Razne novice. * Osebna vest. Za suplenta na gimnuziji v Novem mestu je imenovan gospod dr. Josip Rožman. * Iz šole. Kot stalna nadučitelja: sta nastavIjena: V Veržeju stalni učitelj Ferdo Sprager pri Št. Ilju v Silov. goricah in v RemŠiniku stalni naduičitellj Anton Glaser iz Št. J,a|niž)a na PeČi; staien ufiitelj j& postal v Kapeli pri Brežicah za&asni u6i teJj Frano Vadnal pri Sv, Petru pod Sv. Gorami, v SromJje pride za stajno učitfeljiico; u6it. siipl<i|ntin^a Antonija Dauien iz Hrastnika, v Zdolah je postala tamošnja začasna ufiteljica Ljudmila Sircelj stalna, v gpitalič pridei za stalnega učitelja zagasni ugitelj Ivan Keržič v Cadramu, na Vurbergu je nastavljen stalno tamošnji učiteljski supltent Ivan Lešnik. Stalni učitelj na Ponikvi Toinaž Grah pride na lastno piošmjo v pokoj. * Izpremembe v misijanski kongregaciji. C. gospod Frančišek Javšovec, ki je doslej šest let neumorno delovatl kot predstojnik cerkve presv. srca Jezusovega v Ljubljani, pride za superijoraj k sv. Jožeiu v Celje; na njegovO mesto v Ljubljano pa pridie č. g. Valentin Eržen, dosl|ej superijor misijonske hiše v Marboru. Za superljora v Maribor pride č. g. Grj&gor Flis iz Ljubljane. * Slov. kršč. soc. zveza je v zadnjd seji 1. oktobra skleinila, toplo pddpirati teŽnjo šenl(iliskeg,a bralnega društva, glede zidanja drustveftiega doma v St. Ilju. — Pri razpravi o društvih v Leitersbergu, Studenciii in Sv. Emi se je sklenilo istim prisko6iti na pomo5 z denarnimi sredstvi in podporo v kjnjigah. — V Savinjski dofini se sn^uje novo izdbraževalno društvo. — Pristop k zvezi je priglasilo slov. kat. izobr. drustvo v Leitersbergu. — Zveza'fle izdala narodni kolek v kor(ist obmejhim Slovencem. Opis istiega na idrugeim meštu. >^ Pri vojlitvi blagagnjka na mesto odišlega 8, g, Spindlerja je bil izvoijen 5. g. Vinkq Žolgar. od Sv. Magdalene v Mariboru. C. g. Spindlerju se izreČe za njegqvo neutrudno delovanje zahvala. Z'a6etek obr,ambn,ega ^elai v; obmejnih župnijah dobi-o napieduje^ Naidalje sta se skjlenila organizirati v obrambnem BmiSaU' zopet flve župniji. — Kfajiž,niica S. K. S. Z., ki se j'e še-le pred kratkim otvorila, dobro na,preduje. Glede gtevilja in raznovrsfnosti knjig je gotovq ena niajboljšdb na gtajerskem. * Slovenski kolekl ^Obmejnim braitom v pomoč" so otoiisno i^zdelani v rdefii barvi, predstav^ ljajjo oztemilje, kjer Slovenci prebivajo, in s tem tudi slovensko narodno mejo. Tako jie iizražen njih namen. Crke: T, G. L. M. C.. pomenijq Trst, Gorico, Ljubljano, Maribqr, Celovec; pozabljeni pa seveda ,tudi niso rezijanski Slovenci in Prekmurci. Za marsikoga bo ta ko(lek kos nazonnega pouka, ker bo tukaj prvikrat videl celotno podobo slovenske meje. Rodoljubi, kupujte pridno te koleke! Slovenci, širite ji,h! Obme,jnim braftom v pomoč! Do^ bivajo se po 2 v komad pri S. K. S. Z. v Mariboru. * Zadnjo številko na&ega lista jb zaplenilo držatvno pravdništvo, ker smo popolnoma resniCno in nepris<transkq opisali dogodke zadnjih dni. Se celq take vrstice so nam zapjenili,i katere smo posnedi jvz drugih listov, k^terih pa dnugod niso zaplenili. Nemški listi po St^jerslkeai pa nemoteno pgqvajo naš narod z najgsršimi priimki ter pridigiijejo bojkqt proti slovenskim gostilnam, trgovinamin obrtnikom. * Liudske šole na slovenskem Stajerskem. Zelo žalostno in naravnost sra,motno za nas Sloven,ce je dejstvq, da "Tnamo n,a Spodnjem Stajsrskem vse polno ljudskih šol z nemškim učnim jezikom. Naj omeniino le nekaj takih krajev: Liutomeir, Sfudenci pri M.airiboru, Pekre na Pohorju, Pobrežje, Bazvanje, Radvanje, Muta, Sobota, St. Ilj v Slov. gor. in nebroj drugih. Te Šole nam vzgojijo najhujše jani^rarje, pravo sramoto slovenskega m,aroda, Skrajni čas je, da se slovenski starši enkrat , zavedajo svoje dolžnosti in da po&ljejo. svojfe otnoke I samo v slovenske Šole. ! • Zapomnlte si iel Dne 6. septembra se je v Kamnici pri Mariboru v prid nemškemu Sullerajnu vršjla slavnost, za katero so po izkazu ^Marburgee | Zeitun^" denarne in drugačne prispftvke darovali ' med drugimi: lecetar Gert, trgovci Fontana, ¦ Fran«- ^gQ!jbH, Grubitsph, Kqkoschinegg, Martinz, Michte- rlitsch, MydliJ, Murko, Pirchan, Platzer, Scliinid^ ] "VVorsche, steklarji Macber, Bernhard in Wagrandl, / notar HanB in advokat Lorber, * Poziv slovenskiin qdjemal.cein, slovenskim ti^govcem in slovenskim obrtnikom v Mariboru, v Celju in Ptuju, Žalostni dogodkj, ;v Ljubljaini so nain pokazall, da ne moremo mkakor uiaščevati s pouličnimi demonstracijami velikih m neodpustlji.vilii  irapadov na Slovence v Ptuju, Celju ;n 'Mar.boru. Dokaizano je, da so te izgrede v s^odnještaieriskijii  nietltili voddi in se jih udeleževali v prvi vrsti trgovsiki pomočniki in vajenei nemškutarskih trgovcev teh mest. Z žalostjo moramo opazovati dejstvo, da so ti razgrajači po večini sinovi slovenskih mater, da so tqrej rojeni spotlnještajerski Slovenci. Ziapeljani so že od prvega trenutka,, ko so vstopili..  v liemške1 mestne trgovine, kjer nemški trgovci z vsq silo delujejo, da se ti vajenci hitro ponemčijo, da sovražijo lo, kar bi jim moralo. vsikdar biti sveto, in to je sbvenska narodnost in sveta vera. Taka. vzgoja rqdi razgrajačei, kakor smo jih opa> zovali in' bridkq qbŁutili v spodnještajerskih mestih. T<eh izgredov so torej v prvi, vrsti dokrivi nemški trgovci sami, ker napeljujejo nerazsodne mladeniče do vsenemfitva in protestantizma in s tem do največjega sovraštva proti slovenskemu narodu. Najboljši odgovor na te dogodke poda slovensko ljudstvo če skuša v kali zamoriti vire;, iz katenh izhaja to zlo. Slovensko ljudstvo, kupuj v mestih Maribor, Celje, Ptuj le pri slovenskih trgovcih!. Ce-podpiramo svoje slovenske trgovce, bodo ti lahko skrbeli za to, da bodo sarai, v prjavem smislu temveč -Jlovenskih sinov vzgojili za trgovskl stan. Starišem ne. bode treba s& bati, poslati svojih sinov v mestae trgovine, ker v takib trgovinah bo vajenec deležen prave vzgpje. Donmče trgovce slovenske moramo podpirati tudi za to, ker ti izsdajo tudi mnogo denarja za slovenske narodne namene, podpirajo dijake, ki pri4ejo lz kraetov, šis-ijo me , slovensko ljudstvo premoženje, med tero ko nemški trgov.ci samo ile zidajo v mestih biš^ in pomagaao razvoju mesta, pOdpirajo Siidmarko in šulfelrajnsko brezverske šole in nečejo ničesar slišati o potrebŠčinali ljudstva na deželi. Zavežimo se s trdnq obljubo, da bodemo v feh mestih obiskovali le slovenske trgovine. Maribor, Celje, Ptuj mora poštati središče vseh potrebščin celega slpodnještajerskega slovenskegp, ozemlja, in slcer se mora zbirati ves promet v slovenskih trgovinah,. katere še bodemo naznanili. »Trgovce nia deželi naj rodoljubi pregor vorijo, da bodo tudi ti. v velikem kupovali le pri Slovencih; če nimamo še takjh trgovcev dovolj v teh mestih, naj. se obračajo na L.jubljano. Slovenskfe trgovce pa opozarjamo, kla bodo povsod postregli S\ovencem z največjo soKdnostjo, da ne bodo grešili v nadi, da mora vsakdo itak pnti k njim kupovat. . Ce zasledimo slovenskega trgovoa, ki bi izrabljal narodnost v nepoštenfe namene, ne mirujemo, dokler ga ne onemogočimo. Kl:c ,,Svoji k svojim" je pošteno orozje nasproti