t^A LIR 25 Poštnina plačana - Sped. abbon. post. - II. gr. GOSPODARSTVO F I A N C A STR I J OBRT ‘Vro X ŠT. 222 SOBOTA, 24. MARCA 1956 METIJSTVO TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ID KOD MILUARDE ZA PONTEBSKO ŽELEZNICO? Gorica proti skrajšanju proge - Gledišče Trsta - Vlada samo za najnujnejša popravila >st in Goniča sta po zadnji razmeji postaja povsem periferni mesti r6;: lastnega zaledja. Njuno naravno ni ,e zaradi katerega sta nastali obe fsPodarskii in upravni središči, je po-.^‘ai v drugi država — Jugoslaviji. ■■ ^ olcolnost ustvarja za obe gospodar-središči precej sorodna vprašanja, "'tdvsem vprašanje kako razširiti '•,jspodarsko področje čez mejo. Prvi ^ftejši korak v tej smeri je bil stor ^ s sporazumom o trgovini z ob-poiimii jugoslovansiklm)i področtjii, ^gi z vpeljavo obmejnega prometa . iOJkilometrskem pasu, ki y veliki rešuje malo trgovino zlasti v Go-'ti. , Obe mesti si piizadevata, da bi pri-^ili eiimveč mednarodnega prometa zaile(jijal in sicer Gorica promet iz Tli a v Italijo', Trst pa iz neposred-in daljnega zaledja predvsem v 'f2tiioiisike dežele. Objava načrtov za iiiegnitev prometa iz zaledja je do-gospodarski središči v odprt ‘^r. Gorica zahteva, da se odpre že-?niški promet med obema Golicama: >o Gorico v Jugoslaviji in Gorico . Italiji ter tako vzpostavi železniška med bohinjsko progo in italoljan-,'jni železnicami. Po drugi svetovni so promet po bohinjski progi berili po ovinku od Nove Gorice •f2 Repentabor in Opčine v Italijo. >tu je dobrodošla vsaka drobtina.. , 'io tudi promet po bohinjski progi >to> * Italijo, ker prinaša nekaj življenja iV{' J9 ranžirno postajo na Opčinah in v i vf ai» $ & ■of p P® K* d«-0’ d« it-[# i!a' ti ^inarnico na Proseku. »Honici preti zdaj neprimerno hujša J^a kakor nevarnost, da bi se pro-po bohinjski progi v Italijo še ^alje razvijal čez Opčine. Ako se iftlreč po načrtu tržaških inženirjev .'Hiša in Desimona skrajša proga ,^1'Videm-Trbdž s tem, da se od Ronk graja) zgradi nova železnica do Jvana ob Nadiži, nalsitane vzhodno ^ ie nove železnice prometno mrtev ker je nova razmejitev porinila , šnslovansko mejo skoraj do Opčin po kateri bi tekla predilska pro-j^Pripadla k Jugo&lavdiji. Zato so v k u r je na italijanskem ozemlju ostal N sektor južne železnice Opčine-^ežina-Trst. Pobudniki nlačrta za .'Herjii.zacijo pontebske proge pouda-> ob vsaki priložnosti vodiilno mi-* te svoje zasnove, da bi namreč z » čo izvedbo spojili Trst z avstrij-N zaledjem s sodobnejšo in krajšo No, ki bi tekla samo po italijan-N ozemlju. ‘ vidika tržaških gospodarskih ko-bi moderniziranje pontebske prc la tega predora in nove proge po avstrijskem ozemlju do Beljaka bi znašali stroški 12 milijard lir. Avstrija noče potrošiti toliko denar) a. Od Trsta d!o Tržiča bi speljali dvotirno progo tik ob obali. Samo za graditev nove postaje v Trstu bi potrošili 2 milijardi lir. Od Ronk (Zagraje) do Sv. Ivana ob Nadiži bi čez Sočo speljali novo progo, kar bi stalo okoli 3 milijarde. Na 43 km dolgi progi od Ronk do postaje Buttrio bi položili drugi tir in za to potrošili pol drugo milijarda. Med Kamijo ’n Pontebo bi zgradili 9 km dolg predor, da bi progo skrajšali za 7 km. Velikemu vzponu od 568 metrov nad morjem pri Pontebi do 816 metrov pri Ziabnicah bi se izognilj z omenjenim predorom skozi Karavanke v Ziljsko dolino. Prav gradnja tega predora bi zahtevala največ denarja. Rimska vlada se seveda straši tako ogromnih investicij. Železniška uprava si prizadeva, da bi izvršila najnujnejša dela, ki so potrebna za pospešitev prometa. Sedanja proga je dvotirna samo do Ronk. Gre za to da bi se zgradil še drugi tir od Vidma ao Karmi je a hkrati na progi Kamija-Trbiž zgradila 3 ali 4 izoglbališča, (večtirov) ki bi omogočila križanje vlakov in tako pospešila promet. Nemško mnenje o sporazumu z Juooslavijo bilo pomembno samo za primer . ‘Podarskega boja med Italijo in Ju-"Slavijo, v katerem bi Avstrija po-.Nla z Italijo proti Jugoslaviji ter Jugoslavija pitoti svojim lastnim . tistim hotela preprečiti promet po N h progah proti Trstu. Pravimo, Ni lastnim koristim, kajti tranzitni Ntet donašia lep dohodek železnt-N ki se obračun iva v švicarskih Nkih; prav zaradi tega ga skušajo I 62niiške uprave čimbolj privabiti na Ne proge z ugodnimi tarifami. V-t^šanje modernizacije pontebske Ne ne zadeval torej neposredno tr-ii ega gospodarstva, pač pa je pro-N uprave italijanskih železnic, ki ? Precenila svoje koristi glede nai iz-,JN s katerimi je povezana izvedba Ni) enih načrtov, in dohodke, tki bi “ Prinašala, v kolikor bi sodobnejša Na lahko privabila več prometa. NAČRT IN STROSKI ,'Nkrajša proga, ki pelje iz osred-Ptedelov Avstr! e in Južne Nem- SAUZHVR.C CELOVEC CELOVEC PONTE6A U7VRL7A- NA O vsebini finančnega in gospodarskega sporazuma med Jugoslavijo ip Zahodno Nemčijo navajamo iz nemških vi.ov (Deutsche Zeilung - JSIuttgart) naslednja pojasnila: Sporazum je bil podpisan v Bonnu in se nanaša n.a več postavk. Iz komentarja tega lista se vidi, da je šlo zahodnonemški diplomaciji za to, da se s sporazumom z Jugoslavijo ne ustvari precepdeas, ki bi oil v navzkrižju z londonskim sporazumom o nemških vojnih dolgovih. Prav zaradi tega je Zahodna Nemčija želela formulacijo, po kateri bo Jugoslaviji stavila na razpolago »kredit« 240 milijonov zahodnonemških mark kot brezobrestno posojilo na rok 99 lei. Poleg tega bo Jugoslaviji izplačala 60 milijonov mark, in sicer kot odškodnino za socialna zavarovanja (25 milijonov DM) ter za uporabo železnic ip pošle in poravnava nekega posla z bakrom. (Menda gre za izkoriščanje barskega rudnika). List pripominja, da so bila pogajanja zelo trda. Razvijala so se tudi pod pritiskom, ker so Jugoslovani izjavili, da bodo sicer odpovedali važne pogodbe z velikimi nemškimi podjetji za dobavo industrijske opreme Jugoslaviji. O vprašanju priznanja Vzhodne nemške republike niso govorili. Vsoto 240 milijonov nemških mark (36 milijard lir) bedo Jugoslovani postopoma v petih letih uporabili za nabavo industrijskega blaga v Nemčiji Podrobnosti bodo določili na posebnih pogajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe. Dogovorjeno je bilo samo, da odpade 20% te vsote na potrošno blago. Iz tega se vidi, da je Jugoslavija prodrla s svojo željo, da bi se denar uporabil pretežno za nabavo industrijske opreme. Glede povojnih dolgov Jugoslavije, ki izvirajo iz trgovinskih pos- lov in znašajo okoli 200 milijonov nemških mark, je bilo dogovorjeno, da se rok za povračilo podaljša od leta 1960 na leto 1968 in da se obrestna mera za dolg zniža od dosedanjih 7% na 3%. List dodaja, da bo ta sporazum predložen nemškemu državnemu zboru in jugoslovanski narodni skupščini y rati-l fikacijo. Pred nemškim državnim zbo-j rom bodo poudarili politično stran te-i ga dogovora in Po mnepju omenjenega lista ugotovili, da je Zah. Nemčija žrtvovala 240 milijonov nemških mark, da bi vzpostavila z Jugoslavijo bolj prijateljske odnose. 9U milijard za pospeševanje izvoza Izvozniki Zahodne Nemčije, ki že pre. jernajo državno podporo, da lahko ceneje prodajajo blago v tujini, zahtevajo zdaj od države zvišanje te podpore. Država daje podporo v raznih oblikah, navadno z odpisom davkov. V imenu nemških izvoznikov nastopa Zveza nem-ških industrij,cev. Zvišanje državnih podpor (subvencij) in odpis davkov naj bi v nekaterih primerih doseglo celo 50%. Dosedanjih 800 postavk (artiklov), ki so deležne podpor, ostane izven vsake razprave in niso sporne. Finančni minister se upira novim podporam. Sedanje podpore znašajo skupno 600 milijonov zahodnopemških mark (90 milijard lir). Izvoznika zahtevajo zdaj novih 300 milijonov (45 milijard lir). Vlada se dokončno še ni izrekla, vendar so v vladnih krogih proti temu, da bi se o samem vprašanju v celoti začela nova razprava in da bi se vprašanje novih podpor reševalo s posebpim zakonom. To bi utegnilo v tujini vzbuditi preveč hrupa. Splošna Kriza v tekstilni Mistrifi l>OSTQ7NA PROTEVCTIHANA PIROGA l>V/L7 Pred internacionalizacijo Zaorebškega spomladanskega velesejma Velik napredek industrije in obrti «iih ti' Je v Trst, je železnica Bebak-Jese-NOpčiine-Tnst, ki je bila zgrajena ' 'J06. Ta meri 183 km. medtem ko je Mebska dolga 209 km. Po načrtu Sn-^flirjev PeMlsia in Desimona hi se Ntebska proga skrajšala na 180 km. jNPoni, ki dosežejo med PontebO in r“ižem 22 p rom it, zmanjšali na 15 ^tulili, kakor jih’ ima: iužna železnica. Na za izvršitev tega načrta bi bilo . eba ogromnega denarja. Od Pontebe ‘ bilo namreč treba speljati železni-N Ziljisiko dolino skozi 12, 5 km dolg , Hlor, ki bi se končal blizu šmo-Na na Koroškem. Za dograditev de- (Od našega stalnega dopisnika) ZAGREB, 22. marca. Letošnja nenavadno ostra zima bi bila skoraj primorala upravo Zagreb škega velesejma, da odloži pomladansko prireditev. Ako bi se bili valovi mraza še nekoliko zavlekla, bi ne bilo mogoče zaključiti dela v paviljonih. Poleg tega je šs sredi marca sneg pobelil vzhodne in osrednje pokrajine v državi. K sreči je mraz prenehal ter sneg skopnel. Morda prav zaradi tega mraza svet niti ni opazil priprav za spomladansko prireditev Zagrebškega velesejma. Listi so bili prepolni poročil o gibanju temperature, o višini zapadlega snega in o prekinitvah prometa. Pri vsem tem se je delo v velesejmstoih ■uradih razvijalo brez prestanka, a prav tako tudi priprave v podjetjih, ki so se prijavila za velesejem, tako da je danes že zaseden in urejen ves razpoložljivi vel esej mski prostor. Za letošnjo spomladansko prireditev je značilno, da se razstavni prostor veča iz leta v leto, vendar ni število naraščalo vzporedno s širjenjem sejmišča (stojnic). Ako ne upoštevamo obrtnikov, iki so na tem in na preteklih spomladanskih sejmih zelo vplivali na absolutno povečanje števila razstavljal-cev, opazimo, da je število ostalih raz-stavljalcev padlo. Tako je 1. 1953 razstavljalo 653 podjetij, lansko leto 483, letos, brez obrtnikov, 450. Toda ako pregledaš sejemske paviljone prav nič ne pogrešaš majhnih stojnic. Razstavni prostori >posameznih razstav-Ijaloev so mnogo bolj okusno in smotrno urejeni; povečali so se tudi po svojem obsegu. To potrjuje tudi statistika; kajti povprečna velikost razstavnih prostorov posameznih podjetij je 1. 1953 znašala 14,5 kv. metrov letos pa se je povečala na 26,7 kv. metrov. Izločanje razstavljalcev in povečanje povprečne velikosti stojnic nista bili izvršeni iz folmainih estetskih razlogov, temveč ju je narekovala potreba, ker so razstavljale! dovažali na sejem vedno večjo izbiro svojih proizvodov. Tako je bilo leta 1953 razstavljenih 2670 izdelkov, medtem ko je letos njihovo število doseglo 3.160. V primeri z lanskim letom razstavljajo letos razstavljalo! 400 artiklov več. Po lanskem letu sodelujejo na spomladanskih prireditvah zagrebškega velesejma tudi obrtniška podjetja zasebnega, državnega in družbenega sektorja. /To sodelovanje jftigasllovanske obrti na velesejmu ni značilno samo zaradi vloge, ki jo še vedno igra obrt kot dopolnilni činitelj v industrijski proizvodnji, temveč tudi zaradi dejstva, da so izdelki jugoslovanskih obrtnikov v preteklosti, v času med dvema vojnama, bili v močni mednarodni konkurenci na tujih razstavah deležni najvišjega priznanja zaradi kakovosti in estetske zunanjosti svojih izdelkov. Jugoslovanski obrtniški izdelki niso niti danes zgubili svojih priznanih lastnosti. To dokazujejo priznanja, ki so jih dosegli na lanskih splošnih in strokovnih razstavah v tujini. Neodvisno ali kolektivno po obrtniških proizvodnih zadrugah sodeluje na letošnji spomladanski prireditvi 620 obrtnikov z nad 400 vrst vzorcev. Ni dvoma, da bodo njihovi proizvodi dosegli priznanje obiskovalcev lin strokovnjakov. Spominjam se, kako veliko pozornost je lansko leto vzbujal tonski kinematografski projektor ‘in prepričan sem, da se bo to letos ponovilo glede roentgentskih aparatov, ki jih proizvaja sarajevsko obrtniško pcjdjetj($ »Efektromediica«, nadalje glede Geigerjevih števcev in Teslovih! transformatorjev, ki jih razstavlja zagrebška »Tehnika«, ter glede drugih izdelkov. Dosedanji spomladanski sejmi Zagrebškega velesejma so bile prireditve jugoslovanskih raizstavljalcev, to se pravi, da so na njih razstavljala samo jugoslovanska podjetja. Toda kupol niso! prihajali samo iz Jugoslavije, temveč tudi iz tujine, pa tud) iz čezmorskih dežel. Spomladanski sejmi v Zagrebu so se kmalu uvedli ter se uveljavili po razstavljenem blagu in s poslovnimi zaključki. Tako so bili uvedeni v vse sejemske koledarje. Njihovim obiskovalcem iz tujine so bili dovoljeni običajni popusti v sami Jugoslaviji pa tudi v vseh evropskih državah. že pred nekoliko leti so na tej prireditvi hoteli razstavljati tudi posamezni razstavljalo! iz Avstrije in drugih držav. Doslej to ni bilo mogoče, ker so bile spomladanske prireditve organizirane zato, da bi se vsem jugoslovanskim podjetjem omogočilo, da razstavijo svoje proizvode, česar ni bilo mogoče ‘izvesti na jesenskih prireditvah spričo udeležbe tujih razstavljalcev. Ker pa se je lanske jeseni pričalo delo na .ureditvi novega sejemskega prostora onstran Save ter se gradijo paviljoni na tem zemljišču, bo letošnji spc/mHadan^ki velepejem zadnja prireditev izključno jugoslo- vanskih razstavljalcev. Pričenši z letom 1957 se bodo spomladanskih velesejmov v Zagrebu udeleževali tudi tuji razstavljale! Med spomladansko in jesensko prireditev bo kljub temu razlika, v kolikor bodo na spomladanskih prireditvah jugoslovanski razstavljale! poleg industrijskih artiklov razstavljali tudi obrtniške izdelke in izdelke domače obrti (folklore), medtem ko bosta na jesenskih sejmih močneje zastopana kmetijstvo in pridelovalna industrija. m. V. Odbor za tkanine pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OE EC) v Parizu je objavil pregled položaja na trgu s tkaninami, ki hkrati predstavlja pregled konjunkture na tem področju za evropsko industrijo. Poročilo ugotavlja, da je bil položaj ob koncu leta 1955 bolj resen za evropsko tekstilno industrijo kakor ob koncu leta 1954. Negotovost ‘glede politike Združenih ameriških držav v zvezi z razpolaganjem s surovim bombažem ne zadeva samo bombažne industrije in trgovine v večini držav, temveč tudi druge sektorje tekstilne industrije, zlasti pa proizvodnjo rajona. Odbor je mnenja, da bi jasna izjava ameriške vlade glede njene politike v tem pogledu na dolgi rok obnovila zaupanje in izboljšala današnji položaj prizadetih industrij. Konkurenca azijske tekstilne industrije, ki je eden izmed vzrokov velikega zmanjšanja izvoza evropskih tekstilnih proizvodov in v pryi vrsti bombažnih izdelkov, se je zdaj pričela čutiti tudi na notranjih trgih evropskih držav. V režimu svobodne trgovine bi evropska industrija pe mogla konkurirati z azijsko glede cen, ako bi hotela ostati pri sedanjih plačah za delovno silo. Evropska industrija bombaža in rajona je zašla v peko vrsto začaranega kroga. Svojega položaja ne bo mogla ohraniti, ako ne modernizira svojih o-bratov, ako se ne centralizira in spe-cial žira. Tega napora ni mogoče zahtevati od industrijskih podjetij, ako se ne vrne zaupanje v bodočnost zaradi ekspanzije azijske proizvodnje. Odbor priporoča vladam evropskih držav, naj pri prevzemanju mednarodnih obvez upoštevajo današnji položaj. Poročilo omenja nadalje, da so industrijska podjetja, ki proizvajajo volnene tkanine, razprodala na svojem lastnem domačem trgu velik del svoje proizvodnje in da je večina njihovega izvoza ubrala staro pot v evropske države. Kriza, ki je zajela proizvodnjo bombaža in rajona, iz opisanih razlogov, ni tako hudo zadela proizvdonje yo'ne. Kljub temu priporoča odbor pod- jetjem, da se modernizirajo, čeprav pomanjkanje primernih trgov ne vpliva vzpodbujevalno. Položaj je danes takšen, da ni mogoče upati, da bi se za večino evropskih tekstilnih proizvodov bistveno zboljšala konjunktura za izvoz izven Evrope. Odločna akcija v samih evropskih državah bi lahko dovedla do povečanja notranje potrošnje zlasti glede na to, da prebivalstvo narašča. Potrošnja bi se lahko povečala tudi v Združenih ameriških državah. Odbor opozarja, da bi znižanje cen tkaninam pospešilo proizvodnjo in prodajo na domačih trgih. Davki neugodno vplivajo na ceno izdelkov. Povečanje proizvodnje in boljša organizacija distribucije bi omogočila znižanje cen. AMERIČANI BI RADI RAZŠIRILI BOMBAŽNI TRG Ameriško ministrstvo za poljedelstvo in Ameriški svet za bombaž (National Cotton Council of America) sta pripravila načrte za razširjenje bombažnega trga v Franciji in na Japonskem. Potrošnja bombaža in bombažnih izdelkov naj bi se povečala. Načrte bodo izvedli s sodelovanjem Byndicate General de ITndustrie Cottoniere Frangaise, na