NAPETOST V MEHIKI NARAŠČA Verski konflikt je stopil v svoj tretji teden. — Obe strani sta tako trdni kct prvi dan. — Ženska parada. — Mehiški bojkot kaže svoje učinke. — Resignacija okrajnih pravdnikov. MEXICO CITY, Mehika, 16. avgusta. — Prvih štirinajst dni verskega spora se je končalo včeraj z mrtvilom, ki še vedno obstaja med državo in cerkvijo in nikjer ni opaziti nobenega znaka, da bo v kratkem mogoče skleniti kak dogovor. Odkar je bila dne 1. avgusta prekinjena služba božja v vseh mehiških katoliških cerkvah, ni bilo nobenega znaka, da hočejo popustiti ali katoliški ali pa vladni krogi. Glavni naskok katolikov, obstoječ iz ekonomskega bojkota v protest proti proti verskim postavam vlade, ni pokazal tukaj še nobenega posebnega učinka, čeprav prihajajo z različnih strani dežele poročila, da je bil bojkot v nekaterih krajih u-spešen. Stroge odredbe vlade v mehiškem glavnem mestu proti širjenju propagande so onemogočile napore katolikov, da razširijo bojkot, a izvan glavnega mesta je bilo iz vedenje bojkota razširjeno. V petek je vprizorilo pet tisoč žensk, oblečenih v črno in bosopetih v Oaxaci demonstracijo. Po ulicah so patrulirali vojaki, ki pa niso skušali raz-gnati demonstrantk. V Aguas Calientes je bila prekinjena tranzitna služba, ker ni bilo dosti posetnikov, da bi se izplačala vožnja s karami. Katoliki so sklenili odpovedati se vsakemu zavživanju mesa. Prej so zaklali tam vsak teden kakih šestdeset živali, a pretekli teden le tri. Največja department prodajalna v onem mestu je morala zapreti svoja vrata. Bojkot strogo izvajajo v-Queretaru, Puebli in Chuhuahui. Tudi Tampico je občutil učinke bojkota, čeprav je bolj kozmopolitsko mesto kot so druga mehiška mesta. V Tonili, državi Jalisco, je romalo štiri tisoč žensk na kolenih iz sredine mesta do neke cerkve v okolici. Po poti so molile za uipeh bojkota MEXICO CITY, Mehika, I 6. avgusta. — Akcija mehiške vlade, ki je zahtevala resignacijo vseh okrajnih pravdnikov, je po mnenju katoliškega svečeništva nadaljni korak, da se utrdi stališče vlade v sedanjem sporu s cerkvijo, — je izjavil včeraj skof Diaz. Urad generalnega pravdnika je objavil včeraj, da je večina resignacij že prišla, da pa jih nekaj še manjka, posebno iz bolj oddaljenih okrajev. Dostavil je, da bo resignacije zadržal do 20. avgusta, ko bo izbral one, ki so spremljivi za vlado. Sprejete bodo le resignacije tistih, ki ne soglašajo z vladno politiko. Sest in petdeset okrajnih pravnikov je prizadetih vsled povelja, naj vlože svoje resignacije. Predsednik Calles je odredil, naj vrne vojaški poveljnik v Jalapa, glavnem mestu države Vera Cruz, orožje, municijo in opremo, katero je odvzel državnim prostovoljskih in agrarnim silam Nečedne metode antisalonske lise. An ti*aIonsko Ligo dolže korupfcnih praktik, s pomočjo katerih obvladuje kongres in zakonodaje. GLAS NARODA m list slovenskih .delavcev v Ameriki. rKl&rOM: OOETULlfDT 3876 NO. 102. — STEV. 192. Entered — Second Clam Matter, September 31. 1003, at the Port Office at New York, N Y., under Act of Congrats of March 3, 187». NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 17, 1926. — TOREK, 17. AUOUSTA 1926. " TELEFON; OOfcYLANDT 887« VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV Hm largest Skwmian D*3j te -the United Stetet. leaned ercty day except Sunday I and legal Holidays, i 75.000 Reader*. Majvoiji olnvondH iWdfcf v Združenih državah . I VeUa xa vee leto * • • $6 00 Za pol leta.....$3 00 S Za New York celo leto - $?.00 I ■ Ze iooumitvo celo leto $7.00 BL_______H POZORISCE HUDEGA VERSKEGA SPORA - kršenja postav. Ta organizacija. — je rekel, — ki kontrolira sedaj kongres ter dela ustavo ter postave za slepilo, je plačala kampanjske izdatke senatorjev in kongresnikov ter bila celo tako nesramna, da je stavila nekatere na svoje redne plačilne listine. Razventega je postala vsled Antisalonske lige ločitev države od cerkve iluzorična. čeprav je določena v ustavi. Tinkham je pozval generalnega pravdnika Sargenta, naj sodnijsko nastopi proti Anti-salonski ligri ter njenim uradnikom. Spomenik Puccini ju« l RIM, Italija, 16. avgusta. — Vlada je prispevala za zgraditev spomenika skladatelju Pucciniju 150,000 lir. Naprava spomenika t je bila poverjena kiparju Bi-j stolfu. — j WASHINGTON, D. C., 16. avgusta. — Iz vedenje postave proti koruptnim praktikam Antisalonske lige je zahteval od generalnega pravdnika Sargenta republikanski kongresnik Tinkham iz Masaachuaettfia. Tinkham je opozori! na dejstvo, da so suhači pred senatnim komitejem glede primarnih volitev prignali, da so izdali v zadnjih letih v svoje svrhe skoro petdeset milijonov dolarjev. Obdolži) je Aatiealonsko ligo »Mtematičnega in premišljenega B9L ? i , J --------- --- — -------— ---- wipw^yiiMMy-*.* __ ■ UNOERWOOO^ UNDMWOOO. Xa sliki vidite katoliško katedralo v Mexico City. Vfak dan je polna vernikov, kljub temu, da se že izza 1. avgusta ne vrši v nji božja služba. • "" Igralec Valentino se bori s smrtjo. Znani italijanski kino igralec, Rudolf Valentino, se bori s smrtjo po dvojni operaciji. — Dvomi se še o njegovem okrevanju. Rudolf Valentino, znani filmski junak je bil v liewyorski Polikli-nični bolnici operiran na slepiču in uljesu v želodcu. Kmalu po izvršeni operaciji je postal boljši, a zdravniki označujejo njegovo stanje še vedno kot skrajno kritično. Dr. Harold Meeker, ki je izvedel operacijo, je izjavil: — Mr. Valentino je operacijo uspešno prestal, vendar pa je njegovo zdravstveno stanje še ved-| no kritično. Operacija je bila ze-j lo resne narave in poteklo bo več | dni, predno bo kriza prestana. j George Ullman, prijatelj in po slovodja Valentina, je izjavil: — Meni se dozdeva, da je njegovo stanje skrajno nevarno, kaj ti bolezen je že izdatno napredovala, še predno se je zavedel svo jega stanja. Edina ugodna okoli sčina je, da ni še ničesar zavžil ko se je zvečer zgrudil v svojem stanovanju. Valentino in njegov služabnik sta bila edina v stanovanju. Vstal je ter se hotel obleči, ko je naenkrat zastokal ter padel nezavesten na tla. Njegov služabnik a mokroto. Suliili glasov je bilo pa dosti več kot mo-JfcrOi. i Pri primarnih volitvah za governersko mesto v Oklahomi je zmagal kukluksklanski kandidat. 1 V Kansasu so dobili veliko večino trije sodniki, ki fco odločni nasprotniki kukluksklancev. \ Curtis v Kansasu in Harreld v Oklahomi sta bila' fcopet nominirana. I Precej zanimanja je že sedaj za predsedniške volit-£ve leta 1928. \ Republikanski kandidat bo brez dvoma sedanji predsednik Coolidge, demokratje se bodo pa morali odloČiti bodisi za Smitha, bodisi za MeAdoo-ja. »Vse, kar hoče v miru piti svoj kozarec piva in vina, ge za Smitha. \ In teh ljudi je dosti v naši prostrani deželi. V. ♦ XXX ' Nekatere katoliške organizaeije si na vse načine prizadevajo, napotiti vlado Združenih držav, da bi posredovala v mehiškem verskem sporu. ^ Coolidge je v tem oziru trden in neizprosen. Toda kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi sedel katoličan — Jiaprimer Al Smith — na njegovem mestu? Zadeva je težavna, in z ognjem se ni dobro igrati. .Vrhovni svet Kolumbovih .Vitezov je pozval predsednika Coolidge-a, naj s svojim mogočnim vplivom napravi konec Callesovemu divjanju v Mehiki. Ta organizacija ima tudi zaenkrat na razpolago milijon dolarjev, če bi bilo mogoče z denarjem pomagati in z denarjem kaj izboljšati. Kampanja ameriških katoličanov ni upravičena in bo zgrešila svoj prvotni dobrohotni namen. !fred kratkim je na važnem zborovanju govoril neki metodistovski škof ter rekel, da ameriški državljan, ki poljubi papežev prstan, nima najmanjše prilike priti v Belo hišo. (S tem je mislil demokrata Smitha.) * Ako metodistovski škof kaj takega javno izblekne, je jasno, da se tudi v Ameriki bliža verska nestrpnost svo-, jemu višku. Ako bi se vlada Združenih* držav postavila na stran ameriških katolikov, ki zarjuli kukluksklanei kot ranjena zver. V tistem trenutku bi imeli v Združenih državah versko borbo, ki bi bila morda še dalekosežna kot je verska borba v Mehiki. Dopis. Brooklyn, N. Kakor je bilo že poroča no pri-! redi jjevskjp društvo "SI 6van" svoj dnpfel \n 'zadnji piknik v tej "Bezo-( ni t nedeljo 22. avgusta pri 'Arme Teufel' na Union Turnpike Road \ln Hoffman Ave.* L. I. Začetek piknika pe ob eni uri |M>poldn«L # Meg petja in godbe za ples bo preskrbljen* tudi sa prazne že-' lodce % frrfa. vana" so bile povoljno obiskane, zato se priporoča ^Slovan" tudi zanaprej vsem svojim prijateljem. Torej vsi na piknik v nedeljo 22. avgusta. Za obilno udeležbo se priporoča "Slovan". Tn bodi možu brezpogojno uda-na; ker je ni za njega slajše zavesti, kot nra je zavest oblasti nad tabo; a je prav tvoja udanost do moža tisto dragoceno orožje, s katerim ti njega vladaš i nobvladaa.' GLAS XAIIODA, 17. AUG. 1926 ——^—^—----------'—---*-__ GERTRUDE EDERLE Bi»SfcS:v.:.^u- jmmm^^^imi " —•■ ..........