nasprotnikom, mora pa biti tem bolj pošteni odziv sk)venske[ga trgovca nasprod slovenskemu odjemalou. Slovenci, pozivamo vas>, da izvajate ta klic ,,Svoji k svojinV dejansko in dosledno! Slovenop Slovencu bra»>! * Denarni zavodi na Sp. Stajerskem. Kramjski hranilnici precej preide; plovenski \jlagatelji so se po žalosaim dogodkih yendar nekoliko spametovali in za^eli vzdigovati tonilne vloge, Nad pet milijonov kron vlog so že vzdignili, Tako je pravl Taki odgovori so prinuerni. Posnemajino tudi nai_Sttajerskem brate K^ranjoe! V vseb naših slov. mestfli imamo nemške denarne zavode, v katerih leži polno slovenskega denarja. Naši slovenski denarnj. zavodi so trdni in delujejo v splošni ,b(lagor slov. ljudstva. .1\e jc treba podpirati z vlogaini! Na celi vrsti se mqraino samoosvojiti na gospodiarskem polju! Slovenci,; k imate premoženje, ne pozabiite lajstjnilh1 dlenamih za,vodofv! •* V Liubljani je sedaj mir.no. Po mestu ho dijo orožn"ške patrulje. Belgijce se baje od kompetentno strani nagovarja, iniajj iMe ogibajo slovenskih trgovcev. Nekateri nemški obrtniki i,n trgovci se nameravajo izseliti, v nemških trgovinah padajo cene blagu.. Zioglasni poroftnik M(ayer še vedno straši po ulicah. j * Našlm druStvom! Opozar.vamo naša društ- ; va, naj vsa prirede podučne shode, da pojasnijo svojlm udom nečuvene dogodke v Ptuju, v Mariboru in v Celju in zlaisti v Ljubljani. Sleberna kmečka koča mora vedeti, kako se postopa s Slovenei, in kaj nam je storiti v bodoči^, da bomo na svnji zejmlji sami gospodarji. Vse dogodke je zelo natan*5no opisal ,,Slovenec." Je za naše sliode na.jboljši vir. Treba torej dotične števijtoe 'za vedno shraniti. Sicerpa se pripravljai knjižica, v kateri ¦ bodo opisani vsi ti pomeirlji,vi dogodki. In tista knjižic,a mora posfati last sleherne slovenske h'iSe, da bodo žalqstni dogodki obrodili sad, kakoršnaga so našl irasprotniki v polni meri vredni. Na delo tqrej! * Nekai o sajnopomočl. Slovenski listl niti ne smejo priporofiati slovenskih trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev, itd., kruta usoda jih zadene; pridejo plofl nož, zlaplemijo jih. JNenijŠki 1/sti stctre pa drugače; ti napovejo javni bojlot, kakor se sedaj n. pr. dogaja v CpIovou, in Če Se to nei pomaga, le(po mirno agitirajo glavni nemški stebri proti sloven.skim trgovcem in gostilničarjem. * Nemškl bojkot. Nemški štajerski bsti prikrito in nepri,krito" hujskajo svoje Čitatelje, naj ne hodijo v siovenske gostilne, slovonske trgpvme, naj ne jemljejo s.ovenskih uslužbencev in delavcev. Slovenci, vsled tega pa mi tem bolj zvesto iu krepko podpirajmo svoje braie. Ce siornno svojo doižuost, ue bo Slovenec š^code trpel. * Nemški meščani proti kmietom, Mestni o6etje v Celovcu so sklenili prepovedati, qziroma otežkofiiti sloveftiskim špekarjem prodajo mesa in špeha na ,celo)vškem trgu. Posledica tega bQ, d\ bq celqvško prebivalstvo imelo siab špeh za drag denar. To je tista prijaznost nemških mešeanov do slovenskili kmetov, katero pridiguje Stajerc. Kaj pa, ko bl enako; stor.li župani neimtjl^im kramarjem, ki prodajajo svojo največkrat slabo robo ^na naših sejmih ? j * Na Dunaju je uinrL dna 4, t. m. nagle tfmrti 56 let stari Jurij Dreo iz Slov^nske Bistrice, ur.adni sluga pri južni železnici. Naj v miru počiva! * Trideseti telovadni odsek se je ustanovil na Kranjskem v Košani na. Notranjsktem. Pri naših kranjskih bratih lepo napreduje teiovadna organi^zaiciija, k^r je V, njib- ¦vpe nav) Luž(3ujia, za| dobro | stvar in pa več podietnosti. Pri nas pa se vtte' preI i«alo dela, za to iv^ se še vedno vzdržuje nemfeku! tarizem in liberalizem. | * Skupiio delo? Zelo zanimivo je gledati,, ka- i ko razumejo. na&i liberalci skupoo deio vsied seda- j njih dogodkov. Na vseh protestnih shqdih se ne | branijo našili somišljeni.kov, ker bi imeli sicer sho- de prazne. Pri navodilih za izvrže\anjd gesta.: ! ,,Svoji k svojim" tam pa naše somišljenike name- | noma zamolčijo iu izpuščajo. Doka!zi: ,,D." navtaja i od časa do časa slovenska podjetja, toda samo pod- I jetja libena],cev, podjetja aaših somišljenikov manj- I kajo v tem seznamu. Zadnji Narodni List pa hoče » bojkotirati trgovino naše tiskarne s papirjem s tem, da je ne navede med slovenskimi trgovinami. Mi se izahvaljujemo za tako skupno delo, ki se obrača proti našim ,soinišljenikom. N.a vseli nacMjnili zbo- ? rovanjih podržite to nizkotno nepoštenost liberalcem kot pošten šnolec pod nos. Kateri, Se želi iia^tič- nejih podatkov, naj se obrne do n-as!, Skupno delo Jiberalc^ev pa je s tem postavljeno v Cudno lue. * Kaj nrisll viada o' enakoprav\nosti ? Cu'dn|D refii se godijo v vstavni Avstriji., Nemški listi blatijo dan na dan Slovence, črnijo jih, hujskajo proti njim, radi bi jih kar pozobali, I^aži trostijq najbolj grašld list Tiagespost, T(agblatt,. nadalje Deutsche Wacht in Masrburger Zeituog, ld nesramjno zavijajo svoja poročila in; natolcujejo čez vse meje. Državno pravdnigtvo tega m vidii. Niti ed/an nem&ki list jni bil radi tega zaplenjen; vlada pusti hujskati te liste proti Slovencem. ,Toda slovenske liste takoj zapleni, če le pišejo o dogodkik zadnjega casa. To si bodemc zapomnili; treba bodo proti tej dvojnii meri postopati z vso odločnostjo, Siovenski poslainci si naj zapomnijo dobro te pojave, ki hofiejo vdušiti s silo vs^ak slovenski živelj, ki je z nova pognal kali le vsledi nepravičnosti nemških gosppdov, * Kmečko ljudstvo, al|i poznalš sedaj Staierca ? Ta lisjak je. ]e Šel v past. iViečkrat ste čitali, kako dobro srce je liotel imefti Stajerc do slovenskega kmečkega ljudstva. Kmefiko ljudstvo, videlo si samo te izgrede v Ptu]u, Celju in Mariboru, katere j3 vodilo nein,'škutarstvq iu štajjierfiijlaiistvo, Pristaši tega ilista, ki se vam hiinijo in dobrikajo, sq slovenske kmete in kmetice ?asmeliovali in pretepali. T|i izgiedi pa^ morajo odpreti kmeOkeinu lju!dstvxt oči, da ne bode verjelo veQ Štajercu in nj^govim pristašera. Povsod, kjer je še Siajerc v hišah, ven ž njim! Naj ga imajo ptujski, nnnborski in celjski trgovci sami /,a dobre namene. K tem kar ne zaihajajte, da vam ne bodo prevefi ovijau blaga vi to grdo cu\ijo. ProS s Stajercem! Ta bouu klic se naj razlega po \seh aaseh slovenskega Slajerja! Ljudstvo,- bodi možato in zav,edno, in ne clovoli več^ da bi ti ta nemfturska svojat udarjala s pesimi še nadalje v obraz. Kateri ima še Stajerca v svoji hiši, naj ga vrne! Tistib pa, ki osilajajo pri njem, se izogibljite! To bodi navojdilo glede Si!ajerca vsakemu ponosncmu Slovencu. * Ploj-Jurtelov llst Novi Slovenski Stajerc si res hofie pridobiti vi^k hi)ujavš6lne. Na jedni strani joka nad razbito slogo, na drugi gtranl mavdušuje zav slogo, na tretji strani pa bije po pristaSih — Kmečke zveze. Liberalci imajo pardon! V zadnji številki pada bič Ploj,-Jurtelavega listai po posliancu Roškarju, češ, da se ni udeležil seje pomožne)ga odbora, da ni vzel nikakih i«odatkov| pri okrajnem glavarstvu itd. 