**n> >yi
JUNIJ, 1971	ŠTEVILKA	6
ttllLI
MISLI I!
,;	s
(Thoughts)
MESEČNIK ZA VERSKO ; IN KULTURNO ŽIVLJENJE : SLOVENCEV
V	AVSTRALIJI
i!	''
*
USTANOVLJEN LETA 1932	|
i!	•
*
; Izdajajo slovenski frančiškani *
Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.
19	A'Beckett Street, KEW, ; Victoria, 3101. Tel.: 86 7787	!
*
Naslov: MISLI :	P.O. Box 197, Kew, Vic., 3101 !;
*
Letna naročnina $3.00 (izven Avstralije $4.00) se plačuje vnaprej *
Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema *
Tiska: Polyprint Pty. Ltd.,
< 7a Railway Plače, Richmond, Victoria, 3121
' i	■	i!
;1 '
IZ NAŠE UPRAVE
Za pomenek pod to rubriko se bom tokrat poslužil kar pisma, 1° mi ga je sicer za “Križem avstralske Slovenije” poslal bivši urednik* Takole piše p. Bernard:
Dobil sem pismo. Pošilja ga bivši naročnik. Glasi se: “Dragi bivši p. urednik! Čeprav nisem več naročnik, sem videl že dve številki M*** pod novim uredništvom. Vsaj kar se tiče fehtarije, ki pride pod o®' slov NASE NABIRKE in še drugod po listu, moram reči, da ste dobil' resnično vrrdnega naslednika. Se skoraj bolje zna fehtatl kot Vi. naročnike odbija. Nazadnje je pa še vprašanje, če nabrani denar *** gre v tiste namene, kot je zapisano. Kdo to garantira?” — Podpis j1 pravi, vendar ga tu zamolčujem. Odgovarjam mu pa kar v MISLIH' saj bo verjetno — četudi ncnaročnik — spet kje “videl” številko n*’ šega lista.
Dragi bivši naročnik! Kdor od bralcev ne mara “fehtarije”, bre* skrbi lahko tiste objave prezre. Nihče ni primoran dati niti drobtini** od svojega obilja, kakor greste lahko tudi na cesti mirno mimo p0" žrtvovalnega nabiralca, ki Vam ropoče pod nos z nabiralno Skati0, Kar se pa tiče vprašanja, kam gre nabrani denar v MISLIH, svetuje®1’ da napravite takole: Iz vseh številk si izpisujte darove in jih od me&c* do meseca seštevajte. Ko pridete do neke primerne vsote, recimo s,° dolarjev, zahtevajte od urednika oz. upravnika, naj denar izroči Van*' Vi ga boste namesto njega poslali na dotični naslov. Tudi boste P°' skrbeli za potrdilo od tam in ga dali objaviti v MISLIH. Patru bo**e s tem prihranili nekaj časa in tudi kakšno pot, recimo na banko. pričan sem, da Vam bo iz srca hvaležen. Pa lepo pozdravljeni! *" P. Bernard.
K temu ni treba dodati ničesar. Morda toplo zahvalo vsem* ^ na naše “fehtarije” ne gledate tako kot ta bivši naročnik, ampak očala krščanske dobrodelnosti. Bog naj Vam stotero povrne!
IZ UREDNIŠTVA	,
Začel sem se bati, da sein tisti čir bivšemu uredniku povzročil ^ jaz s svojo Tipkarijo, ki je vedno dospela zadnji trenutek . . • sodelavce npprošam, naj pošiljajo svoje prispevke PRAVOCASs Med 25. in zadnjim dnem meseca že urejam strani, Že zaradi lastni' pomanjkanja časa in tudi dela tiskarne je nemogoče zamenjavati in vstavljati nove prispevke.	Urednik
NAROČI IN BERI !
Iz Argentine je končno dospel ZBORNIK in nas
—	kot še nikoli dosej — ni razočaral. Vsebina je bogata in bo zadovoljila vsakega izseljenca-inteligenta. Cena knjige je štiri dolarje.
V	zalogi imamo šk tudi nekaj Zbornikov prejšnjih let. Kdor želi z njimi obogatiti svojo knjižnico, so mu na razpolago po tri dolarje.
Pri upravi “Misli” lahko dobite tudi druge slovenske knjige. Nekaj jih tu priporočamo:
SKORAJ PETDESET LET V MISUONIH — Spomini slovenske misijonarke m. Ksaverije Pirc z mnogimi slikami. Cena dva dolarja.
FRIDERIK BARAGA — misijonarjev življenjepis, spisala Jaklič-Šolar. Cena en dolar.
DOMAČI ZDRAVNIK (Kn&jp) — Cena en dolar in pol.
SPOMINI MLADOSTI — Stare in nove pesmi je zbrala Gizelia Hozian. Cena en dolar.
HUDA PRAVDA — povest iz dni slovensk* g volucije spisal Lojze Ulja. Cena tri (vezana k01'8 štiri) dolarje.
MEDITACIJE — Pesniška zbirka Franca Cena en dolar.
ROJSTVO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA ^ SKA — zanimivo povest je spisal v Argentini Marolt. Cena tri dolarje.
ZA BOGOM VREDNA NAJVEČJE ČASTI ' Krasna knjiga o Baragovem češčenju Matere Spisal dr. Filip Žakelj. Cena dva dolarja
Priporočamo tudi angleško knjigo (žepna SHEPHERD OF THE WILDERNESS. ŽivljenjeP1^ povest o. Frideriku Baragu je napisal Ameri^V Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakemu avs*^ skemu prijatelju. Cena en dolar.
*-ET0 XXI.	JUNIJ,	1972	ŠTEVILKA	6
MOLK ALI PRIČEVANJE?
s	LETA, kar sem v Avstraliji, poslušam razne
Bd kritike ‘n “kritike" našega mesečnika. Seve-I inl me*iei° urednika in zdaj sem sam med temi f Vfc'n	kamni. Eni bi želeli več verskega, drugi
E« ^ ^poslovnega, tretji stikajo v njih za polemiko, j| Veg 1 ce*° vsak pameten zagovor ali ugovor od-E' • • List po gre pri svem tem mirno svojo pot I 5ke Vers^*’ kulturni in informativni mesečnik avstral-I'Po« S*0Venske emigracije in orje svojo brazdo. Vsak ■fr* 00 misleči bravec mora priznati, da je “MISLIM" R služ • rcsn'co'ju*)nost- "V poročanju so odkrite, ne po-I j,- U)ei° se neresnice ali celo klevet, krivih naukov a svojih bravcev tudi še niso učile. Molčale pa ||,1_ n,so> če in kadar je bilo treba povedati moško ačo besedo v pouk ali pa v obrambo resnice, naj ■Nuč ° verskega ali moralnega ali pa zgodovinskega 2na,a^a bi list lepo molčal, bi kazal kaj klavm SVQCaj' List, ki molči takrat, ko bi moral povedati l'*hal' ^ vrec^en življenja in zanj bi bilo bolje, da bi
-	- svoje mlačno življenje ‘ugajanja bravcem’. bi i ^Tl molk nekateri kaj radi poudarjajo: radi m tn0jK°0^e'-'c MISLI’, pa bi bilo ‘vse prav’. Za te je '■tik .e<^n' na&n, da se ne mešaš v ‘politiko’. Pod ‘po-^ Pa razumejo vse, o čemer so jih doma naučili ■IL 0lčati- Če se Misli sprašujejo, zakaj doma ne je j )i° božiča in je božič še vedno delavni dan — ■ do^^Politika’. ^ celo iz ust današnjih voditeljev v Panietln> Misli citirajo stavek, ki je iz kakršnih koli n)entir razlogov vreden objave za nas, in ga ko-• ^lanei[a)0 — Že SPet sm° V “P01*1' ki”. Če se kak *aradi ^ota*cne kakršne koli pretekle krivice — in lil^ ' teh krivic je večina bravcev danes po svetu t° jeS1° doma — o vsem tem naj bi list molčal, saj Politika’ ... Ob tem naštevanju sem se spomnil ze pokojnega duhovnika, ki sem ga poznal v
Misij ,
’ Ur»j, 1972
domovini: prišel je pred sodišče, ker je pridigal o kreposti potrpljenja. Obtožen je bil, da meša ‘politiko’ v cerkev in ščuva vernike proti vodstvu države: vodstvo je namreč tako popolno, da narodu potrpljenja ni treba . . . (Sem že predaleč: tudi omemba te resnične zgodbe je za nekatere ‘politika’, ki bi v Misli ne smela.)
ALI JE res slovenski pojem, kaj sploh je politika, za mnoge postal po nasilni prevzgoji tako nejasen in meglen, ali pa se pod to ‘gorečnostjo’ skriva strah ali kaj drugega, o tem si marsikdaj nisem na jasnem. Gorečneži za ‘čisto pisanje’, za molk o vsaki taki ‘politiki’, se mi naravnost smilijo. Pozabljajo, da smo — hvala Bogu — v svobodnem svetu. Če že doma zgolj zaradi strahu morajo o marsičem molčati (spet sem predaleč: ta stavek je ‘politika’, četudi vsi vemo, da je resnica), bi bil naš molk ne samo kaj neznačajen, ampak tudi krivičen.
SVOJ ČAS mi je eden bravcev dejal: ‘Drugo še nekam gre, a tisto pogrevanje dvanajstih tisočev pobitih v juniju 1945 bi pa že lahko končali . . Končali? Molčali o slovenskih žrtvah, poslanih v smrt brez vsakega sodnega postopka že po končani vojni, proti vsemu mednarodnemu pravu in vsem mednarodnim mirovnim dogovorom? Molčali o žrtvah, ki so po najhujših mukah našle skupno nasilno smrt in še po preteku četrt stoletja sorodnikom ni mogoče prinesti cvetja na grob? Materam nemših ali italijanskih vojakov je bilo kmalu po vojni mogoče obiskati grobove padlih sinov, pa četudi so bili raztreseni po deželah, ki jim je bil Nemec ali Italijan sovražnik in okupator. Tisočem slovenskih mater in žena je to onemogočeno na domačih tleh. Celo molčati morajo — kakor naj bi po mnenju nekaterih molčali mi, ker je to pač ‘politika’ ... Še ljubljanski univerzitetni študentje so
si prej nekaj leti	upali	javno vprašati o	masovnem
junijskem zločinu.	Odgovor, da je	bila pač	vojna, jih
ni zadovoljil — rcvolucije je bilo takrat žc konec . . .
V	ARGENTINSKEM listu sem nedavno bral tele globoke misli in jih delno povzemam. Morda bodo pametnemu	bravcu	le dale	pravilno	spoznanje
in pošteno presojo:
VSE CIVILIZIRANE družbe poznajo ne le pravico, ampak celo dolžnost pričevanja. S tem se vsaj delno popravi krivica žrtvi zločina, pa tudi človeška družba ima vso pravico do resnice. Nihče ne more od te dolžnosti odvezati, ker nima nihče na svetu oblasti, ki bi bila močnejša in svetejša od Resnice. Nismo dolžni kaznovati, nismo	dolžni	zahtevati	kazen — to sme-
mo prepustiti Bogu ne da bi zato družba trpela škodo. Kar smo res v vesti dolžni, je — pričevati resnico.
ČE SMO to dolžni pri vsakem zločinu nad posa- _ meznikom, drži to še toliko bolj pri množičnem pokolu sinov naroda, iz katerega izhajamo sami. Zelo se moti, kdor misli, da bo molk o vsem tem pripo-
■VTIMAJO grobov pod soncem, noč jih krije neznanokje.
Me smo jim grobovi v najvišji dan: sleherni, ki sreča nas, naj ve, kje je pokopan naš sin!
Nedrja naša —
gore, iz katerih so tekli življenja studenci,
so mrtvo morje:
zatoka črno zavešenih ladij
s tisoči trupel . . .
vsak utrip žile — klic črnega galeba
z jambora:
Grob . . . grob . . . grob ... si!
Joj !
Naše roke so slepe, grabijo v temo,
veslajoč po temnih rekah domovine:
mrtvaški mesec se gleda v njih globine,
kjer ni zvezda,
vse so utonile do dna
na ubite oči naših sinov:
one so jim zaprle veke
ne me —
črni valovi črne reke . . .
mogel k narodni slogi. Sloga temelji lahko samo na rcsnici — nikdar na strahu ali hinavščini. Ljubezen, ki je najmočnejša narodna vez, ne more resnično vzkliti tam, kjer trgujejo z resnico.
NEPRESTANO SE oglašajo mnenja gorečnežev za molk:	Za	blagor pomirjenja duhov bi bilo treba
žrtvovati stara nasprotja . . . Brez dvoma. Ni lepšega ket seči v roke staremu nasprotniku. Resnica pa nam pri tem pravi, da moramo ločiti med starimi naspro1)1 in med zastarelimi zločini, med željo po maščevan)0 in dolžnostjo pričevanja, med iskanjem sebe in iska njem resnice. Brez našega pričevanja — tudi o jumJu 1945 — bo slovenski narod zidal stavbo svoje b° dečnosti na zgodovinski laži. na vnebovpijoči kriv>cl’ na samoprevari. Le resnica, naj bo prilična ali ne" prilična, lahko osvobodi in umiri nas same in naS° narodno skupnost, naj že bo doma ali na tujem-resnica lahko vrne našemu narodu notranjo silo, br6^ katere zaman išče prave smeri in odločitve na potl do pravične družbene in državne zgrajenosti.
V
Zalosiinka brez naslova
Grob, grob neznanokje nad rakvami, ki jih ni . . .
Kdo nam dvigne pokrove s teh rakev, ki so skale ... skale . . .
zviška nanje pale . . . da položimo dlani na čela otrok in zaplačemo svoj jok, žalovavkc ob mrličih?
Ni mrtvih čel nc lic
pod naše prste,
ki jih zvijajo krči —
oh, same smo njihove krste,
jate sebe spremljajočih črnih ptic . • •
Jokajmo, jokajmo, jokajmo, da bodo polni solza naši vrči !
JEREMIJA KALIN (Iz Zbora mater “Vetrinjskega trospeva")
.. 1972 Misli, Junij. 17
Kdaj in kje je bilo vse to ?...
SEM tako razločno, kakor zdajle tebe v,dim, tovariš---------------
Bil sem med njimi in nisem bil; njih težko sapo dihal, njih bela lica sem videl in njih rdečo >< pa vendar je bilo tam, zdi se mi, le moje reZtelesno srce.
Tudi se nisem čudil, ko so prihajale dolge pro-v s}>e od vseh strani; procesije, kakor jih člo-^ j ° oko še ni videlo. Ni še videlo toliko krvi, . etine in trpljenja. Tiho so prihajale procesije, ust ni bilo glasu, tudi koraka ni bilo čuti — t °c za tisoč jo molčečih senc, ki so vse imele o telesa, imele oči, ki so gledale, srca, ki so ,nPala. Procesijam ni bilo konca; noč jih je ez nehanja valila iz mračnega svojega naročja;
"» ta
noč, mislim, da je bila daljša od leta.
ra^lzštevilne legije obrazov sem videl, toda in spoznal sem jih vse do zadnjega, v ll‘Ztf>i in v temni daljavi; kajti kakor so bila v ? okrvavljena, so se bleda svetila iz mraka, 0j) lm belim veščam podobna. Ni ga človeškega \jraZ-a’ da bi ga ne bilo med njimi, vojščaki les Cvirni. Mladeniči nežni, golobradi, komaj >no'lemu konjiču odrasli; moški zagorelih lic, s ctllh čeljusti in resnobnih oči; sključeni starci
(T'
Rešenimi sivimi brki in košatimi obrvmi. Bilo
Ig J* vmes tudi veliko število žensk, mladih in
£(- starih in zgrbljenih; in bili so vmes otroci,
nn S°. Prc*vkar shodili, celo dojence sem videl v Qroeju mater.
nje. Ali nad vsem tem črnim jezerom grenkobe
—	in iz jezera grenkobe se je bila rodila — je neugasljivo sijala mirna luč pričakovanja, močne, čiste vere v tisto veliko uro, ki je bila oznanjena.
To je bil človek, bičan in oropan, ponižan in osramočen od krivice. To je bil vojščak kralja Matjaža.
Črni strop se je razmaknil, zasvetila so se nebesa, vzdignil se je silni kralj Matjaž in----------
Ničesar nisem videl več.
Kdaj in kje je bilo vse to?
Kdaj bo in kje?-------------
IVAN CANKAR (Odlomki iz njegovih videnj v “Kralju Matjažu”)
ko 1 l‘h ie družilo, kar sem občutil v srcu, loifff171 Idi gledal, ali kar se nikakor ne da raz-Id ■1 z. besedo. Ni bila samo strjena, črna kri, n0	njih	vseh,	vojščakov Matjaževih, očit-
ve-Zncinienje. Bilo je vse kaj drugega in vse kaj dla . kakor da je vsaki med njimi nosil na bji ' sv°ie Živo, trepetajoče srce. V tem srcu je na bolest, do zadnje pekoče kaplje b°*°‘ na nezasluženo, nezaslišano gorje, na brez-
Sra,
•noto
u?Zen
krivice, na kazen brez greha in sodbe, na in ponižanje, na ošabno poteptano Iju-na izdano zvestobo in ogoljufano zaupa-
Imeli smo ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast, imeli smo jih — dali smo jih vam — kaj hočete, grobovi. Se od nas?
Dokler ne pade zadnje jasno celo, ki lesketa na njeni se tečnosti poljub — grobovi tulijo . . .
(OTON ŽUPANČIČ)
b.
ALI K FRANČIŠKANOM - ALI V AMERIKO ?
Novi urednik me po ovinkih hujska, d.i bi za MISLI svoje “spomine” napisal. T° bi se baje ob inoji osemdesetletnici kar čed 10 spodobilo. Ali pa se boji, da bi »,u zmanjkalo spisov za list. Iz dolgoletne izku nje vem, da je ustreči uredniku nad vse dobro delo. > endar se ne moreni odločiti, da bi pisal kar nekake zapovrstne spomine, kot iih piš, jo nekateri “starčki”. Tu pa tam kak en utrinek, ne rečem. Na primer takole:
K FRANČIŠKANOM?
—	JA, PA NE ŠE!
IVAN ALBRECHT, nekje od Hotedršice doma (morda še danes živi), ima vsaj skromno mesto v zgodovini slovenskega slovstva. Do četrte gimnazije sva bila v Ljubljani sošolca. Nikakor pa ne prijatelja. Ivan se je pod vplivom profesorja dr. Pavla Pestotni-ka, velikega Sokola, ki nas je učil zgodovino, imel kar za brezverca. Jaz sem bil pri dijaškem Orlu, torej vse prej kot brezverec. Podobno je bil razdeljen ves razred. Ni bilo redko, da smo se privrženci enih in drugih krepko sporekli.
Pozimi tistega leta je moral Ivan domov na pogreb matere, ki je menda nenadoma umrla. Vrnil se je ves spremenjen. Vsem je postal uganka. Nekateri so vedeli povedati spodbudne reči o njegovem “spreobrnjenju”. Čez čas se je razneslo, da misli fant po končani četrti iti za frančiškana. Baje je že napol sprejet. Take in podobne govorice sem slišal le iz drugih ust, osebno se z Ivanom nisva nič zbližala.
Ivan Albrecht — za frančiškana! Novica me je čudno prizadela. Frančiškane sem dobro poznal — in cd blizu. Preden sem šel v ljubljanske šole, sem bil pri njih za “kloštrskega muca”. Tako so nam rekli. S tremi ali štirimi drugimi dečki moje starosti sem stanoval v sobi za samostansko porto in dan za dnem ministriral mašo za mašo. Še šolo smo imeli kar “doma”. Eden učiteljev nam je bil višjegimnazijec Missia, nečak edinega slovenskega kardinala. Pozneje je šel v Ameriko, postal duhovnik in profesor petja in muzike v šentpavelskem semenišču v Minnesoti. Čez mnogo let sva se v Ameriki spet srečala in postala prijatelja. Žal je mož še primeroma mlad tam umrl.
Ivan Albrecht torej misli k frančiškanom, ki jih mere komaj poznati — kaj pa jaz? Kmalu sem sklenil, da pojdem tudi sam. Pa še prehitel bom Ivana... Šel sem na posvete in pouk k p. Benvenutu Winklerju, ki me je lepo sprejel in se takoj zavzel zame. Obiskal sem ga ponovno in še. Veliko mi je govoril o lepoti frančiškanskega poklica, pa danes se spominjam samo še njegovega svarila: Noben samostanski zid ni dovolj visek, da bi skušnjava čezenj ne mogla . . .
Končno me je poslal k provincialu, ki je bil takrat p. Placid Fabiani. Po vsej pravici je mož slovel po Ljubljani kot pravi svetniški menih, mene je pa nepričakovano hitro ohladil. Ves goreč sem se mu ponudil za sprejem v noviciat, on se pa ni nič navdušil. Zdelo se mi je, da me čudno pretkano gleda skozi
zagenetna očala, kakor da bi hotel videti nekam gl°' boko vame. Nekaj vprašanj mi je res postavil, a nioJ1 odgovori ga niso ogreli. Dejal mi je, naj grem in debro premislim, če imam res poklic za frančiškana-Čez čas naj spet pridem.