- HCNHV MILLS*. W*»M O. C Devetnajstletna Amerikanka Ger trude Ederle, ki je preplavala Angleški kanal. V vodi je bi la neprestano 14 ur in 37 minut. Jugoslavia irredenta. Trst postane prvovrstno fašistov-sko središče. Uredniku "Giornale d' Italia' je razlagal visoki komisar Ricci situacijo v Trstu. Prihodnji mesec dokonča Ricci svoje delo v tržaškem mestu. Izvršena bo defini-tivna ureditev fašistovskih organizacij in meščanska politika se postav ina Široko podlago, kakor-šna je potrebna industrijskem središču, ki je med najvažnejšimi v Italiji. Izvoli se direktorij. Okoli Riccija se jo zbralo mnogo prej latentnih energij. On se je odločil z vso silo, da napravi Trst za prvovrstno fašistovsko središče. Te dni se izverši imenovanje de-želnega tajništva. — "Popolo di Trieste" dobi za svojo funkcijo več sredstev. Fašistovska stranka ima ogromne naloge. Pred vsem hoče industrije, in politično atmosfero miru in delavnosti. Mussolini pozna podrobno življenje in situacijo v Trstu in probleme, ki jih treba rešiti. Tržaški fašizem bo imel svoj sedež v poslopju Filharmoničnejra krožka, ki ima tradicije irredentizma in ita-lijanstva. Ricci meni, da je industrijski in trgovski položaj v Trstu zadovoljiv. Tržaško grospodarstvo je stabilno in prekaša ono izpred vojne (?). Dvajset let planinske železnice. Dne ID. julija 1000 je bila o-tvorjena planinska železnica, ki je veljala za drugo železniško zvezo Trsta z zaledjem. Takrat se je prijeljal v Trst Franc Ferdinand. Ogromne so bile varnostne odredbe in orožniki so bili pravi imi-čeniki. Takrat se je v Gorici govorilo, da je nekaj orožnikov ponesrečilo, sedaj pa je poročala dunajska "N. Fr. Presse", da je v nekem predoru počila bomba in po bili ubiti štirje orožniki, kar pa se je bilo prikrilo. Pri gradbj železnic so bili tudi italijanski delavci in v Plavali so bili baje med njimi italijanski inženirji. Italija je hotela poznati vse podrobnosti in tajnosti nove proge. Planinska železnica je izborno služila nemškemu prodiranju v Primorje. Glavni esksponent tega gibanja je bil postajeuačelnik Wieser v Gorici. Italijani sco bili zadovoljni z uvažanjem Nemcev'v Primorje, pričakujoč uspehov zase iz skupnega italijansko-nemškega boja proti Slovencem. V Gorici sc pustili v mestni zastop dva Nemca .. . Promet po planinski progi je bil pred vojno velik, po vojni pa je upadel in govorilo se je že o opustitvi proge iz Vipavske do line čez Kras do Trsta. Izpopolnila bi se črta iz Gorice preko Tr žiča, O boljševizmu v ladjedelnici pri Sv. Roku v Trstu piše fašistovsko glasilo. Pa to ni boljševizem med delavstvom, ampak med nekaterimi predstojniki in višjimi uradniki. Inženir Brunnelli odre ja odpustitve delavcev, ki si iščejo zavetja pri fašistovskih sindikatih . . . Kaj takega sedaj, ko javlja visoki komisar Ricci, da je vklonil Trst pod moč fašizmu'. Plesne prireditve je te dni kvestura v Gorici prepovedala. Vsi, ki poznajo položaj po naših občinah, so rekli, da j.' prav. Gospodarstvo si ne more opomoči, brezposelnost in pomanjkanje mučita ljudstvo. Ob takih razmerah pa naj hi mladina zapravljala denar po plesiščih! Par dni po uradni prepovedi pa že čujemo, da se je kvestura udala in že dovoljuje plese znova. To pot se irre za tra-dijcijolne plese! Nekatere vipavske občine so same preprečile pogubne plese z visokimi taksami. Kaj bo? Oblast v Gorici je trenot-no sicer uvidela jrorje plesa, toda pritisk bo tak. da se bo najbrže udala, ]>a;«e l>o plesalo dalje. Plese pa prttrCbuje fašizem in "Lejra" enako! Ako hi bilo na merodajnih mestih kaj resnosti, bi se dovolile vsako leto ob posebnih prilikah društvene plesne prireditve, odre-. či pa bi se moralo odočno vsako dovoljenje za take javne plese, kakor so sedaj v deželi. ' i O naseljevalni politiki v Dalma-;l ciji I radi jrovorijo fašisti naglasa joe. da jim mora prinesti sijajne USpe he v zavojevanju dežele. Jugoslovanom razlagajo, da imajo Italija-. ni po pogodbah pravico, nstanav-j ljati v Dalmaciji podjetja in v . svojih obratih zaposlovati italic % janske delavce. L,aliko si nakupujejo zemljišča. Italijanska družba . "Sufid". ki jo je ustanovila elck-. trična družba "Termi" v svrlio iz . koriščanja vodnih sil v dalmatin-. skih rekah, je izvršila zadnji čas . ve nakupov zemljišča za svoto 12C : milijonov lir. Hudobni jeziki sc , trdili, da je dala to svoto vlada \ i kolonizacijske svrhe v Dalmaciji . Fašisti pravijo, da naj se Ju po . Slovani v Julijski Krojini nikai 1 ie zanašajo več v nobeni stvari na i Jugoslavijo ker italijanski dogo i vori vodijo Italijane že v Dalma \ cijo in je gotovo, da bodo na Ja . drami le oni gospodovali, ker s« Beograd obrača proti Solunu . . i Fašisti se poslužujejo takih napo r vedi. da bi mogli toliko prej dose. - či svoje namene v Julijski Kra- - jini. k fi Pulo je posetil 0 organizator fašistovskih sindika " tov Rossoni. Sprejet je bil zelo slo vesno. Imel je govor, v kateren: 1 je povdarjal koristi sindikatov k p se raztezajo na vse pokrajine ir vse kraje. Doslej je v sindikati! vpisanih nad 2 milijona. Cav Pe tronio je podaril Rossoniju knji go "Storia deli' Istria", ki jo j< spisal prof. Benussi. Rossoni jt obljubil, da jo bo prečita!. Ako tc - »stori, bo o Istri slabo pocuen, kei 1 je Benussijevo delo prava potvo - ra istrske zgodovine. i —--—--j-- ROJAKI, NAROČAJTE SE HA - "GLAS NARODA". NA.TV15ČJ1 ■ SLOVENSKI DNEVNIK V S5DR 5 DRŽAVAH. Postanek nemško -francoskega triista. Nemško - francoski jeklarski trust je postal sedaj resnica. —Nova pogajanja se vrše v tek-stilnih, fcarvilnih in bakrenih industrijah. PARIZ. Francija, 16. avgusta. Nemški in francoski jeklarski ma-gnati in zastopniki belgijskih, luksemburških in saarških kovinskih industrij so zaključili svoja pogajanja glede sklenitve jeklarskega trusta. Pogodba bo pozneje podpisana. Z mednarodnega stališča bo angleška industrija vsled tejra kontinentalnega dogovora v veliki meri prizadeta. Angleži so bili povabljeni, naj se pridružijo trustu ter so bili vedno informirani o poteku poprajanj. Sldendi pa so. da ni v njih interesu pridružiti se trustu. Za to stališče sta bila merodaj-na dva razloga. T prvi vrsti je anprleška jeklarska produkcija izdatno pod normalo in Angleži niso moprli privoliti v francoske in nemške predlogre frlede temelja na katerem bi se določilo kvo~e. Drugi razlog pa je. da francoski in nemški jeklarski magna t je nočejo smatrati angleških domini jev za kolonije. Vsaka dežela, ki privoli v dogovor, se odreče svoji pravici, da eksportira v kolonije ostalih sipnatarnih sil. Kor imajo Francozi, Belgijci in Nemci že tr ne bolezni. V splošnem najboljše je ono podnebje, kjer je zrak čist, temperatura enakomerna in je mnogo nolnčne svetlobe. Za tuberkulozo ali jetiko se priporoča visoko ležeče pokrajine, kot so Texas. Colorado. Wyoming, California in tem sosedne države. Mraz ne škoduje, kakor se je nekdaj mislilo, marvee vzbuja tek ir. je zato dobrodelen. Za osebe, ki trpijo na kroničnih boleznih lia obistih. je najboljša ona pokrajina, kjer je prst peščena, kjer je mnogo ttoliica in ni mr- DOSTIKRAT PA POMAGA. zlih vetrov in kjer je vedno prijetno bivati pod milim nebom. Za "hayfever", kronični nahod, ki nastane vsled prahu nekega cvetja, razpršenega po zraku, je najbolj ugodno ono podnebje, kjei ni rastlin s cvetnim prahom, Ljudem, ki trpijo na srcu, je odsvetovati pokrajine, ki ležijo previsoko. mnogo pa je odvisno od zdravstvenega stanja poedinca. tako mora temu primerno obravna-ti. V ljubezni med možem in ženo ni takih načel, ki bi vselej imela .splošno veljavo. V vsakem posameznem primeru je toliko zunanjih in notranjih vplivov, da je težko ali .sploh nemogoče postaviti normo. Kljub temu pa je tir. Dunlop našel mnogo zen.sk, pri jtaterih je ugotovil, da se njihov ideal glede moških popolnoma u-jerna- Pri teh ženskah se je gladila .splošna ugotovitev, da so jim veliki možje privlačnejši- in zani-vejši od majhnih — baš radi svoje telesne velikosti. Profesor je na podlagi teh izjav ^konstruiral teorijo, da je velikost moža pri ženi odločilnega pomena in da izhaja ta ženski nazor še iz starodavnih časov, ko je prevladalo naziranje, da mere ščititi ženo in potomce velik mož. to je 4akšen, ki je sposoben za vojščaka in lovca. , Poleg profesorja Dunlopa razpravlja o pomenu velikih mož za žen>ko tudi ameriška pisateljica Cecilija Chestertonova. Ona piše, da dajejo ženske prednost moškim velike rasti radi tega, ker se mož velike postave najprej podvrže ženskemu vplivu- ker ima posebno fino razvit čut za žeastve-nost ter vidi v svoji ženi toliko nežnega in dragocenega, da si ne upa v. njo ravnati slabo. Poleg visoke in lepe postave pa so za žensko pri izbiri moškega važne še druge činjenice. Že Darwin je n. pr. trdil, da je sonornj glas moškega silno privlačno sredstvo za žeasko. Podoba je. da je imel ta učenjak zelo pi-av. Kdor bere romane, ki so jili napisale žen-ske. najde povsod muojo nn>st. kjer popisujejo pisateljice zapeljivost sonornega moškega - glasu. S tem si tudi lahko razlagamo očarljivost in privlačnost trubadurjev. ki so svoj čas igrali tako važno vlogo pri nežnem spolu viš^ga plemstva. Ženski otok. V Tihem oceanu se nahaja na južni strani angleške Nove Gvineje prav majhen otok, imenovan Ha ire Amra, na katerem prebivajo izključno same ženske. Vse inoške posle opravljajo ; popolnoma same in so na glasu kot zelo dobre morrwrke. Moškim je dovoljen vstop na otok samo ob določenih dnevih za nekaj ur, sicer pa smejo prihajati na otok samo ženske. Na otoku vladata vzoren red in snaga. Žal le, da pride često do nesporazuma med prebivalkami samimi, kar daje povod dolgotrajnim prepirom in semintja celo pretepom. AMERIŠKI VOJAŠKI MANEVRI Na Balkanu noče in noče biti miru. V William«town, Mass., sta se spopadla jugoslovanski in bolgarski diplomat glede vlade v Macedoniji. — Profesor Reeves je moral intervenirati. Ne zanemarjajte svojih otrok. Če so otroci slabega