28. stev.
V Kranju, dne 13. julija 1907.
VIII. Wt
Političen in gospodarskj list.
Uhaja vnafco soboto zve6er
in ttane sa Kranj 4 K, po po4li ta relo leto 4 K. ta pol leta t K, ta druge drla ve stane frfiO K. Poeanietna Uevilka p«> 10 fin. — Na mroftm brez istodohne vpo4iljatve naročnine se ne utira Uredništvo in tipravni^lvo je na pristavi i»o»p. K. Hun.hm v <Zvezdi*.
Mesečna priloga
„Slovenski JMt
lasera ti m ravnajo ta celo stran fiO K, ta pot ntrani .'Mi K is. ■*etrt sirani 2*1 K. Infterati ne plačujejo naprej. %i nmnj-i r,znmilil plam.** P«tit.vrtto 10 vin., <-• se tiska enkrat, ta »enkrat tnaten pop.K *Upr.»vnHtvu naj se blagovolijo po4u>li »aro/mna re-klamanje, ntuanila. »ploh v*e upravne tad#ve, uredništvu pa dopisi m novlie - Dopis) naj se itvolijo frankirati. — ltnkopwi M oo vri.ajo
Politični del.
ODOCG
Ali »o nt Slovenskem?
Družba »Triglav* si je postavila nad vse hvaležno in posebno se z gospodarskega stališča vele-poiueiubno nalogo, da obvaruje slovenski značaj Bohinja, tega raja dežele kranjske. Uljuđen nasproti tujcu, ki nas obišče, toda vedno ponosen sin svojega naroda, to naj bi bil in ostal naš Bohinjec. Toda kaj pomaga, če se slovenski rodoljubi na eni strani trudijo, da bi obvarovali tisočletno narodno posest, ko na drugi strani uplivni činitelji delujejo na to, da bi Bohinj narodno in gospodarsko utrgali domačemu rodu, da bi is njega zopet napravili en del mostu, ki naj drli iz Berlina v Trst.
Ce naa kak hotelir ali gostilničar požene iz svojih prostorov, ker zahtevamo za svoj denar postrežbe v matemem jeziku, pravimo, da je to ne-uljudno, toda si vsaj zapomnimo, da drugič ne gremo več k njemu, temveč tja, kjer razumejo in spoštujejo nas jezik. Drugače je pa to, če tega hotelirja redi država, če je temu gostilničarju izročila svojo last v zakup vlada, ki mora biti enako pravična za vse. Tu pa ima gospodar tudi skrbeti, da se ne bo talil noben gost, pa naj si tudi govori od nekaterih visokih gospodov toliko sovraženi jezik slovenski, samo da se vede dostojno.
In dostojno so se vedli se vsi gostje, ki so pretekla dva tedne prišli v hotel ob bohinjskem jezeru, ki je last verskega zaklada, ter so samo Želeli okrepčila v slovenskem jeziku.
«VVenn sie hier was haben vvolien, mtissen sie deutsch reden» (če hočete tu kaj imeti, morate govoriti nemško), so odgovsrjali v hotelu tem gostom.
V slovenskem Bohinju, kjer razen hotolirke ob jezeru ne najdeš Nemca, ne dobiš za slovenski denar jedi in pijače, in sicer v onem hotelu ne, kjer kraljuje kot najemnica državnega fonda ona gospa, ki si je po naklonjenosti ministra VVitteka tudi v hotelu ob predoru služila pri 20.000 goldinarskih banketih zlate na zlate.
V ta hotel se načeloma ne sprejemajo osebe, ki bi umele slovensko, če se pa kdaj vendar to zgodi, zabiča se natakarju, da ne sme razumeti slovenskih naročil.
To traja že leta; čuti se pa posebno sedaj, odkar se je tujski promet s otvoritvijo bohinjske železnice tako oživel.
Radovedni smo samo, ali je poljedelsko ministrstvo oddajo tega hotela javno razpisalo P Nam ni nič znano o tem.
Za danes le vprašamo: Ali nima tudi državni zbor pravico nadzorstva nad postopanjem vladnih organov? Ali bi ne mogli naši poslanci pogledati malo natančneje delovanje poljedelskemu ministrstvu podložnega c. kr. gozdnega in domenskega ravnateljstva v Gorici, kjer sede najbolj zagrizeni sovražniki našega naroda, ki celo na Gorenjsko za uradnike načeloma pošiljajo osebe, ki ne znajo besedice slovenski, ki državna podjetja oddajajo le tujcem! (Primerjaj samo zadnje imenovanje gozdnega asistenta na Bledu.)
Čuje se, da namerava poljedelsko ministerstvo svet okrog bohinjskega jezera parcelirati. <Triglav», pozor! _
Gospodarski del.
o □□□□
Narodno gospodarstvo.
Predpogoji   vspeiusga   raivoja gospodarstva.
3. Država.
Osebni predpogoj za narodno - gospodarski razvoj je človeška družba, zlasti pa še država. Družbo tvorijo ljudje, ki stopajo v medsebojno zvezo po navadah in običajih, posebno pa še po rodbinskih, stanovskih ali čisto gospodarskih odnošajih, država' je pa združba ljudi, ki predstavljajo na ven omejeno ozemlje, v notranjem jih pa veže enako pravo, ista narodnost ali vsaj ista zgodovinska preteklost. Država jamči za red in varnost nasproti notranjim in vnanjim nasprotnikom. Njena glavna naloga pa obstoji v tem, da pospešuje in čuva javno blaginjo.
Zato se mora večkrat korist posameznikov žrtvovati občni koristi, kar vidimo zlasti pri razlastitvah (eksproprijacijah). Dalje je dolžna država, da gospouarski promet državljanov z zakoni spravi v posebne obttke; tako nastane iz gospodarskega kupa ali prodaje pravni posel.
Najvažnejši upliv na gospodarsko življenje ima država s tem, da pobira davke.
4. Osebna svoboda in svoboda prometa.
Osebna svoboda obstoji v tem, da človek more svoje dušne in telesne sile uporabiti sebi v prid na kakršnikoli način, samo da pri tem ne trpi javna blaginja ali se pri tem ne prekoračijo državne postave. Popolno osebno svobodo je do-nesla šele fransoska revolucija in leto 1848., ker do one dobe so bili posamezni stanovi, kakor kmetski, popolnoma odvisni od gospodarjev v političnem in gospodarskem oziru. Tudi obrtniki so
PODLISTEK.
Zadruga paievnlkov.
Naletaval je dež.
V zaduhli sobi krog lesene nepogrnjene mize v alamokriti koti pod vinogradi je sedela čedna družba podgorskih kmetov, ki so ustanavljali novo društvo — zadrugo abstinentov in paževnikov pri polnih bokalih.
Zanemarjeni, gostoobraščeni obrazi so zrli medlo predse, cela soba je zgledala liki rokovnjaški brlog. Tam sredi njih v kotu pod zakajenim razpelom se je dvignil debeluh z rdečini nosom in zahreščal hi i pa »o po poltemni čumnati:
a Danes, dragi kmetje, snujemo novo — novo zadrugo*. Dvignil je kozarec, izpit ga mahoma, sledili so vsi njegovemu izgledu in težki požirki so praznili kupe.
•Danes jo naredimo... Vsi vemo, da je hotel zadnjo nedeljo narediti obriti kaplan zadrugo abstinentov, pa jako čudno, smešno zadrugo, v kateri bi samo govorili, gledali se in nič pili. Neumna zadruga abstinentov to!
Danes naredimo zadrugo paževnikov in abstinentov. In povem yam pravila, skupno jih Dodemo naredili s.
Bledi obrazi so pokimali, zbuljene oči so se ta iskrile in mršave glave so se sklonile globoko na prsi. Mrtvaški molk so pretrgali dolgi požirki iz polnih kupic.
•Dragi pri bokalu, mi bomo zbirali denar v svete namene, da ga društvo zapije pri «Mundelnu» v meatu. Svitla kronica, samo ena kronica na mesec se bode vplačevala v zadrugo*.
•Hm, hm, premalo bo!>
•Po dve, po dvel>
•Tisto pa — povzel je debeluh — kakor kdo hoče. Cim več svitlih kronic, tem več sladkega pri našem novem katoličanu «Mundelnu>.
•Aal Kaj se je spreobrnil? Ni več liberalec?»
•Kaj tisto! Ali bodete plačevali za zadrugo in sladki sok kronice?»
•Bomo! Borno!* zaorili so po zaduhli sobi hripavi glasovi kar najrazličnejših vrsL
•Ha! Kronice bodo* — dejal je debeluh in si brisal z rokavom pene od ust. — «Ali glavno je, da ne bode nihče redil druge živali nego prase, psa in mače, Bog obvaruj, da bi imeli kravo v hlevu«.
•Nič strahu, mehi so jo zadnjič prodali*.
•Jaz sem jo zapil pred dnevi*.
•In jaz jo zapijem v kratkem*.
•Ha! vsi enaki* — de govornik — «vsi enaki. Pa še to, vsakdo mora zaklati prase pred Martinovim*.
•Hm, hm, bo vsaj prej pri kraju*.
•Pili bomo pa skupaj in takrat bodemo imeli tudi naše dnevne in mesečne seje v mestu pri novem katoliškem junaku «Mundelnu*.
•Bo tudi prav*, je dejal suhi Ki tel v kotu poleg govornika, in zamakal vedno suho grlo.
•Ampak naša zadruga naredi svojo «nacio-naltraht*, to se pravi po kmečko, da bomo hodili vsi enako oblečeni. Bomo potrdili?*
•Tudi, tudi!* so pokimali.
Učeni Hitel, ki je dovršil v devetih letih štiri razrede pri očetih frančiškanih v mestu in srebal vse te dolge čase učenost teh visokih glav, je povzel besedo in govoril zbranim kuj zarje m:
•Vsi ste poznali onega Matijca, ki se je priklatil lansko jesen v hudem mrazu v našo vas. Vem, da se spominjate, kakšen je bil, saj je bil brat našega župnika. Pijan se je priklatil, zavil v krčmo, nažrl se žganja, nato legel v listje in tam poginil. Zastonj mu je dala fara pogreb, zastonj zvonove in brezplačno ga je pokopal brat. Mi vsi pa smo jokali za njim, ker se je začela ona neumna Mavra jokati, češ, da je bil revež. Ah vam je znano, kako je bil oblečen <• Pri pasu mu je zrla pri belem dnevu umazana srajca, jerhovino za vratom jo vezala skrivljena žica, iz škornjev jo štrlela stlačena slama in umazana cunja, zgolj čedna je bila še proti moji, hlače je imel strgane, prevezene s povito trto in izpod klobuka mu je gledal na štirih krajih čop las skozi široke špranje. Smejali smo se mu takrat, ali prav taki smo mi sedaj in to bodi tudi naš «nacionaltracht>, kakor so dejali prej gospod župan šentpeterskia.
•Toda vse mora biti tako. Skoda, da jc umrl oni Matije, škoda, lahko bi bil predsednik naše zadruge>, je pripomnil govornik, debeli župan.
•Vse je prav, le strgani bodimo. Najbolje bo še tako, da smo strgani, da se vidi zadnju pnu*
bili združeni t «eeljih», ki to močno prikrajšali | osebno svobodo posameznikov.