V	resnici pa nisem šel nikoli več k provincialu i° tudi k p. Benvenutu ne. Zakaj ne, bi komaj vedel povedati. Menda se mi je zdelo za malo, da od fi°' lega navdušenja, ko se mu ponuja taka “moč” v pr0' vinco, provincijal ni padel kar z obema rokama okol1 mojega vratu.
Tako se je končalo moje frančiškanstvo — takrat-Ivan Albrecht je pa res šel v noviciat, ki je bil te' daj v Brežicah. Dobil je ime frater Beda. Z njim Je bil neki Cankar, bližnji sorodnik pisateljev, ki ga P3 jaz nisem poznal in ne vem, od kod se je vzel. Nje1"11 so dali ime frater Hermes. Bil je še tretji, neki Schiffrer, sin učitelja pri sv. Petru v Ljubljani, poznal sefl1 pa	samo njegovo sestro. Ta je	postal frater	Brun0,
Če jih je bilo še kaj več, menda že takrat nisem ved6'-Ko sem mislil na te fante, mi je bilo nekam 1'e. rodno,	češ — lahko bi	bil	med	njimi.	Odleglo	pa 1111
je,	ko	sem zvedel, da	sta	Albrecht in	Cankar	že P°
nekaj mesecih izstopila, le Schiffrer je ostal. Albrecht’ po tistem nisem nikoli več videl, tu pa tam sem t,rJ kak njegov spis ali pesem, pa ne vem več, v kate rem listu. Schiffrer je vztrajal, da je čez leta poS pater Bruno. Kot tak je odšel kasneje v Egipt >n sC baje ni vrnil. Pa tudi pater je menda nehal biti • • '
V	AMERIKO?
—	JA, PA NE ŠE!
v	•	• vs2
O	počitnicah med mojo četrto in peto šolo je
naša delina od Viča do Črnega Vrha nad Polhov'1"
Gradcem — in še čez — vzvalovala v edinstveno slav
rjV c
nostno razpoloženje. Na obisk je prišel iz Amel škof Jakob Trobec, slaven rojak naše doline. NjeS . škofijski sedež je bilo mesto St. Cloud v MinnesJ^1 Če se ne motim, je bil tisto leto zlatomašnik. Z je bil tudi slavni monsinjor Jožef Buh, še iz govega kroga slovenskih misijonarjev v Ameriki. ^ sil je krasno in dolgo belo brado. In še nekaj druf Amerikancev je bilo z njima.
ta1
Naša hiša je bila s škofom Trobcem v svašt Njegov brat Blaž, moj birmanski boter in gosp0*; na “Guglovi” domačiji na Logu, ki je vas prav p11 mojega doma, je imel za ženo sestro našega °ie ' Mihčevo Marjano iz Babne gore pri Dvoru.
lrriel obisk škofa Trobca za našo družino svojstven P°ttien. Tega se je zavedala vse bolj naša mati kot
• Bila je vsa vzhičena in jc zmerom vedela, kod
°dlJ0 gospod škof in kaj delajo. Naš oče so bili
^Sega kova. Mirna in mehka duša. trdna v svoji
mo§kosti, kakšno “navdušenje” se jih je pa le redko Prijelo.
Tudi mene obisk Ameri kancev ni kaj prida prizadel. Rajši Sem imel počitniške sestanke s sošolci z njimi delal izlete po bližnji in tudi daljni oko-
• Nekoč sem pa napričakovano dobil povabilo, na! Pr‘dem k Guglovim na kosilo. Pri mizi bom sku-
s škofom in drugimi Amerikanci. Nič kaj rad se te em mežal v tako visoko družbo, pa že zaradi ma-j_o’ne6a vzhičenja sem moral iti. Bilo nas je manj Za vso veliko javorjevo mizo v Guglovi hiši.
Škof
nie
se ni dosti zmenil zame, le nekaj drobnih reči Je vprašal.
Teta Marjana je postavila na mizo ogromno skledo k CIle kaše, ki je bila čez in čez preprežena z glo-ltni jamicami, polnimi topljene masti in okusne
!metane šala *li,
Mojemu grlu in želodcu je nebeško di-Zajemali smo naravnost iz sklede z lesenimi jj,. mi. ®a)e je tako hotel škof, da se je spet enkrat °zirS V^'ve' v 'ePe stare čase". Med jedjo smo — C(, nia so — komaj kaj govorili. Smo pa zato vsi kraja pridno zajemali in podirali z žlicami jami-c*d je zabela zalivala kašo po vseh bregovih.
Ne
ctli ■ Vcm- kaj mc )e naenkrat prijelo, da sem prvi Kaj ^'co> kakor da imam tega špasa že dosti.
^lodCu
mieali, naj vendar še zajamem. Ostal sem trmast,
lise:
mi
:m
in mi
enja
Neko;
no konca ne kraja.
Novica me je prijetno dimila. Škofu iz Amerike
sem bil “všeč”! . . .
“Pa zakaj ne bo iz tega nič?” sem nekam nejevoljno vprašal.
“Mama ne pusti. Skoraj skregala se je z Blažonom, morda bi se tudi s samim škofom. Pravi, da se ljudje, ki gredo v Ameriko, tam pobarabijo, potem pa niso za nobeno pametno rabo. Ne mara in ne mara, da bi le škof vzeli s seboj”.
“Kako pa, da se Guglov škof niso v Ameriki po-barabili?”
“Saj to sva ji tudi z Blažonom rekla. Odbila naju je, češ, škof so šli v zrelih letih, ko so bili bogoslovec malo pred novo mašo. Naš fant je pa še otrok, ni da bi ga človek v široki svet pošiljal”.
To me je zbodlo, da sem se zganil. Še — otrok!. . .
“Bom kar precej šel k Guglu in se domenil s škofom. Zakaj bi mi kdo branil?”
Oče so pomolčali. Premikali so se na stolu, prestavljali nogi, požrli slino, celo odkašljali so se. Z roko so mi nakazovali, naj bom lepo miren in držim usta zaprta.
“Veš, nikar nikamor ne sili! Le prepira v hišo nikar! Našo mamo poznaš. Kadar reče ne, je ne in
je bilo še dovolj in prostora zanjo v mojem ln ni manjkalo. Začudeno se me pogledovali
le i se vdal. Na tihem mi je pa bilo žal Vojv.0rai še danes — da si angelske kaše nisem pri-C|* do sitega . . .
Jedi je šel škcf z manjšim spremstvom v bli-sj.r.	Gradaščico postrvi lovit. Jaz sem se skoraj
ka]U°ma Zmuznil in hitel domov. Materi ni zmanj-fiise	VPra®ani> kako je bilo in kaj smo jedli. Ko
vedel povedati drugega kot o kaši, ni bilo
Po
žnjo
dni pozneje me je zgodaj zjutraj v gornji
*enie	SBm	S^a' Sam Zase’	S'asn0 govor-
im sP°daj v hiši. Razumel nisem ničesar, čutil pa p0 ’	mora	biti pri nas tuj človek ali celo dva.
r>ilo ne*ca) minutah je prišlec odšel in vse je utih-'eiob ^ekoliko sem še poležal, potem vstal in se in v n° napravljal. Preden sem bil nared, je potrkalo °P'li so oče. Čisto mirno so sedli.
"Vef -
’ ceprav iz tega ne bo nič, se mi zdi prav, da in pQ Je tu Guglov Blažon (eden škofovih nečakov) ko.	da	bi te škof radi imeli s seboj v Ameri-
v*e|i )lrr> bil oni dan tako všeč, da bi te kar takoj da Vey. ne bo iz tega, sem že rekel, vendar je prav.
Frančiškanska cerkev v Ljubljani. Tu je bil o. Bernard “klošterski inuc"
Mis>i, Ju ••
UniJ, 1972
kakor pribito. Nazadnje ima lahko kar prav. Saj pravijo, da bodo škof še prišli, lahko počakaš nanje, oni pa nate. Pred mamo nobene ne zini o tem. Jaz sem ti vse to povedal med štirimi očmi, da ne bi mcrda od kod drugod zvedel in se kako prenaglil”.
Oče so odšli. Njihove zadnje besede so se mi zdele kaj modre. Z mešanimi čustvi sem še malo ostal zgoraj, nato odšel k zajtrku. V grlu me je nekaj grabilo, da ni bilo besede iz njega. Mati so vpirali vame
globok vprašajoč pogled, ki sem se mu skušal iz®1' kati. Njihov pogled je bil kot zabičavanje: Ničesai ne smeš vedeti, še manj kaj reči! Poznal sem ta P°' gled vse od zgodnjega detinstva. Z njim je nas pa' glavce mati krotila, da smo bili takoj pridni, kadaf nas je ošvrknil. Zato pri naši hiši skoraj nismo P°~ znali — šibe . . .
No in — tako se je končalo moje “amerikanstv0
—	takrat.	P.	BERNARD
^TADNJIČ smo se pomudili pri krstnem oblačilcu, ki	naj bi ga —	če le	mogoče — sešila mati
sama	ter	ga prinesejo	starši	in botri z otrokom	v
cerkev. Poleg oblačilca pa prinesejo s seboj tudi krstno svečo.	O	tej se bomo danes malo pomenili.
Da	so	botri nabavili	krstno	svečo in jo prinesli	s
seboj h krstu, vsaj za nas ni ravno nova navada, četudi je niso ohranili v vseh delih Slovenije. Verjetno tudi za nekatere druge evropske narode ni nekaj novega. Še b-po okrašeno so navadno kupili, jo držali prižgano med obredom in jo po krstu odnesli domov. Ostala je otroku v spomin na krst. Morda je isto svečo uporabil kasneje pri prvem svetem obhajilu in končno mu je zagorela tudi kot mrtvaška sveča ob smrtni postelji. Moderni čas je seveda v tem prinesel svoje: danes tudi v Sloveniji malo ljudi umre doma, v krogu svojcev in ob prižgani sveči . . .
Tudi v izseljenstvu je velika večina naših botrov že pred novim krstnim obredom prinesla svečo s se-bcj. Kolikorat sem dobil pri domeni za krst vprašanje, kje bi lahko kupili svečo; ali pa, če lahko svečo dobijo v cerkvi pred krstom. Vsaki taki želji sem rad ustregel. Po krstu so svečo odnesli domov, včasih pa jo prižgali pred oltarjem, da je v cerkvi počasi dogorela. Kadar svoje sveče niso imeli (in taka je bila nekako splošna navada med avstralskimi katoličani), je krstitelj dal botrom v roke pri tem delu obreda kar svečo, ki je bila stalno v krstilnici ter bila prižgana med vsakim krstnim obredom.
KRSTNA SVEČA
Po novem obredli krščcvanja prinesejo torej starsl In botri svečo s stboj (ali pa jo seveda dobijo v cerk'1' če ne vedo, kje bi si jo nabavili). Za začetek ostan6 neprižgana, saj po novem ob krstnem kamnu S°rl v_s čas krsta velika velikonočna sveča, ki je bila b‘f goslovljena na veliko soboto in je pri obredih vigiWe prva zasvetila. Šele po krstu, potem ko novokrščcfleC prejme krstno oblačilce, otrokov oče (ali pa b°iel ali kdo drug od družine) pri tej velikonočni sveči prl žge krstno svečo za svojega otroka. Tako se nekak0 ponovi dejanje velike sebote, ko se je iz velikonoč^ sveče razširila luč po vsej cerkvi in je prižgala sve. vseh zbranih vernikov, v znamenje našega življenj3 z vstalim Kristusom. Sedaj pri krstu je Kristuse'1 življenje napolnilo tudi novokrščenca: to je ogenj, ’
tir
tcplina, ki se bo v krščanskem življenju milosti šif od njega in objemala vse okrog njega ter ne sme krli ugasniti.
Obred izročitve krstne sveče se izvrši takole: telj vzame ali se vsaj dotakne (navadno je sveča ve_ in težka ter trdno na velikem stojalu) velikonfc sveče in spregovori: ■Sprejmite Kristusovo luč’’ .
prižgo ob velikonočni sveči otrokovo krstno svečo
b o‘rl: otr°c!
jo drže v rokah, duhovnik nadaljuje: ‘Starši in ohranite luč, ki vam je zaupana, da bodo vaši - .g v Kristusovi luči varno hodili kot otroci luči. vztraJ ^ v \eri in šli z vsemi svetniki v nebesih prihajajoč Gospodu naproti!’
Krstna sveča ostane
potem prižgana do *'OI’j0
krstnih oredov, navadno v rokah očeta. Po krstu odnesejo domov in shranijo otroku skupaj s krs gj oblačilcem v dostojni škatli. Tako oblačilce kot 5
mu bosta v spomin in opomin, da milosti krst® življenju ne sme zanemariti ali zavreči, ampak 111
svetiti s svojim zgledom tudi drugim. Le tako ^ enkrat užival sadove krsta — srečno večnost v z ženju z Bogom.
Ze iz vsega zgoraj povedanega je dokaj jasno. » .
globok simboličen pomen ima tako pri krstnih
rugih ccrkvenih obredih sveča, luč. Saj sveto pismo P°gosto omenja luč in jo navadno rabi kot primero 2a milost božjo, ki je v nas in se po našem življenju ®re širi na druge. Znane so nam Kristusove besede učencem: ‘Vi ste luč sveta . . (Mt 5, 14). Ali Pavlo-
V a
prvim kristjanom v Efezu: ‘Nekdaj ste bili tema, ste pa luč v Gospodu' (Ef 5, 8). 'Vi ste izvoljeni r°d, kraljevo duhovstvo, svet narod, priljubljeno ljud-stv°> da bi oznanjali slavna dela njega, ki vas je P°klical iz teme v čudovito luč’ (1 Pet 2, 9), je pisal e*er kristjanom. In še bi lahko naštevali. Tudi cerkve-ne molitve so prežete z mislijo o luči. Pisatelji prvih ^°letij imenujejo krst zakrament razsvetljenja ali kar atkc: razsvetljenje. Saj nam krst podeli milost božjo:
-	naše duše prepodi temo greha, napolni jo z lučjo niilosti.
Razloge, da je sveča simbol milosti, ni težko uga-Najdemo jih v lastnostih, ki jih ima luč. Luč 0uJa življenje, daje moč rasti, luč razsvetljuje. Ve-^ > da brez svetlobe ni življenja in brez sončnih žar-nek k'* SVCt Pu^ava' Pon°č' sonce izgine za aJ ur, na zemlji življenje spi. Čaše cvetic se zapro,
6,0	ptičje petje preneha. In ko pozimi sonce le izžareva svoj blagoslov, zgube rastline življenje; c pomlad prinese zopet novo moč v naravo. Po °Cl sončne luči in toplote se vzpenjajo rastline iz °čja zemlje proti viru luči. Luč dalje razsvetljuje ok6 °k°’ Sa^ z n^e ne v‘^’mo ničesar. Naj bo n 8 nas še tako lepo — v temi brez luči lepote moremo zajeti. Na podoben in seveda še mnogo 'nkovitejši način deluje milost v duši. Brez nje du-
ša nima nadnaravnega življenja, le z njo živi v večni pomladi, ki daje rast cvetovom kreposti. Preko milosti božje, s katero sodelujemo, nam vera prinaša razsvetljenje, da spoznamo vrednost življenja in se drži-mo iv ristusa, ki je rekel o sebi: ‘Jaz sem luč sveta’. (Jan. 8, 12), in pa: ‘Ja sem pot in resnica in življenje’ (Jan 14, 6). Tako je sveča tudi simbol žive, dejanske vere, da, simbol Kristusa samega. Na veliko noč, ko se iz velikonočne sveče razširi polagoma luč vsej cerkvi, diakon ali duhovnik trikrat zapoje: ‘Kristusova luč!’ — Na dan krsta se Kristus sam da novo-krščenemu otroku in mu postane notranja luč.
Dr. Stanko Kahne lepo konča v svoji knjižici ‘Krst vašega otroka’ del o krstni sveči kot Kristusovi luči z besedami:
‘Vera v Jezusa je kakor luč: v njej vidimo stvari, življenje, svet, kakor ga je videl Jezus. Vse dobiva nov pcmen in smisel. Nič več nismo v temi, v negotovosti, prepuščeni dvomom in ugibanjem. Našo pot je začrtal Kristus, naš način življenja naj bi torej bil tak, kakor nas je naučil On: blagor ubogim v duhu, blagor čistim v srcu, blagor lačnim in žejnim pravice . . .
So bitja, žareča kakor sonce: to so svetniki. Jezus, ki je živo sonce, hoče napraviti iz vašega otroka prav tako bleščeče bitje.’
Da, to je božja volja, to je božji namen krsta — naše posvečenje. Veliko pa zavisi od staršev in tudi botrov, kakšno bo otrokovo nadaljne življenje v tej luči vere. Naj mu vselej svetijo z lučjo svojega lepega zgleda!	P.	Bazilij
Živahno je bilo s "Slaki" na slovenskem vozu melbournske Moombe . . .
CRETrtlfC
OtKoIU
M a a
-	,	y	y	-n	2)	o-
\ f (' / I ^/V5^
/-•	|	f	sTfiirV	S	V)
v / Li A
*AIMK< *0““<>
V
Prbk hUfl 7 e
V"S
r
/
I
~ Atlu,
Tik pred avstrijsko mejo leži Monošter — Madžari mu pravijo Szentgotthard — gospodarsko in kulturno središče Porabskih Slovencev. Posebni občutki so me obhajali, ko sem izstopil na železniški postaji. Toliko sem že slišal o teh Slovencih, ki jim tudi čas po letu 1945 ni prinesel združenja z matičnim narodom. Ostali so pod Madžari.
Porabski Slovenci se morajo še vedno ukvarjati z najbolj osnovnimi vprašanji, ki so pomembna za obstoj manjšine. Najtežji je problem slovenskega šolstva in vzgoje otrok v materinem jeziku. V Železni županiji, kjer Porabski Slovenci živijo, poučujejo slovenščino na
14	šolah, toda učiteljem manjka strokovna izobrazba, saj na nobenem madžarskem učiteljišču bodočih učiteljev ne pripravljajo za pouk slovenščine. Edino nadaljnjo izobrazbo in spopolnjevanje v slovenskem jeziku dobijo ti učitelji na vsakoletnih tečajih za učitelje srbohrvaškega in slovenskega jezika v Jugoslaviji.
Monošter leži ob reki Rabi, ima okrog 4.000 prebivalcev, državno gimnazijo, tovarno za svilo, za tobačne izdelke, za kose, motike in lopate. Stopim v cerkev. Napis na pročelju pove, da so jo pozidali ci-stercijanci. Posvečena je Marijinemu vnebovzetju. Na eni izmed spovednic najdem napis:	Spovedujem v
madžarščini in slovenščini.
“Sem že dober”, si mislim. Tu si lahko pomagam tudi s svojim jezikom! Poiščem mestno župnišče. Kakšno zadovoljstvo me prešine, ko mi odpre vrata sam župnik. Je Slovenec, doma iz Prekmurja, znan slikar. Piše se Janoš Klonfar. Pogovor hitro steče.
"Kakor povsod po svetu, tudi pri nas doživljamo neprestan dotok ljudi z dežele. Mladi zapuščajo kmečko grudo in se preseljujejo v mesta. Tako imamo tu v Monoštru že cele ulice Slovencev z dežele. Pohvaliti jih pa moram, da se takoj po prihodu prijavijo v
MED PORABSKIMI
SLOVENCI
Zanimivo opisuje J. JK. v g00' škem “Kat. glasu” obisk Porabi®' Še mi mu sledimo v ta košček vy mejske Slovenije.
župnijskem uradu in dajo izjavo, da hočejo imeti svoje otroke v šoli pouk iz verouka.”
Na Madžarskem je namreč pouk verouka v l)u<j, skih šolah dovoljen za vse tiste otroke, ki jih sta^1 ob vpisu prijavijo za verouk. In sem si mislil: ‘ Par tijski vijak je v tej deželi močnejši kot v JugoslaviJ1, pa imajo verouk v šoli, v Jugoslaviji pa ne.” ^eS čudne so stopnje verske svobode v raznih vzhodn0* evropskih socialističnih državah!
Ko župnika Klonfarja vprašam, katero slovensko vaS v Porabju bi se splačalo obiskati, mi svetuje vas §te fanovci. Župnija je čisto slovenska in tudi slovensKe ga župnika ima.
"Čez dve uri odpelje avtobus v Štefanovce”, ^ reče župnik Klonfar. "Pospremil vas bom na aVt° busno postajo.”
Rečeno, storjeno. Ko čakam na avtobus, se župn^1 približa mož, star okrog trideset let.
"Kaj pa ti Orehovec tukaj?” ga župnik nagovor*'
Žč'
Mož odvrne v lepi prekmurščini: “Obiskal sem no, ki mi je tukaj v mestni porodnišnici rodila tret) f otroka. Sedaj pa se vračam domov.”
