VJJJII Delovni ljudje naše domovine bodo letos že šestnajstič proslavili Prvi maj — praznik delovnih ljudi v svobodni domovini. Letošnje praznovanje bo v znamenju veličastnih proslav 20. letnice vstaje jugoslovanskih narodov in pomembnih delovnih zmag, zato ga bomo proslavili še posebno slovesno. V vseh krajih in mestih bodo slovesnosti in parade, veličastni dokaz uspehov v izgradnji naše domovine, in manifestacija solidarnosti naših narodov z drugimi narodi sveta v boju za mir, sodelovanje in socializem. V zgodovini delavskega gibanja je Prvi maj dan množičnih demonstracij proletarskih množic v boju za delavske pravice. Ta se bije od časa, ko je cvetoči kapitalizem začel ustvarjati množice proletariata, — ljudi, ki niso posedovali ničesar razen delovnih rok, ki jih je kapitalist izkoriščal za sramotno nizko ceno. Zahteve po osem urnem delavniku so vzklile iz spontanih stavk. Iz teh pa je zraslo organizirano delavsko gibanje, Mednarodno združenje delavcev. Prvega maja 1886 je Chicagu stavkalo 40.000 delavcev. Drugega maja se je število dvignilo na 65.000, tretjega maja pa je policija napravila med stavkajočimi delavci strahoten pokol. Pri tein je bilo ubitih in ranjenih več sto stavkajočih. Pokol je bolestno odjeknil po vsem svetu. Od tedaj je Prvi maj ohranjen kot dan boja vseh delavcev sveta proti kapitalističnemu izkoriščanju. — Na drugem kongresu Druge internacionale 1889, je bil proglašen 1. maj za mednarodni praznik dela. V mnogih deželah so se stremljenja proletarskih množic uresničila. Prvomajske demonstracije so se spremenile v veliča-tne parade dela. Namesto nasajenih bajonetov pozdravljajo delovne ljudi milijonske množice in jih obsipavajo s cvetjem. Eksplozije bomb in regljanje strojnic pa spremlja godba in vesela pesem dela. Proletariat je zmagal, tu vlada svoboda. V šestnajstih letih so delovni ljudje socialistične Jugoslavije dvignili svojo domovino iz zaostale v gospodarsko močno in razvito državo. Delavsko samoupravljanje je popolnoma spremenilo položaj delavca. Pomenilo je revolucionarni preobrat v našem družbeno-ckonomskem sistemu. To je velik prvi korak, k resnični »osvoboditvi dela« in ukinitvi mezdnega odnosa. Neposredni proizvajalci v našem gospodarskem sistemu določajo smer gospodarskega razvoja in upravljajo z ustvarjalnimi sredstvi. Delavski sveti pridobivajo vse večje pravice pri uvajanju demokratičnega delavskega samoupravljanja. Tudi v kočevski in ribniški občini so bili v preteklih letih doseženi veliki gospodarski in drugi uspehi. Zgradili smo nove tovarne, dvignili kmetijsko proizvodnjo, posvetili mnogo več skrbi zdravstvu, prosveti, skratka v nemajhni meri povečali skrb za delovnega človeka. Iz vsega diha skrb in zainteresiranost delovnih ljudi, da si v miru svobodni gradijo srečno življenje na poti v socializem. Letošnje praznovanje delav-skega praznika bo velika manifestacija jugoslovanskih delovnih ljudi. Pri vsem pa ne smemo pozabiti milijonskih množic, ki se iz dneva v dan iz leta v leto borijo za svoje delavske in nacionalne pravice. Tem izrekamo naš plamteč pozdrav, našo solidarnost in želimo, da ni daleč dan, ko bodo tudi oni praznovali Praznik dela svobodni v miru, ki ga vsi želimo. Naj živi Delavski praznik! Prvi maj, praznik dela bomo v Kočevju proslavit: i*vellko delovno zmago. - KOČEVSKI VODOVOD JE DOGRAJEN. - Udeležite se polnoštevilno prvomajskih prireditev. - Nedelja 30. aprila: ob 9. uri otvoritev črpališča kočevskega vodovoda na Obrhu. — Ob 11> uri veliko politično zborovanje na glavnem trgu v Kočevju. Občinski odbor SZDL Kočevje tmtSm Veličasten sprejem F. Trampuš 'U elaj, fant, delaj!« Mišice na rokah, na rami in na hrbtu so se napele, lopata se je zarila v mastno ilovico, odkrhnila nov zalogaj, ki sem ga s težavo dvignil do roba pločevinaste posode. Zasukal sem ročaj in ilovica je odpadla z lopate. Spet sem počasi, prav počasi zasadil lopato v ilovico. Naj me stari le sili! Enostavno ne morem več. Ne morem. Roka mora biti krvava, a si jo v tem medlem svitu, ki pada z vrha jaška, ne morem ogledati. Tipljem lahko. Na mojih dlaneh je sedaj šest žuljev. Koža nad enim je počila in ta me najbolj peče. Ostalih pet me skeli, vsakega posebej čutim. Mišice na rokah so se pretegnile, preohlapne so. Komaj dvigam. Lopato opiram na koleno — nekoliko bolje gre. Edini prijetni občutek mi daje prepotena srajca, ki se mi je nalepila na hrbet in okoli pasu. Tako prijetno me hladi! Skozi možgane mi neprestano spreletava misel: »Ne bom vzdržal!« Noge mi klecajo. A stari dela. Dela, kot bi se igral. Lopato v sunku potisne v ilovico in jo v loku zažene v pločevinasto posodo. Včasih vmes zamrmra nedoločeno melodijo. Najbrže niso to napevi kakih pesmi, ampak si jih sproti izmišlja. Včasih me pogleda. Mislim, da potem odkima z glavo. Ko je posoda polna, zakliče: »Ho oo!« »Jaa-« se oglasi od zgoraj, vrv se napne, posoda se dvigne od tal in nekoliko zaniha. Potem se dviga, nama zastre luč in izgine. Takoj spustijo novo in spet jo polniva. Tako gre že od osmih zvečer. Ne vem, koliko je ura sedaj. Če bi si upal, bi starega vsaj dvajsetkrat že vprašal, koliko je ura. Premišljam, ali se bom privadil. Dgnes prvič delam. Mislim počasi. Vmes so presledki, ko je glava čisto prazna. Zalotim se v takem presledku in potem se trudim misliti dalje. »Polnoooč,« se oglasi od zgoraj. Stari odloži lopato, vzame s tal deščico, jo položi na rob posode in izvleče iz torbe malico. Tudi jaz položim kratko desko na rob ilovice in sedem. Stari glasno melje med zobmi. »Ne boš malical?« »Ne.