zdravja, je treba Iskati najbolj tehten vzrok v nezadostni količini hrane. Večino dojenčkov skrbno hranijo, tehtajo jih vsak-teden ter skrbno pazijo nanje. Toda ko otrok doraste, jja začno Nariši zanemarjati. Sta-riši morajo paz!ti na otroke ter jim posvečati isto skrb in pozornost kot tedaj, ko so bili dojenčki. Ko so zdravniki preiskovali otroke, so pronašli, da je kondenzirano mleko dragocena hrana za vzpostavitev njihovega zdravja. .Magnolia ali Star Kondenzirano Mleko lahko uporabljate na različne načine. Pri vsakem navodilu, ki zahteva ipleko in sladkor obenem, se ga poslužite. Po-služite se ga za otroke in za ostale člane svoje družine, ko delate kekse, piškote, pudinge, polivke, kustarde, de-zerte in pri drugih jedeh, katere vaši radi jedo. Dajte ga jim otrokom na ta ali oni način, raJi ga bodo imeli. Dajte ga j.m v kavi, kakavu ali čokoladi. Vedno ga imejte kanu na ledu. Ne bo se pokvarilo ter je vedno pripravno za uporabo. F BREZPLAČNO Če hranite labelne s teh kan. laliko dobite dragoeena darila. Tukaj vidite naslikano krasno in uporabno ilieo. Tako žlico lahko dobite za 20 label, nov. Začnite danes hraniti la. belne ter jih odnesite v bližnjo trgovino, navedeno spodil j. Oglejte si veliko Izbero koristnih predmetov. Dosti stvari boste našli, katere lahko uporabljajte v svojem domu. Hranite labelne za dragocena darila. iHOUt JM PREMIJSKE TRGOVINE ssa^ NEW YORK CITY, N. Y. 1 44 Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Av« 1427 Third Avenue, near 80th Street 61 East 125th Street, near Madison Ave BRONX, N. Y. 578 Court'andt Avenue near 15Cth Street BROOKLYN, N. Y. S70 Atlantic Avenue, near 4th Avenua 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Kevins Street, near Livingston Street LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue, near 4th Street JERSEY CITY, ISI. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue 584 Summit Avenue, near Newark Avcnu* IL/K Kamene v izgnan iz sovjet. kabineta. Rdeči, voditelji so izgnali Kameneva iz ruskega kabineta. — Suspendirali so tudi Pjatakova iz ekonomskega sveta« Poljaki boda proslavili zmago. r 1 Velika vojaška parada bo značila spomin na poraz ruskih boljševi-kov, ki se je završil leta 1920. MOSKVA, Rusija, lf>. avgusta.' VARŠAVA ho proslavila V.m a go Anastazij Mikojan je bil iineno- j VARŠAVA Poljska. Ki. avg. van trgovskim komisarjem kot Te dni se ho vršila tukaj parada naslednik Kameneva. On je najmlajši elan sovjetskega kabineta, ker je star šele :$1 let. ' MOSKVA. Rusija, IG. avgusta. 1 M. P jat a kov, eden tesnih prija- teljev Trockega ter eden vodilnih članov komunistične strankarske opozieije. je hil oproščen za dva meseca svojih dolžnosti j kot predsednik najvišjega sveta j za narodno ekonomi jo, j Te dolgo "počitnice" niso pri-j šle prav nič presenetljivo vspri-| T-o njegovega stališča tekom zad-; nje strankarske razprave napram | njegovemu takratnemu načelniku t Derži tiski ju, kateremu je sledil Pred kratkim ko se vršile pri Fort Wadsworth na Staten Island, N. Y., vojaške vaje. Vojaštvo se je posluževalo najmodernejših vojnih strojev. Tudi tanki, kot ga vidite na sliki, so bili v WILLIAMSTOWN, Mass., 16. avgusta. — Živahne diference v mnenju glede vprašanja manjšin j v Macedoniji med dr. Ante Tresič Pavičieem. jugoslovanskim posla- j nikorn v Združenih državah ter dr. Štefanom Panaretovom, prej-' šnjim bolgarskim poslanikom so motile dosedaj miroljubne sestanke Političnega zavoda. Dr. Reeves z Michigan vseučilišča je moral včekrat posredovati, a prerekanje se je končalo šele tedaj, ko je zapretil dr. Reeves z odgodenjem sestanka. Bolgarsko stran balkanskega vprašanja je predložil dr. Pana-retov ter trdil, da preti novi sistem zvez na Balkanu s povrat-kom razmer kot so obstajale pred vojno. Rekel je. da bi splošno nadzorstvo regijonalnih dogovorov od strani Lige narodov izdatno izboljšalo položaj. Trdil je. da je bila impotenca Lige. da izvede mirovne pogodbe, razvidna iz različnih regijonalnih dogovorov ter vojaških zvez, ki so se pojavile izza konca vojne. Dr. Panaretov je dvomil o smo-trenosti jugoslovansko-bolgarske zveze, katero je zahteval na prej-šnem sestanka dr. Pavičie. Obža- loval je tudi usodo izgnanih Bolgarov v Macedoniji. Dr. Pavičič je prekinil govornika ter rekel, da je neresnična trditev dr. Pana-retova, da je v Macedoniji en milijon brezdvomnih Bolgarov. Profesor Reeves je interveniral, in dr. Panaretov* je nadaljeval s svojimi izvajanji ter jih zaključil z izjavo, da bi bila balkanska federacija mogoča, če bi vsi prizadeti narodi pokazali dobro vo-ljo. Dr. Pavičič je zanikal trditev bolgarske govornika, da ni bila zveza med Jugaslavnjo in Čeho-slovaško sklenjena izključno le v obrambne svrlie. Namignil je, da obstajajo tajne posrodbe med Turčijo in Bolgarsko ter trdil, da je igral njegov narod odprto igro. Dokler se ne bosta Bolgarska in Jugoslavija združili. — je rekel jugoslovanski poslanik, — ne bo nobene varnosti na Balkanu. V odgovor na argument Panareto-va, da bi pomenjala balkanska federacija protiutež proti Ttaliji. Franciji tn Angliji, je rekel jugoslovanski diplomat, da je to najboljši razlog za stvorjenje federacije. V svoji razpravi glede trditve bolsrarskega diplomata, da je Jugoslavija zatrla bolgarski jezik \t Macedoniji, je rekel dr. Pavičič, da je sicer dosti narečij v Macedoniji, da pa se nikjer ne govori bolgarski. Oba diplomata sta se polagoma tako razvnela, da ju je moral prekiniti profesor Reeves, I ki je rekel, da je v argumentih' preveč vročine in premalo luči. Xa istem zborovanju je nastopil tudi dr. A. Mendelsohn-Bar-tholdv s hamburškega vseučilišča,y ki je izjavil, da je delal kaj-zer za mir tako trdo kot katerikoli drugi človek njegovega časa. Potezal se je baje za mit v toliki meri. da so ga pričeli nazivati nemški militarist i strahopetca in da so ga več kot enkrat skušali odstaviti. Tridil je. da je kajzer nasprotoval vmešavanju Xemčije v maroške zadeve ter da je storil kar je bilo v njegovi moči. da ugladi vse težkoče med Nemčijo in Francijo, ki so se pojavili kot posledice tega dogodka. j pred kratkim nadaljiai pristaš I Stalina, Kvlbešev. J Imenovanje Mikolaja ter su-I spendiranje Pjatakovma kaže. da i ne namerava administracija skleniti kompromisa z opozicijo. kot i se je pričakovalo v nekaterih tu-j kajšnjih krogih, j Xadaljni še bolj skrajni opo-zicijonalec Osovki je bil popolno-] ma izgnan iz stranke, ker jo obja ! vil "krivoverski" pamflet. v kate-, rem je zagovarjal tezo, da opra-j vir-uje sedanje stanje zadev ob ' stoj legitimne pozicije, to je res-| ničnega dvastrankarskega siste- I' ma v sovjetski uniji. M. Kamenev je bil imenovan t trgovskim komisarjem v pričet-ku tekočega Ma. On spada v skupino ekstremistov, ki nasprotuje j jo državnemu kapitalizmu, to j« j politiki, katere se drže sedanji [ načelniki komunistične stranke, j Xa kongresu komunistične I stranke tekom jeseni preteklega lota je prišlo do odprtega spora med sedmimi glavnimi načelniki. Stalinom; Kamenevom, Zinovje-ovim, B\ikarinom, Rikovom, Troe-kioi in Tomskim. Dolzili so drug drugega liinav-š91l«if r, -v- .'i' ITALIJA IN BALKAN V zadnji številki rimske revije "Kchi e Consmenti" priobeuje inženir Schiavon članek in kaže, ;8 koliko silo teže Italijani na Balkan in kako resno se pečajo z vprašanjem, da si odpro pot na eni struni do Douave, na drujri | pa v .Malo Azijo. Inž. Schiavon dokazuje, da sta v to neobhodno E potrebni dve železniški zvezi: — ^ Jadran — Donava in Valona — Bitolj. Pariška mirovna pojrodba. izvaja člankar, je s proglasitvijo svobodne plovb«* }>o JReni in Do- R na vi odprla Balkan vsem zapadno in pa srednjeevropskim državam, posebno Franciji in Angliji, zaprla pa ga je Italiji. In v tem, ko se te države pripravljajo, da po med- 5 narodnih rečnih potih prodro na Balkan, ko Nemčija z lastno ji c-nergijo prradi vodne zveze med severnim in Ornim morjem, je It ali- g ja vsled pomanjkanja neposrednih prometnih zvez med Jadranom in Donavo malone odrezana od Balkana. Ako se Italija ne pod vi- 1 1 * za, da skrajša svoje zveze z Donavo, jo bodo ostale države popolnoma prehitele in jo sploh izključile _ T» I I ' z Balkana. Nato se imenovani inženir peen ^ z dosedanjimi železniškimi načrti za zvezo med Jadranom in Donavo, ki jo je prejšnja Avstroogrskn tako dosledno preprečevala. Pcrn-tavlja. da j<* naravno pristanišče za srednjo Donavo Split; to so ^ dobro umevni i tudi Rimljani, ki so se prav te luke najbolj poslu- ^ zevali. Gotovo je, da bo proga Split — Beograd, pa naj jo zpra- £ di kdorkoli, vsikdar aktivna in , tudi za Italijo velika dobrota. Iz E narodnih ozirov so pa mora Italija -seveda zanimati tudi za zv«*zo med Zadrom in njegovim zaledjem; najmanj, kar se mora doseči, je zveza na dosedanje balkanske proge. Tudi na ta način bi se it ali- ^ janskemu izvozu nasproti seda 11-, jim zvezam preko Nabrcžinc — ^ Reke odnosno Soluna v Beograd skrajšala pot za več sto kilometrov. j Vso neposrednješe in realnejše koristi pa bi prinesla Italiji zveza i Valona — Bitolj. Po njej bi mogla i Albanija pa tudi vse ostale pokrajine svobodno, neposredno trgo- i vati z Italijo in zunanjim svetom, i tako da bi postala ta proga ena I izmed žil velikejra mednarodnega prometa. Valona se mora na drugi ^ ... . . IT strani zvezati z Brindisi, bodisi si* T plovečimi mostovi — razdalja med obema lukama znaša približ- ^ no 90 kilometrov — bodisi z brzi- ^ mi parniki. Na ta način bi postala ta proga v balkanskem železniš- ^ kem sistemu velevažna prometna pot, ki bi tekla od Bitolja dalje j do Soluna in Carigrada skoraj v' ■ ravni črti preko eelejra južnobal- ] kanskega pasu ter bi vezala Italijo z evropsko Turčijo in Bolga- ; rijo t«>r z njunimi črnomorskimi ] lukami. Odprle bi se Italiji pro- ; Ktrane, bogate pokrajine in razsi-.] riti bi mogla svoje zveze z Južno| Srbijo, Makedonijo in Bolgarijo.;! Toda odprta bi ji bila pot po kop- j i nem tudi do Smirne, Aidina in! Konic in po železnici v Bagdad, a! ko bo zgrajena proga Afion — Karaissar — Adalia ali Conia — Adalia, bo mogoče po kopnem dospeti v Adalijski vijalet. Treba je delati in delati hitro. Italijanom se mudi na Balkan. Boj divjih slonov. Angleški listi prinašajo iz Ral-i kute poročilo o boju dveh slonov, ki se je odigral v džungli, oddaljeni kakih 20 milj od Jamshedpu-ra. Boj je trajal eela dva dni. — Slona sta vzdignila silen hrup in divjala tako, da se je polastila prebivalstva bližnje naselbine sil-1 na panika. Prebivalstvo je bežalo v strahu, da bodo napadle podivjane živali naselbino ter jo pokončale, na vse strani. Drugo noč je hrup nenadoma ponehal. Nekaj ur nato so našli enega slona mrtvega, vsega razmesarjenega in x zdrobljenimi ček&ni. Naslednji dan pa so naleteli nekaj sto metrov dalje tudi na drugega slona, ki je poginil istožako vsled strašnih ran, ki jih je dobil v boju. — Oba slona sta bila »eiiavadno le-pa in ograqwia efcswplitfjft^ AfOLITVENIKI: u _r u Duša popolna ................... J.-— Marija Varhinja: v platno vezano...............80 y v fino platno ................1.00 v usnje vezano ..............1.50 z v fino usnje vezano............. 1.70 1 Rajski glasovi: v platno vezano ............... 1.00 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 ® v fino usnje vezano.......... 1.70 A Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano .............. 1.65 R v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: Či v platno vezano...............90 P v fino platno vez..............1.50 P: v fino usnje vez. ............. 1.60 Nebesa Naš Dom: ^ A v usnje vezano................1.50 v fino us-nje vtizano .......... 1.80 ^ Kvišku srca, mala: v fino usnje vez...............1.20 B Oče naš, slonokost bela ..........1.20 g Oče naš, slonokost rjava..........1.20~ g B ANGLEŽKI MOLIT VENIXI: B (ZA MLADINO.) B Child's Prayerbook: B A B v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: ® v belo kost vezano............1.10 B Key of Heaven: B v usnje vezano .............. .70 B Key of Heaven: g v najfinejše usnje vezano.... 1.20 (ZA ODRASLE.) C k ,Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ..........1.30 j Ave Maria: 1 v fino usnjo vezano..........1.40 POUČNE KNJIGE: 1 Abecednik ...................... .30 C 1 Angeljska služba ali nauk kako se C naj streže k sv. maši...........10 C - Angleško-slov. in siov.-angl. slovar .90 . Boj nalezljivim boleznim ...........75 C 1 Dva sestavljena plesa: četvorka in jč t beseda spisano in narisano.....35 C i j Domači vrt, trdo vez............. 1.— - Č Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25 £ j Doiaači živinozdravnik ........... 1.25 j Govedoreja .75 j j Gospodinjstvo .................. 1.— j Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50 - 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 ^ Kubična računica, — po meterski j meri.........................75 j Katekizem, vezan .................50 j v Kratka srbska gramatika .........30 j * Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 ■ Kako se postane ameriški državljan .15 , ■i Knjiga o dostojnem vedenju........50 ^ >- Ljubavna in snubilna pisma.......50 ^ i-, Mlekarstvo s črtieami za živinorejo .75 ^ o Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 { >. Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 ( »- Nauk pomagati živini.............60 n j Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 a j Naše gobe, s slikami. Navodila za - spoznavanje užitnih in strupenih gob ...................1.40 >- Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.— broširano .....................75 Nemška slovnica .............. .60 1. Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del.........................30 Pravila za oliko.................... .65 Psihične zratnje na alkoholski pod- 1- lagi ......................... .75 v. j Praktični račun ar....................75 1- Praktični sadjar trd. vez. ........ 3.00 ! Parni kotel; pouk za rabo par« .... 1.— — Poljedelstvo. Slovenskim gospodariti jem v pouk...................35 la Eačunar v kronski in dinarski veil- Ijavi............................ .75 a- Ročni slov.-nemški in nemško-slov. o- slovar.....................60 o- Sadno vino .......................30 rf- Srbska začetnica .................40 e- Slike iz živalstva, trdo vezana.....90 ia Slovenska narodna mladina, obse- in ga 452 str................. 1.50 K]i Slovensko-nemški in nemžko-sloven- ski slovar................... M Spolna nevarnost .................25 lS_ Spretna kuharica; trdo vezana_____ 1.45 — broširana .................. 1.20 Le- Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo .tzdo smIM .......... -i POUČNE KNJIGE MOLITVENIKi _glas naroda, 17. aug. 1926 KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY »2 Cortlandt Street, New York, N. Y. : : I G R E : : RAZNE POVESTI IN ROMANI Imni čebelar .........................1.— L Fmni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje ...........................30 oščilna knjižica..................50 dravilna zelišča .................40 Igodovina S. H. S., Melik 1. zvezek ................... .46 2. zvezek 1. in 2. snopič........ .70 IAZNE POVESTI IN ROMANI: lŠKERČEVI ZBRANI SPISI: Jtropolis in piramide.............80 ialade in romance trd. vez........1.25 L broš..........................80 letrti zbornik trd. v.............X.— 'eti zbornik, broš....... ...........90 'rimož Trubar trd. v.............X.— Lmerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Lndersonove pripovedke trda vez. .75 Lgitator (Kersnik) trdo vez.......X.— Lzazel trda vez.................. X.— Lndrej Hofer ....................50 beneška vedcževalka.............35 lelgrajski biser .....„...........35 loli rojaki, trdo vezano .......... X.00 tisernice 2 knjigi ...............80 5rez zarje trda vez...............90 &rez zarje, broširana .............80 tele noči (Dostojevski) t. v........75 balkanska Turška vojska .......... .80 balkanska vojska s slikami.........25 ložja pot na Šmarno goro.........20 Jožja pot na Bledu...............20 Jurska vojska ....................40 lilke (Marija Kmetova) .......... .25 CANKARJEVA DELA: Grešnik Lenard t. v............90 ^ Hlapec Jernej ...............50 1 Podobe iz sanj. t. v...........X.— broširano ...................75 A Romantične duše trda vez---- .90 » Zbornik trd. v...............X.20 Mimo življenja \ v...........X.— ^ broširano ...................80 B Š Jesar Jožef IL ...................30 ?vetke ..........:............... J Cerkniško jezero in okolica, s slika- R mi, trdo vezana ..............1-40 j 3iganova osveta ..................36 ju 3as je zlato ......................... 30 JJ Jvetina Borograjska...............60 Setrtek t. v..................... & , Dalmatinske povosti .............35 j Dekle Eliza .......................60 Dolenec, izbrani spisi.............60 1 Doli z orožjem ..'..................1 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- I ko) .........................60 2 Dolga roka.......................60 1 Devica Orleanska..................50 1 Duhovni boj .....................50 ^ Dedek je praviL Marinka in ikra- 1 teljčki........................40 j Elizabeta ........................ -35 ; Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk................35 • Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdarjev sin ...................30 Gozdovnik (p zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem ............... .25 Gruda umira, trda vesz........... X.20 Gusarji .........................90 Hadži Murat, trda ves.............80 Hči papeža .................... X.— Hedvika ...........................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz modernega sveta, trda vez.....1.40 Jutri (Strug) trd. v................75 JURČIČEVI SPISI: Popolna izdaja vseh. 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, broa.................40 5. zvazeik; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v. ................ 1.— 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano ...................75 Karmen, trdo vez..................40 broširano .............................30 Kralj zlate reke in črna brata.....45 Križev pot, trdo vezan............X.— Krvna osveta .................... .35 Kuhinja pri kraljici g. nofied, francoski roman...................40 Lisjakora US ................... 30 Lucifer ......................... 