‘Ravno prav’, nadaljuje župnik. Tale gospod, n\j rojak, v Lendavi onstran meje rojen, bi rad poZ^rao. plebanoša v štefanovcih. Daj, delaj mu družbo in P kaži mu župnišče.’
'Prav rad’, pristane Orehovec na župnikovo Pr0*nj.y Medtem je pripeljal avtobus. Zahvalil sem se žuPn ^ Klonfarju za izkazano gostoljubje in se prisrčno P slovil od njega.
ujte.
'Ko se boste vračali skozi Monošter, ne poza kje stanujem’, mi je še rekel za slovo.
V	ŠTEFANOVCIH
Štefanovci so hribovita vas, ki ima najlepša ie^°
Tjy
vsem Porabju. Od Monoštra je oddaljena 7 km-
it
radi slikovite lege je zares prikladna za letov'*’c..
Vedno več je vikend hišic, kamor prihajajo gost)e raznih krajev Madžarske.
Domače hiše stoje ob levem bregu štefanovs potoka. Ustavimo se sredi vasi. Orehovec me se' ^ povabi najprej na svoj dom. Če bi tega ne storil« ^ sploh ne bil panonski Slovenec. Pozdravim dom*
otroka po slovensko. Sprva sta začudena, da )u ■ tujec po slovensko pozdravil, potem pa se hitro
.. 197' Misli. JunU.
'a<3;ta. Vsa vesela mi prineseta šolske knjige, med nji-[r" tudi slovensko čitanko. Slovenščina je namreč v s°li obvezen predmet.
Potem me Orehovec pospremi k župniku (v Prek-mur)U in Porabju mu rečejo plebanoš). Z zanimanjem Prebiram napise, ki so na javnih zgradbah vsi dvoje-^čni: Osnovna šola, Knjižnica, Prosvetni klub, Otro-vrtec, Gostilna, sem si mislil: Sem bi se morali priti učit naši gostilničarji pa trgovci iz Gorice in okolice, ki še tnes nimajo toliko poguma ali pa interesa, da bi po-“tsv.li dvojezične napise.
stisku roke in prisrčnem pozdravu z župnikom Ut*vikcm Markovičem je takoj stekel živahen pogo-'or. v lepi slovenščini je gospod ‘plebanoš’ začel pripovedovati:
, župnija je slovenska. Njen zaščitnik je sv. Štefan, stercijanski opat. V štefanovsko župnijo spadajo na-
sled.
dovcj
nJe vasi: Slovenska ves, Sakalovci, Otkovci, An-
,	'n	Verice (gl. zemljevid slovenskega	Porabja.
^eta	1943	je štela župnija 2.677 vernikov,	leta 1954
® 2-400,	leta 1960 že manj: 2.169, sedaj	pa samo
'^0. Verniki se selijo v mesta.
'-'Omboteljski škof, kamor spadamo, želi, da mašujem
1	v dveh podružnicah, v podružnici sv.	Florijana
.. lovenski vesi in v podružnici obiskanja Device Ma-
r'je
rein
tja
v Sakalovcih. Zaradi bolezni in starosti ne mo-°pravljati božje službe na treh mestih, zato hodi
maševat madžarski duhovnik. Namesto latinščine r‘lblja sedaj madžarski jezik. Pritožil sem se ško-pre ^se'3no sem odnesel pismo, ga položil na mizo škofa in dejal: ‘To je pismena pritožba užaloščeno K ^uPn'^a-’ No. pa zaenkrat dovolj o tem. Goto-°oste ostali pri meni čez noč, pa se bova še druge ' pogovorila!'
Rad sem sprejel prijazno vabilo. Pri večerji je tekel pogovor naprej. Pred mano se je razgrnila vsa boleča zgodovina tega najbolj zapuščenega dela slovenskega narodnega debla.
‘Kuj mislite, gospod plebanoš, kako bo s porabski-mi Slovenci v bodoče?’ sem zaskrbljeno vprašal.
'Bojim se’, je bil plebanoš Markovič zelo odkrit, ‘kaj bo takrat, ko bova gomjeseniški gospod in jaz umrla. Naj ne da Bog, da bi z nama izumrla tudi slovenska beseda, najprej v cerkvi, potem pa doma.’ Nato je za hip premolknil, obraz mu je postal otožen, prgled se mu je nekam zazrl. Potem pa je prišla čez njegove ustnice tožba razočaranega srca, ki je bila istočasno obtožba zoper tiste, ki bi se morali zanimati za zamejske Slovence, a tega ne storijo.
‘Ne pravim', je dejal čez nekaj časa, ‘da se nihče ne briga za nas, a vse je samo prehodnega značaja. Pridejo pevski zbori iz Slovenije, zapojejo in nato odidejo. Zbiratelji narodnega blaga prav tako: posnamejo na trak narodne pesmi, povesti in pravljice, se zanimajo za običaje in šege, potem pa se zadovoljni odpeljejo. Plebanoš pa mora naprej ostati med svojim ljudstvom v sreči in nesreči, v miru in boju, v zdravju in bolezni, dokler ga smrt ne loči.’
Ko sem že bil v postelji, še dolgo nisem mogel zaspati. V duši so mi odmevale župnikove besede. Na-obračal sem jih na razmere, ki so pri nas na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Nima naša matična domovina enakega brezbrižnega odnosa tudi do naših ljudi v teh pokrajinah? In niso končno tudi pri nas slovenski duhovniki tisti, ki še najbolj ohranjajo plamenico narodnega ponosa in zvestobe v materinem jeziku med našim ljudstvom? Koliko jim dolgujemo in istočasno, kako malo cenimo njih delo!
(Konec prihodnjič)
Na to pa še nisi pomislil...
Za • •
j.. najvišjo slovensko goro velja Triglav (2864 m.), Pač'6 °^enem tudi najvišja gora v Jugoslaviji. Pri tem inig m,slimo na Triglav kot najvišjo goro s slovenskim ?erni°m na ^anes strnjenem slovenskem etničnem o-nc 1U' ^°da pozabljamo pa pri tem, da je nekoč et-70^.r^s^a Slovenija obsegala še dvakrat več ozemlja, da ■ km2 v primerjavi z današnjim 25.000 km2, ter do p °bsegala vso Koroško in še Vzhodno Tirolsko Usterske doline onstran Lienza.
^nes je to ozemlje ponemčeno in trdno nemško, Cq .a* na današnje zemljevide. Toda mladi Dušan kraje Sl )e nabavil kopico podrobnejših zemljevidov p0s Vnc8a značaja ter iskal po njih slovenska imena ki Sq ezr|ih manjših krajev, često tudi ledinska imena, pa£e tani zaznamovana, seveda večkrat že hudo po-ii\ J1®' tako je ugotovil, da je na sev. Koroškem v st ■ tirolskem še mnogo mnogo slovenskih imen zemljiških oznakah ter med temi celo deseti- -
Jumj, 1972
tina gora, višjih od očaka Triglava, ki imajo še danes slovenska imena. Ta izhajajo še iz časov slovenske naselitve teh krajev. V Planinskem vestniku je napisal razpravo Slovenska krajevna imena in priimki na Koroškem in vzhodnem Tirolskem, ki je gotovo izredno zanimiva za slehernega Slovenca kjerkoli.
Na Koroškem so višje od Triglava naslednje gore, ki nosijo še v današnjem poimenovanju slovensko o-snovo. Čop jih navaja:	Grosser	Stapnik (2897 m.).
Lanischeck (Lanišek 3025 m.), Rojacherspitzc (3125) in Schareck (Šarek 3122 m.), Petzek (Peček 3282 m.), Perschitzkopf (Peršickopf 3125 m.), in Goesnitzkopf (Kozjaglava 3096 m.). Na Tirolskem pa VVellizspitze (Veliki vrh 3495 m.), Mullwitz (3241 m.), Zopetspitzc (Sopotski vrh 3198 m.), Stermetz (Strmec 3043 m.), Dabernitzkogel (2872 m ). Muntanitz (Motnik 3232 m.), Mirnitz (2985 m.), Gradeckogcl (3063 m.).
Torej: še petnajst nekdaj slovenskih gora višjih od
Triglava, ki so stale nekoč na slovenskem stmjenef1 ozemlju in so jim Slovenci dali imena.
Poleg teh gora, pa imamo tudi še druge gorske 'e' likane, višje od Triglava, na drugem delu sveta, ki s° jih poimenovali Slovenci s slovenskimi imeni in k' pričajo o naši prisotnosti v svetu.
Gotovo so najvišji vrhovi s slovenskimi imeni £°re v perujskih Andih, ki so jih zavzeli člani slovenske odprave iz domovine leta 1965. To so poleg Pico Ju goslavija (5505 m.) tudi Pico Reya (5495 m., imenovan po celjskem alpinistu Reyi) in Pico Slovenia (5480 m-)-Naša dva plezalca, argentinska Slovenca, brata Skvarča pa sta poimenovala s slovenskimi imeni na patagonskem Kontinentalnem ledu tri gore višje 0 Triglava. To so Cerro Vivod (3350 m.), Cerro TonK’ (3000 m.) in Cerro Pangerc (3000 m), vsi v spon1111 na mlade slovenske žrtve gora v Argentini.
Tako torej naš očak Triglav nikakor ne bo največ)1 gorski velikan, ki nosi slovensko ime, pač pa je i,a) višja gera v Sloveniji v kolikor nam jo je uspelo tisočletni borbi ohraniti v današnjem strnjeno naS“ ličnem prostoru etniške Slovenije.
NAŠE NABIRKE
Na planine, na planine vedno žene me srce, gledal z jasne visočine kras slovenske bi zemlje
DAROVI ZA SKLAD "MISLI”:
$7.—: Rafael Koren, Niko Krajc, N. N.:
Ferdo Strehar, $5.—: Ivan Paušič; $4.—: Ivan Stanj kc, Duš;.n Vran; $3.—:	Stanko Aster-Stater, -1°^
Vidič, Slavko Koprivnik, Jože Topolovec, Krist,n' i:isccpo, Johan Pristov, Štefanija Smole, Ivan Ge'*’-'' Viktor Čar, Simon Falež; $2.-: Franc Juha, Stana Fatt vič, Jože Ficko, Zora Pace, Alojz Hrast, Justi*1-Glajnarič, Zoran Žele, Jakob Robar, Eva Waj011 Alojz Mihič, Albert Škerlj, Herman Muster, El'^a beta Goričan. Štefan Kočar, Ivanka Dodič, N-Ivanka Urbas, Janez Škraba, Jože Vogrinčič, C‘,r
mello Sedmak, Marija Dobrigna, Jože Podboj,
Kun*'
POINT P1PER, N.S.VV. — Skrajni čas je, da se javno zahvalim za čestitke, voščila, izražene ali neizražene dobre želje ob mojih “jubilejih” in bolezni. Vsem najlepša hvala, Bog vas usliši! Manj sem hvaležen za “slavospeve” v tisku. V tem pogledu naj izrečem željo: S tem naj se zdaj preneha tja do mojega pogreba, še bolje: do moje kanonizacije v Rimu. Kdaj bo pogreb, boste že zvedeli. Kdaj bo kanonizacija, pa vsi vemo že zdaj. Torej! — Nekateri me sprašujejo, če se mi zde zdaj MISLI boljše ali slabše. Rečem: slabše gotovo niso. Da so boljše, ne bi rad rekel. Pa tudi drugi nikar tega ne recite, vsaj javno ne. Bi me kaj prizadelo in bi moral morda spet na kakšno operacijo . . . Lep pozdrav! — P. Bernard.
gunda Turk, Mihaela Brkovec, Emil Celin,
Pašič, Margaret Hatežič, N. N., Jože Vuga, Marl^ Polanec; S 1.20: Franc Rižnar; $1.—: Stanko Ko^a ’ Gabrijel Čefarin, Marija Tomažič, Erika Žižek, ^ef«. zija Simunkovič, Pavlina Pahor. Janez Jernejčič,
Šajn, Franc Prinčič, Franc Tomažič, Franc 3,1 ^ Alojz Ličen, Vera Pečar, Mirko Brenčič, Stane Ka ’ Andrej Udovič, Jože Kučko, Terezija Gramc, ^irl
J.I
Oman: SO.50: Franc Petek.
P. STANKO PODF.RŽAJ, INDIJA — $5.—: M-$2.—: Štefanija Smole.
P. HUGO DELČNJAK, AFRIKA — $10.-
. sta*1’
puš^
ko Šubic (S.A.); $6.—: Julka Mrčun; $2.-Vran.	..
P. EVGEN KETIŠ, AFRIKA — $4.—: Luc»a Kos; $3.-—: Angela Lilija; $2.—: Gizela Šarkan-FRANČIŠKOVA MLADINA — $10.00: Julka > čun; $3.—: Družina F. štrubelj.
P. BAZILIJ
I SPET TIPKA
30. maja 1972.
, r- Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zeniljak O.F.M. Baraga Housc — 19 A’Bcckett St., Kew, Vic., 3101 Tcl-: 86-8118 in 86-7787
Slovenske st stre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek Hotise — 4 Cameron Court, Kew. Vic. 3101 Te>-: 86-9874
9 Mislim, da je kar	prav,	da bo	naslov	naših
pester odslej redno nad mojo tipkarijo. Saj je tudi
,r-mškcv dom del slovenskega verskega centra v kevv.
a telefonsko številko prav tako večkrat sprašujejo — vsaj
naročniki “Misli" jo bodo imeli vedno pri roki. Težko bi si predstavljal	naše	versko	središče	brez
Sc'ter in hvaležni bodimo Bogu,	da jih	imamo.	Pov-
^0(1 se vidi njihova delavna roka, otroci Slomškove e jih imajo radi in tudi starši se kaj radi pogovore njimi o svojih problemih. Sestrski otroški vrtec velja P.r* državnem Oddelku za zdravstvo za enega najbolj-g v Melbournu, kar je našim sestram tudi lahko v ,st in ponos. Kaj bi Baragov dom brez naše “ma-rr>ICe s. Eme, si pa tudi ne morem misliti . . .
vsem tem nesebičnem delu, ki ga sami lahko o-^ujemo, še bolj razumemo Sydney, kako težko čaka ^ er- Bog daj, da bi se	želja	kmalu	uresničila! V
atkem pričakujemo iz domovine s. Mirjam. Če nas Panje ne vara, bo morala v teh dneh jemati slovo. 0 rodošlice ji pa ne bomo klicali, dokler ne bo res d nami.
j ® Slomškov dom se je pomladil na tretjo soboto v nedeljo v maju (20. in 21. maja), ko je šest slo-. ^kih deklet tam opravljalo duhovno obnovo. Src-v bi bil še lepši izraz. P. Stanko je vodil razgori ln kar pridno so sodelovale. Z dnevoma so bile dej°i Za^ov°ljne — le naj bi to prvo srečanje naših :	privabilo za drucič še večje število. Začetek
Pa le.
nedeljo je bilo tudi v cerkvi pri deseti maši malo ^laditve
in poživitve. Poleg pevskega zbora so tU(j. Spreniljavi kitare Plesničarjevega Andreja zapele uPa ^ek*eta- Berili pa je bral Plesničarjev Frank in da mu bodo sledili tudi drugi, ki se ne boje
ti . Zelo lepo je letos uspela Materinska proslava, na prvo majsko nedeljo priredila Slomškova
šola. Iskrena zahvala otrokom, našim sestram, Srne-čevi Anici, Pahorjevima muzikantoma in seveda vsem staršem. Prostovoljni prispevki pri vratih so na dolg Slomškovega doma prinesli $80.60, za kar tudi iskrena zahvala.
Otrokom smo v zahvalo za proslavo na binkoštno nedeljo po maši pokazali Disneyev film “Pollyanna”. Žal je proti koncu nagajal projektor, a otroci so bili vseeno zadovoljni.
£ Ko sem se pred šestnajstimi leti poslavljal od Amerike, se je Baragov zgodovinar g. Gregorič jezil name, da sem pustil tajništvo Baragove zveze na cedilu. Potolažil sem ga — bolj za šalo kot zares — da bom v Avstraliji postavil Baragov spomenik. Tako sva si prijateljsko segla v roke. Zdaj Baragovo ime širi med Avstr lei naš Baragov dom, Baragova dvorana pod cerkvico in še kip pri vhodu v dom. V Mislih je tokrat menda prvič spomenikova slika. V juliju bo že četrta obletnica, kar smo ga odkrili.
^ Zadnjič sem omenil svojo obljubo Sydneyu, da bo Melbourne dobrotnik bakrene obloge s simboličnim okraskom oltarja slovenske cerkve sv. Rafaela. Danes lahko z veseljem napišem, da se je javila med nami oseba, ki želi biti neimenovana in je sama prevzela ta dar. P. Valerijanu sem denar že odposlal, dobrotnici iskren Bog plačaj! — Ker pa ni prav, da drugi stojimo ob strani, sem znova ponudil svojo pri-
Baragov kip ob vhodu v naš hostel
pravljenost, da se oddolžimo za sydneyski dar nam cb priliki blagoslovitve cerkvice. P. Valerijan je z veseljem sprejel ponudbo, da bi sydneyskemu slovenskemu svetišču poklonili krstni kamen. Vsak dar v ta namen bo hvaležno sprejet.
0 Poroke naj ta mesec omenim tri: 13. maja sta si pred našim oltarjem obljubila zvestobo Ana Marija Brne in Jeffrey Victor Thomas. Anica je iz znane Brnetove podgrajske družine in je bila rojena ter krščena v Bagnoliju pri Neaplju, ženina pa ime izdaja, da je rojen Avstralec. Nevesta je bivša gojenka naše slovenske šole in še vedno dobro govori materin jezik. — Na dan 20. maja sta si pedala roke Martin Janc in Radomira Ccleketič, ki je nedavno prišla k svojemu izbrancu iz domovine. Nevesta je bila rojena in krščena v Kikindi v Srbiji, ženin pa je iz Velikih Brusnic na Dolenjskem in krščen v Novem mestu. — Tretja poroka je bila 27. maja: Stanislav Cigan je debil za življenjsko družico Terezijo Mlinarič. Ženin je iz Žižkov in krščen v Črensovcih, nevesta pa je bila rojena v Spodnjem Gasteraju in krščena pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah.
Vsem trem parom iskrene želje, naj bi jih v življenju spremljal božji blagoslov!
0 H krstu je prinesla družina Jožefa Sajovica in Anke r. Juren iz St. Albansa: sinko je 14. maja dobil ime Edvard. — Isti dan je zajokala pri krstnem kamnu Karla Suzana, nova članica družine Slavka Štremlja in Grozdane r. Višič, Pascoe Vale. — Branka Jožica je ime hčerkici Jožeta Dekleva in Marije r. Muskovič, ki so jo prinesli iz Broadmeadowsa 21. maja. — 28. maja pa je pri našem krstnem kamnu zajokal Albert, prvorojenec v družini Martina Kobe in Marte r. Leben, Reservoir.
Naše čestitke vsem družinam, malčkom pa obilo božje ljubezni v življenju!
0 V	petek 26. maja	ob	dveh smo	imeli v naši
cerkvi mašo zadušnico za pokojno Hildo RIJAVEC r. Geiger, ki je po dolgi in mučni bolezni 25. maja rano zjutraj končala svoje zemsko potovanje. Na kei-lerskem pokopališču bo njeno izmučeno truplo čakalo vstajenja.	— Pokojna je	bila rojena	v	Zenicah 24.
ektebra 1924. V Avstralijo je dospela leta 1959. in se poročila z Vinkom Rijavcem iz Trnovega pri Gorici. Svoj dom sta imela v Brunswicku.
Pokojna Hilda je vdano prenašala dolgotrajno bolezen, ki ji je končno izpila vse moči. S trpljenjem prečiščena in okrepčana z zakramentom za umirajoče je bila njena duša lepo pripravljena za vstop v večnost. Še nekaj ur pred smrtjo je prejela tudi poseben blagoslov	za zadnjo uro.
Vinku,	njeni sestri, ki	je	prispela	iz	Avstralije k
Hildi za zadnje dneve življenja, njenim staršem in ostalemu sorodstvu naše sožalje. Pokojnico pa priporo-ročani v molitve nas vseh! Počivaj v miru!
0 Na domu so imeli ta mesec sveto mašo Desničarjevi v Kew, Slavčevi v North Balwynu in pa Gor-
nikovi v Kew. Brez dvoma bo tudi to prineslo svoj sad, saj je razgovor po maši v okviru duhovne obnove in priprave za evharistični kongres. V istem duhu je bilo tudi srečanje deklet pri sestrah na tretjo majsko nedeljo.