« Res ne morem. Raje počivam. (Nadalj. na 2. str.) KOČEVJE, 21. aprila — Danes ob 9. uri zjutraj je iz Baze 20 na partizanskem Rogu, krenila proti Ljubljani štafeta mladosti. V njej je več kot tisoč mladih rok poneslo pozdrave predsedr iltu republike Josipu Brozu-Titu za njegov 69 rojstni dan. V vseh krajih so priredili nosilcem štafetne palice veličasten sprejem. Ob potih in cestah se je zbralo na stotine ljudi, da bi izročili pozdrave predsedniku Titu. VEČ KOT TISOČ MLADIH JE NOSILO ŠTAFETNO PALICO, KI JE V PETEK ZJUTRAJ KRENILA IZ PARTIZANSKEGA ROGA PREKO KOČEVJA IN RIBNICE PROTI LJUBLJANI. Štafeto, ki je iz Roga prispela v Kočevje nekoliko po deseti uri dopoldne je na glavnem trgu v Kočevju sprejelo več kot 3.000 ljudi. Tu se je glavni štafeti pridružila tudi lokalna štafeta iz Kočevske Reke. Na slavnostni tribuni so bili pre-čitani pozdravi, ki so jih ljubljenemu maršalu poslali člani SZDL, LMS in drugih množičnih organizacij. Iz vseh je dihala skrb in tople želje za zdravo in srečno življenje maršala Tita in svetovni mir. Kočevski mladinci so predali štafetno palico ribniški mladini na Jasnici. RIBNICA, 21. aprila — Prebi-bivalci Ribnice so skupno s pripadniki Jugoslovanske ljudske armade tudi letos z radostjo pričakali nosilce Titove štafetne pali- ce. V štafetno palico so vložili pozdrave in najboljše želje za dolgo življenje tovariša Tita. Ponosni smo, ker je štafetna palica šla skozi znane kraje iz NOV — od Kočevskega Roga, preko Kočevja, ’Ribnice do Ljubljane, od tam pa naprej proti Beogradu. Ob tej priliki so se združili pozdravi vseh prebivalcev iz krajev, kjer so znani po partizanskih bolnicah, po slavni borbi v Jelenovem žlebu, po veliki zmagi z domačimi izdajalci na Turjaku. Po prihodu štafete v Ribnico so predstavniki množičnih organizacij in JLA prebrali pozdravna pisma maršalu Titu. Po končani slovesnosti so člani Avto-moto društva, pionirji in pripadniki JLA ponesli štafeto proti Ljubljani. Štafetna palica bo 25. maja, to je na rojstni dan predsednika Tita, prispela v Beograd* kjer jo bodo izročili našemu ljubljenemu voditelju. Štafetno palico Dolenjske je v Ljubljani predal sekretarju Glavnega odbora SZDL tov. Markiču sekretar Obč. komiteja LMS Kočevje Zvone Žagar z naslednjimi besedami: »Prinašam pozdrave našemu dragemu predsedniku Titu ob 69. rojstnem dnevu od vseh prebivalcev Dolenjske. Prinašam pozdrave iz borbene Kočevske iz partizanskega Roga in baze 20, to so kraji, katerih zgodovino ne bomo nikoli pozabili. Ljubljenemu maršalu obljubljamo, da bomo hranili tradicije borbenega prebivalstva Kočevske in da bomo podpirali vsa njegova prizadevanja za srečnejšo prihodnost vseh narodov sveta. V imenu vseh prebivalcev Dolenjske in Kočevske želim tovarišu Titu, da bi nas še naprej tako uspešno vodil kot do sedaj.« Naročnikom in bralcev Zaradi prvomajskih praznikov bo naslednja številka »Novic« Izšla 13. maja 1961. Z ozirom na to smo ob tej priliki izdali dvojno številko. NA REŠKI CESTI, TAM KJER SE ASFALTNO CESTIŠČE IZVIJE IZ ZADNJEGA OVINKA, JE LANI ZRASTEL PRED OBRTNIMI DELAVNICAMI PODJETJA »DOM« ŽELEZEN PORTAL Z VELIKIM NAPISOM »ITAS« — ŽE V KRATKEM LETU JE IZ MALIH OBRTNIH DELAVNIC ZRASTLO VELIKO INDUSTRIJSKO PODJETJE, KI IMA PREDVSEM V PROIZVODNJI CISTERN, PRIKOLIC IN SILOSOV VELIKE MOŽNOSTI RAZVOJA. POSPEŠENO DELAJO NA IZGRADNJI NOVIH OBJEKTOV, KI SO PODJETJU ZA POVEČANE KAPACITETE IN NEKAJKRAT VEČJO PROIZVODNJO VEC KOT POTREBNI. Predstavljamo vam: »ITAS« INDUSTRIJO TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME KOČEVJE Podjetje »Itas« je lani ustanovil i Podjetje sestavljajo štirje glav-Občinski ljudski odbor Kočevje,! ni proizvodni obrati. Ti so: obrat ko je združil Obrtno proizvodno1 proizvodnih silosov, obrat priko-podjetje »DOM« in obrat podjetja! lic, obrat stabilnih silosov in ob-»Avto« Kočevje »Stojno«, ki je iz- j rat strojne obdelave. Razumljivo deloval avtomobilske prikolice.' je, da služi tem glavnim več po- Občinski ljudski odbor je tudi omogočil, da se podjetje razvija z ustvarjenimi sredstvi. Podjetje je še vedno v izgradnji, zato je oproščeno plačevanja možnih delavnic in oddelkov. Ozko grlo proizvodnje je strojna obdelava, ki mora biti v proizvodnji vsaj mesec dni pred ostalimi Podjetje skuša problem reševati prispevkov iz dohodka, ki ga po-, z delom v dveh izmenah, vendar rabi za pospešeno gradnjo novih objektov in nabavo novih strojev, brez katerih si moderne proizvodnje v tem podjetju ne moremo zamisliti. 2e v začetku poslovanja je podjetje naletelo na velike težave. Prehod iz obrtne proizvodnje na industrijsko, pomanjkanje delovnega prostora, surovin, finančnih pa bo šlo brez zadostnega kvalificiranega kadra in novih strojev zelo težko. Analiza jugoslovanskega-tržišča, ki jo je podjetju uspelo napraviti preteklo leto je pokazala, da obstojajo za plasman izdelkov »Itas« neverjetne možnosti prodaje. Cementne silose z uspehom uporabljajo skoraj vsa gradbena podjet sredstev, slabo obdelano tržišče in ja v državi, prav tako tudi s peci-še požar, ki je popolnoma uničil alne kamione za prevoz cementa, mizarsko delavnico, vse to je ne- j V letošnjem letu raste povpraše-gativno vplivalo na proizvodnjo v vanje po teh iz dneva v dan. Po-prvih mesecih. ! trebe jugoslovanskega tržišča bi Proizvodnja za leto 1960 je bila ! dosegli pri tej proizvodnji šele v dosežena v višini 570 milijonov j desetih letih. Imeti pa moramo v dinarjev, kar je za mlado in ne- j vidu tudi to, da je možnost preiti razvito podjetje v preteklem letu velik napredek. Kolektivu je kljub težavam uspelo lani doseči čisti dohodek v višini 153 milijonov dinarjev. Tega so porabili za osebne dohodke in investiranje v izgradnjo podjetja. na pnevmatski transport tudi pri drugih prašnih materialih kot so: moka, sladkor, žito, premogov prah in drugo. Tudi cisterne za prevoz tekočin so vse bolj iskane. Tudi v inozemstvo bi bilo možno plasirati navedene proizvode, Društvo vendar je treba najprej zagotoviti izdelke za domači trg. Podjetje si je zastavilo proizvodni plan 720 milijonov dinarjev. V prvih treh mesecih so dosegli proizvodnjo v vrednosti 260 milijonov. Pogodbe pa postavljajo sti, da plan, ki je bil postavljen za leto 1065 v višini 1,5 milijarde dinarjev lahko že prihodnje leto realizira. Investicijski program predvideva poleg rekonstrukcije obstoječih objektov tudi izgradnjo drugih ob- pred kolektiv predvideno proiz- jektov predvsem pa glavne proiz- vodnjo v višini skoraj 1,3 milijarde dinarjev. Realizacija bo možna samo ob polnem izkoriščanju notranjih rezerv in povečanju delovne sile za 64 kvalificiranih de- vodne hale s štirimi linijami. Skupen predračun investicij znaša 504 milijone. Število zaposlenih pa naj bi se v letu 1965 dvignilo na 500. Podjetje bo do -tedaj osvojilo tudi lavcev. Podjetju so se .v prvih me-[ proizvodnjo novih izdelkov kot: secih letos odprle takšne možno- ležeče cisterne za cement, polpri- kolice za hladilnike, specialne prikolice do nosilnosti 45 ton, stabilne silose od 200 