo, ne bo oproščen Angleške izgube. London, Anglija, 31. julijo. — Angleži so imeli tekom julija na vseh frontah 71.832 izgub. Med temi je 2503 častnikov. Nemci streljajo ženske. London, Anglija, 31. julijo. — Nemške oblasti so zafadi špijonaže obsodile na smrt uglednega trgovca Groneret v Liege, njegovo ženo in dve hčeri v starosti 20 in 14 let. Oče in mati sta bila vstreljena v navzočnosti obeh hčera, katerim so obljubili, da bodeta spuščeni na svobodo, ako povesta, kdo je bil v zvezi z njiju očetom. Starejša je odvrnila: "Ako govoriva, bo morula 50 oseb usmrčenih. Bolje je, da sami umrjeva." Sarejšo so takoj vstrelili, mlajšo so pa mučili, onečastili in nato vstrelili. ■aMaBSSSSseesBBBBSsssa Cene sadju in zelenjave v Trstu | Jo birle od 24. junija do 1. julija! te-le: Orewije la 1 kg 96 v, čreš-j nje Ila 1 kg SO v, čresnje hmstav-ke 1 kg 1 K 4 v, višnje 1 K 28 v, ribezelj 1 K 12 v, hruške sv. Janeza 2 K 40 v, hruške sv. Petra 2 K 40 v, kosmato grozdičje 96 v. češenj 1 K 44 v, stročji fižol, rumeni. 3 K 44 v. črni 3 K 20 v, kumare 1 K 4 v, buče 80 v, paradižniki 3 K 84 v, grah 2 K 24 v, pesa 96 v. čebula 96 v, korenček 1 K 28 v, peteršilj 2 K 1 kg. Želja po miru. Kodanj, Dansko, 31. julijo. — Fremdenblat piše z Dunaja, da bi se Nemčija zelo rada pogajala za mir. 99 oro Prirejen po uMau. ki ca j« ir moder menih SO R O L, •• je Izkazal čudo rito utpeiola u krče r želodcu ia trebuhu, bela* , Tat, naduho, glavebol. izrabo teka, preklad » glavi. itd. itd. Priredi it lista kompanija ki izdeluje »lavr.t "fam Ex-peller", at .ro vrvdno t red »t to za vdr*n»n >. ['»meun človek ima Tedno ti« at**kl»-n co tri rokah. 2£c. in 65-., v v».-t, lekarnah ali pa pri: P. AD. RICTER g CO, ' 74-80 Washington St* NEW YORK. Edini Slovenski Hotel v Allegheny, Pa. Joseph Savec, lastnik. Izvrstna hrana, prirojena prav okusno kot doma. 717—719 East St., vogal Fcreland (preje First St.) HOTEL JOE, Pittsburgh, Pa. Posebno naznanilo. Doktor Cowdrtck. naJveCJl Ipeclallat, Je prinesel • aeboj ▼ C1*t eland m «T»Jt fiadedoln« stroj« u zdravljenje bolnih mol ln žen. Tukaj bo nadaljeval isti uipelnt oafiln Zdravljenja, kakor g*. J« uporabljal ▼ najboljših klinikah v Evropi, rola« teca na računa nl£ sa nasvete ln preliče vsako bolno osebo s X-iarkl brezplačno, ako S« pusti potem pri nJem zdraviti. Vseeno Je. kdo ln kako V a* )• zdravil, aH dolgo ste £« bolni; pri<11 ta k temu velikemu Specialistu fn pekailt m«, kaj Vas storiti. Ali imate bolečin« v foiodcu; alt I mats kstsr; Bo leč I ne ns ledvicah, sli v mehurju, na Jctrsh? Revma-tlasm, glavobol, zaprtje T Nečisto kri, bolečino In teisve. •Isbost, nervoznost, onemoglost, kilo, kaiolj, slsbs pljučs, Jrlvatno bolezni ;td. Vaša priložnost. a«dsj I m ste pHJ llko, da vprsiste za evet velikega i peci-sllets, ki Vss pro-liče natanko z X-isrkl. Še nlkdo nI nudil take lep« pri-tlke bolnim moiklm In ienaksm v tem meotu. Nujno Vss poživljamo, ds nss tskoj vprsisto sa avet. Ne čakajte | odisisnjo je nsvsr* no. NA PRODAJ jo nekaj lotov v Bogota, N. J., .prav blizu moje hiše na leipem •prostoru. Oena loftu je od $300 naprej na lahka mesečna od-plaeila, ali pa Ea gotov denar se dobi popust. Bogota je le 8 milj od New Yorka; dve žeilezniei in ena poulitsna kara vozi skozi iz New Yorfea. Vožnja stane za eel meseo le t4.8o. Imamo šolo in k&toA£ko •♦erkev, katera je prav žadej morje liiše. Ne zamudite lepe prilike! Pridite ostibno k meiii ter si oglej to kraj. Peter Brun ar. 11—2nd