® Addaido je v juniju obiskal p. Stanko. T<J' krat mu ni bilo treba več stokati, da mu dela pre' glavico kuha in pomivanje posode (Dedci smo v ten1 večina na slabih negah!). Misijon sv. Družine namreč ni več zapuščena hiša brez stalnega stanovalca. V hiso se je nedavno naselila gospa Krista Golobova ter bo skrb.la za red. Saj je kar čudno, da v prazno p°' slopje že ni kdo vlomil in pobral ali uničil še tisto revščino, ki je v njem. Zdaj bomo bolj brez skrbi' obiskovalci bedo pa lahko gostoljubno sprejeti tudi v času, ko patra ali Kovačičevega Ivana ni tam. Gospe Golobovi se zahvaljujem za njeno pomoč.
0 Večerna maša bo v naši cerkvi na prvi petek (7. julija), ki je obenem tudi praznik naših zavetnikov Cirila in Metoda. Žegnanje pa bomo praznovali kot c bičajno na tretjo julijsko nedeljo, 16. julija. Po slo-vesni maši ob desetih bomo imeli domačo zakusko v dvorani. Naše gospodinje že zdaj naprošam, da b> doma kaj napekle in prinesle s seboj. Vsi ste iz srca vabljeni na to naše domače slavje.
O Smejati sem se moral, ko sem bral izrezke |Z ljubljanskega "Dela” — opis avstralskega obiska tiče in Slakov. Prof. Branko Rudolf opiše p. Stanka kot “mladega in elegantno vitkega”, mene pa ko* “šestinštiridesetletnega resnega patra”. Mlad in vitek res nisem več, za tako strašno resnega se pa spet n1' mam. Kje je zvedel mojo starost, mi je pa ugank3-Ne spominjam se, da bi mu jo povedal. Da sva se menila o kaj resnih zadevah, bo pa držalo . . .
0 Naše Slovensko društvo je ob obisku Slak0'! pripravilo odlično izdelan voz, s katerim so predstav'11 Slovenijo v sprevodu Moombe. Skalovje s pravim te' kočim slapom, ob slapu gorenjska hišica, pred ni° slovensko dvorišče z brajdo nad mizo, pa še je b>|0 dovolj prostora za plesne pare . . . Hišico je odt>°r po končani Moombi podaril našim sestram in njih0' vemu otroškemu vrtcu. So se že veselile, da bo kr*1' sila dvorišče za Slomškovim domom. A vse je pr‘šl° drugače. Ko so jo hoteli prepeljati z vrta Slovensk6?3 doma v North Carltonu v Kevv, so uvideli, da > "hišica” po velikosti in visokosti kar “hiša”. Ce dohod na vrt bi bil preozek zanjo, da bi jo sploh spravili za Slomškov dom . . .
Vsekakor se naše sestre vseeno zahvaljujejo odbor11 SDM za pozornost.
0 Na četrto nedeljo v juniju bo slovenska kot običajno v Morwellu, Gippsland. Cerkev Srca Jezusovega, ob sedmih zvečer. — Naj že zdaj objavi"1, da bo za Wodongo v juliju nedelja slovenske spremenjena: zaradi našega žegnanja na tretjo nede')0 bo sv. maša v VVodongi šele na peto nedeljo v ^ liju, 30. julija.
V OKVIRU OBNOVE CT
farno srečanje
V pripravah na MEDNARODNI EVHARISTIČNI NGRES se po župnijah velikega Melbourna dosti
So'ori in dela, pa tudi po katoliškem časopisju mnogo J* 0 obnovi — renevval. Celo mnoge druge krščan-skupine so se pridružile katoličanom v tem spo-^ .u- Namen je očiten: da hi vsi skupaj poslali boljši pijani, to se pravi, da bi v našem vsakdanjem živ-SenJu resnično živeli po Kristusovi zapovedi: “Ljubite •»ed seboj, kakor sem vas jaz ljubil!" Prav to zašel	ve'-krat vzamemo le	kot lepo nedeljsko mi-
>	ki	j0	jez le(jcn slečemo	z nedeljsko obleko in
anj° pozabimo.
p
Sov resn'^no stremimo za tem, da bi nas to Kristusih .2ac*n^e naročilo vodilo v naših odnosih do dru-'judi, je brez dvoma prva stopnja, da se med seboj
Sp,)*namo.
V t
13 namen so, kot po mnogih drugih župnija!:, n v Kew organizirali mednarodno mašo. Bila je fa Prv° majsko nedeljo popoldne in je bila velika slo cerkev kar zasedena. Ker je v tej fari naše druV^nsko	versko središče in	lepo število slovenskih
pre	*n’	razumljiv°. da se nas je k tej maši zbralo
So C^’ ^aši cerkveni pevci, vsi v narodnih nošah, službo božjo tudi zapeli. P. Stanko je soma-l&M iZ ^onla^*m kaplanom (Avstralec), nemškim, ho-" ,m> italijanskim in malteškim duhovnikom.
cerk° maši so se farani različnih narodnosti sešli v
sj|je Cn' dvorani. Srečanje je bilo res prisrčno, nepri-
^nih’ ^'St° t'omaie’ seveda ob avstralskem čaju in
pr- _ nadevanih kruhkih ter pecivu, kar so verniki
PotiCa* s seboj v razdelitev vsem. Tudi slovenska
?r'Pra n' man^a*a na nl>z'- Brez kakih posebnih
in ^ so skupine različnih narodnosti stopile na oder
halj• J . zaPele. Naši pevci so skupno z Avstralci in
Privr [" Zapeli pesem v treh jezikih. Prav iz srca je '■'3!
^ai se je danes z mano zgodilo,
*tai’ da srce mi kipi od veselja.
^j okrog mene stvari vse mi pojo?
Srce mi danes je sreče polno jn vse ljudi bi najrajši objel.
,* Vs®h obrazov prijaznost sije 'n kogar srečam, smehlja se \esel . . .
h
°8 je ljubezen in vse kar dela n')s' podobo Njegove l|ub?zn',
pr. človek, ki »e bolj; otrok . . .
V ju ••
Un>j, 1972
K sproščenemu vzdušju so gotovo največ pripomogli Plesničarjevi bratje s svojim veselim igranjem in prijetno popevko.
Več takih srečanj bi res veliko pripomoglo k temu, da bi se kristjani med seboj spoznali in se res začeli dejansko zavedati, da smo vsi člani ene Velike družine božjega ljudstva.
ANICA SRN EC
SREČANJE NAŠIH DEKLET
V soboto in nedeljo, 20. in 21. maja, je bilo prvo SREČANJE slovenskih deklet pri sestrah v Slomškovem domu. Cilj ie bil duhovna obnova, obenem pa zbližanje deklet med seboj. Dva kratka govora vsak dan, razgovori in debate o vsakdanjih problemih mladih ljudi, vse v duhu prihodnjega evharističnega kongresa, je bilo zelo zanimivo. Pogovori s čč. sestrami in skupni sprehodi so doprinesli mnogo k medsebojnemu razumevanju. Občutek: umakniti se vsaj za kratek čas iz rutine vsakdanjega življenja in misliti na nematerialne stvari — je čudovit. Škoda, da je to trajalo samo dva dni.
Dobra je bila .zamisel s. Silvestre uvesti v cerkev petje modernejših pesmi ob spremljavi kitare. Tudi to je bilo za nas lepo doživetje.
V smislu gesla "LJUBITE SE MED SEBOJ. KAKOR SEM VAS JAZ LJUBIL", in s trdnim sklepom ravnati se po teh besedah, smo zaključili naše kratko srečanje. Sklenili smo prnesti ta duh tudi na naše domove in okolico pri delu in v šoli.
V imenu vseh deklet iskrena zahvala patru Stanku za bogate in dobro pripravljene govore. Častitim sestram prav lepa hvala za potrpljenje, ki so ga imele z nami, za lepe ure preživete v njihovem domu in dobro postrežbo. Najlepša hvala tudi gdč. Anici za sodelovanje in pomoč pri debatah kakor tudi Plesničar-jevemu Andreju za spremljanje s kitaro pri naših pesmih.
Bog plačaj vsem in Bog daj, da bi se prihodnjič zbrale v večjem številu.
METKA ŠKOFIČ
Bog ni nikdar tako naš kakor tedaj, ko ga prinašamo svojim bratom in sestram.
Ne štej korake, ki jih boš naredil do trpečega brata. Bog jih je mnogo več napravil, da je prišel k tebi.
It^pod T riglava
dopoldne v tovarni, popoldne nu farmah in še zvec# kje, ie se le da . . Čudna slika Avstralije, ki naj Pn vsem tem pošlje domov še čim več deviz .	. Da
dolarji ne rastejo na avstralskih drevesih, vemo.
Za-
nima nas pa število tistih “mnogih” rojakov, ki se morajo za “znosen in dober standard” boriti na ta^° krut način. Vsaj te naj bi Matica med naročnik "Rodne grude" zapisala — brezplačno . . .
ING. VLADIMIR PALECEK nam je znan k°‘ generalni tajnik mednarodnega sklada pod imenoi11 “LAČNI OTROK”. V Sloveniji je ta sklad zelo P° pularen, povsod ljudje darujejo vanj. Sklad je Ba
KOI.EDAR IZSELJENSKE MATICE ZA 1972
ugotavlja izpod peresa nekega dr. Zdravka Šifrerja, da je v drugi svetovni vojni izgubil naš mali narod
87.000	ljudi. Kako so ti desettisoči izginili, v to se poročilo ne spušča. KLIC TRIGLAVA v Londonu se strinja z navedbo gornjega števila, sam od sebe pa skuša določiti, kam so ti ljudje prešli. Beremo: Izseljeni Kočevarji in Nemci približno	12,000
Politična emigracija, ki je šla v tujino	25,000
Pobiti domobranci po končani vojni v juniju
1945	12,000
Od Nemcev pobiti, odpeljani v taborišča,
mobilizirani, padli na frontami	10,000
Od Italijanov pobiti talci, izgnanci na Rab
itd.	6,000
Padli v revoluciji na obeh straneh	22,000
LJUBLJANSKO “DELO” je 2. aprila prineslo kar obsežen pogovor s predsednikom Slovenske izseljenske matice po vrnitvi od nas. Na vprašanje, kaj avstralski Slovenci berejo, se je glasil odgovor: “. . . Imajo svoja društvena glasila. Na “Rodno grudo” je bilo že dosedaj naročenih 300 Slovencev, sedaj po našem obisku pa bo to število znatno večje. Radi bi knjige, pa jim jih nihče ne ponudi . . Kaj res 21 let kulturnega dela mesečnika MISLI za naš narodni obstoj v Avstraliji ni vredno niti omembe? Poleg tega je prav uprava MISLI v teh dveh desetletjih razpečala med avstralske izseljence na tisoče slovenskih knjig.
Zanimiv je tudi odgovor na vprašanje, kaj je bil glavni namen potovanja: “Hoteli smo srečati in se pogovarjati s čim več ljudmi, slišati besede čim več Slovencev, ki žive v Avstraliji. Zato nismo bili le delegacija, ki bi se pogovarjala z odborniki in sestankovala, temveč smo vzeli s seboj vrle Slake, ki so igrali in peli, da je bilo veselje. Lahko rečem, da smo se srečali na teh prireditvah domala s deset tisoč rojaki. To je bil največji uspeh našega potovanja . . Tudi to je nekani čudno obrnjena slika. V Avstraliji je bil ves čas poudarek glavnega namena na kulturnih nastopih Slakov, s katerimi nam je domovina v ljubezni do zapuščenih izseljencev hotela napraviti veselje . . .
Dalje beremo:	. . Kdor hoče (v Avstraliji) uspeti
in si ustvariti znosen in dober standard, mora vsaj prvih pet let poznati samo besedo delo. Mnogi delajo
menjen revnim otrokom v raznih deželah sveta.
Ne-
davno je ing. Paleček z manjšim spremstvom obis^3 državo Sudan v Afriki in strmel nad silno zaos*3 lostjo in revščino Sudancev, zlasti črncev v predelih države. Oblastem tam je obljubil, da bo sklada LAČNI OTROK dal v najkrajšem času z?r3 diti otroško bolnišnico, ki bo prva v vsej držav’ Sudan je velik za deset Jugoslavij, ima pa samo
15	milijonov prebivalcev.
KOROŠKI SLOVENCI — in z njimi Slovenci ^ povsod — slavijo letos sedemdesetletnico ži vije najbolj priznane koroške pesnice Milke Hartman0''6
Rojena je bila 11. febr. 1902 v Libučah. širši
sli-
venski svet je vrednost Milkinih pesmi najbolj *P®” znal iz zbirke MOIE GREDE, ki jo je Mohorje^ v Celovcu izdala za 50-letnico pesnice, torej P
20	leti. Toda tudi po tem jubileju se je Milka p1”* oglašala in njenih pesmi je dovolj za nadaljnjo ^ žno zbirko. Mohorjeva bo za letošnje leto uvrstil*1 svoj knjižni dar novo pesniško zbirko Hartmanove se tako oddolžila odlični ženi za njeno izredno turno udejstvovanje v “tužnem" Korotanu.
ic
NAJBOLJ ŠTEVILČNA slovenska organizacij^ danes menda Slovensko planinsko društvo, ki je
obhajalo že 75-letnico svojega obstoja. Ima čez 'u-članov, od otrok do žena, od preprostih izletnik°v jjj, do izrednih plezalcev, ki so osvojili na stotine in evropskih vrhov, bili na vseh gorstvih sveta in v zapisali slovenska imena tudi z osvajanjem Himalaji. Sedež organizacije je v Ljubljani, inia 115 podružnic po domovini.
Planinskih koč in domov ima Slovenija 163, s ^ ležišči. Vsako leto te gorske postojanke obišče
800.000	domačih in tujih turistov, žal planinske z lastnimi dohodki ne krijejo rednega vzdržev® ^ državna podpora pa je premajhna, da bi na
planinskih kočah omejila zob časa.
iif
Vsekakor smo Slovenci narod planincev. Kar
več ne velja stari rek: “Gora ni nora — tisti }e ki gre gor’! . .
viie'
ČE POVZAMEMO PRECENO, ki je bila obja jni na v našem izseljenskem tisku, je danes v 1	■.
390.000	slovenskih izseljencev. Takole so razdeli5^ Severna Amerika — 296.000, Južna Amerika 31.000, Avstralija — 22.000, Afrika — 1.000,
.. (97* Misli, Junij.
^v|°pske države — 35.000 in raztreseni po drugih e *h sveta — 5.000. Visoke številke za majhen narod.
ZASEBNIH GOSTIŠČ je bilo lani v Sloveniji 2,052, 0r poroča slovenski zavod za statistiko. Začela so ^ eta 1965, ko je oblast uvidela, da marsikateri dr-ni gostinski obrat ne prinaša nikakega dobička, žb ° 2;idrll®e ne' ^ S°stiščih je boljša postre-'n so tudi gostje bolj zadovoljni. Vendar pred-'Ja zasebno gostinstvo še vedno le eno petino iz-a v celotnem gostinskem obratu Slovenije.
.	zasebnih slovenskih	gostiščih 50 lani	prodali
8-500 hi piva, 84.300	hi	vina, 3.600 hi	žganja,
v	00	hi drugih žganih pijač,	39.400 hi sode	in kisle
°de ter 30.300 hi brezalkoholnih pijač. Visoke šte-za eno petino, animiva je tudi tale številka: lani so v Jugoslaviji uvoz viskija izdali 10 milijonov dolarjev. Po dr-nem proračunu je šlo več deviz za viski kot pa za z	poljedelskih strojev	za	modernizacijo	pridelo-
nia na zasebnih kmetijskih posestvih.
^ STATISTIČNI URAD je tudi ugotovil, da je bilo v Sloveniji kar 14,6 odstotkov ljudi, ki so starejši
60 let, j]a
se število kmečkega prebivalstva vedno ^Q.a ‘n da hudo upada rodnost. Število novorojenč-Je v Sloveniji na tisoč prebivalcev padlo od 18,2 Ve.i 5>4- Vsako leto je slabše. Kam bo vse to pri-ti 0 naš mali slovenski narod, začenja skrbeti celo e’ so uzakonili dovoljenje splava . . .
ldTlJ SMO SRKDI ŠOLSKEGA LETA, doma ga lih .končavai°- Letos je bilo v Sloveniji v 199 sred-*ače	-^,624	dijakov.	Pa	bi	jih	bilo	še	več,	a	v
leta so morali odkloniti kar 3.350 prosilcev: . )e bilo odklonjenih, ker niso imeli pogojev za
vPis,
°stale pa so odklonili zaradi pomanjkanja pro-
stora. Poklicna šola za prodajalce v Celju je imela kar 300 prosilcev več kot pa prostora.
175-LETNICO ROJSTVA našega oltarnega kandidata, škofa Friderika Baraga, bodo letos praznovali v Dobrniču na Dolenjskem, kjer je bil Baraga rojen. Njegov rojstni dan je praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija. Ta dan bo tam dekanijska proslava Baragovega jubileja. Vse slovesnosti bo vodil škof dr. Stanislav Lenič. Veliko praznovanje pomembnega jubileja pa bo na nedeljo 30. julija, ko se bodo Slovencem v domovini pridružili tudi ameriški rojaki in bodo skupno proslavili Baraga.
Baragova rojstna hiša — graščina Mala vas pri Dobrniču — še stoji. Njen lastnik je g. Jože Lah. Na željo delavcev za Baragovo beatifikacijo je misijonarjevo rojstno sobo odprl številnim obiskovalcem. Pohištvo v njej sicer ni originalno, last Baragovih staršev, pač pa je starinsko in spominja na čas Baragovega rojstva. Že večkrat je bila izražena želja, da bi celo graščino odkupili in iz nje napravili Baragov muzej. Res bi se spodobilo.
Krstni kamen, kjer je bil Baraga krščen, je v dobr-niški cerkvi še ohranjen. Tudi ob njem bo letos marsikdo zahvalil Boga, da je iz našega naroda izbral takega svetniškega misijonarja.
KOPER JE PRIKRAJŠAN na prometu svojega pristanišča, poročajo iz Trsta. Imel je devetletno po-godbu z Izraelom, da bo Izrael za prevoz južnega sadja v celinsko Evropo uporabljal kopersko pristanišče. Izrael izvaža blago v dežele skupnega evropskega trga — in tu je Koper naletel. Italija je namreč kot članica • skupnega trga zahtevala, da mora Izrael voziti skozi Trst in druge lakše luke. Tako je lani Koper utrpel škode za okoli 600.000 dolarjev.
Čipov
Lipov cvet opojno v noč dehti.
Tiho vse je, veter veje; lipov cvet
mehko s cvetočih vej mi zvest prijatelj govori:
Postoj to noč v prelesti blaženih vonjav, prikličem ti spomine iz daljav . . .
Postala sem.
Vso noč sem go\orila brez besed:
Misij , ..
Junij, 1972
cvet
“O lipov cvet, znanilec rajskih gred. imam te rada!
Glej, ob tebi spet sem mlada, v meni vse je prepojeno z medom.
S svojim greni umirjenim pogledom na vsa pota mladostnih iskanj, spet obiščem polna vere vse večere tihih sanj ...”
MILKA HARTMANOVA
L
<►*,<» 'V.* > '
\ D O £ 1 i A
**' «Ži! UH§*|
«**>. sva
X *»
Dc&Jr , v
t V,'
uaksii*
»■p*#
Vt
Cfc-
<fun
♦ '5®
fc*¥0»
D«.«na*t
•c«wj.T»«r*i
msko
R*k»«
POTA SV PAVLA
Ulatfm
JKSJlfc
APOSTOLSKA dela
ZBOR APOSTOLOV V JERUZALEMU
Ko so dospeli v Jeruzalem, jih je sprejela Cerkev z apostoli in starešinami; in sporočili so, kaj vse je Bog po njih storil. Vstali pa so nekateri verniki, ki so bili iz farizejske smeri, in so trdili, da jih je treba (pogane) obrezati in jim ukazati, naj spolnjujejo Mojzesovo postavo.
Zbrali so se torej apostoli in starešine, da bi to vprašanje presodili. Ko je pa prišlo do hudega prerekanja, je vstal Peter in jim govoril:
“Bratje, vi veste, da me je že davno med vami Bog izvolil, da so pogani iz mojih ust slišali nauk evangelija in verovali. Bog. ki pozna srca, je zanje pričeval, ko jim je dal Svetega Duha kakor nam; in med nami in njimi m napravil razločka, ko je z vero očistil njih srea. Kaj torej zdaj Boga skušate, da na tilnik učencem nalagate jarem, ki ga niso mogli nositi ne naši očetje ne mi? Pač pa verujemo, da se po milosti Gospoda Jezusa zveličamo tako mi kakor oni”.
Vsa množica je utihnila in poslušali so Barnaba in Pavla, ko sta pripovedovala, koliko znamenj in čudežev je Bog	po njima storil	med pogani.	Ko sta umolknila. se je	oglasil Jakob in	je govoril:
“Kratje, poslušajte me! Simon je povedal, kako si je Bog	od začetka	izmed	poganov milostno	vzel ljudstva na	svoje ime.	S tem	se ujemajo besede	prerokov,
kakor je pisano; Zatem se	bom vrnil in	bom	Davidov
dom, ki se	je zrušil, zopet	postavil, da bodo	Gospoda
tudi drugi ljudje iskali in vsi pogani, nad katerimi se kliče moje ime, pravi Gospod, ki to izvršuje. Od vekomaj pozna Gospod svoje delo.
