¦½ª¨ O—­ •ˆ“„:‘’ thyljꢪª¨ —’•–ŽŒê’ :„‘ }lsprvuvupjhêuhuhuqhê wypovkêwvtshkp Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (Tone Pavček) Marec je tisti mesec v letu, ko se prebuja življenje: narava oživi, živali pokukajo na plan, ptice se vrnejo iz toplih krajev in sonce pridobiva svojo moč. To pa je tudi mesec, ki je na simboličen način posvečen vam, drage matere in žene. Morda niti ni naključje, da sta vaša praznika prav v marcu. Tako kot se po zimi prebuja pomlad, se tudi v ženski prebuja življenje. Vaše življenjsko poslanstvo morda ni vedno preprosto, je pa zato toliko lepše. Prvi koraki, prve besede, pogled, ko gre otrok prvič v šolo, pa uporni pogledi vašega najstnika … Neprecenljivi trenutki, utrinki življenja. Tudi moški včasih potihoma priznamo, da je ob vas in zaradi vas naše življenje lepše, bogatejše, da dobi svoj smisel. Draga dekleta, žene, mame, babice! Ob dnevu žena in materinskem prazniku vam iskreno čestitam. Miran Jurkošek Župan občine Štore Če vsi grmi bi zacveteli in vsi cveti zadehteli, vse vodice zašumljale, zvezdice vse zasijale, da njo z njimi obdarujem, njo, ki vse ji, vse dolgujem - bi premalo mogel dati … Drage žene, zlate matere, iskrene čestitke ob prazniku. Odbor za izdajo časopisa. ŠTORSKI OBČAN Štorski občan KAZALO AKTUALNI DOGODKI OBVESTILA O ... ZGODILO SE JE O DELU DRUŠTEV SREBRNE NITI UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE ŠPORT VABILA 4 14 18 22 25 28 33 36 Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1550 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6 3220 ŠTORE Tel: 03/ 5774 - 106 OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: 03/ 780 38 40 Fax: 03/ 780 38 50 http://www.store.si Uradne ure: ponedeljek: sreda: petek: Uradne ure: četrtek 11.00 - 15.00 Uradne ure predsednika Krajevne Skupnosti Svetina: četrtek 15.00 - 16.00 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 8.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek 7.00 - 8.00 sreda 15.00 - 17.00 petek 7.00 - 8.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti, na disketi ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. Zaradi predvidenega izida naslednje številke v maju pričakujemo vaše prispevke do 5. 5. 2008. Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Uradne ure podžupana Ivana Glavača: sreda 8.00 - 9.00 Prispevke lektorira: Manca Mirnik Uradne ure podžupana Ivana Jurkoška: sreda 16.00 - 17.00 Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Srečko Križanec, Manca Mirnik, Emil Kačičnik. Prispevke zbrala: Sabina Firšt Oblikovanje, priprava in tisk: MAREC 2008 December 2006 Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 - 3220 Štore 3 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Na podlagi 102. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 96/02) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04) občina Štore objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2008 1. 2. 3. 4. 5. a) b) c) 6. 7. 8. 9. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna občine Štore za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore. Skupna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2008 znaša 12.500,00 EUR. Na razpis se lahko prijavijo: - kulturna društva, ki so registrirana za dejavnost na področju kulture, - druga društva, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost. Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Štore, - da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti, - da redno izvajajo svojo dejavnost, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih. Izvajalci kulturnih programov morajo vlogi priložiti: letno poročilo za leto 2007, iz katerega mora biti razvidno: - število vseh članov, - število članov iz občine Štore, - število aktivnih članov (glede na plačano članarino), - finančno poročilo, iz katerega morajo biti razvidni vsi prihodki (plačane članarine, dotacije in drugi prihodki) in odhodki, - opis aktivnosti v preteklem letu (sodelovanje na tekmovanjih, vzgojno-izobraževalno delo, izpeljani projekti ...), program dela za leto 2008, dokazilo, da je izvajalec registriran v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje dejavnosti. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno z merili, določenimi v Pravilniku o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04). Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, v zaprti kuverti, s pripisom »JAVNI RAZPIS«, najkasneje do 07. 04. 2008. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi komisije. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore, oziroma na tel. št. 780-38-40. OBVESTILO BRALCEM! Glede na to, da ste želeli, da v našem časopisu damo prostor za obrazložitev nastale situacije v občini tudi prejšnjemu županu Francu Jazbecu, sporočamo, da smo poskušali. G. Jazbec meni, da je bilo o tem v medijih že dovolj napisanega in da se stvari rešujejo. Odbor za izdajo časopisa 4 MAREC 2008 Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS, št. 22/98) in 8. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04) objavlja občina Štore JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov športa v občini Štore za leto 2008 1. Predmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v občini Štore za leto 2008 iz sredstev proračuna občine Štore za leto 2008. 2. Za sofinanciranje programov športa iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: - športna društva, - zveza športnih društev, ki jo ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Štore, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa. Športna društva in zveze športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost na razpisu pred drugimi izvajalci programov športa v občini. 3. Financirajo se naslednja področja dejavnosti: - športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa, - športna rekreacija, - kakovostni in vrhunski šport, - šport invalidov, - izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu, - velike mednarodne, državne, občinske in medobčinske športne prireditve, - delovanje društev na lokalni ravni. 4. Skupna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje dejavnosti iz prejšnje točke znaša 23.977,00 EUR. 5. Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Štore, - da so registrirani za opravljanje športne dejavnosti oziroma imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano tudi športno dejavnost, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - da redno izvajajo svojo dejavnost. 6. Društva morajo predložiti: a) letno poročilo za leto 2007, iz katerega mora biti razvidno: - skupno število članov, - število članov iz občine Štore, - število aktivnih članov (glede na plačano članarino), - finančno poročilo (iz katerega morajo biti razvidni prihodki - plačane članarine, dotacije in drugi prihodki - in odhodki), - opis aktivnosti v preteklem letu (sodelovanje na tekmovanjih, vzgojno-izobraževalno delo, izpeljani projekti ...), b) program dela za leto 2008, c) dokazilo, da je izvajalec registriran v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje dejavnosti športa. 7. V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju športa v občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04), upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. 9. Vloge s predpisano dokumentacijo naj izvajalci pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, v zaprti kuverti, s pripisom »JAVNI RAZPIS«, najkasneje do 07. 04. 2008. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 5 MAREC 2008 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov ostalih društev v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04) objavlja občina Štore JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov ostalih društev v občini Štore za leto 2008 1. 2. 3. 4. 5. d) e) c) 6. 7. 8. 9. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna občine Štore za sofinanciranje programov ostalih društev (tistih društev, ki niso registrirana kot športna oziroma kulturna). Skupna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ostalih društev za leto 2008 znaša 6.450,00 EUR. Na razpis se lahko prijavijo: - društva, ki so registrirana za opravljanje dejavnosti na drugih področjih (ne na področju kulture in športa). Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Štore, - da so registrirani, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje svoje dejavnosti, - da redno izvajajo svojo dejavnost, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih. Izvajalci programov morajo vlogi priložiti: letno poročilo za leto 2007, iz katerega mora biti razvidno: - število vseh članov, - število članov iz občine Štore, - število aktivnih članov (glede na plačano članarino), - finančno poročilo, iz katerega morajo biti razvidni vsi prihodki (plačane članarine, dotacije in drugi prihodki) in odhodki, - opis aktivnosti v preteklem letu (sodelovanje na tekmovanjih, vzgojno-izobraževalno delo, izpeljani projekti ...), program dela za leto 2008, dokazilo, da je izvajalec registriran v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje dejavnosti. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilnikom o sofinanciranju programov ostalih društev v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04). Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, v zaprti kuverti, s pripisom »JAVNI RAZPIS«, najkasneje do 07. 04. 2008. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine Štore, oziroma na tel. št. 780-38-40. KMETIJSKO MINISTRSTVO O UKREPIH ZA ZMANJŠANJE POSLEDIC SUŠE Ljubljana, 6. marca (STA) - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes skupaj s strokovnjaki predstavilo priporočila za preventivne tehnološke ukrepe za zmanjšanje posledic suše. Gre za eno od preventivnih dejavnosti ministrstva z namenom zmanjšanja škode v kmetijstvu, so sporočili z ministrstva. Suša trenutno ni naravna nesreča, zoper katero bi se bilo mogoče zavarovati, vendar ministrstvo izvaja vse potrebne dejavnosti, da bi to bilo mogoče. Kmetijstvo se namreč v sodobnem času sooča s podnebnimi spremembami in se bo moralo nanje tudi prilagoditi, so ocenili. Tako je ministrstvo aktivno pristopilo k reševanju problemov naravnih nesreč v kmetijstvu. V letu 2006 so začeli s sistemom zavarovanja kmetijskih pridelkov, pri katerem država sofinancira do 50 odstotkov zavarovalne premije, v letu 2007 pa so razširili nabor možnega zavarovanja kmetijskih pridelkov in povečali višino sredstev, namenjenih za sofinanciranje zavarovanj. Predstavljeni ukrepi prilagajanja kmetijskih tehnologij na klimatske spremembe in tehnološka navodila za pridelavo najpomembnejših kmetijskih rastlin bodo zbrani tudi v brošuri, ki bo izšla konec marca, so še navedli na ministrstvu. 6 MAREC 2008 S 6. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA 6. redna seja občinskega sveta občine Štore je bila v sredo, 19. 12. 2007. Na dnevnem redu je bilo 11 točk. Ob prisotnosti trinajstih svetnikov je občinski svet sprejel naslednje sklepe: - Sprejme se odlok o zaključnem računu proračuna občine Štore za leto 2006, s tem, da se do podjetja Hudournik inženiring, gradbeništvo, storitve d.o.o., v višini 57.674.492,49 SIT knjiži obveznost in v skladu s tem se zmanjša izkaz računa finančnih terjatev in naložb. - Sprejme se odlok o rebalansu proračuna občine Štore za leto 2007. - Potrdi se povprečna lastna cena kanalščine v višini 0,23600 EUR/m3 , od 1. 1. 2008 naprej. - Sprejme se pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Štore za programsko obdobje 2007-2013. - Sprejme so odlok o občinskih taksah v občini Štore. - Sprejme se sklep o povišanju vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. - Ekonomska cena programov vrtca Lipa se od 1. 1. 2008 poveča za 7,5 %. - Občinski svet občine Štore soglaša z neodplačanim prenosom zemljišč parc. Št. 1465/1 in 1467/1, k.o. Teharje, pod pogojem, da stranka Marija Klepič umakne predlog za obnovo postopka in s tem tudi vse morebitne nadaljnje zahtevke v zvezi z izgradnjo nadvoza. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN G. župan Miran Jurkošek je svetnike seznanil s končanimi in tekočimi projekti, ki potekajo v občini: - ŠPORTNI PARK LIPA: se ureja. Dela bodo končana do konca januarja 2008. NADVOZ LIPA: dela potekajo v polnem teku. Predviden zaključek del pred 1. 9. 2008. KULTURNI DOM: otvoritev 9. decembra 2007. MOST OPOKA: Saniran in odprt konec novembra. Alenka Obrul, svetovalka javnih financ 7 MAREC 2008 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN S 7. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Občinski svet občine Štore je na svoji 7. redni seji dne 5. 3. 2008 obravnaval in potrdil novo ceno socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo je predlagal izvajalec te storitve, Dom ob Savinji Celje, in sicer znaša nova cena 15,43 EUR na efektivno uro, pri čemer znaša končna cena za uporabnike te storitve 3,60 EUR (do sedaj 3,40 EUR). Občinski svet je potrdil tudi spremembo vrednosti točke za izračun komunalnega prispevka, ki znaša 4 EUR na m2 stavbnega zemljišča (prej 2 EUR). Ena od pristojnosti občinskega sveta je tudi določanje cen pogrebnih storitev in najemnine grobov. Te cene se niso spreminjale od 1. 1. 2005, na zadnji seji pa je občinski svet potrdil nove cene, ki so se povišale za rast cen življenjskih potrebščin v obdobju od zadnjega povišanja do 31. 12. 2007 (8,6 %). Nova cena najemnine grobov tako znaša 4,23 EUR/m2 groba. V nadaljevanju seje je bil članom občinskega sveta predstavljen predlog proračuna za leto 2008 (prva obravnava). Temeljna značilnost tega proračuna je, da je mesečna poraba po nalogu sodišča omejena na 162.000 EUR, kar komaj zadošča za pokrivanje tekočih in preteklih zakonskih obveznosti občine. V proračunu sta tako predvideni le dve investiciji, in sicer v obnovo vrtca in telovadnice v osnovni šoli (občina je za ti dve investiciji prejela del sredstev na javnih razpisih, preostanek pa je potrebno planirati v proračunu). Občinski svet je potrdil tudi spremembe in dopolnitve odloka o zazidalnem načrtu Lipa, ki se spreminja v tem smislu, da investitor, podjetje CMC Celje, zaradi zapletov z odkupom zemljišča, po katerem bi po prvotnih načrtih potekala povezovalna cesta, le-te ne more zgraditi. Zato investitor predvideva namesto treh gradnjo dveh blokov. Lidija Buser JAVNE E-TOČKE ŠTORE Spoštovane občanke in spoštovani občani občine Štore, dovolite, da vam predstavim novo pridobitev v občini Štore. Imenuje se javne e-točke Štore in postavljajo Štore ob bok najsodobneje opremljenih naselij v Sloveniji. Gotovo ste se, dragi občani, že večkrat spraševali, kje lahko pridobimo določeno informacijo, kako lahko brezplačno uporabimo računalnik, kje se lahko brezplačno povežemo v svetovni splet, imenovan internet. Na vsa vaša vprašanja lahko odgovorimo s preprostim odgovorom: javne e-točke Štore. Kaj sploh je javna e-točka Štore? To je informacijski sistem, ki ga je postavila občina Štore. Projekt je financiralo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije z namenom pospeševanja rabe svetovnega spleta ter računalniških orodij in tehnologij za podporo vsesplošnemu razvoju državljanov Republike Slovenije. Občina Štore je sprejela izziv in postavila javne e-točke Štore. 8 MAREC 2008 Kaj je namen javne e-točke Štore? Namen javne e-točke Štore je omogočiti vsem občanom in obiskovalcem brezplačen dostop do svetovnega spleta. Dostop bo časovno omejen za posameznega uporabnika, ker javne e-točka Štore ni namenjena konkuriranju internetnim ponudnikom na trgu, ampak želi omogočiti dostop do svetovnega spleta prav vsem zainteresiranim občanom in tudi obiskovalcem naše občine. Kaj omogočajo javne e-točke Štore? Omogočajo brezplačen dostop do svetovnega spleta občanom občine Štore in tudi vsem obiskovalcem na dva načina. Glede na razgibanost občine smo se odločili, da jih postavimo na različne lokacije: 1. 2. 3. 4. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN osnovna šola Štore, Ul. Cvetke Jerin 5, 3220 Štore, osnovna Šola Štore, podružnična šola Kompole, Kompole 92, 3220 Štore, prostovoljno gasilsko društvo Svetina, gasilski dom Svetina, Svetina 6, 3220 Štore, prostovoljno gasilsko društvo Prožinska vas, Prožinska vas 32, 3220 Štore. Prvi način. Vsak zainteresirani posameznik lahko pride v prostor, kjer je nameščen računalnik (lokacije v osnovnih šolah so namenjene samo učencem posameznih šol), kjer ga čaka računalniško mesto. Vsako računalniško mesto je povezano v svetovni splet in je na voljo v času, ko so odprta društva. Drugi način za dostop do interneta je brezžični WiFi dostop. Vsi računalniki z ustrezno WiFi antensko opremo se lahko povežejo na svetovni splet preko WiFi mreže javne e-točke Štore. V ta namen so v občini Štore postavljena štiri antenska mesta na zgoraj navedenih lokacijah. Potrebno WiFi opremo za brezžični dostop do svetovnega spleta imajo že serijsko vgrajeno vsi prenosni računalniki; ostalim računalnikom jo je mogoče preprosto vgraditi. Z navadno opremo je domet WiFi cca od 100 do 150 m ob pogojih optične vidljivosti in lepega vremena. Padavine lahko ta doseg zmanjšajo. Doseg brezžičnega dostopa se poveča z vgradnjo posebne opreme, ki omogoča ob idealnih pogojih doseg do 3000 metrov. Potrebna je naslednja oprema: AP (access point) in 19 dB antena za doseg na večjih razdaljah. Za nemoteno delovanje mora biti zagotovljena optična vidljivost do antenskega mesta. V času padavin je lahko dostop moten. Katere vsebine so dosegljive preko javnih e-točk Štore? Dosegljive so vse vsebine na svetovnem spletu, razen erotičnih in pornografskih vsebin. Omogočene bodo sodobne elektronske komunikacije: elektronska pošta, skype telefoniranje … Javne e-točke Štore sestojijo iz naslednjih sklopov: V spodaj naštetih lokacijah se nahajajo računalniki, do katerih obiskovalci javne e-točke prosto dostopajo v odpiralnem času. Vsi računalniki imajo sodobno konfiguracijo in so povezani preko usmerjevalnikov na svetovni splet. - Štiri WiFi antene za brezžični dostop do interneta po WiFi tehnologiji. Lokacije: • osnovna šola Štore, Ul. Cvetke Jerin 5, 3220 Štore, • osnovna šola Štore, podružnična šola Kompole, Kompole 92, 3220 Štore, • prostovoljno gasilsko društvo Svetina, gasilski dom Svetina, Svetina 6, 3220 Štore, • prostovoljno gasilsko društvo Prožinska vas, Prožinska vas 32, 3220 Štore. - Za dve leti imamo zakupljen stalni dostop do svetovnega spleta pasovne širine 10 Mbit/s. Pasovno širino nato preko usmerjevalnikov razdeljujemo med uporabnike. Za pomoč in tehnične informacije, kot so oprema, izvedba priklopa na brezžično omrežje ali postavitev novega brezžičnega omrežja so vam na voljo strokovnjaki iz firme T.R.I., d.o.o. na elektronskem naslovu: miran.potocnik@tri.si Alenka Obrul MAREC 2008 9 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN VRAČILO VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE V Štorskem občanu, ki je izšel septembra 2007, je bil objavljen prispevek, v katerem je bila podana podrobna obrazložitev aktivnosti, ki tečejo v zvezi z vračilom vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Med drugim je bilo navedeno tudi, da naj bi državno pravobranilstvo predvidevalo, da bo o vseh zahtevkih za vračilo vlaganj, torej tudi o zahtevku, ki ga je v imenu končnih upravičencev, dne 31. 05. 2004, vložila občina Štore, odločilo do konca leta 2007. Kljub tem predvidevanjem ter večkratnim telefonskim klicem in pisni urgenci državno pravobranilstvo svojih predvidevanj ni uresničilo in do danes še ni odločilo o vseh zahtevkih. Tako tudi ni odločilo o zahtevku, ki ga je vložila občina Štore. Državno pravobranilstvo tudi ni podalo nobenega uradnega odgovora, s katerim bi določilo rok, do katerega bo o zahtevkih odločilo. V zadnjih dveh mesecih je več občanov, končnih upravičencev, naslovilo na občinsko upravo vprašanja v zvezi s postopkom vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Kar nekaj jih je izrazilo dvom o tem, da bo državi za vračilo vlaganj ostalo dovolj denarja, saj bi se lahko državni delež v Telekomu Slovenija d.d. prodal prej, kot bodo vrnjena vsa vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje. Vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ureja Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – uradno prečiščeno besedilo. V 11. členu le–tega je podrobno določen vir financiranja vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. 11. člen (vir financiranja vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje) 1. Z namenom izvajanja tega zakona Republika Slovenija s posebno pogodbo neodplačno prenese na Slovensko odškodninsko družbo, d.d. do 653.584 delnic družbe Telekom Slovenije, d.d. 2. Prenesene delnice so vir financiranja vračanja vlaganj in z njim povezanih stroškov po tem zakonu. 3. Slovenska odškodninska družba, d.d. poravnava obveznosti na podlagi zakonitih izvršilnih naslovov iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona. 4. Če vir financiranja iz prvega odstavka tega člena ne zadošča za vračanje vlaganj in kritje z njim povezanih stroškov po tem zakonu, se ta dodatno zagotovi s finančnim in stvarnim premoženjem države, ki ga Republika Slovenija s posebno pogodbo prenese na Slovensko odškodninsko družbo, d.d. Navedeno zakonsko določilo je torej zadostno zagotovilo, da je denar za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje zagotovljen. Občinska uprava občine Štore bo še vnaprej izvajala aktivnosti z urgencami državnemu pravobranilstvu za čimprejšnjo odločitev o zahtevku za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. O vseh bistvenih zadevah oziroma o rezultatih svojih aktivnosti bo v medijih ali osebno obveščala vse končne upravičence do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Jože Šepec, strokovni sodelavec 22. MAREC - SVETOVNI DAN VODA Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1993 z resolucijo razglasila 22. marec za svetovni dan voda. Ta dan nas opozarja, da so voda in življenje ter vse naše življenjsko okolje in posledično kakovost življenja ter zdravje med seboj tesno povezani. Opozorilo ne velja zgolj pristojnim institucijam v svetu in pri nas, ampak tudi vsem posameznikom. Tema tega svetovnega dne v prihodnjem desetletju je »VODA ZA ŽIVLJENJE«. Sporočilo Vodovoda – kanalizacije ob svetovnem dnevu: PIJMO ČISTO VODO TUDI JUTRI, ZAŠČITIMO VIRE PITNE VODE! Vera Štante - Skok 10 MAREC 2008 UGRIZI ŽIVALI SO LAHKO NEVARNI bolečinami, zaradi katerih ponoči ne morejo spati. Kozmetične in estetske poškodbe. Otroci so najbolj pogosto poškodovani v področju glave in vratu, kar jim lahko pusti trajne brazgotine. Ker se ugrizne rane praviloma ne šivajo, je večja verjetnost nastanka brazgotin in vidnih posledic za celo življenje. Vsako leto epidemiološko ambulanto ZZV Celje obišče več poškodovancev. Največ poškodb povzročijo psi in mačke. Kako se obvarovati in preprečiti poškodbe, ki jih pri človeku povzročijo živali? Ambulanto za epidemiološko dejavnost Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je v tem letu obiskalo 633 oseb po poškodbi, ki so jo povzročile živali. Med njimi je bilo 487 oseb, ki jih je poškodoval pes in 124 oseb, ki jih poškodovala mačka. V letu 2007 so cepili 150 oseb. Verjetno je teh primerov še veliko več, saj nekateri po poškodbi sploh ne obiščejo zdravnika. Najpogostejši povzročitelji poškodb so psi in mačke, prav tako pa ogrožajo naše zdravje tudi poškodbe drugih domačih in gozdnih živali. Kadar pride do poškodbe človeka zaradi ugriza živali, nam pretijo številne nevarnosti. Steklina je virusno obolenje, ki prizadene možgane in se konča s smrtjo prizadete osebe, če ni pravočasne pomoči. Za steklino obolevajo vsi sesalci. Pri nas od divjih živali poleg lisic obolevajo predvsem jazbeci in različne kune, od domačih živali pa mačke in psi. Preko teh živali se obolenje MAREC 2008 lahko, največkrat z ugrizom, prenaša tudi na človeka. Tetanus povzroča Clostridium tetani, ki izloča nevrotoksin. Bacil se nahaja v iztrebkih živali in človeka. Najpogosteje ga najdemo v zemlji, hišnem in cestnem prahu, kjer je v obliki spor. Spore se pri ugrizu vnesejo v rano, kjer ostanejo nespremenjene, lahko pa jih različni dejavniki spodbudijo, da preidejo v vegetativno obliko, ki je sposobna razmnoževanja in tvorbe nevrotoksina (strupa). Zato je ob poškodbi potrebno preveriti zaščito proti tetanusu pri osebnem oziroma dežurnem zdravniku. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Razna nesoglasja in spori. Zaradi poškodbe živali, predvsem psa, lahko prihaja do nesoglasij med sosedi, znanci, prijatelji. Zavedati se je potrebno, da nam žival, ki smo jo z veseljem sprejeli v oskrbo, predstavlja tudi skrb in odgovornost. Vedno naj nam bo v mislih, da jo imamo zase, ne za sosede, obiskovalce, sprehajalce ... Imeti jo moramo radi in skrbeti zanjo. Ne smemo dovoliti otrokom, niti odraslim, da počnejo z njo, kar se jim zljubi. Žival ima tudi svoje meje in ko se pripeti nesreča, smo navadno zgroženi, nekateri pa se želijo živali čim prej znebiti. Za prenos bolezni na ljudi so najbolj nevarni zapuščeni, necepljeni psi. S pravilnikom o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja kužnih bolezni in cepljenj živali je predpisano, da morajo biti vsi psi cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo tri mesece starosti, nato pa vsako leto enkrat. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot eno leto. Vsako leto pa odkrijejo precej nevestnih imetnikov psov, ki ne poskrbijo Infekcije rane. Ob poškodbi se lahko v rano vnesejo različni povzročitelji, ki povzročajo vnetni proces. Psihični stres. Največ težav imajo otroci, ki se lahko ponoči zbujajo, jokajo, nočejo sami v šolo, imajo pretiran strah pred vsako živaljo itd. Bolečine. Poškodovanci pogostokrat tožijo za hudimi 11 ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI za cepljenje svoje živali. Zoper njih uvede veterinarska inšpekcija prekrškovni postopek. Z novim zakonom o prekrških se v zvezi s tem prekrškom odloča po hitrem postopku. Ob ugotovitvi neupoštevanja zakona veterinarska inšpekcija takoj uvede postopek o prekršku, katerega posledica je sankcija - globa. Predpisani ukrepi za preprečevanje širjenja stekline so razen cepljenja lisic in psov še kontumac psov; to je omejitev prostega gibanja psov izven dvorišča, vsi psi izven dvorišča morajo biti privezani; lovljenje potepuških psov in mačk in desetdnevni nadzor klinično zdravih psov in mačk, ki so ranile ljudi. Veterinarska inšpekcija nadzira in uvede prekrškovni postopek v primeru neupoštevanja izvrševanja obveznih kliničnih pregledov živali na steklino, zoper imetnika živali, ki ni zagotovil fizičnega varstva nevarne živali. Zavedati se je potrebno, da je ta ukrep namenjen samo ohranjanju zdravja poškodovane osebe. Še bolj prav pa je, da skrbimo za svoje hišne ljubljence tako, da do poškodb sploh ne bo prišlo. Emil Kačičnik OSEBNE IZKUŠNJE V januarju sta se mi pripetila dva neljuba dogodka, prvi v nedeljo, 13. 01. 2008, ko so se na stopnišču pred mojimi otroki stepli trije psi, drugi pa se je zgodil v ponedeljek, 15. 01. 2008, ko sta otroka v avli stolpnice čakala na odraslo osebo in jo zaprosila, da ju pelje v šolo. To pa ni edini primer ravnanja nevestnih lastnikov. Pred časom so imele neljubo srečanje z izpuščenim psom učiteljice osnovne šole, ki so na sprehod odpeljale otroke. Po njihovih navedbah je šlo za velikega psa, ki se je gibal okoli otrok in jih zelo prestrašil, kar nekaj časa je trajalo, preden so, čeprav prestrašene, uspele z lastnim izpostavljanjem psa odstraniti od skupine. Sprehod je bil tega dne končan, psihološki učinek na otroke pa najbrž negativen. Da se v določenem obdobju na območju naselja Lipa in verjetno tudi drugod pojavljajo skupine nezavarovanih živali (psov), ni nova informacija, na to smo opozorili že v eni od prejšnjih številk, toda kaj je vzrok, da se podobnim zadevam ne pride do dna? Po mojem mnenju je potrebno odgovor poiskati predvsem pri lastnikih, ki svojih živali ne zavarujejo v skladu z zakonom in priporočilom zakonodajalca. Gre za nevestno ravnanje lastnikov, ki si mislijo, kaj pa bo moj kuža komu naredil. Pa temu ni tako, ko se psi združijo v trope, je njihovo vedenje nepredvidljivo, na dan pride nagon njihovih prednikov. Tokrat smo na pomoč poklicali podjetje Zonzani iz Dramelj, ki je v enem primeru že poskrbelo za odlov potepuškega psa. Emil Kačičnik STARŠI SKRBI ZA SVOJE OTROKE POSVEČAJO PREMALO ČASA Takšne so bile ugotovitve v letnem poročilu OŠ Štore, ki so ga podali na svetu staršev OŠ Štore. Dokaz za to so vse premalo obiskani strokovni posveti, ki jih organizirajo v OŠ Štore. Strokovni posveti se dotikajo marsikatere aktualne teme, predvsem v zvezi z vzgojo in življenjem naših šolarjev. Kljub skromnemu obisku, a ob zadovoljstvu prisotnih staršev, bodo z organiziranjem takšnih posvetov še nadaljevali. Ob tem pa si želijo prisotnosti večjega števila staršev. Emil Kačičnik 12 MAREC 2008 KNJIGE IZ ŽELEZARSKIH ŠTOR Misel za pisanje tega članka se mi je porodila ob fotografiranju knjig, v katerih je opisano življenje in delo ljudi iz občine Štore. Bogastvo občine verjetno ni samo v njeni kvadraturi. Bogatijo jo tudi nekateri posamezniki, ki so duhovno bogati in so dali velik in neizbrisen pečat njeni zgodovini in razvoju kraja. Pred časom mi je ob neki priložnosti moj prijatelj gospod Edi Peperko podaril čudovito knjižno darilo. Bila je knjiga Ipavci avtorja dr. Igorja Grdine. Menim, da so lahko Šentjurčani upravičeno ponosni na to rodbino in seveda tudi na pisca knjige. Prekrasen občutek je dobiti tako lepo knjigo, knjiga pa je lahko človekova najboljša prijateljica … AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Večjega veselja in zadovoljstva mi praktično ni mogel narediti. Sem namreč velik ljubitelj in bralec knjig in ponosen sem, da imam tudi to knjigo v svoji bogati knjižnici. To mi je dalo motiv, da poiščem doma vse knjige, ki so izšle v naših železarskih Štorah. Ni jih tako malo. To je razvidno tudi s fotografije. Imel sem resnično lepe občutke. Nekako bi se rad tudi sam pridružil tisti peščici ljudi, ki spravi svoje misli in svoje občutke na papir. Je še sploh kaj lepšega, kot pisati o svojem rojstnem kraju, ki je zate najlepši na svetu, in o ljudeh, s katerimi živiš desetletja in s katerimi deliš usodo tega sveta? Nekaj sem že spravil na papir, nekaj malega še bom. Srčno upam in si želim, da bo moja knjiga z naslovom »Železarske Štore«, ki bo napisana v slovenskem in angleškem jeziku in bogato opremljena s fotografijami, kmalu zagledala luč sveta. Srečko Križanec 13 MAREC 2008 OBVESTILA O ... ŠTORSKI OBČAN Komisija občine Štore za odlikovanja razpisuje NATEČAJ za izbiro predlogov za podelitev priznanj ob občinskem prazniku občine Štore PREDLOGI MORAJO VSEBOVATI: - ime in priimek predlagatelja, - vse osebne podatke predlaganca, - vsebinski opis aktivnosti, zaradi katerih je občan ali institucija predlagan-a za priznanje, - predlog z navedbo vrste odlikovanja. Podeljeno bo omejeno število priznanj v skladu s sklepom občinskega sveta občine Štore. Predlogi morajo biti poslani najkasneje do 25. 4. 2008 komisiji za priznanja in odlikovanja pri občinskemu svetu občine Štore. Kasnejših vlog ne bomo upoštevali. Predloge lahko podajo organizacije, društva, delovni kolektivi, stranke, občani in župan. RAZPIS za KRESOVANJE na Lipi Vsi zainteresirani za organizacijo prireditve naj oddajo vloge do ponedeljka, 7. 4. 2008, na sedež občine Štore. Občina Štore nudi organizatorju kritje stroškov organizacije in glasbe, ki naj jih navede v ponudbi! Občina bo izbrala najugodnejšega ponudnika glede na kvaliteto izvedbe in stroške. OBČINA ŠTORE 14 MAREC 2008 ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV - POMLADANSKO ČIŠČENJE Program organiziranega odvoza kosovnih odpadkov (ne avtomobilov) v občini Štore bo potekal po naslednjem razporedu: TOREK, 1. 4. 2008 1. LIPA - pri garažah (dva kontejnerja po 20 m3); 2. PROŽINSKA VAS - pri gasilskem domu (kontejner 15 m3); 3. OGOREVC - pri Romovi kapeli; 4. CESTA NA SVETINO 2 - (pri garaži); 5. NAD STOLARNO - v bližini hišne št.1; 6. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠTORE (kontejner 15 m3); 7. ZGORNJE PEČOVJE - v bližini Doberškove zidanice. SREDA, 2. 4. 2008 1. LIPA - v križišču pri frizerstvu Urukalo (kontejner 15 m3); 2. KANJUCE - blizu hišne št. 3 oziroma pri izhodu iz gozda (kontejner 15 m3); 3. MOSTE - pri hišni št. 57 oziroma v križišču pri Bučar; 4. KOMPOLE - pri Vrhovškovem kozolcu; 5. KRESNIKE - v začetku vasi; 6. LAŠKA VAS - v bližini hišne št. 27 - Gradič. ČETRTEK, 3. 4. 2008 1. VRUNČEV DOM - DOM LOVCEV; 2. ZGORNJE PEČOVJE - v bližini hišne št. 13 b – Povalej (kontejner 15 m3); 3. DRAGA - nasproti hišne št. 21 - Jelenc; 4. JAVORNIK – križišče Stiplovšek - blizu hišne št. 12 (kontejner 15 m3); 5. ŽERVIŠE - v križišču; 6. LIPA - pri garažah (kontejner 20 m3). PETEK, 4. 4. 2008 1. SVETINA (kontejner 15 m3); 2. LAŠKA VAS – križišče na mestu ekološkega otoka Kragelj - Ojsteršek; 3. ŠENTJANŽ - pri avtobusni postaji; 4. KOMPOLE - Podzid, križišče pri hišni št. 87 - Golob; 5. SVETLI DOL - križišče v Zalanki; 6. DRAGA - pri križu. PONEDELJEK, 7. 4. 2008 1. PEČOVJE - parkirni prostor pri igrišču (kontejner 15 m3); 2. STRAŽA - križišče pri steklarstvu Majoranc (kontejner 15 m3); 3. KOMPOLE - cesta Čadej - Podzid oziroma v križišču v gozdu; 4. SVETLI DOL - križišče blizu domačije Ulaga; 5. LIPA - Razgledna ulica - parkirni prostor pri hišni št. 3 - Fidler; 6. PROŽINSKA VAS - ZAGABER – pri Turk. OBVESTILA O ... ŠTORSKI OBČAN TOREK, 8. 4. 2008 1. JAVORNIK - pri avtobusni postaji (kontejner 15 m3); 2. KOMPOLE - GORICA - v bližini vodovodnega rezervoarja, blizu hišne št. 170; 3. PROŽINSKA VAS - OGOREVC - križišče v bližini hišne št. Ogorevc 16; 4. KOMPOLE - križišče, nasproti hišne št. 130 – Bauer (kontejner 15 m3); 5. KOMPOLE - pri pokopališču (kontejner 15 m3). SREDA, 9. 4. 2008 1. PEČOVJE - v bližini hišne št. 4; 2. PROŽINSKA VAS - pri Lončarju (Petelinšek); 3. NAD STRELIŠČEM - pri baraki v gozdu; 4. CESTA XIV. DIVIZIJE - pri hišni številki 51 (blizu trafo postaje); 5. KOMPOLE - pri hišni številki 147. ČETRTEK, 10. 4. 2008 1. LAŠKA VAS - križišče ob cesti na Pečovje, pri kozolcu (kontejner 15 m3); 2. MOSTE - v bližini hišne št. 50; 3. CESTA NA PEČOVJE – v bližini hišne št. 4; 4. KOMPOLE – v bližini hišne št. 41; 5. KANJUCE – v bližini hišne št. 24 - Bezgovšek. Velikost kontejnerjev je pripisana; v nasprotnem primeru je kontejner velikosti 7 m3. V kolikor se bo pokazala potreba po dodatnih kontejnerjih, bomo le-te dostavili po dogovoru z Javnimi napravami na določena mesta. Odvoz kosovnih odpadkov je namenjen vsem občanom občine Štore, ki odpadke pripeljejo na za to določena mesta in jih odložijo v kontejner. Posamezniki, ki želijo odvoz zase, lahko naročijo kontejner pri Javnih napravah Celje, tel. št. 03/ 425-64-00, vendar ga morajo plačati. Manjšo količino odpadkov (napolnjena prikolica osebnega avtomobila, in to 4X letno ) lahko občani sami odpeljejo na odlagališče Javnih naprav in jih odložijo na za to določena mesta v dogovoru z upravljavcem odlagališča, ob pogoju, da so vključeni v redni odvoz odpadkov. Dokazilo je pogodba, sklenjena z izvajalcem odvoza odpadkov, ali dokaz o plačilu storitve. V zadnjem času opažamo, da nekateri posamezniki kljub opozorilu prinašajo odpadke v kontejnerja, ki sta postavljena na pokopališču Kompole in Svetina in sta namenjena izključno pokopališkim odpadkom. Ker kljub opozorilom nekateri še vedno odlagajo odpadke v tako imenovane pokopališke kontejnerje, bomo v bodoče povzročitelju izstavili račun za odvoz kontejnerja. Sabina Firšt MAREC 2008 15 OBVESTILA O ... ŠTORSKI OBČAN TUDI TO JE NAŠA OBČINA ... Hvala, ljuba pomlad! K sreči si spet se vrnila, da nečedno početje ljudi, s svojim zelenjem vsaj za nekaj časa, očem boš prekrila. Barbara Ramšak 16 MAREC 2008 ŠTORSKI OBČAN OBVESTILA O ... V SLUŽBI DOMOVINE Pridruži se nam! KOT POKLICNA VOJAKINJA ali POKLICNI VOJAK Prej ali slej se moramo vsi odločiti, kateri poklic bomo izbrali in kje bomo našli zaposlitev. Pisarniške službe lahko postanejo enolične, kot poklicni vojaki pa se nikoli ne boste dolgočasili. Čakajo vas zanimive naloge in dinamično delovno okolje ter spoznavanje vojaških veščin. Hkrati pa je to poklic kot vsak drug, s plačo, sodelavci, z možnostmi za napredovanje in ugodnostmi. www.slovenskavojska.si www.slovenskavojska.si www.slovenskavojska.si Splošni pogoji Ponujamo vam √ ste državljan ali državljanka Republike Slovenije in nimate dvojnega državljanstva, √ da praviloma niste starejši od 25 let, √ imate vsaj IV. stopnjo izobrazbe (triletna poklicna šola), √ ste telesno in duševno sposobni za poklicno opravljanje vojaške službe, √ da niste član nobene politične stranke, √ niste bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in niste bili obsojeni na več kot trimesečno nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje. √ obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, √ redna mesečna plačila dela dohodka v drugi pokojninski steber, zato se bo pokojnina ob upokojitvi povečala, √ nezgodno zavarovanje v službi, √ povračilo potnih stroškov za prevoz na delo in z njega z javnim prevoznim sredstvom, √ izobraževanje doma in v tujini, √ nadgrajevanje znanja in psihofizičnih sposobnosti, √ vodeno karierno pot, √ dinamično delo v uigranem in motiviranem timu. Plače pripadnikov stalne sestave na dan 3. 