Z osebno svobodo vred se je doseg'a veti-nima tele v preteklem stoletju tu li svoboda prometa, t j. pravica posameznika, da se sme naseliti, kjer mu ljubo, ter svobod« v gospodarskem delokrogu, itn pa je osebna svoboda *koro ne-prikrajšana, zthlevala je občna blaginja, da se je svobodni promet vendar na neke strani moral orrejih. Tako so nastali zakoni o patentih, o var* slvenih znamkah, o delavskih pogodbah i. t. d.
Z osebno svobodo j* pa ntrazdružno zvezana
5. Zasebna last.
Zgodovinski razvoj gospodarstva pričenja s skupno lastjo. Razne okolnosti, največ pa v. dno razmnoževanje prrbivalstvn, so dnneiie do o.ebne lasti. N.ijprvo se opaža to pri premičninah, zlasti pri orožju in orodju. Nepremičnine so M dalje nb« držale na skupni lasti in tudi še dandanes imuno gospodarske pojave, ki sefto spominjajo na nekdanjo skupnost imetja, kakor «mir* na Ruskem in (Zadruge* na Hrvatskem.
Ali kakor se more pravo delo razviti prav sele po osebni svobodi, tako se more razviti ka-pitali.ovanje le pod pogojem, da človek ve, da b» sad tvojega truda u/ivnl po svoji volji, da bo neomejen gospodar tega, kar je zaslužil, da bo t mej zasebni lastnik.
Ves gospodarsko-zgodovinski razvoj in. r i ni to, da se zasebna lisi kolikOf možno utrdi, in naD pravni nazor«, ki se zrcalijo v državnih zakonih, temelje na podlagi zasebne lasti.
Zajnbno last so hoteli različno opravičiti. Tako imamo za to naravno hntnostno teorijo, teorijo dela, ttoiijo ckupacije in legalno teorijo.
Socializmu in komunizem, ki sta se kot nauka pojav ta v prejinjem stoletju, pa zatilevata skupno last in sicer koiuumzeiu v vseh zadevali, socializem v mehkejši obliki, pa lo skupno*! produktivnega in.cika.
D. Dedno pravo.
Naravno spopolnilo zasebne lasti je dedno pravo, katero daje pravico lastniku, da srne dolo* Citi tudi, kaj sj ima po smrti goditi z njegovim imetjem, oziroma da že v postavi določa, komu naj pripada iinulck, ako ni zupustnik napravil poslednje volje. Tudi dedno pravo omejuje v nekaterih Okititi neomejeno oblast mul imetkom in sicer na korist družbe (težave p.i napravi 11 jej-komisov) ter v namenu, da varuje naravno in gospodarske razmero rodbine (nujni dtdež).
Se lolj nego proti zasebni lasti se bojuje socializmu ptoti dednemu pravu. In ros je to vzrok, da se večkrat v eno roko steče ogromno bogastvo, čeprav se ne more reči, da bi uprav tak dedič s svojim delom to zaslužil.
Vendar pa bi na drugi struni videli, da bi se prav malokdo brigal, da bi si z velikimi, večkrat zelo nevarnimi podjetji pridobival imetek, oko bi videl, da ves njegov trud po smrti pripade tujim ljudem, in nuna njegova \olja v izbiranju dedičev mč odločevati.
Proizvajanje dobrin (produkolja).
Narava nam nudi marsikatere stvari, katere brez vsakega truda lahko porabljamo zase, kakor vodo, zrak, sadje v tropičnih krajih. Take stvari zovemo tudi naravne dobrine. Druge vrste dobrin pa ne moremo kar brez vsega porabljali; v zadovoljitev svojih potrebščin jih moramo šele prede*
Zopet so je dvignil debelubar in začel prav debelo lagati:
«Vse prav, vse lepo. Tudi mislim, da se v nato zadrugo ne sprejme drugih članov kot tistih, ki imajo strgano kajžo, da jo pozimi zapazijo in sede v nji kakor lisjaki v luknjah. Bo prav tako ?•
•Vse je prav vse!* Pokimale so težke glave in znova so polnili kozarci brezdno grla.
•In naša zadruga se bo imenovala zadruga abstinentov in zapažnikov, ker bomo na jezo mlademu gospodu pili, mnogo pi'i in pozimi zapazili naše kajže z listjem in mahom.*
«2ivio, živio, zadruga abstinentov!* Zszvenele so kupe, trkati so nerodno, da se je zlivalo vino čez rob. danes je bilo zastonj, dal ga je namreč na izob li" ^ .-»t pet rski žuoan.
Z i • a * »e ji med tem i/lilo, solnce je posijalo in zlatdo izza zatona vinsko gorico. Doli v hramu pa so peli in pili, dobre volje so hreščeče vriskali, saj je bilo vino danes zastonj, ko se ima osnovati zadruga.
Pozno na večer so se vračali člani novoustanovljene zadruge čez vinsko gorico domov, Bili so sladkogirjeni vinskih duhov. Polagoma so se pomikali po kameniti poti navkreber in zdaj. pazdaj je zletel ta ali oni po tleh. Mučno je vzdihnil in se pobral s težkočo.
Skoro so dospeli na vrh do stoletne lipo.
Zlnjci pa obstoji zgovorni župan in dvigne prst, molče kazaje pred cerkev.
l.ivati, oziroma s delom napravljati. Take stvari se imenujejo umetne dobrine.
Ker naravne dobrna nikakor ne zadostujejo, da hi nase potrebe popolnima zadovoljile, mora človek pač skrbeti sa to, da si napravi kolikor već umetnih dobrin. Delavnost, ki povzdiguje naravne in na previja umetne dobrine, zovemo proizvajanje ali produkcijo. Nikakor pa človek umetnih dobrin ne vstvarja ali napravlja nove stvore. Človek le obstoječi movi predelava, oblikuje in spri'min ja.
Pri vsaki produkciji muremo govoriti o teh-i:i k«m in gospodarskem postopanju. Tehniško postopanje meri na to, da vporahnost danih snovi s predelavo povečuje, gospodarsko pa na to, da vrednost dobrin z otirom na gospodarsko načelo zvišuje.
Z nzirmu na I i dve stisni produkcije si razlagamo tudi pojma plodnost (produktivnost) in donosno*! (renlabiliti lo). Produktivna je vsaka produkcija, ki napravlja nove dobrine, da ž njimi zadovoljimo svoje potrebi. Rentabilna ali donosu.i j« pa le tista produkcija, ki je gospodarsko usp«la, ki jo torej dosegla ver vrednosti, nego s« je porabilo za njo. D.uje prih.
• • e
Tedenski sejem v Kranja dne 8. julija 11.
Prignalo sc jc konj, 209 ghtV gOVtJI živine, 11 teleta, 145 domačih prašičev iu 16 ovac. -Pšenica po K 925, proso po K 6*60. rž po K 7 50 oves po K 8—, ajda po K 9 25, fižol ribničan po K —, koks po K in krompir po K — za kg.
Mostna hranilnica v Kranja. V mesecu juniju 11)07 je 80] strank vložilo 110.859 K 88 vin. 844 strank dvignilo (10.814 K 05 vin. 12 strankam se je i/plo« alo posojil 25.170 K. Slanje hranilnih vlog 4,297.459 K 16 vin. Stanje posojil 2,601.046 K 15 vin. Denarni promet 869.818 K 06 vin.
Meatna hranilnica v Radovljici. V mesecu juniju 1001 jc 884 strank vlczdo 79.109 K 18 vin. 207 strank vzdignilo 51)077 K 0-1 vin. 23 strankam se je izplačalo posojil 40.960 K. Denarni promet 880.860 K 07 vin.
Mestna hranilnica t Kamnika. V meseeu
juniju 1901 je 169 strank vložilo 76.509 K 27 vin. 141 strank dvignilo 47.888 K 95 vin. K) strankam se je izplačalo hipotečnih posojil ."»H 200 K. Stanje hranilnih vlog 1,534.270 K HI vin. Stanje hipotečnih posojil 1,988.821 K 07 vin. Denarni promet 886.898 K 88 vin.
Okrajna hranilnica in posojilnica v skotji Loki. V mesecu juniju 1907 je 11H .-Itank vložilo na hranilne vloge 33.447 K 41 vin. 22 strank vložilo na tekoči račun 10.855 K 02 vin. 75 si tank dvignilo na hranilne vloge 15 627 K 71 vin. 7 strankam se je izplačalo posojil 4.430 K. Stanje hranilnih vlog 834.727 K 50 vin. Stanje vlog v tekočem računu 25.097 K 35 vin. Stanje posojil 705.401 K 70 vin. Denarni promet 108.453 K 60 vin.
Ponadbenl razpis. G, in kr. skladišče artilerijske oprave na Dunaju na? nanj a trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava po javni konkurenci oddati dobavo opravnih potrebščin za leto 1908. Ponudbe je vložiti pri navedenem skladišču (Artillerie-Zeugsdepot) najkasneje do 23. julija t. 1. 9. ure dopoldne. Ponudbeni razpis in seznamek potrebščin sta v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani na vpogled.
Razpis dobave usnja. C. kr. trgovinsko ministrstvo je naznanilo  trgovski in obrtniški
-Itiilc! ali vidiš . . . vidiš? . . .!»
•Glejte . . . mati božja!* . . .
* A h, Marija! ....   Čudež . . . .*
Pokleknili so vsi zajedno na kamenita tla in globoko na prsi sklonili trudne glave.
<Blagor... blagor. . . Mar ja ...»
Po dolgem času so se dvignili, in ko niso ničesar več uzrli, so odšli svojim potom s prepričanjem, da so zrli čudež in se jim je prikazala sama sveta devica ob stolpu slavne cerkvice.
<Ali sle videli svit?* je dejal začudenim župan, «Ali ste videli ono belo postavo, visoko nad naravo, ki jo šla okoli zvonika .. . Bela je bila in čista, s svitom nebeških luči obdana... Verjemite, prikazala se je nam, da potrdi našo zadrugo! Verjemite mi!»
«Videli smo videli . . . Blagor zadrugiI* •  * •
Drugi dan po oni čudežni noči, ko se je prikazala mati božja zadružnim članom, je govorilo vse o čudežu. Vsi so verjeli, še stari župnik, ki se je vpisal v zadrugo in so ga izvolili za predsednika abstinentov. Vesel je bil namreč trga ugleda pri faraoih in plačal jim je ogromno pijače. V zadrugo pa so vreli vsi ljudje, zlasti ko je naredil živo pridigo in glasno reklamo zanjo gospod Župnik raz lečo. Baje so naredili tudi o fer po pridigi in nabrali visoko ustanovno svoto--
Tisto nedeljo popoldne je nemirno korakal po svoji sobi gorindol mladi kaplan.  Nič mu nI
zbornici v Ljubljani, da se bo dne 19. julija t. I. od 9.—18. ure dopoldne v pisarni o»krbništva vojno-tehniškega zavoda v Belgradu vršila pismena ponudbena razprava za dobavo 72 047 kg raznovrstnega usnja. Vzorci in pogoji so v navedenem zavodu na vpogled. Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na v po g le*l.
Dopisi, b □ b
D U O UiJ
Novice iz radovljiške okolice.