1.50 1 JftMMdia-., o, . ttfBBHfi 4P LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: Pi Pi 1. zv. Pesmi — Ode in elegije —■ P Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 PI 2. zv. Otročje igre v pesencah — P: Različne poezije — Zabavljice in Pi pušice — Ježa na Parnaa — Ljud- p ski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 i 4. zv. Kritike in znanstvene raz- 'jj prave........................70 g 5. zv. Doneski k slovenskemu je- . R zikoslovju....................70 5 Zbrani spisi, trd. vez............90 S] SI LJUDSKA KNJIŽNICA: s s: I. in 2. zvez. Znamenje štirih ® trdo vezana ..................1.00 S; a. z\. Darovana. Zgodovinka S; povest ........................60 S 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med S plazovi ..................,... .50 S 4. zv. Malo življenje...........65 S' 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 ® 7. zv. Prihajač ............... .60 _ S 9. zv. Kako sem se jaz likal, g (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem ^e jaz likal, S (Brencelj) ...................60 S II. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................6© S 12. zv. Iz dnevnika malega pored- S nent..^, trdo vezano ...........60 S 14. zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 g 15 zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 1 16. z v. Ke v Ameriko. Po resnič- fl klh dogodkih.................60 c S MILČINSKIJEVI SPISI: £ Drobiž .............................flO Igračke, trda vez, ................ 1.— broa......................... .80 Mali lord, trdo vezan.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana.........80 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Mrtvi GostaS .....................35 Materina žrtev .60 Musolino ......................40 Mali Klatež ......................70 Mesija .......................... .30" Mirko Pošten j akovič................30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ................... 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... 55 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov........... .90 Nova Erotika, trd. vez. ..'...........70 | Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ...............50 i Na Preriji ........................80 i Nihilist .......................... .40 , Narodne pripovedke za mladino .. .40 j Na krvavih poljanah. Trpljenje in ^ strahote z bojnih pohodov bivie-) ga slovenskega polka......... 1.50 ) ) NARODNA BIBLIOTEKA: ^ Kranjska čebelica.................90 > V gorskem zakotjn...............35 ) Za kruhom .................... .35 ) Črtice iz življenja na kmetih...... -35 . Babica ..........................X.— r Berač .......................... .35 j Elizabeta, angleška kraljica.......35 j Amerika, povsod dobro, doma naj- J bolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 3 Emanuel, lovčev sin...............35 l Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 % Grška Mytologija ................ X.00 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine ........35 Božja kazen .....................35 0 Napoleon 1......................75 0 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .26 Ogenj tr. v..................... 1^0 Pesmi v prozi, trdo m ------------ .70 ~ prigodbe čebelice Maje trda ves... X.00 0 Pabirki iz Roža (Albrecht) ...... .25 5 Pariški skrtar.....................35 0 Pingvinski otok tr. v............. .90 0 Pod svobodnim solncem 1. zv. .... 1.00 5 Plebanuš Joanes tr. vez. ..........1.— Pod krivo jelko. Povest is časov Bo- .. kovnjažev na Kranjskem..... .60 Poslednji Mehikaneo ............. JSO Pravljice H. Maj ar............... JO ® PoTest o sedmih obešenih...........70 ® Povesti, Berač « stopnji« pri sv. Boka .35 w Po strani klobuk, trtfo ves...... .90 tt-. ^OŽlgalfip,-v»i* M - . • Wrfjf H-1*?® aprecanove zgodbe ............. 25 Ltria, povesti iz irske junaške dobe .30 •edtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. J26 Q iice selivke, trda vez..............75 £ kova dama (Puškin) ...........30 š •ed nevihto ......................35 ravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zveaek.....................40 2. zvezek .................... .40 iblji, trda vei...................75 obinzon .........................60 § svolucija na Portugalskem . .......30 S inaldo Rinaldini.................50 Š o venski šaljivec .................40 $ ovenski Robinzon, trdo vezan.....70 S ineški invalid....................35 S toži širno Indijo....................50 & m j ska knjiga Arabska ......... X.50 A injska knjiga, nova velika........90 s mjska knjiga, mala .............60 S pake, humoreske, trda vez .90 g ;rahote vojn« ................... .50 Š /eta noč, zanimive pripovedke ... .30 c trup iz Judeje ....................75 c pomini jugoslov. dobro vol j ca — 1914—1918 ................1.— c tritarjeva Anthologija trda vez .. .90 , isto Šesto, povest iz Abrucev......30 ^ C ritanje (Govekar), vez...........1.20 c in medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 7eta Notburga...................35 A v. Genovefa.....................50 redozimci, trd. vez............... .60 i broš........................40 r HAKESPEAREVA DELA: \ c lachbet, trdo vez..................90 [achbet, broširana...................70 4 thelo .........................' - • 70 j en kresne noči......................70 £ PISI KRIŠTOFA ftMTDA: 1. z v. Poznava Boga.......... .30 7. zv. Jagnje .................30 - .8. «v. Pirhi...................30 J 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 17. «7. Brata .................80 PLO&NA KNJIŽNICA: gt. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 ftt. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broi......50 ■ Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................35 j Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., bro*. .50 ftt. 5. Fran Milčisiri: Gospod Fri-dulin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, Veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broi. ........................ .25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broi................. 35 Št 8. Akt št. 113 .......0A...... Št. 9. Univ. prof. dr. France We. ber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš................. .70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove po-slednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., bro«............35 Št. 12. Fran Milčinslri: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš............. .30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar,, narodno-gospodarski apis, pošlo re-nil dr. Albin Ogrie , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broi.,...........45 St. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. 18. Jar osi. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broi......25 Št. 19. Gerhart Hanptmazm: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompadi ha Komuraaaki, japonski roman, iz češ čine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi. .......::....... .45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str., broi..........................25 Št. 23. SophoJdes: Antigone, žalna igra, poslov. O. Golar, 60 str., br. 30 Št. 24. E. L. Bnlwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., broi.......................... .80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 Št. 26. L Andrejev: Črne maska, St. 27. Fran Erjavec: Brezpoele. noet in problemi skrbstva sa brezposelne, 80 srtr., broi..........35 Qt. 2'J. Tarzan sin opice .........90 Št. 31. Roka roko.................25 Št. 32. Živeti .....................25 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .................... .65 Št. 37. Domače živali .............30 St. Tarzan in svet...........90 Št. 3D. La Boheme................ 1.— Št. 46. Magola ...................40 Št. 47. Misterij duše.............. 1.— Št. 48.Tarzanov« živali.............90 Št. 49. Tarzanov sin...............90 Št. 50. Slika De Graye............ 1,20 St. 51. Slov. balade in romance.....80 Št. 52. Sanin .................... 1.5( Št. 54. V metežu ................ 1.— Št. 55. Namišljeni bolnik...........50 Št. 56. To in onkraj Sotle.........30 st. 57. Tarzanova mladost ...... .90 5$. Glad (Hamsun) ........ .90 £t. ft 1 Golar: Bratje in sestre ... .75 Št 62 Idijot I. del. (Dostojevski) .81.' Št. 63. Idijot II del (Dostojevski) .90 Št. 64. Idijot III. del (Dostojevski) .90 ^t. 65. Idijot IV. del (Dostojevski) 00 Vsi 4 deli skupaj.............. $3.25 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- ' kaških gora .................. JŽB 1 4. zv. Praški jndek................ .25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega ....„..„ .30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlad I Akbarja Velikega ........ ✓ .23 t 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .80 I 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- > j ono v v Koreji ...............80 13 zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .80 15. zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest .........-.............. .25 16. zv. Zlatokopi. Povesi...........30 * 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ............. .80 ^ 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo. narjev.........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 t Tisoč in ena noc, trdo vez..........90 Tik za fronto..................70 Tunel ...........................1.—; Tatič, Bevk, trd. vez................75 > Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .75 Tri povesti grofa Tolstoja........ .50 Turki pred Dunajem............. .60 Trenutki oddiha...................40 > V oklopnjaku okrog sveta, I. del .. .90 V oklopnjaku okrog sveta, II. del .. .90 Veliki inkvizitor................ X.— 5 Vera (Waldova) broi......... .35 Višnjeva repatica (Levstik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore Irdo vezano.................75 0 broi........................... .60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokornik in druge povesti za 5 mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........23 Zgodba Napol, huzarja vez. ......2.— Zmisel smrti......................60 0 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ................... JS0 q Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatarjevo zlato...................90 Za miljonl ............65 0 Ženini naše Koprnele ................ .36 Zmote in konec gospodične Pavle .36 .5 Zgodovinske anekdoti ............. ,9Q Zločin v Orsevalu 246 str.........1.—, tO ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......86 2. z v. Hudo brezdno................36 55 3. zv. Vesele povesti............... JHJ 4. zv. Povesti in «Hke . ........... 35 5. zv. Student naj bo. Nai vsakdanji kruh ........................ .ff J0 F ..... Naročilom Je priložiti decnar, bodM f gotovini, Money Order sli poitne znamki po 1 ali 2 eenta. Ce pbiljete gotovino, rth komandirsjte pismo. 25 Ne naročajte knjig, katerih ni v cenike, 30 Knjige pošiljamo poštnino proeto. 80 "6L A S NARODA" 80 SLOVXNXC PUBLISHING OO. 35, 82 CfXtf&^tM*; .oa.50,JRftV ?GCt Panevropski kongres in Jugoslavija. Amerika je čakala desetletja ' predno je prišlo do sprožitve idej<: prvega panameriskeira konprresa Panevropetko ftibanje pa je Lilo načeto jeseni leta 1923, a letos bo od -4. do 9. oktobra že prvi kongres na Dunaju. — Ali bo Jugoslavija dostojno zastopana na tem historično važnem kongresu, — važnem posebno tudi zanjo, kajti 7. vso pozitivnostjo smemo reči, da edino Panevropa more jamčiti za njen obstanek. Čehi dobro razumejo pomen tefra vprašanja za sam obstanek Češkoslovaške države. zato so se pa oklenili z znano eeško temeljitostjo in bodo na kongresu odlično zastopani. — Želja, da bi se Jugoslavija zopet ne odlikovala z indolentno odsotnostjo na zgodovinski prireditvi stare prcmvitljene Evrope, je rodila serijo člankov o T*anevropi in je dala poluido tudi temu članka. — Naj bi vendar ne ostal jrlas vpijo-eepa v pušeavi. A (film voditelj pan evropskega gibanja dr. Coudenkove - Kalerpi je bil v aprilu in maju šest tednov na agitatorienem potovanju po Evropi in je zdaj zopet na potovanju. Panevropa danes že ni vee problem, marveč že zahteva prvih mož nasepa kontinenta. Večje število voditeljev evropske politike se je že izreklo za Panevropo. — Med njenimi pristaši najdemo i-mena : Briand, Painleve, Jouvenel Lotifheur. Thomas, Chaulaux, Loz-be, Marx, Seipel, Kenner, Sforza,, Masaryk, Beneš, Vandervelde i. dr. — Ali ta imena ne pričajo o «ilni važnosti panevropskepra pihanja ? Dr. Oalerpi je poslal že v poletju 1924 obširno spomenieo franeoski poslanski zbornici. Ni zgrešila svojega namena. On je i-mel že 29. januarja leta 1925 velik govor v Sorhonni ter se javno in slovesno izjavil za 'Zdrnžene države Evrope". Naj ponovimo par njegovih znamenitejših stavkov: — Evropa je komaj še majhen okraj sveta. Naj vendar že nekoliko popnsti od svoje šopirnosti. V daljavi, na Tihetu oceanu, nasta-jejo problemi, ki bodo najbrže zahtevali že v bližnji bodočnosti so-delovanie Združenih držav Evro-pe. ki naj bi z vso združeno silo, z delom, znanostjo, tehniko in izkustvom zanesla nekaj pameti v one dele sveta, ki ječe še v gospod-Stvn instinkta. . . Moja največja želja je, da bi nekega dne doživel uresničenje Združenih držav Evrope. Tn ako sem s tolikim pogumom — čutim se upravičenega, da to izjavim, — zastavil svoje moči za Zvezo narodov, sem to storil zategadelj. ker vidim v tej veliki n-stanovi prvi osnutek onih Združenih držav Evrope. Na koncu svojih izvajan j hočem Se dostaviti: Ro narodi, ki se morajo spraviti, ker njihovo skupno delovanje je neobhodna potreba. Ali je potemtakem čudno, da se je doslej že na stotine vodilnih politikov, državnikov staresra in novega sveta izreklo po TTerrioto-vem zgledu za Panevropo? Nič čudnega pa ni. da ni iz Jugoslavije ne bev ne mev, dasi grozi nevarnost, da zgori streha nad glavami Abderitov, ki se pravda-jo često za oslovo senco in so doslej podali en sam dokaz: da svobode niso vredni in je ne znajo ne ceniti ne uporabljati. Pri vsaki možni priliki nagla-šamo s ponosnim patosom, da so Čehi naši učitelji. — Ali v tem vi- Slabotni, nervozni, bolehni ljudje bi mogli citati to. Splotao j« bilo dokajtano od tlsoCcv bolt h n Hi, utrujenih, nervoznih, Izčrpan lh lit boleh uJoCih ljudi, da nI sdraviU, ki bi Jim dfcio tako hitro odporno« ali bolja tdrtvj« kot Nufa-Ton«. Kadar ms počutite alabo in ne moreta jeatl a!i »p«ti, ste utrujeni in izmučeni v jutro In *o vam 'ivci nap«ti; kedar vam J« iototiec pokvarjen. Imate umazan Jezik in slab okna ▼ ustih, tedaj bi morali vs«tl Nura-Tone; dela Cudete pri Tleh takih slučajih. Zakaj? Zato ker le znanstven graditelj krvi In ftivcev. Čudovito J« kako hitro povrne tlvahnost in moč Izmučenim Uvcem In milicam. Dela bo-*»to rdečo kri, močne, umirjene tlvoe in na Jako čudovit način poveča moč vidrt&oatL Nii«a-Tone m prodaje % absolutnim razumevanjem Ako later* jemljete par dni po navodilih In niste zadovoljni a re-sultatona, da lahko vrnete ostalo, kjer ete kupili in da vam trgovec radovolje po- alnem vprašanju, ko nam gre za • ►iti ali ne biti, je češki prepričevalni zgled doslej za nas bob ob steno. Cehi imajo že svoj panevropski odbor, vendar vse to v Jugoslaviji ni vzbudilo odmeva. Čehi so šli resno na delo. V odboru je tudi odličnih Nemcev. — Tudi to nekaj pomeni! Med Čehi i so odlična imena aktivnih politikov, pisateljev, javnih delavcev! Ali to ni zgovoren zgled tudi za Jugoslavijo? Le povprašajte f"e-1 re, kaj jih žene v družbo Nemcev' za panevropsko gibanje. V Nemčiji je odbor, ki mu je na-čelnik predsednik Reichsrata Paul1 Loebe. podpredsednika E. KoehJ državni minister, in grof Jingo J L bol, ki ga ponavadi hitro odreši j gorja. Pri takih pacijcntih je treba od strani zdravnika posebne tenkočutnosti, sicer se odvzame še [ ono poguma, kar ga reveži prine-I so na operacijski stol. Takozvana psihoterapija — to je jemanje o-zir na duševno razpoloženje paci-jentovo pri zdravljenju telesnih j hib — lahko v takem slučaju inno-t go zaleže. i Ako vidimo čedno gospodično, I manikirano, da kar blešče roke, i parfumirano, da te kar zašegeče j v nos — vsa zunanjost na huj, ko pa odpre usta, pa: fuj ! — kake misli naj spreletavajo človeka pri pogledu na tolikšno jrorostasnost Ali nas ne bo odbijalo od take zunanjosti. ki dopušča pri toliki giz-davosti, da segnije notranjost, in če je tudi samo v ustih? Sigurno je temu vzrok slaba vzgoja, ker o soci jalnem vprašanju ne more biti govora, ako se ima denar za luksus, za zdravje pa ne. Kaj drugega je pri nbožnih slojih, kjer vidimo bedo na vsak korak. Tu je skrb v prvi vrsti socijalne medicine, da odpomore nedostatkom in potom bolniških blagajn, zobnih klinik in ambulatorijev preskrbi cenejše zdravljenje. Važno je nadalje poučiti učečo se mladino o nevarnostih, ki ji pretijo z zanemarjenjem telesa ; kar se tiče zobne nege, se priporoča nastaviti posebne šolske zdravnike, ki nadzorujejo poleg vSeobee higijene tudi ono ustne dupline. V tej dobi se mora najmanj enkrat v letu pregledati zobovje, da se zobna piškavost ne razširi po gub o-nosno. ' Zobna nega se mora pričeti že \z mlečnim zobovjem, kar naj si zapomnijo predvsem matere. Saj, znaša obdobje, v katerem vrši to j mlečno zobovje svojo važno vlogo. skoro 10 let. Če ga pa zanemarimo, ne more izpolniti svoje velike funkcije, ki obstoja v tem, da drži mesto stalnemu zobovju. — Vslcd predčasne izgube mlečnja^ kov nastanejo razne anomalije druge denticije, to se pravi, da zra stejo stalni zobje nepravilno. Ako hočemo odpraviti ta nedostatek, moramo žrtvovati za to mnogo de-"ASfrja za'ttrage* apaVfcturfc; 'k* na-* * pravljajo bolniku poleg dolgotraj-nosti veliko nepriiik. staršem mnogo stroškov in zdravniku ne baš j malo truda. Malčkom prihranimo i lahko mnogo gorja, če se borimo J že pri mlečnem zobovju proti njega piškavosti, ki napravi iz vese-[ lega otroka krmežljavega sitneža. ) stokajočega pri vsaki jedi čez zo-| bobol. Da poslednje tudi za pre-, hrano in prebavo ni vseeno, oc razume samo ob sebi, kar velja v isti j meri tudi za odrastle. Da ohrani-. rao mlečno zobovje zdravo, ne ! smemo navajati otrok k sladko-| snednostiZlasii škodljive so slad-čiee, ki se ne raztope takoj v nstili j marveč se vlečejo po zobovju ter zajedajo v njega površino t kakor čokolada in razni žvečilni bomboni. Vadimo že v ranih letih zobovje k zadostnemu prežvekovali ju hrane, kar liasne v dvojnem pomenu. Prvič ima želodec potem lažjr-delo. če smo premleli in prekvasili grižljaj izdatno že v ustih, drugič pa utrjujemo s teni zobovje samo, ki postane odporno napram različnim k varljivostim. Vsak organ namreč, ki ga ne uporabljamo zadostno, okrne sčasoma. Isto velja seveda tudi za zobovje. Zato so i-meli naši predniki mnogo boljše zobe, ker še niso bili tako pomehkuženi kakor smo mi dandanašnji. Mnogi zobobola sploh poznali niso in so legli v grob takorekoč brez plomb in zlatih mostičkov. Tn čimdalje segamo v zgodovino človeštva nazaj, tembolj vidimo potrjeno to pravilo. V pradobi, ko je bil navezan človek povsem na naravno prehranjevanje, ni