Plaee, Bogota. N. J. Ako mi boste pisali, naslovite pa tako-le: Peter Brunar, R. D. Box 147A, Haekensack, \ J. (31-7—10-V, ZA $1000.00 X-2ARK0Y SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE AKO STE BOLNI. Pridite takoj Ln puaUte ee natanko pretakati po tem Specialistu: potem bodeta vedeli za Vafto pravo bolezen m ako morete ozdravetl. NJeffov uspeh ln dober fflas Je posledica vestne preiskave ln učenih metod, katerih ae poslužuje v vsakem ala-iaju. Njegovi različni stroji, katere je nabral z veeh delov sveta, tvorijo najpopolnejši ln najboljfil urad v tem mestu. Tukaj morete najU mnogo čudodelnih strojev, ki dosežejo svoj namen, ko vse drugo nI več pomagalo. Je vseeno, kaka Je Vaša bolezen; ako zdravnik najde, da Je ozdravljiva, se bodete prepričali, kakor hitro Vas prične zdraviti, da ste na potu bolJSanja ln stalnega zdravja. Zdravnik ne mara Vaiega težko prisluženega dentrja, ako niste dosegli popolnega uspeha. Oglasite ae pri nJem ln povejte mu svojo bolezen privatno ln zaupno. DOCTOR COWDRICK, Specialist 4047 E&at ttth Street 4tb Floor Betw. Euclid & Prospect, Cleveland, O. Uradna ura: ob datavnlklh od S. ura zlutral do L zvečer. Ob nadallah od 10. do l. POPOTNIKI. Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako imate družino, bo potrebno nabaviti ixjhistvo in kuhinjsko opravo ako se hočeta nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priiH>ročam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po-teno in zanesljivo blago. Ako dospete v Cleveland na postajo in se neveste kam obrniti, pokličite na telefon Princeton l.*iSl ali pa Rosedaie 1881 in jaz bom j>oslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite s St. Clair karo do 62. ceste in na vogalu St. Clair Ave. je naslov: A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pri meni se lahko dobi letni L.. r za 20c. poStnih znamk. ZASTONJ trpečim za naduho Nivo domače zdravilo. Id Je vsak lahko rabi brez neprilik ali izgube časa. Mi i mame nov način *a rdravlti naduho ln hoErti. depoakuait« MMtaiPK. KM zato ako jo imate ie dolgo ali pa ako ste jo šele dobili, če je kot lenmi mrzlica ali nadnha. vi morete piaati po proato poaknftnjo našegs načina. Ne osiraje ae lcje ifvite, kaj Je val peaal in starost, ako ti»ite navduhi. naš način vem bo takoj pomagal. Mi ielimo to pariitti ebupnfa*«. katerim v dihanj«, opium priprav« itd. ni n^č pomešalo. Mi he£emo pokassti vaškemu aa na&e atraSke, da ja ta novi na£in dokrfen odstraniti takoj za vaalaj težke dihanje, kreganje in vae enake nadloge. Ta prosta pOMttdba ae rabi le an aa dan. Pišite Se danes ia pričnite s te« intimsi takoj. Ne pošljite denarje. Najbolje ie. te pošljete apodnj* kupon. Storite to ■' ' s* \ '1 ■ '.i, s "'o , .t r •.» • v >! ••/ / -:k/; v j i S* n' i v?- ^m PROSTI KUPON ZA NADUHO. FRONTIER ASTHMA CO.. Sesa JMO S. Niagara and Hudson Sta.' Buffalb. N. Y, Pošljite proato peakeiitjo vaiaga načina: •> ' , •>' rV - 4V '.--"A V," irp^flr Je kako druStro namenjeno knpitl bandoro, zastavo, regalJ4, god bene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveska, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. IJ p nižanje Val stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. Pifiite ponj. 1 IVAN PAJK & CO., 466 Chestnut St., CONEMATJGH, PA. M. ANDERKA je napravil $139.49 v dveh tednih. MIKE BBUNSO je napravil $165.00 t dveh PENN-MARY COAL COMPANY v Heawood, Pennsylvania. VFlabko naredite isto all Se bolje, ker majne So varne in je dovolj Ivoaov. — Nove hISe — mnogo slovenskih delavcev — cerkve in Sole. — Počutili se boste kot doma — prav kot v rojstnem kraju. — Pridite pripravljeni sa delo ali pa vprašajte pri: ..;,JjL , PBTBR POTOMA H Qwi, Mgr, T. R. JOHNS mmmmmmmrnm^mmmmrnhmmmmmmkm —.....