'Mi lahko mirnq re6emq, da je: RojSkar storil sam več za svojo voljilce radi suše, kakior sta Ploj in Jurtela skupaj naredlla. Ko se je šflo za pridobitev podpore,, nismo o Jurteli in Ploju ničesar čitali, samo sedaj jiji hočejo listi' vtakniti zraven, ko se gre za razdelitev. Nor snamna laž je seveda, da bi ne imel Roškar nobenih podatkov o, suši v svojem volilnem okraju. Ce jjih ni imel od glavarstva, ki je zadnjič škodo po povqdnji tako slabo aodilo, ,mu je to le v zaslugo šteti. In roko na srce! Kšnet l?ioškar pozna pa6 bolj škodo pq suši kakor dunajski hofrat Ploj! Da ni bil pri pqmož!nem odboru zraven, s tem podpora pač ni ustavljena. Tam se delijo podpore za poposameznike, in ti sedaj lahko uvidijo,, kako je dr. Ploj skrbcl slabo za posamoznike! Ako bi V\K)] in Jurteja rekla le besedo, bi Novi Slovlenski Stajerc ne pisal tako nesramno, in vsa ta neljuba iiru siogi gotovo škodljiva polemika bi, laihko izostala. Mariborski okraj. m Blagoslovljenje in alovesna otvoritev nqve Sole pn šolskih sestrali y Mariboru se je vršila dne 28, aoptembra. na najsvečanqiši nafiin. Ob jar ko mnogobrojni udbl,ežbi so odprle č. šolske sestre nove prostore slovenski mladini. 'Med gosti sino opar zili pred vsem gospoda nam. svetnika groia Attemsa, gospoda državnega nadzornika Petra Koučmka, pjrfedsejdnika tukajgnjega •n^ldšod^Sčft gospoda .P^rkota, gospoda nadsvetnika dr. Voušeka, gospoda državtnteiga pravdnika Verderberja, gosp. župana 'dr. Schmidererja, oba srednješolska ravnar telja, več slovensldh profesorjev itd. !Med damami je bilo zltosti mnogo članic krŠ6anskegai društva. Nj. eiks. knezošlcol so imeli v cerkvi peto sve)o mašo;, streglo ijrai je 14 duhovnikqv., Po službi božji je Nj. eks. ražlagal v dalgptra^nem govoru z vEnesenimi, naravnost ginljiyimi besedami pqmen današnjega dne in trojni jubilej letošinijega leta; pravi ponuen kršganske šole slišali smo iz ust svojjega ljubljenega, najslavneišegia govornika; zfesti smo občudovali knezovo natanko, jasno in odjočno označtoo pravega učiteljskega poklica in delovanja krščanskegia učitelja in ueiteljice. V procesiji smo se podali v novo učit^jišele, kjer Je Nj. eks. blagoslovil jubilejno hišo in križe, ki so namenjeni, razredom. W'ato so ufcistopile gojenke slavnega zavoda in pele točno in lepo sloveuiske in nemške pesmi, nadtilje ste iginali, dve gpspodični na glasovirju in harmoniju. Najbolj pa rram je ugajfafia gospa Helena Goričar, ki. je govorila slovenski, slavnostni govor, katerega je sestavil gosj-od župni.k Zemljič. Občudovali srno njen zvok glasek in naravnost umetno dfeklamacijo., Žela Je za svoje odlfjkovanje burno odobravatoije;. Ravno tako se je ddlikovala ,gdč. Rošker, ki je govorili, nemški go\x>r, kater^ga, je spstavil znani mojster v takih zaldevah dr. A. Medved. Veliki vtis ie naredil na občinstvo gavor nam. sve'tnik'a grofa Attemsa, ki je pozdravljal predstojrhštvo šolskih sester kot zastopnik zadržanega dea namestnika. Grof Attemrf je povsod simpatična oseba, kjar je zares kavalir iai pravični zastopnLk političnega urada. V dovršenein govoru je opisoval velitkansko delo šolskih sester, njih požrtvovadnost in spretno delovanje na šolskem polju. Želi zavodu obilo sreče, da bi se še zanaprej razvijaJS v blagor in procvi,t spodnještajersMega ljudstva. V imenw 6. šolskih sester se j& zahvalil Nj., eks. še vsem gostom za častno udeležbo te lepe slavnosti. T!akq smo otvorili važno šolo svoji,m mladenkajnj!. Bog blagoslovi pofieto delo! m G. dr. Ivan Turšič ae jenaselil kot zdravulk v Mariboru, Domgasse 5. Vsled njegove velik© strokovne izobrazbe ga najtopleje priporojSalmo. m Mariborsko državno pravdništvo je dnlo dosedaj axetirati osem iiiemškili turnarjev, katere je obdolžilo, da ito se. udeležili jnapada na slovenske iiiše v noči od 19. na 20. septembra. m Kaj je Nemcem vse dovoljeno! Nemci bojkotirajo v Mariboru slqvenske obrtnike in trgovce; zlasti se hočejjo znesti nad Robičjevo gostilno v Lembahu. V Ljubljaoi smejo javno bojkotirati ^.elo vojaki slovenske prodajalne, nič se jim ne stori. Ker smo mi zadnjič na vež straneh priporočali syoje trgovce, smo bili zaplenjeni. Kaj ne, to j& vse jednaikopravnost ? m Velespoštovani gospod/ državni pjravdnlk ! Ce slovenski listi pišejo o svojih islovenskih trgovoiti in jih pripioročajo, kar je dovioiljenq povsod, takoj zaplenite list in ne pripustite priporočil za slovensko trgovstvo. Vprašamo velespošto(yajnega drž. pravdnika, kje je bil tedaj, d,a ni storil svoje dolžnosti, ko je Marburger Zbitung v §t. 104. izrečno pisala med ptujskjmi novicami to-le: DieMtsohetP jgedienke, daB du ein Deutscher bist ! Wir habenj schoii, oft die Lauheit einzeLner Deutscher bespfroctiGta. IHeute miis^ sen wir njeuerlich darauf verweisen unid sagen: es darf nicht so wie bisher weiiter igehen. Auch die Frauen miissen, besonders beim Einkauf, darauf bpdacht sein, wo sie iliren Bedarf decken,. Leider miissen wirt zusehen, wio eine Frau, Angehorige einer hiesigen deutsohen Ortsgruppe und weiters di© Gattin eines deutschen Vereinsatoterfiihrers, beim windischen Spozereihiindler Sencar ifarej Einkaufe macht^ Auch mehrere deutsche Familien, (mache.n sich solcher Schritte sc-huldig. Es ist Z*eitv 'daB dies anders yrerde! — Slqvensko ljudstvo, da razumeš do cela ta dopis, in uvidiš dvoino mero drž. pravdnika, prevedemo ta dopis doslovno: Nemec,, pomisli, da si Nemec! Pogosto smo že gqvorjli o mi^aifinosti npkaterih Nemcev. Danes moremo zopet na to pokazati im r;e5i: ttako kakor doslej, ne sme ve^ iti dalje. Tudi žensske morajo pri nakupovanju na to mia^iti, kje ku,oujjejo. 2al moramo glc-dati, kako kupuja neka gospa, ki je pri eni tukajšiijih nemškrih sfcupin in žena nomškega voditeZflai dHifelvenih uraidov, pri slovtensfcem ttrgovcu Senifiarju. Tudi ve8 nemgkih rdružin d,ela takko.' Cas je, da bQ to drugače! — V tem dopisu torej iizrefino izraža ured^nik bojkot nad slo\*enskim trgovcem Senearjemv in državno pravdiniStvo dopisa ni zzaplenilo! Slovenske liste zapleii|i oblost dan na (Tan, ffe le koliCkaj delajq reklamo za slovenske trgovcfr! rri aka( dvojna mera mora vzbtujati nezaupanje! 0 tem šše spregovorimo na mierddajniem mestu. m Slovenskl tefcaj za Nemce v MiaribGru. Da gi bodo Nemci lažje služili kriih med Slovenci, S9 fco vršil v Mariboru stovenskii tefiaj... TGrej tudi Nemci se bodo učili ti;Jti z-aiiičevaiitLaiidišarski jetzik, s katerim vendar ng pridejq daf.|j(e po svojem izreku, kakor do liišnega praga. Ali ni \potem to nepotrebno? m Največja tikev! V trgovini, s semeni v Mariboru, izpostavljena je na ogied •vjeliklanska tikev, ki tehta93 kilograinov. Zrasla je na ruosestvu ^JospOf da Brudermana v Kamndci pri Mariboru, Ta velikanski sad ' se vidi vsak dan pred trgovino ter so bode od teiga tudi seme prodajalo. m Ruška koča se bo z maio vfeselico zatvomla dne 11. okiobr;a, t. j. priliodnjp n|eideljo. VLl gospocl dr. F. Kovačič je toli prijazon, cia bo istega dne v cerkvi sv. Areha opravil sluzbo božjo. Prijatelji pjLaiiin! Pridite v velikem stavilu, da se poslovite od prelepe božje narave, kateri je — vsaj na plaininah — že začela zastajati kri. m Sv. Krlž pri Mariboru. Cesarska jubilejna slavnost, katero je priredilo naše brano diruštvo dne 27. septembra pri Sv. Urbanu nad Mariborom, je izpadla v spiošno zaOovoljnost Uko prirediteljev kakor muogoštevilnih obiskov.ucev. Ok.ro:' 300 ljudi se je zbraio ta dan na prijasiicm gričku sv. Urbana. 