Japonskem pa sporazumno z Japonskim združenjem bombažnih tkalcev. IZVOZNI PROGRAM AMERIŠKEGA BOMBAŽA V pregledu mednarodnih tržišč smo Y zadnji številki kratko omenili izjavo ameriškega ministra za kmetijstvo Ben-sona o načriu za izvoz ameriškega bombaža. Izvajanje tega načrta se ho pričelo 1. avgusta tega leta. Amerika bo prodajala bombaž po svetovnih cenah. Prizadevala si bo, da s tem ne bo prizadela prijateljskih držav. Mr. Benson je dodal, da je prodaja ameriškega bombaža padla povprečno na 2 milijona bal na leto, medtem ko je v prejšnjih letih Amerika izvažala povprečno 5.000 bal na leto. Kakor že rečeno, se bo prodaja začela 1. avgusta. Tako se domači in tuji kupci lahko pravočasno pripravijo. Pogoje za prodajo kakor tudi kataloge bo pripravil urad »New Orleans commodiiy Office«, ki bo tudi prodajal blago. Lovše pioli Enliovverji!? Pariški tednik »Rivarol« je v zadnji številki objavil poročilo washingtons.ke-ga dopisnika Warrena Hodgesa o posledicah, ki jih utegne imeti na izid' bodočih predsedniških volitev v Ameriki odločitev predsednika Eisenhotverja, da vnovič kandidira. Zdaj nastaja vprašanje, koga bo demokratska stranka postavila za svojega kandidata proti Ei-senihoNverju, ki bo nastopil v imenu republikancev. Pri zadnjih volitvah je Eise,nhower pobil demokratskega kandidata Adlaia Stevehsona. Zato ne bi kazalo demokratom, da postavijo proti E‘isenhowerju istega kandidata kakor pri prejšnjih volitvah. Novi demokratski kandidat naj bi zbral glasove nezadovoljnežev na Srednjem zahodu (Mid-dle West), ki je naklonjen Mac Carthy-ju, v Kaliforniji in v južnih državah, ki se puntajo proti vladi zaradi zakona v prid črncev. Adlai Stevenson. bi teh glasov ne mogel zbrati. Nič več sreče ne bi imela niti .demokrata Ayei'eill Harriman in Estes Kefduver. Slevenson uživa simpatije samo it državah ob atlantski obali. Iz vseh teh razlogov morajo demokrati poiskati novega moža. To paj bi bil Frank Lovše (Lauschč) po rodu Slovenec, guverner države Ohio, ki je že ob raznih priložnostih pokazal neodvisnost svojega duha. Tako je priznal, da je na senatskih volitvah leta 1950 glasoval za republikanskega kandidata R. Tafta, ker mu je zaradi svojega poguma bolj ugajal kakor demokratski kandidat. Lovšeta bodo gotovo podprli demokrati v južnih državah, ki jih vodi senator J. Eastland z Mississipija, ki je proti zakonu o rasni enakosti. Lovše je tudi glede drugih vprašanj enakega prepričanja, kakor so bili republikanci pred 4 leti. Ima se za konservativca, ki je naklonjen zakonu Hard'ley - Taft proti stavkam in nasprotnik newyoiiške* ga kozmopolitizma. Zavzel je torej postojanke, ki sta jih Eisenhower in njegova stranka zapustila. Dopisnik dodaja, da je v primeri z demokratom Sle-vensonom Lovše premalo znan pred a-meriško javnostjo, in. da bi bilo treba organizirati zanj silno volilno agitacijo, ako bi hotel uspešno nastopiti proti Ejsenhovverju. nn ^enae DUNAJSKI PRIZORI Resnična umetnina preživi stoletja in stoletja, ostane vedno lepa. Taka je brej dvoma tudi stalnica sv. Stefana, ki te vedno znova privleče. Tik pred koncem vojne ji je težka granata prebila streho in močno poškodovala tudi notranjščino, pa vendar ne tako hudo, da bi že danes ne bila povsem obnovljena. S stolpom, ki ga je bij razmajal vek-ki zvon ali »Bummerin«, kakor so ga imenovali, pa imajo še danes težave. Kakor vselej si tudi to pot ne morem kaj. da bi vsaj za urico ne stopil y umetnostnozgodovinski muzej. Nekoliko sem razočaran; pogrešam celo vrsto znanih slikarskih umetnin beneški)] mojstrov in tudi vrata k bogati Brueg-helovi zbirki, ki jo imam tako rad, najdem zaprta. Izvem, da so beneški mojstri na turneji pa Jugoslaviji. Kako hvale vredna zamisel, ki so jo začeli v zadnjih letih v vse večji meri uresničevati, da pošiljajo namreč bogati muzeji svoje zbirke tudi yen, da se z njimi spoznajo tudi tisti ljubitelji lepih umetnosti, ki bi sicer za to ne imeli možnosii ali priložnosti. Letina doba sicer ni ugodna za turiste in deloven dan je, pa naletim vseeno na precej obiskovalcev tega muzeja, ki je res vreden obiska. Povečini bodo domačini, ker govore domačo nemščino; pa tudi italijansko slišiš vmes, francosko, angleško, špansko. Sploh je Dunaj bogat z zanimivostmi, ki privlačujejo' turista ne glede na to, da je mesto tudi sicer lepo. Stari dvor z bogato zakladnico (Schatzkarr,-mer), kjer hranijo med drugimi neprecenljivimi vrednostmi tudi nemške in avstrijske cesarske insignijc, kropo, žezlo, kronski plašč, nemški državni križ; Schonbrunn, umetnostna galerija Albertina, grad Belvedere, razne cerkve, naravoslovni muzej, bogati in zanimivi tehnični muzej, da omenim le najvažnejše. Vstopnine razmeroma nizke, samo nekaj šilingov. Komur se mudi, se za bežen ogled lahko iposluži posebnega avtobusa. * * * Dunaju še kazijo obraz številne ruševine, posledice zadnje vojne; velja to za čisto stanovanjske predele, zlasti za četrti v bližini industrijskih objektov in kolodvorov, dočim so z javnih zgradb potrebnih obnove ali popravil, že izginila ogredja, ali pa so na mestu porušenih nastale nove, moderne stavbe, kakršen je n. pr. novi zahodni kolodvor. Cela leta je ostalo pri tem, a danes ponekod že vidiš, da rušijo, kar se ne da obnoviti, in da popravljajo kar se da popraviti. Ker je mesto tako obsežno, se morda motim, toda zdi se mi, da Dunaj še daleč zaostaja y gradbeni dejavnosti ne samo n. pr. za Italijo ali Nemčijo marveč tudi za drugimi avstrijskimi mesti. Pravijo, da je stanovanjska stiska tudi v avstrijskem glavnem mestu zelo huda. Najbrž se pa pe bo dala primerjati s stisko drugje po svetu. Vsekakor so letos z novim letom ukinili zakon o dodeljevanju stanovanj, čeprav je stanovanjski najemnik še naprej zaščiten tako, kar zadeva odpoved, kakor tudi proti povišanju najemnine. Desetletna zasedba Avstrije in negotovi mednarodni položaj sta brez dvoma zelo ovirala gospodarski in socialni napredek države v splošnem in Dunaja posebej. Zasebni kapital se je glavnega mesta ogibal in je rajš. investirali v zapadnih pokrajinah; na Dunaju, ki ga je vojna težko prizadela, so obnavljali pretežno državne in deželne objekte dn naprave, zasebna pobuda je v obnovi in novogradnjah ostala razmeroma skromna. Velik del gospodarskih postojank, v-ključno izkoriščanje petrolejskih virov v Zistersdorfu pri Dunaju, je bil kot nekdanja nemška imovima pod u-pravo sovjetskih oblasti. Kljub vsemu je bil napredek vsa zadnja leta vedno bolj očiten. Državna pogodba in odhod zasedbenih oblasti sta postavila vlhdtol in parlament pred nove naloge, glede kat-terih si koalicijski isitranki, socialistična (SPO) in ljudska (OVP) nista in ne moreta bitj edini. Koalicija se že krha, obetajo se nove parlamentarne volitve za letošnjo jesen ali vsaj na pomlad 1957, ko poteče sedanjemu parlamentu mandat. Vprašanje podržavljenj a petrolejske industrije in zračnega prevoza, ureditev zunanje trgovine, v agrarni politiki vprašanje cen mleku, v zunanji vprašanje pristopa k evropskemu svetu ali stroge, tudi nevojaške nevtralnosti to so glavni problemi, ki jih obravnavajo vodstva koalicij,skiih strank in ki z njimj že sedaj polniijo stolpce odvisnega časopisja. Avstrijo zajema volilno ozračje. — m r. nase i i Kdo /e bfiačmjSi t AU se vam ne zdi, da se svet danes vrti hitreje? AU imate še tako čvrste sivce, da na njem še lahko ohranite ravnotežje? Včeraj je razgalil Stalina Mikojan, danes še navhr Hruščev. Jutri zopet vest, da se je guverner Har-ding že skoraj sporazumel z nadškofom Makariosom na. Cipru. Zvečer je isti Harding dal kanfinirati Maka-riosa na otokih 1000 kilometrov daleč. Včeraj je 82-letni patriarh Spiri-dion kot voditelj^ vsegrškega gibanja še pozval vse krščanske cerkve na boj proti Hardingu, danes že vest, da je umrl. Radio iz Pariza poroča, da je francoski zunanji mjnietier napadel Američane in Angleže, češ da škodoželjno gledajo kakoj pajdma jranco^-ska oblast v Severni Afriki, naslednjega dne pa ti že postrežejo s poročilom, da je ameriški poslanik v Parizu izrazil popolno zaupanje v francosko genialnost, ki bo rešila vse spore z afriškimi narodi. Včeraj silovita gonja proti čehoslovaški na vsem Zahodu, ker pošilja Egipčanom tanke in reaktivna letala, danes vest, da tudi Angleži prodajajo »State« tanke čez Belgijo v Egipt. V Sibiriji je eksplodirala vodikova bomba, spomladi bodo razstrelili še močnejšo v Ameriki. Argentina je zemlja mleka in mesa, nekdanja deveta dežela Primorcev kakor danes Avstralija, vendar zboli tam na tisoče otrok za otroško paralizo na dan. Vse to veste. In še več drugih reči zveste morda v enem samem dnevu, ker imate list in radio, a pogosto še telefon v hiši ki vam prinaša navrh še domače kvante. Ali ste zato bolj srečni kakor naše matere in očetje, ki so se mesece pripravljali na praznovanje velike noči/ Verjetno ne. Vsak dan hodite na delo s težkim bremenom novic z vsega sveta in duševnih nasprotij. Upravičeno lahko pravite, »da vam gre svet na živce«. Za vaše zdravje bi bilo bolje, da bi poslušali tistega angleškega vzgojitelja in filozofa, ki je pred leti, ko je Stalin še carjeval, svojim živčnim sopotnllkom priporočal, naj se ne brigajo ne za Stalina ne za Trumana; naj ne gledajo čez plot svojega vrta, ker jih svet onstran plota ne potrebuje. In vendar ne bi danes mogli žiteti brez lista, brez radia in kina,- še televizijo hočemo navrh. Konec koncev: na krajši razdalji in v močnejši svetlobi postajajo krivice na svetu očitnejše in s tem raste za človeštvo upanje, da se bodo prej odpravile. ib. Kaj je In kaj so VEST? Naprava, ki uravnovesi po naravi dano nagnjenje k zlu ‘n odpor proti dobremu. Charme? Umetnost, tako delati, kar kor da bi ne vedeli, da hna drugi nekoga za šarma,ntnegia. SEF? Mož, ki ume uspehe svjoih sodelavcev pripisali sebi, svoje lastne neuspehe pa svojim sodelavceni. POPOLN UMOR? Zločin, ki je kriminalnemu uradniku dobrodošel, ker mu da priložnost, da dokaže, d.a popolnega umora ni. KRITIK? Mož, ki mu 'e bila dana naloga, da zmanjša občutek manjvrednosti bralca ali gledalca pred umetnikom. POLITIK? Igralec, ene same vloge. ki se je naučil Vesele velikonočne praznike želi vsem bralcem „ GOSPODARSTVO44 mjosm gss* SE O DVOBOJU GRONCHI-DULLES Zadnjič smo ugoloviii, da se ameriški zunanji minister Dulles ne strinja s pogledi predsednika Italijanske republike Gronchija na naloge Atlantske pogodbe (NATO). Predsednik Gronchi je med svojim obiskom v Ameriki naglasil, da se ne sme NATO' omejiti samo na vojaško področje, temveč da se mora posvetiti tudi gospodarskemu sodelovanju med članicami. Dulles vztraja pri dosedanji politiki in je svoje negodovanje nasproti Gronchiju pokazal tudi s tem, da se je izogibal vseli priložnosti, da bi se sestal z Gronchijem. Tako ni Gronchija dočakal ob prihodu v Ameriko, temveč je dal sporočiti, da ni mogel prispeti pravočasno z letalom niti na svečano kosilo, ki je bilo prirejeno v čast Gromhija. Dulles tudi ni prisostvoval prvemu sestanku med Gronchijem in Eisenhowerjem, češ da je moral oditi na tiskovno konferenco. Kakor poročajo francoski listi ni bilo Dullesa niti, ko je Gronchi govoril v Kongresu. Ze zadnjič smo rekli, da ima Eisenhower širše poglede glede problemov, ki jih je načel Gronchi, kakor je imel prav Eisenhower tudi več razumevanja za predloge predsednika Edepa. ALI SE BO MAKARIOS VRNIL? O internaciji ciprskega nadškofa Ma-kariosa je govoril v angleškem parlamentu .budi canterburški nadškof. Zameril je Makariosu, da se je postavil na čelo političnega gibanja. Angleški vladi je priporočal, naj čimprej pripravi ustavo za Ciper. Angleži morajo napraviti poskus, da bi zopet privabili Grčijo in Turčijo na posvetovanje o Cipru. Grška in turška vlada naj bi javno obsodili terorizem na Cipru. Nadškof je tudi dejal, da bj Makariosu sporočili, da se bo lahko vrnil, kakor' hitro se Ciper pomiri. Angleški lis i dvomijo, da bi grška vlada javno obsodila »strahovlado« na Cipru. Guverner je prav to zahteval od Makariosa še med pogajanji. Ta ni hotel tega storiti. MALENKOV PRIPRAVLJA POT BULu/vj-numU LN nnuSc^vo. Sovjetski minister za atomsko energijo Ma-lenkov že več dni potuje pO' Angliji, kjer so mu tudi razkazali naprave za proizvajanje atomske energije. Za njim prideta v Anglijo še Bulganjn in Hru-ščev. Pravijo, da bodo' ta angleško-sovjetsba pogajanja važnejša, kakor so bila lanska pogajanja v Ženevi za po-mirjenje med vzhodnimi in zahodnimi državami. UMRLA JE IRENE J.OEIOI. V Parizu je te dni umrla Mme Irene Joliot, ki se je proslavila s svojim možem Friderikom Joliotom z delovanjem na radioaktivnem področju. S svojim možem sta nadaljevala delo, ki sta ga začela njena starša Pierre in Marie Curie, ki sta odkrila radij. Irene Joliot ni prikrivala svojih simpatij za levičarske organizacije ter je bila zaradi tega izključena iz komisije za atomsko energijo. PRED 100 LETI PRVO ANILINSKO BARVILO Letos obhajamo stoletnico anihpiskib barvil. Dočim so vse do pred 100 leti proizvajalci tkanin barval* svoje izdelke z naravnimi barvili, je nastopila leta 1856 nova doba za barvanstvo. Sir VVilliam Henry Perkip je tisto leto' sintetiziral prvo anilmsko barvilo vijoličaste barve, ki ga je nazval »mauve«; danes pa ga označujemo z imenom »mauvein«. Do tega odkritja je prišlo povsem po naključju. Perkin je namreč hotel, sintetizirati kinin. A namesto kinina je nastalo v epruveti vijoličasto barvilo mauvein. Perkin je to odkritje dodobra proučil in še isto leto ga je prijavil angleškemu patentnemu uradu. Leto kasneje ga je pričel izdelovati na veliko V svoji tovarni V bližini Harrovva. Ta mesec se spominjamo tudj rojstva tega velikčiga kemika. Perkin se je rodil 12. marca 1838 v Londonu. V starosti 69 let je umrl 14. julija 1907 v Har-rowu. Mednarodna trgovina j melikega lesa na Angleško I ».Financial Times« poroča, da bo urad za trgovino (Board of Trade) pred koncem tega leta od svojih strateških zalog prodal 150.000 standardov mehkega lesa (1 standard je 4 62 kub. m.). To se bo zgodilo v skladu z odločitvijo vlade, da zmanjša svoje strateške zaloge. Dogovorjeno je bilo, da se bo zmanjšanje strateških zalog izvedlo sporazumno s predstavniki trgovine, da bi se tako izognili pretresom na trgu. Lani so Angleži v februarju zaključili že POLJSKA NA LONDONSKEM LESNEM TRGU lo to prevažal n za Rose? Londonski »Financial Times« prinaša zanimive podrobnosti o sovjetskem nakupu žita v Kanadi in o pripravah za prevoz žita v sovjetska pristanišča. Rusi so kupili v Kanadi 400.000 ton žita. Za prevoz bo poskrbelo 7 sovjetskih ladij; vsaka izmed teh bo napravila po dve vožnji. Prevažanje se prične proti koncu tega meseca. Sovjetske ladje bodo prepeljale 120.000 ton iz pristanišča British Columbia do Vladivostoka ali Nahodke. Za prevoz so se zanimali takoj tuji brodarji. Na baltiški borzi so ti pomudili prevoznino v višini 18 ameriških dolarjev (128 šilingov 6 penijev) za tono; prevoz bi se izvršil v aprilu in maju. Na tej osnovi se ruska podjetja niso mogla pogoditi s tujimi brodarji. Rusi so ponujali 127 šilingov 6 penijev, medtem ko so tuji brodarji še zvišali prvotne zahteve in zahtevah 137 šilingov 6 penijev, drugi ce’0 140 šilingov za tono. Vest, da bodo Rusi prepeljali na lastnih ladjah nad četrtino kup^ Ijemega žita, je prisilila tuje brodarje, da zmanjšajo svoje zahteve. Tako so se ti končno izjavili, da so pripravljeni sprejeti tudi brodarino 18 dolarjev za tono. • Ker je rusko brodovje prevzelo dei prevoza, se je položaj avstralskih prevoznikov sladkorja zboljšal, ker bodo zdaj lahko najeli ladje za prevoz sladkorja ceneje; saj bo na razpolago za to več ladij, kakor v primeru, da bi Rusi prepustili ves prevoz žita tujim brodarjem. Ne zamudite ugodne priložnosti! Prihodnjo štecilko »Gospodarstva« bomo razdelili med razstavljalce spomladanskega zagrebškega velesejma. S tem bo dana priložnost vsem podjetjem, ki želijo navezati stike z Jugoslavijo ali razširiti Se obstojoče zveze, da s primernim oglasom v našem listu opozorijo nase jugoslovanska podjetja PRIMANJKLJAJ TRGOVINSKE BILANCE V MESECU JANUARJU V mesecu januarju je uvoz v Italijo dosegel vrednost 160,4 milijarde lir, tc je 17,3% več kakor v istem mesecu lanskega leta. Izvoz iz Italije je dosegel 98,8 milijarde, to je 28% več kot V januarju lanskega leta. Iz tega je razvidno, da je primanjkljaj trgovinske bilance v mesecu januarju tega leta znašal 61,6 milijarde lir, to je, da se je povečal za 3,4% y primeri z istim razdobjem lanskega leta. za 1,236.000 standardov kupčij, medtem ko so si letos doslej zagotovili šele 490 tisoč standardov. Ko prispejo naročene pošiljke do konca marca, bodo zaloge približno enake, kakor so bile lansko leto. Zaradi prodaje strateških zalog se bo uvoz mehkega lesa zmanjšal. Tako računajo' Angleži, da bodo prihranili 12 5 milijona funtov šterhngov. Strateške zaloge zajemajo poleg tega kovine, gumo, volno in konopljo. UVOZ AMERIŠKEGA PREMOGA NARASTEL. Evropska gospodarska komisija je objavila, da so evropske države lansko leto uvozile iz Amerike 24 milijonov top premoga, medtem ko je uvoz v letu 1954 dosegel samo 9 milijonov ton. Zahodna Nemčija je uvozila 7 milijonov ton, Vel. Britanija 5 milijonov ip prav toliko Italija, Na londonski lesni trg prihaja čedalje več ponudb iz takCmenovanih vzhodnih držav. Poleg Rusov so namreč tudi Poljaki ponudili Angležem svoje blago, in sicer po cenah, ki so za malenkost višje od ruskih. Gre za dobavo 20.000 in celo 25.000 standardov neodbrane borovine, ki naj bi se izvedla v mesecih maj-avgust. Po tem se da sklepati, da bodo Poljaki v novi sezoni menjali dosedanjo politiko v lesn; trgovini. Saj je že prva njihova ponudba v tem letu zdaleč prekosila dobave Angliji v vsem lanskem, letu, ki so dosegle le 14.000 standardov lesa. Cene tega lesa so nekoliko višje od lanskih ponudb: neodbrano borovino 7 palcev ponujajo po 92 funtov šterlingov cif — lansko leto ista vrsta lesa 89 funtov šterlingov; vrste »V« po 80 funtov šter-lingov — lansko leto 79; jelovina po 82 (80/10 lansko leto), idem vrste »V« po 77 (75/10). Prav tako je zanimiva tudi sovjetska ponudba 25.000 standardov lesa Holandiji. UVOZ SUROVEGA TOBAKA V ŠVICO. Lansko leto je Švica uvozila več kot 12.000 ton surovega tobaka v vrednosti 18,600.000 dolarjev. Švicarske tovarne so izdelale 7 milijard 400 milijonov cigaret. Švicarji so izvozili za 12 milijonov 800.000 dolarjev cigaret, od tega 98% v Italijo. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Karčofi 20-25 lir komad; cvetača 30-40 lir kg; ohrovt 100-110; koromač 120-130; cikorija 300-305; grah iz Sicilije 250-300; paradižniki 230-260; peteršilj 1200-1300; zelena 1200-1300; špinača 100-120; krompir Bintje 65-70, Ma-jestic 60; čebula 70-80, — Pomaranče navadne mešane 30-45; rdeče pomaranče 90-100; mandarini navadni 60-80; jabolka I. 80-100; limone 120-130; jabolka Delicious 90-100; Starih Delicious 110 do 120. ZMANJŠANJE LESNEGA TRANZITA CEZ TRST V lanskem letu je tranzit z lesom po železnici in po morju čez Trst znašal 526.000 ton. to je 49.000 top (8,5%) manj kot y letu 1954 In 116.000 manj (18%) kakor leta 1953. Ce primerjamo lanski tranzit s tranzitom v letu 1950, ki je dosegel 893.000 ton. vidimo, da je v petih letih padel za 41%, to je za okoli 400.000 ton. Glavni vzrok tega krčenja je usmeritev blaga čez druga konkurenčna pristanišča. PARADIŽNIKOVA MEZGA Cene za stot fco proizvajalec. SALERNO. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga: y škatlah 10 leg 15.000 lir; v škatlah 5 kg 15.000, v škatlah 2,5 kg 17.000; v škatlah 1 kg 20.000; v škatlah 500 g 21.000. Koncentrirana paradižnikova mezga navadna: v škadah 10 in 5 kg 13.000, v škatlah 1 kg 18.000, v škatlah 500 g 19 tisoč, v škatlah 250 g 22.000, v škatlah 200 g 23.000, v ahat!ah 100 g 24.000 lir. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 820 do 840. maslo II. 770-780, HI. 740-760, IV. 720-730; Sbrinz svež 370-400 lir kg, 3 mesece star 510-530; Provolone svež 410 do 430, 3 mesece star 480-510; sir Orana svež 350-370, majski proizv. 1955 450 do 520, zimski projzv. 1954-55 520-540 majski proizv. 1954 540-560; Emmenthal svež 400-480. Trg barvastih kovin v Italiji Na občnem zboru vsedržavnega združenja industrije barvastih ko.viin v Italiji je bno podano pregledno poročilo o položaju na trgu s temi kovinami. Proizvodnja barvastih kovin iz rudnin se je v Italiji lansko leto povišala za 7% in za 16% iz surovih odpadkov, a za 8% polizdelkov. Notranja potrošnja je bila ugodna, na zunanjem trgu pa postajajo ovire čedalje hujše. Proizvodnja surovega primarnega a-iuminija je napredovala od 57.000 ton V letu 1954 pa 61.000 ton v letu 1955 se pravi za 7%. Skidila se je proizvodnja zlitin iz sekund aluminija ip sicer od 23.500 na 23.000 top; proizvodnja a-luminijastih polizdelkov je narastla pd 49.000 na 56.000 ton. Proizvodnja aluminija je dosegla doslej najvišjo raven, vendar so bile kupčije nekoliko slabše kakor leta 1954. Pioiz.vodnja e-lektrolitičnega bakra je napredovala od 17.000 na 27.000 ton, bakrenih polizdelkov iz surovin od 139.000 pa 147.000 t. Svinca so proizvedli okoli 40.750 ton, to je največ po letu 1938. Zmogljivost italijanskih livarn znaša 70.000 ton. Proizvodnja svinca iz odpadkov je napredovala od 10.400 na 13.000 ton. Proizvodnja cinka je dosegla doslej najvišjo raven, ip sicer 70.000 ton. Napredovala je tudi proizvodnja cinka iz odpadkov, in sicer od 2800 pa 3600 ton. Proizvodnja niklja se je dvignila od 105 na 210; nazadovala je proizvodnja iz odpadkov, in sicer od 90 na 60 ton. Cene barvastih surovih kovin so na notranjem trgu poskočile za 14%, cene polizdelkov za 22% in cene odpadkov za 31%. Cene na notranjem trgu so poskočile predvsem zaradi skoka cen na mednarodnih trgih. POVEČANJE IZVOZA IZ ANGLIJE V prvih enajstih mesecih leta 1955 se je izvoz iz Anglije povečal za 6 oidst- v primeri z istim razdobjem prejšnjega leta. V istem času je uvoz narastel za 16 odst. PROIZVODNJA OPEKE V ITALIJI Italijansko-francoska mešana komisija je prvič vključila y trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena v Parizu med obema državama, kontingent za izvoz 20.000 top opeke iz Italije y Francijo. Opeko naj bi izvozili do 31. marca, to je v petih mesecih. Francosko in italijansko združenje proizvajalcev o-peke sta se dogovorili, da bo Italija lahko izvozila V Francijo 50.000 komadov opeke na leto. Proizvodnja opeke v Italiji je v letu 1955 znašala približno 20 milijonov ton in je na j,višja v Evropi; pribOližuje se višini ameriške proizvodnje. Ker je tolikšna proizvodnja previsoka za uporabo v sami Italiji, je zdaj to blago med najvažnejšimi postavkami za italijanski izvoz v trgovinskih pogodbah z mnogimi državami. Italijanski opekar-narji trdijo, da je prednost njihovih proizvodov v tem, da so tehnično na višini in sorazmerno poceni. ITALIJANSKO CVETLIČARSTVO V KKiZl. Zaradi ugodnega podnebja je v Italiji cvetličarstvo zelo razvito, posebno na obali Ligurije. V Italiji obstoja 1200 podjetij za izvoz semen in cvetlic ter drugih .12.000, ki se bavijo s trgovino s cvetlicami. Predi vojno je Italija izvažala cvetlice v Nemčijo, Anglijo, C9R, Švico jn Poljsko. Zdaj je Nemčija, Anglija in Švica močno omejila uvoz, dočim so trgi v tako imenovanih vzhodnih državah zaprti. Italijanskemu cvetličarstvu tudi hudo konkurirajo Francija, Holandija in celo Španija. Notranja potrošnja v lialiji vedno bolj nazaduje; kupovanje cvetlic se ima za luksuz, ker so precej drage. ZVIŠANJE OBRESTNE MERE V NEMČIJI. Splošno je bilo mnenje, da bo morala tudi Zahodna Nemčija slediti zvišanju obrestne mere na Angleškem, čeprav so se nekateri nemški gospodarstveniki upirali temu. V resnici je bila obrestna mera Nemške narodne banke (Banb deutscher Laender) zvišana od 3 1/2 na 4 1/2%. TEČAJ DEVIZ V NEMČIJI. Bank deutscher Laender obračunava devize po naslednjih uradnih tečajih: 1 egiptovski funt 12,05 DM G (Geld - denar), 12,07 DM B (Brief - pismo); .100 jugoslovanskih dinarjev 1,329 DM G, 1,402 DM B; 100 avstrijskih šilingov 16,135 DM G, 16,175 DM B; 100 portugalskih eskudov 14,59 DM G. 14,63 DM B; 100 grških drahem 13 DM G. Arabci čedalje boilj pritiskajo pa Izrael. Čeprav predstavniki arabskih držav izjavljajo, da ne bodo začeli vojne, je napetost tako velika, da pripravljajo Združene ameriške države svečano izjavo, da bodo, če treba, tudi s silo preprečile vojno. Položaj se je še zaostril, ker so Izraelci naznanili, da bodo v kratkem pričeli izkoriščati reko Jordan, čeprav so sosedne države izjavile, da tega pe bodo dovolile. Strah pred Arabci se je v Izraelu še povečal, odkar je jordanski kralj Husein odpustil angleškega generala Glubba pašo, ki je organiziral arabsko legijo. Glubba vidimo na gornji podobi. Sam je po svojem odpustu izjavil, da je 36 let svojega življenja posvetil delu med a-rabskimi narodi. Njegov odpust so zahtevali mladi jo: danski oficirji, češ da nočejo, da bi jim poveljevali tujci; Jordanija mora biti svobodna. Kralj Husein se ni hotel pridružiti Egiptu, Libanonu in Saudovi Arabiji, katerih predstavniki so imeli skupno posvetovanje v Kairu, da bi sklenili zvezo proti Izraelu. Jordanija noče popolnoma prekiniti zvez z Vel. Britanijo ter se pridružiti Naserjevi pobudi, da bi arabske države sklenile medsebojne pogodbe ter izstopile iz bagdadske pogodbe. Saudova Arabija je oblju- REZERVE ZLATA IN TUJIH VALUT V ITALIJI. V zadnjih treh letih so rezerve zlata in tujih valut v Italiji na-rastle za 374,390.000 dolarjev. Konec leta 1953 so znašale 428,161.000 dolarjev, konec 1954 593,984.000, konec 1955 pa 802,551.000 dolarjev. 100-LIRSKIH KOVANCEV SE NE BO Nedavno je država postavila v obtok 50-lirske novce, ki -so nekoliko večji in težji kakor 10-Iirsbi; vendar se zaradi premajhne razlike radi zamenjajo z 10 lirskimi. Objavljen je bil tudi zakon o kovanju 100-lirskih novcev, ki naj bi nadomestili bankovce. Toda kovanje se je nekoliko zavleklo. Skupaj jih bo treba skovati za 5-6 milijard lir. FUNT STERL1NG KREPKEJŠI. Funt šterling se je v zadnjem tednu na nemških borzah okrepil. V Frankfurtu je 9. marca notiral 2,8045 dolarja, 15. pa 2,870. Tudi terminski funt je bil dražji, prav tako se je zboljšal transferable account (funt Evropske denarpe zveze) in notiral 2,770 dolarja. Promet v tržaški luki bila kralju Huseinu denar, da bi se lahko otresel angleške finančne odvisnosti. Američani ugotavljajo, da gre za denar. ki ga velike ameriške petrolejske družbe plačujejo Saudovi Arabiji za izkoriščanje petrolejskih vrelcev. Husein za zdaj ni sprejel te ponudbe. Komplikacij na Bližnjem vzhodu se Američani im Angleži boje, zaradi tega, ker je na Bližnjem vzhodu 80% vseh petrolejskih rezerv, do katerih ima dostop zahodni svet. Težko je reči, kaj nam prinese bodočnost. Gotovo je le, da y eni ali drugi obliki pritiska na Izraelce 350 milijonov muslimanov, ki živijo predvsem na Srednjem vzhodu. Navajamo število prebivalstva muslimanskih držav: Libanon 1,400.000 (40% mohamedao-cev), Turčija 21,000.000 ( 98%), Sirija 3.660.000 (86%), Irak 4,820.000 (96%), Iran 20,400.000 ( 97%), Avganistap 14 milijonov (98%), Pakistan 75,850.000 (86%), Mala, a 5,800.000 160%), Maroko 9.200.000 (92%), Alžir 9,500.000 189%), Egipt 22,500.000 ( 91%), Sudan 8,971.000 (84%), Jemen 4,800.000 ( 98%); Jordan 1.500.000 c93%), Saudova Arabija 6 milijonov (99%) in Indonezija 78,000.000 (94% mohamedancev). JUGOLINIJA. »Slovenija« je prispela 13. marca iz ZDA s 1300 t in odplula na Reko. »Užice «je priplula 16. marca iz Turčije z 2830 t in odplula 20. t. m. y Rašo. »Srbija« je priplula 17. marca z Reke, vkrcala 720 t in odplula naslednjega dne v ZDA. »Skopje« je priplula 22. marca iz Aleksandrije s- 1200 t, vkrcala 320 t in odplula 23. na Reko. »Rijeka« je prispela 21. marca iz Severne Evrope s 360 t, vkrcala 120 t in odplula 22. pa Reko. Pričakuje se prihod: »Hrvatske« 27. marca, »Slovenije« 30. marca, »Zagreba« 5. aprila z Bližnjega vzhoda, »Lošinja« 5. aprila iz Severne Evrope in »Roma-nije« 15. aprila z Daljnega vzhoda. JADROLINIJA. »Istra« je priplula 13. marca iz Grčije s 192 t, vkrcala 98 t in 12 potnikov ter odplula 14. marca v Grčijo. »Pelješac« je pnipluila 23. marca iz Grčije s 180 t biaga. Izvoz ladij Iz Jugoslavije ■Švicarski list »Neme Zurcher Zei-tung« priobčuje podatke o razvoju jugoslovanske zunanje trgovine v mesecu januarju. V tej zvezi pripominja, da je jugoslovanski izvoz v Švico nenadoma narastel na 740 milijonov dinarjev, medtem ko je sicer znašal mesečno povprečno 250 milijonov; dinarjev. Dja je y mesecu januarju izvoz v Švico tako narastel, je treba pripisati izročitvi lad je »Silvretta« (10.500 ton), ki je bila zgrajena v reški ladjedelnici. Ta primer dokazuje, kako ugoden u-činek ima na zunanjetrgovinsko bilan-co izvoz ladij. Tanjug poroča z Reke, da so y ladjedelnici »3. maj« 21. februarja -spustili v morje motorno ladjo »Corcovado« (10.800 ton nosilno-sti), ki jo gradijo za švicarsko družbo Ocean shippjng, to je za isto družbo, ki je naročila ladjo »Silvie ta«. V kratkem bodo postavili v promet tudi tretjo ladjo, ki jo je naročila ta družba, to je »Sil-vaplana«. Ladjo »Corcovado« bodo izročili -družbi še to leto. Ko je bila splovljena ladja »Corcovado«, so postavili na gredelj ladjo »Mimina« ,ki jo je naročil V reških ladjedelnicah grški brodar Eu-statin Niikolas. Med Italijo in tujino Trgovinski sporazum z Madžarsko spremenjen. Z veljavnostjo od 1. jan. tega leta je mešana italijan-sko-madžar-ska komisija uveljavila dva povsem nova kontingentna seznama blaga, ki bo v letošnjem letu izmenjano med obema državama. Številni kontingenti tako u-vozneg-a kakor izvoznega blaga so bili povišani, -nekateri znižani, več artiklov je sploh izpadlo iz seznama, medtem ko so bili vneseni nekateri noyi. Blagovna izmenjava se bo letos v splošnem povečala, njena struktura pa se y bistvu ne bo spremenila. Klirinška plačila se bodo poslej izvrševala po vrstnem redu vplačil, ki jih bodo opravili dolžniki, in sicer ne glede na razpoložljivost na ustreznem računu pri -Italijanski banki oziroma pri Madžarski narodni banki, toda- pod pogojem, da saldo omenjenega računa ne bo presegel zneska ene milijarde lir. Pa tudi v tem primeru bo država dolž-nica mogla zajamčiti takojšnjo izvršitev plačilnih nalogov z repc-rtnim poslom na rok treh mesecev, ki se bo smel podaljšati za nadaljnja dva meseca, z odstopom zlata ali prosto prenosnih deviz. V zvezi s tem je ministrstvo za- zunanjo trgovino odredilo, da gre poslej čez carinarnico uvoz naslednjega madžarskega blaga; žive in mrtve divjačine, pijavk, ščetin- in druge živalske dlake, korenin cikorije, kostne moke, parkljev in kopit ter m;:ke iz njih, parafina in svilnih odpadkov. Prav tako gre čez carin-arajco izvoz naslednjega italijanskega blaga na Madžarsko; kislega sadja, mandeljnov, lešnikov in drugega suhega sadja, zdravilnih rastlin, koncentriranih vin in moštov, tipičnih italijanskih vin in alkoholov, taninskih ekstraktov, esenčnih olj, surove in obdelane -plute, linoleja, cigaretnega papirja, knjig, časopisov, revij, glasbenih iz daj in plošč, viskoznega rajona, celulozne volne (tudi česane) .prediva iz najlona, volne, bombaža, konoplje ter sintetičnih prediv in vlaken, konopnih vrvi in tkanin, steklarskih proizyaaov, igel za tekstilne, pletilne in šivalne industrijske stroje, industrijskih šivalnih strojev in njihovih sestavnih delov, pisarniških strojev (pisalnih, računskih itd.), avtomobilov, kinematograf sikih a- paratov in njihovih nadomestnih del’ ter obrtniških proizvodov. Carinarnica v Pontebi je upravi' na dovoliti sama uvoz herendskega f celana, na roke slikanega, do vrednosti 50 milijonov lir. ( 'e b; k s Vse drugo blago, čeprav je šlo d°s! daj čez carinarnico, je podvržen0 slej ministrskemu uvoznemu ali izv nemu dovoljenju in se morajo ustre11, prošnje vložiti -najkasneje do 25. m8l<' Kontingenti za uvoz konj za z8^1 goveda za zakol in za vprego, iajc mrtve perutnine se bodo razdelili mestralno. Kompenzacijskih poslov ne bodo ' valjevali. Tgovinska izmenj .va s Sirijo je z (j Ravnostjo od 27. februarja za pod8; šljivo dobo enega leta na novo ureie> v skladu s trgovinskim sporazumom-je bil sklenjen že lani novembra, Pst, njem še ni bilo določeno, kdaj ga P0" pričeli izvajati. Sporazum in izvršilne določbe k Pl mu predvidevajo kontingent 5.000 ^ sirijskega bombaža, fai ga bo Kalij8 vozila, in sicer polovico, t. j. 2500 toj prosto proti vizumu ustreznih stroK^ nih združenj. Razen bombaža pa sj/% zum ne našteva ni:i kontingentov 1!!-blaga, ki naj bi se uvozili ali izvt>zl Za yes uvoz iz Sirije je na italijm1; VSl hj po , it U “ose ^ari ne?n Drep ji' ^si # kh strani merodajna tabela Import p0 sedilu min. odloka z dne 7. 8. 1954- ^ kršna je v veljavi za dolarsko pod1* je, za izvoz v Sirijo pa tabela EksP* z dne 3. 3. 