— - - —.................—- ftLAfl ftAftOPX. 2. AVG. 1917, ZA Z3EDD9JXNE DRŽAVE SEVERNE AM BRIBE. Bade*: FOREST CITY, PA. lilBUililii te a januarja lftZ t driari Pmsijlissl« GLAVNI URADNIKI: Frsdsrttilk: P. B. TAUCHER, «74 Ahmj Are., Kock Springs, Wya, Podpredsednik : JAKOB UOLENG, box 181. Brougbton. Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČlC. box C47. Forest City. Pa. PtMBolnl tajolk: AVtU ST »JOSTI.ŠA. box 810. Forest City. Pa. Blagajnik: JOMIP MAUIN^lC. 5HU6 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. « blagajnik: ANT. HOCHEVAK, KF1>. No. box lift, Bridgeport, L MMburtill a nadzorni odbor: : JOSIP PETEK.NKU box M. WLIlolk. Pa. JBKMKJ UAKNKK. box Bimllue. Pa. IVAN UMofittLJ, 883 H 1371L St., Cleveland, Okla. POROTNI ODBOR: porot, odbora: MARTIN OBRKŽAN. box 72, K. Mineral, L iwrvuaa: FRANC TKBOP&C, R F. D. Na. X box 14«, Fort Stall*. Ark. a porotnik: J os IF UOLOB, IVI« So 14tk St.. Springfield. 1IL VRHOVNI ZDRAVNIK: Pr. JOftlP V. ORAUER. MS R Oblo 8t_ Pitufcarga. Pa. "OLAB BARODA", 82 Cortlaadt New Tort; Osajcaa drafitra. arirtmm njih arad^kl so Mprafesl poiUJatl plar direktna na glavno^ tajnika ln nikakor drugega. Denar naj n Bija edino i**4*a poMalb. ekspresalb ali faanCaib denarnih nakaznic, kur pa ne puUa privatnik čekov, na naslov: Frank PavlovOC. ft Miner« Nitkatl Bank, Fund Cltj, Pa. V »JtWaJu. da opaHJo JraMrenl tajniki pri porortMb gla kaka (Mmaajkljlvoati, naj t« aeninkaaa aamaaljo uradu glav m mmurrn as t si k o poprarlCL N. X, P» P* i - Se celo stari Lively, krvaveč iz dveh ran, ki je bil ravnokar potegnil svojega flina iz vode, je strmeč obstal. Izgubil je oči in vzkliknil: — Pri Bogu, Hawes! Trenutek pozneje sta pa padli dve tesno objeti postavi s krova v peneče valove. Painik je medtem zapuščal pristanišče. Ni bil pa še oddaljen dvesto sežujev od brega, ko se je približal bregu parnik Black Hawk, napolnjen z vojaki. Kapitan Colbuni, k je bil, kot eitateljem že znano, sprejel na krov Irea O'Tole in Barnwellovega gospodarja, je že parkrat zakričal s krova: — Kaj po jet — Kaj pa je? Rasen par strelov ni dobil nobenega odgovoia. — Zdaj pa fantje! je zakričal. — Zdaj pa kurite in gonite, ma-gari. če popokajo kotli! Komaj je bilo dano to povelje, je zdrčal parnik kot blisk po vodi. Kurjači so nalagali ogenj, vojaki so prinašali oglje, in parnik je šel kakor strela. Toda parnik Black Hawk je bil star, dočim je bil Van Buren popolnoma nov. Parnika sta se začela kosati, toda Van Buren je bil hitrejši. Toda, kje je bil mož, ki bi mogel držati v redu to divjo množico na parniku? Kdo zna voditi stroje, kdo je sposoben krmariti parnik* Stroji na parniku so delovali, kotli so žareli — pred rilcem se je penila voda. Toda naenkrat, ravno, ko se imel zaviti parnik krog o\inka, se je strahovito sti-esel ... nekaj je zaječalo, dimniki so se zazibali.... in silen curek vode je šinil v zrak. in ko se je to zgodilo, je zai-el zadnji del parnika lezti v »loboči-im>. Ljudje na krovu so mahali z rokami, skakali v vodo, kričali in s rotili.... Parnik se je prej kot v pol minute potopil. Pri kotlih so bili namreč samo ueizvežbani ljudje, katerih glavni e:|j bila liaglira. JM- pa previdnost. Ko so videli ljudje v Heleni, tla je eksplodiral Van Buren, so zagnali strašen krik. Sovražniki so bili uničeni. Barnesboro, Pa. Vsem sorodnikom, prijateljem ju znancem naznanjam žalostno novico, da je tukaj umrl rojak Jožef Rogelj, doma iz vasi Rajanji vrh, 1'ara Št. Vid pri"Zatični Dolenjsko. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in štiri nedorasrtle o-troke. Družini Rogelj izrekam svoje sožalje. Anton Rovanšek. JUŽNO-VZHODNI MISSOURI je edina dežela pod solncem, da se uspešno kmetuje v vsaki vrsti kmetijstva, ker tukaj dobiš vse pridelke severa in skoro vse juga, ki uspešno rastejo in obrQde. Tukaj je edin kraj, da raste vse vrste sadja, čez vse fino grozdje ter vsake vrste jagode. Na tisoče alt rov pšenice, koruze, detelje, trave, ovsa, peanuts, navadnega in sladkega krompirja, solnčaric, buč, dinj, pavole, ri-ža, na tisoče vrst najrazličnejšega sadnega drevja. In vse to sedaj lahko vidiš za moj denar, kajti vsakemu plačam vožnjo, kateri kupi; istota~ko vsakemu, kateri je videl deželo roditi tolik« pridelkov, aH da je videl lepša polja na svetu. Osebno imam 120, 80 in 40 akrov najfineje zemlje, katera se «SS FINN A VB« slovenski zdravnik PITTSBURGH, PA« VAŽNO NAZNANILO VSEM ČLANOM IN ČLANICAM ZDRUŽ ORG SV. BARBARE IN S. D. P. ZVEVE! Cleveland, O., 31. julija 1917. Združili smo se glav. odborniki omenjenih dveh organizacij, ter težko delo se je pričelo. v Članstvo obeh organizacij se je izreklo za združitev že pred davnim časom, toraj sedaj naj se oddobri še pogodba za Združenje pa -rno združeni. Kaj ne brez vsakih neposebnih stroškov od strani omenjenih dveh organizacij pa bode šlo, saj upam sedaj, vse delo hitro izpod rok, da bode čimprej združena organizacija skupno poslovala. V najkrajšem času izide pogodba za združenje v glasilih omenj. organizacij. Apeliram na članstvo, da naj jo pazno prečita, in jo v najkajšem času odobri ali zavrže s splošnim glasovanjem. Pogodba naglasa združenje enakopravnosti, toraj mora biti vsem v zadovoljstvo brez vsakega nadaljnega komentarja. Odločevalo bo-de toraj za vso bodočnost združene organizacije splošno glasovanje. Apeliram na članstvo S. S. P. Zveze ozir. pripravljalni in glav. odbor omenjene organizacije, da se posluži enakega dela z nami vred, ker sedaj imamo najkrajšo pot, da se združimo! Tozadevno sem že apeliral pismeno na urad p red s. pripravljalnega odbora. Kličem toraj: Naprej z delom za združenje! S sob rat ski m pozdravom »' John Prostor, preds. S. D. P. Zveze. P. S. Enako naznanilo naj priobči glasilo S. D. P. Zveze v prihodnji izdaji, ako mogoče! GERST AECKEB: Roparji na Mississippi ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil J. T. 4't (Nadaljevanje.) Na kapitanskem mostu se j.- pojavil Sander s puško v roki ter začel kričati: — Na krov! — Na krov! — Vsi na krov! — Živela svoboda! Naenkrat je šinil v reko eolniček in z vso silo treščil ob krmilo parnika. V čolnu sta bila Bolivar in Kellv. — Kot dve mački sta spTe-zala na krov. — Wi za menoj! — je kričal Kellv. — Odvežite vrvi! — Sem maščevale i! — Sem! — je kričala Georgina in vihtela v rokah malo indijansko sekiro. James, ki je hotel najprej napasti roparja na bregu od strani, planil v vodo, hoteč priplavati do parnika. Toda zadeli "sta ga dve krogli, lo izginil je pod površino. Medtem so si kmetje priborili pot na mostiček. Virginijee je bil prvi. — Hudič! — je zatulil ter skočil k Kellvju. — Zdaj je prišla ura maščevanja! Hotel mu je zadreti