—'Ustanovni občni zbor društva za p riva bi te v tujcev za občino Radovljica, Lesce, II»-gunjc in okolico se je vršil preteklo sredo v lluilovcrriikov: restavraciji v Radovljici ob mnogobrojni udeležbi iz Radovljice in okolice. Deželno /vezo za tujski promet je zastopal njen tajnik g. dr. Mam. Predsednik pripravljalnega odbora g. Zun je pozdravil udeleženike, zlasti g. dr. Maiiradovljiškega, begunjskega ter Irskega župana ter v kratkih besedah orisal zgodovino ustanovitve društva. Pod predsedstvom g. dr. Vilfana se je na to pričelo razpravljati o društvenih pravilih, ki jih je vlada odobrila. Pravila so bila sprejeta nespremenjena. Izrazila so je želja, da se delokrog društva raztegne tudi na srednje občine zlasti na Breznico, Mošnje in Ovsiše in da se v reklamnih spisih, oglasih itd. imenujejo tudi te občine. Tudi se bo skrbelo, da se bo en občni zbor sklical spomladi. Vso debato, ki je bila ponekod radi posebnih teženj zastopnikov posameznih občin pfl <vj živahna, je vodil zelo energično in z vso spretnostjo g. dr. Vilfan. V odbor so bili voljeni z vsklikoro: za predsodnika g. Valentin Zun, za njegovega namostnika veleposestnik g. Valentin Sturm, za tajnika učitelj g. Sega, za blagajnika učitelj g. Jaklič in za odbornike gospodje župana Ki., ouk in Sodja, gostilničarja Legat Janez ter trgovec Eržen. Za namestnika stn bila voljena gospoda Kunsteij in Sartori, za pregledovalca društvenih računov gospoda Bulovcc in Serarl.
Omeniti je še govora g. dr. Marna, ki je po-vdarjal gospodarsko važnost tujskih društev po g. dr. Vilfanu, ki v svojem govoru omenja, da so imamo zanašati le nase, ker vlada nam ni naklonjena, kakor se je ravnokar pokazalo, ko je finančne straže oddelek premestila iz Radovljice na Jesenice, ne da bi poprej občino obvestila o svoji nameri. G. čop je ob sklepu zborovanja opozarjal zlasti župane, naj vplivajo v svojih občinah na posamezne posestnike, da prirode sobe za stanovanja tujcev, da skrbe, da se letovičarji ne bodo pritoževali ne radi hrane, ne radi drugih stvarij, posebno naj pa radovljiška občina skrbi, da se vsaj sedaj ob sezoni zopet uvedejo tržni dnevi, da se bo vedelo, kje in kdaj iskati zelenjavo, sočivja, sadja itd. K društvu je pristopilo že 28 članov.
— Vodovodni odsek je v svoji seji v sredo sklenil, da so napravi na občinskem svetu nasproti sodnemu poslopju večja javna kopelj in da se glede kanalizacije mesta napravijo načrti. Seveda mora še občinski odbor to sklepe potrditi. Tudi se bo skušalo napraviti drsališče. Posojilo za zgradbo vodovoda se bo vzelo pri tukajšnji mestni hranilnici in sicer proti 4V« % obrestovanju in 50 letni j amortizaciji.
bilo prav in jezno je udarjat s petami ob tla. Vstavil se je slednjič ob pisalni mizi in dejal polglasno: « To raj taki so vsi čudeži katoliške vere, vsi so menda taki...»
Sam sem verjel do včeraj onemu čudežu na gori, prepričan sem bil. Zdaj pa pride k meni ženska, ki je bila že vposlena v župnišču, in so tako neumno izpove... Ah groza, da bi vsaj ne bila prišla. K meni pride in pravi, da se je vrnila nedavno iz Amerike, da jo je obiskal stari Župnik, ker sta bila včasih znana, da jo je vabil v svoj hram za cerkvijo, kamor se je napotila v beli obleki in ž njim ... Videla pa je priti ljudi po poti na goro in je zbežala krog stolpa .. . Sramota!
To je potem tisti čudež... Dal sem ji odvezo, ali on še ni prišel ponjol Greh, saj je v jutro maševal! Greh! Pogubljen bodi, oholi župnik in njegova znanka! . . . Greh je bil, neizbrisen greh! . . .*
Nekdo jo potrkal.
«Prosto*. Vstopilo jo mlado dekle, bila je gospodinja v Župnilču.
•Prosim, ali se ne bi potrudili h gospodu župniku?*
«Kaj pa je?»
• Izvoljeni ste tajnikom nove zadruge In člani vas vabijo na likof abstinentovskega društva.*
• Proč! jaz tega ne moram! Proč I. ..» Odšla je. On pa so je obrnil v zid k razpelu,
I. priloji „Gortn)cu" žt. 28 U 1907. I.
— Inžener tvrdke Rum pel je že došel v Radovljico in stanuje pri g. Kosmaču. Pri njem so. tudi sprejemajo delavci za gradbo. Tvrdka bo dela tako pospešila, da se ves vodovod se letos odda lahko svojemu namenu. Delalo se bo naenkrat na vrč straneh.
Osebna vest. Kot gozdar pride v Ita-dmlju-o mi sto g Uarltta g. Alojzij Rhtcršič.
Il Železnikov. Zavzela se nas je misel, da ni nikogar pod božjim služabnikom, ki bi se upal z nami družiti se v topli ljubezni. Zakopani smo med gorami, malokdaj prodre kak glas iz razvalin našega pozabljenega blagostanja v svet in zato smo pozabljeni od vsega sveta. Spomnila se nas pa je pretečeno nedeljo loška čitalnica. Vskipela so na*a srca, ko so se ti pijonirji prosvete približavali našemu trgu, z vihrajočimi zastavami, z nepregledno vrsto vozov in s svojim odlično izobraženim pevskim zborom. Načelnik gasilcev, znani slovenski junak, g. Košmelj, je jedrnato pozdravil ljube goste, predsednik našega bralnega društva g, Matej Klopčič je želel v izbrano lepem nagovoru čitalnici naj lepše vspehe, ker umetnost postavlja v službo dobrodelnosti, v hasok obubožane šolsko mladino. Na naravnost nepričakovanem srčnem sprejemu se je zahvalil predsednik lofike čitalnico g. dr. Zakrajšek, zule mladenke so pripele gostom na prsa šopke, godba je udarila in v senci trobojnic korakali smo na ozaljšan vrt g. Talerja, osuti od cvetja in rožic. Tu je pa bila izbrana lepostevilna okolica, godba iz Goričan je s slovanskimi komadi vnemaln srca, navdušenje je pa prikipelo do vrhunca, ko je loški pevski zbor popova! najlepšo «domače pesmi, milo se glaseče*. Tu smo imeli priložnost slišati našo že pozabljeno domačo popevko • Prelepa je selška dolina*, katero je g. adjutant Dev obudil k novem življenju in občutili smo, da je naša dolina ena najlepših, ker jo narod v pestrih barvah poveličuje z lepoto naših deklet. Slava loški Čitalnici, nje predsedniku in predičnemu pevskemu zboru! Ta ljudska veselica naj nam Zeleznikarjem bode v bodrilo. Ne glejmo vedno tožno zapuščenih ječ in mrtvih nakoval in gospodarske smrti. Smrt je počitek in počitek jo smrt, zatoraj — vzdignimo se, oklenimo se, poženimo prosveto in izobrazbo med ljudi — kakor je govornik vskliknil — in «vrnili se bodo k nam časi sreče, nam milejše zvezde bodo kakor zdaj sijale*.
Ii sorike in medvodske okolioe. Lansko leto smo imeli sorski župljani nekaj najemnine za seno v njegovem poslopju. Kjer pa turška bisaga ni nikdar polna, so morah vsi najemniki plačati za mrvico sena preobilne obresti. Naravnost ti povem g. Brajec in tudi tvojim apoitolom kleri-kalčkom, če bode te zahtevah take račune od preprostih rokodelskih ali kmetskih reveiev, bodete kmalu spraznili vaše •kase*, kjer s Vašim «kšeftom* ne bodete zmagovali. Dragi čitatelj, pomisli, kaj pa je ta beseda cBiajec* gotovo druzega menda ne, kakor .oderuh». Samo to ti povem, predragi Kristusov vojščak Brajec, da dokler bodeš ti in tvoji apostoli v Sori pričujoči, ne bode mati Sora nikdar srečna. Kjer vse, kar si človek prisluži z žuljavimi roksmi, mora iti v ta nikdar polno farško bisago Brajčevo. Pa vendar, g. Brajec, saj bi ne dobil odgovora, ako bi vendar zahteval, kar se gre. Će si pošten človek, moral tudi pošteno ali pravilno po pravi meri zahtevati; če si pravičen, moraš tudi gledati, da ne boš samo ti do grla že tri dni preje sit, predno si lačen rokodelčevih
ali kmetskih žuljev; če si pa Kristov namestnik, pa glej, da bo tudi tvoj bližnji darežljiv tvojih rok. Še enkrat ti povem, če bodeš še najem pustil od danes zsnaprej, da se prej premisliš, predno zahtevaš račun. Ako se pa sam ne premisliš, pa pojdi prašat pornarančarja Brenceljna ali njegovega podpornika Mahlonca in več takih. Saj imaš vsak dan 24 ur časa. Ako ga pa nimaš, pa mene prosi, ti bodem pa jaz sel, če hoč* . preiragi moj Brajček. Ali pa prosi svojega cerkvrnega ključarja aposteljna Jurija Omana, ali podomače Kopača, ker ta farški apostelj gre, kamor hočeš! Še enkrat: prej kot prej pojdi iz Sore, ker smo te do grla siti. In tudi z vsem tvojim klerikalizmom se poberi, če hočeš z lepa odnehati! Gotovo prej ne bo miru, da se iz Sore spravite. Ker dokler boste ti in tvoji aposteljčki imeli v Sori vio oblast v rokah, ne boste nikdar spali pod našim solncem. Geslo: Iz Sore se mora spraviti vsa nesnaga.
H. L. Podlomski.
V Kranju, <lnc 13 janji
Avstrijsko. Državni zbor. V seji dne 1». julija so vložili rusinski poslanci nov nujni predlog zastran vojaških dopustov ob času žetve. Nemški naprednjaki, krščanski socijalisti in Jugoslovani so posamezno interpelirali ministrskega predsednika radi govora ogrskega ministrskega predsednika dr. VVekerleta v ogrskem državnom zboru, v katerem je rekel, da ima Ogrska po zgodovinskem pravu pravico do Bosne in Hercegovine. Poslanec Ribal* iu tovariši so interpelirali pravosodnega ministra radi sestave porotnikov pri deželnem sodišču v Trstu, poslanec Hribar in tovariši pa naučnega ministra radi imenovanja novega nemškega profesorja za zgodovino na I. ljubljanski državni gimnaziji.
Nato se je nadaljevala razprava o nujnem predlogu glede splošne in enake volilne pravice za deželne zbore. Poslanec Hribar je odgovarjal stvarno na zadnje napade dr. Kreka, pri Čemur je povdarjal, da se je s slovenske klerikalni strani zanesel v zbornico domači prepir, namesto da bi delali vsi slovenski poslanci skupno za blaginjo slovenskega naroda. Opominjal je, da volilna reforma, ki jo je narodno-napredna stranka v kranjskem deželnem zboru obstruirala, sploh ni slonela na splošnosti in enakosti, ampak je bila napravljena tako, da bi dobili po njej večino klerikalci in nemški veleposestniki. Opozoril je, da sedanjega kranjskega deželnega predsednika, ki je Že storil toliko upravnih grehov, ni smatrati za sposobnega posredovalca glede premembe volilnega reda za Kranjsko. Svoj govor je končal z želje, da bi se stranki združili za složno delo v prid domovine.