do 400 ton, avtomatske betonarne 60 m:l in drugo. Ker je »Itas« v izgradnji, nima delavskega upravljanja. To funkcijo je za sedaj prevzela sindikalna organizacija. Ta je imenovala tudi komisije, ki skrbijo da delo v podjetju nemoteno napreduje. Podjetje in kolektiv se zavedata, da bo le z vzgojo lastnega kvalificiranega kadra lahko napredovalo. Zato so ustanovili skupno z DU Kočevje izobraževalni center s tečaji za prekvalifikacijo delavcev. Nekvalificirane delavce pri-učujejo posameznim fazam dela. Trenutno obsikuje tečaje 58 delavcev, na strokovnih šolah pa imajo 8 štipendistov. Načrti, problemi in uspehi podjetja »Itas« so tako obširni in pomembni, da jih ni mogoče opisati z nekaj besedami. »Itas« je postavil osnovo za razvoj kovinske industrije v Kočevju, rabi pa še veliko pomoč v moralnem in materialnem pogledu. Z VELIKIMI I PONOSNI SMO NA SVOJE DELO Na zboru brigadirjev Kočevske je pred okoli 600 mladinci — brigadirji govoril predsednik Obe. komiteja LMS Milan Rus. Svečani proslavi so prisostvovali tudi sekretar Okrajnega komiteja LMS Ljubljana Ivan Steblaj, predsednik ObLO Drago Benčina, predsednik Obč. odbora SZDL Miro Hegler, org. sekretar Obč. komiteja ZK Ivan Vesel ter predsednika Občinskih komitejev LMS Ribnica in Ljubljana-Center. avtomobilsko cesto Bratstva in in ponos vseh naših delovnih lju-enotnosti od Ljubljane do Gevgc- I di, ki odobravajo in cenijo napore lije.« Mladinske delovne brigade naše politike. Srečni smo, ko nam NALOGAMI V soboto je imel upravni odbor Turističnega društva Kočevje slavnostno sejo v počastitev 20. letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Seje so se poleg članov odbora udeležili tudi predstavnik Okrajnega odbora SZDL Ljubljana Janez Pirnat in predsednik Obč. odbora SZDL Kočevje Miro Hegler. Povzemamo nekatere važnejše ugotovitve, ki jih je v svojem referatu podal predsednik Turističnega društva Kočevje ing. Tone Zorc. Turistično društvo Kočevje je imelo vse od ustanovitve pred seboj velike naloge. Porušena kočevska je še leta 1951, ko jp bilo društvo ustanovljeno, kazala kaj žalostno sliko. Okoliška naselja porušena, mesto samo pa je kazalo vidne znake pretekle vojne. Osnovna naloga društva je bila skupno delo z ostalimi organizacijami pri odstranitvi ruševin in ureditvi mesta. Kolpski predel Kočevske je silno slikovit in bi lahko postopoma postal pomembno turistično središče. Društvo je zgradilo turistično kočo v Kostelu. Vendar obisk teh krajev še vedno ni zadovoljiv. Temu je v prvi vrsti kriv slab dostop do Kolpske doline. Naloga društva je, da nenehno opozarja na potrebo zboljšanja prometnih zvez in vse nujnejšo modernizacijo ceste Ljubljana-Kočevje-Brod na Kolpi-Delnice. Prav tako nebi smeli pozabiti na že začeto cesto ob Kolpi. Turizem bi se ob takih pogojih prav gotovo razvil. Pomembna je iniciativa in sodelovanje društva pri ukrepih, ki so vplivali na zboljšanje pogojev bivanja v mestu. Za urejanje parkov in zelenic je imelo društvo lastno vrtnarijo, ki tudi danes mnogo pripomore k lepšemu iz-gledu mesta. Močan razvoj socialistic, kmetijskih posestev je dal poudarek gospodarskemu turizmu. Sleherno nedeljo prihajajo na kmetijske obrate številni obiskovalci v skupinah in posamezno, da bi se seznanili z napredno kmetijsko proizvodnjo. Tudi ta posestva imajo velik vpliv na turistični razvoj Kočevske, saj Turistično društvo ne pozabi te prilike izkoristiti za turistično propagando. V tem pogledu je bila pomčmbna tudi knjiga »Kočevska«, ki jo je društvo izdalo pred petimi leti. Se danes služi kot vodič po Kočevski in je .dragocen dokument o obnovi Kočevske in njenega gospodarstva. Turistično društvo sodeluje tudi Iz govora predsednika Obč. ko-; ali cesto, sezidati tovarno ali po-miteja LMS podajamo nekatere staviti hidrocentralo. važnejše odlomke. | Pri' izgradnji železniške proge Statistika ni mogla zajeti vsega Brčko—Banoviči je sodelovalo 6 poleta izraženega v številkah o tisoč 268 mladincev in mladink, delovnih urah in dnevih. Poglej- ki so v 6 mesecih zgradili progo mo številne govore tov. Tita. na dolgo 90 km. Železniška proga katerih je mnogokrat poudarjal: Brčko—Banoviči je bila samo prvi »Obračam se nate, jugoslovanska semester velike življenjske šole, mladina, da boš nosilec delovnega skozi katero gredo vsako leto ti-navdušenja, da boš primer vztraj- z drugimi organizacijami predvsem z TVD Partizan, Avto-moto društvom in drugimi, kar vpliva na uspeh izvedbe raznih prireditev. Prav tako je društvo sodelovalo tudi z Gostinsko zbornico z namenom izboljšanja in ureditve gostišč. Lahko trdimo, da se je ta dejavnost močno zboljšala in se v nekaterih primerih navaja celo za vzor. Društvo je sodelovalo tudi pri sestavi občinskega perspektivnega plana, ki predvideva dokončno ureditev mesta, s sodobno stanovanjsko izgradnjo, ureditev družbene prehrane, gostišč, trgovske mreže, igrišč, parkov in kopališča. Turistično društvo bo tudi vnaprej delalo in vzgajalo prebivalce v turističnem smislu, predvsem pa skrbelo, da zadovolji potrebe delovnega človeka in mu nudi zdrav oddih in razvedrilo. V tem smislu je sprejet program bodočega dela. Po končapi seji so bili prikazani tudi barvni diapozitivi o turističnih zanimivostih Kočevske, ki so jih posneli člani društva. (Pbiskat nas ja tooališ FAJDIGA V šoli smo se dogovorili, da bomo imeli v ponedeljek, 24. t. m. športni dan. Sli naj bi na Travno goro, kjer bi imeli pri spomeniku proslavo. Po končani proslavi naj bi nam tov. Ivan Fajdiga pripovedoval o dogodkih iz NOB v So- nosti in samopožrtvovanja pri izgradnji naše domovine, pri premagovanju kmetijskih problemov, kar je sestavni del tistega velikega boja na bojnem polju, na katerem so umirali tisoči mladincev in mladink. Naj tvoj mladinski polet in navdušenje najdeta svoje mesto v prvih vrstah ustvarjalnega dela.« Govore našega učitelja tov. Tita je mladina z navdušenjem spremljala in se njegovim pozivom množično odzivala. Od leta 1946—1952 je mladina sodelovala v dvomesečnih izmenah z 1,020.300 fanti in dekleti, ki so opravili približno 60 milijonov prostovoljnih delovnih ur. Zastave mladinskih delovnih brigad so vihrale povsod tam, kjer je bilo tre- soči. Že 17. novembra leta 1947 (dvajset dni pred izpolnitvijo dane obljube), je 217 tisoč 234 mladih' src z radostjo vzkliknilo ob dokončani progi Šamac—‘Sarajevo dolgi 242 km. Gradnja proge se je začela 1. aprila 1947. Naslednja velika akcija je bila izgradnja avtoceste Bratstva in enotnosti od Beograda do Zagreba. Prva brigada je začela z delom 1. aprila 1948, a tri leta pozneje, 30. julija 1951 je bila izročena prometu moderna. 