Zato	sodim, da	tistim,	ki se od poganov	spreobračajo k	Bogu, ne delajmo	težav. Pišimo jim	le, naj se
zdrže tega, kar je ognušeno od malikov, nečistovanja,
DANES bi REKU: KONCIL
Pivi koncil v zgodovini Cerkve je bil tore] v Jeruzalemu. Najbrž je bilo to leta 50, morda kako leto prej. Šlo je res za veliko zadevo, ki naj bi odločila bodočnost vesoljne Cerkve. AH naj bo Cerkev za vse čase docela ali vsaj napol judovska, ali pa naj se otrese predpisov Mojzesove postave in zaplava v svoje lastne vode?
Iz besedila tu na levi vidimo, da si je izbralo drugo pot. Pa ne sama od sebe, navdihoval jo je Sveti Duh. Ne vemo, če so bili na zboru zbrani vsi dvanajsteri, večina je gotovo bila. Jeruzalem je bil v tistem času središče Cerkve in to pod vodstvom apostolov. Med govorniki na zboru sta navedena le dva: Peter in Jakob. O Jakobu vemo, da je sprejel kot apostol-škof vodstvo jeruzalemske Cerkve že takrat, ko je Peter P° osvoboditvi iz. ječe “odšel v drug kraj” — če že takrat naravnost v Rim, ni znano. Prav tako zaman ugibamo, od kod je Peter prišel na koncil-Morda je tisti čas misijonaril kje v bližini. Od njegovega bega iz Jeruzalema je med tem poteklo nekaj let, Heroda že davno ni bilo več, oblasti so na prvaka apostolov najbrž že pozabile — mogel se je spet vrniti in je poleg Jakoba spregovoril na koncilu svojo odločilno besedo.
Peter se sklicuje na dogodke v zvezi s stotnikom Kornelijem, kar smo brali v eni prejšnjih številk MISLI. V svojem govoru kar na splošno zatrjuje, da spreobrnjencem iz poganstva Mol' zesova postava ni prav nič namenjena.
Jakob.
ki spregovori za Petrom, pa le misli, da je nekatere predpise postave treba obdržati, zlasti glede jedi in pijače. Spreobrnjenci iz judovstva se namreč še vedno po njih ravnajo, pa bi se delal
Napisal evangelist sv. Luka
RAZLAGA P. BERNARD
mesa zadušenih živali in krvi. Zakaj Mojzes ima od starih časov v vsakem mestu svoje oznanjevalce, ki ga v shodnicah vsako soboto bero.”
PISMO — ODLOČILEN DOKUMENT
Tedaj so apostoli in starešine z vso Cerkvijo skle-n ii, da iz svoje srede izberejo dva moža in ju s Pavlom in Barnabom pošljejo v Antiohijo. To sta bila Juda s priimkom Barsaba in Sila. vodilna moža med brati. Po njima so poslali tole pismo:
“Apostoli in starešine, vaši bratje, pozdravljajo brate izmed poganov v Antiohiji. Siriji in Galiciji. Ker smo slišali, da so vas nekateri, ki so iz naše srede izšli, pa jim nismo ničesar naročili, z govori zbegali in vznemirili, smo se zbrali in smo sklenili izbrati dva moža in ju poslati k vam z našim predragim Barnabom in Pavlom, možema, k: sta posvetila svoje življenje za ime našega Gospoda Jezusa Kristusa. Poslali smo torej Juda in Sila, ki bosta tudi sama ustno povedala. Sveti Duh je namreč odločil in mi z njim, da vam ne nalagamo nobenega bremena več kakor tele potrebne reči: da se zdržite tega, kar je malikom darovano, in krvi in mesa zadušenih živali in nečistovanja. Če se boste tega zdržali, boste prav ravnali. Pozdravljeni.”
VESELJE V ANTIOHIJI
Odposlanci so prišli v Antiohijo; zbrali so množico in oddali pismo. Ko je bilo prebrano, so se vsi razveselili njegovih tolažilnih besed. Juda in Sila, ki sta bila tudi sama preroka, sta z mnogimi besedami brate spodbudila in jih potrdila. Nekaj časa sta se ondi pomudila, potem so ju bratje z voščili miru odpustili k »jim. kateri so ju bili odposlali.
(Dalje v juliju)
prevelik razloček, kadar bi oboji skupaj sedali k mizam. Jakobovi predlogi, ki so jih ostali enoglasno sprejeli, so se tikali zgolj discipline, ne pa verskih resnic samih — razen prepovedi nečistovanja.
Apostol Jakob je svoje mnenje podprl z navedbami iz stare zaveze. Preroki, Amos, Izaija in drugi so napovedovali, da bodo nekoč tudi pogani prišli k Gospodu. Davidovo kraljestvo bo propadlo, toda ustanovljeno bo Mesijevo kraljestvo, ki bo namenjeno vsem narodom in ljudstvom sveta.
ŠTIRJE "POŠTARJI"
Zanimivo se zdi, da tega odločilnega pisma apostolski zbor ni preprosto izročil Barnabu in Pavlu, naj ga odneseta v Antiohijo in naprej v Malo Azijo. Izmed sebe so zbrali dva veljavna moža in ta dva sta dobila pismo v roke. Morda so si mislili, da bi Pavel in Barnaba spet naletela na odpor pri zagrizenih Judih, s katerimi sta se pred odhodom v Jeruzalem “nemalo sprla”, kot smo zadnjič brali. In res — nobenega odpora ni bilo v Antiohiji zoper odločitev apostolskega zbora, samo ljubo veselje.
O tem Judu s priimkom Barsaba, kar pomeni Sin tolažbe, ne v*mo nič drugega, razen kar je tuk.ij povedano. Kako je bilo z njim po njegovem povratku v Jeruzalem, nimamo poročil. Njegov tovariš Sila (tudi Silvanus) je pa spremljal Pavla na drugem misijonskem potovanju in bomo o njem še marsikaj brali. Povedano bo tudi to, da je bil s Pavlom vred rimski državljan.
Apostolsko pismo izrecno omenja še druge kraje poleg Antiohije, koder naj se vsebina pisma razglasi. Omenjeni sta deželi Sirija in Cilicija, o katerih so vedeli, da sta Barnaba in Pavel ustanovila tam nove cerkvene občine.
TOLAŽILNE SO BILE BESEDE
Iz Lukovega poročila, ki trdi, da so se razveselili “tolažilnih besed” v pismu, lahko sklepamo, da je v Antiohiji po odhodu Pavla in Barnaba ostala precejšnja napetost. Spreobrnjenci iz poganstva so bili v skrbeh, pa gotovo tudi mnogi med Judi. Kaj če bo Jeruzalem odločil, da sta Pavel in Barnaba napak učila . . . ?
PISALI SO — BRALI BOMO
V	VESTNIKU ZDSPB (Buenos Aires) smo brali spodnje vrstice. Napisal jih Je PaUe Rant pod naslovom “Laik — to je zdaj vprašanje”. Morda bodo temu ali onemu bravcu le pomagale, da ne bo tako črno in v bojazni gledal na naš zmešani čas, da bo manj kritiziral in bolj zaupal Bogu. obenem pa tudi poudarjanje sodelovanja laikov v Cerkvi lažje sprejemal. V juniju, ko novomašniki sprejemajo duhovniški križ, pa pr0' simo Boga, naj nam res da dosti arškib župnikov in kaplanov Klemenov. Svet jih P°' trebuje. — Urednik.
ZAMISLIMO SE za hip v čas Kristusovega nastopa. Skušajmo ga prikazati z besedami današnjih časnikarjev. Jezus Kristus, sin Jožefa in Marije, je začel novo podjetje in je v ta namen zbral skupino začetnikov, kadetov, ki jih je istočasno vzgajal v svoji stroki. Priznati je treba, da je imel silno srečno roko pri izbiri bodočih sodelavcev. Nekateri so se usposobili za pisanje, drugi za govorništvo, vsi so držali podjetje na višini, čeprav jih je nenadna gospodarjeva smrt presenetila. Še tisti, ki se mu je izneveril, je bil toliko pošten, da ni začel svojega lastnega podjetja, kljub temu da so ga v ta namen financirali. ‘In šel je ter se obesil’, je ostalo zapisano.
ZDAJ TO podobo prestavimo v kateri koli zgodovinski čas. Sleherni papež je Kristusov namestnik, sleherna ekipa, ki istočasno z njim sodeluje po vsem svetu, njegovi nameščenci. Večinoma so dobri, nekaj je poprečnih, drugi so slabi. Kot vsi navadni zemljani. Razlika je v tem, da danes za prejete denarje nekateri nasedajo komunističnemu materializmu, drugi kapitalističnemu ugodju, obojni pa hočejo peljati obrat na svoje. Eden piše nejasno ali zmešano knjigo, drugi hodi po zborovanjih in protestnih maršev se udeležuje, oba pa sta prepričana, da po svoji vesti prav delata. Vest! Marsikje je oglušela, marsikje sploh nikoli posluha ni imela, marsikje se oglasi šele tedaj, ko prvi bolezenski znaki temeljito stresejo ubogo človeško telo.
V	SPOMINSKO KNJIGO avstralskih Slovencev ob osemdesetletnici p. Bernarda Ambrožiča —
voščilo v obliki japonskega HAIKU (s pet, sedem, pet, sedem in sedem zlogi).
NAJBOLJ BELI CVET
SE RAZSUJE V SVET BREZ CEST —
A TVOJA PESEM,
MOLITVE TRPLJENJA DEL,
NE MORE VEČ UMRETI.
1. maja 1972, v japonskih gorah,
kjer so vse češnje odcvele v viharju.
VLADIMIR KOS
IN SE vrstijo papeži, se vrste ekipe, se dvigajo in padajo najbolj moderni in napredni, vedno pa. drže arški župniki, kaplani Klemeni, preprosti semeniščnik1! skromni sobratje. Na teh koncem koncev sloni Cerkev, čeprav se čudno sliši.
KAJ IMAMO pa zdaj laiki z vso stvarjo opravka? ' Vse! Iz naših družin morajo zrasti novi duhovniki, se pravi, člani bodoče cerkvene ekipe. In če hočemo, da bo Cerkev res Kristusova, moramo najprej začeti prl sebi, v lastnih družinah, pri vzgoji otrok. Ne vse ta-ko, kot so nas učili še precej po janzenistično; IU<*' čas in njega spremembe je treba znati vključiti. Te£a pa ne bomo dosegli, ako s Cerkvijo kot tako, s tisto večno Cerkvijo, ne bomo živeli.
Ml BOMO morda prešli razočarani, da smo šli skozi oddobje poskusnih kuncev. O nas bodo rekli, da sin0 bili žrtve časa in dogodkov, zmedenih pojmov in spl°' šnega svetovnega pretresa. In res moraš biti močan, da to mnenje že v naprej vzameš nase in ne prote' stiraš. A trenutno drugega ne ostane. Zagrizi se vase in vzdrži v zavesti: morda bo pa mojim mladim 'e kdaj lepše. Ne samo v zunanjem svetu, tudi v nolra' nji mirnosti.
S	pogumom torej naprej prav zaradi bližajoče?3 se dejstva, da bo duhovnikov vedno manj. Toliko ve odgovornosti bo prešlo na laike: Cerkev bo v vaših družinah, pri snidenjih, na izletih. Tako kot v Krl stusovem času: hodil je med narodom, bil z njim-samo izbrani so ga spremljali. Dvanajst samo. A lZ n;iroda so zrasli novi dvanajsteri in vedno raste)0. Dokler bodo v slovenskem, bomo živeli. Življenje P3 je v družini.
Slovenski duhovščini je bil celibat brez sedanje?3 zasedanja v Rimu vedno samo po sebi razumljiv stan; Zato se mi laiki slovenskega rodu in naši
duhovni*11
sprašujemo, čemu je sploh bilo potrebno govorjen)3 in pisarjenja po vsem svetovnem tisku, kot da bi . vsi mednarodni časnikarji katere koli vere kaj Pn' zadeti pri celibatu.
Na ž;;lost so željo Janeza XXIII, da bi se o Cerk'1 pisalo tudi na prvi strani svetovnih dnevnikov, n!1_ pačno razumeli. Kdo bo to radovednost plačanih snikarjev ustavil, prepustimo Sv. Duhu. Z njimi vrL tudi Mucherja in sokrivce.
VELIKA KORALNA PREGRADA
TOMAŽ MOŽINA
AVSTRALIJA NIMA mogočnih rek, jezer in tudi ne gora, ima pa Koralno Pregrado in v tem 'pravnem čudu je ne prekosi nobena druga de-Zela. Imel sem posebno priliko in posebno sre-Co> da sem jo tudi jaz obiskal ter občudoval.
" Velika Koralna Pregrada ali po angleško Great Barrier Reef”, se razteza vzdolž vzhodne Qvstralske t.j. queenslandske obale, vse od Cape
*	or k a pa do Rockhampton-a. Razdalja je več 1(01 1200 milj. Površina, ki jo Pregrada obsega, Pa je skoraj tako velika kot Jugoslavija. Na se-Veru je Pregrada več kot 50 milj počez, le tu in 'afn jo presekajo labirintni, za navigacijo zamo-,<ln' in nevarni kanali; na jugu se ta velika koralna rnota postopoma razblini v posamezne plitvine m čeri.
Kaj je in kako je nastala ta čudovita Pregrada?
e smem biti preveč znanstven. V bistvu je to °grornna podvodna struktura apnenca, visoka *}ekaj sto čevljev, utrjena z močnimi silami morja '!} viharjev. Zgradile so jo male in preproste yvalice — koralni polipi in alge — 5 svojim iz-°ceVanjem apnenca. Najbolj ugaja čista morska v°da z veliko slanostjo in toploto od 70 do 80° F. Ier globino do 180 čevljev. Na odmrlih in razbitih k°ralah so rasle nove; postopek se je ponavljal tls°čletja.
Danes je v pasu Koralne Pregrade, poleg nešteto sipin, več kot 200 koralnih otokov. Posebno v oseki je mogoče to bajno in barvno Pregrado raziskovati z lastnimi očmi in nogami. Da, kar hodite lahko po teh skrivnostnih tleh. In kakšna tla! Najlepši vrt z najbolj izbranimi rožami se ji ne more primerjati. Tod so žive korale vseh mogočih barv, velikosti in fantastičnih oblik. Saj še domišlija ne pomaga. In vse utripa, se svojevrstno giblje in premika. To je paradiž ne samo za kakšnega naravoslovca, temveč tudi za navadnega zemljana. In naokrog: čist zrak, prozorna voda, moder trak v daljavi — tega človek nikoli ne pozabi.
Koralna Pregrada utripa neprestano z življenjem: spužve, želve, trave, ribe. Velikanske školjke, imenovane “clams”, so tudi po 5 čevljev visoke in celo tono težke. In na koralnih otokih! Slišali ste menda o idiličnem Green in Heron Islandu, kjer srečate bujne tropične rastline.
Poleg koralnih so v tem področju še drugi otoki; so pravzaprav vrhovi nekdanjega obalnega pogorja. Med najbolj znamenitimi so Hayman in Brampton. Na mnogih so letovišča z udobnimi kolibami kar, pod palmami in le lučaj od bele plaže. Od tod lahko zaplujete po zelenih plitkih vodah do bližnjih čudesnih vrtov. Pridite — omamljeni boste!
Naš Tomaž raziskuje Pregrado
^1Sll> Junij, 1972	163
6. NOV SOVRAŽNIK
Kmalu po prvem srečanju z Jozom je prišel Lipe neke sobote zvečer pozno domov. Matere še ni bilo doma. Ni vedel, kaj bi počel in odpravil se je na vas, da poišče mater pri stricu, kjer je delala na dnini. Komaj pa je prestopil vežni prag pri Škantarjevih, že je zadel ob strica Balanta.
"Ali si videl kje Urha?” ga je stric razburjen napadel.
"Kako bi ga videl!?” je odgovoril Lipe. “Ves popoldan sem bil v gozdu.”
“Saj prav zato te vprašam. Delavnik je, dela na preostajanje, da mu nismo kos, fanta pa nikoder. Bogve, kam se je zgubil? Sem mislil, da je morda kje v gozdu. Veš kaj, poišči ga in pripelji domov, pa dobiš kovača.”
Lipe se je zavzel. Odkdaj je postal stric tako radodaren? Malo je pomislil. Naloga ni bila tako lahka, kot se je zdelo v prvem hipu.
"O, našel bi ga nemara že, našel. Toda kako bi ga domov pripeljal, tega pa ne vem. Zdi se mi, da me Urh ne bo hotel ubogati, če mu rečem, da mora domov.”
“Povej mu, da te jaz pošiljam, in da mora takoj domov. V gostilno, tja k Pogorelcu, stopi najpreje. Morda je tam. In dobro pazi, če je tudi Melkov Peter tam. Saj ga poznaš, kaj?”
“Poznam.”
“Prav. Zdaj pa hodi. Na Melkovega še posebej pazi. Če bo naš z njim, mi pridi povedat. Popoldne sem ga videl, ko se je plazil okoli hiš. Nočem, da mi sina zavaja.”
Lipe je odšel. Zunaj je bila že noč in vse hiše v temi. Le iz Pogorelčeve gostilne je padal svetel pramen luči na cesto. Napotil se je proti njemu. V veži je prisluhnil. Hrup in šum je udarjal na ušesa. Poča-
ŠIMNOV LIPE
Napisala Krista Hafnerjeva Risbe: Maksim Gaspari POVEST
(Nadaljevanje)
kal je, da je prišel gostilničar iz sobe. Njega je vpra' šal, če je Škantarjev Urh notri.
"Ali je to tebi kaj mar, smrkavec?" ga je gostilničar zadirčno nahrulil in hotel dalje.
r”
Lipe pa mu je zastavil pot. “Seveda mi je mar < je rekel. “Njegov oče ga išče.”
Gostilničar se je zganil. "Ni ga, kar sam poglej, & meni ne verjameš.”
Lipe je vstopil v gostilniško sobo. Srce mu je v strahu utripalo, še bolj ko takrat, ko je v Kranju iskal očeta po gostilnah. Rad bi našel Urha, vendar se je hkrati bal, da bi ga dobil. Urh, o zdaj ga )e že poznal! Kar pripravil se je, da ga pretepe, ko bo videl, da ga išče. Toda njegovemu očetu je obljubil' da ga bo poiskal in zdaj mora pač besedo držati* čeprav bodo po njem hruške padale. Urha se je Lipe bal.
Skozi dim in prah je razločil, da Urha ni med S°~ sti. Že je hotel oditi, pa se je za hip še ustavil. Zakaj ga je gostilničar tako nejevoljno zavrnil? Če Urh* res ni v gostilni, čemu je bil surov, ko je vprašal p° njem? Ne, tukaj ni vse v redu. Stal je sredi sobe ij1 se ni menil za goste, ki so se radovedno ozirali van^' Vedel je, da mora Urha dobiti, in zdaj je tudi že vedel, da je Urh v tej gostilni.
Tedaj se je gostilničar zopet vrnil in odšel sebe proti drugim vratom. Odprl jih je in Lipe ,e videl, da je tam še ena soba. Kot bi trenil je bil za gostilničarjem in je istočasno z njim vstopil.
V	posebni sobi so sedeli za mizo trije moški: Urh. Melkov Peter, tretjega pa Lipe ni poznal.
Gostilničar je prestrašen obstal, ko je začutil, stoji nekdo za njim. Hotel je vrata zapreti. To^a Lipe je bil urnejši in je stopil za korak naprej. Melk°v je v naglici skril puško, ki je ležala pred njim na mizi. Urh je jezno zaklel, ko je zagledal Lipeta.
"Kaj bi rad?” se je zadrl nad njim.
"Tebe”, je odgovoril Lipe. “Oče te išče. Takoj m0” raš domov”. Zdaj ga je tudi pred Urhom minil veS strah. Sam ni vedel, kako je to prišlo.
“Kakor boš ti rekel, seveda”, se je Urh znašal na njim. “Glej, da se pobereš!"
“Oče te hoče domov”, je mimo ugovarjal L>pe' "Naročil mi je, da te moram domov pripeljati, "J ne bom se ganil odtod, dokler ne vstaneš in ne gre z menoj.”
Urhu je zastala sapa. Ta smrkavec si upa tako 8°vcriti z njim. Že je zamahnil z roko, toda Melkov je ustavil.
'pcčakaj, pomiri se, se bom jaz pomenil s fantom.” Vstal je	in	pristopil prijazno	k	Lipetu. “Prisedi,
anl , mu	je	rekel. Natočil mu	je	kozarec vina ter
8a porinil predenj.
Lipe se	je	zaničljivo nasmehnil.	Vaba. Poznal je
Enkrat	so	ga bili že zvabili	s	polnim kozarcem,
■‘krat se je udal na očetovo prigovarjanje. Ampak anes! Danes že pozna vraga. Ne bodo ga zvabili ne 2 'epim ne z grdim.
