JL CRNO«BELEM GLASILO CASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK Leto XIII 17. januarja 1977 Številka 1 JE KAJ IN KDAJ BOMO GRADILI »MOST VZDIHLJAJEV« BOMO ZAZIDALI V novi zgradbi naj bi dobili prostore Ljudska pravica, Ljubljanski dnevnik, INDOK center, Radio Glas Ljubljane in MK SZDL Že vrsto let ugotavljamo, da v upravni stavbi na Kopitarjevi 2 primanjkuje prostorov in so temeljne organizacije prav tako pa tudi delovna organizacija v celoti utesnjene. Po ustanovitvi INDOK centra in Radia »Glas Ljubljane«, pa je stiska s prostori še večja. Že nekajkrat smo poskušali, da bi prostor, ki sedaj služi za parkiranje na Kopitarjevi 2, uporabili za razširitev prodajno-naročnin-ske službe Ljubljanskega dnevnika, pa nam to kljub nujnim potrebam ni uspelo. Zdaj pa smo pred dejstvom, da moramo ob nabavi nove rotacije in s tem v zvezi z montažo avtomatičnih menjalcev rol časopisnega papirja pri rotaciji dvigniti raven rotacije na raven Kopitarjeve ulice. S tem bomo pridobili dolo- čen skladiščni prostor za papir, zmanjšali transportne poti od rotacije do ekspedita, istočasno pa postavili temelje za dograditev petih nadstropij med obema stavbama, ki jih sedaj povezuje tako imenovani »most vzdihljajev«. Z dograditvijo vmesne stavbe petimi nadstropji, bi pridobili: notranji transport, ogrevanje, električna napeljava in telefonske napeljave so v obstoječi cen- NAKUP NOVE ROTACIJE COMPACTA. NE SOLNA Delavski svet Ljudske pravice je dal na svojem zadnjem zasedanju v razpravo na zbore proizvajalcev predlog, naj bi kupili nov rotacijski stroj compacta. Za ta stroj se je strokovna komisija, ki je predlagala nakup delavskemu svetu odločila zato, ker bolj kot solna ustreza našim zahtevam. Kupili bomo 5-člensko rotacijo s tremi avtomatskimi menjalci Papirnih zvitkov. Compacta je bistveno bolj stabilna od solne, hitrost tiska je večja in zmore do 30.000 izvodov na uro, tako, da bomo pri nas lahko tiskali od 22.000 do 25.000 izvodov v eni uri. K hitrosti tiska bodo znatno pripomogli avtomatski menjalci zvitkov. Upamo, da bomo z novim strojem v doglednem času lahko stiskali Dnevnik v istem času na enem stroju, kot ga zdaj na dveh. Pri tiskanju Nedeljskega dnevnika pa bo odpadlo precejšnje število nadur. trali oziroma na sedanjih lokacijah. Predvidoma bi v tej novo zgrajeni stavbi prostore zasedle naslednje temeljne organizacije: Ljudska pravica, Ljubljanski dnevnik, INDOK center, Radio »Glas Ljubljane« in MK SZDL. Skratka, to bi bili informativni center z a celotno regijo s tehnično bazo in možnostjo, da nudi v informativni dejavnosti in grafični panogi vse, kar se v tem trenutku glede na tehnično opremljenost nuditi da. Vsako nadstropje bi po idejnem osnutku imelo okoli 350 kvadratnih metrov. Seveda se ta številka lahko spremeni glede na nosilnost, ki bi bila izvedena v prvi fazi in po dogovoru z vsemi sodelujočimi v investiciji. Cena za kvadratni meter jev tem trenutku naj večja neznanka. Odvisna je med drugim tudi od zahtev posameznih temeljnih organizacij, tehnične opremljenosti in tržnih cen. Delavska sveta Ljudske pravice in Ljubljanskega dnevnika ter centralni delavski svet delovne organizacije bodo v kratkem sklepali o nosilcih investicije. Prav gotovo pa se zelo mudi za prvi del tega projekta, ki je vezan na normalno obratovanje in nakup nove rotacije. Brez tega ni mogoče začeti obratovati in morata biti gradnja ter nabava rotacije usklajeni. ODLIKOVANJA NAŠIM 25-LETNIKOM Ljubljanski dnevnik je lani praznoval svojo petindvajsetletnico. Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je med tem z ukazom številka 129 z dne 11. decembra 1976 podelil odlikovanje šestim Dnevnikovim delavcem, ki so zaposleni v našem podjetju od ustanovitve. Red dela z zlatim vencem bo dobil Rudi Vahen, red dela s srebrnim vencem pa Pavla Anžič, Justi Borišek, Ema Fister, Milka Kernel in Dana Nučič. Na Dnevnikovem sprejemu pa bodo podelili tudi zlate Dnevnike tistim delavcem, ki so že petnajst let pri podjetju. Tokrat jih bodo dobili: Matilda Gerden, Alojzija Kravcar, Amalija Lozar, Drago Bitenc, Bogomil Kurat in Marko Jereb. Vsem jubilantom iskrene čestitke! P0 Rotacijski stroj compacta zahodnonemške tovarne Konig in Bauer PRVI PODATKI O GOSPODARJENJU V TISKARNI IN LJUDSKA PRAVICA V MINULEM LETU SLABŠI POSLOVNI USPEH Šele v zadnjem tromesečju leta 1976 smo dosegli take rezultate, kakršne bi morali med celim letom, da bi izpolnili planske naloge, postavljene v začetku leta. NOVEMBRSKA BILANCA DNEVNIKA VIŠJI PROMET, SLABŠI REZULTATI Računovodska služba nam je že posredovala bilančne kazalce poslovanja Dnevnika za lanski november ter precej trdne domneve za december. Čeprav je ostanek dohodka nižji od planiranega, kar pomeni slabši rezultat, pa je bil promet višji. Poglejmo številke; ustvarili smo za 8068 tisoč dinarjev dohodka, stroški pa so bili 7393 tisoč dinarjev; tako je ostanek dohodka le 675 tisoč dinarjev. Planirali pa smo manjši dohodek (7120 tisoč) in manjše stroške (6270 tisoč), vendar pa višji ostanek dohodka, v višini 850 tisoč dinarjev. Slabše rezultate smo dosegli predvsem zato, ker nismo dosegli planiranega dohodka od oglasov 1,740.000 dinarjev, dosegli smo le 1,299.000. Oglasov je bilo v lanskem novembru tudi manj kot predlani, ko smo zabeležili dohodek 1679 tisoč dinarjev. Z naklado Dnevnika in Nedeljskega pa smo lahko zadovoljni. Izpolnjena so planska pričakovanja, in kljub novembrski dokaj visoki podražitvi časnikov, celo presežena. Tako je bila povprečna tiskana dnevna naklada »zelenca« 54935 izvodov, prodana pa 50522 izvodov. Plan je predvidel »le 49192 izvodov« prodane dnevne naklade, predlani pa smo prodali 47 090 izvodov. Tudi z »Nedeljcem«je tako. Povprečna tiskana naklada je bila 205 100 izvodov, prodano pa povprečno 192 824 izvodov. Tako smo prodali za 1500 izvodov več Nedeljca kot smo načrtovali in za 2500 izvodov več kot predlani. Med višje stroške, ki so poleg manj dohodka od oglasov vplivali na manjši ostanek dohodka moramo še omeniti izplačilo nagrade ob 2 5-letnici Dnevnika, dražji papir, poštne storitve, v decembru pa, ko je tudi dohodek od oglasov boljši, stroške tiskanja koledarjev. Sicer pa lahko za december dokaj zanesljivo trdimo, da bistvenih sprememb v nakladah časnikov ni bilo, dohodek od oglasov je višji, stroški pa so bili višji tudi z večjim obsegom časopisov. Količinski obseg proizvodnje, ki je bil v primerjavi z realizacijo leta 1975 planiran za 4% večji, smo dosegli z 99,4%, kar predstavlja 6264 ton proizvodov od planiranih 6300 ton. Z našimi strojnimi kapacitetami in številom zaposlenih bi lahko ta plan znatno presegli pod pogojem, da bi imeli na voljo več dela. Tudi finančni obseg proizvodnje je bil v primerjavi z letom 1975 presežen za 4%, kar pa ni dovolj za izpolnitev plana lani. Namesto 155 milijonov dinarjev smo dosegli dobrih 134 milijonov, to pa je le 86,6% planirane vrednosti proizvodnje za leto 1976. Pri tem znaša vrednost nedovršene proizvodnje 38456 ur storitev, topa je za 7100 ur manj kot v začetku leta. V letu 1976 je bilo v tiskarni poprečno zaposlenih 491 delavcev. Planirano število 500 zaposlenih smo zaradi pomanjkanja dela morali znižati, tajco je bilo konec leta le 478 zaposlenih, kar je 4% manj kot v začetku leta. Skupni časovni fond v letu 1976 znaša 1,147.702 ure. Od tega je bilo porabljeno za izdelavno delo 40,86%, za režijsko delo 41,75% ur. V letu 1975 je bilo to razmerje 43,43% : 