2e na predvečer je lep kn.s v začetnih crkah presv. ¦ jubi.larja dateč na okrog oznanjal šlruemu svetu, da je" bodoči dan odiočen cesarski slavnosti. Točno ob • 3. uri popoldne i.ozclravi predsednik bralnega društva Jakob Pajtler v gladko tekoči in navdušeni besedi, kakor je iz us! prpprostega kmeta nismo pričakovali, vse došle goste. Prav ljubka je bila deklamaciija deklice Filomeno Hauptman ,,Cesarjeva šestdesotle.nica." Popolnoma očaraie pa so navzoče poslušalce mile narodne pesmi pevskega zbora Katoliškega delavskega drušiva iz Maribora pod vodstvom pfeč. gosp. Markošeka. Tudi pesmi moškega kvarteta so žele občno priznanje. Z napeto pozornostjo pa je sledifo navizočo ob&instvo nasiopu naSih mkdeničev v ign ,,Krčmar ¦. pri zvitem rogu", ki je vzbudila mnogo smeha in veselja. Pač jim ni bilo poznati, da so bili prvikrat na gleklališkem odru. * Mladeniči, le tay ko naprej, prire/clite nam večkrat tako izborno zabavo!, Mogoče se • potem tudi naša dekleta enf.crat osmelijo pokazati se na odru s kako igro. Do vrhunc.a pa je' pri,kipelo splošno navdušenje po ctovršeneim slavnostnem govoru preč. gospocla kaijlana iz Jarenine Evalda Vračko, ki lfcan je z njemu znano spretnoiijo nasiikal vzvišene lastmosti presvitl. cesarja. Posebna zasliiga, (U je ceia prireditev tako krasno uspela, pa gre našpmu gospodu župniku, ki se ni ustraa.il nobenegai truda m nobetaib žrtev. Sploh pa outi odbor bralnegia druživa prijecno dolžnost, da tem potom izreče va?m, ki so kakorkoli kaj pripomogli k tej tako lepli slavuost., najiskrenejšo zalivalo. Gotovo bo ostala vscm udeležencem v trajneim spominu. m St. Ilj v Siov. goricah. Na naši pošti se je «\edlo vsakdnevno dostavljanje poštniji pošiljatev v yse naše ofcičine. Zato imamo sedaj tri poštne sele. Znafi Ino pri tem pa Je to, da je poštna uprava setfp.j ugpdila tej želji, ko je toliko Svabov tukaj, a poprej pa je vednq trdovratno odkfonila vsako tozadevnp vlqgo. — Naši prlseljenci, se neki silno bojijo za svojo kofclačo, da bi jo Slovenci porušili; vedno itnajo v Sudmarkfnofu nočno stražo — obstoječo \z noenih krokarjev, ki so pa včasih sila po slovensko nabarvani. Pa, tudi asistenca jim je od gotove stran' vedno sigurna, *-- Siidmarka in Schulverein razvijafei vedno hujšo ia drz,P4ejšo akcijo v ponemčenje &l. Ilja. 2e več sto tisofi kron je žrtvoval nemški na^ rod samo za naš kraj. In ta povodemi gre vedno napiej in naprej! In mi smo brez sredstev tu, da bi j-e zamogli v bran; p<&tawti. Le izobraževalno clep bi nas še rešilo. A braino 'društvo naše je brez. strehe. Nimamo svojega zbirališfta. Ali bi mis&l ,,Druištvenegu doma" bila neizvedljiv'a? Ali yes slovenski nrad n,e-bi žrtvovaH nekaj tisog kronc za\hudo stiskane obmejne brate? Ce ima splqli bdo kaj srca za nas, eo je komur mar, da bi biil obstalnek slovensflva na {ej \ažni postoja,nki mogoG, naj se spomni z blagim pvcem na nas in, naj nam nakloni svojo pomaČ! Kme iijsi'il bralKio drušitvo mora dobiti svoj Jdom". Še pdzni rodovi nam Oi)do hva'ežni za to! Zamašamo se, (!a nas vsi Sf.ovenoi, brez razjlike podpirajo v tej akciji. Na pomoč obmejnim bra.'nm! m Sv. JDuh na Ostrem vrhu. Hvala Bogu! To ie zdatna pomoč v veliki potrebii! Dne 27. septembra 1.1. se je slovesno otvor 1 in blagos1ovi(l vodo )»/od, ld odslej oskrbuje naš Oster yrh z dobro pitno vodo. Ta.ko se jo izpoliiil da^ni, dobro izdjeraaii načrt bivšegii, našega žmpnika F. S. Segiila. Da se je pa d'e?o tako sreftno izvršilq, gre vsa čast in hvasa spdanjemu na^emu nadlufi.telju g. AlojV.iju Mnjcen, ki si je s tem postavil trailaft spo.rnninik me'l hvalnžniimii svojimii soobčani. Biog g& žjivi, in vjse iake u^itelje, ki so prijatelji našega ljudstva! m V Cvctkovcih je umrl diio-4. t. m. Anton Ozmoc, 71 lot Si.ar, bivši obftinski ])rcdstojnik, večkratn;< obfiinski svetovalec in'40 lct .nepretrgano občinski odbornik. Ranjki je bil katoliško naroden mož. N. v m. p.! m SIov. Blstrica. ZViaj imamo nov krasen Narodni dom. Vsi se ga veselimo, le Nemcc ii\ pa Italijan, ki se je dal vpisati na novi ¦nemski šoli, da so u6i nemščine, se jezita in penita. Poldrugo leto že ^toji zidovje Narodnega doma in Versolatti je izrekel sodbo: Narodni dom žie ni suh, zidovje šg mokro, torej se še gostilna ue sme otvoritv S;ovenciv bi ,vsi zboleli', če bi hodili v tako nezdravp gostilno! Kako radi nas iinajo! V zadnjeni trenutku je vendar župan Stieger pokazal,, da so še netkateri občinski očetje v SJov, Bistrici, ki znajo nekaj misliti. Ko jih je klical, j'li je vsaj en par zaklicalo svoj inogočeii neuiški Hier! Ko bi še eden biil rekel iu z..,\pil: Ecoo.ui pa bi m. ne imeli nobenili sitnob. Očka Stieger so vendar ,,deutsch" o..l pet do glave, pa Wiesthaler in .Versolatti sta še pa hujše ,,deutsch'-, tako da so ocka Sti,egi?r rekli: To je pa prehud nemški j oper; tega moj nos več ne prenaša! In šli so in odpovedali so se in izstopili iz okrajnega zastopa. Torej šo Stieger je premaio ,,deuč." Versolatti in Wiesth:aler morata iineti uemške duše prvo vrsU?! Očka Stieger pa zdaj, ko so iili nemški listi malo pokrtač.li, preirušljujejo, da iina daiid,an;išnoi vrcdnost le bla.go prve vrifje! Tako plačuje nemški iMiliel! OčJai St.eger so pqmagali Versolattiju na zlaiega konja, notarju \Viesthalerju pa do dobre službe, sam pa se mora umikati. m 2a dijaško kahinjo v Mariboru so od 1. jalija sem darovali Bledeči p. n. dobrttniki in dobrotnice: Okrajaa posojilnica v Onnožu 40 K; Schreincr, ra\natelj 30 K; Tristeiijak, vojaški kurat 2 K; Dr. Stegtnšek, prof. 2 K; Pišek, poulanec 10 K; Dr. Korošec, poslanec 10 K; bogosluvci mariburBki 37 li; Polanec Franc, Stanovsko 2 K; neimenovan za kruh av. Antona (Ivanjko?ci) S K 95 v; konkurenti 28 K; Čtde, župnik 10 K; Čižek, dekan 10 K; Močnik, Kaplan 6 K; mohorjam v Fratuu lu K; Okrajua hranilnica Slovenjgradec 70 K; okrajni odbor Šinarje GO K; Gomilšak Gerta 5 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stoteri Bog plati! Prosimo prav prisrino že nadaljae pomoči, kajti števiio ubogih dijakov je veliko, blagajna dijaške kuhinje pa je lzpiaznjena. prujski okraj. p Zopet demonstracije v Ptuju. Clovek b" ne verjel, a res pa je: Dasiravno so se Ornig in njegovi pomagači v nedeljo dne 27. septembra, s svojo in gorn.ieštajersko palicijo nesnu^no blamrali, pred celim pofetenim svetom, ko so v tako nepopisnem strahu pričakovali slovlenskih čet, kj( sq šle v njih razburjeni faurtaiziji proti Ptuju, potem pa ni bilo ne živfe duše, a glejte, katf se je iva Ptuju v so.boto, dne 3. oktobra, zopet zgoililo: Komaj n.ustopi i mrajk, se usuje vse polno gornještajiferskiii žandarjev po ulicali. Vse prebivalstvo je v treniutku zginilo za zaklenjenimi vrati, kajti reklo seje: Danes pa bodo Siovenci res prišri! Ubogi O'rn!g, tvoje blamrjže še ni dovolj, sedaj si pokazal iudi svojo slabo in nemirnq yest. Resnica je, katere ne strebi s sveta nobem državni pravnfk» da se ptujsklm Nemcem tresejo hlačice, da kar vse šklopota. — In takoj po osmi uri zve&er se zglasi znana nemiška ptujyka fakinaža; ob vsakein voglu, na vseh