9 km široka betonska cesta, dolga 381 km. Za to gigantsISb dejanje je bilo potrebno veliko delovnih rok, saj je sodelovalo 319 tisoč 155 graditeljev. Na VI. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije 1958. leta je tov. Tito med drugim dejal: »Sedaj na odseku od Ljubljane do Zagreba so pokazale, da tudi sedanje generacije po svojem poletu ne zaostajajo za prejšnjimi. Mladinske delovne brigade so dragocena šola. v kateri so se mlade generacije naučile tovarištva, ljubezni do dela in vdanosti socialistični domovini. Te delovne akcije mladinskih delovnih brigad niso dale samo velikega materialnega prispevka naši socialistični izgradnji, ampak so dvignile mladinsko moralo, politično in kulturno. Delo je dobilo tisti pomen, ki mu pripada. Avtomobilska cesta »Bratstvo in enotnost« vodi skozi 1 lepe kraje med cvetočim sadnim drevjem vse do strme GrdeliŠke soteske. Vzdolž ceste vihrajo zastave, sli-ati je pesem mladincev, ki koplje ba v kratkem času zgraditi progo1 vam dajemo za nalogo dograditi Zavarovanih je 90 odstotkov ljudi V torek 25. aprila je bila v Kočevju skupščina Podružnice OZSZ ki je obravnavala poročilo o delu podružnice v letu 1960, zdravstveni službi in spremembo predpisov o pokojninskem zavarovanju. Poročilo, ki ga je pripravil UO podružnice je po vsebini in problemih zelo bogato, saj je obravnavalo delo in zdravstveno stanje naših ljudi v občini. Vseh zavarovanih oseb v občini je 6.363, ki so v delovnem razmerju, vseh zavarovanih oseb pa je 14.922 ali 90,4 odstotke vsega prebivalstva. Sklad za zdravstveno zavarovanje je lani imel 197.794.847 dinarjev skupnih dohodkov, izdatkov pa 233.320.327 dinarjev, kar dražki dolini. Slabo vreme r.am nam povre, da ima sklad pri- je to preprečilo. Na Travno goro j manjkljaja 35,525.480 dinarjev, nismo šli, zato smo se v šoli zbrali: Kje so vzroki, da je zdravstveni okoli tov. Fajdige, ki nam je pri-1 sklad v pasivi? Stroški za ambu-povedoval o dogodkih iz NOB. So-| lantno zdravljenje, zdravljenje v dražki pionirji si želijo še več ta- bolnicah, zdravila,^ povračilo petkih srečanj in predavanj iz tematike narodnoosvobodilne vojne in se tov. obisk. Fajdigu zahvaljujejo za P. M. VIII. r. Sodražica nih stroškov in nadomestila za čas bolezni so tiste postavke, ki najbolj obremenjujejo zdravstveni do realizirani predvideni sklepi, va, da bodo na avtomobilski cesti v letošnjem letu zgradili 138 km ali skoraj tretjino celotnega odseka. Nekaj dni zatem, ko so naši mladi graditelji prišli na izgradnjo 138 km dolgega cestišča, so poslali tov. Titu telegram s sledečo vsebino: Dragi tov. Tito! »Mladinci in dekleta Jugoslavije, graditelji mladinskega avtopu-ta Bratstvo in enotnost. Ti javljajo, da so delovne brigade v tem pollet ju začele z delom novih 138 kilometrov avtoceste mladosti. Naši brigadirji so ponosni za zaupanje. katerega si nam dal Ti in narodi Jugoslavije, veseli smo in srečni, ko lahko vlagamo nove napore za nadaljnji napredek naše socialistične skupnosti. Postrojem pod zastavami mladinskih de- pridobivaš nove prijatelje v narodih Toga, Gane, Gvineje, republike Mali, ZAR in drugih držav in narodov vseh kontinentov, ki se borijo za dosego človečanskih pravic in proti ostankom koloni ali*' m a in drugih oblik nespoštovanja človekove osebnosti. Z gradnjo .avtoceste izpolnjujemo obljube, ki smo jih dali Tebi in vsemu narodu. Razvijamo »Bratstvo in enotnost« naših narodov, dosegamo nova znanja vseh oblasti dela in življenja. Naš delovni elan pri izgradnji domovine se bo spojil z delavsko pesmijo vseh jugoslovanskih narodov v enotni ritem skupnih naporov za čimboljše življenje vseh nas. Naša mladost je mladost naše domovine, naše navdušenje j® del naših delovnih ljudi. Z glo- jo zemljo. Petletni plan predvide- h o ko ..o v tebe m v našo br- dočnost Te najtopleje pozdravlla-mo in želimo, da bi še dolgo VuCk' zmagovite borbe naših narode'« da razvijaš in krepiš vse progresivne meči v svetu « Tudi mladina naše komune s® je obvezala, da bo sodelovala pri izgradnji ceste »Bratstva in enotnosti« in pri lokalni delovni akciji pri izgradnji športnega doma. Daleč za nami so nepozabne številne delovne akcije, vedno nove naloge stoje pred nami in vedno z novimi navdušenji se jih lotevajo mladinske množice, da bi šli vzporedno z vsemi ljudmi naše dežele, da si ustvarijo blaginjo in lepše življenje človeka, kar je težnja vseh naših narodov po poti, ki si jo je začrtala pred 40. leti KPJ. Z vzklikom »Naprej v nove delovne zmage« je zaključil svoj referat predsednik Milan Rus. Za tem je odjeknil brigadirski ho-ruk in navdušenje vseh brigadirjev-mladincev, ki so se udeležili pro-i slave. kot jih je nakazala skupščina po- i lovnih brigad mi skupno z našimi družnicc. Z dograditvijo zdravst- j narodi živo sledimo Tvoji poti mi-venega doma v Kočevju se bodo ru in prijateljstva, delimo veselje stroški v bolnicah in prevozih znatno zmanjšali. Tudi potni stroški se bodo znižali, ker se bodo bolniki z lažjimi primeri bolezni zdravili v zdravstvenem domu. Seveda bodo potrebni še drugi ukrepi, da se bo stanje Podružnice v finančnem pogledu izboljšalo. Aktualno vprašanje so tudi nesreče pri delu, ki zelo obreme-jujejo družbene fonde. Lani je bilo 1.102 nesreči, izgubljenih delovnih dni pa je bilo zaradi nesreč 15.821. Število nesreč se je povečalo v primerjavi z letom 1959 pri kvalificiranih delavcih za 18 odstotkov, polkvalificiranih za 13,8 odstotkov in pri nekvalificiranih za 6 odstotkov. Občutno se je (Tjtwapii dvignilo število nesreč tudi pri tehničnem osebju. To so bila bistvena vprašanja o katerih je razpravljala skupščina, ki je sprejela tudi sklep, da se sklad podružnice, da je v pasivi. skličejo zbori zavarovancev po vo-Vse to se bo zmanjšalo, ko bo- lilnih enotah. S. (Nadalj. s 1. strani) Od zgoraj prihaja v jašek neutrudna, enakomerna pesem, ki jo mrmra tovarna. Ob letu bo tovarna večja. Midva kopljeva jašek za temelj enega izmed stebrov. Stari spogne papir, v katerem je imel malico. Pogleda me. »Je težko?