Nujnost predloga je bila odklonjena s 183 proti 158 glasovom.
O maloiuskera predlogu zastran vojaških dopustov je začel govoriti poslanec Markov in sicer v ruskem in ne maloruskem jeziku. Zato je nastalo veliko vpitje med malonukrmi poslanci (ukrajinsko stranko) in predsednik Za ček je vzel Markovu besedo, Češ da ruščina ni v Avstriji običajni jezik. Sramota takemu predsedniku — Slovanu 1
Nujnost jo bila odklonjena, pač pa je domobranski minister izjavil, da hoče vlada za drugo leto storiti vse, kar je v njeno moči, da dobe fantje ob času žetve dopust.
Ker ni bilo mkakega nujnega predloga veo, preide zbornica na razpravo proračunskega provi-
zorija. Govorila sta grof S t e i n h e r g in t 'kraji nec 01 esnieklj.
10. julija se je nadaljevala debata o proračunskem provrzorju. Govoril je v strogo nemškem duhu poslanec S t <»I s I, ki je tudi pavdarjal potrebo ljudske izobrazbe in zboljšanje učiteljskih plač. Socijalni demokrat Adler je zahteval uresničenja socijalnih reform, ki so bile napovedane v pre-stolnem govoru, dejal, da se poslovnik ne sme pre-meniti toliko, da bi manjšinam bila vzeta vsa mor in končno omenil, da je edino s tem možno rešili ogrsko vprašanje, da se tudi na Ogrskem uvede splošna in enaka volilna pravica. Posl. S i I bercr je govoril zoper povišanje postnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. Dalmatinski poslanec Bian-kini se je pečal z razmerami na Hrvatskem, in dogodki v zadnjem ogrskem državnem zboru.
V seji dne 11. julija je govoril dunajski naprednjak dr. Ofner o pravosodni upravi in se zlasti zavzemal za mladostne zločince. Ri e loli le vvek jo polemiziral s socijainimi demokrati, socijalni demokrat Beer se je pečal izključno s socijalno-političnimi vprašanji.
Prosta agrarna z v oz a se je 9. julija konstituirala. Zveza stojo 203 poslancev, torej za sliri več, kakor znaša absolutna večina v zbornici. Pred vsem ji je namen varovati koristi malega kmeta. V načelstvo je bil izvoljen za Štajersko tudi Roškar, za Kranjsko Demšar.
Ogriko-Hnrstsko. Ogrska vlada namerava uvesti novi volilni red, ker današnji uc odgovarja več potrebi časa. Vlila bi sicer nc storila tegn koraka, ako bi jc ne prisilili socialni demokrati in nemadjarske narodnosti. Ker se pa boji, da bi z novo ^volilno reformo prišla madjarskn narodnost in lije nadvlada v nevarnost, skuša volilne okraje sestaviti tako, da zagotovi madjarski mnjšini v parlamentu večino proti nemadjnrskim narodnostim. Po novem volilnem redu, o katerem se prične razpravljati v jesenskem zasedanju, bo smel voliti vsak ogrski državljanin, ki zna v svojem maternem jeziku pisati in brati. Na ta način upa vlada zadovoljiti tudi nemadjarske narodnosti. Ta takozvana splošna in enaka volilna pravica bo torej pravi monstrum, ker hoče vlada vseeno manjšini zagotoviti nadvlado. Vendar upajmo da prinese nov volilni red ogrski vladi veliko razočarenje in postavi madjarsko moč v pravo luč in da bo to velika manifestacija zatiranih nemadjarskih narodnosti.
Seje magnatske zbornice. Dne 11.t.m. so se udeležili hrvatski člani general T o m i čir,
Jjrof K u Iner in bivši podban Ni količ. Tomičić e prečital v madžarskem jeziku izjavo, da morajo hrvatski člani radi nasilstva, ki se je izvršilo na Hrvatih v parlamentu, zapustiti zbornico, v katero se ne vrnejo več, ako bo sprejet zakonski načrt o železničarski pragmatiki. Košut ie z vračal vso krivdo na Hrvate. Nato so hrvatski člani zapustili zbornico.
Zbornica je sprejela zakonski načrt. Črna gora. Prereka se, da bi se bila res napravila zarota častnikov zoper kneza Nikolaja, kar se je pisalo po raznih listih.
Rusko. Ministrski svet je sklenil dovoliti ministru vojne mornarice 31 milijonov kredita za zgradbo novih vojnih ladij. — Poboji se nadaljujejo. Podčastnik Prokorov je ustrelil na ulici ravnatelja mednarodne banke Sanerja, ker se je neugodno izrazil o ruski armadi. V pokrajini ob ladoškern kanalu so nastali veliki kmetski nemiri.
Macedonija. Razne vesti poročajo, da se je v zadnjih mesecih vstaško gibanje zelo razširilo in da
•Osli, tepci, sedaj se pa še norčujejo iz mene, sramota! Jutri odidem v Rim in ovadim vso 'i t var, vso zadevo svetemu očetu 1»
t Prancelj, saj ne znaš italijanski 1 Pojdi no doli in ne jezi se!» oglasil se je med vrati rdeči župnik.
Ločitev.
Kusioiki spisal VaSjl StsfanVk.
Na zapadu so viseli rudeči oblaki, strjeni v kamen. Okrog in okrog obdani od belkastega obroča zahajajočega dneva, so bili podobni krvaveči glavi mučenika. Zadaj za to glavo to prodrli tuintam pnsamezni selnčni žarki.
Na dvorišču je stal kup ljudi. Od zapada sem je padala svetloba na njo kakor od rdečega kamna — trdo in trdno. Iz veže sem je še vedno drla množica ljudi. Kakor od mrliča — tako žalostni io prihajali.
Za ljudmi je prišel prav mlad fant z ostriženimi lasmi. Vsi so pogledali nanj. Zdelo se jim je, kakor bi morala pasti ta glava, ki se je kopala v krvavi svetlobi, z vrata dol — daleč na cesto. V tujih deželah, tam kje prav pod solncem bi se valila po deželni cesti in ae kotolala v blatu.
Mati je stala na pragu.
«Ti že greš, moj sin?*
• Da, mati.*
s In komu pa hočeš nas zapustiti ?•
Ženske so udarile v jok, sestre so vile roke, mati je tolkla z glavo ob vrata.
Oče je pristopil k sinu. ■
«Vstopiva v voz, moj sin, zamudila bova vlak.*
•Samo to noč Še prenočuj pri meni, sinček. Saj sem ti vender s takim trudom stregla, kakor na kako rano sem pihala na te ... S solncem vred te hočem opraviti na pot in ne bom jokala. Ostani le, ostani čez noč, sladki moj otroki*
Prijela je sina za rokav in ga peljala nazaj v sobo.
Ljudje so šli proti vratom. Kmalu je prišla mati ven s sinom. Njen obraz je bil bled kakor kreda.
< Kdo mi bo sedaj, ubogi moj otrok, kopal zemljo pod kuruzor"* vprašal je oče.
Kmetje so tarnali. Oče je udaril z glavo ob voz in se tresel kakor jelšov list.
«Po koncu, sedaj greva I*
Mati ni spustila.
«Nikolajko, ne hodi vender ne I Predno prideš domov, se bo hišni prag uže pripognil in tramovi bodo zgnili. Mene ne najdeš več, in sam gotovo ne prideš več nazaj.*
Prijela je sina za noge.
•Raje bi te položila na mrtvaški oder!*
Sli ao. Vsi ki so stali pri vratih, vsi so spremili vojaškega novinca.
Šli so skozi gozd. Listje je pot mehko postlalo. Zvilo se je skupaj v medeno-barveno ladjico, da bi letelo naprej z jesenskimi vodami! za vojaškim
novincem. Gozd je ujel materin glas, nesel ga daleč tje na polje in ga spremljal na mejo, da bi polje vedelo, da ga ne bo več oral Nikolaj z novo pomladjo.
Onostran gozda, na polju so se ustavili. Tu se je poslovil vojaški novinec od svoje vasi.
•Ostanite zdravi, vi najbližji mojemu srcu in tudi vi tujci! Ce sem vam morda storil kaj zalega, no zameriU mi, temveč dajte mi svoj blagoslov na daljno pot.*
Vsi so se odkrili.
cVrni se zdrav in ne mudi se dolgo.* Oče in sin sta stopila na voz. Mati jc prijela z roko za kolo.
«Vzemi me s seboj, sinček! Će no, bom letela čez polje in te dohitela.*
• Vi dobri ljudje, vzemite vender žensko proč, polomila si bo roke.*
S silo so jo izvlekli od voza in jo trdno držali. Voz se je premaknil.
•Srečno vozi, Nikolaj!* klicala je občina.
Tisto noč je sedela osivela mati na dvorišču in zdihovala s hripavim glasom.
'Odkod naj te pričakujem, kje naj te iščem V U
Mile tolažilne besede hčera so donele vmes kakor hrepenjenja polni klici kukavice.
Visoko nad njimi se je bočilo jesensko nebo. Zvezde so migljale kakor zlate cvetke na gladkem, kovinastem stropu,
\
te oracri vtdno bolj množe. Turška vlada je primit ieo a pomnožiti noje čete t mnogih vilajetih.
l> lgar.ke, poseboo pa grike čete so jako Hi bnv; napeto-t oied posameznimi pa vedno večja, čir te, da je predlagala Angleška, naj se manj hljt>i>rti kraji Mactdonije natelijo s Judi. Ako bi It to m» i?< d lo, potem bodo razmere v ttb de-ž lah rit b* Ij umotane in slovanski živclj teb krajev pride v veliko nevarnosi, ker tidje bi gledali le na svoj dobiček, in ne na korist prebivalstva, ki je po večini rlo«aftsko.
Zedlajeae države tal Japonska. Zedinjene drtave to začele zelo oitro postopati proti Japoncem. Jap< nakih nsselnikov ne puščajo več v deželo, japonski mladini prepovedujejo obiskavati ameriške sole in rasna društva ratpuščajo. Jsponska se je sato že pritožila pri vladi Zedinjemh držav, vendar brez uspeh*. Še večje vznemirjenje pa vzbuja pri Japoncih okolščina, da je odplula ameriška (lota v Tihi ocean. Roosevelt je sicer izjavil, da je odplula tis le, da poskusi tvojo hitrost, ker se pač ni bati nikske vojne nevarnosti. Tudi nameravajo Zedinjene država kupiti od Meksika kako pomorsko postajo pod pretvezo, da se dotično pristanišče vpo-rabi kot premogova postaja, ki bi zalagals ladje s premoge m pri vsakoletnih vojaškm vajah. V Tokiju vlada vsled teh vesti precejšnje razburjenja in me-rodajni kmai }*> ■kuSaio te vesti zanikati.
Poučni listek.
UuDJU
Kako 16 ustanovi društvo?
Društva se razdele v politična in nepolitična. Pri političnih društvih ne smejo biti udje inozemci, ženske in nedoletne osebe. Tudi se mora vsak ud vsaj v treh dneh po sprejemu naznanili političnemu oblsstvu, sicer pa veljajo določbe, ki so ustanovljene za politična društva, istotako za nepolitična.