1955 -s pozne Šimi sprem8, bami in dopolnitvami. Potemtakem gredo pri uvozu čez rinarnico samo tisti artikli, ki so šteti y tabeli Import, in je uvoz ys*’j drugega blaga podvržen ministrsK% uvoznemu dovoljenju. Obratno gre L izvozu čez carinarnico vse blago T^‘ tistega, ki je izrecno navedeno v 18 j, li Eksport in ki je -bot tam našteto P°r vrženo ministrskemu izvoznemu d°' ljePjlU; X, kd Plačila se morajo opraviti v USA “- \u larjih ali tudi drugi valuti, ki jo me država izvoznica. Zasebne komiP* zacije so tudi dopustne. Prošnje za uvozno ali izvozno do Ijenje se vlagajo za posamezne P0*1 sproti. Strokovni odbor za Tržaški velesejem v Beograi Treba rešiti vprašanje kontingentov ‘diet, io v 9 h. v -A “(lo V Kakor s-mo že poročali, se je Jugoslavija tudi letos odzvala vabilu uprave Tržaškega velesejma, da bi se udeležila te naše mednarodne prireditve. Z zadovoljstvom so Tržačani vzeli na znanje tudi vest, da bo jugoslovanska ludlele-žba že pjo razstjavlijailnem pix> -štoru močnejša kakor prejšnja leta. Kot svojo posebnost prireja tržaški velesejem mednarodno lesno razstavo', katere sie udeležuje tudi Jugoslavija. Lansko leto je bila prav Jugoslavija gl-avnja udeležnioa te razstave, medtem ko so se ceio Avstrijci, ki prodajajo v -sivet toliko lesa prav s posredovanjem tržaških trgovcev, omejili samo na razstavljanje ranih vrst plošč (podjetja Funder). Kakšno Važnosti pripisuje Jugosilar vi ja svojemu nastopil nia letošnjem tržaškem velesejmu, priča tudi dejstvo, da je bil pri Zvezni zunanjetrgovinski zbornici v Beogradu, ki organizira jugoslovanske razstave na -mednarodnih velesejmšbj, ustanovljen poseben strokovni odbor, za Tržaški velesejem, v katerega so bili poklicani strokovnjaki, ki so doibri poznavalci tržaških gospodarskih razmer. Da bi si zagotovili eimvečji uspeh našega sejma, moramo čimbolj prikleniti Jugoslavijo dm vzpodbuditi jugoslovanska podjetja, da se ga udeleže v čimvečjem številu in s čimve-ejim poudarkom. Razume se, da je v trgovini najboljša vaba dobiček. Na zgubo podjetja ne morejo razstavljati. V ta namen bi bilo treba dovoliti ju-gpglovanskimi podjetjem čim višje kontingente, da bi lahko plasirali v Trstu čimveč proizvodov. Natezanje zaradi kontingentov, je prišlo že v navado; navadna se vleče do same otvoritve sejma. Včasih je prišlo idio dramaltičniihl prizjorov, ko se je sporazum glede višine kon in-gentov dosegel šele pod pretnjo, da se tuja država) udeleži sejma samo pod pogojem, ako se ji dovoli določen kontingent. Mislimo, da bi bilo treba to vprašanje čimprej razčistiti, da ne bo pritožb in očitkov. Lansko leto so kupčije, zaključene z Jugoslavijo glede nekaterih artiklov močno presegle dbločen-e kontingente. Kakor smo zvedeli v jugoslovanskih izvoznih krogih, se ti zanimajo zlasti, da bi se dvignil kontingent za uvoz vina. Glede plasiranja| vina bi ne bilo niikakšnih težav, ker so vina iz Krasb in Vipavske doline pri Trž8^ nih že davno vpeljana in pniljuhli811 SKUPNA PROIZVODNJA PECI iTA1; % JANŠKIH IN JUGOSLOV. PODJE1 « Novosadska tovarna orodnih str°ie FAM se je sporazumno s tovarno k1” tijskih strojev »Pobe-da« in »Eleki1, servisom« iz Novega Sada dogovoril8 italijansko tovarno »Antonello - Oii81] V' di« iz Verone glede skupne proiz' nje popolne opreme za pekarne- "1 razum je odobrilo tudi Združenje f’-karske industrije v Jugoslaviji. D°s sta -se bavila s proizvodnjo te vrste mo dve tovarni »Cer« v Caeku iP »Bratstva - Jedinstvo« v Zagrebu, njihova proizvodnja ni utegnda P° ti domačih potreb. Peči, ki jih bodo ^ 5 ti delovala jugoslovanska podjetja s s 1 delovanjem omenjene italijanske to/ ne, bodo popolnoma avtomatizit® t Gre za peči na razne pogane, in slCf ’ živi Pc , A na električno energijo, zemeljski P mazut in premog. Jugoslovanskim eti* meram ustrezajo najbolj peči, ha'% osemurna zmogljivost se suka od 8 do 10.000 kilogramov. Na nekatere goslovanske parnike so postavili P omenjenega veronskega podjetja. KMETIJ ITALIJA BO NAKUPILA SKE PRIDELKE V ZDA Z LIRA"1 Minister za proračun sen. Zolj , je sporazuma! z ravnateljem U.S-0' Henryjexn Tasca, da bo Italija kuPt “1%,, v Združenih državah kmetijske P.^ ,’>-delke, in sicer y vrednosti 5 mild , nov lir. Pridelke bo Italija plačal8 lirah. Izkupiček v Urah bo izkoris%, ICA — Ustanova za mednairodno ^ delovanje in bo z njim finansd'8' izvo-z italijanskih izdelkov v držaj’ ki s;o deležne ameriške pomoči, rjetno bo večji del italijanskega izV. za namenjen državam Bližnjega 1 Daljnega vzhoda. CELULOZA IZ EVKALIPTUS-4-Angleško podjetje Cburtauids, žno-afriška celulozna družba in 1 lijanska družba Snja Viscosa so te spustile v obrat veliko tovarno čelni08* v Južni Afriki, v državii Natal, i® cer v Umkomaasu blizu Durbana. Ce' lulozni les bodo pridobivali iz evkajjj tuša; dnevna proizvodnja bo znaš8* 100 ton celuloze. PRILIKOM VAŠE G POLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU MAGAZIN ENGLESKIH ŠT0EM1A TRST - ULICA SAM MIC0L0’ BRDA 22 - TELEEOM 31-138 - TRST PRODAJA MA 1/EL1R0 I MALO ORIGIMALMIH EMGLESRIH ŠT0E0UA ZA MCŠRA I ŽEMSRA UDI JELA UZ MAJM1ŽE LIJEM E. OSREDNJA JUŽNOAMERIŠKA NIŽAVJA Ravnine ob Orinoku, Amaconki in Parand-Paragvaju (La Plati). Ce bi igladina Atlantskega Oceana narasla za dobrih 150 metrov, bi voda poplavila polovico- južnoameriške celine. Nastalo bi veliko sredozemsko morje, iki bi se razširilo od severa proti jugu, od izliva Ori-noka do ustja La Plate. Pregrada visokih Andov bi zajezila vodovje na zapadu, iz brazilsko-gvajanske planote pa bi nastal velik otok med Atlantskim oceanom in novim morjem. To sledi iz dejstva, da tvorijo porečja Grinoka, Amiaconke in La Plata ogromno ravnino, ki je na splošno tako nizka, da ponekod ni mogoče izslediti razvodnice -med enim in drugim porečjem. Primer viličenja (bifurkacije) v južni Venezueli med Orinokom in Amaconko (Casictuiare) sodi med naj večje in najbolj zanimive na svetu. Sledi tudi, da bi plovna povezava med vsemi tremi veletoki bila tehnično izvedljiva. Trenutno pa nasprotujejo' načrtu razni gospodarski pomisleki, saj je ogromna dežela praktično neobljudena in ni med kotlinami nobenih trgovinskih odnosov. V Južni Ameriki namreč — in tudi to je zanimiv paradoks — se -naseljevanje in kulturen napredek nista razširila kakor v drugih delih sveta, v smeri velikih plovnih rek — (Nil, Evfrat, Ganges, Donava, Sv. Lovrenc, Misisipi), ampak sta se osredotočila na gorskih planotah. K temu so brez dvoma prispevala slaba podnebja, še več pa značaj španskega naroda, odnosno španskih osvojevalcev, ki so iz pohlepa po srebru in zlatu z večjo vnemo iskali te zaklade med Indijanci v hribih, kakor da bi mislili na smotrno poljedelsko -kotoniziacijo v nižavah. Ni čuda, če je pod španskim gospostvom vzcvetela oddaljena in zakotna Lima v najlepšo celinsko prestolnico, dočim je priročni Buenos Aires životaril kot navadno podeželsko središče, šele zahteve sodobnega gospodarstva so vsilile Južni Ameriki novo lice: Argentina n. pr. se je v zadnjem stoletju povzpela daleč nad vse druge dežele. Podoba je, da se- bodo v bodočnosti vprav dežele ob Orinoku (Venezuela) Amaconki (Brazilija) in La Plati (Argentina) naglo razvijale, čeprav prevladuje v njih vroče, ekvatorialno podnebje. 1 liiinu Amerilui dežela neizčrpnega bogastva I J ki na račun petroleja krožijo po Venezueli, se po isti poti lepo vračaj, v Severno Ameriko za nakup moke, mleka v prahu, konzerv itd. Zj čunamo je, da bi Venezuela nujno potrebovala 300.000 kmečkih druj/ ako bi hotela postaviti nekako protiutež temu nenormalnemu goSF darsKemu -položaju. PRESTOPNI PAS CELINE ALI POREČJE LA PLATE Govora o značilnih potezah veličastne Amaconske kotline ne b011 TROPSKO PODNEBJE NI VEDNO NEZDRAVO Tu se mi zdi umestno opozoriti, da se Evropejci motimo, ko na splošno obsojamo vsa tropična podnebja kot nezdrava, življenje v vročem pasu ima glede snage, prehrane, obleke in stanovanja svoje posebne zahteve, kakor jih imajo tudi mrzle pokrajine na severu, toda zgrešeno bi bilo misliti, da je samo po sebi neprimerno ali še celo škodljivo. Slabe 'izkušnje iz preteklosti pa tudi iz sedanjosti moramo pripisati le neurejenim higienskim razmeram, ki žal prevladujejo v večini tropičnih dežel. V dokaz za to trditev, bi se dalo navesti nešteto primerov (Panama, Kuba, Hong-Kong). Vendar si ekvatorialna -ali tropična podnebja med seboj niso popolnoma enaka: ena so bolj vlažna, druga bolj suha, v nekaterih pa sc vlažna in suha obdobja stalno in redno izmenjujejo. V prvem primeru, to je v stalno vlažnem ozračju pokriva deželo visoka odeja tro-ipdčnih pragozdov; v drugem imamo -puščave, v tretjem pa je rastje stepnega značaja, ki ozeleni samo v deževni dobi. Ogromno amaco-nsko porečje, kakor smo že omenili, zavzema pravi tropski pragozd, dočim so ravnine ob Orinoku in ob Parana-Paragvaju (La Plati) po večini stepe. »LLANOS« ALI NIŽINE OB ORINOKU Med Andi in Orinokom je pokrajina tako ravna, da so jo že v časih odkritja imenovali le »llanos«, to je ravnine. »Llanosi« merijo okoli pol milijona kv. kilometrov; od teh spada več kot polovica Venezueli (llanos de Arauca), ostalo pa Kolumbiji (llanos ide Meta Y Oasanare). Rastlinstvo je tukaj preprosto: v deževni dobi, katero domačini ime-nujejo »zimo«, dasi je bolj vroča in soparna od »poletja«, se površina odene s svežo in sočno travo, do dva metra visoko. Reke silno narastejo in poplavijo ogromna področja. Tedaj nastane živ kontrast barv med temno sivo gladino voda ter smaragdno zelenimi otoki. Ko pa nastopi suha doba (poletje), reke usahnejo, tropična sonce kmalu ožge zelene pašnike, ki postanejo temno rjavi. Brezmejno otožnost obzorja de tu pa tam oživljajo redke palme in majhne oaze bodičastega grmovja. »Llanos« so z gospodarskega vidika, zelo važno ozemlje zlasti za ekstenzivno živinorejo. Za časa španskega gospostva so se ondi pasle neštete črede na pol divjega goveda, čuvali so jih »Uaneros«, vrsta južnoameriških kozakov, ki so bili na glasu spretnih jezdecev, sila odpornih proti vsem tropičnim nepriliikam. »Llaneros« so se izoblikovali v poseben narod, ki je skoraj popolnoma izumrl. Njihove šege in navade, divje plese dn igre, le s težavo zasledimo v revnih kolibah, ki v 'kilometrskih razdaljah samevajo v pustinjah. V BOJU ZA SVOBODO JE NAROD IZUMRL Med osvobodiinio vojno (1810-1820) je večina »llanerosov« potegni la z uporniki proti Spancem. S svojo hrabrostjo in zanosom so igrali odločilno vlogo na vseh bojnih poljih od Venezuele do Bolivije. Njihov vodja Jose Antonio Paez, bivši pastir, je bil desna roka velikega osvoboditelja Južne Amerike Simona Bolivarja ter prvi predsednik Venezuele. Borce so spremljale po tedanji južnoameriški navadi tudi žene in otroci; ker se pa večina borcev ni vrnila, je narod izumrl in je živinoreja v lianosih tako propadla, da se nikoli več ni popolnoma opomogla. Razen živinoreje -bi Venezuela našla v lianosih odlične pogoje za ■tropično poljedelstvo, zlasti za pridelovanje riža. Toda odkritje petrolejskih vrelcev na obali je žal še bolj pospešilo propad vseh kmetijskih panog. Država, ki je -po naravi agrarnega značaja, je zato .primorana, da -uvaža večji del živil in drugih -kmetijskih pridelkov. Lepi dolarčki, ponavljali. Dovolj je, kar smo -posneli iz knjige WiHarda Pricea-dostavili v prvem delu naše razprave. Preskočimo torej iz orinoških Uano-sov naravnost v porečje Par‘o, na-Paragvaj-a ali La Plate, ki je 'druga največj-a kotlina v Južni An’" nki in ki tvori nekako osrčje celine, ker veže vsa glavna podro^J*' in sicer andska gorovja na zapadu z brazilskim višavjem na vzhod) amaconske pragozdove na severu z argentinsko »pampo« na juA Spričo tega dejstva je porečje La Plate prestopnega ali prehodni5 značaja in je glede podnebja in rastja zelo raznoliko. La Plata, ob ustju katere stoji štiri-milijonski Buenos Aires, 11 stane v Corrientesu (Argentina), ko se združita dva druga veličast® veletoka, Parana in Paragvaj. 3200 km dolgi Parana stopi z brazil®^ planote ter pada v slapovih in brzicah kar za 400 metrov. Pravo sveta je slap Iguazu, ki po višini, količini vode in lepoti tekmuj® Niagaro v Severni Ameriki in s slapom Viktorija v Afriki. Sploh polaga gornji tok Paranaja z ogrgmnimi viri vodne sile, ki pa za sed" zaradi velikih razdalj in majhne obljudenosti še ne pridejo y pošt®1; Ce k temu pristavimo, da razpolaga dežela z veliko količino razi1" rud, pa vrh tega, da je silno rodovitna, ni težko prerokovati, da bo iz step ob gornjem Parana razvilo eno najbolj industrijskih po^C o« čij Južne Amerike. Zdi se mi, da ni bilo naključje, ako je v tem -, dalj enem, toda privilegiranem kotu vzcvetela pred 306 leti ena iz®1®” najbolj zanimivih držav, kar jih pomni zgodovina. Mislim na nena?9 den poskus teokratično-komunistične vlade, ki so napravili jezu® med Indijanci Guarani. Poskus, je zbudil med zgodovinarji in so®’0 logi veliko prerekanje; med izobraženci je znan pod imenom »P8®3 gvajskih Redukcij«. (Se nadaljuje) LJUBO ZAMORSKI iete) brc kei h Henc K k , kal k i V kd Sr k v kiji tsna K M; la -Jasti ii »n K »ie “ko ia v jitie *aie; Jobu “iva “ist' k ; kv ^ g %n "bei; v>so) »boi 'irti *kuš '’an,č S' “avl t!to v »tea “Hrt 2d 1558. "1,54 »li 2 "rošj S za Za S •Hrv v l»bn l943. Sn 5.1 fc“o Va; It ž- V; 1,3 j V Ne Nt-Na Na Na Jala “a. ; S K k 'e u Na Nš . N % S '■/dr la i, ltg0' Ne N “ion Na N Si 'N ?CI Iz: Nsi »ih - It- ^Ukanoma idda v htzasUL okalici >ooc . Velika noč, ki jo tržaški okoličani lrnenujejo »velika nedelja« ali ozem, ,e čila za naše ljudi v tržaški okolici jje samo velik praznik, ampak vprav t °eUk dogodek, ki je bil nekak mejnik J vsakoletnem domačem življenju. Te-se je narava odela spomladansko. pobočjih nad Trstom vse breskve n mandeljni v cvetju, tu pa tam so tudi hrasti odeli v prvo nežno sve-"vseleno listje. Metuljčki in čmrlji so Marljivo prenašali novico o pomladen vstajenju, ščinkovci so glasno "epevuli svojo pomladansko pesem. ■ | J°si pa zategnjeno žvižgali na viso-# % vršičkih dreves. Po vrtovih je že Venela prva solatica in se smejala ^va rdeče redkvica. Vinogradi so prav praznično lice: vse trte le-J0 Povezane in vmes so se belili novi j°ti. Vse skrbno okopano in posprav-,eno, podzidnice in osredki pograblje-Vinogradniki so ponosno gledali ?a končano delo in se kaj radi pošalili, da so latniki povezani kakor bi bili zlikani. V tem razpoloženju in zadoščenju nzd.-itki za prehrano: v il. 1955 povprečno vsak mesec 7.006, na je bila torej nekolika cenejša. Položaj, se je silno poslabšal v februarju zaradi mraza, vendar o tem še ni' podatkov. V decembru je posamezna] olsleba za prehrano v Milanu potrošite 17.827 lir, v januarju Pa 17.726. Za prehrano je pisec upošteval1 v januarju naslednja živila (v oklepajo njihova cena): kruh (145 lir kg), riž (170), testenine (190), bela moka (150), koruzna moka' (100), maslo (960,), mast (400), trd' sir (1.050), mehek sir (890), govedina (1200), ribe (860), jajca (35 komad), okajeno meso (1840), sadje (150), zelenjava (103), vino (135), kisi (80), pa-radližmjikovai mezga (450), sladkor (250) iin kava (28000), V primeri z lanskim letom je cena oljčnega olja poskočila od 580 na 950 lir. .V Trlsitu so nekatere cene višje, tako da n. pr. stane maslo 1200 lir kg, a sladkor 270 Mr. • • * RAZPRODAJA TKANIN V TRSTU Sezonske razprodaje tkanin v Trstu in Gorici greda proti koncu. Trgovci so z raznimi gesli in, več ali manj u-metno ustvarjenimi priložnostmi .skušali privabiti čimveč kupcev in razbremeniti stare zaloge tkanin. Tako so organizirali »bele tedne«, »sezonske razprodaje«, »razprodaje zaradi obnove«. Mnogo tkanini je odšlo v Jugoslavijo in še vedno odhaja v obmejnem prometu, ker so Škapine v Italiji cenejše kakor v Jugoslaviji. Tržačani pošiljajo tkanine v Jugoslavijo tudi v darilnih paketih. Kupci kmečkega in delavskega stanu tudi niso posebno izbirčni in iščejo predvsem močno in trpežno blago. Tako se je tržaški in goriški trgovini na drobno odprlo novo tržišče. skih stroških ne upošteva vseh čiini-teljev, ki so nujno potrebni za življenje sodobnega človeka. Zato se' tudi čedalje bolj oglašajo zahteve, naj se sestavljanje življenjskih stroškov preobrazi. se pravi, ako je Milančan 1. 1938 mesečno zai prebiralno potrošili 100 lir, mora danes potrošiti 7.006 Mr. Mieseca decembra teniškega leta je indeks zna-šail 7.131, medtem ko je v januarju letošnjega leta padel na 7.090. Frehra- jbciofru ^ UTRINKI Zivljenfc na Tržaškem ozemlju MESA SO LANSKO LETO POUŽI-LI NA TRŽAŠKEM OZEMLJU 132.401 stotov (leta 1954 123.762 in leta 1953 130.617 stotov). VINA SO POPILI NA TRŽAŠKEM OZEMLJU v letu 1955 277 923 hektolitrov (V letu 1954 274.425 in leta 1953 268.80il hektolitrov). RIB SO NA TRŽAŠKEM OZEMLJU pojedli leta 1955 34.732 stotov (leta 1954 34.217 An leta 1953 33.535 stotov). Na tržaški trg je prišlo lansko leto 40.153 stotov rib (leta 1954 40.315 in leta 1953 37.302 stotov). NAPREDOVANJE TURIZMA NA TRŽAŠKEM!) Število nočitev tujcev v tržaški občini je leta 1955 znašalo 530 tisoč 539 (deta 1954 403.767 in leta 1953 336.417). Število nočitev tu ih turistov: leta 1955 135.182, leta 1954 108.475 jn leta 1953 96.327. Te številke kažejo razveseljiv napredek turizma na Tržaškem; saj se je število nočitev tujih turistov lansko leto zelo dvignilo. Trst postaja važno turistično križišče. Vedno več turistov potuje čez Trst tudi v le- tovišča v Slovenskem primorju pa tudi dalje v Opatijo in, v letovišča ob dalmatinski obali. Število turistov iz Italije je narastlo tudi zaradi izletov in zborovanj, ki jih prirejajo razne organizacije in ustanove iz Italije. VEC AVTOMOBILOV V TRSTU V Trstu je bTo lansko leto vpisanih na novo 1.480 zasebnih avtomobilov (leta 1954 1199 in lete 1953 1178). Števil vseh avtomobilskih vozil na novo vpisanih (vštevši zasebne avtomobile) je znašalo 2.925 (leta 1954 1663 im, leta 1953 1661). BRAZILIJA UVAŽA MANJ AVTOMOBIL .V. Uvoz avtomobilskih vozil v Brazilijo je leta 1955 znašal 17.441 eno in se je občutno zmanjšal y primerjavi z letom 1954, ko je dosegel 25.000 vozil, in v primerjavi z rekordnim letom 1951, ko je ta država uvozila 82.961 avtomo bitov. Največ avtomobilov uvaža Brazilija iz Združenih držav. V lanskem letu je uvozila iz ZDA 10.009 vozil, iz Zah. Nemčije pa 3.400 (6.400 v 1. 