Ne bcm pil”, je rekel odločno, “in tudi prisedel ne bcm. Urh mora domov!”
K°t bi ga pičilo, je Urh planil pokcnci. Škripal ie Dobrni, divje gledal in stiskal pesti. Melkov ga je iel za stisnjeno pest in mirno, sladko je rekel Li-Petu:
Seveda bo šel. Kdo pa pravi, da ne pojde? Le še pcčakaj, saj ne gori hiša. Nekaj se moramo s' Pomeniti."
Hitro naredite”, se je udal Lipe. “Počakal bor.:.” Oni trije so se spogledali. Urha je spet prijela jeza. lst< možak pa, ki ga Lipe ni poznal, se je zaničljivo ^ eJal. “Varuštvo! Urh, zelen si, da preneseš tako <lruštvo”, se je rogal
2delo se je, da bo Urh zdaj izbruhnil, Toda Mel-
k,
°v Je bil zopet urnejši. "Poslušaj Lipe", je dejal, r se imamo zmeniti, ni zate. Pojdi domov in reci, L)rh takoj pride.”
"N,
da
Pojj
e> ne pojdem”, je jezno povedal Urh. “Sam
1 domov, seme beraško, jaz pa bom šel, kadar bo meni zdelo. Vsaka beraška uš mi bo že uka-doh ’ kakopak!	doma	izblekneš, kje si me
ti jutri jezik pristrižem. Sto zlomkov, bliskalo
9
se ti bo pred očmi, čeprav bo jasno, to ti povem. Ali si razumel?”
“Razumel”, je rekel Lipe. Čuden pogum mu je zrastel v srcu. Čim nasilnejši je postajal Urh in čim bolj divje je grozil, tem lažje je bilo njemu pri srcu. Čutil je Urhovo onemoglo jezo, vedel je, da se ga Urh boji. To mu je dajalo poguma, kakršnemu se je pozneje sam čudil. “Če te čez pet minut ne bo za menoj, pojdem sam domov. Toda doma bom povedal, kje sem te našel in v čigavi druščini. Prav gotovo bom povedal!”
Zadnje besede je izgovoril že med vratmi.
Odšel je na cesto. Nebo je bilo polno zvezd in v njihovem svitu so se bleščali sivi vrhovi bližnjih gora ko mračne sence. Stopal je po cesti sem in tja. Skoraj ga je postalo strah.
Kmalu je stopil Urh iz gostilne in se mu pridružil. Pljunil je predenj in divje zaklel:
“Ali si me zares čakal? Menda že sam poznam pot domov. Glej, da izgineš. In če mi še kdaj prideš na pot, potem . .
Zažugal	je s	pestjo in	izginil	v noč.
Lipe je	cstal	sam. Za	hip ga	je stresla groza. Kaj
naj stori?	Naj	li pove	stricu	Balantu,	da	je	našel
Urha z Melkovim?
Ne, močal bo.
Sam pa je zdaj vedel dvoje: da je Melkov skril puško, ko ga ie zagledal, in da so se ga ustrašili. Nekaj so skrivali ti trije, da, nekaj so skrivali, samo da Lipe še ni vedel kaj.
Drugega dne je poiskal Joža. Povedal mu je, kaj je snoči doživel.
(
“No, saj sem vedel. Ta Melkov! Ne bo odnehal, dokler je pošteno ne izkupi. Poznam, kako je, kadar ta žilica prime človeka. Ampak, da so tudi Urha dobili medse? To ni dobro, to ni dobro.	Fant je vihrav	in	ne	pomi-
sli, kaj dela.”
Še je zmajeval z glavo in mrmral sam s seboj.
“Kaj so hoteli s tisto puško?” je spraševal Lipe. Joža pa je zamišljen strmel predse in ni odgovoril.
(Dalje prihodnjič)
Ljubezen je najbolj imeniten berač in najbogatejši gospod: prosi, da more daro\ati; daruje, ker je vesela, da more prositi za bližnjega.
*
“Če” in “toda" sta slabiča v ljubezni.
^isli
Skok
v
Jndifo
K SLIKI: V Bhanruju o. Stanko mašuje kar v hlevskih prostorih, ker še nima cerkvice . . .
■pjA DANES SKOČIMO še malo v Indijo k o. Stan-ku Podcržaju SJ. da ne bomo vedno samo v črni Afriki. Kakor je o. Hugo posinovljenec Melbourna in o. Evgen posinovljenec Sydneya, tako je o. Stanko že več let posinovljenec MISLI. Tudi njegov indijski misijon je potreben naše pomoči in misijonar nam je hvaležen za sleherni dar. Mnogo zanimivosti nam piše o. Stanko v svojih pismih.
Poročali smo že, kako je o. Stanko sodeloval s CARITAS 1NDIA, organizacijo indijske	katoliške
Cerkve v pomoč bližnjemu, ki je sama od sedmih milijonov beguncev v Zapadni Bengaliji s streho oskrbela kar dva milijona nesrečnežev. Skladišča te CARITAS so bila pod cerkvijo sv. Janeza, kjer je o. Stanko prej župnikoval. Te kletne prostore je naš misijonar uredil in prenovil s pomočjo darov slovenskih dobrotnikov. ‘Brez teh ‘slovenskih’ prostorov pod .župno cerkvijo bi morala CARITAS INDIA najemati j?j$raga skladišča bogsigavedi kje v kakem težko do-stopnem kraju. To skladišče pa je bilo v središču i" mesta, tik zraven treh železniških postaj in ob eni glavnih cest. Tako ste vsi dobrotniki lahko še posebej veseli v zavesti, da ste — nevede, kot tudi jaz takrat nisem mislil na	to	— zelo	mnogo	pomagali
celotni dobrodelni akciji v prid beguncem iz Bengla Deš. Te podzemske prostore sem že prej ponujal v uporabo Materi Tereziji za kakšen njen podvig. Bila ga je pripravljena sprejeti za gobavce, a iz tega ni bilo nič zaradi središčne lege cerkve, saj oblast na to ne bi pristala. Nato so hoteli v prostorih namestiti težke stroje neke katoliške akcije, pa tudi to ne bi bilo v prid cerkvi, ker bi stroji v pogonu preveč razmajali temelje	na	glinasti	zemlji	zgrajenega
poslopja. Za skladišče	pa	je bilo	kot nalašč. Tako
je Bog z Vašo pomočjo že vnaprej pripravil to, kar se nam ni niti sanjalo . .
Zdaj je o. Stanko v Kalyanpur-u kot prvi župnik 166
novoustanovljene misijonske postaje. Namen inia diti tri podružnične cerkvice, da zadosti najnujnej5,n’ potrebam svojih raztresenih vernikov: po deset me1 . dolgi in sedem metrov široki v vaseh Domdorna Bhanru, in eno večjo v mestu Baruipur. V BhanruJ^j kjer mašuje enkrat na mesec, se je doslej P0S*uzeM-» kar hlevskih prostorov, da je zbral svoje vernike-zato, če je poleg zasilnega oltarja tudi govedo —' je bilo tudi v Betlehemu pri Kristusovem rojstvu, veda bi bila cerkvica le bolj prikladna.
'Te misijonske cerkvice so naši templji, kjcr ^ češčen in nastanjen sam božji Sin, ki je Odrese tudi Bengalije. Ne košček mrtvega božanstva, sam živi Bog bo prihajal na bengalsko zemljo v naših templjih. Vsak dar za njih zgraditev bo ležno sprejet.
BO"
Seveda so naše cerkvice, četudi templji živega ga, kaj maloštevilne in preproste v primerjavi z ,n^ skimi poganskimi templji. Smo pač v misijonski želi. Spominjam se, da sem si ob prihodu v l*1 ^ pred 42. leti kot prvo znamenitost ogledal tenlP“ boginje Kali v južnem delu Kalkute. Praznik bo8' . Kali je eden največjih med Bengalci. Po tej boginj1 menda tudi mesto dobilo ime:	Kalikata, CalcU
Zgodovina njenega templja je svojska in tole zg0 verujejo naši Bengalci o njegovem početku:
Boginja Kali. ki je žena boga Šive, se je v V°^°0, boginje Soti (Satil nepovabljena udeležila pojedine ^ jega očeta. Ta se je zato silno razjezil in ie 1 t() zmerjati njenega moža. božanskega Šivo. Kali Je * tako užalostilo. da se je mrtva zgrudila na tla.
Šiva jo je v besu zadel na ramena, začel z njo : žiti okrog zemlje in vsenaokrog sejati pogin. ,gg bogovi so bili proti početju Šive brez moči, le Višnu je uspešno vrgel svoj disk v mrtvo Kali in . razbil na 64 kosov. Kamor je padel tak njen ^r0 |jo t",m je zemlja postala svet kraj. Na bengalsko ze
Padel mezinec njene desne noge in s,cer blizu k-a'‘gni.ta, eno miljo severno ob zdaj že skoraj su-tn> roka\u svete reke Ganges. Tri sto let je tam stal tempelj, dokler ga ni leta 1809 neki Chaudhuri Ponesti na sedanje mesto . . .
Mati Terezija ima tam blizu svoje prvo, slovito j^vetišče za umirajoče. Ime mu je Kalighat. Z ljubijo jn žrtvijo brez primere kaže Indijcem pot do Pravega Boga. Zgornja zgodba pa tudi vam, ki ste 1° kndi> kaj zgovorno pove, kaj nam v Bengaliji sle-erna cerkvica pomeni: pot mnogih od teh namišlje-n'h božanstev, ki se med seboj prepirajo in jezijo in Cel° ubijajo — do živega in rasničnega Očeta vseh.'
O- Stanko konča svoje misijonske zanimivosti s Jeni- da nas spomni na misijonarje in našo dolžnost 01 božje ljudstvo:	Misijonarji oznanjajo blagovest,
^a bo vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, zveličan’, 01 piše sveti Pavel Rimljanom. A ‘kako naj ga ven-
ko
^ar kličejo, v kogar niso verovali? Kako pa naj ve-r.U|ei° v tistega, o komur niso slišali? In kako naj ‘sajo brez oznanjevalca? In kako naj oznanjajo, če nis° poslani? . . .’ Misijonar je poslan: božji posla-^ec je. Je pa tudi poslanec celotne Cerkve: poslan od sj“s’ božjega ljudstva v ‘zaledju’ ... Za vsakim po-cem steji tisti, ki ga je poslal. Za božjim poslan-misijonarjem, stoji celotno božje ljudstvo. Zato ■slJOnarji zatrdno in upravičeno računamo na so-lc vanje in
v^.	... pcmoč božjega ljudstva. Bog daj, da bi
V:rniki to svojo veliko nalogo pri širjenju božje-jestva na zemlji tudi razumeli!
krali
Se ena iz torbe o. Poderžaja
ni:sijonar ji je dal naslov: Takih pa šc v Amc-Al »imajo . . . Takole je bilo in res se je zgodilo:
^ 'ndijsko vas je prišel agent prodajat traktorje.
je, da bo le našel kaj bolj premožnih in napravil jjjfr-i*- Res je ujel kmeta, ki je pokazal kaj veliko 'nanje za razstavljeni traktor. Vse je hotel videti, i»C] Str°ia do gum na kolesih. Agent si je že vesel roke v najboljšem upanju. Vse je kmetu razkazal r. ,raktorju in mu tudi pokazal, kako se z njim ]0 <L Dokazoval mu je traktorjevo praktičnost: de-*a petdeset volov napravi takale mašina . . . j ni*'jski kmetič je bil s traktorjem kar zadovoljen.
vtnda
Rad
mu nekaj ni šlo v račun . . .
^°nč Veriamern> kar ste mi pokazali in povedali,’ je taki«*10 re*te' Cisto resno agentu. 'Imenitno je. da b; ^ str°j napravi delo petdesetih volov. Toda kupil 'e pod pogojem . . pOgQS,, se narediti pri pošteni kupčiji. Kaj pa je le zanimalo agenta, hj j^‘1 mt bo vaš traktor dal tudi toliko gnoja, kot tjja ^ 8a dalo petdeset volov. Veste, brez gnoja kme-
§re’, se je odrezal indijski kmet.
Kij ■
tvnjj	je	propadla.	Takih	traktorjev	pa	res	menda
^nierika še nima . . .
MISLI, MISLI, MISLI . . .
V	marčevi številki “Misli” sem čital, da se je uredništvo "Misli” preselilo iz Sydneya v Melbourne. Naj se zdaj naš p. Bazilij ubija z “nočnim šihtom" v mislih za "Misli”. Potožila me je misel, da bo tudi p. Bernard po svojih močeh še vedno mislil na “Misli” in še nadalje tolkel na “kavsmašino”.
Sploh se mi zdi, da danes ves svet preveč misli.
Delavci mislijo s svojimi stavkami doseči večje plače, skrajšanje tedenskih ur in podaljšanje letnega dopusta. Bogataši mislijo, kam bi investirali svoj kapital, da bi imeli še več dobička. Upokojencem pa je glavna misel, kako bi obrnili tistih nekaj dolarčkov, da bi bilo vse prav in ne bi bilo prehitro suše v žepu. Pa tudi kriminalci morajo pošteno misliti, predno se spravijo na oropanje kake banke — in to je pri nas kar skoraj vsak teden. Da dobro mislijo, je dokaz v tem, da jim kar skoraj vedno uspe . . .
Naši mestni očetje so mislili postaviti in so ga tudi že začeli — most, ki bi menda “še sydneyskega posekal". A človek misli in obrača, Bog pa pošteno obrne. Most se je lani podrl in zahteval kar preko 30 žrtev. Delo je za mesece zastalo, cene materiala in plače se dvigajo in rastejo kot gobe po dežju. Odgovorni si belijo glave z mislimi, kdo bo nastalo škodo poravnal in kako bodo splavali iz zadreg s predvidenim proračunom, ki ne velja več. — Zdaj so prišle mestnim očetom nove misli v glavo: sredi mesta mislijo zidati 53-nadstropno stavbo z restavracijo na vrhu. Jaz pa sem v svojih mislih gotov, da tam gori ne bom pil piva — še predno bi prišel do njega, bi se mi že vrtelo v glavi . . .
Mislim, da zdaj pred državnimi volitvami voditelji raznih strank globoko premišljujejo, kaj bi narodu vse obljubili, da bi glasoval zanje. Saj obljubiti ni težko in zmešati misli volilcev, da verjamejo obljubam. Je pa le treba pošteno premisliti, da pritisneš na pravi gumb. Tako je prišel nekam v oddaljeno kmečko naselje agitirat volilni kandidat. Vse je dobro premislil in kmetom kar z rokava stresel obljube vseh vrst. Če bo njegova stranka zmagala, jim bodo sezidali novo šolo, dobili bodo tudi malo bolnišnico, popravili jim bodo cerkev, jo na novo prekrili in celo strelovod bo dobil zvonik. Ne bo jim treba več hoditi pol ure daleč na železniško postajo — napeljali jim bodo novo progo (še danes je ni!) tik ob naselju in dobili bodo tudi nov betonski most. Poslušalcem so se v mislih cedile sline po vsem tem napredku, dokler ni edeD starejših mež le malo globlje pomislil in vprašal kandidata: “Čemu pa nam bo služil novi betonski most, ko vendar nimamo ne reke in ne potoka?” A govornik ss ni zmedel. Malo je pomislil in odgovoril: “Obljubim vam, da vam bomo to napravili po volitvah!.."
Ča;i so takšni, da vse misli in misli. Saj bomo ponoreli, če bo šlo tako naprej. Zato sem sklenil pustiti vse druge misli in se držati naših dragih — “Misli" . .	Z. Zadravski, Melbourne
IZPOD SYDNEYSKIH STOLPOV
P. Valcrian Jenko O.F.M.
St. Raphael’s Slovcne Mission
311 Merrjlands Rd., Merrjlands, N.S.W., 2160
Tel.: 637-7147
Fr. Bernard Ambrožič O.F.M.
6	VVentworth Street, Point Piper, N.S.W., 2027 Tel.: 36 1525
KRSTI
Anthony Valcich, West Merrylands. Oče Dennis, mati Mira, roj. Dunatov, Botrovala sta Jože in Ana Žabar — 8. aprila 1972.
Kristina Ruskan, St. Marys. Oče Ivan, mati Jožica, roj. Germovšek. Botrovala sta Jože in Antonija Pešl
—	14. maja 1972.
Darija Plcšec, Botany, Oče Andrej, mati Marija, roj. Zidanšek. Botrovala je Milena Zidanšek — 20. maja 1972.
POROKE Jože Kukec, (Adlešiči) in Marija Dukič (Lisičič). Priči sta bila Ivan Germ in Stanko Roj — 29. aprila 1972.
Ivan Brcar, Kamnje, župnija Šentrupert na Dolenjskem in Klara Celin, Trnovo, Ilirska Bistrica. Priči sta bila Albert Vene in Irena Celin — Warrawong, 13. maja 1972.
LETOŠNJA VELIKA NOČ je torej za nami. Mislili smo, da bomo imeli za ta največji krščanski praznik službo božjo že v popolnoma dokončani cerkvi. To so pač bile lepe in idealne želje nas vseh. Vendar je treba pri vsaki gradnji upoštevati celo vrsto činiteljev in če en sam faktor ni uresničen, vsi ostali ne pomagajo dosti k napredku. Nekaj podobnega je, kot pri zgodbi “Gospod in hruška”: ker metla ni udarila medveda, medved ni potresel hruške, da bi padle na tla in bi jih gospod lahko jedel . . . (vsaj mislim, da je zgodba v tem smislu; če ne, naj me pa kdo od čitateljev v naslednji številki popravi). Tako je tudi v Merrylandsu. Eden od obrtnikov ni prišel v obljubljenem času napraviti svojega dela, pa zaradi tega celotno delo obstoji za nekaj časa . . .
Tako jaz, kakor najbrž vsakdo izmed vas, bi rad videl že zvonove viseti v zvoniku, toda zaenkrat si mora pomagati samo še s fantazijo: zvonika še ni, da
NEDELJSKE SLUŽBE BOŽJE Nedelja, 18. junija (XI. nauidna)
9.30 in 10.30: Merrylands.
6.30 zvečer: Canberra (Garran)
Nedelja, 25. junija (XII. navadna)
9.30 in 10.30: Merrylands.
Nedelja, 2. julija (XIII. navadna)
9.30: Merrylands (od današnje nedelje dalje san'0 ob 9.30).
10.30: Croydon Park.
Nedelja, 9. julija (XIV. navadna)
9.30: Merrylands.
5.30 popoldan: Wollongong Nedelja, 16. juPja (XV. navadna)
9.30: Merrylands.
6.00 zvečer: Canberra (Garran).
Službe božje med tednom so v Merrylandsu vsakc soboto od pol 8 uri zvečer. Poleg tega še:
Četrtek, 29. junija, nezapovedan praznik sv. Petra ,a Pavla
7.30 zvečer: Merrylands, po maši molitve za d11
hovniške poklice.
Pr\i petek, 7. julija, sv. Ciril in Metod
7.30 zvečer: Merrylands.
bi imeli zvonovi prostor (pa tudi zvonovi še n's
naročeni). Za zvonove še čakamo velikega dobrota'
(ali pa več manjših), ter nekoga, ki bi bil pripra'*ieB
to akcijo podvzeti. Ravno tako čakamo dobrotnik6 ^
cerkvene luči, ki sicer že visijo, pa še niso pla*'a,ie
kot
Vsaka stane petdeset dolarjev in dvanajst jih Je
apostolov). Lepo bi bilo, ko bi se za te zavzeli vs;J*
,r»ali
pozni dobrotniki, ki so dosedaj čakali in roke 01
križem. In takih je med nami žal še kar precej-
, b o
tovo pa naj nc bo nikogar, ki bi samo čakal, . prišel na otvoritev dogotovljene cerkve in k temu ne pripomogel!
Kar se tiče gradbene tvrdke “Catholic ConstrU
tefli
tions” (Reuben F. Scarf), je delo končano. Na mestu moram izraziti iskreno zahvalo za veliko P
..	1972
Misli, Junij- 17
f10^ ki nam jo je podjetje nudilo in nam s tem prisililo 15 — 20% stroškov. Ostala dela — v koli-or ne zahtevajo obrtnikov, ki jih med rojaki ni — °m° opravili sami. Vzelo bo sicer več časa, toda *Ir°ški bodo manjši. Bog daj, da bi nas obisk škofa cniča v januarju ne presenetil z nedoerajeno cerkvijo .