klopeli po meirjtu so se naistavili znani juiraki, ki so čisto po tolovajgko žvižgali in. dajali >neprestano znamenja. Po Gosposki ul:ci in na. Glavnem trgu si sliJjal: ,,Wacht aiH' ,Rhein"; velik zbor memšMh komiieV in drugih se • postavi blizu poslop,ja ..Okiajnega zastopa", ikjer so stanovali došli orožniki, ter' zapoje, najbrže žanda;rjem v čast, bnršovskQ: ,,W;,r Deutsoho, wir liirchten ja niemand ..." p Pozor! V ptujski okoMci širi nek nemškutar slov. biblije (Sv.pismo), katere je izdala znana infernacionalAni družba za sv. pismo v pr,otestantskem (lului. Svarimo slovenske okoličane, dai ne spreieTnajo tega lutrovskegu blagja, ki, sj. jim por niija zastonj! p Ptujski nemški trgovci so V velikiji skrbeh, da jih Slovenci ne marajo y&6.. ,,Ce nas pretepate", je rekel nek kmefč, ,,zakaj bi vam hodili n a pot?" p Ptuj. Kq so štirje nem&ki junaki b.li y poneclvljek zjutraji na policiji pod kljueem, so tako rnočnio ra.zsn.jali in krifiali, da ae, je .dalei; iiaiOKi)!o sH"8alo, in»se je zbralo veliko ljudi, ki so slišali sledieče čedne reči: ,,Ti prpkleti Ornig, sedaj, si nas zaprl, ko smo za tebe- delal.i; bomo • ti že poicazali. Pa seveda, ti si sin slovensike matere, m: pa<sroo Nemci." Na povelje ptujskega glavarja jib jo polinija lakoj izročila sqdn'ji., Knkor se je že povoftalo. so ptujski mcstni, oSetje v posebni seji fnk'nj izrokl' otroreenje nad tem pobttlinsi vom in so sklenili popla^ti • vse stroške. A kako ptujski Nemo; res obsojojo tolovaistvo na Slovienne clne 27. sf11tembra, se jnsno vidi iz tega, • da prihaja po večerih volika trnm,a nemških ..gospodov" in tudi veC dam, kl pred sodnijo, kjer so ptieki shranjcni, prepevujo čjMlno ,,\Vaeht am Rlioin"! Res ftedne rczmere! P Ptujski Sta.terc je; zagazl s svojim' ncčuvonimi nnpndi na Slovence v tako blato, da se bo t Žko izkopal. Iz'tega, kako je pisal o dogodkih v Ptuju, Mariloru in Celjn, potem pa o Lju!<liani, Je vsak Slovenec izprevidol, kake namere ¦ zasleduje ta iist. Vsak Slovenec brez izjeme mora takq podln pisfMijo odločno obsoiati. Zato pa nroč s takim listom, ki nt)A Slovonee samo nanada, hnsmo pa nift. Ng občujmo z ljudmi in hišami,iki imajo ptujskega Stajerca! p Ptui. Dne 26. septpmbra se je dal v Mariboru ])o lutrovako poročiti. neki Karl Saria, vodja nekega ppiclietja v Ptuju. Kdo je ta Saria in pri kom je vodja? p Pfui. Naš pcslanec holrat Ploj se pq Stajercu in po nemških Jistih qpravičuje z razndmi popravki. Ce mu je tc iko na tem ležeč(e, kaj Nemci ia nemšku^arji o njem niislijo, pa se naj ž njimi zbrati. Nemci nas tepe.o, Ploj pa se jim s popravki dobnka! 1 ako postopanje vzbuja splosjio ogorčenje!. p Na Vurbergu je gospod Josei Zupanc, dežeflni vinarski inštruktor za ptujski okraj, predaval preteklo nedeljo o pravilnem napravljanju jabo^nika in o pqkončevanju raznih sadnih škodljivcev zdaj jteseni. Na to sta od izobroževalnoga društva vzela slovo predsednik i,n tajnik, ker oi.:a odideta k vojakom. Pri kupici rujnega vinca se je potemvse lante-vojake navduševalo, da niaj pri vojakih ostanejo izvesti veri, domu in oesarju ter; naj se srečno povrnejo po pretekliji letih nazaj domov. p Občuiski iu*ad Zavrč nam pošilja adedeči dopis: Vaš cenieni list je pred kratkim objavll, da je v Turskem vrhu in okolici, bila toča. Temu nasproti blagovdlite v Vašem cenjjbnem listu raaglasiti, da v spodnjih Hatozah priofenši) od Sv. Biarbare do meje ni bilo aikaldoršiie toče. Grozdje. je popolnomtai zdravo ln pridelek bode pnecej obilen in zelo dober. Ce kdo hoče kupiti pristnega Tureana na licu mesta in ne od vinskvh švindlerjev na Hrvaškem, ki iz vseh krajev sv»:a, pokupijo yina itfi ga potera kot Zavrčana oddajejo — naj se informira«v Zavrču, v kraju. Tu se vsaketnu radovoljmo brezplačno dajo pojasnila. Za obja\o teh vrst!c se vam naprej zahvaljujem. Občinski urad Zavrč,; dne 29,; sieptembra 1908. Župan: Tomaž Murkovič. p ' Zavrč. Trgatev v spqdn;jiii Halozah se je ta tedjen prižela. Kapljioa bode izvn&tna in obilna. Cena ni sicer najboljša — a pri-vsem tem bqdo ljudstvo še lepe denarje zanj dottlo. Vabimo gospojdo gostiiničarje in sicer naše sloy.enske, da po geijlu: »Svoji k svojira" zahajajo edino le k slovenskemu kmetu ter kupijo našo zvrstno ro o na. licu mesta. Varujejo naj se vinotržaev, posebino onih hrvašTcih ob štajerski meji, ker oni kupujejo ogrskq in drugo blago, zvozijo po no61 v kloti in potem za naže' blago kot ,,Zaivrčana" prodajajo. Torej gostilni&arji, pozor! p C. ki\ poštna iiabiralnica začela ie ob enem 1. oktobra t. 1. poslovati pri Sv. Roku ob Sotli in pri Sv. Florijanu pqd Bofem. Pri Sv. Rbku je poslovqdja trtgovec Alojz 'Morldej, pri Sv. Florijanu pa gostilni-Car g. Fr. Vizovišek, p DJJaška kaliinja v Ptnjn. Občni zbor te<a društva bo v soboto, 10 vinotoka zvečer ob 8 v Narodnem domu v Ptuju. Dnevni red: čitanje zspisnika /adnjcga tbčnega zbora. Porcčilo taDJnikovo in blagajn;kovo o minilem šolskem letu. Volitev novega odbora. Slačajnosti Ker je to diuštvo važno za siovenske Brednjcšolce v Ptuju, vabijo se k zborovacju vsi priiatejji EaJo učeče se mladeži. Ljufomerski okraj. 1 Ljutomer. Tu imamo res krasno vreme za gorice. Boljšega bi si ne mogli želeti. Grozdje dan za dnevom pridob;va na sladkorju. Skoda, da se nidkaterim tako • silno m.udi za brcjifev ! Ta tetoi sa nekateri že zajSeli. Gromenje topičeiv naznanja radost .vinogjradnikov. Saj pa ;iino tudi lahko veseli nad ¦ tako žlahtno kapljico! Že sedaj ima mošt v malo boljših legali dq 22 stopinj povprek. Največ skrbi nam dela pomanjkanje posdde. Silno dmga je ¦ in še ležko jo je dobiti! Vse prijatelje Ljutoi> nneržana vabimo, da se pravofiasno zanj pobrigajo. 1 Ljutoraer. Da bodo Itudi naši Ljutomerčani ložje uvaževali geslo ,,Svoji k svojim", priobčujemo> lukaj imena naših trgovc,eviin obrtnTkov. Ti so: trgovci: Seršen, Vršifi, Herzog, Schneider,; gostilJijev: S'eršen, Vanpotič, Kukovec; krojača: Vucko, Jelovšek; . mizar in lesotržcc: Velnart; urar: Car gn;iai; sedlar: Karba; klobučar: Rojl^ek; črevljarja: 'Vrabel, "Ozmec; vrvar: Babriik; brijač: V0selič; klijučavničarja: Kovačifi, Ludvik; zaiožba sve8: Vrši'6; vinotrzi.ec: Seršen (Sever na drobno); klfepar: RiJjnar; paromlin in pekarija: Kukovec; fcbdar: Golob; zaloga slafine in premoga: ^Vršifi; zaloga steklarske robe: Volovec; kamnosek: Golqbič; slikar: Horvat; ])ro(ia,ia žel,e;za: LerJz. Ako bi b'l kdo pomotoma izpuščen, nfj se nam javi! 1 Sv. Jurij na Sčavnici. V nedel]q se^ vrš-i pri Sv. Juriju na Sftavnici, mladeniški pbod po temtlo redu: Ob /410. uri pridiga za mlaclc . - (\ govori č. Ł. dr. Hohnjfec iz Maribora. Nato slovivsii-i- sv. maša, katero daruje vlft. gacipod žujinik Ki::.ro, oboje pri Sv. EKihu na Stari gori. Popoldne ob 1. uri zlrorovanje v prostorih bralnega društva: 1Pc^zdrav. TVFladeiiiiiS domače župifje. 2. Slavnostni jrovori. 3. Govori mladenifiev iz raznih krajev. Pri zborovaiiju nastopi domači pevski zbor. Ob 3. uri popoldne slovesne litan'je z blagoslovom in sl:V,pna beseda v cerkjvi. Ob 4. uri pa se uprizori • igra: Očetovo mašSevanje. Za pouk in zabavo je i\o}^r preskrbljeno, vi, fantje, pa s/.crbi\e za obilno iideležbo.  