1954). IZSELJEVANJE IZ EVROPE. P0 podatkih mednarodne organizacije za izseljevanje iz Evrope ICEM se je od po-četka delovanja te organizacije (L februarja 1952) izselilo 406.556 izseljemp cev. Med temi je bilo pajveč Nemcev, in sicer 135.103 (33,4%), za tem Italijanov. Leta 1955 se je Izselilo samo 21 tisoč 893 Nemcev, vseh Evropejcev pa 120.000. Nemški delež je tako padel na 18,2%, medtem ko so Italijani s 45.000 izseljencev pa prvem mestu. IZSELJEVANJE V NEMČIJO 220 italijanskih delavcev je pred kratkim odpotovalo v Nemčijo. Ta skupina je prva po sporazumu, ki so ,ga pred nedavnim podpisali v Rimu. Delavci bodo zaposleni kot rudarji v premogovnikih E.B.V. Gre za, moške od 18 do 35 let, ki bodo delali po 7,5 ure na dan. Prvi mesec bodo zaslužili začetniki po DM 13,95 Oto je 2038,’ lire) na dan, drugi mesec DM 14,95 (2245,50 li-re), tretji mesec DM 16,31 (2446,50 lire), četrti pa približno 2,822 lir pa dan, to je 90% srednje plače specializiranega rudarja. Delavci bodo prejemali od 50 do 60 stotov premoga za domačo rabo (po 6o lir stot) na leto. Stanovali bodo v posebnih rudarskih domovih, kjer bodo plačevali po 75 do 150 Ur na dan. Po šestih mesecih imajo delavci pravico do štirinajstdnevnega dopusta letno. Kdor bo hotel na obisk k svojcem, dokler ,se ti pe izselijo, mu bodo povrnili stroške za vožnjo. Poleg rudarjev bodo prihajali v Nemčijo, sezonski delavci. 13.000 ITALIJANSKIH KMEČKIH d aaasaj-a mo da linije in modeli / Modni industrijci izkoriščajo šibke strani žensk bi zagledala množi n raznih kosov obleke, ki jih današnja meščanka hrani v svoji omari. Res je sicer, da so se že tedaj oblačili razkošno, saj vemo za govor o draginji v Franciji, v katerem je rečeno, da zapravljajo plemiči svoje mline, svojo ženilo, gozdove iji dohodke, da bi si nabavili obleko. Kljub temu pa ne moremo primerjati tedanjih izdatkov za modo z današnjimi. Ljudje so se oblačili, ker so hoteli ugajati drugim in vzbujali pozo,most. Toda pi še bito industrije, ki bi pas pozivala, da se oblačimo tako ali drugače, da menjamo obleko pogosto in pogosteje. Bila je sicer modla, kateri se je večina prilagodila, toda ta noda se je razvijala z nekakšno prostostjo in nanjo nj vplivala skrb za proizvodnjo in prodaja, kot se to godi dandanes. Spreminjala se je, ker je nekdo hotel biti enak, vsaj po obleki, neki kneginji ali nekemu knezu, ali pa, ker so nekje videli nekaj še nevidnega. KDAJ JE NASTALA MODNA INDUSTRIJA Sele v preteklem stoletju je nastala izrazita modna industrija, potem ko je Roza Berlin, ki je živela za časa Marije Antorjette, bila že razposlala po celi Evropi svoje dragocene punčke, obleče* ne v naj,novejše modele po njenih lastnih osnutkih, vsilila gotovim krogom svoj okus in zaslužila pri tem ogromno denarja. Kljub temu se je tudi v XIX. stoletju moda še primeroma, malo spreminjala, kajti bila je mnogostran-ska in zelo zapletena. Se ob prehodu v novo stoletje so se sprehajale naše stare matere stisnjene v steznik podoben črki »S«, s krili, ki so se vlačila po tleh, ip z ovratoico opremljeno s paličicami. Sele »revolucija« v ženski obleki, ki je v toku let v naglem *sko-raj omotičnem tempu osvobodila žene vseh odvečnih spodnjih kril, oklepov in okraskov, da, celo teže las, ki so včasih segali do kolep, je spravila modo v tele. iPoslej se je industrija, ki se peča z modnimi artikli, neverjetno razvila. Modna industrija proizvaja vse, kar tkalni stroji — končno povsem avtomatični in zmožni največje storilnosti — lahko dajo od sebe, kar zmorejo šivalni stroji, postavljeni drug poleg drugega v brezkončnih vrstah, kjer vsaka šivilja dan za dnem šiva eden in isti šiv. Brez prestanka odkrivajo nova u-metna vlakna in jih prinašajo na trg v tolikšni iraznoličnosti ,da se pogosto celo strokovnjak med njimi več pe spozna. Stare, znane tkanine se pe dajo potisniti y ozadje in hočejo ohraniti svoja tržišča. Reklama poveličuje volno, acetate, perlon, toda tudi bombaž, svilo, orlon, tkanine, barvana platna; hoteli bi, da se kupujejo že napravljeni puloverji, hkrati pa tudi, da b; pletli več doma; vrši se propaganda za konfekcijo, hkrati pa bi hoteli, da bi kupovali več blaga na meter. Proizvodnja je tu, treba jo je prodati; proizvajalci in trgovci hočejo zaslužiti in milijoni ljudi živijo od tega. Prej so velike tvrdke p .šiljale na dom kataloge, iz katerih so si ljudje izbirali osebno perilo, posteljnino in namizno perilo ter kvečjemu še nekaj metrov tkanine. Danes ne ponujajo boljše tvrdke samo to, marveč tudi konfekcijo za vse staros i: čevlje, dragulje in povrhu še pohištvo, pralne s roje, televizijske aparate v dar. Kar je pašteto y katalogu, je torej tu in mora biti prodano. Pogled na statistiko o proizvodnji v tekstilni industriji nam kaže njep razvoj, ki se je izvršil v naglih skokih. V Nemčiji je na primer potrošnja teksti.lnib konfekcij narastla od le a 1936 do leta 1954 za 50%. MODA POSTAVLJA NOVE ZAHTEVE Tedaj lahko razumemo, zakaj je toliko prometa s tkaninami in od kod doslej še nevidena raznolikost izdelkov. Kako nositi obleko, kostim ali površnik deset let, ne da bi zaradi tega morah hoditi v cunjah, nas je naučila minula vojna. Ni bilo lepo in včasih samega sebe nismo mogli prenašati v teh «n -vih» oblekah, napravljenih iz starih, toda šlo je le. Tudi danes se da obleka ali površnik nositi zanesljivo dve do tri leta. Ali bolje rečeno, bi ga lahko nosili! Ko bi ne bito mode. Ta meda skrbi za to, da se ženi, ki se pogleda v ogledalu, zdi, da je staromodna, ako nosi obleko iz prejšnje sezone. Kajti v tem je čudb: č m se po javi ženska, ki je oblečena po zadnji, komaj rojeni modi, smo lahko gotovi, da se ji ostale ženske na tihem smejejo. Toda y prihodnji, najpozneje v drugi sledeči sezoni, se bodo vse prilagodile pbvemu, prej' (zasmehovanemu stilu. Tedaj namreč se bodo nanj že privad -le, ker jim je pa stotine in tisoče slik in risb stavilo pred oči to nepričakovano linijo. Katera žena pj vsaj enkrat v življenju rekla: Tega prav gotovo ne bom nosila — a je to zatem na tihem vendarle storila? NOVOST, NOVOST, NOVOST! Tako se godi, da lete Amerikapci v Evropo, da se podajajo Evropejci v A-meriko, da se vse sreča y Parizu, da se ženski modni krojači zamišljeno sprehajajo po 'umetniških razstavah, obiskujejo kitajske opere, si ogledujejo balete črncev in potujejo v oddaljene dežele. Povsod doni isto vprašanje, vsi se zanimajo za isti problem: Kaj je novega? Kaj se da napraviti novega? Alj veste kaj novega? Zaradi tega mora prinesti tkalec o-koli 200 novih načrtov v sezoni, t. j. dvakrat letpo, pia trg. Od teh doseže uspeh kakih 20 desertov. Ostalih 180 de-senov ne sme nikakor pokazati ponovno, ako hoče, da mu nakupovalka pove: »Toda ... to sem že enkrat videla«! To sili modista, da prinese v naslednji sezoni popolnoma nove vzorce, čeprav še noben model iz glavne zbirke ne potuje po svetu na glavi odje malke. Odtod dejstvo, da si vsi, ki imajo opravka z modo, pulijo lase in mislijo le na eno: novost, novost, novost. IDEJNI AVTOMATI V PARIZU Modni krojači v Parizu so postali i-dejni avtomati. Kupec vtakne vanje vstopnino (približno 180.000 lir) in si iz njih vzame nove modele. Ako kateri izmed modnih krojačev poskusi vnesti nekoliko miru y svojo linijo, so pritožbe takoj tu: Ta nima novih zamisli. Dior je nedavno tega rekel, da nastane nova silhueta šele tedaj, ko je stara postala že banalna, t. j. ko se je razširila po vsem svetu. To pa se zgodi v nekaj mesecih, da, tudi y nekaj tednih, zaradi modemih prometnih sredstev. In krojač si mora omisliti kaj jjevega. Moda je sicer muhasta, toda pogosto ze lo' iznajdljiva. Zenski klobuki za spomlad in poletje 1956 imajo vsekakor izvirno potezo, in sicer obliko naravnih gob najrazličnejših vrst. S tem, da se rob krila podaljša ali skrajša za 3 cm, oziroma, da se »de-collete« razširi ali zoži, ni stvar opravljena. Nevajeno, kot tudi prenaisičeno oko reagira le tedaj, ko se mu novost prikaže žeto jasno in ostro. Zato mora modni krojač izbrati močne tone, svojo novo linijo, svojo novo silhueto pretirati 'do grotesknega, do karikature. On ve iz izkušnje : ko s topi prvi »manneguin« na pozorišče, je občinstvo v zadregi in odklanja novost. Pri četrtem bo že odkrilo nekaj zanimivega Pri petdesetem modelu je občins vo že navajeno in ko zapušča dvorano, se osramočeno odvrača od ogledala, v katerem se vidi »staromodnega«. ZENSKE SE KONČNO PRIVADIJO Kot vidimo, igra občnistvo, ali bolje rečeno žensko občinstvo, pr; spremembah mode le podrejeno ip pasivno vlogo: dano mu je le, da več ali manj sprejme nove Unije, ki so mu v začetku morda nekoliko zoprne, a se jim nato v kratkem času vendarle privadi, in jih prav pogosto tudi vzljubi. To stran človeške narave izkoriščajo vodilni modni krojači in modni inidustrij-ci v svoje namene. V tespem sodelovanju prinašajo prvi vedno nove »linije« in modele, drugi pa nenehoma noye tkanine iz vseh mogočih snovi, primerne za noye modele. Nič ne de, ako se bo samo 10% novih desenov uveljavilo; to je že vračunano vnaprej ip glavno je le, da se moda ip proizvodnja stalno obnavljata ter tako zadovolji težnja ljudi za novim, obenem pa tudi korist krogov, ki vladajo modi. F. Z. DELAVCEV POJDE V ZAHODNO NEMČIJO, Po dogovora nemškega ministrstva za delo in Halijanisko vlado odide v Nemčijo 13.000 itaMjamskih kmečkih delavcev, kli bodlo opravljali sezonsko delo. Osnovna plača znaša 120 mark, (1 m/arka velja 150 lir), poleg tega prejme delavec hrano in zagotovljeno mu bo stanovanje. Poleg tega bo dieiliaveicl prejel' še 20 mark na mesec ako bo ostal na delu vso sezono, Kmečki delavci bodlo delali 60-70 uir pa teden. Za hrano bodo prejemali 5 obrokov na dan, NEMČIJA ISCE ZIDARJE IN KAMNARJE. Velika podjetja v nemških mestih Siegmarimgen, Wenn,an, W uerttemberg, Konstaniz, Frankfurt, Willinger, Duesseldorf, Hostheim in Zveza bavarskih kamnolomov in opekarn išče!5o 200 zidjamjlev in kamnarjev. IZSELJEVANJE V FRANCIJO Lansko leto so zabeležili y Italiji povečanje števila izseljencev v Francijo; do 30. novembra 1955 se je izselilo v Francijo 34.989 Italijanov. Največ izseljencev zaposlujeta francosko gradbeništvo in ktmelijstvo. Ker obdelujejo vedno več zemlje s sladkorno peso, pa škodo trte, je narastlo povpraševanje po italijanskih poljedelsjcih delavcih. PLAČE PO STORILNOSTI V JUGOSLAVIJI. Tajnik Sindikata trgovinskih, gostinskih ip turističnih delavcev Jugoslavije Cedo Jellnič je »Glasu rada«, glasilu hrvatskih sindi-klaltov, izjavil, da bo v kratkem izšel pravilnik o uslužbencih v trgovini in gostinstvu s1 kateriimi bodo dokončno uvedli nov niačfn nagrajevanja uslužbencev to je1 plače po storilnosti uslužbenca. Ta način nagnal]e,vanj,a se je obnesel. 2e lansko leto so ga uvedla nekatere gospodarske organizacije v Kranju iin po nekaterih drugih mestih. Praksa je pokaziaite, da ni storilnost delavca oziroma uslužbenca enar ka, čeprav so 'delovni pogoji isti. Odslej bodo uslužbenci nagrajeni po učinku njihovega dela, se pravi čimveč bodo naredili, temjboflje bodo plačani. HZ TOVARN ZOPET NA DEŽELO. V zadnjih dveh letih so v čistilnici nafte v Sisku namestili nekaj stotin novih delavcev po večini iz vasi Ba-nije. To so bili tataoiimenlovani praldier lavci ki so opustili svojo zemljo in šli delat y tovarno v glavnem zaradi otroške doklade, brezplačne, zdravi stvene oskrbe tar mesečne vozne karte. Dogajalo se je, kakor poroča »Gtes radia«, da so td Ijudjte zapustili posestva do 5 hektarov zemlje, ter jih oddali v obdelovanje najeti delovni sili. Te dni jei uprava čistilnice odipu-stila čez 300 takšnih delavcev ter Uh vrnila na zemljo. NEZAPOSLENOST V ZAH. NEMČIJI. Zaradi hudega mraza je nezaposlenost v Zahodni Nemčiji v februarju narastla kar za 40'%. Število nezaposlenih je skočilo y primeru z januarjem za 574:5.11 in doseglo 1,827.241 nezaposlenih. Manufakture Al Risparmio Gorica ' UL Oberdan 6 Vesele veliltcncčne praznike želi/c: Železnina Josip JeriOIt JZabvežina TRGOVINA JESTVIN IN PEKARNA GUŠTI NČIČ SV. KRIŽ 340 >WŽT@ 4$ Ulica S. Giusto 16 Telef. 93-609 PROJEKTIRANJE MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VODOVODNIH INSTALACIJ^- KLEPARSTVO MANUFAKTURA TERCUZ GiOVANNt GORICA — CORSO VERDI ŠTEV. 28 želi cenjeni klienteli veselo veliko noč! Mirodilnica PODGORNIK GORICA, trs* G. de Amicis (na Komu) Tel. 3009 gostilna OSTROUSKA TRST - ULICA S. NIC0L0 1 — TEL. 37-918 AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE trat j e DOL JAK GORICA Ulica Donizzetti 27 — Tel. 20-97 KMEČKA BANKA r. z. z o. j. GORICA Ulica Morem 14 — Tel. 22-06 Ustanovljena leta 1909 C AR L O M ISCHOU v UVOZ DR IN OGLJA Gorica — Ulica Angiolioa. 17 Telefon 23-29 Telefon 23-29 LA VINICOLA TRIESTINA” Trst dl ALBERTO URŠIČ Ulica Cec. Rittmeyer 20 — Tel, 38-380 Imamo bogato zalogo vina Verona, furlanska, istrska in vipavska vina ter kraški teran NA.BA.VItfO PRODAJNA ZADRUGA GORICA UL. DON BOSCO 46 - TEL. 26-08 ZAFRED MARIJ Trst - Čampo Belvedere št. 2 - Tel. 23-lic Sr s Ssi Kiji S no s, Se So . Vr; s Sg trg tar Sd se S S T a- ^ IRSTJL. CAHDM15 - TEL 29-556 Bogata izbira naočnikov, daljnogledM toplomerov in fotografskega materiala kšču a,1ie brak . hr Ve< k še V ^ro s V z, ^la Ktr °sn nCo Vo d. d. IMPORT - ICVPOKT Vseh vrst lesa, trdih goriv iu strojev za lesno industrijo TRST - Sedež : ul. Cicevone 8/II - Telefon: ul. Cicerone 30314 - Scalo Legnami 96716 Tuldha uvoz JOŽEF IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les. jamski les in za kurjavo TRST Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004 IMPEXPORT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPEAPORT - TRIESTE UVAŽA: IZVAZA: vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE e. i. hiin si rili UVOZ - IZVOZ PJUJTOVIS*' in IZ1>MLK©V Trst, Ulica I.dellaCroce^ TEL. 94-570 Tlgr. COLINTER - TRIESTE . ta ;>kr j O ‘Na Jlloči . 'goi Jtne Se S?' -SPADARO JUGOLINIJA RIJEKA - Poštni predeti 3T9 Telegrami: Telefoni • JUGOLINIJA - RIJEM 26-51, 26-52, 26 53 Teleprinter: JUGOLINE 02526 VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN —SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: “NORD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 — Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.l Gondrand TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTE PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJC Lastna obmejna postaja na Proseku CGondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali SPEOICIJSK/i TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA ROMA ŠTEV. 17 TEL. 35-785 in 31-087 SCALO LEGNAMI - SERVOLA TEL. 96-847 SCALO LEGNAMI-PROSECCO PONTEBBA VIA MAZZINI 48 - - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADGPEDlI s /Lšk . PC Kn; orn 'Lši V s v Jkle Se: V 5 "ko i Jik: %z: Sh !ka tu Uj .TRANS - TRIESTE' a r, TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel. 38-827 31-906,95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. BkZZANELLS DMBERH TRST - UL. F. VENEZIAN 8 Tel, 24-197 ZastopRilr za Trsi, VideiR, Grm Ir FLIlJ SCHIRATTI - Vinarska kem* na sredstva za ohranite1’ in nego vin. VERM0REL - Škropilnice ' naprave za žvepljanje - raZ' pršilniki. C1NGAN0 - Tovarna vinarskih strojev. NARDI ■ Kmetijski stroji. ELETTROTERMICA U. LOLI; Bojlerji, uporniki, radiatoii1 in sprave za klimatizacij0 ELEKTRIČNI GORILNIKI ING-ZAMBELLI na nafto in sanitarni predmeti. h C, M % S: S H k Mi s Se ,vt ft si s K t , S Srn Svečan občni zbor SGZ ob 10-letnici 10 letih so se v nedeljo predpol-zopet zbrali člani Slovenskega go^ TOdarskega združenja v veliki dvorani 2ašl-je trgovinske zbornice na svoj let-°čbni zbor. Velika udeležba je poka-a, da je med člani danes še bolj živo limanje za združenje, ki so ga tržaški 'Venci ustanovili v isti dvorani pred leti. Ze zadnjič je »Gospodarstvo« svetilo obhajanju 10-letnice združenja “Seben članek, y katerem je podčrtalo Jl^en tega dogodka za združenje, za ,t2aške Slovence pa tudi za vse gosposko življenje v Trstu. .Zborovanje je odprl predsednik zdru-?ing. Sturm, ki je v kratkih bese-.ab poudaril pomen 10-letnice obslan-.. te slovenske gospodarske organiza-_]e v Trstu ter navedel, da se združe-je od svoje ustanovitve še vedno raz-Ja in raste, saj je število njegovih *Hov narastlo od 738 na 930. Predsed-; je posebej pozdravil glavnega taj-, 'a Tržaške trgovinske zbornice dr. 