« »Je-«. »ge boš že privadil.« Vstane in vzame lopato. Tudi jaz vstajam. »Počakaj, poči j se.« Strmim. Sedem nazaj in ne morem verjeti. Ta starina! Dela hitreje kot prej. Dela tu- di zame. Posode polni vsaj tako hitro, kakor sva jih preje oba. Tipljem svoje dlani in gledam zvezde. Petero jih vidim iz najinega jaška. Gledam starega: dela naglo, z lahkoto, molče. V tej majski noči, deset metrov' globoko zarit v zemljo hiti, hiti zame! Postaja mi hladno. Zdi se mi' da z vrha polzi po steni jaška mraz. Dvignem se in vzamem lopato. Zasadim jo v ilovico. Stari me pogleda in dela dalje. Tudi jaz spet delam. Delo je sedaj mnogo, mnogo lažje. Spet kliče: »Ho oo!« In spet odgovor od zgoraj: »Jaa-«. Mlado podjetje - VELIK USPEH Mlado podjetje z velikimi uspehi je mizarsko podjetje »Hrast« v Dolenji vasi. Leta 1959 so začeli s šestimi ljudmi, sedaj jih imajo že 53. V prvem letu je ustvarilo podjetje za 8,500.000 din vrednosti proizvodnje, lani že 38 milijonov, letos pa govori njihov plan o 60 milijonih. Za napredek podjetja so zasluž-ni vsi: od vodstva do mojstrov, mizarjev in vajencev ter organov | delavskega samoupravljanja. Tudi j stimulativno nagrajevanje po učinku (le-to zajema 90 odstotkov ! del) je prispevalo, da proizvodnja I iz meseca v mesec raste. V pod-! jetju so nam goveda!i, da so zna-i šali povprečni zaslužki v lanskem j letu po 24.000 din. Lani so ustvarili precejšnja la-' stna sredstva, ki jih bodo letos s I pridom uporabili. Letos bodo vlo-j I žili v investicije 12 milijonov din, od tega 7,500.000 din lastne, ud lož-1 be, za razliko pa so najeli ki e'dit. Novi delovni prostori so temu podjetju zelo potrebni. Sedaj imajo raztresene obrate v Dolenji vasi, Prigorici in Ribnici. Razdrobljenost in zastareli prostori ne ustrezajo sodobnemu načinu proizvodnje. Prav zato se je kolektiv odločil za gradnjo sodobne hale. Delo pri gradnji nove hale j/ v i polnem teku. V podjetju so mnenja, da se bodo julija že vselili v Nove prostore. Zaradi velikih naročil in potreb tržišča bodo proizvodnjo povečali. Povečali bodo tudi število zaposlenih od sedanjih 53 na 85 ljudi. Nova hala boj dolga 70, široka pa 12 m in pokriva 840 m- površine. V podjetju »Hrast« izdelujejo predvsem stavbeno pohištvo. Največja odjemalca sta gradbeno podjetje »Zidar« Kočevje in gradbeno podjetje »Slovenija-ceste«. Ker imajo precejšnje zaloge lesa (ker nimajo sušilnih naprav, morajo les dalj časa sušiti) bi radi višji obratni kredit. Pri »Hrastu« imajo dober strokovni kader: 6 visokokvalificiranih delavcev, 28 kvalificiranih, ostali pa so polkvalificirani oz. priučeni. Skrbe tudi za naraščaj: imajo osem vajencev. Pa še pogled v leto 1965. Takrat bo znašala v »Hrastu« vrednost proizvodnje že 165 milijonov. študij šolah na visokih in fakultetah Novi zakon o univerzah in visokih šolah je vsem našim državljanom odprl nove možnosti izobraževanja. Uvedba tristopenjskega študija je omogočila vsakomur, da se lahko postopoma izobražuje in doseže fakultetno izobrazbo. To je brez dvoma lepa pridobitev, saj lahko vsak naš delovni človek, ki izpolnjuje pogoje za vpis na visoko šolo ali fakulteto, tudi konča študij na tej šoli. "fie večja pridobitev pa so brez dvoma možnosti za izredni študij, ki je vpeljan že skoršj na vseh visokih šolah. Zakaj tako poudarjamo važnost izrednega študija? Z uvedbo izrednega študija so dane vse možnosti za študij tudi. tistim, ki bi sicer iz različnih, tako materialnih, kakor tudi iz drugih vzrokov j ne mogli izpopolnjevati svojega znanja. V Jugoslaviji imamo sedaj 98 visokih šol, fakultet in akademij, od teh ima 72 šol organiziran izredni študij. V šolskem letu 1960/61 sc je na jugoslovanske visoke šole vpisalo 51.886 študentov, od teh izredno 21.293 študentov ali približno 41 odstotkov vseh vpisanih. Z uvedbo izrednega študija na skoraj vseh fakultetah, pa smo naleteli pri določenih ljudeh predvsem pri inteligenci na precejšnje nerazumevanje. Vsi, ki so ugovarjali uvedbi izrednega študija na fakultetah kot so medicinska, strojna, gradbena, gozdarska itd., so svoje ugovore opirali predvsem na to, da bo pri izrednih študentih nujno trpela kvaliteta študija in s tem padel tudi povprečen nivo znanja inteligence na sploh. Ta ugovor bi bil v določenih prilikah popolnoma upravičen, če ne bi vse naše fakultete že predhodno poskrbele za to, da so tudi izrednim študentom omogočena po-sečanja nekaterih predavanj in vaj, brez katerih si ne moremo zamisliti resnega študija. Pri or- I ganiziranju izrednega študija so | se različne fakultete posluževale I različnih metod. Pri nas v Sloveniji predvsem prakticiramo zgoščena predavanja v večernih ali ! popoldanskih urah, obvezne te-i donske ali štirinajstdnevne vaje itd. V drugih republikah so se razen tega poslužili tudi večernih šol, dopisnega študija, organizirali so vzgojna središča v večjih krajih ali celo v večjih gospodarskih organizacijah itd. Iz vsega režima izrednega študi-. ja pri nas pa preveva jasna misel: življenjsko je potrebno povezati študenta, gospodarstvo, komuno in I fakulteto. Ce nam bo uspelo najti ' potrebno povezavo med vsemi tc-| mi faktorji, nam bo prav gotovo j uspelo pridobiti tudi za naše go-i spodarstvo prepotrebne kadre. GRADILI BOMO IZ OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA KOČEVJE DOSLEDNO JE TREBA UVAJATI EKONOMSKE ENOTE Med mnogimi parolami, ki so jih nosili mladinci na nedeljskem zboru brigadirjev, smo zasledili tudi to. Že naslednji dan po zboru to je dne 24. aprila je odšlo na delovno akcijo prvih enajst brigadirjev, ki delajo pri izkopu peska v Mozlju. Ta je namenjen za gradnjo športnega doma. Vsi brigadirji so se javili za delovno akcijo prostovoljno. Pravijo, da se ja Obč. komite LMS. Na razpolago imajo tudi radio. Vsako jutro poslušajo poročila. Vsi brigadirji so mladi, saj je bil pri vojakih le komandant Jože Knavs. Komandant je imel z brigadirji politično uro, ko sem jih obiskal. Ko je končal, mi je govoril o življenju v brigadi. »Zelo sem zadovoljen s svojimi brigadirji, saj so disciplinirani in KOČEVJE, 26. aprila. — Danes je bil v Kočevju občni zbor Občinskega sindikalnega sveta. Udeležilo se ga je več kot 150 delegatov in gostov, med njimi njimi tudi tajnik Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana Jože Marolt, sekretar Občinskega komiteja ZKS Kočevje Ludvik Golob in drugi. Po referatu, ki ga je prečital tov. Feliks Vidmar predsednik Obč. sindikalnega sveta Kočevje so prisotni razpravljali o konkretnih vprašanjih sindikalnega dela. ! delovišče z imenom narodnega nov sindikata v organih družbe- \ je važnost informiranja sindikat-' heroja »Jožeta Seška«. Brigadirji nega in delavskega upravljanja, nili podružnic od ctrani vodstva; so si prvi dan uredili prostore in podjetij še posebno potrebna. J opremo, 25. aprila pa so že začeli Po obširni razpravi so sprejeli. z delom. V prostem času igrajo j odbojko, šah, čitajo knjige in po--ar slušajo predavanja, katera prire- hodo potrudili in opravičili zaupa-1 poleg tega tudi dobri delavci.