Ce se hoče kako društvo ustanoviti, se mora lo naznaniti deželni vladi ali cesarskemu namestili -t vu in temu naznanilu je treba priložiti društvena pravila v petih izvodih. Naznanilo mora biti kolekovano s kolkom za 1 krono, vsaka pola pravil pa s kolkom za 30 vinarjev. To naznanilo mora podpisati vsaj en društveni proponent, istotako se mora vsak izvod pravil datirati in preskrbeti s podpisom vsaj enega proponent a.
Iz društvenih pravil se mora razvideti:
1. namen društva, sredstva za to in način pridobivanja t*h sredstev;
2. način, kako se ustanovi in obnovi društvo;
3. sedež društva;
1     4. pravice in dolžnosti društvenih udov;
5. organ društvenega vodstva;
6. kako se veljavno sklepa in kako ae sklepi izgotove in razglase;
7. kako se iz društvenega razmerja nastajajoči prepiri poravnavajo;
8. zastopstvo društva na ven;
9. določbe o razidu društva.
Će je društvo po svojem namenu ali po svoji napravi protipostavno, protipravno ali nevarno državi, sme deželna vlada ustanovitev prepovedati. Ta prepoved pa se mora izdati tekom 4 tednov potem, ko se je ustanovitev naznanila. Će v 4 tednih ne dojde taka prepoved ali pa deželna vlada že poprej naznani, da ne prepove ustanovitve, sme društvo pričeti s svojim delovanjem.
Proti prepovedi se more vložit' tekom 60 dni pritožba na ministrstvo zunanjih zadev. Prvo polo take pritožbe je kolekovati s kolkom za 2 K, vsako nadaljno polo pa z 1 K.
Vzgled za naznanilo (objavo)
C. kr. deželni vladi
v Ljubljani.
Peter M oh ar, urar v Škotji Loki št 12 Janez Hafner, mesar
v Škofji Loki št 23 naznanjata ustanovitev
društva po § 6 društvenega zakone. (Druga stran) C kr. deželna vladal Podpisana nameravava ustanovili društvo z imenom:   Napredno  izobraževalno   društvo za Sk fj" Leko in okolico.
PriLgajoč društvena pravila v 6 Izvodih prosiva, <ij \zame c. kr. deželna vlada to objavo na znanje.
V Škofji Loki, dne 20. julija 1907.
Peter Mohar,     Janez Hafner,
prnponenta.
Umetnost in književnost
CODDU
Narodne pesmi la šolsko mladino, l-.mai in
uredd Janko Zirovnik, nadučitelj v Št. Vidu nad Ljubljano. Lastnik in založnik «Društvo za zgradbo
učiteljskega konvikta* v Ljubljani. Cena 20 vin. V tej šolski zbirki je 30 pesmic, katerih be«edilo in melodija sta izključno prava narodna last. Doklej smo v ljudski soli pri pouku v pel ju občutno pogrešali narodnega nape va. Za zastarelim •Slavčkom*, u je imel zgolj lažje umetne pesmice prikupni) melodije, ae je vpeljala Mujctiova »Šolska pesmarica*, ki je obsezala že marsikako narodno pesem. Večje važnosti v tem pogledu je Kosijev «Šopek šolskih pesmi*, izdan doslej v dveh delih. Kosijeva zbirka ta zdatuo razlikuje od drugih v tem, da je podložil prireditelj narodnim melodijam ptuje besedilo. Valed tega so se prerekali po časopisih, da je prava narodna pesmi, še-le celota, ako sestoji is prvotnih besed ln napeva; povdarjalo se je celo, da stori narodni greh, kdor predloži narodnemu napeui drug. čel udi njegovemu značaju primeren tekst. Na3e mnenje je, da je vsekako ht 1;šh neksj narodnega kakor pa ničesar. Ni je pesmi ki bi se olroku tako priljubila in šla tako hitro v uho, kako narodna. S tem pa je že tudi dan pogoj, da ne bo pel otrok priučenih pesmi samo toliko časa, dokler je v šoli. ampak tudi potlej, ko odraste šolski dobi. Le petje narodnih pesmi ne prenese sčasoma po mladini tudi v življenje. To pa je in mora ostali glavni namen pouka v petju. Spričo tega z veseljem pozdravljamo 1. ZVrzek Zirovnikovih «Nar. pesmi za šolsko mladino*. Itmo le, da bi slovensko učiitljstvo vpeljalo to zbit ko v vso razrede ž« z novim šolskim letom. Naj sledi k temu zvezku kmalu naslednji I Prav bi bilo in za pouk v višjih razredih vsled izpremenbe tudi bolj mikavno, če privzame izdajatelj v poznejše zvezke poleg dvoglasnih še nekaj trrglasnih narodnih ali sicer ponarudelih peami. R.
Svobodomiselni slovenski ablturi|ent! ln akademlkll
Veliki kulturni boj, ki preveva ves kulturni svet, razdelil je tudi naš slovenski narod v nasprotujoče si tabore: tu bojevnki za pravo, iz svobode izvirajočo kultni o, tam častilci noči, tmine. — Neizogibno je, da ločijo tudi učečo se mladino nasprotni nazori; saj je ona izšla iz srede onih bojevnih vrat in je poklicana vrniti se nekoč v njene vrste nazaj ter, krepka po načelih in po značajih, zastaviti v narodov prospeh vse svoje čde, mlade moči, ki so se ji rodile in utrdile za njenih ukov. Vzgajati, naobraževati, utrjevati inačaje: to pa je naloga akademičnih društev. Iz njih so izhajali in Izhajajo možje, ki sluzjo narodu pravo in Verno narodno službo, Srdit in neizprosen je boj, ki ga bijo slovenski narod sam v sebi; zato zahteva dan na dan več in več kremenitih značajev, neustrašnih bojevnikov. — Ideja, ki navdaja naše duše, ki nas druži in ki naj nas vaposobi za narodno delo, je svobodomiselnost. Duševna svoboda je predpogoj kulture ter velike bodočnosti vsakega naroda, ona je in ostane prvi pogoj vsakemu človeštvu vrednemu napredku. In to je naša ideja vodnica in na nji je zasnovano društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov «Sava» na Dunaju. — Društvo naše ni politično, svobodomist Inost mu je le ona podloga, brez katere ni mi goče nobenega pravega ikademičnega društva. Namen društva je, biti duševno in zabavno središče svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju. Canom je na razpolago, dasi še mlada, vendar dokaj obsežna knjižnica, vsi važnejši slovenski dnevniki in tedniki ter leposlovni in znanstveuo->trokovni Usti; v društvu se bo tudi prihodnje leto poučevala laščina, ki je za Slovence tako eminenlnega pomena; ravno tako se polaga velika skrb predavanjem članov ter se je tekom leta več članov trudilo v tem smislu.
Svobodomiselni slovenski abiturijenli in akademiki! Komur bije srce za pravo narodno stvar, naj ne stoji več osamljen izven vsakega društva, temveč stopi naj v naš krog. Vsak je pač že toliko duševno dozorel, da se ga ne poloti malodušnost, ko je treba pokazati barvo svojo. V našem društvu ne boste našli le tovar se v, našli boste prijateljev. Družili vas bodo skupni nazori in prijateljstvo v prospeh naroda I Vie za svobodo in narod I
Društveni odbor.
Jugoslovanska korespondenca.
(SOdslavische Kor res po ude n z.)
Podpisani se je namenil izdajati interese avstrijskih južnih Slovanov zastopajoči) korespondenco, namenjeno v prvi vrsti uredništvom čeških, poljskih, rutenskih in nemških časopisov, nadalje v svrho informacije političnim pisateljem, poroče valcem in politikom po poklicu. Oba državnozborska kluba južnih Slovanov — imenom enega ljubljanski poslanec Ivan Hribar, imenom drugega predsednik dr. Ivan Šušteršič — sta mi obljubila, podpirati me v tej nameri po vieh svojih močeh. Korespon denca, ki izhaja vsak dan po enkrat, v potrebi tudi večkrat prinaša informacijske članke o polo žaju in poročila o političnih dogodkih s te ali one strani, ako so le ta poročila stvarna in morejo v katerem koli oziru služiti namenu informacije. Vsakemu poročilu bo postavljen vir bodisi oseba, bodisi stranka, od katere izhaja.
Kor so mojo namero slovenski, hrvatski in srbski državni poslanci pozdravili tako prijazno, si
dovoljujem naprositi tudi javnost v domovini, da bi me blagohotno podpirala pri izdaji te korespondence, ki je po lastni izjavi gg. postani ev unjno potrebna.
V prvi vi »ti se gre za ločna, kratka in zanesljiva poročila o dogodkih, ki umrejo zanimati tudi širšo javnost. Izdatki za brzojav m* poročanje «e na željo vrnejo. Pismena pojasnila na rar-polago. Naklonjenosti p. n. občinstva se priporoča izdajatelj V. L. T um a,
Dunaj HI/4, Khungasse 23.
------4-----
Oodovi prihodnjega tedna:
14. Slobodin, Dragojda, Robnedav; 15. Vladimir, Metod; 16. ćeslav, Vratislava, Rogdan; 17. Držislav; 1*. Lelja, Miroslav; 19 Radoš, Zlati, Zlatica; 20. Večemir.
Novičar. fj ta b
DLOUCJ
Gorenjci, Jutri vsi k narodni slav-nostl v Št. Jakob na Koroško I
Oiebne veiti. Davčna pristava gg. IvauSchvvarz v Kranju in Ivan Kuftar v Radovljici sla postala pristava ud personaui.
V 6t. Jakob pojde iz Kranja — kakor se nam poroča — okrog 150 oseb. Kranjci, kdor utegne, naj gre jutri v Št. Jakob obiskat naše zatirane brnte.
Izletnikom na Koroško v informacije t V nedeljo zjutraj odhaja vlak iz Kranja ob 7 58 in pride v Jesenic' ob 9* 15. O.I tu daljo re pelj« po bohinjski železnei, ki odhaja z Jesene ob 9*25 ter pride v PodrožČico ob 9 50. Od Podrožčiče je do Št. Jakoba po bližnici pol ure hoda. V Št. Jakobu pred «N'ar. domom* se razvije kranjska čitalniška zastava. Tukoj nato odkorakajo izletu ki skupno v Št. Peter k stavbišču «Nirodne šole*. Vas Št. Poter je oddaljena od Št. Jakoba deset minut. Ker se prične slovesnost ob stavbšču šole ob 11. uri, pridejo udeležmki te slavnosti na lice mesta ravno ob pravem času. Obed je določen za izletnike iz Kianja v zgorenji dvorani »Narodnega doma* ob 1. uri popoludne. Ob pol 4. je istotam koncert, po koncertu pa veselica na travniku za »Narodnim domom*. Ker se vrača vlak iz Podrožčiče že ob 8'2r> zvečer, je določen odhod iz Št. Jakoba ob pol osmi uri. Na Jesenicah je treba čakati dobro uro, zakaj vlak odhaja od tam ob 10 OH Povratek v Kranj je ob 11 00 po noči. Za izletnike iz Kranja so pripravljeni trije železniški vozovi. Kdor se je glede udeležbe zglasil na zadnji naš poziv na pristojnem mestu, da se pelje z jutranjim vlakom, ta je deležen znižane voznine in sme vstopiti samo v enega izmed teh treh vozov. Vsi priglašeni izletniki se vozijo z eno samo vozno listino. Zadnji čas ob pol 8. uri zjutraj naj je flak izletnik na kolodvoru ter na] ima aa vožnjo pripravljeno 2 K 72 h Kdor pride pozneje, pri tej znižani voznim ne pride v poštev, četudi je že prej priglasil svojo udeležbo, ker se mora z glasiti tukajšnemu gospodu postajenačeluiku natančnno število udeležecev vsaj četrt uro pred odhodom vlaka. Kdor do pol osme nikakor ne more priti na kolodvor, pa naj zglasi svojo udeležbo po kaki drugi osebi, kateri naj tudi izroči denar za voznino v znesku 2 K 72 h.