'jdobbatija, ki je v imenu zbornice bsostvoval občnemu zboru. Ing. Sturm Poudaril, da hoče združenje še na- 4 5 ■eiZ* Velika udeležba na zborovanju v Trgovinski zbornici dalje z ostalimi strokovnimi organizacijami v Trstu po svojih močeh prispevati za rešitev tržaških gospodarskih vprašanj. Dr. Addobbati se je zahvalil za vljudne besede predsednika ter naglasil, da je Trgovinski zbornici dobrodošlo sodelovanje Slovenskega gospodarskega združenja pri reševanju tržaških gospodarskih vprašanj in da zbornica pazljivo sledi vsem spremembam v razvoju tržaškega gospodarstva v tem težkem času, ko operaterji stalno zadevajo na zapreke. Prav zaradi tega zbornica pozdravlja občni zbor Slovenskega gospodarskega združenja, ki je z resnim in pomembnim delorn pripomoglo k reševanju teh vprašanj. Dr. Addobbati je še naglasil, da je prepričan, da bo prišlo do jasnejšega ozračja, ki je tako potrebno za napredek in za človeško razumevanje. Predsednik Sturm je pato prečital dnevni red, na kar je dal besedo glavnemu tajniku združenja Mariju Kocjančiču, da bi podal poročilo o delovanju združenja. Pogledi SGZ na tržaška gospodarska vprašanja ^a.< o je tajnik Marij Kocjančič po-Poročilo o delovanju združenja, iz erega posnemamo naslednje glavne ^i in podatke: Zadnja leta preživlja tržaško gospostvo ostro krizo, ki se odraža na področjih in ki jo občutijo vsi slo-.1 tako je prav ob začetku tega leta . narastla brezposelnost. O ostri ,tl2i jasno govore tudi poročila vele-‘govcev, trgovcev na drobno in raznih b°k, lastnikov javnih obratov in osta-JJ1 sekcij SGZ, ki so bila prebrana na Stankih posameznih sekcij združenja občnim zborom. Veletrgovci so se šsti pritoževali proti številnim nepo-,et>nim carinskim določbam ter proti ''lačevanju izdajanja uvoznih in iz-^tiih dovoljenj. ^riza male trgovine, obrti, malih in elnjih industrijskih podjetij je odsev ^Solidnega ip neurejenega splošnega |“sI>o.darskega položaja, iz katerega se 0e kažejo jasne poti za obnovo. To kriza mesta, ki so mu bile usodno ^hijene gospodarske vezi z zaledjem, ‘ Hi moglo izkoristiti vseh potencial-,1 možnosti, a tudi mesta, ki ni pre^ j‘Hgokrat našlo razumevanja za svoje JjSflifee potrebe. Ne gre samo za zgolj .^terialno krizo; ta je tudi rezultat «ošnega nezaupanja in občutka nego-V>3U. .kljub temu vsa ta dejstva še ne go-re, da nima naše mesto y prihodno-, nobenih možnosti za rešitev, za utr-•ev svojega gospodarskega organizma . 2a zdrav razvoj. Tako krajevni kot Nnarodni politični položaj in z njl-, tesno povezano postopno reševanje I^Podarskih vprašanj ponovno odpira-1 vrata za poživitev poglavitne gospo-atske dejavnosti, ki je vedno pred-(5vljala glavno in življenjsko osnovo ,9sega mesta — za poživitev pomorstva trgovine. ^anes že razpologamo z nekaterimi ^kdbudnimi podatki v tem pogledu; ..l.se je lani p.omet y tržaškem prista-1!«U celotno močno povečal. To povelje sicer ne predstavlja odločilnega paka iz krize; struktura pristaniške-krometa je namreč ostala še vedno Ugodna, ker sestoji promet v pretež-7ečini iz masovnega blaga. Poleg te-f še vedno ni prišlo do povečanja trzinske vioge pristanišča. Tudi pa tem ptfočju so dane ugodne perspektive, *j sta londonski sporazum in zlasti ; °šno mednarodno pomirjenje omočila živahnejše stjke z vsemi država-1 tržaškega naravnega zaledja, ^snovni pogoji za razvoj tržaškega kpodarstva so odvisni od sposobnosti vblje tržaških operaterjev, pa tudi razumevanja, pomoč; in reševanja Jhkretnih vprašanj s strani oblastve-3 organov. Predstavniki tržaških gobarskih krogov so pogosto jasno in „ °črio zahtevali, da je treba Trstu o-j^očiti zdrav gospodarski razvoj, in ,1 tem ugotovili, da je Trst v sedanjih iiUerah resnično revno področje, ki se Spablja v vedno hujšo krizo. Tudi . ^ je kot predstavnik pomembnega . 4 tržaških pridobitnikov že večkrat > izrazda svoje gledišče o osnovnih laških zahtevah, kakor po prosti co-!’ Bo deželni avtonomiji, po obnovitvi ‘°rnarice, ureditvi rotacijskega sklada °Hiogočitev še tesnejših vezi z zaled-To so osnovni pogoji za okrepitev iškega gospodarstva. upravičene tržaške zahteve žal do 'Hes še niso našle plodpih tal ne samo kdi nerazumevanja predstavnikov 'Mi ki e, temveč tudi v veliki meri zaradi š8i 'kvrstnega ozračja v Trstu. ,Na pod- skušnje lahko ugotovimo,. da ima glede splošnih kot tudi podrobnih . k ret n ih vprašanj glavno besedo tisti kozki kiog ljudi, ki pod plaščem,do-.*c*h besed ščiti predvsem svoje 1'ast-' Wisti. M je vzrok ip tu lahko iščemo kriv-2akaj ostaja vrsta -vprašanj nereše-in zakaj celo pri upravnih postop-^ naletimo na težave tudi takrat, ko ; Hpravičeno pričakujeta vsa pomoč razumevanje. Naj navedemo samo pritožbe uvoznikov in izvoznikov glede prezapletenih carinskih postopkov, ki so v bistvu nepotrebni in škodljivi. Nešteto je takšnih primerov ne samo v zunanji trgovini, temveč tudi v trgovini pa drobno, v obrtništvu itd. V to vrsto spada tudi svojevrsten režim nadzorstva, ki nima z gospodarskimi, zdravstvenimi in podobnimi vprašanji nobenega opravka. Omenili je treba tudi davčni pritisk, ki z vrtoglavo brzi-no raste iz leta v leto ip spravlja v nevarnost številna sicer zdrava podjetja. Pri vsem tem najdemo v tej senčni podobi upravnega sistema y zadnjem času nekatere svetlejše poteze. Naj o-menimo najprej spremembe pri Tržaški z-bo;pici za trgovino, industrijo in kmetijstvo, ki govore o pozitivnem razvoju, čeprav so nezadostne, ker zbornica še vedno nezadovoljivo odraža koristi celotnega tržaškega gospodarstva in predvsem ne vključuje predstavnikov slovenskega gospodarstva. Novi zakon o trgovinskih zbornicah, po katerem se zbornični organi ne bodo več imenovali, temveč volili, bo dokončno uredil tudi to vprašanje. Ze zdaj pa z zaupanjem pričakujemo od zbornice zdravih pobud za rešitev raznih vprašanj. ZA TESNEJŠO POVEZAVO Z ZALEDJEM Slovensko gospodarsko združenje se je y tem' resnem tržaškem gospodarskem položaju z veliko vnemo lotilo proučevanja perečih vprašanj. V ta namen je bilo sklicanih več sej predstavnikov raznih strok, na katerih so obravnavali pereča vprašanja, ki se nanašajo neposredno na težave strok, a tudi na splošne gospodarske razmere. Na vseh teh sejah je b lo soglasno u-gotovljeno, da je treba iskati izhod iz težavnega položaja zlasti v gospodarski povezavi Trsta z zaledjem. Združenje se je vedno zavedalo tega dejstva ter je zaradi tega že v preteklosti vzpostavilo živahne stike s predstavništvi zalednih držav, med njimi z Avstrijo, Jugoslavijo, Madžarsko in CSR. Posebno pozornost je upravni odbor posvečal gospodarskim sporazumem med zavezniško voj.ško up-avo, oziroma italijansko vlado z jugoslovanskimi predstavniki za pospešitev trgovinske izmenjave med Trstom jn neposrednim jugoslovanskim zaledjem. Združenje se je zavedalo, da bo od te izmenjave imelo znatne koristi celotno tržaško gospodarstvo in da bodo pojačene gospodarske vezi pospeševale blaginjo tuka.š-njega prebivalstva. GOSPODARSKI SPORAZUMI Z JUGOSLAVIJO Zaradi tega je SGZ pozdravilo gospodarske sporazume med Italijo in Jugoslavijo, sklenjene 1. apr:la 1955 v Rimu, zlasti pa podpis posebnega sporazuma o trgovinski izmenjavi med Trstom in jugoslovanskimi obmejnimi področji. Na žalost moramo vnovič ugotoviti, da se prav ta sporazum še vedno ne izvaja, čeprav nas loči le nekaj dni od obletnice njegovega svečanega podpisa in.čeprav se ves ta čas izvaja podoben trgovinski sporazum o trgovinskem prometu na Goriškem obmejnem področju v obojestransko zadovoljstvo. SGZ je glede izvajanja tega sporazuma že večkrat posredovalo in naslovilo posebno vlogo na generalni komisariat tet na željo trgovinske zbornice podrobno obvestilo njeno predsedstvo o svojem gledišču. Pričakujemo, da bodo ti naši napori končno vendar rodili pričakovani uspeh in da bo parlament ratificiral ta sporazum. To upanje potrjuje tudi vest o sporazumih o ribolovu ip podeljevanju kreditov, ki so bili nedavno podpisani v Beogradu in s katerimi so bile odstranjene še zadnje zapreke za pospešitev gospodarskega sodelovanja tudi med našim področjem in jugoslovanskim gospodarstvom. 'Na vabilo tržaške trgo- vinske zbornice je SGZ sestavilo konkretne predloge za ureditev osebnega obmejnega prometa med Trstom ip jugoslovanskimi področji ip z njimi seznanilo tudi raane druge tržaške ustanove in sorodna združenja. Konstruktivno sodelovanje SCrZ .V skladu s koristmi celotnega tržaškega prebivalstva pa tudi svojega lastnega članstva je upravni odbor podprl pobudo za ustanovitev integralne proste cone ter pristopil k mestnemu odboru. V tem organu kakor tudi v Zbornici za pospeševanje prometa med Trstom in Jugoslavijo je Združenje sodelovalo konstruktivno ter bo tudi v bodoče podprlo vsako pobudo za okrepitev postojank tržaškega gospodarstva. Glede na svoje posebne naloge se SGZ prišteva med ustanovne člane Slovenske gospodarsko-kulturne zveze. Poleg teh naporov za reševanje splošnih gospodarskih tržaških vprašanj pripada SGZ še posebna vloga, ker ima posebne značilnosti. Nastalo je iz občutene potrebe, saj je preteklost pustila občutne posledice na vseh področjih, zlasti pa v gospodarskem življenju Slovencev pa Tržaškem. Naj samo omenimo, ida so bili uničeni sadovi skupnih naporov slovenskega ljudstva, da so bile razpuščene vse njihove gospodarske ustanove in da so tudi individualna gospodarstva opešala do skrajnosti. Zaradi takšnega položaja je bila ustanova SGZ edep izmed prvih korakov na poti k obnovi slovenskega gospodarstva. Poleg tega so slovenski gospodarstveniki imeli mnogo skupnih posebnih vprašanj, katerih piso mogli in tudi v bodoče ne bodo mogli reševati v okviru že prej. obstoječih združenj. Sicer je Slovencem zaradi njihove naravne nadarjenosti, tradicionalnih stikov s področij izven Tržaškega ozemlja, zaradi poznavanja jezikov, tržnih običajev itd. določena posebna vloga v tržaškem gospodarstvu. Glede na vse te okolnosti je vloga SGZ danes še bolj aktualna kakor pred 10 leti. SGZ noče predstavljati in ne predstavlja nekaj ločenega ip osamljenega; ne sama ustanova ne njeni člani niso prepojeni z nekimi nacionalističnimi stremljenji, česar SGZ večkrat dolžijo. SGZ želi, da se odstranijo vse ovire, da bi tako postalo še v večji meri aktiven činitelj v gospodarstvu tega ozemlja in da še bolj prispeva k blaginji in napredku tukajšnjega prebivalstva. »Na stičpi točki dveh narodov nočemo postati kamen spolike«, nadaljuje poročilo, »pač pa most vsestranskega zbliževanja in sodelovanja«. ZA ZAŠČITO SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA [Poročilo navaja nato vrsto korakov, ki jih je SGZ storilo za zaščito gospodarske koristi slovenskega življa, med temi vrsto vlog, da bi oblasti imenovale njegove predstavnike y razne gospodarske komisije; doslej so bili imenovani predstavniki SGZ samo v občinske komisije za izdajanje trgovinskih obrtnih dovolilnic v okoliških občinah. Na vladnega generalnega komisarja je Združenje 28. IV. 1955 naslovilo vlogo, s katero je zahtevalo imenovanje tudi slovenskih predstavnikov v Tržaško zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo, a hkrati tudi zastopstvo v odbor za izdajanje uvoznih in izvoznih dovoljenj; nadalje v odbor Ustanove tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma in v odbor tržaškega industrijskega pristanišča. Na žalost so vse te vloge ostale brez cdziva. Imenovanje predstavnikov SGZ y omenjene ustanove bi vsaj delno odpravilo krivico, ki jo trpi slovensko prebivalstvo, ker se njegovi pripadniki pe upoštevajo pri imenovanju na javna mesta, temveč bi se z njim tudi številnim in pomembnim gospodarskim kategorijam odprle vse možnosti, da bi na usti eznejši način pripomogle k okrepitvi tržaškega gospodarstva. SGZ je zahtevalo (16. 12. 1955) tudi pravično zastopstvo v preurejenem pokrajinskem gospodarskem svetu (konzulti). SGZ je uspešno posredovalo korist slovenskih gostilničarjev, ko so oblasti z raznimi izgovori zaprle vrsto slovenskih gostiln, pri vladnem generalnem komisarju in drugih strokovnih ustanovah. Poročilo opisuje nato podrobno delo, ki ga opravlja v korist svojih članov z raznimi posredovanji pri upravnih oblasteh zlasti glede odmere davkov, pa tudi pri sodnih postopkih itd. Pri vsem tem podrobnem delu vodi združenje samo skrb za koristi svojih elanov. Živahna razprava o nalogah združenja Za glavnim tajnikom je o finančnem položaju združenja poročal blagajnik A-Mjlcvnik. Število članov je naraščale iz leta y leto in s tem tudi njihovi prispevki. Predsednik nadzornega odbora g. Hrovat je poročal o delu nadzorstva, ki je pregledalo vse poslovanje in ugotovilo, da je bilo y redu. Upravni tajnik dr. Škerlj je y svojih pojasnilih glede razvoja združenja ugotovil nenehno naraščanje števila članov ter podal pregled vsega članstva] po posameznih strokah, kakor ga navajamo na drugem mestu. VPRAŠANJE ZBORNICE ZA POSPEŠEVANJE PROMETA MED TRSTOM IN JUGOSLAVIJO V svojem pojasnilu nekemu članu, ki je postavil zadevno vprašanje, je tajnik združenja omenil, da je bilo združenje pobudnik ustanovitve te zbornice. Po njeni ustanovitvi pa so se pojavile nekatere težave, ker je bila skoraj v istem času v Trstu ustanovljena tudi delegacija Trgovinske zbornice za Jugoslavijo v Milanu. Prav zdaj se vodijo razgovori, da bi se obe organizaciji združili, tako da bi v Trstu obstajala avtonomna sekcija Italijansko - jugoslovanske zbornice v Milanu. Ta sekcija bi bila neodvisna in bi volila svoj odbor. Tržaška zbornica za pospeševanje prometa z Jugoslavijo šteje danes okoli 60 članov. Med temi so številna pomembna podjetja; po združitvi bi število članov nedvomno narastlo. Med razpravo o delovanju združenja se je oglasilo več govornikov. Diskusija je bila nenavadno živahna. Eden izmed govornikov je predlagal, naj bi združenje izpopolnilo svojo informacijsko službo z zbiranjem podatkov o razvoju trga doma in na tujem ter bi v ta namen vzdrževa.o še bolj tesne stike s predstavniki raznih držav, trgovinskih zbornic in sorodnih strokovnih ustanov Neki govornik je zlasti podčrtal optimistično potezo, ki jo kaže poročilo o delovanju združenja, v kolikor se po sporazumih z Jugoslavijo in splošnem pomirjenju y Evropi odpirajo tudi za tržaško gospodarstvo nove perspektive. Možno je tesnejše sodelovanje tudi z drugimi državami tržaškega zaledja. Treba je samo vztrajati in ne se dati zavleči po depresiji, ki postaja splošen pojav. Beseda je nanesla tudi pa list »Gospodarstvo«, y katerem ima Slovensko gospodarsko združenje svoj vestnik. V tej zvezi je govornik naglasil, da zasluži list več podpore s strani članov združenja v kakršni koli obliki. Člani so tudi predlagali, naj se združenje zavzame za prosto cono. Med predlogi raznih govornikov je treba omeniti tudi predlog o ustanovit- vi bolniške blagajne za člane združenja, ki kot neodvisni pridobitniki niso zdaj deležni nobene socialne zaščite. Predlagatelju so pojasnili, da bo zadevo proučil novi upravni odbor; sicer se pripravlja zakon, s katerim bo uvedeno obvezno zavarovanje malih pridobitnikov. Bodoče delovanje združenja Po živahni razpravi je predsednik združenja prečital naslednje smernice za bodoče delovanje združenja: »Kakor doslej bo SGZ usmerilo svoje delovanje tudi k splošni gospodarski problematiki Trsta ter želi prispevati k prizadevanju, da bi ,se zagoh> vilo našemu področju vsestranski razvoj. Zato bo paše združenje podpiralo stremljenje in pobude, ki gredo za tem ciljem. Ker sodimo, kakor smo že poudarili, da je bodočnost našega mesta predvsem v mednarodni trgovini, pomorstvu in tranzitu, je nujno potrebna sklenitev in dopolnitev ustreznih dogovorov z vse™! deželami našega zaledja. Odpraviti je treba vse ovire, ki so dosedaj onemogočale izvajanje že sklenjenih dogovorov, kot je n. pr. dbgovor o blagovni izmenjavi me.d Trstom jn sosednimi jugoslovanskimi področji. Združenje si bo dalje .prizadevalo, da bi se okrepili aktivni stiki s Tržaško zbornico, ki je pajvišji koordinator in pobudnik gospodarske dejavnosti našega področja. Na notranjem gospodarskem področju bo SGZ zagovarjalo najširše sodelovanjei za izdelavo in izvedbo enotnega in koordiniranega