o kaki zobni piškavosti ne duha ne sluha. Šele civilizacija in kultura je poskrbela za vse te dobrine človeške degeneracije. Zobovje, na katerem ne prrize-mo v zadostni meri. se obloži na debelo z zobnim kamnom, kar služi pgoo sokotdto n ci ?kfbbsn,de ži pogosto kot dobro sredstvo pri diagnozi zobnih bolezni. Po navadi tiči v taki skupini bolan zob, ki mu prizanašamo v njegovo in njegovih sosedov škodo, mesto da bi se pravočasno pobrigali za potrebno asanaeijo. Zobni kamen zelo škoduje zobnemu mesu ali dlesni. ker povzroča njeno vnetje, kar ogroža zopet obstoj zobovja in pripomore do njega predčasnega omajanja in izpadanja. Zatorej se mora 'zobni kamen odstranjevati z vso vestnostjo. Zobni kamen se nabira okoli bol nega zobovja, fizijološko pa nasproti iztoka slinovk v ustno duplino in sicer v doljni čeljusti, tam. kjer se izlivata slinovoda jezičnih in čeljustnih slinovk pod jezikom nasproti doljnih sekačev; v gornji Čeljusti ob izlivu priušesne slinov-ke v višini prvega meljača. Okolica teh zobov je normalno inhru-s&irana več ali manj po zobnem kamnu, kar je odvisno končno od manjše ali večje zobne nege. Ogrodje tem inhrustacijam tvorijo namreč organični odpadki ustne sluznice in dlesna, ki se obroblja in zopet obnavlja, slieno kot zunanja koža. Ako pometemo te sme ti s skrbnim in večkratnim dnev-nom krtačenjem, odstranimo mnogo priožnosti za nesnago in soli, izpadajoče iz sline ter tvoreče na ta način zobni kamen, ne najdejo zadostnega medija, da bi se ga dpri jettnmkter nimamo 'ideri* Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodata; prav vfeakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "GIft* Naroda" 11 » r-iM * VTi-J'*-*- » ^V'** ... Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji jlovftntki dnevnik v Združenih državah« " R A R I S " KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, sta riše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj na- . znani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. ne zobne paste, ki bi sigr~no preprečevala tvorjenje zobnega kamna, si moramo odpomoči pač z mehaničnim čiščenjem, katerega o-pravljamo v izdatni meri že sami potom zobne ščetke. Xa zobni kliniki smo imeli strogi ukaz. da nismo saeeli preje z lečenjem zohovja. prodno ni bil odstranjen zadnji drobec zobnega kamna. Čiščenje zobnega kamna spada med higijenične človeške potrebe še v večji meri kakor striženje las in nohtov. Naleti se včasih na mnenje, češ. zobni kamen ščiti zobe pred izpadom. Ali kakšni so ti zobje; pač le oni, ki vise s;smo še na zadnji niti. Za zdrave zobe pa je kamen hud sovražnik njih obstoja, iz česar sledi opravičeno njega zatiranje. IZ ZGODOVINE TOBAKA Ivo so Španci leta l-ir)i> odkrili Ameriko, so zapazili, kako so se tamošnji Indijanci omamljali s sežiganjem listja neke rastline, katero so polagali na žareče oglje, nakar so posedli okrog oirnja in vohali ter požirali dim. I)omini-| nikanee Roman Pane je leta 14f<."> izsledil, da je domovina te rastlino Tabairo. po kateri jo je imenoval — tobak. — ime. ki je ostalo do današnjega časa. Leta 1 -">.">;» so zanesli njegovo seme na Portugalsko in odtod na Francosko. Najprej so ga rabili kot prašek v zdra vil ne svrho. kaditi so ga pričeli prvi med Evropejci Angleži, ki so izdelali tudi prve pipe. — V Nemčijo se j«* zaneslo kajenje za časa tridesetletne vojne in po vojakih v ostale vzhodno - evropske kraje. Kadili so švedski vojaki že leta 1625, in preprosto ljudstvo se ni moglo dovolj načuditi, kako more človek jesti ogenj. Tudi oblasti so spoznale kajenje za pogubno človeškemu zdravju ter izdale ostre tozadevne prepovedi. Najdemo jih v Angliji v obliki visokega obdavčenja tobaka, v Rusiji leta 1623 in 1634 v Turčiji, kjer so kadilcem, ki so jih zasačili pri kajenju, odrezali nos. V Nemčiji je bila Ipta 1600 odmerjena zavoljo '"nesramnega pitja tobakove-ga dima"', kot se je glasila odredba — smrtna kazen. Nanašala pa se je bolj na nevarnost požiga kot na škodljivost zdravja. Kljub škodljivemu vplivu kajenja na mladino, nimamo danes nobenih varnostnih odredb. LISTNICA UREDNIŠTVA. P. P. O. J. L. — Shoto $3.00 prejeli in bomo pošiljali list. kakor naročeno, od 1. augusta do konca leta 1926. Kje je družina .TOE ZAKORIČ, ki je bila svoječasno v Allegheny. Pa. Gospa Ana Zakorič je bila rojena Spolaric, lirod na Ivulpi, ima eno hčer, kateri je tudi ime Ana. Jaz sem nje teta in zato želim izvedeti za njih naslov. Kakor sem čula. so se selili še 1. 1014 nekam v Ohio. Prosim rojake, če kdo ve. da mi naznani ali naj se pa sama javi svoji teti. — Ana Anič, roje-jena Yakšič, 999 Maplevood Ave., Ambridge, Pa. (2x 17,18) --* POZOR SOJAKI! Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. 62 Hester & Rssex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. P^i i Piie ISABELLE KAY gospodinja v Amerikl vedno z veseljem prejem« na "'"- j" knitriU zamori* U.1J.Š« vršiti svoje Or.tfnUKtl k.»1 I » in mu t L Na ten. uiestu bomo v** k n-.leti ..bja^ll i».)k, kt »m ranima] vsako dobro eoiqMMlinJo NAVODIL« STY. 114 Navodilo za kuho. Pole« sveže zelenjave je mlekn luijtiolj reililno i:i okusim tako za odra sit' kot za otroke. KvaiH.i-irano mleko je lMilno smetane ter \ ^-huje vse tvarine. ki s., potrebne člo-. veškitiu sistemu. I£:i!>i m- gn z lenjavo pri najrnzlieuejPCih j.dilili. Napravite elunvdcr po naslednjem navodilu. KORUZEN! !N KROMPIRJEV CHOWDER 1:,4 tašo e\":tiM>rirauega mltka. razmlcciirtrn v -1* čase vode 1 konva koruze - eaši narezanega surovega krompirja - žiičiee masla ali nadomestila za maslo '» žličie<> p.:pra H /lire soli - ?.li< j moke. razrt-dr-ene r 'J žlitaeah v<»le - narezane cehnle Zarmenife čebulo v maslu. Pri-detiite krenipir ter j«int vrele vode in kuhajte deset mint. Potem pridenfte kortizo. kuhajte, da f»o krompir mehak, pri tlcn i te razreri-ke. Nasveti za kuhinjo. Ko napravite utepena jajea. j i li obdajte s jiečemni krompirjem. fustard je dosti boljši, ee ^a po- tresete z zdrobljenim kokosovim orehom. l>obra jea dobro osušile in zmešajte. Iz smetane lahko napravite polivko. C'e pečete v mali pcei ali v ]>eei na jH'trolej, ]»eeko. Nasveti za tlom. Ko ojierete svileno ovratnieo ali š;il. dobro raztegnite blago pred no i osušite. V nasprotnim hiTajn <-<> i I... blago jako skrčilo. Xa laka ste čevlje vlijte mah) ]m>-trob-ja in dol>ro iv.likajte. l".« .-t<* videli, kako .<«• 1.«hI<> svetili. Msideže mi črnila lahko it<- v lekarni. Mila iKtsltižujtf natančno po navodilo. .Madeže < klavirja odpravile, ako jih obrišete s fino «-nnjo. naiiHKT-no v čisti v«hIL Nato /drgnite s snho eimjo. Nasveti ./a lepoto. Le malo je ljudi, ki so tako vzgojeni. da kašljajo in kihajo v rol>-he<- ter s,, jmvedajo dejstva, da s,A prehla«l širi - strahovito naglh-o. I I ' • 1'rohlajeti r-lovek. ki ne kašlja ali ne kiha v rol>ee. je i»ravi razna-j ?alee bacilov. J'.ai ili se najlažje nalezejo v prostorih, kjer je dosti ljudi. Ako bi ljudje v pošt ovali to ■ zlato pravilo higijeue. bi l>ilo dosti 1 manj bolezni na svetu. «>tr< ke je treba že z^ ieer dovolj, da iii mogla živeti od tega deuar- ja, a in-kaj je Triular. Kje jt» ta denar, A k sel Zrl je mrko v tla. Že »lavno porabljen, Helena. t'e bi še imel ta kapital, bi se ' i i i i d laliko zopet postavil na noge. (tospa Helena je priecta i/nova stokati ter obsipavati svojega moža z oeitaiiji. Tedaj pa se je vzravnala Dagmar Ter prijela oriua ' za roko. Vedno je bil prijazen in ljubeznjiv ž 110, kot pravi oče in tega ni nikdar po/.aliila. liila je sieer bleda, a rekla nnt je odločno: j Pa vzemi moje premoženje, papa. Mogoče se ti bo posrečilo rešiti grad s tem denarjem, tla ne bomo ostali vsi brez doma in stre-j ^ lie. in nato boiuo pričeli vsi varčevati. Ne obupaj. Tedaj pa je postal rogi pod njegovimi nogami. Tenak curek krvi je tekel iz majhne rane na sencu. Dobro je pogodil, kajti smrt je bila trenutna. Na mizi je ležal listek, na katerem je stalo zapisano: —• Zdravstvujte! Oprostite mi. če morete. Pozdravite Loto. Tudi ona naj mi oprosti. Pokorim se za svojo krivdo ter plačam s svojim življenjem, liog z varni! Dagmar je vzela listek in trpka, ostra poteza se je prikazala krog njenih ustnic. Ta smrt je ponienjala strahopetstvo, beg. Potem ko je-Aksel Lepograjski uničil sebe in svojo družino, seveda s podporo svoje nerazumne žene, se je splazil strahopetno iz življenja, ker ni hotel no-Mti posledice svojega postopanja. Svojo družino je prepustil usodi. Misel nato je zakrknila mlado dušo Dagmar ter jo napravila nedostopno mehkemu sočutju s samomorilcem. Njena naslednja misel je veljala mladi sestri, ki se je mudila v penzijonatu, nič hudega sluteč. Dolgo pa se ni mogla uda jati tem svojim mislim. Njena mati se je zgrudila onesveščena na tla, poleg trupla moža. Kar je sledilo nato, tega bi Dagmar pozneje ne mogla opisati! Čutila je, le, da ne sme izgubiti glave, d., je sedaj odgovorna za vse, kar se bo zgodilo. — Bila je mlada dama, katero je dotedaj življenje v vsakem o-ziru razvadilo in ki ni nikdar spoznala resnosti življenja. Tako je tudi stala povsem nepripravljena tej katastrofi nasproti. Sila pa je stroga, a dobra učiteljica. V človeku zbudi zmožnosti, o katerih bi drugače nikdar ne sanjal. Napol instinktivno je dala potrebna povelja. Treba je bilo poklicati zdravnika. Takoj je odšel šoffcr z avtomobilom v mesto, da ?a privede na grad. Mater je pustila odvesti v spalno sabo ter jo i rot ila oskrbi