Narodni praznik Koroških 81ovencev. V nedeljo, dne 14. t. m., se vrši v Št. Jakobu v Božu na Koroškem velika narodna slavnost ob priliki blagoslov ljenja narodne šole. Z občudovanja vredno požrtvovalnostjo so koroški Slovenci v kratkom času dobrih dveh let skoraj izključno le s svojimi lastnimi prispevki omogočili ustanovitev tega za Slovenstvo na Koroškem tako velevažnega zavoda, in gotovo je dolžnost vseh Slovencev, da se vsaj na dan, ko koroški Slovenci prazi.ujejo uresničenje svoje najiskrenejše želje, pridružijo svojim bratom v slavju njihove osamosvojitve izpod težkega jarma tujčevega pritiska, izpod jarma germanizacije. Dolžnost slovenskega naroda je, da ta dan resnično pokaže svojo bratsko ljubezen napram tistim, katere je vedno imenoval svoje najljubše, obenem pa tudi, da manifestira ono skupnost v našem narodu, iz katere se tako radi norčujejo naši nasprotniki, češ, nič jih ne druži, niti rod niti jezik «bratov* onstran Karavank. Dvignite se torej in pohitite dne 14. t. m. v slovenski Št. Jakob v slovenskem Rožu ter pokažite svojim koroškim bratom, da ni prazna beseda, ki se tolikokrat ponavlja o bratstvu in bratski ljubezni, pridite tor s svojo mnogobrojno navzočnostjo pokažite oholemu Nemcu in izdajalskemu nemčurju, da ima koroški Slovenec onstran Karavank bratov, ki so pripravljeni vedno in vselej z vso odločnostjo stopiti v boj zanj in za njegova prava in da je njih število toliko, da se mu ni treba bati sovražnikove zlobe. Poživljamo torej vsa narodna društva, poživljamo vse posameznike, katerim je le mogoče, da žrtvujejo dan 14. julija koroškim Slovencem, da pohite ta dan v krasni slovenski Rož, da s svojo udeležbo pri blagoslovljenju temeljnega kamna nove slovenske trdnjave na Koroškem, narodne šole v Št. Jakobu,   navdušijo nanovo probujene koroške
Slovence k tem vztrajnejšemu, tem odločnejšemu delu za njihov in ž njimi celega slovenskega naroda obstanek, da probude v koroških Slovencih že skoraj zaspalo zavest, da so res se veja enega skupnega slovenskega debla, da je res se tostran gorovja isti rod kakor onstran, ki čuti ž njimi, ki trpi ž njimi trpečimi, ki se raduje ž njimi, ko se saiui vesele. Slovenci I V nedeljo, dne 14. julija, v Št Jakob v Hoiu, na narodni praznik koroških Slovencev!
Na cesarja Franca Jožeia gimnailji v Kranju
so završili šolsko loto 1'JUii 7 dne 6, t. m. ob 7. uri zjutraj s zahvalno službo božjo in razdelitvijo izpričeval. Letno izveslje prinaša na prvem mestu izpod peresa dr. Kr. 1'emeta toplo pisan nekrolog s podobo po rs j nem ravnatelju gospodu Jožefu H ubada; nekrologu sledi znanstvena razprava, naslovljena: tP. Toni. Burke (1H30—1883). Značajna slika iz zgodovine cerkvene zgovornosti.* V tej razpravi nam slika dr. Kr. Perne zadnja leta, smrt, notranje življenje in govorniško delovanje slavnega irikega cerkvenega govornika P. Tom. Burkujs, čegar mladostna in moška leta je popisal v lanskem izvestju. Iz običajnih šolskih poročil posnemamo tele podatke: Na zavodu je delovalo 16 učnih moči (12 stalnih, 4 suplenti). Ustanove je uživalo 39 dijakov v znesku 6766'79 K. Iz gimnazijske podporno zatoge se je razdelilo mod revne dijake 330 K podpor. Mnogo dijakov je dobivalo brezplačno hrano v dijaškem konviktu, v dijaški kuhinji (13899 obedov in 13.787 večerij), kakor tudi pri zasebnikih. Koncem leta je znašalo število dijakov 320 (in 4 privatistinje), ki io se porazdelili v 8 osnovnih in 3 paralelne razrede (skupaj 11 razredov). Po rojstvu je bile dijakov iz Kranja 26 (in 4 privatistinje), 253 iz Kranjske sploh, 14 iz Koroške, 12 iz Primorske in IG iz Štajerske. Po raaternem jeziku je bilo 7 Nemcev, 316 Slovencev in 1 Ceh. Vsi učenci so bili rimskokatoliške vere. Uspeh klasifikacije je tale: Izmed 320 učencev (in 4 privatiatinj) je dobilo prvi red z odliko 38, I. red 160 (in 2 privatistinje), po-navljavni izpit je dovoljen 70 učencem (in 2 pri-vatistinjam), II. red je dobilo 33 in III. red 13 dijakov. Šolnine so plačali učenci 4950 K, sprejemnlne 369'60 K in učnih prispevkov 710 K. Sprejemni izpiti v 1. razred se vrše dne 6, julija in 16. septembra t. 1.
Umrl je v Kranju g. Gabrijel Killer v 28. letu starosti N. v m. p.!
V BelopeČ in Podbreaje ima izlet jutri, v nedeljo, trgovsko društvo «Merkur* iz Ljubljane.
8 Čemjice pri Podnartu je pretečni teden čez 70 let stara ženica L. V. obila velikega divjega kozla s kamnom tako, da je bil takoj mrtev.
C. kr. okrajni šolski svet ? Radovljici je imel 1. m. sejo. Nekemu proviz. učitelju se je dovolila zenitov z neko učiteljico. Gas velikih počitnic se je določil od 15. julija do 15. septembra. Predlagale so se remuneracije za pouk v kmetijstvu in v ročnih delih. Nadzorniška poročila o nadzorovanju šol v Ratečah, Lešah, Bob. Bistrici, Mošnjah in Jesenicah so se vzela na znanje. Na Jesenicah se je za prvi in drugi razred dovolda vsporednica. Vzelo se je na znnanje, da je učiteljica gca. Emilija Jurman prostovoljno opustila pouk v Radovljici. Računski zaključki nekaterih okrajnih šolskih svetov so se odobrili. Učiteljsko mesto na Dobravi pri Kropi te je na novo razpisalo, ker se ni oglasil noben moški prosilec. Slednjič se je sklenilo na račun okrajne učiteljske knjižnice si nabaviti bio-skop, ki se bo rabil pri roditeljskih večerih in poljudnih predavanjih.
Okrajni cestni odbor radoTljiaki je sklenil Uravnati cesto skozi Begunjo in zato podreti dolgi zid ob cesti, ki tako kazi lepo vas.
Sneg je zapadel pretekli četrtek po naših gorah (po Stolu, Begunjšici, Triglavu itd.)
V vednost Vsa vprašanja in sploh vse željo, tikajoča se «društva za pribavitev tujcev za občine Radovljica, Lesce, Begunje in okolico* je naslavljati edinole na naslov: «Drulto za pribavitev tujcev za občine Radovljica, Lesce, Begunje in okolica* v roke tajnika g. J. Sega, Radovljica.
Znameniti letovisčarji na Gorenjskem. V hotel ob bohinjskem jezeru prideta za nekaj tednov ministrski predsednik baron Beck In bivši železniški minister pl. VVittek, v Poljče pa novoimenovani vrhovni nadzornik baron Albori.
AljaieT dom ? Vratih se je otvoril dne 27. m. m. Oskrbovanje se je tudi to leto poverilo g. Dobvšeku in njegovi soprogi, s katerima je bilo občinstvo zelo zadovoljno. Poleg druzega provijanta je tudi sveže meso vedno na razpolago. Da je Slovensko planinsko društvo preskrbelo tudi izborno pijačo, se umeje.
Telovadno društvo «Sokol* v Tržiču napravi I. nočni izlet v soboto dne 20. julija 1907. Tržič-Begunje-Radovljica-Podbrezje-Duplje-Tržič. Odhod iz Tržiča ob 9. uri zvečer.
0 koncertu »koijeloskeoa pevskega zbora v Železnikih smo sprejeli iz druge roke: Koncert škofjeloške čitalnice je privabil zadnjo nedeljo mnogo občinstva na Thalerjev vrt Četudi je zelo nagajal dež, vendar so ljudje vztrajali do noči. Koncert je obsegal narodne, po g. Devu harmonizovane pesmi. Pesmi so bilo srečno izbrane in so se popolnoma prilegale glasovom in temperamentu pevskega zbora. Najbolj sta ugajali: »Prelepa je Selška dolina* in «Po zimi pa rožice ne cveto*, ki so je pela s ču-
dovito nežnostjo. Poslušalci so navdušeno pozdrav- I Ijali g. Deva, ki je dirigiral mojstersko, kakor malo- i kateri pevovodja. Vmes je igrala godba iz Goričan, ki se je v kratki dobi obstanka dobro priučila že mnogo komadov. Šaljiva pošta je imela veliko dela, ker so krasne in zapeljive prodajalke prodale silno mnogo razglednic. Zvečer le je pričela živahna bitka s korijandoli in serpentinami. Tako je koncert v umetniškem in gmotnem oziru uspel. IIvala pri-redilcljom, ki so nam pripravili tako lep umetniški užitek, pa tudi drugim Ločanom, ki so spremili svoj pevski zbor, na katerega io lahko ponosni.
Volitev članov in namaatnikov pridobninskih komisij se vrši v kratkem. V kranjskem okraju izstopijo kot člani: Konrad Pecher, trgovec z mešanim blagom v Škofji Loki; Ferdinand Ssjovic, trgovec z manufakturnim blagom v Kranju; Matevž -Barle, branjevec, Luže; Josip Bidovc, trgovec z živino, Zalog; kot namestniki: Lovro Sušnik, krčmar in pek v Škofji Le ki; Janez Molj, krčmar, Voglje; Josip Oblak, krčmar, Znpoge; — v radovljiškem okraju izstopijo kot člani: dr. Janko Vilfan, odvetnik, Radovljica; Jakob Mesar, krčmar, Jesenice; Matej Kosmač, krčmar, Radovljica; kot namestniki: Ivan Auguštin, mesar, Radovljica; Mart Šlibar, čevljar, Radovljica; Vinc. Kos, trg. na Boh, Bistrici; — v kamniškem okraju: A v g. Terpina, usnjar v Kamniku; Ivan Occpik, krčmar pri Križu; Ivan Grašik, trg. v Kamniku; kot namestniki: Josip Kinda, krčmar v Kamniku; Mat. Sršen, krčmar na Skaručini in Andrej Svetlin, krčmar Podborštom.