« nje, ki ga imamo v mladinske de-l Ko sem odšel, mi je enajst rok lovne brigade. Brigada je odšla na mahalo v pozdrav in enajst src Delo sindikalnih podružnic je predvsem važno v tistin podjetjih, ki so zaradi poslovanja v izgrad-1 program, bodočega dela. nji brez organov upravljaš ja. Tam mi je želelo srečno pot. »Ve^rat nas obiščite«, so mi govorili. »Bomo«, sem jim dejal. Ko sem se vrnil sem imel še dolgo pred očmi enajst nasmejanih obrazov. Z. Ž. Nagrajevanje za katerega smo se zavzemali predvsem v začetku leta 1959 je postalo skozi dveletno | izpopolnjevanje skozi predpisan ■ minimalni osebni dohodek zavora za nadaljnje izpopolnjevanje. Zato sc je prav na pobudo sindika-} tov začelo razpravljati o uvel ja-! vitvi novega stimulatlvnejšega nagrajevanja. Škoda le, da so se občni zbori sindikalnih podružnic vršili v času, ko so drug za drugim izhajali novi gospodki ski predpisi, zato so o njih le malo govorili. V veliki večini podjetij so nakazano smer razumeli pravilno in našli obliko za nagrajevanje po učinku. V nekaterih podjetjih so analizirali osebne dohodke. Na rudniku v Kočevju se je osebni dohodek na zaposlenega precej dvignil potem, ko so organizirali delo po ekonomskih enotah. V jamskem obratu se je dvignil povprečni meseč-! ni dohodek v primerjavi z letom 1959 za 23,3 odstotke in je znašal lani 28.867 din na zaposlenega. Znaten napredek je bil v tej smeri dosežen tudi na KGP. Pa tudi ostala podjetja so povečala osebni dohodek delavcev. Nov način delitve dohodka jej spodbudil k nagrajevanju po učinku tudi tista podjetja, ki do sedaj tega še niso imela. Dosledno naj se začne uvajati ekonomske enote, ki lahko zaradi boljše organizacije dela in nagrajevanja po učinku zagotovijo tudi višje prejemke delavcev. Za urejevanje teh problemov so v prvi vrsti poklica-1 nc prav sindikalne podružnice. j K izobraževanju delavcev morajo sindikalne organizacije pristopiti sistematično. Po vsem kar | je bilo napravljeno skupno z Delavsko univerzo zlasti proti koncu preteklega leta, se je stanje nekoliko popravilo. Vendar nekatera podjetja še danes trdijo, da jim niso potrebni visoko strokovni kadri. Sindikalne podružnice naj se odločneje zavzamejo, da bodo podjetja štipendirala kadre, ki bodo sposobni voditi vse zahtevnejšo proizvodnjo. Lani so sindikalne podružnice tudi z mnogo večjim razumevanjem začele reševati nekatere komunalne probleme. Primer naj bo samo izgradnja kočevskega vodovoda, ki je plod skupnih naporov. Prav tako so v lanskem letu podjetja prvič v večji meri začela sama finansirati stanovanja za svoje delavce. Sindikalne "podružnice se bodo morale zavzeti za namensko varčevanje in zbirati sredstva članov za pospešeno stanovanjsko izgradnjo. Skupaj s komuno se bodo morale tudi sindikalne podružnice zavzemati zato, da se bodo vzporedno z mestom razvijala delavska naselja v okolici. Tudi tam bo potrebno organizirati obrate družbene prehrane in ustanove otroškega varstva. Delovnemu človeku je potrebno nuditi več zabave in razvedrila. Razpravljali so tudi o delu čla- U 239-91 Novo - Zvezni državni sekretariat za notranje zadeve je pripravil Pravilnik o registraciji motornih vozil in priklopnikov, s katerim bo spremenjen sistem registracije. Uveden bo enoten sistem registerskih tablic za vsa motorna vozila, razen za motorna kolesa, katerih tablice bodo drugačne. Nove tablice so istih oblik, samo da imajo okrajšano ime mesta sedeža TNZ — dve črki, nato sledi številka. Zadnji dve številki bosta ločeni od ostalih zaradi večje preglednosti s črtico. V Sloveniji bodo registrske tablice z naslednjimi oznakami: CELJE = CE, GORICA = GO, KOPER = KO, KRANJ = KR, LJUBLJANA = LJ, MURSKA SOBOTA = MS, MARIBOR = MB, NOVO MESTO = NM. O REGISTRACIJI MOTORNIH VOZIL Poleg novih tablic bo uvedeno novo prometno dovoljenje enostavnejših oblik. Tekom tega leta bodo vozila ob priliki zamenjave starih tablic prejela nove tablice in prometna dovoljenja. Motorna kolesa bodo imela v bodoče samo eno registrsko tabli- co kvadratne oblike, izpisano v dveh vrsticah. Priklopniki bodo imeli prav tako samo eno tablico, ki se bo razlikovala od avtomobilskih po tem, da bo označba mesta postavljena za številko. Pred pretekom veljavnosti registracije bodo morali lastniki izvršiti regi- stracijo iza prihodnje leto oz. isto podaljšati. Avtomobili, ki bodo prišli iz inozemstva za daljšo dobo v Jugoslavijo, bodo prejeli tablice začasne registracije z označbo »RP (registriran privremeno) z navpično rdečo, na kateri bo vtisnjena letnica veljavnosti začasne registracije. Tudi v bodoče bodo v veljavnosti tablice »Preizkušnja«, samo s to razliko, da bodo te tablice poleg TNZ imele za svoje potrebe tudi posamezne gospodarske ustanove. Poleg tablice »Preizkušnja« bo vozilo moralo imeti še potni list z navedeno relacijo vožnje. Tehnični pregledi se bodo vršili tekom celega leta. Enkrat letno pa bodo lastniki dolžni pripeljati vozilo na tehnični pregled. Tehnične preglede bodo tudi v bodoče vršili organi TNZ, predvideno pa je, da bodo vršile tudi posamezne gospodarske organizacije, ki imajo pogoje in katere bodo prejele pooblastila. Vsak tehnični pregled vozila pa bo evidentiran na posebnem kartonu tehničnega pregleda vozila. Avtobusi in taksi vozila bodo imeli obvezni šestmesečni tehnični pregled. Z uvedbo novih oblik registracije smo tudi pri nas napravili korak naprej v tehničnem pogledu razvoja cestnega prometa. DOMA ilNIPOi SVETU V Fari so volili zadružni svet