nož v prsa. toda Bolivar je skočil k njemu ni ga s tako silo udaril po glavi, da je padel breza vesten na tla. Kelly je stopil k ograji. Vrvi so bile odvezane, parnik je bil prost. V notranjosti so že začeli ropotati stroji. Most se je polagoma odmikal od parnika. x\a koncu mostu je pa stal še krčmar Jonatan Smart. Kelly ga je udaril po glavi, da se je opotekel in padel v reko. — Bil je rešen! — Ti si moj! je zasičal nek glas poleg njega. Moj si in moje bo maščevanje. InGeorgina mu je planila z nečloveškim krikom nasproti. Kelly je dvignil roko, ki je padla z vso silo na ramo krasne žene. Omahnila je, bila je zapisana smrti. Ko je pa padla, se je z vso silo oklenila njegovih nog. S tem je hotela obdržati svoje ravnotežje. Za Georgino se je pojavil Cook. Dolgo časa je čakal priložnosti, zdaj se mu je pa nudila. Planil je naprej, pobil z enim udarcem zamorca na tla, izdrl izza parni svoj širok nož in ga z vso silo zadri Kefllvju v prsa. Krogla mu je posnela kožo na rami, nekdo ga je udaril z vso eilo i puško po glavi, toda on se je krčevio oklepal svojega mrtvega na-Parnik se je nekoliko nagnil, in Cook je s svojo frtvijo rje. Tedaj, ko je šinil čolniček z brega, je vse na^s lahko očisti iu za katero garanta-Po-tadka parnika Black Hawk je bila napadla otok. Kar ni vto-jram, da prvi pridelek plača zem-nilo in kar ni bilo ponesrečenega. >o privedli mornarji živo v Heleno, jljo. čiščenje in vsa poslopja. Po-Toda. kdo sta bila oni dva, ki -ta se še vrtim* borila v vodi? nudim jo poeeni, ker imam sred- Tolkla sta drug |h> drugem, k« sta pa dospela v plitvo v*>do. sta Lstev jo čistiti. Priložnost imaš. >4» začela grizti in praskati. !Obišei tukajšnje Slovence in eu Bila sta Tom ii; Hawes. }dil se boš, kaj se naredi v tej de Hawes je bil slednjič omagal. Tom ga je privlekel na breg, prijel ga je za vrat in ga zučel vleči proti Daytonovi hiši. In ko ga je vlekel, je neprestano šklepetal z zobmi ter govoril: — Marija, tukaj ti ga prinašam! — Tukaj ga imaš! (Dalje prihodnjič). t v . i* B»i«t«waU »IovmuU zdravnik, ipadaltet ▼ Pltt« "•"»Vvhi k®.? 2S!«w>pr«k»o * tdsavljcnja tajnih mot kit botes ni Sifik. .1.^utrnpUwit krri nlrmri s rluoTftln 606. ki zl j« izonuldr. prof. Erilch. C« imat* mozolj« ali mthurčk« po t*W. ▼ jrlu. «*pjenbo, Washington Co., Pa. (2-:i—8) Kje se nlahajata 1X)U1S JAKO-MIN in JOHN PRIMOŽIČ? Prvi je doma s Krasa in pred leti .sva bila skupaj v Rock Springs, Wyo., drugi je doma iz Postojne in sva bila skupaj na Superior, Wyo. Če kdo ve za katerega, aiaj mi blagovoli naznaniti, iali naj se j>a sama javita. — John Eržen, Box 1383, Renton, Wash. (2-4—8) Želim izvedeti za naslov svojih sester MARIJA KASTELIC, omotžeaia BOHTE, in JOHANA KASTELIC, omožena POTO-KAR. Ako kdo rojakov ve za njum naslov, naj mi blagovoli naznaniti, laili naj se pa sami o-glasita svojemu bratu: Frank Kastelic, Box 676, Wylam, Ala. (31-7—2-8) Rada bi izvedela za svoji dve sestri TEREZIJO in FRANČI-ŠKO KOBE, doma iz Novega mesta na Dolenjskem, sedaj o-moženi Terezija za Mišjak in Frančiška za Borec. Pred časom sta bivali nekje v Pennsylvani-ji. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njun naslov, da mi ga naznajii, za kar bom vsakemu hvaležna, ali pa naj se sami javita, — Mrs. Juliana Draskovic (rojena Kobe), Gen. Del., Keowatin, Minn. (31-7—2-S) OPOMIN. Tern potom opominjam vse one, ki mi dolgujejo še iz leta 1907 iz Oakmonta in Ver one, Pa. Prav dobro ve vsak, da som mu pomagal v sili ter da je čas, da mi vrne. Nekaterim sem pa posodil lansko leto. Zato opominjam, vse, da mi vrnejo do 1. septembra, ker inače sem jih primoran iskati v listu. Joseph Potepan, Box 605, Verona, Pa. NA PRODAJ MESARIJA IN GROCERIJA za $10,000.00 prometa na mesec. Vzrok, da prodam, je slabo zdravje. Prodani na obroke, polovico takoj in za gotov denar dam popust. Geo. Matakovich, Box 68, Keewatin, Minn. (27-7—2-S) HARMONIKE bodlo! kakrSuekon vrste izdelujem fa popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln sanenljlvo. T popravo zanesljivo vsakdo, pošlje, ker sem le nad 18 let tukaj v tem poela In eedaj v svojem lastnem doma. V popri vek vzamem kranjske kakor vse droge harmonike ter raSanam po dela k korfino kdo zahtev bres nsdsljplh vpraitnj. JOHN WINZKL, 1017 Eašt 62nd St., Cleveland. Ohio. NAZNANILO. Cenjenim rojakam t državi Minnesota, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal nai zastopnik Ur. Janko Flefko, ki je pooblaščen, sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih, so nasi rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, da mn bodo fili rojaki t vseh ozirih na roko, posebno še, ker ima pokvarjeno levo roko. J. S. JABUONSKI An. 1122 SL Gtir Ave. želi. Vsa zemlja je kanalizirana. Na tisoče akrov zemlje se je to leto prodalo kmetom iz lllinoisa kater! prihajajo trumoma v naš kraj za stalno življenje. Povabim te na trgatev in na ko zaree domačega vina, ki nisi pil boljega. Pri nas ne bo nikoli suše. Obisči nas! Ako ne rabiš zemlje, boš znal, kako živimo. Vsa pisma pošljite na naslov: F. ORAM, (13-7—15-8) NAYLOR, MO Ahnov nemSko-angleškl tolmač, vezan — M Orkvena zgodovina fc-.70 Hitri račnuar i—.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o detielarstvn, vezan Sadjereja v fiogovorib —.as Slov.-angleški in angl.-slov. slovar 11.50 T rt na u5 ln trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Uoini kletar Umni kmetovalec .—A) Veliki slorensko-angleškl tolmač |2.00 Venček čestitk —.25 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarje v i ča Rudolfa (Tragedija v Meyerllngu) Strah ua Sokolskem gradu lou zvez. Sherlock Holmes: V rakvl kraj bun.be Zaklad kupčevalca s mila jI Kna sama kaplja Črnila Grob t svetilniku (iospn s kanarskim briljantom Kako *o vjeli J a oka razparala Loudooski ponarejale! denarja RAZGLEDNICE: Xewyorške s cvetlicami. Lamo-ristične, božične, novoletne ln velikonočne komad po ducat po Album mesta New Torka a kras- hfj LORERZi Jas sem edini slomsko fors-reB Specialist moških bnlwt j Plttsborcho, Pa. Bodi svoje sree r—.15 Evrope, vezan. —.50 Vojna stiska mapa S1.50 Vojni atlas r-.25 Zemljevidi: New York« Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.25 Avstro-Ogrske mall —.10 veliki vezan —.50 Celi svet t—.25 Velika stenska mapa TJ. S. na drugi strani pa celi svet $1.50 Opomba: NaroČilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poStaih znamkah Poštnina je pri vseh cenah že vračunana. Uradni are: dnevno od i. de-poldne do 8. are sveCer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. popol, DR. LORENZ, tllst noikib belesat Ave. n. —1st mm aUsa riiiiiunii n. POZOR ROJAKI latn ■ itikna.041 mik kra««i cm ti 1» * > km Ml tek tal —fcsiitojot laaj« kakor t*d> n* ta wM( *4pmUII to itMd lipriarnktk k iMk MtlMM wdra L lan. knt* kimat« MtkSaa v pat i«h pavki Mb airvUa bra aa trm. PMItaUkala* ^fa^^aoiaPAK^fato 1S17 JAKOB WAH0I0, €702 Bonna Ave., Cleveland. Ohio. ttovtetta. v< aapaka rabil ara m