1. 2008 neto plača v EUR na mesec Vojak s IV. stopnjo Izobrazbe do 745 Vojak s V. stopnjo Izobrazbe do 762 Podčastnik - vodnik do 838 Častnik - poročnik do 1068 Informativni izračun Višina je odvisna od stopnje izobrazbe, delovnega mesta, delovne uspešnosti in različnih dodatkov, kot so dodatek za vrednotenje delovnih razmer, posebnih obremenitev, omejitev in prepovedi, dodatek za delo v upravi, za omejitev pravice do stavke in drugih dodatkov. Informacije dobite na upravi za obrambo Celje in v vojašnici Celje na telefonskih številkah 03 548 45 81 ali 03 544 45 12 SPOZNAJ SVOJE MEJE … … IN JIH PRESEZI. MAREC 2008 17 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN V SPOMIN ZLATKU KNEZU Kdo je bil Zlatko? 1. marca smo na kompolskem pokopališču v največji letošnji vremenski ujmi z mrakobno kopreno otožnosti vseh navzočih spremili k večnemu počitku znanega občana Zlatka Kneza. Da je bil res znan in tudi priljubljen med ljudmi, je potrdila množica, kakršna na pogrebih v tem kraju ni običajna. Malo je ljudi, ki so v tako kratkem življenju, kot ga je doživel Zlatko, bili podvrženi tolikim preizkušnjam. Pa je vendar vedno ohranjal svojo svetlobo in toplino, ki je imela svoj smisel in cilj do konca njegove življenjske zgodbe. Kot da bi pokojnik vedel, da ima lahko človek izpolnjene vse svoje biološke in psihološke potrebe, vendar če ne začuti, da ima vse to in tudi njegovo lastno življenje nek globlji smisel, preprosto ne more živeti naprej. O Zlatkovem življenju, njegovih hotenjih, vzponih in padcih ter njegovi priljubljenosti je na pogrebu in dan poprej na komemorativni svečanosti občinskega sveta govoril župan Miran Jurkošek. Lepo se je izrazil o življenju in Zlatkovem času, bogatem in plemenitem, spomin nanj bo ostal v nas živ, globok in neminljiv. Hvala vsem, ki ta spomin ohranjate. Rojen je bil materi Mariji in očetu Jožetu kot zadnji od treh otrok 22. septembra 1957 v Šentjanžu. Po lastnih besedah je imel srečno zgodnje otroštvo, predvsem še, ker se je v glasbeno nadarjeni družini zgodaj srečal s harmoniko, ki ga je potem spremljala skoraj do zadnjega dne življenja. Od začetka ustanovitve okteta Lipa je tudi prepeval v njegovem sestavu. Dosegel je poklic elektrotehnika in se zaposlil v železarni. Potem se je zgodilo. V prometni nesreči je komaj ostal živ, izgubil je nogo in bil potem štiriurno invalidsko upokojen. V tem času je uvidel, da ima žilico in veselje do grafične dejavnosti. Registriral je popoldansko obrt, ki jo je ukinil zadnji dan lanskega leta, ko je vedel, da je hudo bolan. svoji Renati. Zato nam njegovo soočenje z dokončanostjo pomeni tudi zahvalo za njegovo delo in življenje. In naš blag spomin na plemenitega občana! Občinski svet občine Štore Menil je, da je čas, ko je potrebno kaj postoriti tudi za svoje okolje in ljudi, zato je bil tudi politično angažiran. Svoje dojemanje politike, v čisto amaterskem smislu seveda, je udejanil v stranki SDS in bil je eden od predstavnikov – svetnikov v štorskem občinskem svetu že drugi mandat. Ni mu ga bilo dano končati. Zlatkov značaj in iskriv intelekt je v komuniciranju z ljudmi bil skoraj vedno začinjen s pravšnjo dozo humorja, a z občutkom za realnost. Držal je dano besedo in vsakdo se je lahko zanesel nanj. Bil je ljubeč oče sinovoma Gregorju in Davidu ter hčerki Maši, prvošolki, ter soprog 18 MAREC 2008 PA SMO GA DOČAKALI A »gospodič« se je na srečo ponovno prebudil. Tokrat ves nov in lep, odet v »žamet in brokat«. Ponosno nam razkazuje nove prostore za društva in godbo na pihala, glavno dvorano in oder, ki pa ga še sramežljivo skriva za kulisami (saj še ni povsem končan). ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Po premnogih letih mirovanja je tako pred nami nov, obnovljen dom kulture. Da smo ga težko čakali, je bilo videti že na prvem koncertu, saj je dom dobesedno pokal po šivih, toliko je bilo obiskovalcev. Lepo je vedeti, da so tudi druge Vhod v obnovljeni kulturni dom Čas kar prehitro beži in komaj se še spomnimo čarobnega vzdušja zimskih praznikov in tisočerih lučk, ki še polepšajo zimsko idilo. Res je, veseli december nam nudi tisoč in en razlog za veselje. Občani Štor pa smo lanskega decembra imeli še en razlog več za praznovanje. 9. 12. 2007 je z otvoritvenim koncertom odprl svoje duri nekdanji kulturni dom. Nekdanji? Dvorana je pokala po šivih. prireditve, ki gostujejo v domu kulture, dobro obiskane. Saj kultura smo ljudje – tisti, ki nastopamo, in tisti, ki jim ploskamo. Seveda, »stari gospod«, ki je vse od leta 1953 nudil prostor za gledališke igre, za koncerte in razne druge prireditve, pa za veselice in celo za filmske projekcije, je počasi izgubljal sapo in nekje v osemdesetih letih obmiroval, sameval in počasi propadal. Žal! Ansambel Braneta Klavžarja Naj torej dom kulture v Štorah (p)ostane središče družabnih srečanj, prireditev, razstav, središče vsega, kar v nas budi lepoto in dobroto. Končno podobo bo dom kulture v Štorah dobil nekje v sredini leta, ko ga bomo svečano otvorili in to bo verjetno eno lepših daril ob občinskem prazniku. Mojca Korošec Foto: Aleš Korošec Župani pojejo 19 MAREC 2008 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN ALI JE MORDA RES? Marsikdo se v Štorah sprašuje, od kod ime našega kraja. Naš pokojni sosed, ki je dočakal kar lepo starost 85 let, nam je večkrat povedal tole pripoved. Pred mnogimi leti (200 let nazaj) so bila v našem kraju samo polja in gozdovi, ki jih je bilo potrebno podreti zaradi razvoja železarstva. Ravno zaradi tega je bilo v tem kraju veliko porobov - štorov. A en štor je bil izjemen. To je bil štor, izpod katerega je tekel izvir vode. Poimenovali so ga »pringlc«. Ime, pa tudi izvir se uporabljata še danes. Tako so takrat začeli v tem kraju govoriti: »Gremo k Štor po vodo« ali »Gremo v Štore po vodo«. To čudovito vodo iz pringlca poznajo daleč naokoli, saj sta njen vonj in okus nekaj posebnega. Ob hudi žeji te privabi že sam pogled nanjo in se ji kar ne moreš upreti, ne da bi srknil nekaj požirkov. Mnogokrat je bila zelo dobrodošla pri domačinih, sploh ob zaprtju glavnega voda zaradi remonta. Šele takrat vidimo, kaj nam pringlc pomeni. In še pomislek vsem, ki ne čuvajo našega skoraj zgodovinskega bogastva: »Smeti tja sodijo, odvrzite jih raje v koš ob izviru«. Vera Štante Skok JANKOV STOTI VZPON NA SREBOTNIK 20 Zanimiv dosežek preteklega leta je dosegel naš sokrajan Janko Šelih, ki se je kar stokrat povzpel na bližnje gorovje, točneje štorske vrhove – Srebotnik. Za svoj stoti vzpon je izbral 31. 12. 2007, na sillvestrovo, in s sabo, (no nekatere pa za sabo) pritegnil kar nekaj druščine. Prav je, da se takšna odprava, kot je bila Jankova odprava na Srebotnik 2007, tudi profesionalno pripravi. Torej, na poti do številke 100 ga je spremljala posebna ekipa alpinistov. Na poti do vrha in po spustu z njega so morali nekaj časa preživeti (zaradi aklimatizacije) v dveh baznih taborih, v vsakem je nekaj časa dežurala posebna ekipa, ki se je zadnji mesec intenzivno pripravljala na vzpon. Vzpon je bil naporen, pot je vodila po še ne povsem osvojeni relaciji, po severni steni Srebotnika, spust pa se je nadaljeval po zahodni, ki je bila zaradi nenadnih vremenskih sprememb zelo spolzka in nevarna. Kar nekaj energije je ekipa porabila na tej poti, k sreči pa so jo v drugem baznem taboru kmalu nadoknadili. Emil Kačičnik MAREC 2008 OD KOD IME ŠTORE Ko sem si oktobra 1995 v Muzeju novejše zgodovine v Celju ogledal razstavo z naslovom ŠTORE OD AGRARNEGA ZASELKA DO INDUSTRIJSKEGA KRAJA in ko sem bil ob 150. obletnici obstoja železarstva v Štorah leta 2001 od vodstva železarne imenovan v odbor za pripravo razstave v OŠ Štore, se mi ni niti sanjalo, da me bo to spodbujalo do te mere, da bom o tem pisal tudi sam. Na obeh razstavah je bil zelo lepo prikazan razvoj rudarstva, železarstva in razvoj kraja. Ravno železarstvo je dalo današnjim Štoram svoj neizbrisan pečat in na to smo lahko upravičeno ponosni. zemljišča, kjer je bila zgrajena železarna Štore. Verjetno bo kar držala trditev, da je ime Štore izpeljanka iz priimka Storr. To ime je vidno tudi na starih razglednicah, kjer je pisalo Store. Krajani Štor radi delimo Štore na spodnje Štore in na Lipo. Pod imenom spodnje Štore gre za naselje oziroma O zgodovini Štor je že precej pisal prof. Janko Orožen in zelo podrobno je bila prikazana zgodovina našega kraja. Ko pomislimo na zgodovino železarstva v Štorah, pa gre velikanska zahvala posameznikom, ki so to dediščino ohranjali in jo znali prenašati iz roda v rod, da je sedaj dostopna in na voljo tudi nam. stare stanovanjske hiše, staro osnovno šolo, gasilski dom, kulturni dom, gostilne ter bivšo mesnico in trgovino, ki ne služijo več svojemu namenu. V spodnjih Štorah je danes tudi občinska stavba. Omenjeni objekti ležijo ob regionalni cesti Celje - Rogaška Slatina. O naselju Lipa pa podrobno v nadaljevanju mojega pisanja. Občina Štore je eno večjih središč črne metalurgije v Sloveniji. Štore ležijo v dolini Voglajne in so obdane s hribi. Posebno je zanimiv izvor imena Štore. Nekateri prisegajo na ustno izročilo, ki pravi, da je kraj dobil ime po štorih, ki so ostali od posekanih dreves, drugi pa prisegajo na izročilo, da je ime nastalo iz družinskega imena Storr. Družina Storr je bila namreč lastnica celotnega Prva delavska stanovanja so bila zgrajena že pred letom 1900. Zgradili so tudi osnovno šolo in vrtec. Osnovna šola, ki sem jo zadnja leta pred uradnim zaprtjem leta 1967, obiskoval tudi sam, je bila ob pomoči železarne zgrajena leta 1891 in marca 1892 so jo izročili svojemu namenu. Po drugi svetovni vojni so v spodnjih Štorah zgradili kulturni dom, ki je bil slavnostno odprt 19. 12. 1953, ter nov sodoben gasilski dom, ki je bil zgrajen in svečano predan svojemu namenu avgusta leta 1954. ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Tudi v spodnjih Štorah je bilo opravljenih precej ur prostovoljnega dela. Glavno delo na tem območju je bilo ravnanje terena med železniško postajo in osnovno šolo, zasaditev žive meje, dreves in grmičevja ter izgradnja avtobusnega postajališča. Za to delo je bilo opravljenih 9969 ur in 7013 ur je bilo opravljenih za gradnjo strelišča. Naša občina ima tudi svojo zastavo, na katero smo lahko zelo ponosni. Je pravokotne oblike in je vertikalno razdeljena na dve neenaki polji v razmerju 1/3 modrega polja, kar simbolizira barvo rudarstva in metalurgije, in 2/3 zelenega polja, ki prikazuje zeleno pokrajino občine, hkrati pa je zelena barva tudi barva upanja. V sredini zelenega polja je grb občine, ki je v obliki ščita rumene barve. Lepo je viden tudi v lokalnem časopisu Štorski občan na naslovni strani v kotu levo. Grb je spodaj polkrožno zaključen, oba vogala zgoraj pa sta izrezana v obliki kroga. Grb vsebuje modro vtisnjene simbole, ki si sledijo v navpičnem zaporedju: VI, črta, prekrižani kladivi. Grb ima modro obrobo. Rimska VI označuje naseljenost področja že v šestem stoletju. Srečko Križanec 21 MAREC 2008 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN LETNO POROČILO O OPRAVLJENIH ŽELEZARSKIH POHODIH, ZDRUŽENIH V SLOVENSKI INDUSTRIJI JEKLA 2007 Sezona naše planinske aktivnosti železarskih pohodov v letu 2007 je zaključena. Bila je zelo aktivna, uspešna, pestra in zanimiva za vse, ki so se udeležili naših skrbno načrtovanih in pripravljenih pohodov. Na naših pohodih nas je družilo veselje do zdravega življenja, medsebojnega spoznavanja, navezovanja stikov, prenašanja znanja in delitev dobre volje, ki nas je spremljala na vseh naših pohodih. Od začetnih načrtovanih železarskih pohodov, ki so se razvili iz medsebojnega sodelovanja železarn Štor, Žične, Tovila, Krope, Raven in Jesenic, se je struktura pohodnikov precej spremenila. Pohodov se udeležujejo poleg zaposlenih v obstoječih obratih na naštetih lokacijah v zelo velikem številu bivši zaposleni, upokojenci in člani planinskih društev – ljubiteljev narave in druženja, za kar gre zahvala organizatorjem pohodov, ki se povezujejo s predsedniki lokalnih planinskih društev. S tem smo pri organizaciji naših pohodov pridobili strokovni kader – registrirane P.V.P.Z. Slovenije, gorske reševalce in mentorje. Ti nam s svojim znanjem in izkušnjami zagotavljajo večjo varnost na naših pohodih. Prav tako je eno od pomembnih del pri organizaciji naših pohodov oglaševanje v tovarniških in občinskih glasilih. 22 S tem je z našimi aktivnostmi in ustvarjalnostjo obveščen širši krog ljudi, za kar gre zahvala občini Štore in lokalnemu časopisu Štorski občan, ki ga dobivajo vsi aktivni vodniki železarskih pohodov, ki so tako obveščeni ne samo o pohodih, ampak tudi o drugem dogajanju v naši občini. Tatjana Košir, Martina Šafarič, Slavko Urlep. Pri organizaciji pohodov imajo zelo veliko vlogo donatorji – sponzorji, brez katerih pohodi v naši organizaciji ne bi bili tako dobro izpeljani, je pa res, da se na tem področju ne moremo primerjati z donacijami, ki jih za pripravo pohodov dobijo organizatorji z Raven in Jesenic. Naši donatorji: občina Štore, Štore Valji, Štore Steel, Petrol Energetika Ravne, Storkom Štore, Trgošped Šentjur, Josip Šlogar, kava bar Gaj Lipa, trgovina Mercator Lipa, Matej Čanžek, Fanika Štarkl. V letu 2007 smo zelo uspešno izpeljali in zaključili štiri železarske pohode in otvoritveni pohod v spomin P.V. Bineta Rozmana v organizaciji IMT Tovil Ljubljana. Prvi, 113. pohod, je bil 2. 6. 2007 v organizaciji DIT jeklarjev Acroni Jesenice, na DOVŠKO BABO (1891 m). Udeležencev 225. Drugi, 114. pohod, je bil 23. 6. 2007 v organizaciji P.V.P.D. Železar Štore na LISCO (927 m). Udeležencev 146. Tretji, 115. pohod, je bil 25. 8. 2007 v organizaciji P.V. SIJ Plamen – Kropa, Veriga Lesce in IMT Tovil na BLEGOŠ (1562 m). Udeležencev 172. Četrti, 116. pohod, je bil 1. 9. 2007 v organizaciji P.V. SIJ Metal Ravne na VELIKO PLANINO (1666 m). Udeležencev 252. Na vseh pohodih je sodelovalo 840 pohodnikov, 112 P.V.P.Z. Slovenije in 26 članov gorske reševalne službe. Spisek vodnikov in zaslužnih, ki so aktivno sodelovali pri organizaciji in vodenju železarskih pohodov iz Štor: Jože Gobec, Slavko Fidler, Stane Lešek, Samo Kompolšek, Grega Vodeb, Betka Jelen, Karli Rozman, Valter Jelen, Marija Lamut, Milan Centrih, Vlado Čanžek, PLANIRANI POHODI V LETU 2008: - Pohod v spomin P.V. Bineta Rozmana – datum sledi; - 117. pohod 17. 5. 2008 – Ravne – KOŠENJAK; - 118. pohod 7. 6. 2008 – Štore – KUM; - 119. pohod 28. 6. 2008 – Veriga - Plamen - BEGUNJŠČICA (Ljubelj); - 120. pohod 3. 8. 2008 – Acroni Jesenice – več različic z zaključkom in proslavitvijo 40-letnice železarskih pohodov. Naša želja je, da bi se nam v bodoče pri naših pohodih pridružilo več sodelavcev, zaposlenih na lokaciji Štore, prav tako pa vsi, ki imate voljo do hoje, druženja in spoznavanja drugačnosti, lepot in zanimivosti, ki nam jih ponuja naša prelepa Slovenija. Prav tako ste vabljeni vsi tisti z manj kondicije, saj imamo na naših pohodih vedno pripravljeno in strokovno vodeno krajšo in s tem lažjo različico pohoda, primerno za vsakogar. Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali pri organizaciji in vodenju železarskih pohodov. Organizator železarskih pohodov in P.V. P.D. Železar Štore Valter Jelen MAREC 2008 GD PROŽINSKA VAS JE LETOS PRAZNOVALO 70-LETNICO Arhiv: Gasilci PGD Prožinska vas Prostovoljstvo ima v Štorah že od nekdaj tradicijo, lep dokaz je delo gasilskega društva Prožinska vas, ki s svojim delom bogati in varuje naše domove že kar 70 let. 3. 2. 2008 je v prostorih GD Prožinska vas potekal že 70. občni zbor tukajšnjega društva, ki so se ga udeležili tudi Albin Turnšek, predsednik gasilske zveze Celje, Miran Jurkovšek, župan občine Štore, Marjan Krajnčan, občinski poveljnik poveljstva občine Štore ter predstavniki sosednjih društev: PGD Štore, PGD Svetina, PGD Šentjur, PGD Teharje, PGD Gaberje, PGD Dolga Gora, PGD Sveti Štefan, PGD Lokarje in društvo vinogradnikov Polič. Na svečani seji so se dotaknili dela društva v obdobju zadnjih let, gasilskega poslanstva in ciljev, ki so si jih začrtali v prihodnje. Ideja o ustanovitvi gasilskega društva v Prožinski vasi je dozorevala kar nekaj časa, ustanovitev pa je pospešil požar leta 1937, ki je popolnoma uničil gospodarsko poslopje. Na pobudo Franca Ferenčaka je bil kmalu po tem sklican vaški sestanek, na katerem so izvolili 6-članski pripravljalni odbor, ki bi naj pripravil vse potrebno za ustanovitev gasilskega društva. Ustanovni občni zbor je potekal na današnji dan, pred 70 leti. Gasilsko društvo je imelo svoje prve prostore kar v hiši pri Dremšak. Na občnem zboru so izvolili prvo vodstvo MAREC 2008 gasilskega društva: v občini in zunaj nje. Med prvimi so imeli za predsednika v svoji sestavi žensko desetino, prav tako Franca Krajška, pa tudi številne pionirske in mladinske za poveljnika desetine. Gasilci so se udeležili tečajev Franca Ferenčaka, za gasilske strojnike, nižje častnike, za za tajnika Franca gasilske častnike ter sodnike gasilskih Oberžana in druge športnih disciplin. odbornike. Med In od takrat je minilo že 70 let. Svojega vojno je delo v poslanstva, so si enotni, še ne mislijo gasilskem društvu opustiti, kar neizpodbitno dokazuje že 5. zamrlo, vendar je zbor gasilske mladine PGD prožinska vas po vojni ponovno 2008. oživelo. Začeli so Zbora se je udeležilo veliko število mladih graditi gasilski dom gasilk in gasilcev PGD. Izmed povabljenih in ga dokončali so se zbora udeležili predstavniki leta 1988 do oblike ki jo ima še danes. upravnega odbora PGD Prožinska vas, Prvo črpalko so kupili leto po ustanovitvi, občinski poveljnik občinskega poveljstva drugo leta 1974 in tretjo v letu 1983. občine Štore Marjan Kranjčan ter mladi Prvo prevozno sredstvo je bila konjska gasilci z mentorico iz PGD Štore. vprega, še z lesenimi kolesi, ki pa so jih Skupaj z mentorjem Primožem Krofličem leta 1960 zamenjali, ta voz je še vedno so potegnili črto pod dogajanje v letu 2007, dobro ohranjen. Prvi avtomobil TAM G5 ki je bilo za mlade v društvu zelo uspešno, je bil kupljen in prevzet leta 1976, kasneje predvsem za desetino mladincev, ki so so imeli terenski avtomobil, ki so ga se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je preuredili v gasilsko vozilo, leta 1988, ob potekalo oktobra v Slovenskih Konjicah. 50. obletnici društva, so slavnostno prevzeli Poleg priprav na tekmovanja so se v novo avtocisterno, pred 12 leti pa še novo orodno vozilo Mercedes. Skozi vsa leta so se gasilci ubadali z pomanjkanjem denarja, vendar so te probleme ob pomoči prostovoljnega dela vaščanov in prostovoljnih prispevkov znali premagovati in Zbor gasilske mladine PGD Prožinska vas verjamejo, da bo tako tudi v prihodnje. društvu odvijale tudi druge dejavnosti, Prvi gasilski prapor so razvili leta 1968, katerih osnovni namen je bil druženje in ob trideset letnici društva, z novim pa so izobraževanje mladih. ga zamenjali leta 1998. V vseh teh letih Zazrli so se v leto 2008 in si zastavili so se gasilke in gasilci redno strokovno cilje, ki jih bodo z novo, okrepljeno ekipo usposabljali z vajami in drugimi oblikami mentorjev skušali uresničiti v tem letu. strokovnega izobraževanja ter dosegali vidne rezultate na različnih tekmovanjih Emil Kačični O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 23 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 60 LET STRELSKEGA DRUŠTVA KOVINAR ŠTORE soboto, 28. 6. 2008, del prireditve posvetiti tudi strelskemu društvu Kovinar Štore ob njihovi 60. obletnici aktivnega delovanja. To leto pa imamo v naši občini še enega visokega jubilanta, ki slavi 70. obletnico delovanja. To je prostovoljno gasilsko društvo Prožinska vas. Že večkrat so nam s svojimi gasilskimi klopmi in mizami pomagali pri organizaciji veteranskih srečanj. Veterani znamo to ceniti in se jim želimo na primeren način na veteranskem srečanju tudi oddolžiti. Srečko Križanec Bivše strelišče in malokalibrsko puško V teh spomladanskih mesecih bo minilo natanko 60 let, ko so na ustanovnem občnem zboru ustanovili strelsko družino Kovinar Štore. Visok jubilej, vreden vsega spoštovanja. Vendar pa tradicija strelskega športa v Štorah sega precej v zgodovino, tam nekje v leto 1930. To nenazadnje dokazujejo tudi stare fotografije iz leta 1932 in istega leta osvojeni pokal, ki je vrhunsko izdelan - prava mojstrovina - in je sedaj v zasebni lasti. tekmovanjih tudi večkrat ponesli po celi domovini. V zadnjem obdobju v njem marljivo treniramo tudi štorski veterani, predvsem v času priprav pred kakšnimi večjimi veteranskimi strelskimi tekmovanji, ki jih je v Sloveniji vedno več. Tako želimo letos na osmem veteranskem srečanju na Svetini v V prvih letih po drugi svetovni vojni je bil poudarek na streljanju z vojaško puško. Po izgradnji strelišča za malokalibrsko puško in pištolo leta 1959 pa se je zanimanje za strelski šport še bolj razmahnilo. Na tem strelišču sem v rani mladosti veliko streljal tudi jaz. To strelišče je sedaj v takšnem stanju, kot vidite na fotografiji in menim, da ne potrebuje nobenega komentarja. 24 Na veliko srečo pa se je ohranilo zaprto strelišče za zračno puško v Štorah, v bližini gasilskega doma. Za to gre predvsem zahvala marljivim starejšim članom strelskega društva, ki so v preteklosti ime Štor na raznih Strelišče za zračno puško in pištolo MAREC 2008 PROJEKT »STAREJŠI ZA VIŠJO KAKOVOST ŽIVLJENJA DOMA« Staranje prebivalstva v vseh okoljih na svetu sodi med največje izzive, pred katerimi bo svet v 21. stoletju. Starejši se zavedamo, da ni dovolj, da bi sedeli križem rok in se pritoževali nad stvarmi, ki nas motijo v lastni državi. Večina si nas želi jesen življenja preživeti v domačem okolju in uživati sadove, ki smo jih posejali, vendar žal večkrat ni tako. Zveza društev upokojencev Slovenije je pred dobrimi štirimi leti pristopila k projektu Starejši za višjo kakovost življenja doma. Društva upokojencev imajo najboljšo mrežo v slovenskem nevladnem sektorju in zavedajoč se, da je nujno potrebno narediti nekaj za starejše, sta se dr. Mateja Kožuh Novak in Angelca Žiberna s svojimi sodelavci obrnili na društva po pomoč. V projektu sodeluje že 130 društev upokojencev z več kot 1200 prostovoljci, ki so obiskali na tisoče starejših in njihove potrebe posredovali ustreznim službam. Projekt se širi in upamo, da bomo v nekaj letih obiskali vse starejše, ki dopolnijo devetinšestdeset let. Društvo upokojencev Štore je pred tremi leti pristopilo k projektu in bili smo med prvimi tridesetimi društvi, tako da smo orali ledino. V občini je okrog 450 starejših od 69 let, od tega jih je okrog 50 v domovih za ostarele, tako da je zanje poskrbljeno. 