gospodarskega načrta, ki naj bi zajel vse možnosti in razpoložljive vire tržaške ustvarjalnosti — od rotacijskega sklada do smotrne .industrializacije, od odobritve ustreznih carinskih^ olajšav do uvedbe upravnih in davčnih olajšav zlasti v korist manjšemu podjetniku, trgovcu in obrtniku«. Med volitvami novega izvršnega, u-pravnega in nadzornega odbora so se pojavile tri liste, izvoljena pa je bila prva, ip sicer soglasno. Izvoljeni so bili: za predsednika ing. J- Sturm, za prvega podpredsednika S. Svagelj, za drugega podpredsednika R- Kaluža, za tajnika M. Kocjančič in za blagajnika S. Ostrouška. Upravni odbor sestoji še iz 5 odbornikov; izvoljeno je bilo tudi novo nadzorstvo. Italijanska šolska fronta razbita Italijanska šolska fronta, ki je vodila v preteklem letu enotno sindikalno borbo za izboljšanje gmotnega položaja srednješolskih profesorjev, se je razšla 20. marca v Rimu. Do te odločitve je prišlo zaradi gledišča, ki sta ga zavzeli dve organizaciji, včlanjeni v Šolsko fronto, in sicer »'Associazione nazio-nale capi di istituti medi« in »Sindikat ravnateljev in profesorjev stalnega sta-leža«, do ostalih sindikatov, ki so budi organiziranj v »Šolski fronti«. Glavni razlog tega koraka je treba iskati v tem, da je Sindikat srednje šole, ki je najmočnejši po številu članstva, postavil zahtevo, naj' bi vlada odredila stalnost tudi profesorjem, ki nimajo usposobljenostnega izpita. Pokazalo se je namreč, da je bilo nemogoče nadaljevati skupno borbo z organizacijami, ki niso imele skupnih intere-sov. V Šolski fronti ostanejo še Sindikat srednje šole, Avtonomni sindikat italijanske srednje šole in Sindikat strokovne šole. PRESELITEV ISTRSKIH BEGUNCEV Te dni je bilo v Rimu posvetovanje o naseljevanju istrskih beguncev, katerega so se udeležili vladni komisar dr. Palamara ter predstavniki istrskih organizacij in ustanove Ente tre Ve-nazie. Ravnatelj te .ustanove dr. Gava-gnin je izjavili, da se bo .preseljevanje istrskih beguncev s Tržaškega na nova posestva v Italiji pričelo čez dobrih 20 dni. Za naseljevanje je država nakazala 5 milijard 'lir. Računajo, da bodo letos preselili 700 [begunskih družin, in sicer 400 kmečkih in 300 ribiških. — Z.a 100 istrskih otrok bo poskrbel v Fe-saru zavod Opera San Damiano; za nadaljnjih 100 deklic pa je tržaški škof Santin obljubil sprejem v tržaške ustanove. V Ravenni nameravajo zgraditi tovarno, ki naj bi zaposlila precejšnje število beguncev. MOZARTOVA PROSLAVA V TRSTU. Glasbena matica je v sredo proslavila lOOiletnico Mozarta z domačo prireditvijo na svojem sedežu v ul. Ruggsro Manna. Dr. Merku je v uvodnem govoru orisal velikega mojstra kot skladatelja in čtovsika. Več Mozartovih skladb so na klavirju odigrali Ema Vrabčeva, dr. Gojmir Demšar in Damjana Bratuževa. Gojka Ber-ginčeva je zapela dve Mozartovi skladbi. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE DAVČNIM OBVEZANCEM Kmečka zveza v Trstu obvešča svoje člane, da morajo v smislu Vano-nijevega zakona vsi davčni zavezanci dO' 31. marca prijaviti davčni upravi svoje dohodke v lanskem letu. Kdor te obveze me 'izpolni, bo kaznovan po zakonu; tako se mu avtomatično poviša dosedanja davčna osnova za 10 %, naloži se mu lahko globa 5.000-10.000 lir ter kazni vpišejo v kazenski list. Tajništvo Kmečke zveze sestavlja tudi letos in vlaga davčne prijave v smislu Vanomijevega zakona. Za sestavo 'prijave je potreben davčni plačilni list. »TRŽAŠKI TEDEN« V MILANU Ta teden so Tržačani priredili v Milanu propagandni »tržaški teden« v dvorani Amgelioum. V tednu naj bi ©e Milančani seznarsjili s kuHtumiirn in gospodarskim življenjem v Trstu. Predvajali so tudi skladbe nekaterih tržaških glasbenikov. Nastopil je tudi tržaški godalni trio Bisiani-Bidussd-Brezigar ter pevka Gmdina Ota. Predvajali so kompozicije Bugamrnelija, Banfielda, Mediousa im Nordia. SMRT ZASLUŽNEGA TRŽAČANA Dne 12. marca je umrl v Ljubljani 99 letni Josip Negode iz Trsta. Rojan je bil v Rocolu. Dolgo vrsto let je vodil svetoivansko dramsko društvo. Pred prvo svetovno vajino so ga izvolili za svetovalca tržaškem občinskem svetu. BENEŠKI SLOVENCI V TRSTU Preteklo sredo se je z avtobusom pripeljala v Trst skupina 15 nabornikov ;iz Beneške Slovenije. Doma so iz slovanskih občin Dreke in Grmeka. Bili so* stasiti fantje zagorelega obraza. Med Tržačani šo/ »bujalj pozornost, ker so nosili posebne čepice z napisom »Evviva il 1936!« (Naj živi letnik 1936), čez pleča pa velike rute z napisom »Abile« (potrjen). Ti okraski so tovarniške izdelave, ki si j,ilh nabavljajo italijanski naborniki, torej ne delo domačih deklet. Potrjeni so bili v Čedadu. Govorili so lahko razumljivo beneško slovansko narečje in pripovedovali, da hodijo na delo tudi v Jugoslavijo. Nekateri so bili prvič v Trstu. Ogledali so si tudi Opčine. BERSALJERI V TRSTU. V ponedeljek se je v Trstu zaključil shod bar-saljerjev, ki so .prispeli v naše mesto iz vseh pokrajin iz Italije. Pri Sv. Ju-stu so počastili spomin padlih. Po mi- mohodu po mestu so se zbrali na trgu Umito, kjer so prisostvovali maši, ki jo je bral 'vojaški škof Pimtonello. Po dvodnevnem bivanju v Trstu so se odpeljali na vojaško pokopališče v Sredi-petiju. Tamkajšnjem shodu je prisostvoval tudi predsednik italijanskega senata Merzagora s svojo soprogo. Ta se je odpeljal tudi v Jamilje in na Doberdob. Računajo, da je bilo v Trstu okoli 30.000 bersaljerov. VRNILI SO 50 BEGUNCEV. Tržaški »PiecoflJo« poroča, da je mednarodna komisija v Vidmu proučila položaj 64 beguncev iz Jugoslavije. Od teh je bilo 50 vrnjenih v Jugoslavijo. ODBOR ZA PROUČEVANJE IN OBRAMBO TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA je imenoval člane štirih pododborov, ki se bodo bavili s posameznimi gospodarskimi problemi. V pododboru za prosto cono so; Cum-bat, Bonetti, Harabiaglia,Gentiile in dr. Agnelebto; v odboru za ustanovitev dežele: Oolotti, Gragaretti, Geppi, Po-gassi, Stooca in Benussi. DIVIDENDA ŽELEZARNE »ILVA«-Družba UvarAiti farni e 'acciaierie dTtalia iz Genove, ki ima v Trstu železarno v Skednju, bo na občnem zboru 4. aprila predložila razdelitev dividende 7 % (28 lir za delnico) ter zvišanje delniške glavnice od 20 na 32 milijard 'lir. »VULKANJA« NA POTI V NEW YGRK. v ponedeljek je »Vulkanija« četrtič odplula iz Trsta v New York. Vkrcala je 200 potnikov, tem se je v Benetkah [pridružilo še 116 drugih. Vseh potnikov s Sredozemlja je bilo 1300. V New York prispe ladja 4. aprila. „GOSPOD ARST V 0“ izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25. za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. {ek. račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 teh. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Z-375 - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgov. urednik dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« II HITA im DIITHRII ni TRIESTE E 2. TRST - ULICA 8 10 E I L Z t ST. 10/1. TELEFON ST. r«.o« si’(T>\RSKi.c,A združenja! NOVA CARINA NA KOKS. Z ministrskim odlokom z dne 9. februarja 1956 so določili, .da bo od 10. februarja 1956 carina na koks in polkoks, hi ga bodo uvažali iz držav članic Evropske skupnosti za premog ip. jeklo, in za katerega bo priloženo potrdilo P svobodni razpolagi izdano y imenovanih državah, znašala 8,25% vrednosti. H periodo del trapasso tra rinverno e la primavera pop č c.erto ji piu adat-to per intraprendere del viaggj. Ci so-no tante čase da vedere pure ip que-sta stagione, ma bisogpa apdare lonta-no. Ohi desidera eimentarsi sulla pe-ve, 'preiidera il treno verso. le loc.alita dolomitiche o verso le Alpi Giulie. Chi preferisce ipve;e la primavera, le an-dra probabilmente incantro lungo la penisola italiana. Durante 1’estate ci sodo piu possibilita dl intraprendere bre-vi escursioni. Le Alpi pop sopo lonta-ne e le invitamti valjate delPIsonzo, la Camiola superiore (Gorenjska), Ahba-zia, Pola e 'Rovigno si raggiungono ia-cilmente. Ip breve tempo si arriva ai bagni di Ancarano e Porlorose. Attualmente noo abbiamo ancora tan-ta scel.a. Limitiamo guindi la nosira gita agli immedlati dintorpi di Trieste. Certamente molti di poi penseranno di conos-iere palmo a palmo' questa regio-ne, pia forse piu di uno vi scopriia qualcosa di puovo e tutti avremo mol-te cose ipteiensapti da vedere. A ridosso di Trieste c’e il Carso trie-stino. A prima vista pop ci sembra un grara che, cop tutte quelle pietre e con la sua scarsa vegetazione. Durante rinverno vi .soffia la bora, d’estate scar-seggia l’acqua. Il periodo piu favorevo-le alie escursioni in. questi luoghi e al •pripciipio della primavera, quando la natura aspetta trepida il primo ar,elito primaverile e si riveste del šuo verde m ant o. Verso sud si estende ITstria con ca-ratteiristiche del tutto diverse. Tra l’onr deggiare delle colline prospera una ric-ca vegetazioine mediterrapea, favorita dalla fertilita del terreno. Certamente i Triestinj .sarmo pome appare ITstria in primavera e tfestate, quando fiori-scono i primi mandorli e ciliegi. Fae- 1* življenja združenja f ponedeljek, 12. marca ob 18. uri. sestali na sedežu združenja vele-in iznesli razna vprašanja v z uvozom in izvozom. Podčrtala so počasnost pri izdaji uvoznih in iz-dovoljenj ter potrebo, da bi se G^aij poenostavili razni carinski ^Pisi. Na koncu so poudarili nuj-!J5’ da se čimveč članov udeleži obč-zbora. ,Sft dan ob 20. uri so se sestali obrt- «iti. Razpravljali so o raznih potrebah (R stroke ter naglasili, da je nujno, 86 Poveča obseg dela in naročil, ker J. tem vidijo izhod iz krize zlasti za J0 stroko. Tudi ti so poudarili važ-st občnega zbora združenja. J Petek, 16. t. m. se je sestal ob 20. ( ^Pravni odbor združenja. Pregledal /aj niško .in blagajniško poročilo ter ^Slasno odobril. Sklepal je še o vseh Mh vprašanjih občnega zbora. / nedeljo, 18. marca je združenje (J® v glavni dvorani Trgovinske teice po dolgem presledku svoj 5. redni letni občni zbor. Kot so ugotovili številni prisotni člani, je potekal zbor kar najbolj zadovoljivo. Pomen [letošnjega zbora je podčrtala velika, udeležba članstva ter pozdrav, ki ga je .prinesel občnemu zboru glavni tajnik Tržaške trgovinske zbornice g. dr. Addobbati. Za predsednika je bil izvoljen, ponovno 'inž. J. Šturm. ZVIŠANJE DRAGINJSKE DOKLADE ZA DVOMESEČJE APRIL-MAJ Komisija za indeks življenjskih stroškov pri centralnem statističnem zavodu je ugotovila, da se je zaradi zviša nja cen v januarju in februarju zvišal indeks za določanje pregibne lestvice za dve točki, in sicer od 116,57 na 118,92. Zaradi tega bi se morale zvišati draginjska doklada za eno točko in družinske doklade tudi za eno točko. POSLOVNI KOLEDAR Ponovno opozarjamo člane, da poteče rok za prijavo dohodkov (po Vanont jevem zakonu) nepreklicno 31. marca. Zato naj ne čakajo zadnjega dne in naj si preskrbijo vse potrebne podat- ke, kot smo jih že našteli v prejšnjih številkah »Gospodarstva«, za točno izpolnitev davčne prijave. Do 31. marca morajo vsi tisti, ki plačujejo davek na poslovni promet v povprečnem letnem, dogovorjenem iznosu, plačati registrskemu uradu prvi obrok davka za leto .1956. SttMiilu članov združenja naraslo Ob ustanovitvi je združenje 1. 1946 štelo 738 članov. Do danes je njihovo število narastlo na 935. Po stroki se ti delijo tako-le: 1. finančnika 2 2. veletrgovcev 52 3. jestvinčarjev 129 4. maloprodajialoev 197 5. pekov 35 6. gostilničarjev 164 7. (prodajalcev ikuriva 66 8. obrtnikov 242 9. .prometnikov 20 10. mesarjev 21 11. konzorcij ev-zadrug 7 Skupaj ... 935 Aa BOLKO mr. ph. Farmacevtski proizvodi in kemikalije TRST - Ul. i ORREBIANGA 21/11 TELEFON 31-315 ‘'"““‘'•'“IfhmtTht!; Rudolf Kaluža TRST — ULICA VIHALI ŠTEV. 5 TELEFON »0-162 Lastna proizvodnja tehtnic in reprezentanca avtomatičnih tehtnic vseh vrst JflZBAR STMISLM U V O Z-I Z V O Z vseh vrst blaga za stavbeništvo VEZANE PLOŠČE VSEH VRST TRST Urad in skladišče: Scalo legnami ■— Tel. štev. 44-552 ciamo una escursione attraverso Alba-ro Vescova e lungo la niva del mare da Capodistria a Pirano. Se lungo la valle del Risano deviarno dalla strada maestra verso il mare, arriviamo presto ad Ancarapo, dove, raccolte attorno al-lo stabilimento balneare di San Nicolo, sorgono le innumerevoli casette e (ende dej «camping». La breve distanza dalla citta e i’as-soluta assenza di venti fanno si, che questa localita sia preferita dai triesti-rii per trascorrervi il loro week-epd. Sulla pemiisola di fronte sorge Capodistria, pota per la sua logigia, le sue ohiese, il suo museo, le sue capaci can-tine e per il moderno albergo Triglav. La viejna Isola in cul troviamo belle e storiche čase non era molto freqiuen-tata da turisti nel passato, speciaknep-te a causa della mancanza di alberghi. Attualmente essi potran.no trovare con-fortevole ospitalita nel nuovo albergo ZOR: A. Oltre Slrugpano dalle estese saline, si arriva nella localita piu importante dellTstrja settemtrionale: Po.torose. Chi aron la conosce pe avra certamente sen-tito parlare. La mitezza del dima, la rlcca vegetazione, le strade asfaltate percorse jipi ogni sepso da variopinti au-topullmani, fanno accorrere ai moder-nissimi .alberghi quali il PALAČE, il CENTRAiL edl 11 HELIOS e, d’es;tate, sulle spiagge lambite dalle chiare ac-que del mare tapti turisti, da dare a 'Portai ose al carattere d'i luogo dl vil-leg.giatura di rinomanza intemazionale. Nel pressi della bala di Portorose, al-restremita di una penisola, sorge Pjra-rao, atnitioa e pittoresca cittadma, gia rivale di Ver.ezia e per lunghi secoli sot-to rinfluenza della Serenissima; carat-teristiche le sue vie strette, molti gli edifici interessaoti dal .punta di vista deirarcihiittelura e la grande caltedra-le, dalla quale rocchio spada oltre il golfo d!i Trieste fino a Grado, alle Dolomiti e.d alle Alpi Giulie. Ritorniamo ora per la strada gia per-corsa a Capodistria e seguiamo tl porso del Risano verso il Carso triestino. Attraverso Villa Dekan,i si arriva per una ibella strada fipo a Črni Kal. E finalmente slamo sul, Carso vera e pro-,prio. Un obbiettivo interessante e costj-tuito dalle rovine di quiello che fu il castello di San Servolo. Di qui sd gode un meraviglioso panorama della citta e del golfa di Trieste. Per ritornare sulla strada princip,ale, passiamo vicino alla Ocizeljsea jama (grotta) aittraver-so una profonda e ripida vallata, che risuona nel periodi .piovosi del rumore di una cascata che vi si forma. A Oosina deviamo up po’ per arri-vare a Materija. Nei pressi di Slivje c’e la grotta Dimnice che puo compe-tere in un certo sepso con quella di Postumia per le sue stalaUjti veramen-te meravigliose. Da Markovščina verso s,ud si arriva ip tre ore circ-a sullo Slavnik, piu faciknepte raggiungibde dal versanite sud, cioe da Podgorje, in una ora e mezzo. Dalla vetta, che domina il luogo, si gode la vista di tutta la re-gione. Oltre a cio il monte vanta upa flora vasta ed interes/ante, sicche chi ama la montagna, ritorna volentieri al-lo Slavnik. Sulla strada Cosina-Divaccia ci fer-miamo a Montana ed ammiriamo il fiu-me Reka che si perde nelle grolte di San Canziano. Le grotte possopo esse-re visrtate, ma solo con guide e Fillu-minazione e per ora a,d acetilene. Tutto cio emana u,n fascino che colpisoe tutti i visitatori che seguono la gujda lungo il carso del fiume Reka. Questo apno šara probabitmente installato Tim-plapto di illuminazione elettrica nelle grotte che diverrapno cosi un valido conoarnepte delle grotte di Postumia. Dtaltra, iparte esse co' .pletano quelle di Postumia perche hanpo la caratteristica di seguire 11 corso sotterraneo di un fiume. cioe la Reka, che sfocia nel mare prenidendo il name di Timavo nei pressi di Sap Giavanni di Duino. Nop loptano da Divaccia ci sopo al-tre due grotte, altrettanti punti interes-santi da vedere, che p,ero sapo purtrop-po preclusi alla maggioiranza del turisti: il'a Grotta dl Divaccia e la Vilanica presso Lokve. Guesfultima era moko frequentata nel XVIII. secolo e fu o-seurata poi dalla farna delle grotte di Postumia e Sap Canziamio. Arrivapdo a Lipica, si va a visitare le scuderie che, nopostapte le vicissitu-dini attraverso cui sono passate, sono tuttorai effici&nLsshne. Erette upa prima volta nel 1580 dagli Habsburg per rl-fornire Vierpa, e s c assursero presto a farna mopdiale. Infatli con sapientl ipcroci si seppero ottehere razze ,sem-pre migliori, fino al motiš,simo »Liipiz-zapo«, che tutto il mondo conohbe ed apprezzč. Durapte le guerre, le scuderie furono trasferite molte volte ,e per-finio ,nella loptana Slavonia, ma sempre hanno fatto ritorno a Lipica, dove si trovano tuttoira. Arriviamo in breve a Sesana, stretta tra Tabor (Monrupino), che la guarda dalle rovine del suo castello medioevai-te e Planina,. Sj potapo subito gli edi-fici bianieheggiapii del sapatorio e del campilessd per la lavorazione diel latte. Ques,to eapdore contrasta cop il verde del parco dalle piapte esoliche e col vasto vivaio sorto per il rimboschipiep-to sul Carso. Se ci rimane ancora 11 tempo, possiamio- visitare la «patria» del terrano e cioč i diptorni di Tomadio, altrimenti facciamo direttamente ritorno a Trieste attraverso Opicina. La Slovenia vi aitende hh MBflEbS ALBERGO hTRIGLAVm, CAPODISTRIA arredato modernamepte cop grande ristorante e .tenfaiz.za sul mare; caffe; ballo, pid di cento letti. ALBERGO hTURIST, ISOLA ex Taverna ristorante moderno, cucipa buopissi-ma, ispecialita istriane. ALBERGO «DOM V PLANICI)), RATEČE - PLANICA (964 m) dispone di 33 camere con acqua cor-rente calda e fredda, riscaldamento centrale. E’ situato nelle vicinapze dei trainpolino di salto conosciuti ip tutto il mondo, e della seggiovia. DalTulti-ma stazione italiana Fusine e da Fusi-ne Laghi 6 km; 1'albergo si piuo rag-giumgere amebe dtneerno ip automo bile. ALBERGO ((SABOTIN)), NUOVA CORIZIA qujndici camere airredate moderna.