PREDSEDNIK TITO SPET DOMA Pula, 26. aprila. — Predsednik Tito se je s soprogo Jovanko in člani spremstva po daljši odsotnosti na poti prijateljstva miru po nekaterih afriških deželah z ladjo »Galeb« vrnil v domovino. Pula je pripravila predsedniku republike veličasten sprejem. Vse mesto je bilo okrašeno z državnimi in partijskimi zastavami, zastavicami ter napisi z dobrodošlico. GENERALSKI PUC V ALŽIRIJI Pariz, 26. aprila. — Generalski puč v Alžiriji, začel se je 22. IV. ko je skupina generalov prevzela oblast v tej deželi je še vedno v ospredju. Vse vezi med Francijo in Alžirijo so bile prekinjene. Uporniki so kontrolirali skoro vse področje Alžirije, koder se nahaja francoska vojska. Prevrat v Al-; žiru je imel namen vreči sedanji režim ne samo v Alžiriji ampak tudi v Franciji. V Franciji so bili uvedeni izredni ukrepi za preprečitev »invazije« upornikov iz Alžirije v Francijo. Predsednik republike De Gaulle ima izredna pooblastila. ki mu jih daje ustava. Po zadnjih vesteh je upor klavrno končal, v’ Alžiriji pa je spet normalno stanje. PREKINITEV BOJA V LAOSU Hanoj, 25. aprila. — Velika Britanija in Sovjetska zveza sta poslala bojujočim se laoškim strankam poziv naj prenehajo z bojem. Predsednik zakonite laoške vlade Fuma in voditelj gibanja Patet Lao princ Sufanuvong sta sprejela poziv za prenehanje sovražnosti. Tudi režim uporniške Bun Umove vlade jfe formalno sprejel poziv za prenehanje bojev in je izrazil pripravljenost, da prekine boje in sc začne pogajati z zakonito vlado. Boji naj bi bili v kratkem prekinjeni, potem pa bo konferenca 14 držav, ki bo razpravljala o bodoči ureditvi Laosa. Konferenca bo v maju, najbolj verjetno v Ženevi. KOCA POPOVIČ BO OBISKAL SOVJETSKO ZVEZO Beograd, 25. aprila. — Vladi FLRJ in Sovjetske zveze sta se sporazumeli, da bosta ministra Koča Popovič in Andrej Gromi-ko, zunanji minister ZSSR izmenjala obiske. V zvezi s tem bo državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič uradno obiskal ZSSR v prvi polovici maja. UPOR V ANGOLI London, 25. aprila. — Portugalske kolonialne oblasti so vedno bel j brutalne proti domačemu prebivalstvu v Angoli, kjer so pobili že na tisoče Afričanov. Kljub krvavemu nasilju kolonizatorjev je število upornikov vedno večje. Uporniki kontroliralo ozemlje, ki je trikrat večje kot Portugalska. ZA NOVO BANDUŠKO KONFERENCO Džakarta, 25. aprila. — Bivši predsednik prve konference azijskih in afriških dežel v Bandungu leta 1955 Sastroamidžodžo je pozval vse prizadete, naj skličejo novo podobno konferenco. Po nje-| govi sodbi je treba dandanes upoštevati poleg obeh blokov tudi mnenje azijskih in afriških dežel. KONGRES KRSCANSKO- DEMOKRATSKE STRANKE Koln, 25. aprila. — V Kolnu se je zadel deseti kongres vladujoče Krščansko - demokratske stranke, na katerem bodo odobrili volilni program in prvič doslej omenili kanclerjevega naslednika. Kongers bo trajal štiri dni. PO NEUSPELI INVAZIJI NA KUBO New York, 25. aprila — Invazija kubanskih emigrantov, ki so ob podpori ZDA skušali zasesti deželo in odstraniti Castra in njegov režim je doživel popoln neuspeh. Kubanski zunanji minister Raul Roa je poslal predsedniku Generalne skupščine OZN poslanico, v kateri ga obvešča, da so štiri ladje ZDA kršllfe suverenost teritorialnih voda njegove države. Nadalje je rečeno: »Gre za očitno provokacijo in intervencije od zunaj, pri čemer so s teh ladij poslali več čolnov na otok, da bi prevzeli napadalce na begu. ki so še ostali po neuspelem napadu. ODLOČITEV V MOSKVI Kakor poroča radio Moskva, bodo v sovjetski prestolnici zgradili v spomin na polet prvega človeka v vesolje 96 metrov visok obelisk, ki ga bodo uporabljali kot muzej. V njem bodo hranili kabino vesoljske ladje, v kateri je poletel prvi vesoljski potnik. Z delom bodo pričeli čez nekaj dni na kraju, kjer se končuje Aleja herojev. V sami aleji bodo postavili poprsja tistih, ki so omogočili polet človeka v vesolje. Med njimi bo častno mesto zavzemal major Jurij Gagarin. Petnajstkrat Je postavil predsednik Eichmannu to vprašanje za vsako točko btožnice posebej in petnajstkrat je dobil isti odgovor. L St. 18-19 Posnemanja vredno stotine pisanih cvetov, ki rastejo sredi trga. Sodražica pa se tudi z njenim nema!im prispevkom razvija v lep kraj, ki ima tudi v turističnem pogledu lepo bodočnost. Nov obrat v Ribnici V dogovoru s podjetjem »Žičnica« iz Ljubljane bodo v Ribnici odprli nov industrijski obrat. Prostori bodo verjetno na Mlaki v zgradbi nekdanjega podjetja Partizan. Izdelovali bodo neke mreže za sušenje lesa. Izdelkov se bodo posluževali tudi v Ribnici, kjer imajo razvito lesno industrijo. V začetku bodo zaposlili okrog 25 delavcev. OBISK V DOBREPOLJSKI »TELI« Obrat Tele — tovarne električnih aparatov stoji poleg železniške postaje v Dobrepolju. Zaposluje 62 delavk. V svetlih, snažnih gornjih prostorih obrata se v največji tišini vrši montaža raznovrstnih daljinskih stikal. V spodnjih prostorih ob brnenju strojev nastajajo nekateri polizdelki, druge polizdelke, ki scf potrebni za montažo stikal, pa pripeljejo iz Ljubljane. Prijazni obratovodja Ivan Grošelj je 11. t. m. učiteljskemu kolektivu osnovne šole Dobrepolje razkazal in razložil celoten potek proizvodnje v Teli, obenem je tudi učitelje seznanil z vsemi problemi obrata. Takole je razpletal svoje misli: rial. Sprva so bile delavke malomarne, vijaki so se valjali po tleh, snažilka jih je pometla na smetišče. Zadnjih izdelkov ni bilo s čim sestaviti. Delavke so imele odtrgljaje pri plačah. Sedaj so se navadile na red in se to več ne dogaja. Tudi domov nihče ne odnaša materiala. Poštenje je res najboljši vratar. Pri nas je plača po učinku. Do-brepoljke so pridne, bolj kot delavke v matični tovarni v Ljubljani. Čeprav jim je norma povišana, jo presegajo do 30 %. To se jim pozna pri zaslužku. Mesečni prejemki so pravo spričevalo marljivosti. Vsaka tovarna se mora boriti za to, da njeni izdelki zaslovijo »Vratarja, ki bi stikal po aktov- po odlični kakovosti. Zgodilo se kah in žepih, sploh nimamo. Vsaka skupina, ki montira določen izdelek, je zadolžena za ves mate- ' (jt'gimina. r% S-acLmllei O delu Turističnega društva v Sodražici smo napisali že precej pohvalnih besed, ki jih ta organizacija s svojim vztrajnim in uspešnim delom res zasluži. Pohvala