27 prostovoljcev, toliko nas je trenutno, pa se trudi, da bi nam starejši zaupali. Obiskali smo več kot 400 starejših od 69 let, ne glede na to, ali so člani društva upokojencev ali ne. Nekateri nam še vedno ne zaupajo in so sodelovanje z nami odklonili. To bi lahko razumeli, kot da se ne želijo vključiti v starejšo družbo, ali pa da jim ni mar, kaj se dogaja s sosedom, prijateljem, znancem. Upajmo, da temu ni tako in da se bomo v bodoče lahko približali tistim, ki so nas do sedaj zavračali. Ne bom naštevala, kolikim smo pomagali, a verjemite, da teh ni malo. Sploh se ne zavedamo, kaj vse se dogaja za štirimi stenami in zaradi sramu, da se ne bi razvedelo, kako starejši živijo, rajši molčijo in trpijo. Obiskovati osamljene, pomoči potrebne in tiste, ki se bojijo spregovoriti o sebi in svojih težavah, je cilj tega projekta. Prepričana sem, da je v Štorah društvo upokojencev sedaj tisto, ki ima popolno sliko življenja starejših v občini in skupaj z državnimi službami poskušamo pomagati tistim, ki to dovolijo. Verjemite, starejši so vam hvaležni za vsak stisk roke in prijazno besedo, zato bodimo s tem radodarni. Veliko je takšnih, ki zaradi bolezni ali zato, ker so se odvadili družbe, živijo osamljeno. Prav je, da omenim, da imamo med nami prostovoljko, ki izstopa in se od jutra do večera razdaja za starejše. Marija Lamut je prostovoljka koordinatorka, ki veliko pripomore, da je naš čudoviti projekt v Štorah uspešen. Saj veste: tisto, kar bom danes storil jaz za starejše, bo v bodočnosti nekdo drug storil zame. SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN Včasih so bile Štore v Sloveniji znane po železarni, danes pa naj bodo znane po starejših, ki si pomagajo med seboj in ki jim ni vseeno, kako bodo živeli naši zanamci. Ivanka Tofant SKUPINA SENIORKE Sedaj nas že poznate - saj se občasno oglasimo. Še smo aktivne in tudi številčne. Skupina šteje 37 članic. Leta tečejo, 17 let ni kar tako, me pa še vedno telovadimo. Septembra smo pričele z vadbo enkrat tedensko. Dobivamo se vsako sredo ob 18.oo uri v telovadnici osnovne šole. Udeležba pri vajah je približno 70-odstotna. Naša starostna sestava je zelo različna (od 49 do 80 let). Vsaka po svojih zmožnostih vaje čim bolje opravi. Vse se zavedamo, da moramo biti aktivne kljub letom. Enkrat tedensko telovadimo skupaj, tudi doma telovadimo poleg rednega dela in še kakšen sprehod opravimo. Trudimo se živeti kvalitetno. Poleg tedenskih srečanj se srečujemo še ob različnih praznikih. Veselile smo se na MAREC 2008 praznovanju novega leta. Kot vsako leto, bomo tudi letos praznovale dan žena oziroma materinski dan. Telovadbo bomo zaključile konec maja. Junija pa bomo ponovno organizirale zaključni izlet. Lidija Kavka 25 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN SKUPAJ PRAZNOVALA IN SE KMALU NATO POSLOVILA tudi skrbi v družino prinesejo otroci in zdi se mu, da je bilo zelo lepo takrat, ko se je vsa družina peljala z vlakom v Maribor in potem s sedežnico na Pohorje. Mama Pavla se je po prihodu v Štore zaposlila kot snažilka v metalurški šoli in tam tudi dočakala pokoj. Skrb za otroke je bila na prvem mestu in všeč ji je bilo, če so bili lepo oblečeni. Dodatni zaslužek so iskali v nabiranju borovnic, Pavla pa je tudi veliko pletla. Ko so otroci odšli na svoje in sta ostala sama, sta v varstvo dobila vnukinjo Aleksandro in jo razvajala. Četrtek, 31. januar 2008, je bil za Ivačičeve z Lipe velik dan. Ata Edi in mama Pavla sta praznovala 60. obletnico njune poroke. Pred davnimi 60 leti sta si obljubila zvestobo, ki je trajala vse do dne, ko se je Pavla poslovila. Leta so prinesla svoje, a kljub vsemu sta bila zelo ponosna na prehojeno pot, ki ni bila samo ravna, ampak sta morala velikokrat čez ovire. Edi Ivačič se je rodil kot drugi od osmih otrok 18. septembra 1923. Mama ga je povila kar v oglarski koči v Požnici, družina se je namreč preživljala z žganjem oglja. Trdo so morali delati, da so nahranili osmero ust, sicer pa so tudi otroci kmalu poprijeli za težko delo. Takrat so v šolo hodili samo v zimskih mesecih, preostali čas pa so bili oproščeni pouka zaradi dela doma. V najlepših letih, ko se je Edi že oziral za dekleti, je bil mobiliziran v nemško vojsko, s seboj pa je odnesel sliko Lipovškove Pavle, ki mu je bila najbolj pri srcu. Pavla je bila doma iz Pečovnika in je ugledala luč sveta pri Lipovškovih 4. junija 1925. V šolo sta s sestro Marico hodili k šolskim sestram v Celje. Doma je sicer bilo nekaj obdelovalne zemlje, a si je Pavla kmalu našla delo v tovarni sladkorja v Celju. Leta 1945 je rodila sina Edija in se potem zaposlila v Metki Celje. Leta 1948, ko je bil na poti drugi otrok, Zdravko, sta se z Edijem Ivačičem vzela. Edi se je po vrnitvi iz ujetništva zaposlil v Železarni Štore in leta 1950 dobil na Lipi stanovanje za svojo družino, ki se je tega leta povečala še za hčerko Ireno. Edi pove, da je v železarni delal 37 let, vse do upokojitve leta 1980. Tiste čase so delali petek in svetek, nedelje in praznikov Edi ni poznal. Kar nekam daleč mu odide pogled, ko naglas razmišlja o delu o težkih časih. Ko ga povprašam o veselem delu življenja, dolgo časa razmišlja, ko pa vidi, da ne odneham, z resnim glasom pove: srečo, veselje, pa Bolezen jima ni prizanašala, Edi je poleg drugih težav izgubil tudi sluh, Pavla pa je bila od lanskega novembra zaradi težke bolezni prikovana na bolniško posteljo. Za sporazumevanje imajo v hiši polno aparatur, saj je Edi s pomočjo hčerke Irene, ki je vsak dan prihajala domov, skrbel za bolno Pavlo. Po potrebi je pomagala patronažna sestra, hvaležni za pomoč pa so tudi sosedi Angelci Marovšek in Mariji Lamut. Skromna in nevajena pozornosti sta bila ob jubileju izredno vesela obiska in čestitke župana Mirana Jurkoška. Pavla je žal umrla 16. februarja letos in v srcih najbližjih pustila neizbrisno sled ter številne lepe spomine. Ivanka Tofant 26 MAREC 2008 UPOKOJENCI SMO AKTIVNI! Našo občino Štore Lahko štejemo med starejše občine. Šteje približno 4.000 prebivalcev, od tega približno 700 starejših od 65 let. Glavno naseljevanje v Štorah se je začelo po letu 1952, ko so začeli graditi bloke, ljudje pa so se zaposlovali v železarni Štore. Tako je med nami že veliko število starejših in upokojenih. S tem pisanjem želim spomniti, da imamo v Štorah poleg drugih društev tudi društvo upokojencev, ki šteje več kot 650 članov. Veliko število upokojencev se še ni odločilo, da bi se včlanilo v društvo, ki je izključno namenjeno tej populaciji. Tudi tretje življenjsko obdobje je lahko zanimivo in lepo, odvisno je le od nas samih, kako si ga organiziramo, kje se vključujemo in sodelujemo. Tako želimo prekiniti miselnost, da upokojenci nismo več za nobeno rabo, da smo povsod odveč, da smo nesposobni poskrbeti za lepše življenje. To društvo je namenjeno izključno nam, da se družimo, da si polepšamo preostanek življenja. S tem pa ne mislim samo na izlete, kot je prepričana večina ljudi, temveč je veliko stvari, ki se že odvijajo v društvu, želimo pa si jih še več, zato vas vabimo, da se vključite, prinesete nove ideje ter sodelujete. Kaj že sedaj delamo? Na kratko vas želim seznaniti, kje vse se je možno priključiti in sodelovati: • vsak član prejme vsak mesec novice, ki ga seznanjajo o delu društva; • 7-9 izletov letno, pustovanje, praznovanje žensk, martinovanje, praznovanje ob zaključku leta, silvestrovanje; • vsak pododbor organizira piknik; • športna druženja: ribolov, streljanje, balinanje itd; • letno srečanje DU Štore; • letno srečanje članov ZDUS; • 1-krat tedensko telovadba žensk v OŠ Štore; • 1- krat ali večkrat v mesecu druženje v okviru Aktiva žensk v OŠ Kompole; • 1-krat mesečno druženje v okviru Aktiva žensk v Štorah; • 1-krat mesečno merjenje krvnega tlaka in sladkorja v krvi v Štorah in v Kompolah; • obiski članov, starih nad 80 let ob jubilejih (skromno darilo in čestitka); • obisk z županom ob okroglih obletnicah; • obisk naših članov v domovih za ostarele; • nudenje brezplačne pravne pomoči v okviru občine Štore; • pomoč pri pisanju raznih vlog (ga. Lamut); • s potrjeno člansko izkaznico popust pri kopanju v Laškem, Zrečah, Dobrni, popust pri letovanju v Delfinu v Izoli; • ob smrti spremstvo s praporjem; • vzajemna samopomoč; • ob novem letu izdelovanje čestitk; • 3-4 zdravstvena predavanja; • projekt starejših za višjo kakovost življenja doma s 26 prostovoljci, ki pomagajo pri organizaciji pomoči potrebnim. SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN Zelo si želimo, da bi zaživela še pohodniška sekcija in krajši izleti za težko bolne ali tiste, ki želijo izlet le za nekaj ur. O projektu za višjo kakovost življenja doma je bilo že veliko napisanega in prav je, da vas še enkrat spomnimo, kaj to sploh je. Marija Lamut STAROSTNA POZABLJIVOST ALI DEMEMCA Vse več je pozabljivosti ali demence. V Šentjurju so ustanovili združenje zahodnoštajerske pokrajine Spominčica s strokovno voditeljico dr. Zlato Felc. Namen Spominčice je pomoč svojcem oseb z demenco. Organizirali bodo sklop predavanj priznanih strokovnjakov s tega področja in nato še oblikovali skupine za samopomoč za svojce oseb z demenco. Prvo predavanje, DEMENCA ALI STAROSTNA POZABLJIVOST, bo imel doc. dr. Aleš Kogoj, 13. marca 2008 ob 17.00 uri v prostorih doma starejših, Svetinova ul. 1, Šentjur. Po predavanju se bodo lahko interesenti prijavili na izobraževalni tečaj za svojce oseb z demenco. Vabljeni vsi, ki se preko svojcev srečujete z boleznijo, povezano z motnjami spomina. Ivanka Tofant MAREC 2008 27 UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN NA OBISKU PRI MUCI COPATARICI Muca Copatarica - le kdo je ne pozna? Z njo so rasle in še rastejo generacije nadobudnežev, ki jih muca na hudomušen način navaja na pospravljanje copat. Skoraj neverjetno je, da je ta mačja gospodična že »srečala Abrahama«, pa je še vedno priljubljena in aktualna. Seveda, saj so obstajali »neredni« otroci že pred petdesetimi leti, obstajajo sedaj in bodo verjetno tudi v prihodnje. Z namenom, da počastimo mucin jubilej, smo se učenci 3.a in 3.b razreda odločili, da jo obiščemo. Pred obiskom smo v razredu uredili razstavo knjig o mucah in zgodbic, v katerih nastopajo muce. Poslušali in reševali smo »mačje« uganke, peli »mačje« pesmi in poslušali »mačje« glasbene pravljice. Iz knjig o mačkah smo izvedeli mnogo zanimivosti o tej priljubljeni domači živali, pa tudi o njenih večjih sorodnikih, ki ne živijo pri nas. Nato smo se odpravili na obisk k muci Copatarici - v knjižnico. Sprejela nas je gospa knjižničarka - muca Copatarica, ki nas je popeljala skozi razstavo številnih knjig o mačjih junakih. Nekatere smo poznali, drugih pa ne. Ker smo ob koncu obiska obljubili, da bomo pridno pospravljali copate, nam je muca Copatarica podarila bralno kazalo v obliki copatka, ki smo ga v razredu vsak po svoje okrasili. S tem pa našega druženja z muco še ni bilo konec. V razredu smo iz kartona izrezali in uredili prizorišče dogajanja celotne zgodbe - vas z belimi, urejenimi hišami, gozd z otroki, ki so iskali mucin dom, in dom muce Copatarice. Ob glasbi mačka Murija smo zaplesali in zapeli, nato pa smo se posladkali s priljubljenim »mačjim« napitkom – čokoladnim mlekom in piškoti, ki jih je posebej za nas spekla muca. 28 Ob koncu dneva smo zadovoljno ugotovili, da je dopoldan minil, kot bi mignil. Izdelali smo še razstavo fotografij, ki smo jih posneli, in NASVIDENJE, MUCA COPATARICA! Ostani še naprej prijazna učiteljica reda, saj prihajajo nove generacije otrok, ki bodo gotovo potrebovale tvoje vzgojne vzpodbude. Učenci in učiteljici 3. a in 3. b razreda OŠ ŠTORE MAREC 2008 OBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT V sredo, 30. januarja 2008, se je v dvorani Narodnega doma v Celju z začetkom ob 11.00 uri odvijal 18. občinski otroški parlament na temo »ZABAVA IN PROSTI ČAS MLADIH«. OŠ Štore so zastopali: Lena Gabršček, Anka Frece, Maruša Klinar, Lucija Hrastnik, Primož Vogrinc, Miha Dolenc, Janez Krevel in Matic Teršek. Poslanci iz vseh osnovnih šol celjske regije so razpravljali med seboj, s predstavnikom celjskega občinskega sveta ter s predstavnico kolegija ravnateljev o vprašanjih, ki jih težijo, na izbrano temo. V začetni razpravi so predstavniki posameznih šol predstavili rezultate in sklepe šolskih parlamentov, ob koncu pa smo izbrali še po enega predstavnika iz vsake šole, ki je celjsko občino zastopal na regijskem otroškem parlamentu, ki se je odvijal 20. februarja 2008 na OŠ Frana Roša v Celju. Na regijskem parlamentu je našo šolo zastopal Janez Krevel. UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN ŠOLA V NARAVI – PECA pravili, kaj lahko in česa ne smemo delati na smučišču. Učenci 6. a in b razreda smo bili od 4. 