•ZŠEL JE junijski "RAFAEL” in prinesel seznam arov za naš cerkveni gradbeni fond v zadnjem "lančnem letu. Verjetno se je vrinila kaka pomota opozorite me nanjo, da jo popravim! Hvala Bogu !n našim dobrotnikom, darov je kar precej. A lepo Stevilo rojakov žal še ni med dobrotniki. Če bi še ti Poskočili na pomoč, bi bilo breme lažje in bolje “^deljeno. S hitrim odplačevanjem dolgov bi si lahko Prihranili marsikak tisočak.
drugih večjih sprememb ta mesec v cerkvi ni, podati pa moram, da je parketni pod v cerkvi polo-n’ zglajen in tudi polakiran. Čaka samo še voska, 'dnini delavcem Bog plačaj! Okrog cerkve, na pro-')u in ob cestni strani, po je Stan Young z našimi
. avci dovršil okrasitvena dela (trava, cvetje, karne-n e
•	• • ). Ta dela so bila opravljena na stroške e' Rcubena Scarfa.
Melbournski dobrotnici se iz srca zahvaljujem za r'tje računa kovinastih okrasnih delov oltarja, ki
gg "
Je v lesu brezplačno izdelal Štefan Šernek in je res ^P- Hvaležen sent tudi melbournski bratski ponudbi, bodo tamkajšnji rojaki poklonili krstni kamen. Rek °*a umije roko ...” je prišel do izraza. Lepo je °niagati eden drugemu!
n 1- MIKULA je odšel v S.A. in W.A., nato bo aljeval pot v Evropo. Kdaj se misli vrniti, nam ^ v2nano. K njegovi 40-Ietnici mašništva mu želimo p^ega blagoslova in pa — da bi končno le nekje 6nal globlje korenine . . .
k ŽIVIM — POKO! MRTVIM! Vstali Kristus, jiv|'reniu vse živi, je 24. maja poklical iz smrtnega lenja k nesmrtnemu eospo Angelo Marijo KENDA
Y Rus‘ja. Pokojnica je bila rojena v vasi Skrilje na 'fj^kem dne 27. avgusta 1924. V Avstralijo je doke 3 'eta	'n	se naslednje 'et0 poročila z Jan-
je Kenda. Rodili so se jima trije otroci. Družina tC(j^0^a leta živela v Lidcombe, pred komaj nekaj
ni sc se preselili v novi domek v Auburn.
«ed°k°^nica 'e b°'ehala 'e nekaj dni. Na binkoštno D,ag.i0 je želela, kot običajno vsako nedeljo, k sveti \j, Pa ji bolezen ni več pustila. Ravno na praznik ^ l)e Pomagaj je v Ryde Hospitalu, previdena z grc^‘!rnenti za umirajoče, odšla v lepše življenje. Po-
V fn<l niaša je bila za pokoj njene duše opravljena foij 1111 cerkvi sv. Jožefa, Auburn South, Rookvvood
°Pališče pa je dobilo nov slovenski grob.
P l	1
tev °)no gospo Kenda vsem priporočam v moli-’slcre j°čeniu možu, otrokom in vsem sorodnikom pa
0	sožalje ob izgubi drage žene in matere!
MAJNIŠKE POBOŽNOSTI smo imeli v Veselovem vsako soboto, pa tudi po večerni maši na praznik vnebohoda. Imeli smo šmarnično branje (isto kot v domovini) in pete litanije Matere božje. Po litanijah smo vselej zmolili tudi en očenaš za vse naše bolne, trpeče, preizkušane, zapuščene in ostarele rojake.
IZSELJENSKI DUHOVNIK ne skrbi samo za duhovni blagor sonarodnjakov, ampak je tudi vsakemu prijatelj, svetovalec, socialni delavec. In prav je, da je tako. Na duhovnika se obračajo rojaki v vseh mogočih zadevah in vedo, da bodo dobili pomoč ali vsaj prijateljski nasvet. Najtežje je duhovniku, če mora kcga razočarati. Saj včasih marsikdo pričakuje preveč in pozabi, da je tudi duhovnik vezan na čas, sredstva in zmožnosti. Njegova pomoč se razteza od iskanja služb in stanovanj, izpolnjevanja raznih formularjev in prošenj, obiskov bolnikov po vseh raztresenih bolnišnicah širnega Sydneya in obiskov kaznjencev, pa do prevoza oseb ter stvari itd. . . . Vsa ta dela so brezplačna — malokdaj pade kak dolar za prevozne stroške — in jih duhovnik tudi rad opravlja, a ne obeša jih na veliki zvon. — Zanimivo je dejstvo, da se je in se med nami še vedno govori in piše, da razna udruženja rojakov ustanavljajo posebne pisarne in agencije, ki bodo rojakom v potrebi nudile pomoč. Ko pa so rojaki v stiski, tako pisarno zaman iščejo (je vedno samo šele na papirju) in se spet znajdejo na pragu duhovniške pisarne. Lani sem na primer neko gospo, ki, je prišla po pomoč in sem jo prvič videl (po več letih bivanja v Avstraliji), mimogrede vprašal, kdo ji je dal naslov. Odgovorila je, da jo je k meni poslal — jugoslovanski konzulat. Bila je v potrebi — pomagal sem ji.
Takole izgleda naša nova oltarna miza
k.
Da, mnogo je govora in pisanja o organizirani dobrodelnosti med nami, dejansko pa jo žal opravlja
—	dasi neorganizirano in brez bobnov — duhovnik, ki se prav v tem včasih počuti tako sam . . . Pogojev in plačila ne zahteva, niti članstva v verski skupnosti ne. Čas je že, da bi res vse visoke besede o organizirani pomoči postale dejstvo in bi taka organizacija res bila pripravljena pomagati vsakemu, brez obveznosti in ne glede na njegovo mišljenje!
POZIV ZA MAŠE PO DOMOVIH v zadnji številki “Misli” je bil lepo sprejet. V kratkem času smo imeli sveto mašo pri treh družinah. V eni izmed njih je družinski oče zaradi bolezni že dolga leta pri-
vezan na dom. Zato je bila ta maša na domu z veliko-nočnim obhajilom zanj še posebno dobrodošla, saj s-je v cerkvi ne more udeleževati. Na vseh treh domovih se je zbralo kar lepo število znancev. Povsod smo imeli po maši tudi majniško pobožnost.
NAŠI BOLNIKI Pred nekaj tedni sta imeli °Pe' racijo dve naši cerkveni pevki, Ivanka Filipič in Da' nica Brkovec, tretja pa je Sara Rudolf. Pavel Strgsf se še vedno zdravi v Prince of Wales bolnišnici za opeklinami. Tem in ostalim bolnikom želimo skorajšnje okrevanje. — Hvala vsem, ki me prijazno obvestijo o bolnikih. Če le zvem zanje, jih rad obiščem P° bolnišnicah. Vseh pa se redno spominjamo pri nedeljski službi božji.	P.	Valerijan
E 75* s c /i Petrov
NOVA DRŽAVNA HIMNA in nova zastava naj bi se letos pokazali prvič izven Avstralije, na olimpijadi v Muenchenu. To je želja posebnega odbora, ki je sprejemal predloge za obe novosti. Na razpis za predloge je odbor prejel na tisoče raznih zamisli. Izmed njih je izbral deset predlogov in jih poslal vladi, da se uradno odloči, kaj naj bo končno sprejeto. Na vsak način pa Avstralija hoče imeti lastno zastavo in himno, naveličala se je capljati za Britanijo. Ministrski predsednik McMahon pa. hoče, da ostanemo pri starem.
VERSKIH KNJIG avstralski katoličani zelo malo kupujejo in berejo. Tako vedo povedati knjigarnarji v Sydneyu, ki zalagajo in prodajajo verske knjige. Če kda napiše novo knjigo te vrste in jo da v tisk, je natisnejo le kakih tisoč izvodov. Več si jih ne upajo prodati. Zato so pa take knjige tudi primeroma drage. Tudi tisti katoličani, ki hodijo redno k službam božjim, si mislijo, da dobijo dosti verskega pouka pri pridigah ob nedeljah. Seveda je to vse premalo, pa ljudje so leni za versko branje. Najbolj kupovana in brana knjiga je ta čas tista o materi Terezi iz Indije, ki jo je napisal znani Malcolm Muggeridge pod naslovom: Something beautiful for God. Še vedno je prodajo po kakih 1000 izvodov na mesec.
MATI TEREZA je tudi osebno vedno bolj in bolj znana v Avstraliji. Prihaja na obisk k svojim sestram, ki imajo tu že dve postojanki: eno v kraju Burke, NSW, drugo v Fitzroyu, melbournskem okraju. Dozdaj so vse sestre iz redovne ustanove matere Tereze v Avstraliji Indijke. Ob zadnjem obisku je pa mati Tereza ustanovila v Melbournu tudi lasten noviciat, ki bo sprejemal avstralska dekleta, da postanejo redovnice matere Tereze. Blaga žena je povedala novinarjem, da že ima vsaj dve novinki, več je pa priglašenih. Vendar upa, da bo lahko tudi še kaj indijskih sester poslala v Avstralijo. — Slovenske sestre so v Kew že več let, pa še ni bilo slišati, da bi se
jim kako slovensko dekle priglasilo za noviciat. Kak° naj si to razlagamo?
••KRIZA NAŠE KULTURE” je naslov članku,
ki
ga je napisal Maks Loh v argentinskem VESTNI^ ZDSPB. Zadnji odstavek v članku pravi: Danes se nahaja ves svet v nekem prehodnem stanju. Starl kapitalizem se pogreza, pred nami pa vstajajo P^ šasti tehnologije in avtomatizacije. Razlika nlC revščino in bogatijo, namesto da bi se manjša'*1’ se še veča. Ves svet išče potov, kako “počlovečiti’ dočo tehnologijo. Premikajo se mase in strukture'
š slo-
Smo pred tem, da se bodo premikali narodi. Nas venski narod bo v tej dobi zopet izpostavljen P tisku od vseh strani. Tisti, ki prebivajo doma, dolžni braniti naš narod na naših mejah, mi v
s o tu-Pi-
jini pa smo dolžni braniti naš narod od zunaj-sano je, da bodo “sedemdeseta leta” — leta te^sV Ali se tega vsi zavedamo?
IZ FINANČNEGA POROČILA, ki ga je nedav" izdal VVashington, povzemamo, da je od srede 1945 pa do srede lanskega leta (1971) dobila JugoslaV1( ja od Združenih ameriških držav nič manj 2.927,000.000 dolarjev pomoči. V to ogromno šte'1 ^ ni všteto, kar je Jugoslavija v prvih letih tega oddo dobila v okviru UNRRA-e. UNRRA je Jugoslaviji p°~ magala z blizu pol bilijona dolarjev.
Zanimivo bi bilo vedeti, koliko od teh milijon°v dobila naša domovina Slovenija. Ni nam znano, bi Jugoslavija kdaj objavila celotno finančno poroLl kam so šli ti “kapitalistični” milijoni.
CHARLTON HESTON, znani filmski igralec ob neki priliki izjavil: “Samo gotovost, da nas J neskončno ljubi, je človekovo edino upanje.” SaJ u ta stavek prisodil kakemu svetniku ali vsaj nabožne pisatelju, ne svetovnoznanemu filmskemu igralcu-Charlton Heston je začel študirati sveto pismo 5 j zaveze za svojo vlogo v filmu “Deset zapovedi’, P . študiju za vlogo Ben Hurja pa se je moral pog
B oi
lobi11
v branje nove zaveze. To je bilo zanj odločilno — sPrcobrnil se je h Kristusu, v katerem je spoznal edi-nc Resnico, za katero je vredno živeti.
•''I PROBLEM MAMIL samo po deželah preobilja, *ldi Evropa je polna mladostnikov, ki so segli po tem ^dnjern, kar jim je še ostalo v življenju brez cilja. Italiji se je za te nesrečneže zavzel duhovnik don ario Picchi in preko časopisja in radia vrgel v javnost oes]o: j_se) — Liberta Senza Droga (Svoboda rez mamil). Njegov cilj je postaviti Dom za mlade A; ki so potrebni ljubezni in zdravniške nege. Don anov Center za ponovno vključitev teh nesrečnežev normalno življenje sicer že deluje v Rimu, a še aieč ne zmore pomagati vsem. Don Mario dobiva ev'no pc 200 pisem mladih sužnjev mamil ali njiho-v'h zaskrbljenih staršev.
^°n Mario trdi, da je začetek tega zla na svetu — P°nianjkanje ljubezni do tistih, ki je niso bili nikdar deležni.
sAO PALLO, DRUGO največje mesto v Braziliji, d°bilo slovensko župnijo. Ustanovil jo je sam on-^Llni nadškof in za župnika postavil Slovenca Ludvi-a Ceglarja. Cerkev je posvečena Najsvetejšemu Zakramentu, ena izmed starejših cerkva v nadškofiji. Tako 0vencem ni treba skrbeti, kako si bodo za lastno ^Pnijo zgradili cerkev in druga župnijska poslopja.
•-dškof je 12. marca letos osebno ustoličil sloven-I 8a župnika in pridigal pričujočim. Poleg lepe ude-
. e od strani slovenskih vernikov je slovesnosti n '
prisostvovalo pet slovenskih duhovnikov, ki so v aznih službah po Braziliji.
^ESTECE MUDGEE v NSW. je znano tudi mar-h^°mu Slovencu v Avstraliji. Spada pod škofijo Bat-rst- Ponaša se z edinstveno vemo družino v svoji
sredi z
hčere. Sinovi so vsi duhovniki, od hčera sta dve
tri
imenom Jennings. V družini je pet sinov in
»fdovnici, le ena se je poročila. Zadnja dva brata, ^ter
n. >n John, sta skupno prejela mašniško posveče-dr Jetos v maju. Kako dragocena je Cerkvi taka &na! Pa če bi se bila oče in mati Jennings odlo-11 za dva otroka namesto osem, ali bi kateri od njiju P°^l duhovnik?
°® GROBU PRIMOŽA TRUBARJA v nemškem u Derendingen so ondotni Nemci skupno s Slo-
venci na Nemškem priredili Trubarju na čast zelo lepo slovesnost. Evangeličanska fara v mestu, kjer je bil Trubar 29 let za župnika, je obnovila grob svojega nekdanjega pastorja in vzidala na cerkvena vrata spominske vrstice o Trubarju v nemščini in slovenščini. Kot govorniki so nastopili nemški veljaki mesta, slovensko je govoril	duhovnik	Ciril Turk iz	Stutgarta.
Slovenske skupine udeležencev so prišle iz raznih krajev, deloma v narodnih nošah in s slovenskimi pevskimi zbori. Največja je bila s Predarlskega v Avstriji.
GLADOVNO STAVKO so sklenili slovaški bogoslovci v Bratislavi v znamenje protesta zoper postopke komunističnih obhsti. Sedem bogoslovcev, ki so že bili na duhovnih vajah za prejem posvečenja, je dobilo ukaz, da morajo zapustiti semenišče. Ne smejo postati duhovniki. Pripisali so jim razne prestopke iz Dubčevih časov. Eden na primer je pomagal zidati neko cerkev in ta greh se ga še vedno drži. Vsi bogoslovci v Bratislavi, ki je edino semenišče na Slovaškem, so začeli	gladovno	stavko in jo	držali	24
ur. Potem jim je	semeniški	vodja dopovedal, da	ne
bodo z njo ničesar dosegli	— komunisti	bi se	jih
menda res ne branili pokopati . . .
“SV. HEMA IN NJENO CEŠCENJE" je naslov razstavi, ki jo je pripravil letos v maju celovški muzej. Razstava je v zvezi z devetstoletnico celovške škofije, ki se je še nedavno imenovala “krška". Njen začetek je bil namreč v Krki na gornjem Koroškem, dokler se ni preselila v Celovec. Proslave izredne obletnice se bodo vlekle skozi več mesecev tega leta in v različnih oblikah. Avstrijska poštna uprava bo izdala tudi posebne spominske znamke.
PISATELJ KAREL MAUSER iz Clevelanda v Združenih državah je bil po nekaj letih spet na obisku pri rojakih v Argentini. Bilo je letos nekako po veliki noči. Imel je celo vrsto javnih nastopov z govori po raznih Domovih, ki jih imajo Slovenci v Buenos Airesu in okolici v lepem številu. Rojaki so bili povsod zelo veseli in zadovoljni z Mauserjevim obiskom, izredno se je priljubil tudi mladim od prvih šolskih let do univerze. Mnoge organizacije so mu izročile diplome častnega članstva.
V1KTOR1JSK1M SLOVENCEM NORTH MELBOURNE,
189 Boundarv Koad,
MALVERN,
1382 Hii>h Street, SPRINGVALE-DANDENONG,
505 Princes Highway, Noblc Park,
MENTONE,
3 Station Street,
frankston,
232 Cranbourne Road.
329 6144
50 4720
546 7860
93 2460
781 2115
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA
TO BI N BROTHERS
funeral
direetors
KHsii >	..
’ Junij, 1972
d
EDEN
DVA
EDEN, DVA IN EDEN DVA —
V ŠOLO MIDVA HODIVA.
V ŠOLI V VRSTAH VSI SEDIMO,
MARSIČESA SF. UČIMO.
ŽE ČRKUJEMO BERILA
IN SPOZNAVAMO ŠTEVILA.
EDEN, DVA IN EDEN, DVA —
V ŠOLO MIDVA HODIVA.
DRAGI KOTIČEK! — Dolgo je že, ko sem prvič pisal za naš Kotiček. Sedaj sem večji in že hodim v drugi razred. V šoli se učimo računati, pisati, brati in dosti drugih reči. Zdaj smo imeli počitnice. Mi jih nismo bili nič veseli. Doma smo se morali učiti slovensko, pomagati mami in ponavljati za šolo. — Branko Tomažič, Ring\vood, Vic.
DVA NAŠA IZLETA
Po dolgem molku bi zopet rad napisal nekaj v naš Kotiček. Moram vam povedati, da smo imeli v kratkem času kar dva lepa izleta. Sem učenec slovenske šole v Cabramatti. Na dan 25. aprila smo šli z našo učiteljico, gospodično Tončko, v National Park. Na pikniku smo se imeli zelo lepo. Nabirali smo razno kamenje ter gledali cvetlice in drevesa, ki tam rastejo. Učiteljica nam je tudi obljubila, da se bomo vozili s čolni po reki. Na žalost nismo mogli dobiti čolnov, ker so bili že zavzeti. Vseeno smo biii vsi zadovoljni.
Na ponedeljek 8. maja pa je p. Valerijan organiziral za nas bus in smo se peljali do Jenolan Caves. Bilo je zelo daleč. Videli smo velike hribe Blue Moun-tains. Posebno so nas zanimale tri velike skale, ki se mogočno dvigajo kvišku in se imenujejo Tri Sestre. Šli smo tudi v podzemske jame, ki imajo krasne kapnike. Skozi jame teče reka.
Lep pozdrav vsem kotičkarjem! — Rajko Matelič, Merrylands, N.S/VV.
MOJI SPOMINI
Danes se prvič oglašam v Kotiček naših malih. Imam še tri bratce: 14-letnega Mirka, 9-letnega Andreja in malega Valentinčka, ki je star šele tri mesece.
Rada bi vam napisala moje spomine na Slovenijo. Posebno se spominjam zime, ker tu v Avstraliji snega še nisem videla. S sošolci smo se sankali po bližnjem hribu. Večkrat me je brat Mirko tudi v šolo vlekel na sankah. To je bilo lepo! Pouk smo imeli en teden
zjutraj od osmih do dvanajstih, drugi teden pa popol' dne od ene do petih. V Celju sem končala prvi razred-Vesela sem, da sem se naučila slovensko pisati in brati. Tudi “Misli" rada čitam, posebno pa še Kotiček naših malih, ki je cela stran samo za nas. Slovensko ne
deset ih
bom nikoli pozabila, pa bodo Misli lahko čez let tudi o meni pisale, kot zdaj pišejo o Plesničarjev in Hrastovi Heleni. Mami bom pomagala učiti slovefl' sko brati, pisati in moliti tudi našega malega brate3 Valentinčka, čeprav je že v Avstraliji rojen.
Vse slovenske otroke po širni Avstraliji lepo p° zdravljam, posebno pa še tiste, ki z mano hodijo v Slomškovo nedeljsko šolo v Kevv! — Štefka Lenk0’ Mulgrave, Victoria.
Iz Južne Avstralije se ni še nihče oglasil. Hej, ott? ci, na plan! Kdo bo prvi, da bo dal drugim korajž°-
KOTIČEK NAŠIH MALIH
Tudi Južna A vstralii® ima za vas lepe zgledc; kako ohranjati slovenj jezik. Na sliki je PETE** ŠAJN, ki je bil rojen v Knežaku. Kot nilad f*®, tiček je moral zapusti*1 svojo domovino. Z dr® žino je prišel ' Tr**-kjer so čakali na izse*' tev čez morje. Seveda ga zavedni starši vpis® v slovensko šolo, kjer J* bil eden najboljših. Ko so prišli v Avstralijo in zate v Adelaidi postavljati svoj novi domek, je atu P1’*^ pomagal. Hodil je v katoliško šolo. Kasneje je z®1 delati na občinskem uradu, obenem pa je še prid® študiral in delal izpite. Tako je — zelo verjetno eden pmh izseljenskih otrok — končal posebno v letno šolo za To »n Clerk-a, kasneje pa še tečaj ocenjevalca zemljišč. Po njem se celo imenuje ce v adelaidskem predmestju: Peter Street.