-memte e forpite di acqua corrente; bel ristorante con ampjo giardino; cucina e servizio impeccaibili. ALBERGO hSOCA)), KANAL ob SOČI dispone di 10 camere, buona cucina e ottimo servizio. ALBERGO iiGOLOBARn, BOVEC assieme al diper.dente »MANGART«, dispone di 33 belle stanze; prezzi rno-dici ed ottimo .servizio, ALBERGO «KANIN», BOVEC adatto per pernottamenti, buona cucipa e prezzi modici. ALBERGO ((MANGART)), LOG POD MANGARTOM offre upa sguisita cucina casalin.ga e vipi geniuini a prezzi moddei in un am-biemte familiare ed' accogliente. ALBERGO ((ZVEZDA)), KOBARID-CAPORETTO dieci camere confortevolissime, cuci-T. 1 O I. - TELEFON tijsbega nadzorništva (Trst. 54-58 k neha) o Shroplicnfu sadnega drevja V pregledu škropljenja sadnega drevja za vse leto smo pisali o rokih in raznih sredstvih, ki jih uporabljamo V borbi proti boleznim in zajedavcem. Danes bomo izpregovorili o boleznih in škodljivcih. Škodljivci in bolezni, ki nastopajo na hruškah in jablanah so več ali manj isti in nastopajo več ali manj v istem razdobju. Najvažnejši škodljivci so: glogov belin, prstančar, zla.o-ritka, jabolčni zavijač, jabolčni cvetožer, jabolčni molj, razne listne ušj in bolšice. Med boleznimi, ki razsajajo posebno v vlažnih letih, naj navedemo posebno šbrlup, moniljo rje in y suhih letih pa jablanoyo plesen. Jabolčni cvetožer prezimi v razpokah lubja v obliki odraslega hrošča. Meseca marca, naluknjava zaprte cvetne brste in njegova samica leže jajčeca v same cvetne organe. Iz teh jajčec se razvijejo male goseniči-ce, ki žro cvete. Proti njemu škropimo y prvi polovici marca s preparati DDT 0,2%. Uporabljamo Citox 50 od 200-250 g na 100 litrov vode. Glogovega belina, prstančarja ip zlatorit-ko uničujemo z zimskim škropljenjem; njihove gosenice pa z arzenatnimi škropili, kadarkoli se le te pojavijo. Drugi zelo važen škodljivec, ki povzroča črvivost plodov je jabolčni zavijač. Ta prezimi pod lubjem in v drugih skrivališčih. Spomladi, in sicer meseca maja se pojavijo metulji in poleta-vajo do julija. V tem času odlagajo samice jajčeca v mlade plodiče in na vejice. Drugi rod metuljev se pojavi od srede julija do septembra. Pozimi uničujemo prezimujoče gosenice s čiščenjem sadovnjakov in z inskim škropljenjem. Gosenice, bi napadejo plodove uničimo, če škropimo z arzenali. Na 100 litrov vode damo 400 g svinčenega ali apnenega arzenala. Napadene plodove, v katerih so gosendčice, poberemo in sežgemo, da hkrati s plodovi uničimo tudi škodljivca, kateri bi se sicer razvil in nam dal metulje drugega pokolenja. Ce se poleg tega škodljivca pojavi hkraii tudi škrlup, izvedemo kombinirano škropljenje z bordoško brozgo, kateri dodamo zgoraj omenjeno količino svinčenega apnenega arzenata. Listne ušice. Dostikrat opazimo zgrbančene liste tabo na jablanah kot na hruškah. Posebno pogost je ta pojav na jabolčnih in hruškovih divjakih. C e pogledamo pod te Liste, o-pazimo nebroj malih zelenih u-šic, k; sesajo rastlinske sokove in s lem slabijo rastno, moč drevesa. Proti tem živalicam ni težko se boriti. Večkratno škrop Ijenje z DDT ali z nikotinskimi preparati ali z drugimi novejšimi sredstvi za borbo proti ušem popolnoma uniči tega škodljivca. Ne smemo pozabiti na jabolčnega molja. Pri nas sicer nisem še videl za tega škodljivca značilno goseničje gnezdo. Gosenice živijo v velikih zapredkih, ki so .popolnoma enati gnezdom borovega prelca. V teh gnezdih gosenice žro listje in kadar jim zmanjka hrane, si napravijo novo gnezdo na drugi veji. V kratkem času nam lahko popolnoma olkestijo listje. Uničujemo jih tako, da gnezda poberemo in zažgemo.. Jajčeca uničimo z zimskim škropljenjem. V času vegetacije škropimo z arzenali in to pred in po cvetenju. Med bolezni, ki najpogosteje napadajo, jablane in hruške prištevamo škrlup, moniljo in jab-lanovo plesen. Škrlup. Skrlupasto sadje spoznamo po rjavih in pozneje počrnelih krastah, ki se pojavijo na kožici plodov. Tudj listi so poškodovani zaradi napada te glivice. Krastavi plodovi zgubijo pa tržni vrednosti. Tudi škoda, ki nastane zaradi napada na liste, ni nič manjša. Ne smemo pozabiti, da so listi pri rastlini to, kar so pljuča pri živalih. Zimsko škropljenje z bakreno apneno brozgo (Bordoško brozgo) uniči prezimujoče trose. Poletno škropljenje pa prepreči okužbo ker uniči kaleče trose. Po potrebi, od aprila pa do konca vegetacije, se izvaja škropljenje z Ditanom (250 g na 100 litrov vode) ali Ramedjfom (200-250 g) ali Cosanom (300-400 g). Napadene plodove uničimo, da se iz njih bolezen ne širi ,na ostale dele rastline. Isto napravimo s plodovi, katere je napadla monilija. Napad bolezni opazimo na plodu, ki porjavi in gnije, na tej gnilobi se pa pojavijo plodilna telesa glive v obliki brbončic, ki so postavljene v več kolobarjih. Proti lej bolezni izvedemo zimsko škropljenje, ko se začne razvoj rastlin, ter škropimo z bakrenimi sredstvi v običajnih koncentracijah. Ti dve bolezni se pojavita, ko je vlažno in toplo leto. V sušni dobi nam dela preglavice jablanova plesen, ki napada zelene dele rastline. Po dobro izvedenem zimskem škropljenju je napad vseh bolezni blažji; tudi ta bolezen nima toliko moči. Ne smemo se pa zadovoljiti s tem delnim u-spehom. Ce opazimo .na mladih vejicah neke vrste pepel, jih odstranimo in zažgemo. Ta pepel predstavlja prezimujoče organe pepelaste plesni. Ce v poletnem času opazimo pepelasto prevleko na listih, na plodovih ali na mladih vejicah, moramo takoj izvesti škropljenje z žvepleno apneno brozgo (2%); prašimo z žveplenim cvetom ali dodamo bordošlci brozgi koloidno žveplo (zolfo bagnabile' 100-150 g na 100 litrov vode ali brozge. Najbolj gospodarsko je škropiti kombinirano s tem, da škropivo mešamo. Tako ogromno prištedimo na času in delovni sili. ŠKODLJIVCI NA SLIVAH ČEŠNJAH IN BRESKVAH Nič manj važni niso za nas bolezni in škodljivci, ki nastopajo na slivah, češnjah in breskvah. Na breskvah sta nam posebno znapi bela plesen in listna kodravost, med škodljivci pa najpogosteje opažamo listne uši. Tudi pri napadu listnih u-ši se listi kodrajo, vendar je to kodranje različno kot pri glivičnih boleznih. Pri glivičnem napadu so listi nabuhli in obledeli. Proti tej bolezni škropimo s 3-5% bordoško brozgo. Kodravost, ki nastane zaradi napada listnih uši, pobijamo z uničevanjem napadalcev in sicer s škropljenjem rastlin z DDT ali »Lindanom« ali z ECE (hek;aclor.ciklohexanovimi) preparati v koncentraciji 0,2% (200 g na 100 litrov vode). Belo plesen, ki kaže iste znake kot ja-blanova plesen, uničimo z žveplenimi preparati. Češnje napada zlasti češnjeva muha, ki si izbere prav pozne vrste, katere imajo večjo tržno vrednost. Proti njej škropimo s preparati DDT v začetku maja ali ko opazimo največji let mušic. Da ugotovimo prvi pojav muh obesimo vabe iz 2% amonijevega stearata v krone dreves. Te privabijo muhe in jih usmrtijo. Ce češnje ne izpopolnimo, če izvedemo zimsko škropljenje s karbolineji, ki uničijo prezimujoča jajčeca ali tako da spomladi obnovimo pasove, na katere se ujamejo gosenice, ki skušajo prjtj na drevo. Med najbolj pogostimi boleznimi, ki napadajo češnjeve liste im plodove je češnjeva listna sušica, katera povzroča sušenje listov, ki čez zimo ostanejo na drevesu. Na teh listih prezimujejo bolezenski trosi. Najboljše je, če napadene liste poberemo in sežgemo. Na dobro oskrbovanih drevesih bolezen sama po sebi izgine. Bolj nevarni kot prejšnja bolezen sta monilja in listna luknjičavost. O mopilji sem že pa kratko izpregovoril, ko sem obravnaval hruške in jablane. Posledica listne luknjičavosti so popolnoma preluknjani listi na češnjah in breskvah, fcot bi jih toča potolkla. Proti luknjičavosti škropimo češnje pred cvetjem z 1% bordoško brozgo, po cvetju pa z 0,5%. Breskve pa škropimo z 2% bordoško brozgo prvič novembra, drugič pa pred cvetjem. Zelo nevarna škodljivca sta breskov zavijač in breskov molj. Breskov zavijač prezimi v obliki gosenice v zapredku. Pred cvetenjem se zabubi in po .12-18 dneh se izležejo metulji, kj odlagajo jajčeca na spodnjo stran vršnih listov. Izlegle gosenice se zarije-jo v mlade poganjke in jih u- dozore dovolj hitro, ponovimo ničijo. Drugi rod metuljev od-škropljenje po 10 dneh. Češnje- Iaša jajčeca na plodove in go- va muha je precej podobna na- senice se vadni, le da ima na zadku dol- škropimo go leglo za odlaganje jajčec. Med prozornimi krili ima tudi zarijejo v le-te. Ce pozimi z 1% DDT škropivi, dosežemo lepe uspehe. Škropljenje ponovimo večkrat prečne proge, na hrbtni strani v dvotedenskih ali tritedenskih rumeno trjoglato liso. Tudi presledkih. Tudi gosenice bre- pa mali zimski pedic dela na češ- skovega molja vrtajo y notra- njah veliko škodo. Njegova go senica objeda lisle ip koščice rod plodov. Ko nastopajo prvi je. senski nirazovi (oktobra, vemibra) splezajo1 oplojene mice na drevo, da bi tam od Ježile jajčeca. Te samice polo- Ijenjem z žveplenoapneno broz vimo v lepljive pasove, katere prevežemo na debla že v mesecu Oktobru. Te pasove snamemo ob novem letu. To delo še Občina Steverjan ima povsem v Brdih bavijo tudi z živinore-kmečki značaj. Kmetje se ba- jo vsaj do neke mere. V Ste-vijo s sadjarstvom, zlasti s vi- verjanu prodajo domačini dnev-nogradnistvom, a nekoliko tudi z živinorejo. V tej občini prebiva 140 kmeč kih družin, ki bi lahko prav dobro živele od kmetijskih pridelkov, če bi v Steverjamu ne obstajalo že davno preživelo ko-lopstvo ali polovinarstvo. Menda je to edinstven primer med Slovenci. Kolonskih je od celn- namreč zelo konservativni in zato tudi proti vsakemu napredku. Ker se obdelovanje njihovih zemljišč viši pretežno brez strojev, je proizvodnja na najnižji stopnji- Steverjanski kme/je zaslužijo največ s prodajo vina, ki ga pridelajo v obilici. Nimajo pa na splošno temu primernih kleti, ki so nujno potrebne, da se vino lahko ohrani zdravo. Oblasti v jugoslovanskem delu Brd so pričele z gradnjo velike zadružne kleti v Dobrovem, ki bo zadoščala za potrebe celotnih jugoslovanskih Brd. Tudi v Steverjanu je nujno, da se zgradi moderna zadružna klet, ki bi zadoščala za krajevne potrebe. V ta namen bi se moralo osnovati domača vinarska zadruga. Vendar je svobodnih se ne morejo včlaniti, ker so vezani na gospodarja. Vipa za klet bi bilo več kot dovolj. Saj ga števerjanska občina pridela letno okrog 4,5 do 5 tisoč hi. Zadruga bi vino lahko tudi yste-kleničevala; tega v Steverjanu še nihče ne dela. Gospodarski zastoj v Stever-japu bo mogoče odpraviti edino ,ako se odpravi kolonstvo. Odlok o ukinitvi bi pa morala izdati vlada s posebn m zakonom. Naši koloni zaman čakajo na ta zakop že leta in leta in tudi ne kaže, da bi se zadeva kaj kmalu uredila. Vlada namreč ne kaže nobene volje, da bi to vprašanje rešila y o-kviru agrarne reforme. Edina možnost je dana v tem. da se gosposka zemlja odkupi. Toda kje naj kmetje vzamejo denar? čila, da pri specializiranih zavodih najame posojilo po nizkih obrestih na daljši odplačilni rok. V avstrijskih časih so dajali za pospeševanje kmetijstva celo brezobrestna posojila. Kakor rečeno, se naši kmetje E. KARDELJ O KMETIJSKEM ZADRUŽNIŠTVU Na konferenci Zveze komunistov v Novem Sadu je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta govoril o nalogah kmetijskega zadružništva. Glede delovnih zadrug je dejal, da so imeli z njimi dobre in slabe izkušnje. Pokazalo se je, da se delovne zadruge razvijajo v sodobno socialistično kmetijsko gospodarstvo samo tedaj, če se kmet prostovoljno vključi v zadrugo. Kmet pa se bo prostovoljno vključil v zadrugo samo, če mu gospodarstvo tako kaže. Gospodarsko korist pa lahko pomeni zadruga za kmete samo tedaj, če kaže v sami praksi prednost pred privatnim gospodarjenjem. Govoril je tudi o nalogah kmetijskih zadrug ter dejal, da čaka te zadruge naloga organizacije kmetijske proizvodnje. Poljedelske stroje naj bi imele predvsem zadruge. Zasebni kmet bo uporabljal kmetijske stroje zadrug, če bo videl, da se mu stroji bolj izplačajo kakor njegova lastna, konjska in druga vprega. ca Ghega št. 6, tel. 23-927), Ih1’: bodo kmetovalci in kokošjere)' lahko prosili za nasvete in krepe o vsem, kar se nanaša f bolezni perutnine. Nasveti 1 diagnostična služba bodo k16’ plačni. RAZDELJEVANJE SEMENA VEČNE IN TRILETNE DETELJE Pokrajinsko kmetijsko zorništvo sporoča, da je 1®' m pričelo izdajati nakazila nakup seniena odbrane večne triletne detelje po znižani Ker stape kilogram detelje fl- lir, bo moral kmetovalec dvigu plačati 357 lir za gram. Razlika v ceni je drž8' ni prispevek, kateri znaša OGROMNA SKODA TUDI V FRANCIJI Zaradi mraza so na južni bali Francije (Rivieri) pom1 nile oljke, limone in pomara!|: če. Nasade bodo lahko obno'11 v desetih letih- njosti brstov in plodov. Prvi dela škodo na poganjkih drugi pa na plodovih- Gosenice no- tretjega rodu se spravijo v preša- zimovališča. Tega škodljivca zatiramo s poznim zimskim škrop- DOBRA MLEKARICA Leta 1949 na pomlad je uvozilo posestvo Torre di Pietra v Toskani iz Kanade 15 brejih junic frizijsko - holštajnske pasme. Med uvoženimi je bila tudi breja junica Pietje Ann Artis, rojena 23. avg. 1945. leta. Ta je po raznih otelitvah ob dobri in izdatni krmi dajala naslednje količine mleka: po prvi otelitvi v 365 dneh 6124 kg mleka s 4.07% maščobe po drugi olelitvi v 356 dneh 7426 kg mleka s 4,23% maščobe po tretji otelitvi v 365 a a SftVJ, talit bledi taiei taip, Jakš; buli Za ta v a 11>mi svoj, sajo bhai šja Jatin Skih' »aho !» R kitaj M sscln ^ijs ^ita % % p tat taijs ta c Stach tal* Sili i H taso. k-Sip taij; kmetov premalo, da bi finančno post, pustimo, da se voda maio zmogli to težko breme. Koloni ugreje v bazenih. V SADOVNJAKU. Ob začetku vegetacije ne smemo škropiti z močno koncentriranimi škropivi. Ob odpiranju popkov lahko uporabljamo tista škropiva, ki jih navajamo v našem članku. Ko se na rastlinah odpre cveti, moramo prenehati s škropljenjem, da ne osmodimo cvetnih organov. Po cvetenju pa nadaljujemo s škropljenjem. V VINOGRADU. Sedaj piav-zaprav v vinogradu ne bi smeli imeti več nobenega opravka. Vsa dela bi morala biti opravljena, če pa še niso, je skrajni čas, da trte povežemo m spravimo vinograd v red. V HLEVU. Ne smemo pozabiti na čistočo in zračnost hleva. Živina naj se sprehodi vsak dan na prostem. Od začetka pustimo živino manj časa na pro- ŽIČNE TONI „TECI“ M VSEH VRST IN PREMEROV IZDELAVA PO AMERIŠKEM NAČINU SEALE IN NORMALNA Repr. BOSCHU) & Co. TRST — RIVA GRUMULA ŠT. 1° Tel.: 36-117 - 23 657 Golob Jvo GORICA - Trg E, VE AMICIS1 Telefon 21-38 Prodaja in izvaža nadomestne dele in pritiklK'1 za avtomobile, motorje d’ kolesa To bi bilo mogoče izvesti edi- siem, pozneje pa, ko se privadi no, ako bi jim država omogo- soncu lahko več. KOLONSTVO V ITALIJI Nad 2 milijona hektarov zemlje obdelujejo v Italiji še vedno koloni (spolovičarji); 90% te zemlje je v Južni Italiji in na otokih. A.Donaggio-Trieste USTANOVLJENA LETA 1912 IMPORT - EXPORT ZALOGA BLAGA ZA ŽENSKE iN MOŠKE OBLEKE IN PODLOGE RIM TRK NOVEMBRE 9 — TELEF0IV 24=863 TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIEStE Radio TV-SOSSI OPČINE — Trg Monte Re 4 Tel. 21-155 — 21-154 — (pri osnovni šolij PRODAJA IN POPRAVILA VSAKOVRSTNIH RADIO IN TV'APAR ATO V. ZALOGA ELEKTRIČNEGA MATERIALA. RADIO- APARATI od 10.000 L. NAPREJ POŠILJAMO DARILNE PAKETE V INOZEMSTVO - ZA JUGOSLAVIJO UGODNI PLAČILNI POGOJI! Ki ?I To !tavj Lii Sovi: v fti !o r sode' Šoto: »h 0 ^ rti «h -Le 'tatn ^§0' ta r kil s lim ;’i ir ta u še ta j, jiboi ta t! ta i jjtap ta je H tazši Morr ki158 'ijuf Ga tašk- S: tatne fesp ti ,jjj Jtih taiz< Te ta ; L h ta n tat»j i tia.