2. 2008 do 8. 2. 2008 v šoli v naravi na Peci. V ponedeljek, 4. 2. 2008, smo v mrzlem in deževnem jutru nestrpno pričakovali avtobus, ki nas je odpeljal proti domu Peca. Vozili smo se približno dve uri in končno prispeli do doma. Tam smo najprej zložili vso prtljago, potovalke, kovčke in smučarsko opremo, iz avtobusa. Nato smo v skupinah, ki so jih razredničarke določile že v šoli, poiskali svoje sobe. Ko smo končno vsi našli svoje sobe, smo se zbrali v jedilnici, kjer nam je vodja doma Peca, gospa Metka, predstavila pravila in hišni red v domu. Zatem nam je tudi učitelj smučanja razložil, kako se vedemo na smučišču ter nas seznanil z desetimi MAREC 2008 Vsak naslednji dan, vse do petka, smo morali upoštevati smučarska in hišna pravila. Vsako jutro smo po zajtrku odšli na smučišče. Prvi dan nam je še malo nagajalo vreme, nato pa je narava uslišala naše prošnje in odgnala oblake in dež. Na smučišču smo tisti, ki smo že znali smučati, nadgrajevali svoje znanje smučanja. Učenci, ki so prvič stopili na smuči, pa so se učili prvih korakov oziroma prvih zavojev na smučeh. In vsi do zadnjega so se naučili smučati. V petek pa smo svoje znanje in spretnost pokazali na tekmovanju. Nikakor pa ne smem pozabiti na izlet v rudnik, v podzemlje Pece. Rudnik je zelo zanimiv in obogaten z animacijami, Bergmandeljca (rudniški škrat) so predstavili z zvočnim posnetkom njegovega smeha. Prav tako ne bomo pozabili vsakodnevnih večernih animacij v domu Peca. V torek smo se pustno veselili, priredili smo tekmovanje za najboljšo pustno masko. Tretji dan smo učiteljem namesto pravega Dnevnika predstavili naš TV DNEVNIK, četrti dan pa smo imeli »poslovilno« zabavo. Med vse te aktivnosti pa je bil vključen tudi pouk, učili smo se ravnati s kompasom, določali naš položaj na zemljevidu, narisali svoj zemljevid in se preizkusili v naravoslovnem kvizu. Šola v naravi je za marsikoga pomenila pravo pustolovščino, saj je moral sam skrbeti zase. Pospravljati smo morali postelje, skrbeti za red v sobi, dežurni učenci so pripravljali mize za vse tri obroke in jih nato tudi počistili. In ker je vsake dobre in prijetne stvari hitro konec, je tudi naše bivanje v šoli v naravi minilo kot dih. Zopet smo pakirali, tovorili prtljago na avtobus, v mislih še enkrat pregledali sobe in že so se kolesa avtobusa zavrtela proti Štoram. Tudi vožnja je minila zelo hitro. Bolj ko smo se bližali domu, bolj nas je obhajala žalost. Prihod domov je pomenil konec prijetnih, zabavnih in tudi zanimivih dni v šoli v naravi. Anja Jazbinšek, 6. b 29 UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN KULTURNI DAN 8. RAZREDOV V MARIBORU koli, 8. razredi OŠ Štore smo v petek, 11. 1. 2008, ubili dve muhi na en mah. Pravijo, da mora vsak Slovenec vsaj enkrat na Triglav. Ker da je lepo in se spodobi. Se strinjam. Bi pa bilo vredno razmisliti o naslednjem predlogu: vsak Slovenec mora vsaj enkrat v življenju v Maribor ter na baletno predstavo. Maribor ne bo delal težav, z baletom je vse drugače … Kakor Naše potovanje se je pričelo ob 8.00. Z avtobusom smo se odpravili v Maribor. Po vznemirljivi vožnji smo končno prečkali Dravo in se opravili proti umetnostni galeriji Maribor. Nekateri smo imeli posebno zadolžitev: fotografirali bi naj kip Poljub slikarja Kralja. V galeriji pa so bili tudi drugi primerki slikarske in kiparske umetnosti – vse od realizma do moderne umetnosti. Posebno zanimiva je bila tista slika (pravzaprav sta bili dve sliki iz več plasti barv), ki jo je avtorica ustvarjala več mesecev, obiskovalci pa še vedno zrejo v tako rekoč belo platno. Po zanimivem ogledu smo se namenili proti Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor, kjer smo si ogledali balet Pepelka avtorja Sergeja Prokofjeva. Snovalcem predstave zamerimo, da smo bili prikrajšani za živo glasbo (ni bilo orkestra!), drugače pa je bil ples zelo zanimiv. Nad balerinami smo bili vsi navdušeni, so se pa nekateri muzali ob pogledu na plesalce. Na koncu smo jih nagradili z bučnim aplavzom. Po predstavi smo se poslovili od štajerske prestolnice, pomahali Dravi v slovo in jo ucvrli nazaj proti domu. Urh Rojc, 8. b PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU 7. 2. 2008 je v mali telovadnici OŠ Štore, napolnjeni do zadnjega kotička, potekala osrednja kulturna prireditev, s katero smo v Štorah obeležili Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Osrednji lik prireditve je bil Primož Trubar, ki je pred natanko 500 leti privekal na svet. Njegov Katekizem iz leta 1550 je bil prva tiskana knjiga v slovenščini, zato velja za začetnika slovenske književnosti. Seveda nismo pozabili na Prešerna, ki je s svojimi Poezijami dokazal, da je lahko slovenščina tudi jezik visoke umetnosti. V kulturnem programu so nas z venčkom pesmi najprej razveselili člani okteta Lipa. Sledil je nastop učencev OŠ Štore. Zaplesali so, zapeli, zaigrali na instrumente, učenci tretje triade so deklamirali od ljudskih pesmi do sodobnejših, vmes pa so nas ogrele še melodije šolskega zbora. Nastopajoči so bili nagrajeni z gromkim aplavzom. Prireditev smo zaključili z mislijo, da bo vsak dan v letu lepši, če bomo nekaj svojega prostega časa posvetili kulturi, seveda pa je najpomembnejša – kultura srca. Irena Kavka, Aleš Vrbovšek 30 MAREC 2008 ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE ŠKL ODBOJKA NA OŠ ŠTORE V ŠOLSKEM LETU 2007/08 Naša ekipa odbojke se je tudi v tem šolskem letu priključila tekmovanju v ŠKL odbojki. Ekipo sestavljajo: Nikita Privšek, Dijana Lazič, Urška Belej, Špela Turk, Anka Frece, Nastja Sivka, Sandra Tomaš, Zala Grdina in Lena Gabršček, Liridon Fazliu, Rok Prevolšek, Edis Hadžić, Jetmir Torra, Aleš Guzelj, Romano Gradič Romih, Matic Teršek, Matej Jurkošek, Oskar Žveglič, Marko Kresnik in Janez Krevel. Na naši šoli je snemala tudi TELEVIZIJSKA EKIPA ŠPORTNE ODDAJE ŠKL, in sicer 14. 11. 2007 in 13. 2. 2008. Učenci so se lahko prijavili za rubriko ZVEZDOGLED, kjer so lahko pokazali, kaj znajo, in za rubriko MISS IN MISTER SIMPATIČNOSTI, kjer so na ogled postavili svojo lepoto. Maja Berčon, športna pedagoginja PODROČNO TEKMOVANJE V ODBOJKI 16. 1. 2008 smo se učenke letnika 93 in mlajše udeležile področnega tekmovanja v odbojki. Polne pričakovanj in dobre volje (kljub odsotnosti ene od naših tekmovalk) smo se skupaj z našo učiteljico odpravile v dvorano Golovec. Ob prihodu na igrišče je najprej sledilo temeljito ogrevanje. Ob pogledu na ekipe, ki so prihajale iz drugih šol, smo ugotovile, da bo za zmago potrebno vložiti še veliko truda. Prvo tekmo smo odigrale proti osnovni šoli Vitanje. Prvi set je potekal dokaj izenačeno, na koncu pa smo set slavile z zmago 25 proti 19, vendar tekma še zdaleč ni bila odločena. Ob majhni nezbranosti so nasprotnice iz druge šole to izkoristile in drugi set dobile z rezultatom 26 proti 24. Zaradi izenačenega rezultata v setih smo se morale pomeriti še enkrat v tretjem nizu do 15. Več sreče je bilo na strani OŠ Vitanje in tako smo na žalost izgubile še tretji niz. Skupni rezultat nizov je bil namreč 2:1 v korist OŠ Vitanje. S tem pa se tekmovanje še ni končalo. Sledila je tekma z OŠ Šempeter. Teh nasprotnic nismo pričakovale, saj bi morale igrati proti OŠ Slivnica, ki pa se ni udeležila tekmovanja, zato smo si na žalost morale priznati, da se bo tukaj verjetno naša pot končala. V zadnjo tekmo smo odšle zelo sproščeno, kljub porazu na prvi tekmi. Prvi set je zopet potekal zelo enakovredno, vendar ga je kljub temu uspelo dobiti OŠ Šempeter, z rezultatom 25 proti 22. Tudi v drugem setu smo igrale precej dobro glede na to, da so naše nasprotnice redno oz. vsak dan trenirale odbojko in so tudi včlanjene v tamkajšnji klub. Drugi set, pri katerem so se morale kar dobro namučiti, so dobile z rezultatom 25 proti 21. Ob koncu tekme sta si obe ekipi športno čestitali, me pa smo bile lahko zelo ponosne na svojo igro. Dvorano smo zapustile zelo nasmejane in vesele. Čeprav se nismo uspele uvrstiti na državno tekmovanje, pa je bil to za nas dober trening. Priznati pa moramo, da naslov občinskih prvakinj tudi ni slab rezultat, kajne? Anka Frece, 8.b in Nikita Privšek, 9.a 31 MAREC 2008 UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN SVINČNIK JE POSTAL RAKETA Sredi noči, ko vse mirno spi, se moj svinčnik v raketo spremeni. PESEM JE LAHNA MEGLICA Odletel je v vesolje, da bi mu bilo bolje. Na luni pusti svoje skrbi si vrnitve na Zemljo želi. Lahko bi opisal to potovanje, a so to le moje sanje. Jan Ulaga, 5.a OŠ Štore PESEM JE POJOČA SKRINJA Pesem je lahna meglica, peruti ime kot ptica. Zato potuje od ust do ust, da svet ne bo več tako pust. Ko odpre se skrinjica, ti zaigra iz vsega srca, melodijo, ki jo vsak pozna, to je pesem najina. Vsi si jo prepevamo, da leta nam hitro minevajo. Če pesmica se izgubi, iščemo jo s skupnimi močmi. Skrinja na omarici stoji, daj, vzemi jo še ti. Naj ti poje pesem to, ki te razveselila bo. Žiga Korošec, 5.a OŠ Štore Pesem o bradatem možu in jelenčkih dveh, ki drvita na saneh, se oglasita pri vseh ljudeh. Katja Brečko, 5.a OŠ Štore V POMLADNEM ČASU AEROBIKA V OŠ ŠTORE ŠE VEDNO VABI NOVE ČLANICE: - ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00, - ob četrtkih od 18.30 do 19.30, - ob petkih od 19.00 do 20.00. Dodatne informacije: 03/ 780 21 10 32 MAREC 2008 ŠTORSKI OBČAN ŠPORT Društvo malega nogometa Štore OLMN Štore Matična št.: 2175509 Davčna št.: 32554435 TRR: 90672-0000392232 PBS Štore, 4. 3. 2008 RAZPIS Občinske lige in pokala Štor v malem nogometu za sezono 2008 Organizator: Društvo malega nogometa Štore Kraj tekmovanja: na igriščih v Štorah in Kompolah Način tekmovanja: a) tekmuje se po pravilniku za mali nogomet v Štorah in po obstoječih pravilih igre malega nogometa (pravila FIFA z dopolnili), b) tekmovanje poteka po kakovostnih ligah na osnovi rezultatov občinske lige 2007, na novo prijavljene se razporedijo v zadnjo ligo, c) v ligi veteranov je starostna omejitev 35 let, d) tekmovanje je eno, dvokrožno ali trikrožno, odvisno od števila prijavljenih ekip, e) igralni dan je petek, f) vsak igralec igra na lastno odgovornost. Rok za prijavo: prijave se sprejemajo do srede, 2. 4. 