Peter je zdaj že poročen in ima svoj domek. gova ženka je kot majhna deklica prišla iz Slove« J v Avstralijo, pa slovenskega jezika tudi ni pozab' Tu je končala šole in je učiteljica.
“Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš!” je
večkrat učil njegov očka. In Peter si je njegov na® dobro zapomnil. Ali si boste ta nauk zapomnili
"'ANGARATTA, Vic. — Naj se enkrat tudi Wan-®aratta oglasi! Smo malo pozni z naročnino, a kdor Pctrpcžljivo čaka, ga po stari človeški navadi kar odrinemo .	. Zdaj pa le pošiljamo, da me ne
0	drugič, ko bom naše drage Misli brala, spet vest opekla, še za našega afriškega misijonarja p. Hu-^°na prilagam med drugim dolarček: za en vijak °v°rnjaka bo že. Tudi za Sklad Misli bo menda °slal drobček, da pomagamo našemu mesečniku k P°<laljševanju življenja. Težko bi bili brez njega — jf niesec za mesecem najbolj priljubljen gost našega °nia v tujini.
Mohorjeve ne pozabite čim prej poslati! Tudi to knjige, ki bi morale v vsako izseljensko hišo. sako ietc tejko Jakam.
Skrene pozdrave vsem bralcem, v Melbournu pa slovenskim sestram! — Družina Kromar.
^ LOlDLEY, Q'LD. — Da ne boste predolgo čakali našo naročnino, se Vam oglašam. Seveda prila-^ J11 tudi za Sklad. Saj se čudim, da v tej draginji °h še zdržite s tako nizko naročnino. “Misli” so ^letno domače branje in jih vsaki mesec komaj ^ atri. 2 njimi potujem med rojake po Avstraliji in ^*ov — od vseh strani nam povedo kaj zanimivega. red leti Sva bila z možem v Melbournu, če se . P- urednik morda še spomni. Pri Pavličičev! v«n Sm° se sre‘-al'- Lepo jo pozdravite! Enako slo-
Dj. sestre, posebno s. Silvestro, s katero sva sku-jJ	doma. Jaz	sem iz	Zgornje, ona	pa iz Srednje
^ ce- Gotovo obe obujava spomine na drago prek-rsko deželo. — Ana Kustec.
^Canberra, a.c.t. — Malo nas je Slovencev v tr^ err>, a smo pridni in požrtvovalni. Kadar je Sad* Pr'jet' za delo, poprime vsa slovenska skupnost. Sni tega je naš DOM, na katerega smo lahko pono-v ' Uradno bo odprt in blagoslovljen 12. junija t.l., in	je	pa že sedaj. Dom nam služi za kulturne
ružabne prireditve,	obenem skrbi	za dobro do-
hrano in seveda tudi kapljico . . .
kulturna prireditev je bila MATERINSKA je bila	res topla in	prisrčna. Kljub
it,	er»u roku	je bil spored pester in	po naših malih
v0(ji^'kih otrokih res dobro izveden. Proslavo je naš učitelj materinščine, gospod Tuma. Vrstile
SH
lik Hi
k slovenski maši v kapelo sv. Petra in Pavla, ki jo je opravil p. Valerijan iz Sydneya. S petimi litanijami in pesmijo “Spet kliče nas venčani maj” smo zaključili nedeljo. — Joža Maček.
kE\V. Vic. — Proslava “Materinskega dne”, ki se je vršila v nedeljo 7. maja po deseti maši v cerkveni dvorani, je bila res prijetno presenečenje za vse, ki se leto za letom udeležujejo teh proslav. Brez vsakega olepšavanja je bila letošnja resničen uspeh. Spored je bil kratek, a z dobro izbrano vsebino, skrbno pripravljen in zelo uspešno izveden. Vsem prisotnim je bil zelo všeč. Nihče se tokrat ne more pritoževati nad premnogimi deklamacijami, enoličnimi prizori in pa večjo ali manjšo površnostjo. Bolje manj, pa to dobro!
Obe deklamaciji, ‘Poštarček” in “Pozdravljena, mati slovenska”, sta bili zelo dobro podani in sta želi odobravanje navzočih. Osrednja točka, otroška igrica “Materinska proslava”, je bila res lepo odigrana. Vsi nastopajoči otroci so odlično podali svoje vloge, kar kaže na veliki trud, ki so ga vložili v to predvajalci in učiteljice slovpnske šole. Tudi oder je bil okusno opremljen.
Zato res pohvala in priznanje vsem nastopajočim otrokom in obema mladima godcema, ki sta vso proslavo spremljala s svojo prijetno glasbo, čč. sestrama Silvestri in Pavli ter gospodični Anici Srnečevi pa vsa čast in priznanje za njih trudapolno delo, katerega sad je bila ta zelo uspešna proslava. — E. Š.
FAIRFIELD, N.S.VV. — Aprilsko številko dragih “Misli” sem prečitala in našla v pismu gospe Ide Zorich željo, da bi dobila recept za orehove štruklje. Z veseljem ustrežem in prilagam recept, ki sem ga prepisala iz dobre in splošno znane slovenske Kuharske knjige s. M. Kalinškove. Lepo prosim, pošljite ga gospe Zorichevi, ali pa ga objavite v “Mislih”, saj
glasbene točke, petje in deklamacije, predsed-
^Juštva pa se je za konec proslave zahvalil vsem ter °Va'nim prirediteljem in številnim obiskovalcem Materam želel vse najboljše za njihov praznik.
“o l
epo preživelem popoldnevu smo pohiteli še
RAD BI KUPIL
HIŠO ali POSESTVO
V	SLOVENIJI
(od Maribora ali okolice do Ljubljane, v bližini Tržaške ceste ali železniške postaje). — Za plačilo uredimo po želji: v Avstraliji ali v domovini. Pišite na naslov:
J. ROBAR
15 Carlton Street. GRANVILLE, N.S.W. 2142.
Misii
PHOTO STUDIO
VARDAR
108 GERTRUDE STREET, FITZROY, MELBOURNE, VIC.
(blizu jc Exibition Building)
TELEFON: 41-5978 — DOMA: 44-6733
IZDELUJE:
prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske .razne.
Preslikava in povečuje fotografije, čmo-bele in barvne.
POSOJA BREZPLAČNO SVATBENA OBLAČILA.
Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 9—o.
Govorimo slovensko
VAŠ FOTOGRAF: PAUL NIKOLICH
bo morda zanimal tudi katero drugih slovenskih gospodinj. Recept se glasi takole:
Raztegni vlečeno testo iz i 1 moke, jajca, koščka presnega masla, malo soli in pičlo 1/8 1 mlačne vode. Pomaži z nadevom, rahlo zvij ter kuhaj v prtič zavitega počasi v slanem kropu pol ure. — Nadev: Penasto vmešaj 7 dkg. presnega masla, 2 rumenjaka in prideni 1/4 1 smetane, sneg 2 beljakov, dve žlici drobtin, 1/4 1 zmletih orehov, nožev vrh klinčkov, cimeta in limoninih lupin. Kuhanega razvij in razreži in zabeli s presnim maslom.
Dober tek rojakinji Idi in vsem ostalim slovenskim gospodinjam —- želi Novomeščanka Karla Twrdy.
MORDIALLOC, Vic. — Hvaležno bi se rada zahvalila vsem, ki so mi ob času žalosti prinesli tolažbo. Posebna zahvala zlasti vsem, ki so v času bolezni obiskovali nepozabnega moža Marjana in se udeležili njegove maše zadušnice ter pogreba. Hvala za molitve in cvetje ter vso vašo sočutno ljubezen. Naj Bog povrne tudi patroma za tolažljive obrede in tudi za njune obiske med boleznijo. — Silvija Goetzl in sin Oliver.
MERRYLANDS, N.S.W. — Najprej bi se rada preko “Misli” iskreno zahvalila iz srca vsem, ki so mi izrekli sožalje ob izgubi moje drage in nepozabne mame. Za vse pismene in ustne izraze sočustvovanja naj Bog poplača, moji mami pa podeli večni mir!
fOV0
Dela pri naši slovenski cerkvici se počasi pa g° -le bližajo koncu, četudi bi lahko s skupnimi m01-še hitreje zagrabili in končali. Lahko smo na ponosni. Bilo je veliko truda in skrbi za našega pa in še bo. Upam, da bo tudi vnaprej vse tako n1' prenašal, kot je doslej. Lepo bi bilo, da bi tudi ^ ki pridejo v Veselovo enkrat na leto, prišli ve'“ in bi vsi	skupaj lahko rekli: To je	naša cerkev!
sih celo	iz slovenskih ust	slišimo,	“kaj SO	Sl°v .„
naredili”.	Pa mnogo lepše	zveni, “kaj SMO	nare
Saj smo	vsi ena velika	družina. Iskrene	pozo
vsem! •— Gizela Šarkan.
i	k®
PASCOE VALE, Vic. — Zelo sem bila vesela, sem brala v melbournski tipkariji, da fond za Dom ostarele počasi raste. Bog daj srečo, da bi se plemeniti namen uresničil.' Vem, da še ne bo J . a prav v Melbournu smo videli, da se tudi počasi p de do lepega verskega centra. Tak dom bo res pridobitev. Mladi se sicer najbrž ne zavedajo, da do tudi oni počasi za nami . . .
bralk
V	predzadnjih Mislih sem brala, da bi ena ^ rada recept za orehove kuhane štruklje. Jaz jih krat napravim in mi ni treba recepta. Največkrat ^ pravim testo podobno kot za potico (včasih s *cvaSj.|ji včasih pa brez kvasa — na oba načina so štrU dobri).	..
(Dalje na zadnji strao'
belite domačo postrežbo po zmerni ceni in v slovenskem jeziku? CONTINENTAL
GALA
RESTAURANT
201 Brunswick Street, ITT/. ROV', Victoria
Vam je na razpolago vsak dan od 12 — 2 in od 5 — 9:30 — razen ob nedeljah Za posebne prilike (poroke, krstitke, rojstne dneve, obletnice . . .) se pogovorite z lastnikom! Prostora je za štirideset oseb. Priporočata se EMIL in STANISLAVA FATOVIČ Telefon: 41 3651
POZANIMAJTE SE ZA NAŠO CENO DELA!
Z vsemi strešnimi deli,	]>
naj bodo nove konstrukcije, prenovitve,	!j
ali razna manjša popravila,	’
Vam bo dobro in po zmernih cenah	j
ustreglo slovensko podjetje	!|
Alphington
PvGofing Contractors	ji
(Anton Bransperger)	!;
46 Varraford A ve. ALPH1NGTON, Vic. 3078
Telefon: 48 6722	J’
°menimo se seveda lahko v domačem jeziku	!
KRIŽANKA
;	ŠOFERSKI	POUK V SLOVENŠČINI
;	Nudi	ga vam z veseljem
i	“FRANK'S
j AVTO ŠOLA”
E 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST,
:	n.s.w.
■	TELEFON: 72-1583
REŠITEV VREMENSKE UGANKE majske številke:
1.	čudak, 2. enorok, 3. jablana, 4. Evropa, 5. množica, 6. Alzacija, 7. Jean, 8. nakovalo, 9. 1NR1, 10. krutost, 11. arhitekt, 12. laik, 13. ednina, 14. posestnik, 15. oreh, 16. junij, 17. enostaven. Prve in tretje črke v besedah ti dajo star slovenski pregovor za mesec maj: Če je majnika lepo. je dobro za kruh in seno.
Pravilno so Vremensko uganko rešili: Jože Grilj, Ivanka Žabkar, Lucija Srnec, Sestra Silvestra, Angela Škofič, Francka Anžin, Vinko Jager, Karla Tvrdy in Frančiška Stibilj.
Žreb je odločil Lucijo Srnec iz Ringwooda, Vic.
Vodoravno: 3. dekle bistrih oči; 6. kraj pri Zidanem mostu; 7. ni na miru; 8. čenče; 9. nekaj mu manjka; 13. par v angleščini; 15. eden izmed opisov po zunanjosti osebe; 17. reka v Italiji; 19. mnoga dekleta si žele . . . ; 22. žensko ime; 23. priimek zgodovinarja slovenskega misijonarja (pod 1. navpično); 24. en način zbiranja podatkov; 25. pravljična ptica.
Navpično: 1. znani slovenski misijonar in oltarni kandidat; 2. ime znanega patra, ustanovitelja Zveze za zadevo slovenskega misijonarja (pod 1. navpično);
3.	prebivalec slovenskega mesta; 4. kraj pri Kranju; 5. južnoameriški domačin, potomec evropskih priseljencev; 10. slab za vsako delo; 11. muslimansko ime; 12. stopnja, raven, višina; 13. samo zunanjost; 14. dežela severno cd Arabije; 16. priimek škofa, sedanjega naslednika slovenskega misijonarja (pod I. navpično); 18. ime bivšega rdečega ruskega mogotca; 20. če hoče biti moški čeden, se bo . . . ; 21. svinec v hrvaščini.
Priimek misijonarja (1. navpično), njegovega sedanjega naslednika (16. navpično), kakor tudi ime ustanovitelja Zveze (2. navpično) dobite nekje v člankih aprilske številke “Misli”, če vam še niso znana. Priimek misijonarjevega zgodovinarja (23. vodoravno), pa je nekje v tej številki.
Rešitve pošljite najkasneje do 2. julija na uredništvo. Nagrajenca bo določil žreb.
2165-
Sicer se bo z receptom oglasila morda še katera drugih naših gospodinj — a me kuharice vselej rade poskušano na razne načine. Ker sem ravno te dni prepisovala svoje 45 let stare zvezke iz gospodinjske šole, naj tu napišem, kaj sem takrat napisala o štrukljih:
Testo: 1 jajce, 1 zajemalko vode mešati v moki.
Nadev: 6 dkg. masla, 3 rumenjake, sneg, riban kruh, orehe, rozine in smetano.
Testo razvaljaj, namaži z jajci, potrosi z na maslu praženimi zarumenelimi drobtinicami, mletimi orehi, rozinami. Dodaj sneg in sladkor, ne pozabi na smetano! Vse skupaj zavij ter zašij narahlo v čisto krpo. Kuhaj eno uro: pol ure na eno stran, nato obrni in še pol ure na drugo stran. Vre naj počasi. Ko vzameš štruklje ven, odstrani krpo, zreži na primerne kose in zabeli, lepše rečeno potrosi s praženimi kruhovimi drobtinami in cimetom.
Gospe Zorichevi želim obilo reče pri kuhi! — Marcela Bole.
ŽENA: ‘Že spet si pijan! Da te ni sram, krava nemarna! Pod zemljo bi se moral skriti od sramu! . . .’ MOŽ jo prekine: ‘Saj res, moja ljuba ženka, pod zemljo! Daj mi no ključ od kleti! . .
*
‘Zakaj pa ste vi v zaporu?’
‘Ker sem prehitro vozil. Zakaj pa vi?’
‘Ker sem vozil prepočasi. Policija me je ujela . .
PHOTO STUDIO
E R I C
305 High St., PRESTON, Vic. 3072 Tel. 480-1451
(ob vsakem času)
Izdelava prvorazrednih fotografij za:
— POROKE —
— KRSTE —
—	RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI —
Seveda tudi za reprodukcije in povečave (čmo-bcle in barvne) sc vam toplo priporoča
VAŠ DOMAČI FOTOGRAF
Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke
V	zalogi imamo tudi cvetje, poročne vence, bonbonjere in ostale poročne potrebščine.
Seveda govorimo slovensko
Odprto tudi ob sobotah in nedeljah
:	SLOVENSKA	MESNICA ZA
■	\VOLLONGONG ITD.
I	TONE	IN	i
j REINHILD OBERMAN j
|	20 LAGOON STREET,	j
j	BARRACK	POINT, N.S.W.
•Priporočava rojakom vsakovrstne mesne izdelke.; J
l	kranjske klobase, ogrske salame, slanino, sveže i°>
prekajeno meso, šunke itd.	j
; Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah > | | RAZUMEMO VSE JEZIKE OKOLIŠKIH LJUDI , t Obiščite nas in opozorite na nas vse svoje prijatelje',
"	■	a	*1	; a
IZ LJUBLJANSKEGA ‘PAVLIHA’
Vedno ista pesem: Vsi ljudje enaki, vsi ljud)e j enaid . . . Enaki komu, vas	vprašam?
@ Janez,	ki stanuje	v	pritličju,	in	Pepe,	ki	sta	1
nuje v tretjem nadstropju, sta se domenila, da za® ■ njala stanovanji. Sostanovalci jima tega ne dovoli)0-! Zakaj ne? -—	Ljudje so	se	navadili,	da	je	vedno	J
in ista oseba	zgoraj . .	.
©
Geslo naših inšpektorjev s kuverto: Prišel, vl del, — molčal!
■	1972
Misli, Junij«
$ Zakaj razpravljajo o socialnem razlikovanju samo nekje pri vrhu družbenih organizacij in foru-niov> spodaj smo pa kar tiho? — Mi spodaj nimamo ^asa, ker delamo, da ne bodo razlike še večje.
% Ali je dobro ali slabo, da imamo v Sloveniji samo še 18 odstotkov kmečkega prebivalstva? — r~ Dobro je. Drugače bi imeli še manj članov Zveze komunistov.
TEL. 47-2363	TEL.	47-2363
STANISLAV FRANK
Rosewater Terrace, OTTOWAY, S. A. 5*
LICENSED LAND AGENT:
'osreduje pri nakupu in prodaji zemljišč in
DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posredu redno in po zmerni ceni.
RVICE ZA LISTINE:	pravi	vam razne do-I
kumente, pooblastila, testamente itd.
JAKI! S polnim upanjem se obračajte na nasj v teh zadevah!
TEL. 47-2363	TEL.	47-2363
TISKARNA,
ki je sprejela v tisk “Misli”,
Pty. Ltd.
7a Railway Pl., Richmond, 3121 Telefon 42-7417
se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela.
k
VAŠA PRVA TURISTIČNA AGENCIJA
Vam more nuditi odlične ugodnosti in najnilje cene za vse vrste potovanj, za skupinska potovanja pa Se posebne popuste.
* Kdor želi, more za potovanje v Jugoslavijo in nazaj izbi ati Na izbiro so seveda tudi druge zračne in morske linije za potovanje kamor koli po svetu.
* Dokumente za Vaše potovanje in dokumente za prihod Vaših rojakov v Avstralija urejujemo brezplačno.
MELBOURNE — BEOGRAD — MELBOURNE SAMO $647.46 NA ENO STRAN $370.00 POTOVANJE OKROG SVETA SAMO $718.10 (Melbourne — Amerika — Jugoslavija — Melbourne)
MELBOURNE — RIM — IJUBLJANA — ZAGREB $682.90 POSLUŽUJTE SE VASE POTNIŠKE AGENCUE
72 Smith Street, COLLINGVVOOD, Melbourne
POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH. OD f. — 7.
TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich
DR. J. KOCE
3 BEATRICE STREET, KEW, VIC. 3101 TELEFON: 86-8076
1. Kakor vidite, sem sedaj v Melbournu in sicer stanujem in uradujem v slovenski hiši (g. Ivana Zupana), ki je samo 200 korakov proč od Baragovega Doma, za slovensko cerkvijo.
2. Obrnite se na nas, če hočete imeti pravilne prevode dokumentov. Rojakom, id prihajajo v Avstralijo iz Nemčije ali Francije, lahko napravimo prevode iz nemščine ali francoščine v angleščino in obratno.
3. Pomagamo vam, če hočete dobiti v Avstralijo svojega sorodnika ali prijatelja. Sploh se obračajte z zaupanjem na nas po nasvete v kakršni koli zadevi. Naše izkustvo, Id smo ga nabrali tekom več kot 20 let v Avstraliji, Vam bo prišlo prav.
4. Darilne pošiljke (pakete) šc vedno hitro, solidno in uspešno izvršujemo. Po želji Vam pošljemo cenik.
Zastopnik za Victorijo
Mrs. M. PERSIC
704 INKERMAN RD., COULFIELD, VIC. Tel. 50-5391
Zastopnik za N.S.W.
Mr. R. OLIP
«5 MONCUR ST, WOOLLAHRA, NJS.W. Tel. 32-48M
Zastopnik za Qneendand
Mr. J. PRIMOŽIČ
3» DICKENSON ST, CARINA. QLD., 4152
TURISTIČNA AGENCIIA
PRIDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE AU P1AITE:
Theodore Travel Service P7L
66 Oxford St., (D&rlinghunt), Sydney, 2010. Tel.: 33-4155
V	URADU: RADKO OLIP
• mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb
• pri nas dobite najcenejše možne vozne karte
• urejujemo rezervacije za vsa potovanja po morju in zraku — širom sveta
• izpolnujemo obrazce za potne liste, vize in druge dokumente.
• organiziramo prihod vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo
Vsak dan lahko potujete v Jugoslavijo in nazaj za samo:	$682 90