Konjiški okraj. k Brinjevagora. Tu ne bode v nedcljo, dne 18. oktobra vršil mladeniški shod. Kdor je dozdaj to nov po zvedel, vsakdo 86 jo iste razvesclil. Ob poljedenajsti nri se bo v romarski cerkvi začclo sveto opravilo. Po službi bi>ijisebo v bližnjem poslopjn vršilo zborovanje. Na ahod v cerkvi in zun>ij iste so prijazno povabljeni vsi mcški gospod«rji in niladeniči. k Dražavas pri Konjicah. V nedeljo dne 4. t. m, sešlj, so se, tudi v Dražavasi kmetje in kracčki iantje v precejšnjem žjtevllu k shodu in z' oiovanju po par. 2, da se pogovorijo, kako treba ojračunati s takimi ljudmi,, .. katerim sicer dišijo "n ieknejo naši denarji, ki ujas pa pri vsaki drugi priliki le zasmehujejo in celo dejaniski napadajo. Koncem blizu dve url trajajočega zborovanja spreiele so so rezolurcije, kakor jih je bil sestavil kom;jiski zaup^ii shod v nedeljo poproj, ter smo si drug drugemu obljubili ln se zavezali, držati se strogo gesla ,,Svoji k svojim." k Pred Bvetim Jakobom se je ine.-ee* juJija t. 1. izgubil 1 vol pod jczeroai na Fal.ski plauiui. Laat iik, Jarstz Hren, p. d. Završan, poscstnik pri t>v. Kcniguudi, je pnpravljen dati prim-oino nagiado ti teniu, ki ga najde' Coljski okraj. C Celje. Ob 251etnici službovanja k<<t organista gosp. Karola Bervar, rodja orgl. šole v Celju, so mn za spomin iz udanosti in hvaležcosti darovali nčeaci orgl. šole novo izdan Bgradnale", ter mu zapeli podokuico duo 30 septembra t. 1. pod vodstvoni prirediteija, orgl. nčenca Janeza Slaček, kateri je imel govor v imeDU vseh učeucev, koji so mu hvaleJni za vse lepe nauke in mu želijo še mnogo srečnih let doživeti! c Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju ni več na Glavnum trgu, ampak v hotelu nPri helem volu" (Terschek) v Graški ulici št. 9 v prvem nadstropju. Napisne table na zidn šo zdaj ni, ker so prvo razbili nemški razgrajači v noči 20. septtmbra. Novi slovenski hotel pa vsak lahko najde, in v hotela je dovolj napisov, ki kažejo vhod V posojilnico Glej inserat na predzadnji strani. c Hotel rPri belem volu" je večkrat lepo poln gostov, da se obiskovalcn zdi, da je v dnnajski rotovski kleti. c Poskušen samomor v Celja. Trgovski poniočmk Eoje pn Ferjenu se je 6. t. m. namera\al ustreliti, pa ni dobro zadel. Frepeljali bo ga v bolnišnico. Vzrok poskušenega saiiiomora, pravijo, je bolezen. c Celje. žiupatn dr. Jabornegg jft vsled tega odložil župansko člast, ker je ob zadnjish izgredili dne 20. septembra t. L, ko je vojaštvo razgrajjajočo Ui opustošujo&o tolpo izpred Narodjiega doma razgnar lo, bil sam župan Jabornegg od nemškik fakiinov tepen, k;, so divje krieali: ,,Abzug Biirgermeister!" (Pro6 z županom!) c Celje. Da so nemški pobalini za časa demonstracij v Cevju tudi prisljne Nemce nateipli, sta še dva slučaja. Gospod baron Lenkh se je s svoj.m sinom, ki je doktor juris, pripeljal z vlakom ob tri četrt na ,7. uri zvečer. Niti pojma ni imel, kaj da se pred kolod,vorom godi, gre mirno, fnič hudega slutef-. skozi množico, kar naenkrat ju z&Sno podivja.nciiako s plalicami pretepati, da pta a^ s krvavima glavama komaj re"sila v hotel ,,Stadt Wien". Baronu so morali rano na glavi šivati, cela objekai je bila s krvjo polita,1 na roki je imel oteklino, veliko, kakpr pest. Kakšen pojem je paS moral diobiti gospod baron Lenkh o nemški ,,kulturi"! Nek nemški železni&ar tie je prjjpeljal v Celje k pogrebu nekega sorodnitca i».i tudi njeg^. so nabili, taiklG dla ga je moral žele¦-niški zdravnik obvozati. Skozi razgrajajočo druhal je jiafo mogel priti le na ta način,' da je nesel rakev, ki jo je s seboj pripsljal. c V Celiu je bilo \ e6 demonstraiitqv, ki so dne 20, septembra napadali slovenske hiše, aretiranili. c V Pečovniku pri Ceilju je padel posjestnijc Makso Catar pri klatenju orehov raz drevo ter se ubil. c Savinjska dollna. Nasi' Kfceralci so kakor 7. rudfljčim dežnikom raztlražen puran, kadar vidijo kaj liberal.izmu nasprotnejiija. Posebno znaka Zveze s'.tovenskih m.adenič!ev ne morejo trpeti, ker pri pogledu na ta znak in oscbo, ki ga nqsi, baje laliko liberalcu kri zavre, ali ] :v žoi'6 skipi v enuki neArarnosti biia sta dne 28, septembra dya tukajšna trgovska pomoSnika. Prišel je namre6 v? trgovino kmečki mladen-č s slovensfcim znaJcom na prsih, kar je (a gospodeka silno razbnrilo, tako da skomj nista vedela prave cene za blagq, in ko bli ne bT.a dala duška svoji jezi z nfcvadinimi, po liberaln,em rece'i*'i rabra.n.imi psovkami in zbadljivimi besedami, ")i bilo lo fjotovo škodovalo njunemu pristniemu liberalnemu zdravju, Ko pišem le vrst/ce, prišlo mi je na misel vpraSa,nj,e: zakaj se tako malo uvažuje gesio: Svoji k svojim. Po mojih raislih je temu vel,iko krivo t'. ker so po mnogih siovenskih trgovinah riastavfjjeni Mieralni pomočniki, ki izzivajo drugafie mis^ege'Sloyence, ki priba.ja.jo k njim v trgovino. Zata« naj bi slovenski trgovci skvbeli, da imajo p,ridn& slovenske pomo^nikp. Slovenstni in krščanskemu mišljelnju soyražne pa naj se posvari, in kateri se us^avlja^o. profi ž njimi! Sioer se bodemo ogfibali trgovin, vkaf(-rih se žali1 naSe vorsko nazirajije in politično miftljenje. Mi vzdržujemo trgovce in ne oni nasl c Trgovci Savinjske in Šaleške doline imeli po v nedeljo 4. oktobra mno<rošte-iln< proteatni shod zaradi neeaslišnih, bratalnih napadov i>a Slovenco v Ptnjn, Mariboru, Celju itd., kjer so se žalilo naše narodne dame in eploh slov nski narodni čnt. Storili so se velevažni sklepi, ki se obširno obelodanijo, da javnost izve, da ce narodno trgovfitvo in obrtništvo zaveda svoje narodne dolžnosti Pozivljajo 86 vfti trgovci vneh pokrajin ostalega sloven^kejra Štajerja k sličnim sestankom, da si tam izvolijo oijo cdbore, ki potem po caediebojnem spcrazumljenjn omogočijo skupni zbor vseb islovenskih šiajerskih trgovcev. c St. Ema. Mladeti8k.i seetanek, ki se je vršil 4. t. m. pn Sv. Emi, se je kaj lepo lzvršil. Predsednik mladeniške zvoze, Fra-c Ognzek, pnjazno pozdravi vse navzoče fanto Mlademške zveze. Nato povzame besedo vneti mladenič od Sv. Vida pri JSv. Euui Anderhc, ki opisuje dogodke v Ptuja. Ignac Š^inonc od Sv. Eme deklamira krasno pesem o pepeloičui noO.. Nato razloži še juribt Ogrizes. pomen te lepo pesmi. Miadeuič ritrašok iz Podčetrtka govori o osnovi Mladen^ko zveze ia posiva navzoce, naj skrbijo, da bo issajtrc lzguiu iz btiitemske lare. c Teharje. Naše slovenskio katoliško politično društvo je zadnjo n&deljo priredilo v dvoraini v kaplaniji zanimivpodučen shod, katerega se je udežilo lepo število Teharčanov in, Tehar^ink. Potovalni učitelj Gorifiaii je polj-udno razložil vse potrebno za pravilno ravnafnje z uovim vlnoni;, y.i, tucli z vimko posodo j.a odgovoril na razna vp-rašanja zborovalcev. Povdarjal je, da so ietos mnogi preruno zaeeli s trga.vijo, ko krasno vreme tako izborno strsže gr;ozdju. , Župnik Gomilsek je. govoril o velikem pomenu izobrazbe. Plemeniti Teharčaiii naj skrbimo, da bomo res plemeniti tudi v živijenju, mišljenju in delovanju. Zvestoba veri in narodu dela človeka p!:emenitega. Da bomo to zvestobo res ohrainili in kazali v dejanju, se nioramo pridno izobraževati s čitanjem dobr h knjig in časnikov. Govornik