39,15% in zato ugotavljamo slabše izkoriščanje dejansko porabi j enega delovnega časa za izdelavno delo. K povečanju režijskega dela je treba pripisati tudi pomanjkanje dela, zaradi česar smo tudi ostalo delo opravljali dalj časa kot bi bilo treba. V letu 1976 se je povečala pogonska režija v primerjavi z letom 1975 od 34,64% na 36,40%. Poleg tega je bilo pisano tudi 11.142 ur brez dela, kar je enako 0,97% možnega delovnega časa. N adurno delo se j e v primer j a vi z letom 1975 zmanjšalo, in sicer znaša 6,17% (v letu 1975 je bilo 7,38% nadurnega dela). Povečale so se režijske nadure in to od 1,56%v letu 1975, na 1,75% v letu 1976. Iz tega je razvidno, da nismo dovolj pazili na potrebo nadurnega dela, ali pa je vzrok temu slaba organiziranost dela. Plačani izostanki so se zmanjšali od 13,37% na 13,25%, neplačani izostanki pa so se povečali od 4,05% na 4,14%. Če pogledamo izkoriščenost posameznih izostankov, ugotovimo: delež državnih praznikov se je povečal od 2,44% na 2,53%, prav tako so se povečali tudi dopusti, in sicer od 7,08% na 7,25%. Zmanjšali pa so se drugi plačani izostanki in državljanske dolžnosti od 0,50% na 0,48% ter bolezni do 30 dni od 3,35% na 2,99%. Delež neplačanih izostankov se je zmanjšal od 0,25% na 0,19%, neupravičeni izostanki pa od 0,13% na 0,10%. Zamud je bilo prav toliko kot v letu 1975 — 0,01%. Povečanj e pa j e opaziti pri bolezni nad 30 dni in to od 1,80% na 1,96% ter pri porodniškem dopustu, ki se je povečal od 1,66% v letu 1975, na 1,77% v letu 1976. Skupno število izostankov se je v letu 1976 zmanjšalo, in sicer od 17,42% na 17,39%. Ta odstotek pa je še vedno previsok in zato kvarno vpliva na rezultat poslovanja. Od predvidenih 543.976 norma izdelavnih ur smo opravili 531.207 ur ali 97,7%, medtem ko je bilo leta 1975 doseženo 98,9% norma ur. Tudi planirani izde-lavni količnik ni bil dosežen. Namesto 50,70% je znašal le Poprečno število zaposlenih Izdelavnih ur na 1 delavca Režijskih ur na 1 delavca Plačanih izostankov na 1 delavca Neplačanih izostankov Nadur Na splošno je dosežena proizvodnja in poslovna uspešnost v letu 1976 slabša, kot smo pričakovali. Ni bila dosežena planirana produktivnost dela, ni bilo doseženo planirano izkoriščanje možnega delovnega časa, prese- 49,80%. Najbolj se je približal preseg norma ur. Od predvidenega presega v višini 112% smo dosegli 111,84%, in to kljub temu, da je bilo na delavskem svetu sklenjeno, da je treba normative popraviti. Za opravljene ure je bila planirana kvota v višini 178,545.786 točk. Ta kvota je bila prekoračena za 2,31%. Prav tako je bilo prekoračeno število točk za 1 norma uro za 4,88%. Namesto 328 točk za 1 norma uro smo porabili 344 točk. Preseg plana smo dosegli tudi pri nadurnem delu za 8442 ur ali 13,54%. Izdelavno delo vajencev je večje od planiranega za 25%. Prekoračitev plana je v večini primerov le tam, kjer to kvarno vpliva na rezultate uspešnega poslovanja. Slaba produktivnost, ki iz leta v leto pada, je lepo razvidna iz naslednjega prikaza, koliko ur odpade na 1 delavca v letu 1976 v primerjavi z letom 1975, ki je bilo veliko bolj uspešno. 1975 1976 indeks 498 491 98,6 1024 955 93,3 923 976 105,7 315 310 98,4 96 97 101,0 174 144 82,8 ženi pa so bili planirani osebni dohodki od manjši akumulaciji in finančnem uspehu podjetja. O finančnih pokazateljih bomo lahko razpravljali šele prihodnji mesec ob zaključnem računu za leto 1976. Stane Tršinar OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP ZA NOVEMBER 1976 Povprečni mesečni osebni dohodek 4084,80 dinarjev. V ročni stavnici znaša povprečni osebni dohodek 4075,60, v strojni stavnici 4568,15, časopisni enoti 5533,50, reprodukciji 4162,40, knjigotiskarski strojnici 3381,15, litografiji 3278,50, knjigoveznici 3173,25, mehanični delavnici 3813,70 in v režijski grupi 4419,95. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1956,15, naj višji pa 12739,60. PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU DECEMBRU 1976 Povprečni osebni dohodek je bil 5982,45 V redakciji znaša povprečni osebni dohodek 7253,35, Radio Glas Ljubljane 7001,97, BEP 5575,01, IBM 5213,20, pravnik ZP 6854,79, splošni oddelek, računovodstvo in analitski oddelek 5139,78, v prodajnem oddelku 5572,73, naročninskem oddelku 4278,96, e kspeditu 5958,32, a dremi 4077,57, podružnice 4948,3 5, šoferji pa so prejeli 5742,46 dinarjev povprečnega osebnega dohodka. Najnižji izplačani osebni dohodek j e bil 2402,75 dinarjev (snažilka). Najvišji izplačani osebni dohodek j e bil 12722,45 dinarjev (odgovorni urednik). ODSLEJ OD NA TEKOČE RAČUNE Konec minulega leta smo se na zborih delavcev Ljubljanskega dnevnika v naši organizaciji združenega dela z večino glasov odločili za izplačevanje osebnih dohodkov na tekoče račune pri Ljubljanski banki. Od sto delavcev, ki so se udeležili zborov delavcev v BEP, redakciji, prodaj-no-naročninski službi in dostavni službi, jih je samo trinajst glasovalo proti izplačevanju osebnega dohodka na tekoče račune. Na nov sistem izplačevanja OD bomo prešli že s 1. februarjem, tako da bomo januarske plače dobili že na tekoče račune. Računovodstvo bo moralo še prej Ljubljanski banki oddati seznam delavcev, na podlagi katerega nam bo Ljubljanska banka poslala pristopnice, ki jo bo moral vsak delavec sam izpolniti. Nato pa bomo dobili vsak svojo številko tekočega računa. fo o 20. DECEMBRA OMlh VOffh SESTANEK STPAlMCr CTlVKllrr — DANES BOMO PA SPET KREPKO PRESEGLI NORMO! PO DECEMBRSKEM SESTANKU V TISKARNI UUDSKE PRAVICE Računovodstvo bo Ljubljanski banki poslalo plačilno listo z vsemi odbitki od osebnih dohodkov. Zadnjega v mesecu, ko bomo Prešli na izplačevanje OD na tekoče račune, bo vsak dobil izkaznico imetnika tekočega računa in čekovno knjižico z desetimi čeki. Na podlagi izkaznice pa bo nato vsak urejal svoje denarne zadeve v banki, kar je ustavna pravica in dolžnost delavca v združenem delu. Lastnik tekočega računa lahko v Ljubljanski banki uredi, da se mu izstavi hranilna knjižica na preno-sitelja, na geslo ali po pooblastilu. Na plačilni dan pa bomo v računovodstvu še vedno dobili bone za družbeno prehrano. ABECEDA SAMOUPRAVLJANJA Občinski sindikalni svet je celotno zadevo predal v nadaljnji postopek družbenemu pravobranilcu samoupravljanja Ob koncu lanskega leta so v sejni sobi tiskarne organizirali sestanek, ki so se ga udeležili delavci strojne stavnice, sindikata LP, direktor Božo Sintič, predstavnik občinskega sveta ZS Ljubljana-Center in še nekateri drugi tovariši. Kaj je bilo bistvo tega sestanka, pisec teh vrstic ne bi vedel natančno povedati, ker ga je po eni uri zapustil (sestanek, ali nekaj, kar naj bi bilo temu podobno, pa je trajal celih pet ur). Predno pa povem dve tri besede o samem poteku sestanka, tole: junija lani so v tiskarni z rebalan- KAJ STA PRINESLA DVA RAZVOZA Za nami sta dva meseca, odkar uvedli prvi in drugi razvoz uevnika. V tem času so se poka-. e nekatere pomanjkljivosti; to glavnem še vedno nezagotov-Jen stalen čas tiska, ki ne bi smel, f bi hotela prodaja uspešno P anirati čase odhoda, nihati po dnevih več kot za 10 minut. Sedaj v 2al povsem drugače. Dogovorjen čas v povprečju prekoraču-t za dobre pol ure, približno ° Pa nihajo tudi dnevni časi D Ys! vemo, da s prvim razvozom dr nvamo bolj oddaljene kraje, v čptY?ern razvozu> v katerem je tri terhi -aklade’ ,pa 80 Ljubljana v n bznja okolica. Določeni kraji up5Yam razvozu (okoli 13.000 do dok> nakla