Družba sv. Cirila in Metoda opozarja podružnice, da je skrajni čas za upošiljatev izkazov in računov. Speče, mrtvo podružnice ne morejo imeli zastopnika na glavni skupščini. Obonem prosimo, naj se obvešča ob pošiljslvi letnih doneskov, darov, dohodkov, veselic in nabiralnikov itd. redno našo pisarno, pod kakim imenom se je dotična svota nabrala in v katero vrsto prispevkov naj se upiše, da se s tem omogoči pravilno uradovanje, jasna bilanca, zapreci pa se nepotrebno razpošiljanje računov in tirjatev. Prosimo torej točnosti, reda in jasnosti. To je neobhodno potrebno pisarni, koristno pa samim podružnicam in podpornikom ter vsem, ki so z nami v zvezi. Končno prosimo slovenske rodoljube, naj nam radi in hitro dajejo informacij, katerih ob raznih slučijih iščemo. Nekaterim takim dopisom uže dolgo ni odgovora, vsled tega pa trpi često prav važna zadeva veliko škodo. Rodoljubi, prosimo tudi v tem oziru požrtvovalnosti in točnosti.
Predavanje v Dražgosah. Preteklo nedeljo dopoldne je bilo predavanje v našem bralnem društvu. Govoril je g. komisar Gombač kakim 50 poslušalcem. Opozarjal je navzoče, naj se oprimejo z večjo vnemo sadjereje in naj sadni
Eridelek tudi s pridom spravijo, posebno letos, o drugod ne bo kaj prida sadja in bo zelo drago. Priporočal je, naj sade le malo vrst, in sicer take, ki se v tem kraju obnesejo. Izmed jabolk je priporočal Bonovo jabolko, čebularje, ledrarce, karmelitarce, izmed hrušk pa dve vrsti moštnic. Poučeval je, kako pripraviti ĆreŠnje za kuhanje žganja in kako pospeševati vrenje mošta s čistimi kvasnimi glivami. Omenil je tudi nekaj najnavadnejših škodljivcev sadnega drevja in pripomočke proti njim. Poslušalci so pazljivo sledili dveurnemu govoru in nazadnje stavili na gosp. predavatelja nekaj vprašanj. Tožilo se je tudi o zajčji nadlogi in se je sklenilo, poslati na deželni odbor prošnjo, naj se lovski zakon izpremeni.
Is sorike ln medvodske okolice. V Sori smo dobili letošnje leto že petega organista. G. Brajcu kakor tudi vsem njegovim cerkvenikom gre za to največja čast; ker tako vedno in zvesto skrbe za sorske orgijanje, se župljani prav iz srca lepo zahvaljujejo. Bog daj, da bi bil dolgo časa v Brajčevi službi.
Iz Preske. (L epa pridiga pomarančarja.)
Ja, dragi moji, ja moji preljubi, ja veste prav lepo in uljudno prosim, ja veste lepo prosim, pridite k obilni udeležbi, pridite, prosim, v nedeljo, dne 30. junija 1907 v Presko, veste v Presko na moje pomaranče, ja pridite, predragi moji, prosim pridite na klerikalne pomaranče, katere bodo v nedeljo na razstavi pred našim, veste pred našim društvenim domom, ja veste, katere bomo prodajali, veste jaz in vsi moji tovariši, veste, vsi moji pristaši. Kakršna glavica taka govorica. Tako nerazumljivo klepetanje in čvekanje se sliši pogostokrat od našega g. Bren-celjna, kakor tudi od naših pomarančarjev kleri-kalčkov v naši okolici. Zatorej ne poslušaj Brajčevih ali Brenceljnovih čenčarij, <čenčarij», ne zapelji se od nikogar. Poslušaj rajši nas in naše besede in ostani rajši vedno zvest pri svoji materi: narodno-napredni stranki. Živi o!
Novi občinski odbor v Železnikih. Zdi sc, da so obljube novega občinskega odbora vsled vednih prepirov in osebnih klubovanj pri vsakokratni seji padle v vodo. To pa ni čuda, ako pogledamo sarno površno ljudi, ki tvorijo občinski odbor. Novoizvoljeni oče Župan, ki je zasedel županski stolce na stara leta s pomočjo Čočovega Franceta, misli, da sc njegovi klerikalni diktaturi mora pokoravati cela občina, da, ne ozira se niti na nasvete svojih svetovalcev, ako taisti le količkoj diše po svobodomiselnosti. Občinski svetovalec Primožič ga jc sicer žc nekoliko prijel, a to baje samo z rokavicami; volilci pa priporočamo, da gn prime s kleščami, da možu ne vzraste preveč greben. Drugi občinski svetovalec Blaškov Joža
gre v svoji domišljavosti tako daleč, da misli, da se mora vse, kar prinese iz Čopovega kabineta k občinski sej. od strani občinskega odbora po-tiditi brez ugovora. Mladi Dolenc, katerega so „oce" v začetku jako negovali, pa se jim vedno odteguje, ker se baje ne strinja z nanovo upe-Ijauo občinsko naklado na pivo iti žganje in se -oče" sploh ne ozirajo na njegove interpelacije. Štrajnarja nam najbrže ni treba opisavati, ker njegova .delavnost" je itak znana. Dasiravno je bil izvoljen v odsek za iskanje občinskega sveta, ni v svrho tcgfc do danes Je mignil z mazincem. Gabrijelček postaja jako oblasten zlasti takrat, ko dobi .očeta" samega in večkrat mu uspeh ne izostane. Zadnjič je baje pripravil .velikega očeta" celo do — solz. Tudi Poddrški je končno vendar žc obmil zaspanemu županu hrbet, no in ni čuda, saj mož je že precej bival med svetom. Da župan obeh Košmcljcv nima na svoji strani, je samo-obsebi umevno. — Tako smo srečno prišli do popolnega razpora v našem občinskem svetu. In tega kriv jc edino župan, ki je s svojim oblastnim nastopom in s svojo brezobzirnostjo si polagoma odtujil vse agilne moči našega občinskega odbora. Ne bodemo dol^o gledali to klerikalno nedelavnost. Več volilcev.
lHeblirana soba
za gospode se takoj odda na glavnem trgu hiš.
štev. 129 v pritličju.       12a a 1
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, daje naš ljubljeni sin, oziroma brat, stric in svak, gospod
Gabriel Killer
danes, dne 8. julija ob pol 5. uri popoldne v 2H. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnega je bil v sredo, dne 10. juliji 1907 ob 5. uri popoldne Iz hiše žalosti  na pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
V Kranju, dne 13. julija 1907.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za tolažil no sočutje ob časa bolezni in smrti našega nepozabnega sina, brata in strica, gospoda 124
Gabriela Klilerja
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku ter krasne darovane vence, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom svojo najiskrcnejšo zahvalo.
Kranj, dne 13. julija 1907.
Žalujoči oitali.
Aviso.
Ako hočete posestvo ali trgovino
kakršnekoli vrste, hotel, vilo, gostilno, velepoM<tvo, opeki mo, sanatorij i. t. d., i. t. d. tukaj ali na doieli takoj h tro in diskretno kupiti ali prodati, ali ako bi radi dobili hipo tečno posojilo in bi le radi soudeletili, obrnilo se znnpuo na poznano
prvo posestno oskrbništvo
(Brate Realiteten-Venvaltong) ltfi Dunaj VIII., Albertgasse 30.
Prvorazredno, strogo poJteno, kulantno in največje slrokov-njaiko podjetje.
Za topstva v vseh krajih Avstro-Ogrike in v sosednih dria-vah. Generalni zastopnik prida v prihodnjih dneh stal. Ako telite njegov bresplačni ohiik radi ogleda in informacije.
se prosi takojšnjo obvestitev na rgoroi naslov. N.ijvivji kupni promet med Dunajem in poMumnimi deželami.
1 I
I I
i 1
1
MMfflMMtummMMMmmmM®
Podpisani naznanjam, da som otvoril v Kranju
Kokriško predmestje štev. 37
z istrijanskim vinom na
i
110 PO Dojil
Dobi m vsaki dan.      112 8-8 Se priporočam
\
38
4A
23
Sladoled
'', tn*   t', s iak Jan iw-2i «* dobiva pri
E. Brandt, Kranj.
fM\.ilni stroji in koleaa Toiarniftl* rulof*        flt—17 Iv. .Iax-a v Ljubljani Dunajska renta 17 pri) «v.ij«» nujholj priznan«
Aiv. stroje in kolesu
-n iti na zahtevanj« zaatonj.
Ludovik Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach na Koroškem)
m i • 111.......      < v i/delovanjn vsakovrstnih pnšk za
lovre iti **(i po mijnovi-j-iih niitemih ped popolnim jaiiMlv.uii. Tii.Ii iMtntolujo tfsfl sainokresnice, vapre-jpjBj vsakovrstna popravila, U>r jih ločno in dohro itvi i Vse puške mi n.i c. kr. preizkuievalnici in od hm m., preizkusne. 204 52-40 II ti atnivo nI   .mmIIiI «(iatuiij.
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, daljn budilke, ura na nihaju, prešane in verižice, po najnižjih conah.
tm  Popravila M
ae izdelujejo v lasltii delavnici, ter sem zmožen po moji hlizn 2Uletui skušnji vsaka tudi najtežja popravilu izvršiti natančno in po m i/k i h cen h. Popravljajo «e hudilke po 80 vin. do 14' K. Žepno ure od K 120 naprej. - Zaradi kakovosti priporočim) potehno precizijsko uro
„INTACT".
Kolesarske potrebščine
Nit Ako t M« imeti uro res dohro popravljeno jo ne dajrtjt  Ukim, ki umrije niti izučeni n'ao. 17—28
Kourir-kolesa
so najbolj trp* /na, to so pokazale skušnje in tudi niso draga, prostotek (Freilauf) 80 g!d., kdor hoče imeti zares trpežno kolo, naj so obrne name.
Harmonike
stare in nove ročnega dela.
Umetalni ogenj, rakete, vulkani In drugo.
Popravila harmonik in kolt s se ceno izvršuje.
Pavel Bizjak
Kranj 102.
Vsaka ponaredba In ponatlsek Je kaznjho, Edino pravi
Thierrvev balzam
li- / zeleno znamko nune. — 12 malih ali G dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim za-U :-om 5 K. 91 26-3
»đgJSS  ThitrrjcVo (tntUolijino mazilo
m&SSSf i»fciti vsem, So tako starim ranam vini, ii>, j o-bolham i. t. rl, 2 lončka K 360. Razpošilja so le proti povzetju ali za poslani donar. Te dve domači sdravili sta povaod znani in že od nekdaj sloveči.
Naročila naj se naslovljajo na:
Lekarnar A.Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči /iihviiiinli pisem z a stonj In (franko.
Samo
6 dni
j(aVr<-]few-YorH
volijo zanesljivo najhitrejši luznpr.rniki
francoske prekomorske družbe
K<lina najkrajša črta Čez
Sazri, Pariz io jiaVr« V Umerijo.
Veljavna vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo
£d* Šmarda
oblast, potrjena potovalna pisarna
t Ljubljani. Dunajska cesta 18
v novi hiši «Kmetske posojilnico, nasproti znane gostilne pri «Figo\cu».      4 26-23
aaa\aa%^»ao%Sjd
Loterijska srečka dne 6. julija t. 1.