pojasni s kaji lepimi vzgledi, kako jo i,zqbrazba potr&bna možjem iu ženam, mladeničem in ralad!enkam. Ako bomo ime':i ysi Slovenci potrebno izobrazbo, bomo v resaici Ijubili s\roj narod in svojo domovmo, in branili neustr,ašno naše svetinje, in nemogoče bodo v bodoče znane surovosti v Ptuju, v MJariboru in v Celju od slrani onih, ki jih živimo Slovenci. Nedoižna! mufieniška kri, ki je 20. septembra tekla v Ljubljani, mora biti maš^evauiia po vsem Slovenskem s tein, da rai Slovenci niti vinarja ne damo več zasjužiti našim nehvaležnim Nemcem in nemškutarjem po mestih in ir^gih. Tako pa se bode slovensjica zemlja v kratkem Ciasu očistila grdih odpadnikov. S(lqvenci k Slovencam! Svoji k svojim! Teg;i, gesla se moramo odslej po{)rijeti Slovenci vseli strank z železno doslcdnostjo in naša gospodair^ika osamosvojitev se nam mora posrečiti. Govorinika navdušene besede smo poslušali z največio pozornostjo. Kar nam je priporoftal, bomo tudi izvršrli. Naše društvo pa še iiain naj večkrat priredi tak Zares paiučen in zanimiv shod. c Zalec. Delniški pivovaflni se svetuje, da svoj n«mš'ki nadpis takoj mirnim1 potom odstrtuii, ki iz\ura šie iz prepnjih dasov in je vdled brezbrižnosti Žalfianov še vedno priča, da še ni vse zlato, kar u sveti. Casi zaspanosti. so mijiuli po umoru naši'h mu oeniikov dne 20. seplembra, ki nnj bo zgddovinsko. vtelepomembni dan narodovegia preporoda. c V St. Pavlu pri PretoLdu sfe tujki nemščini kaj dobro godi, na \seh koncih ti zvenl nemška govorica v uho, posebno pa v trgovinah, kjer sc ovija vse v Neue Freie Presse. Potem se ne čudim(o, da je ta,m, kjer je že od nekdr.j tor,š5e n-;v pTednjaŠtva, ubogi Slqvenski Gospodar predmelt, zaničevanja in sramotenja, žeš: Ta Gospodarček, to je naš naiših.ujši naspro.nik! Kaj čemo, Saj vemo, da .vejie glavna sapa iz 2alca. Ziato še tudi vžigalice S.' K. S. >.Z. v korist obmejnim Slovencem n;eo našle potu k nani. Ce bo šlo tako naprej, bomp še dalie-č prišli! p Sv. Lenart nad IiaišMm.; Naše Ijudstvp je vso vneto za Marijo, sv, očeta in za preisvitlega cesarja, Vdeležlilv smo se v vielikem številu jubilejne procesije laške dekar.ije v Petrovče iv prekrasno Savinfsko dolino, kjer se nam ie v gajaljivvem cerldvenem govoru raaf.ožil trojni jubilej — Marije Lur^ške, sv. očeta in presvitlega cesarja. Pa to nam še ni bilo dovolj, hoteli smo še bolj pokazati,1 kako kipijo iiiaša srca za dobro stvar. Gosipod nadučitelj Planer je združil vse vojake šentlenatrske lare in je tako sestavil velik veterainski regiment, kateremu je naeeloval in zapovedoval. Videlo se je, kako pooosno je Asak kazal, da je cesarja služil; spomin na voiaške dni je vzbudil tudi stare kosti, da so se star fki čutili ralaldeniče, ki so ravno opasali bridko s\f>ljieo in djali na ramo nabito pusko. Imeli smo veliko vojaško parado, kateri je sJedila prpdstlava: Sle,r>a Ijubezen — v šoli. iNeumorno delujbče mlade moei, gospod Kairol Plajier1 in njegov tiaJjivi brat Bertl sta se potrudila, :la iznčita iz šolisk^h oirok dobve f?"edaliSfke pnvi|StaivljatO)'lje, ki so izt/omo igrhli i-\ zbudili mnogo smeha. Zra.ven pa je ifJtrala v prostem času l.ask'a god.ba yeselo komade. Sk^nnil pa je jr. ufitelj Karol PJaaier dan z resnim in vznesenim go\orom na trojni fubilej; naj damašnja obifna udeležba in navdušena srca jasno kažejo naša ftuvstvu za tiste tri, ki so y(.>d,itelji nage fia^ne in večne sre5e na zemlji: Manja, sv. ofte in presv. oosar. c Rečica. Dne 18. t. m. se vrši ustanovni sliod toli potrebnega slovelnske^a katoliSkegai izobraževalnega društva, ki bo imelo svoje prostore v Iiiši gospoda Antona Turnšeka star. Sosedna bratsk.i drufitva vabimo že naprej, naj nam dajo z obilnim odzivom obilo poguma iji požrtvovtalnositi. c Gornjigrad. NaSi -iberalci so res pomilova!|'ija vred.ni. Trpinči jih straeina Srednjevefika inkvizicija, katero izvršuje grozoViti triumvirat, vsak 'dan pohrusta tega ali pa onega. Saj že \*8 misliti ne morejo pametno. Zdaj trdijo, da je sodnik Grebenc pravi krvo.ok, v drugem stayku pa pravijo, da bo kmalu svetnik, ker ima najtesnejšo zvezo z dekafiom in kaplanom. Poterntakem bi nek nadučitelj že zdavno moral Liti svetnik, ker je tako pridno hqdil po sav.njskih farovžih in roma rajši v kapelo na Ojstrico, ker mu je doma cerkev preblizu, da bi se je ob i;edeljah poslužil. — Vas, vrli kmet^e,' ki ste na/ozi i denar pri ,,Kmečki hranilnici in pqsojilnioi", zmerjajo goriijegrnjski llrjeialci za največje neumneže; do kler ste imeli pri libcia»lni posojilnici denar, in S3 so fhberalci mastili qd vaših žuljev, ste bili pametni. To je liberalna hvaležnost! c Gornjigrad. Kdo si upa [trditi, da pooblaščanec gonijegr,i..;sko libera'i:e i.osojiiniue vlag:i zemiijeknjižne prošnje in predloge x brezplaCno ? Kdo pa v sluSaju, da sodnija zavrne zemljeknjižno prošnjo, plafia stroške, ali str.an.ka, ali morua notar sam? Kdor pa hoče vedeti, koliko zaaluži nqtar pri posojilnici, in ali dela zas,-onj, naj si ogletda doti&ne uloge in pa notarjev ekspenzar. c Gornjigrad. Zopet se odlikuje Domov!na v številki 101 od chie 25. septembra 1908 po skrajnih l,ažeh, kar piše iz Gornjegagrada. Da se nesniinnost ,dopisnika tega Ksta, kafterega naj bo neskonfrno sram, da take lažnjive dopise sprejema, spozna, naj bo le nekaj v odgovor. Piše: Qornjig(rad je v znamenju odhodnie. Zaporedoma so nas morali zapustiti sodni pristav Zdolšek, sodni sluga Sivi|a, davčni sluga Kos'el iil orožniSki stražpAojster Pernai. Piše nadalje, da so vsi ti naved&ni žrtve gornjegrajske strahovlade, ki \o je sklenil dični triumvirat itd. Vsem GornjegrajčanOm je vendar znano, da sta pristav Zdolšek in sluga Sivka sama že opetovano prosUa za premeš&nje in sieldnjič sta bila tudi uslišana. Le dopisnik Doraovine tega. ne ve, ali pa vedoma laže. Ako vas pa zanima premeščemje Kosla in Rarnata, le vprašajte jih, vam bosta že odgovorila. Bili s>te razi^saftii službi davSnega kontrolorja in davčnega sluge na Vranskem, oba bi bila rada ^ja prišla, toda boječ se, da ne bi prišla zopet pri istem uradu sku^iaj, sia oba opustiia kompetenco. Kaj pa poreeela gg. pristav Zdolšek- I<n sluga Sivka na ta lažnjivi do pis? Kaj sta pa ta dva pregrešila, da s:a morala iti iz Gornjegrada? Ali so ta dva gospoda ne bosta ganila? Kako se pa strinja vaš'a trditev, da gospoda Zdolšek in Kocbek nista imela pri snovanju pašne zadruge, katera je seveda razpadla, nobetiiega pol.tičnega namena in da je ollo to društvo bnez političnega značaja, sedaj si pa dopisnik in tovariši sami dajo zaušnico, ko trdjo, ,,|da za^ pade vsak količkaj zavedni pristaš tej strahoviadv" O joj, kje je vaša doslednost! Pojdite se jsolit s, svojimi članki, yi sami sebi ne verjamete, in sami sejbe smeš.te!, Preklicati' ^te morali laž zoper kapilana Berka. 'Zakaj pa piMe take laži? Ali nimate boljšega posla, kakor pisati laži, pa jih zopet preklicati? , c GorD]lgrad. K. bralno in izobiaževaluo društvo priredi v nedeljo, dne 25. oktobra po vcčernicah veliko veselico v župnijskih prostorih. Igrala 86 bo ganljiva in prekrasna. igra: rDTe materi'', pele mične pesmi in sviral bo tamburaški zbor. Že zdaj vabimo vse sosede in domačine, da si gotovo dgledajo to ltpo predstavo. Brežiiki okraj. b Protestni sliod v Brežicah, Narodni Dom, ali pri kolodvoru v BrežicaOi se. v vsakem slučaju in ob vsakiem vremjenu yrši v netieljo .11, t. m, popoldne ob 3. uri. b Gostilničar Gabritsch v Brežicah je par Hrvatoro, ki so bili njegovi go.