2008 na naslov • GSM: (Branko) 041/720 549, • Svetli Dol 16/b, 3220 Štore, • Na e-mail tomaz.mlakar1@siol.net, • SKUPNI SESTANEK VODIJ EKIP IN ŽREB OLMN Štore bo v torek, 3. aprila 2008 ob 2000 uri v sejni sobi občine Štore. Prijavnina: prijavnina za občinsko ligo malega nogometa Štore znaša 200,00 EUR, z možnostjo plačila v 2 obrokih, in sicer prvi obrok v višini 100 EUR se plača ob prijavi oz. pred žrebom, drugi obrok v višini 100,00 EUR se plača do pričetka jesenskega dela. Registracija igralcev: začetna registracija se vrši ob prijavi ali 10 dni pred pričetkom prvenstva. Nagrade: LIGA 1.mesto 2.mesto 3.mesto I. 200,00 EUR 150,00 EUR 100,00 EUR II. 150,00 EUR 100,00 EUR 50,00 EUR Veterani 150,00 EUR 100,00 EUR 50,00 EUR Pokali in plakete: prve tri uvrščene ekipe v vsaki ligi prejmejo pokal v trajno last, najboljši strelec vsake lige pa plaketo. Prvouvrščena ekipa v I. ligi prejme predhodni pokal OLMN Štore. Ekipa, ki bo prejela najmanj kartonov (rubrika se vodi za tabelo rezultatov), prejme pokal. Informacije: (Branko) 041/720 549 in e-mail tomaz.mlakar1@siol.net 33 MAREC 2008 ŠPORT ŠTORSKI OBČAN KOVINAR V 3. SNL - VZHOD Kovinarji se pripravljajo na spomladanski del prvenstva Ali se bo Kovinarjem odprlo po bledih predstavah v jesenskem delu prvenstva? Kovinarji so začeli priprave na spomladanski del prvenstva v zelo spremenjeni postavi. Predvsem izstopa izostanek najboljšega strelca lige, Simona Koruna, ki je odšel na začasno “nogometno delo” v tujino. Simon je od zimskega prestopa član avstrijskeg ligaša SV Olbendorf. Veliko uspeha, Simon! Poleg tega so klub zapustili še: Rok Osojnik, Blaž Trajkovski, Andrej Hladin, Dejan Taseski (prenehali z aktivnim igranjem), Armin Kvas (NK Šmarje), Robert Blaževič (NK Kozje), Zvonko Jager (trener mladinske selekcije), Matjaž Štancar (trener prvega moštva), Matej Križan (prevzel tehnične funkcije v vodstvu kluba). Tako lahko govorimo o precejšnjem generacijskem osipu v prvem mošvu, ki ga zapuščajo najbolj izkušeni igralci. No, glede na funkcije, ki jih prevzemajo, lahko po drugi strani pričakujemo korenite spremembe v strokovnem vodenju kluba. Za zapolnitev vrzeli bodo poskrbeli igralci, ki so se pridružili ekipi: Demir Džaferović (NK Zreče), Anže Jevšenak (SV Phonix) in Blaž Golej (NK MIK CMC Celje). Lahko ugotovimo, da priprave potekajo zelo uspešno. Trdo delo se pozna predvsem na pripravljalnih srečanjih s sosednjimi moštvi. Zaradi neustreznosti igrišča v Štorah bodo Kovinarji vsa svoja srečanja odigrali na vadbenem igrišču na Olimpu v Celju. Trenerju Štancarju ostaja tako 14 dni, da pripravi povsem novo ekipo, ki se bo spustila v boj za kaj več kot slabo 10. mesto iz prvega dela. Kako mu bo uspelo, bomo videli že 15. 3., ko se bodo v prvem srečanju spomladanskega dela pomerili z ekipo Palome. 34 ZAKAJ PRENOVA IGRIŠČA NA LIPI? Članek v rubriki „Zgodovina Kovinarja“ je pisca članka navedel na razmišljanja o današnjem stadionu na Lipi. Po skoraj 50-tih letih se srečujemo z dotrajanim igriščem in, razen obnovljenih garderob, z infrastrukturo, ki jo je povozil čas. Stadion na Lipi je bil nekoč v ponos kraja in krajanov. A sedaj to ni veči. S tem ne zmanjšujemo vrednosti vsega, kar je ta objekt dal in nudil Štorovčanom. Minilo je 50 let in napočil je čas, da ga obnovimo. To si zasluži, to smo mu dolžni in to smo dolžni vsem vam, ki ste ga zgradili s svojimi žulji. Navsezadnje smo to dolžni tudi svojim otrokom, da jim omogočimo lepši jutri, prav tako, kot ste to vi omogočili svojim pred pol stoletja ... In šele potem se vprašajmo, kje bomo dobili sredstva. Kovinarji na eni od pripravljalnih tekem na VC Olimp Lestvica v 3. SNL - vzhod po 14. odigranih krogih 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. MU Šentjur Malečnik Šmartno 1928 Dravinja Črešnovci Odranci Paloma Koroška Dravograd Trgovine Jager Š.J. Kovinar Štore Stojnci Tehnostroj Veržej Roma Pohorje 14 14 14 13 14 14 14 14 14 14 14 14 14 13 11 6 6 5 6 5 6 5 5 4 4 4 2 1 2 4 4 6 3 5 2 4 4 5 5 5 3 2 1 4 4 2 5 4 6 5 5 5 5 5 9 10 37:8 21:17 22:21 23:13 25:22 19:20 18:22 23:19 21:22 29:26 24:22 22:22 16:41 12:37 35 22 22 21 21 20 20 19 19 17 17 17 9 5 Aleš Korošec, NK Kovinar MAREC 2008 ZGODOVINA NOGOMETA V ŠTORAH Največji uspeh nogometašev in vseh v Štorah ŠPORT ŠTORSKI OBČAN ... Tako je prišlo do nove reorganizacije SŠD Kovinar. Sanirane so bile vse finančne obveznosti in z razumevanjem železarne so vsi klubi in sekcije Kovinarja prišli do prepotrebnih finančnih sredstev. (iz prejšnje številke) Prišel je čas za sanje Vzpon nogometašev Kovinarja je bil tako hiter, da je presenetil vse v kraju. Tako so njihovi uspehi sprožili tok dogodkov, ki bi za današnje čase veljali za norost. Takratna leta povojnega zanesenjaštva (minilo je 10 prvih let po vojni) in krajani s svojim neskončnim optimizmom so pravzaprav iz nič ustvarili sanje vsakega športnika v kraju. Med leti 1955 in 1961 so namreč zgradili moderno igrišče, ki je postalo ponos kraja. Začelo pa se je z igriščem velikosti 30 x 40 pri starem rudniku na Pečovju in s sanjami o modernem stadionu takoj po osvoboditvi. V tistem času je na Lipi, kjer je danes stadion, zevala velika globel, porasla z grmovjem in drevjem. Z investicijsko izgradnjo železarne se je sunkovito povečalo število prebivalcev kraja in potrebe po športni in rekreativni dejavnosti so presegle zmožnosti takratnih športnih pripomočkov in objektov. Edini prostor, ki je takrat v Štorah prišel v poštev, je bil travnik v Kurji vasi. S pridobitvijo lastninske pravice so vaščani z delovnimi akcijami zgradili igrišče, železarna pa je pomagala tako, da je tja usmerjala odvoz odpadnega materila. Udarniki so bili vsi športniki Štor. A tudi igrišče v Kurji vasi je bilo komaj ustrezno, saj je bilo na tem mestu, stisnjenim med cesto, železnico in Voglajno, premalo prostora za nujno potrebne dodatne objekte ob igrišču. In prav zgoraj omenjena investicijska izgradnja železarne, predvsem pa regulacija Bojanskega potoka in izkopi temeljev za elektroplavž so ponovno porodili „noro“ idejo o izgradnji stadiona na Lipi. Pogoji so bili izpolnjeni v tistem trenutku, ko so z namenom odstranitve na tisoče kubikov materiala pri gradnji elektroplavža do Lipe zgradili ozkotirno železnico in začeli MAREC 2008 Gradnja stadiona NA Lipi je trajala od leta 1955. zapolnjevati globel proti Voglajni. Še nekaj pomembnega se je zgodilo tista leta. Samo v železarni Štore se je število delavcev povečalo iz 300 na 2000 zaposlenih, kar je pospešilo izgradnjo stanovanj. Predvsem pa se je povečalo število otrok in mladine. Takšno povečanje števila mladega prebivalstva ni bilo sicer v letih po vojni nič nenavadnega, a za kraj brez športno-kulturne infrastrukture prava mora. Mladi in vsi rekreacije željni niso imeli osnovnih pogojev športnega in telesno-kulturnega udejstvovanja v lastnem kraju. Problem je l. 1957 dosegel vrhunec, tako da so posredovali celo politični forumi na višjih nivojih. Tako je nastalo društvo za telesno vzgojo - Partizan, ne glede na to, da ni bilo fizičnih pogojev. Kako pravilna je bila odločitev takratnih vodilnih v Štorah, potrjuje tok dogodkov, ki so se zvrstili potem. S pridobljenimi sredstvi za ustanovitev društva so se funkcionarji Kovinarja in Partizana odločili, da teh sredstev ne bodo vložili v dogradnjo starega igrišča ali kakšnih novih dodatkov, ampak jih bodo uporabili za planiranje nasi-panaga terena na Lipi, ki se je medtem bližalo zaključni fazi. Tako je skupina najetih delavcev pozno jeseni 1958 izravnala precejšno ploskev. Lepo poravnan teren je tako navdušil pobudnike del, da so prišli na idejo o veliki delovni akciji. Ko so z željami seznanili takratno politično vodstvo železarne, so dosegli več, kot so pričakovali v najlepših sanjah. Vodstvo železarne je prevzelo pobudo nad projektom in pripravilo politično, propagandno in materialno pripravo na akcijo. Tako je začelo akcijo v letu 1959 in jo iz osnovne ideje o izgradnji večnamenskega stadiona razširilo še na vsa ostala nerešena komunalna vprašanja v Štorah. Rezultati akcije so bili presenetljivi na vseh deloviščih. Seveda pa so bili najsrečnejši domači športniki in predvsem nogometaši. Njihove sanje so postale resničnost. Postavljeni cilj so s pomočjo celotnega kraja ne samo dosegli, ampak ga daleč presegli. Sebi, svojim otrokom in generacijam Štorovčanov so omogočili boljše in lepše skupno življenje v sicer ne preveč prijetnem železarskem okolju. Vzporedno z gradnjo igrišč je potekala tudi gradnja kegljišča in telovadnice. Športni stadion na Lipi je bil dograjen v letu 1962 in je ob otvoritvi vseboval naslednje objekte: nogometno igrišče, atletsko stezo s pripadajočimi atletskimi objekti, tristezno avtomatsko kegljišče, opremljeno telovadnico, igrišča za rokomet, košarko, odbojko, trim stezo, dvostezno igrišče za balinanje in dvorano za namizni tenis. Opravljenih je bilo 59.142 ur prostovoljnega dela in vloženih ogromno lastnih finančnih sredstev. 35 VABILA ŠTORSKI OBČAN DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV '”POLIČ” ŠTORE pripravlja ob svoji 10. obletnici „DAN ODPRTIH VRAT VINOGRADNIKOV“, ki bo 4. aprila od 17.00 ure naprej v prostorih kulturnega doma v Štorah. Za naše občane pripravljamo: predavanje strokovnjaka na temo vinarstva, predstavitve vinogradnikov in degustacije vin, kulturno prireditev s predstavitvijo zbornika ob 10. obletnici. Vljudno vabljeni, da skupaj proslavimo naš jubilej ! 36 MAREC 2008 Kulturno društvo Leskovec - dramska sekcija predstavlja gledališko komedijo Jean Jacques Bricaire VABILA ŠTORSKI OBČAN DOHODNINA »… Kdo bi si mislil, da povzročajo lažni otroci več skrbi kot pravi!« Državo bi se s filozofskega stališča dalo ogoljufati, vendar to ne velja za njene zveste in pedantne birokrate. Kljub temu postanejo liki v igri, ki pred nami zaživi na odru, pravi mojstri improvizacije. Tako glavni junak verjame, da mu je nekoč usoda z obrazcem o nepreskrbljenih otrocih sama ponudila idejo o goljufanju. Namišljeni otroci so se kar množili in zbirki je dodal še hromo mater. Ampak … Inšpekcija je pred vrati. No, skoraj. Država želi spoznati Brazierjevo srečno družino, ki se je skozi leta tako na skrivaj namnožila, da še njen zavetni duh, beri strežaj, ne sluti vseh razsežnosti gospodarjeve domišljije. Sposodijo si ženo, torej mater, ki pa seveda ni vajena otrok. Prileti še ena, ki tudi ni žena, ampak je mislila, da bo. Takrat povozijo inšpektorja, ki ga žena zasnubi in ta vse ve, čeprav se dela, da ne ve … Ste kaj razumeli? Nič? Tako je tudi prav. Poglejte si igro in se z nami nasmejte zapletom in razpletom, ki jih bodo premišljeno improvizirali: BOŠTJAN ARH – Paul Brazier, frajer, ki bi se množil samo na papirju, JANJA BOŽIČ – Kikri, študentka, ki ji je vse to ful kul, TANJA GREBENC – Barbara, ki kar naprej leti in v letu ulovi inšpektorja (letel je on), BOJAN KOLMAN – Lambert, inšpektor, ki ve, pa se dela, da ne ve, ZDENKO PEREC – Strežaj, zavetni duh družine, PETRA REP BUNETIČ – Ingrid, manekenka v pravem trenutku na pravem mestu (obvlada), MOJCA ŠPILER – Martina, prijateljica, na katero se lahko zaneseš. Kulturni dom Štore, 12. 4. 2008, ob 19.00 uri. Cena vstopnice 5 EUR. Prodaja vstopnic od 31. 3. 2008 dalje: občina Štore, bistro Cenc in bistro Opoka. MAREC 2008 37 VABILA ŠTORSKI OBČAN VABILO PRVOMAJSKO SREČANJE NA VRUNČEVEM - LOVSKEM DOMU NA SVETINI Vabimo vas na prvomajsko srečanje, ki bo 1. 5. 2008 ob 11. 00 uri na Vrunčevem – Lovskem domu na Svetini. Slavnostni govornik bo g. Ladislav Kaluža. Srečanje pa bosta popestrila pihalna godba Svetina in ansambel Golte. Vljudno vabljeni! 38 MAREC 2008 VELIKA NOČ Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkvenih praznikov in tudi pust. Določeno je, da se praznik obhaja prvo nedeljo po prvi spomladanski polni Luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Jedila imajo določeno simboliko. Pirh ali velikonočno jajce, ponekod imenovano tudi pisanica ali pisanka, je tradicionalno jedilo, ki se pripravlja ob veliki noči. Jajca se trdo skuhajo, nato pa se barvajo in krasijo; lahko pa se že kuhajo v barvilu. Barvilo je lahko umetno ali pa naravno, recimo listje rdeče čebule, hrastovo lubje. Poleg kuhanih jajc pa se lahko krasijo tudi spihane jajčne lupine. Z različnimi tehnikami nastajajo belokranjske pisanice ali pisanke, prekmurske remenke, rumenke ali rumenice, praskanke. Tradicionalno velikonočno pojedino poleg pirha, ki simbolizira kaplje Kristusove krvi, sestavljajo še hren, ki predstavlja žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ, potica kot simbol trnjeve krone in šunka, ki simbolizira Jezusovo telo. Ne glede na to, kako veliko šunko kuhate v soboto in kakšne barve so vaši pirhi, pa je jasno, da vsakdo v prazniku, najsi bo po krščanski ali državni plati, poskuša najti svoje zadovoljstvo. Spomnimo se naših zdomcev, ki si ravno za ta praznik želijo sedeti pri nekoč domači mizi. Premagajo kilometrske razdalje, da znova in znova čutijo toplino in sprejetost. Karkoli vam velika noč pomeni - verski praznik ali zgolj ritual, naj vas ti dnevi naredijo srečne. Aleluja! Dušan Volavšek Lepe velikonočne praznike vam želi Odbor za izdajo časopisa }lsprvuvupêhqrp± rpêwypuhhqvêwpzhurl