Trst  ti  56  f»H  M uo
Učenec
kateri ima v« - do trgovine, z galanterijskim In modnim blagom so sprejme lakoj.
Kje pove upravnislvo •Gof»lMa»,
11!» •;
Naznanilo in priporočilo.
Utajam si slav. p. n. občinstvu in e*»nj. Inristom raznnnjati, Ha sem prevari
ili
na
kjer pođem imol vedno na razpolago dobro pjačo in mrzla jedila po zmornih rensh, Na razpolago imam tudi več sob za pn-nočiSča. iir> 3 3
Za obilno udeležbo se priporoča
Franc Prevorsek.
e> •a
cd
as
Noirn trgovina galanterijskega, norlmberikega, modnega, drobnega blaga, igra6, papirja in
naspr n-ar)a y. fttltnt)a pasi.      *>»•">» potrebščin       aa^pr. ararji | Sntttmji nasl.
Anton Adamič v Kranju
priporoma svojo hogato zalogo
vsakovrstnih otroških vozičkov od 9 K naprej, rodnih in tržnih tašk, kovčogov ln korb sa poto-valce, nahrbtnikov in palio za hribolasce, igralnih kart, Andropogon, najboljše sredstvo proti izpadanja las. vsakovrstne toaletne predmete, kakor parfumi mila, kalodont itd.
Viječe« mreže.   F»r«€3clf>i*«mt5  mre^e itonje. m 52-10
Kramarsko in krošnjarsko blago v obili izberi.
Največja zaloga modernih kravat, perila, pasov, rokavic in nogavic.
roNlrt'>(h(»   to5nu I
Cene nlsclte!
jtiestna hranilnica v 3(ranju
obrestuje hranilne vloge
= po 4 odstotke =
tf
tf
tf
brez odbitka rentnega davka
katerega plačujo hranilnica sama. Stanje vlog K 4,287.015 98    Stanje hipotečnih posojil K 2,502.377 74
l- 38
tf tf tf
snsa^aJMilim "
Največja zavarovalnica avstro-Ogrske državo.
mm*
Ustanovljeno i. 1881.    C. KR. PRIV. OBČNA ZAVAROVALNICA
Assicurazioni Generali v Trstu.
Jamstveni zaklad nad 300 milijonov kron. DosedaJ Izplačane Skoile nad 860 milijonov kron.
Družba zavaruje: Na življenje in dolov vseli uiogorlh sestavah. 'JVkom lota UM Hi zavaiovalu se je pri U<j družbi Iti s|v oseb na življenj«1 za kapital nad 140 milijonov kron.
Zoper poinre, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poškodbe zvonov in zrcalnih oken.
Sprejema tudi zavarovanja: Zoper telesno nezgodo In točo. !»3 8—S
Pri tej družbi je zavarovan na življenja Njega svotosl papež Pij X. in pruvzvišem kn. izo kot ljtililj.tif k i Anton^Uonnvenlura; tudi \sa povesiva Njega velieunalvn cesarja avstrijskega.
Glavni zastop v Ljubljani Marijin trg, Sv. Petra c. 2, v lastni hiši.
"i;ttt
Zastop v Kranju pri g. Josipu Golobu, „Stara pota".
1285
122-8
Tdnnies
tovarna za stroje, lafeto in kovinouvarna v LJubljani
priporoča kot posebnost ftage  in  vse  stroje za
obdelovanje lesa. Fran cis-turhi ne osobito za zagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno - generatorskt plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
Večkrat premirano!
Gliirste peči
123-7
Štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln druge glinaste izdelke v vseli barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna pači in glinaatih izdelkov v Ljubljani.
17). ^odkrajšel*
frizer za dame ln gospode
Ljubljana, Sv, Petra cesta 35. Filijalka na-140*49 sproti hotela „Union"
fvahm talke
priporoča za gojitev las in
za umivanje gl ve svoj zdravniško priporočeni  gorko in
mrzlo  zimni sušilni aparat. Su-i brez nad ležne vročine.
Ne profsročuje
skrrenja lan.
Vpliva dola o na pospeševanje rasti laj,
/;iifl';i vsaknvrstiili
VD U ili i'flltl m
zm lami lat
Oddelek za dame h šeparatnim vbodom.
Tiskarna I. Pr. Lampret
aHaos#a
vizitnice, zavitke Ltd.
Zlili sVeli«j<: Jirli«. piriz. *is itd.
Najboljše kosmetlčno
ZObOčIstilno
sredstvo
Jzdelovatelj
0. Seydl
Ljubljana, Spitat-SMter.u/. ?
rT)đstir)
M.klolj.t |d  Trtik h 7>j i krmilno v.mheno srrd ho       d..lu4 pristno pri trvnvrih le pod "iienom Maalln. Prevfcfol kaarti>\ tl*< g pn riie-n krmi v«iiki doioni živali. Ntjvi^je medalj, na r.if.*>tav>ih in /div.ilnih piwrn priVnjo
o velikih uspehih, ki se dosežejo z maslinom.
Tovarniška zaloga:      236—21 Lekarnar Trnk6oxy, Ljubljana.
Najbolje je najceneje.
m
»o
Pod to snamko je spoznati prodajalne,
C/3
t katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
i
to
jj Singer KO., ako. dru*, za šivalne stroje g
gor> (S2-2R Kranj, glavni trg 192. <§
^ Zaloga olja, šivank in posameznih delov. P
^        Nad 5000 fllljalk  po vsem svetu.
Kupujejo se zmešani ln odstrlženl lasje po najvišjih cenah.
JOS. VE1BL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
HlomAkov«   ulice   ast. -*I.
Stavleio - ometio li koastrnkcl]sko kllobviitaitrg.
Žično omresje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omreije, Teina vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike i. t. d.
Specijaliteta: 74-47
val j ion i zastori (Ro U bal k en).
krojaški mojster
v Radovljici it. 41
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih ln turlstovsklh oblek ter ogrinjala, katera so vedno v za-^ logi. Bogati zaloga angleškega, rancoskega ln brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju, točno in poceni ter se sprejemajo tudi popravila. Za najboljdo postrežbo glede mere in za vestno dovršenje prevzetih del se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov ln sa-
Ionskih Oblek. Večletno izvrševanje obrti v zadovoljstvo svojih odjemalcev ter vedno od raznih oddaljenih krajev dohajajoča naročila, so dokaz za strokovnjadko izpeljavo v kro-ajAko obrt »padajočih del. iiw.fii
O
K) O
9-
Najcenejša in najhitrejša vožnja V Ameriko je s parnikl ,Severnonemškega Lloyda'
iz Bremena v ]few»york
s cesarskimi hrzop a rniki Kaiaer Wilhelm II., Kronprini vVilhelm, Kal ser
Wilhelm dor Orosse. — Prekomorska vožnja traja O do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke zn parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Izubijani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorshih ulicah št. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Thalerju*.
Odhod is Ljubljane je vaak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča po* Jarmila točno in brezplačno. Postreiba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, lamenjenim v zapadne drlave kakor: Colorabo, Bleziko, Californlja, Arizona, Utah, VVjoming, Nevada, Oregon in VVashington nudi naie društvo posebno ugodno in izvan* redno ceno čes O a Ideal o a. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal timore in na vse ostale dele sveta, kakor Bra* zilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—85
S
I i I
l&tiliaftAAIrM&l&sĐffi fil
Kupujem staro zlato ln srebro po najvišji dnevni oeni.
v
Fr. Čuden • urar
Ljubljana, Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana
priporoča svojo bogato tovarniško zalogo najboljših in naj« finejiih ur, zlatnine, srebrnine, kina-srebra in dragoc. kamnov.
Razpečavam le prve vrste blago. Zadovoljujem se z malim dobičkom.
Na zahtevanje pošiljam cenike (s koledorjem) brezplačno ln poštnine prosto.
a*ssaaa*aaaSj
Kupujem stare zlato ln srebro po najvišji dnevni ceni.
■ovo I
■ovo!
Najceosji* in največja domaća eksportna trrdka.
Easpoailjaaje švicarskih ar aa tm kraja mui
Urar in trgovec
= v 30. oblikah=
I ir « I *■ I •• i i«*
ii moćna kovina, Uno ponihljane Luč Ja krasna ln polovico oenejia kot petrolejika Priporoma *h ^o-*liliitć:ir)rii>, Okft* nikom in »ploh vsakomur. 179 26 II Kdor si hoc> prihraniti oči, naj kupi
TčeijIeĐ-STelo
U.»bi se samu pri:
A. J. Ivanc-u
Ljubljaua. Rosno ulica, lt. 8.
H. Suttner v Ljubljani
^k
U. 60*.   Nik*ln■».-i . ;u ker-
priporofci svojo »zborno zalogu najfinejših natančnih švicarskih ur, kak« najbolj slo već ih znamk Šafhauscn, O*
megu, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in irebrnine, kakor nakras-kiv verižice, nhani, prstani, obeski
i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih
cenah. — Dokaz, da Je moje blago zares fino in ceno. |e to. da ga raz pošiljam po čelen svetu ln Imam od Jemalce tudi urarje ln zlatarje glav nih mest.
St. 505. Trava w«brn.i cilio
rmMmumjfmMmA ***** Ravno Je izšel na|nove|šl veliki cenik, t^TZ^S^il
mm* sraara sJd a 95 katOH S6  posije Zastonj in pOStnme 1-86, mM t dubriui «oifr
m* z dvojnutlm USaJ Hf> prOStO.                                k<A*4*m |M. T* »" a.,.rUJ
br%^nn^:rm Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.                    i n
& QiU|mi (Kollzej)      £atig Marije Terezije cesta
flo^a/s /a/o^a po-/r/l/ra vsake vrste v ¥8ih cenah, Ogle dala, slike t vseh velikostih.
19 21.-29 zalagateli društva
c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava /a vila. specijaliteta: Ooitllnllkl stoli.
Pohištvo Iz želeia, otroike postelje In voiIt ki   po vsaki
ceni.
Čudovito poceni la hotele, vile ln ta letovišča 52 gld.
Modrocl It žični-tegla omrežja, ifrl-cinika trave i/l Umi, prvo vr$ti vedno v zalogi.
2i tpilno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan t okraski.
Oprave za Jedilne aobi, salone, predsobe, oili garniture.
špioljallteti v na-vostinlh bitih. Veliki prostori, pritlično In v I. md-atropju.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
MlMIRIDI.uHt HOM COMCOUM-
Zobotfkriu atclji
Oton 5cydl
pri g. dr. E. Globočiiiku ¥ Kranju
ZOBOVJA. tudi ne da bi se odstranilo korenine, z ali brez nebne ploiče, iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE in OBTURAT0RJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU /n CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje li tu SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do S. uri.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada iznaša:
K
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V<% ali z l°/o amortizacijo, na menico pa po ti°/o. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice.
2 0
Denarni promet v letu 1906.:
II
^Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
vsak dan od 8. do 12. ure dop.
in
od 2. do 6. ure pop. izvzemši nedelje pop.
Postno- hranihiični račun cen I rale si. 45.807. Podružnice na Jesenicah št, 75.209.
I?() 2
Maja komordj iQorenjca»,
Odgovorni n rudni k Uvonlav Miku i
Lastnino in tiuck Iv, Pr. Laroprota v Kranju,
65