-tje, odrekel vsako postreibo ter jim v;ata pokazal. Prav je iuie!! b V omnibus hotola ,,Narodni Dom" se vsede neki Nemec; navzoči Slovenci rečojo, da se ne peljajo sknpaj z Nenjcem, na kar je Nemec Ktopil z voza in peš Łel. b ,.Windische Trottel, vrindiscbe Bauern" itd. se te dni vsak da;i sliši i/. u^t brežiskib neničugev. fcj:veda, naš kmet jim bo šo n-Aproj novce no->il. b Olfrajni komisar Schaffenrath je te dni, kakor da bi bil( glavo zgubil. Kot vodja g^lavarstva v odsolnosti okrajnega glavarja grofa Attemsa pre{¦.ovedujo shod za siiodom, kliče orožnike iz Zgor. Stajerja in dela kot se mu ljubi. No, s (em gpspodom smo že obra.6un.ali; spomniti ga bo troba na gotove paragrale. b Letaki ,,Svoji k svojimj!" so plačilo za truio brežiškin mestnih Pčetov, ki, se ne morejo ločiti od glajitovite breži&ke policijp. NainMii prav! Svojo trmo bodq Se večkrat obžalovali. b 30.000 letakov, vsebujočih kratko zgodovino sejptemberskili dogodkov ter poziy ,,Svoji k svojim"! se je dnp 3. in 4. t. m. raztrosvlo po brežiškem okraju in sosednji Kranjski ter Hrvaški. b Nad 30 orožnlkov je v Brežicah; stražijo nemški dom. b Protestni sliod v Dobovi se je vršil v ne- deljo 4. t. m. vkijub prepov)Vdi okrajiroga gjavarstva,  ki si ni upiaj!o shoda s silo zabr^aniti, Govorili so  drž. poislanec dr. Benkovič in nekateri Hrvatje.  b Zdole pri Brežicah.. Poroča ao nani. da je  bil tanijošnji naduCitelj Majcen dq lanskih državno^  zbortsk"h valitev v liajboljšem raznnerju s katoliškim sloVenskim ljudstvom, ko sq pa volitve minile. za- 6el se je bratUi s tamošnjimi liberalci in nemfiurji in postal ravno tako hud liberalec in pa posili- nemec. Književnost. Sveti Pavao, apostol sVi.jetfa i uSitelj naroda. ,^Slovenec" primaša vest, da je pqd 1 tem nastovom izšla knjiga našega knezqškqfa v ihrvatskem prevodu. § Trgovski koledar za Ieto 1909 je izšel ter i,ma raznovrstno vsebino, mjetl drugim: Slovensko trgovsko društvo Merkur in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, kolkovne lestvice, podrolma doloeila za kolkovanje rgtin, spisov, računov itd., poštne določbe, kovani denar raznih držav, mere in uieži, obrestne in preraeunjevalne tabele, lovski red, trgovska korespondenca, nasvet trgovcem z jestvinami, pqjasmila glede železnic, potni lieti, kako se protokolira firmo, kaj je treba storiti iVGsebam, ki postanejo samostojni trgovci,. olajšave gdede donašanja sposobnostnega dokaza, sbosobnostni dokaz za trgovinske obrfce in trgovske dnužbe, pokojninski zakon za zasebne uslužbjence, tngovsko-obrtni štrokovni tolmač. Koledar obsega 131 tiskanih strani, urediki sta ga gospoda dr. Rudoli Marn in S. Skerbinec. Koledar je naročiti naravnost pri, slovenskem trgovskem društvu Merkur v Ljubljani. Cena kqle;darju je 1 K, po pošti 4,20 K. Olsti dobiček koledarja se steka zakladu za Trgovski dom. Bosna in Hercegovina — naša. Trideset let je upravljala naša država Bosno in Herqegovino, a po imeuu je bil-vlji-.idar.ieli dcžel vendar 1» sultan. Toda sedaj, ko je Bulgarska proglasMa svojo nepdv^snost, je prišel trenotelk, da tudi Avstro-Ogrska progiasi Bosno in Hercegovino svojim ¦deželam. To se je daiifes dne 5. oktobru zgodilo. N;aš vladar bo odslej tudi vladar Bosae in Herc;e^ovine, ne . samo njih upravitelj. Pqzdrav!ja novi deželi v krogu avstro-o^gr.skih sester.. Naša država je s tiMn še bolj dobila slovanski značaj :n za to zahtevamo, da se ta značaj tudi vi.iepovssdi upošteva! Slovani tvorimo veeino ¦ v Avstro-Ogryki in v slov{awskem duliu se naj pri nas tudi vlada. Upamo, da nove izpremembte na Balkanu ne bodo povzročile nobienih krvavih zapletk. Bulgarija — neodvisna. .Velik zgodovinski dqgodek smo doživeli. Bulgarija je — neodvisna. L. 1878 se je Bulgai-ija s pomočjq Rusije oprostila turškega jarma ter dobila svojega. kneza. Toda kneževina Se ie vendar uio- rala uri^navati turškega sujtana kot svojegia vr- hovuega gospodarja in bulgarski knez je bil nekaik namestnik sultajiov. Ker je v zadnjem času dala turška vlada zopet 6ut:ti Bulgaraki odvisnost pri več • prilikah, želel je ves bulgarski narod, da se proglasi BulgarskU od Turške neodvjisnim. Ttej želji je ustregel bulgarski knez Ferdinand dne 5. pktobra.' V Tirnovi, sHari prestolnici bulgarski, proglasil je svojo kneževino neodvisn;m ter sprejel naslov cairja bulgarskega. 'BulgarSki narod je z nepopisnim navdušenjem pozdravil to kneževo odločbo tii je valjen do zadnjega moža branitl svojo neodvisnosti proti Turkom. Vprašanjei je, aii bodo Turki ta korak Bulgarske isjprejeli samo z ugovqrom v besedah ali pa v orožju. Srbska in aingJieška javnost hujska Turke v boj. Avstro-Ogrska pa je zadovoljrta. z novim položajem in bo uporabila tof priliko, da priklopi Bosno in Hercegovino tudi v državnopravnem smislu k sebi,. Drnžmlrje. Prostovoljna požarna bramba v Družmirju priredi dne 25. oktobra v dvorani Hotel Avstrija v Šoštanju veliko vinsko trgatev. Cisti dobiček je namenjen za nakup prepotrebnega gasilnega orodja. Natančneje naznanimo prihodnjič! k- Najnovejše novice. All bo vojska? < ,,Berliner Tagblatt" poroCa iz Carigrada: Diplomatične zveze roed Tur&ijo in Bulgarijo so prek'njen,e'. Včeraj se je vršil turški mini>-J:rski svet, ki je sklenil takoj odpoklicati iz.. Sofijo cesarskega turškega komisarjia, Deiinltivni nadaljni sklepjje odložen, da pridejo nova poroftila, vjendiar je veliki, vezir po vojnem minisilru poslal na mejo že vsa potrebna navodila.i; Mnogi silijo, naj se napove Bulgariji vojsko, • vendar 0 kakem splošnem navduSenju za vojsko ne mqre bi, i govora. Mladoturški odbor je sed|aj pnoti vojski, ker se boji, da nastane reakcija, ako bi bili voditelji Mladoturkov, ki 1 so večinoma častnlki, poklicani pod orožje. Seda.j se hirf.ro setttavlja ljudsko brambo, ki naj bi v i slučaju vojske skirbela zia red v deželi. Listi poročajo, i\n, je grški poslatVnilc zagotqvil turSkemu veliikiemu vezirju, da bq v slufiaju vojske Grška dejaaiski z armado podpirala Turčijo, ne da bi Ka tq delo zahtevala take vteritorialne odškod' nfne. Vojaške priprave Avstrije. Zasebno se brzojavlja iz vojažkih krogov, da vojna uprava ruohilizuje 2. (Dnnaj), 3. (Gradec) in 13. (Zagreb) zbor. Slednji je pripravljen takoj v Bosno odkorakati. Mobiliznje se zaradi varnosti in za vsako slačajnost, ne veruje so pa še, da bodo čete res stopilo v akcijo. Srbija je silno nezadovoljna, ker ni dobila Bosne in Hercegovine v svojo oblast. Poroča se, da zahteva ljudstvo kar najodločnejše, da se napove Avstriji vojska. V enem dnovn ee je oglasilo več tisoč prostovoljcer. Splošno je mnenje, da je vojska neizogibna, ako odkloni Avstrija udeležbo na nameravanem evropskeni shodu. Oete so mobilizirane in ob Drini je pripravljonib veii tisoč mož. Neki nemški trgovec je rekel: nSlovenskim kraetom moramo dobio račuaati; saj se jih drngače ne moremo ubraniti!"