lušii>je. Dagmar ni imela nobenega časa. da bi se pečala ž njo. Preveč je bila zaposlena, kajti vsi so se obračali nanjo .za svet. ■ ^ - | i. |0 deli očeta in hčer in so dekle ta-jo ko poškodovali, da je obležala na n mestu mrtva. Tudi kmet Sejpka ji je bil nevarno ranjen in so ga mo-i. rali prepeljati v bolnišnico, kjer a se sedaj bori s smrtjo, v Nezgoda, ki je vsega obžalovati nja vredna, se je pripetila docela 1a nenadejano, zato je v vsej okolici ci povzročila tem večjo potrtost o- Praško vojno ministrstvo je že po-a- slalo na mesto nesreče posebno a- komisijo, ki naj natančno prouči z- dogodek. Ubito dekle so pok9pali i\. na državne stroške in tudi težko ranjeni kmet se leči na račun državne uprave. ŽENITNA PONUDBA. ?a Izobražena Slovenka, lepe zuna-njosti. pridna gospodinja, bi se m rada. omožila z akademično izo-še braženim gospodom ali trgovcem tz- nad 40 let starim. Nahaja se v er Jugoslaviji. Dopise pod: "Sreča'*. ia- c. of Glas Naroda, 82 Cortlandt re- St., N. Y. C. (3x) IŠČEM SLOVENKO, ki je zmožna nekaj angleščine in vešča nemščine, še bolje za pomoč v groceriji in za lahka hišna opravila. Prava oseba bo našla prijazen dom. Plača po zmožnostih. Za pojasnila se vprašajte pri: Upravi Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (3x 17—19) Kdo kaj ve o mojem sinu IVANI" POTOČNIKU, rojen v Straži žišču pri Kranju, sin čevljarja in treovea, zdaj v Kranju s podružnico v Laško pri Celju. V a v crust u leta 1015 je bil jetnik v Ekaterinaslavn in pozneje sp nic več ^ne ve o njem. Če kdn morda kaj ve, naj mi por zakar mu boni zelo hvaležen. Morda je bil lylo z njim skupaj v ruskem ujetništvu. — Ivan Potočnik, Laško pri Celiu, Jugoslavija. (2x 17,18) t NAZNANILO. Zapustil nas je naš nad vse ljubljeni sin oziroma brat LUDVIK REMŽGAR v najlepši dobi 13. let. Pokojni, ie bil član društva sv. Jožefa, št. j 53. Pogreb se je vršil po cerkve-j* nih obredih dne 19. julija iz hiše( žalosti na pokopališče v "Wauke-! sran. h Iskrena hvala vsem za pomoč in tolažbo, kakor tudi darovalcem! cvetlic ter udeležencem pogreba. Tebe nepozabni sin oz. brat, bomo ohranili vedno v spominu in molitvi, lahka ti naj bo ameriška orruda in počivaj v miru; večna luč naj ti sveti! Žalujoči ostali: Frank in Mary Remžgar, stariši. . Josephine in Frances, sestri. 1 n Jerry, Frank in Leo, bratje. , North Chicago. 111., 14. avgu- sta 192 G. I ________'11 --------~, s 1. I t [1 NAZNANILO. (c Žalostnim srcem naznanjam so- f rodnikom, prijateljem in znan-} 7 cem, da je dne 4. avgusta nemila 1 smrt pretrgala nit življenja moji ljubi soprogi i TEREZIJA JEREB. { Pokojna je bila rojena leta 1898 ^ v Novi Oselici nad Skofjo Loko " in v Ameriko je prišla leta 1921. ] Pokopali smo jo dne 7. avgusta ] po cerkvenih obredih. Tukaj za- J < pušča mene in eno dva meseca , itaro hčerko in eno sestro, v stari \ domovini pa stariše, dve sestri in 1 enega brata. ' 1 Iskrena hvala njeni teti za po- ] strežbo za časa bolezni in vsem, < ki so me tolažili in pomagali v(j teh žalostnih urah. Zahvalim se za tako krasne vence in cvetlice, : ki so ji položili njej v slovo: Mr. in Mrs. Vosko. Mr. Frank Vosko. Mr. Charles Vosko, Miss Paulina Vosko, Mr. in Mrs. Podobnik, bratranec, družini Klančar, Mr. " in Mrs. Sanica. West Nefrton, !Mr. , in Mrs. Samoda, Mr. in Mrs. Li- • kom, Monessen, njeni setri za poslani denar za cvetlice, ker ni mogla prisostvovati pogrebu ter društvu štev. 68 J. S. K. J., katerega je bila članica, za udeležbo pogreba in ker so jo nosili. Nadalje se zahvaljujem vsem, ki so dali na razpolago avtomobile in se udeležili pogreba. Tebi, draga nepozabljena. naj ti bo lahka ameriška zemlja in počivaj v miru, da pridemo vsi za teboj. Žalujoči ostali: Frank Jereb, soprog. Antonija, hčerka. Johana Marinčič, sestra. Belle Vernon, Pa.. 15. avgusta. *- Pozor rojaki! V nlogi imamo v , SVETO PISMO (•tare in nove zaveze) Knjiga je Icrtiog trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company tt Cortlandt Str«« Vnr York. V Y < t. septembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen: Republic. Cherbourg, Bremen; YVeet-phalia, Cherbourg, Hamburg. 11. septembra: PARIS. Ill- SKUPNI 1ZLBT: — Olympic. Cherbourg; Ltriatlun. Cherbourg; Sierra Ven tana, Bremen. 15. septembra; AqutUnia, Cherbourg. 18. septembra: Albert BalUn, Cherbourg, Ham- bur*. 11. septembra: Majestic, Cherbourg; Berlin, Cherbourg. bremen. 21. aeptembra: Heaolute, Cherbourg. Hamburg. 22. septembra: Berengaria. Cherbourg; Arable Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg; Bremen. 23. septembra: Thuringla, Cherbourg, Hamburg. 25. septembra: France, Ha vre. 28. septembra: AJuenehen, Bremen. 29. septembra: Mauritania. Cherbourg: Qeo. Washington. Cherbourg. Bremen. SO. septembra: Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg, Bremen. SAMO 6 DNI PREKO 8 ogromnimi paral ki trn, olj« R0CHAM8EAU 28. ivg.- 22. sept. FRANCE 4. sep.; 25. septembra Havre — Pariško prutantšč*. Kabine tretjega raareda s umivalniki - in teXoCo voda sa 1. * aH 8 oeeb Francoska kuhinja tn pijača. cfreneK «Qjia 18 ITATE »T.. NCW YORK all lokalni agentje. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen polovat! v stari kraj, Jp- potrebno, da je jk>u-čen o potnih listih, prllja^i in dru ffih stvareh. Vsled nafie dolgoletne izkušnje Vam ml xamorenio dali ajboljša pojasnila In priporočamo, najboljša pojasnilu iu priporočamo, nike. Tudi nedržavljanl zainorejo potovati v stari kraj, ttovali jem iu to naravnost v Washington, D. C. na generalega naselnl-škega komisarja. Glasom odredl>e. ki je stopila v ( veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, am-1 pak ga mora iti iskati vsak posilee I osebno, bodisi v najhii£nji naselni-i Ski urad ali pa ga dobi v New loku pred odpot ova njem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo - ■ lastno odgovornost. ' Kako dobiti svojce iz starega kraja* Kdor Seli dobiti sorodnike ali svojce iz starega kraja, naj nam » prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije ho prlpuščenih v tem letu 670 priseljencev^ toda polovic« te kvo-' te je določena za amerifike državljane, ki žele dobiti sem stariše ,'n otroke od 18. do 21. leta in pa za poljedelske delavce. , Ameriški džavljani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. le-1 ta brez da l>i bili šteti v kvoto, po-i trebno pa je delati prošnjo v Wash-5 ington. Predno podvzamete kaki korak, pišite nam. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT 8T„ NEW YORK ----- ——— 1 1 1 | Pozor čitatelji. t Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih \ kupujete ali naročate in ate z njih postrežbo zadovoljni, da oglasu- (jejo v listu "Glas Naroda'*. S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. „ • -——:---;-r ADVEBTISS in GLJJU XAMODA 21. avguata: Olympic. Cherbourg: Leviathan, Cherbourg. ' 24. avgusta: Aqultanla. Cherbourg; Resolute, Cherbourg. Hamburg. 85. avgusta: Pre«. Hardlnf, Cherbourg. Bremen. 28. avguata: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 28. avgusta: -J _ Majestic. Cherbourg. SI. avgusta: Prea. Wilson, Trat. 1. septembra: Berengarla. Cherbourg: George Washington, Cherbourg, Bremen; berfdlnfer, Bremen. 2. septembra: Hamburg. Cherbourg, Hamburg: Andunta. Hamburg. S. septembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. 4. septembre: Prance, Havre; Homeric, Char-bouig; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 8. septembra: Mauretanla. Cherbourg; Pres. Roo-_aevelt, Cherbourg, Bremen. ^NAJCENIJ^A i I VOŽNJA v JUGOSLAVIJO /]* fl-f^HT' cosu uca^J^OT DIREKTNA SMER " l^ažJ^^sL. POTOVANJA 4|p|H9pg~ Kratka ielexniika vožnja^ do doma po smerni ceni. Odplutje proti Trstu in Dubrovniku: P&2SIDENTS WILSON 31. AVGUSTA — 19. OKTOBRA MARTHA WASHINGTON 30. septembra — 19. novembra VpruSajte za. cene in proatore v bližnji age nt uri. PHELPS BROS., 2 West St , N. Y. ——I—MMB /AŽNO ZA POTNIKE NEDRŽAVUANE Glasom najnovejše odredbe, ki ie stopila v veljavo 31. julija t. 1. nora vsak potnik nedržavljan, ki želi dobiti dovoljenje za eno leto (permit to re-enter) poslati prošnjo v Washington. D. C. vsaj me ?ec dni pred odhodom, fiele ko dobi prosilec iz Washingtona karto, kjer je označena številka njegovega permita, zamore potovati in se osebno zglasiti z dotieno karto v New Yorku v Barge Office, kjer ran je uročen permit osebno. Permit se zamore dobiti tudi v vseh drugih mestih, kjer so imi-gracijski uradi, toda za one, ki potujejo v stari kraj preko New York a, je najbolje, da označijo mesto New York, Barge Office kot kraj aH mesto, kamor pridejo osebno po permit s karto, ki bo doposlana prosilcu iz Washington a. Tudi brez permita se lahko potuje ven, kot dosedaj, toda se mora vsak vrniti tekom šestih mesecev, brez da je štet v kvoto, mora si pa vsak preskrbeti non-quota vizum pri ameriškem konzulatu zunaj pred. povratkom, katerega mu da konzul le tedaj, ako zamore dokazati, da je došel ven resnično samo na obisk in v dekez temu služi najboljše ROUND-TRTP-TICKET. Označiti mora tudi dan njegovega prihoda in ime par-trika, s katerim je postavnim potom došel v to deželo. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St. New York, N. Y. NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal zopet na? znani ?astopnik Mr. JOSEPH ČERNE m prosimo, da mu gredo na ro-'ro, ter pri njem obnovijo naročnino. Upravnl.Hvo. ADVERTISE in GLAS NARODA Kretacije parnikov - Shipping News