pa nebi bila popolna če bi ne imenovali Marije Mravlje, ki skrbi da je trg in park v Sodražici vzorno urejen. Ves pro- sti čas žrtvuje, da so grede lepo obdelane, brez plevela, in prav v tem času posute s pisanim cvetjem tulipanov in drugih cvetic. Prav to pa dokazuje, da je tudi "v vzgojnem pogledu pri mladini tovarišica Marija veliko napravila. Skoraj nisem mogel verjeti, da mladina pusti pri miru Trgovsko podjetje »Travna gora« Sodražica je s svojimi poslo-cvetlične valnicami (ima 6 poslovalnic in 1 prodajalno kruha in peciva) ustvarilo lani nad 100 milijonov dinarjev prometa. Po izgledih v letošnjem prvem tromesečju, ustvarili so 26 milijonov, bo realizacija prometa višja kot lani. Podjetje se trudi, da bi zadovoljilo potrošnike z vsem potreb- POMOČ DRUŽBE SO ZASLUZILI j^aleč je od Kočevja Stari in Novi Kot pri Dragi. Ljudje v teh krajih so v času NOB veliko pretrpeli, okupator je požgal obe va$i do kraja. Po vojni so ljudje obnovili svoje domove in se vselili v nov svobodni dom med gozdovi. Od zemlje je malo dohodkov, zaradi višinskega podnebja dozori samo krompir in povrtnine. Dohodki prebivalstva so v gozdovih in živinoreji. 23. aprila je bil v Novem Kotu zbor volilcev na katerem so obravnavali družbeni plan občine. Volilci so z razumevanjem obravnavali gospodarski razvoj naše občine, povedali so pa tudi svoje probleme in težkoče. V Novem Kotu obstoja nižje organizirana šola, ki je v privatni hiši. Otroci višjih razredov so v osemletki v Fari. Internat stane za enega otroka 5000 din mesečno, poleg tega so Se stroški prevoza in ostalo, kar je za družine, ki imajo več otrok precej velik izdatek. Cesta od Lazca do Novega Ko- tSpvit Poleg ekonomske, ideološko-po-litične komisije in komisije za družbeno življenje je bila pri klubu študentov Kočevske ustanovljena tudi športna komisija. Le-ta skrbi za športno udejstvovanje svojih članov. Večina študentov se aktivno ne bavi s športom, predvsem zaradi pomanjkanja časa in zato, ker za športno udejstvovanje nimajo možnosti. Mnogi naši člani se po predavanju in študiju želijo razgibati. Zato smo tudi organizirali športno komisijo. Ta naj bi skrbela za športno udejstvovanje svojih članov. Organizirala naj bi košarkarsko, rokometno, nogometno, namizno teniško in šahovsko ekipo. fDom!ta2 o fHegnanstou Skoro bodo zacvetele jablane doma v ogradi skoro Vesna bo odela domovino v čar pomladi. Kličejo že plodne njive: »Kmetič, čas je že orati!« Vsej mi seme v rodne grudi, kliče v soncu zemlja mati. Ali daleč kmet slovenski, kruh uživa zdaj pregnancev. Ne bo letos rezal brazde, ne poslušal vrisk škrjancev. Ne bo letos v vinogradu trt obrezoval spomladi. Ne z ljubeznijo okopal, da v jesen mu vrne v kadi. Žulje zdaj njegove uživa tujec gladni, vsiljivi in zemljo, ki negoval jo rod slovenski je marljivi. Čaka zdaj zasužnjen, beden, da svobode dan zasije. In v naročju domovine, zopet srečen se spočije. Anka Salmič ta je bolj slaba. Po njej se pre-' oddaljenih krajih, na katere več- važajo večje količine lesa. Gozdni sklad premalo prispeva, da bi se cesta izboljšala. Gradnja vsaj nižje organizirane šole je res potrebna, kakor tudi pomoč družinam, ki imajo svoje otroke na višje organiziranih šolah. Te zahteve ljudi so skromne in utemeljene. Organi ObLO, ki rešujejo zadeve ljudi iz teh krajev, naj dobro premislijo preden za-vrntejo kakršno koli zadevo iz teh krajev. Pomoč družbe je za te ljudi popolnoma utemeljena. Ko sem odhajal Iz Novega Kota sem čutil pri srcu tisto toplino, kot sem jo čutil v času NOB ko sem odhajal kot partizan iz naših toplih slovenskih domov, kjer sem dobil pomoč in ljubezen, ki nam jo je nudila naša slovenska partizanska mati. Ko sem o tem bolj globoko razmišljal, se mi je zdelo, da sem to pozabil jaz in tudi ostali. Da to ne bi ostalo pozabljeno, sem napisal te vrstice, ki naj spominjajo na ljudi po vseh tistih v klubu študentov Kočevske Ljudi imamo, ki bi z veseljem delali, nimamo pa prostorov in denarja. V Ljubljani so vsi prostori zasedeni. Stanje se bo izboljšalo šele takrat, ko bo dograjen športni objekt v Tivoliju. Športno udejstvovanje nudi študentom razvedrilo, obenem pa tudi afirmira klub. V načrtu imamo, da se bomo udeležili raznih športnih manifestacij na področju matičnih občin in v okviru pokrajinskih klubov Univerze. Povezati se bomo morali z občinskimi komisijami za telesno vzgojo v Ribnici in Kočevju ter s TVD Partizanom. Tem društvom bomo morali nuditi več pomoči pri njihovem delu. Lani je imela komisija precej uspehov kljub neizkušenosti in težavam. Člani našega kluba so se udeležili »Pohoda ob žici okupirane Ljubljane« in ekipnega prvenstva Univerze in pokrajinskih klubov v namiznem tenisu. Naša ekipa je zasedla prvo mesto, kar je za naš klub lep uspeh. Tudi med posamezniki so naši študenti zasedli odlična mesta. Za začetek vsekakor ohrabrujoči uspehi. Za letos si je športna komisija zadala velike naloge. Udeležili se bomo prvenstva pokrajinskih klubov v košarki, nogometu, rokometu, namiznem tenisu in šahu. Sodelovali pa bomo tudi pri drugih manifestacijah v počastitev 20. letnice ljudske vstaje in se udeležili »Pohoda ob žici okupirane Ljubljane«, štafetnega teka »Od Grčaric do Sodražice« in teka »Okoli okupiranega Kočevja«. V načrtu je tudi dvoboj s šahovskima dru-štvima Ribnica in Kočevje ter športno, srečanje z gimnazijo v Kočevju. Za uresničitev vseh teh načrtov, pa si mora klub zagotoviti vsaj minimalna finančna sredstva za nabavo najpotrebnejših športnih rekvizitov. Le tako bo športna komisija delovala tako kot si vsi želimo. krat pozabimo, zaslužijo pa vso pomoč in podporo družbe za katero so dali tudi vse svoje sile. nim blagom, vendar kljub vsem prizadevanjem primanjkuje železnine — betonskega železa, posode, nekatere vrste žebljev in podobno. V poslovalnicah je zaposlenih devet ljudi, v uku imajo štiri vajence, na upravi pa sta dva uslužbenca. V podjetju pravijo, da jim primanjkuje delovnih moči. Prizadevni člani kolektiva se trudijo, da bi nadomestili ljudi, ki jim primanjkujejo. V bodočih petih letih bodo zgradili v Sodražici trgovski lokal, skladišče in dvoje stanovanj. Del investicij so namenili tudi za izboljšanje opreme v trgovskih lokalih. Nagrajevanje imajo zaenkrat še po starem načinu. Povprečni mesečni zaslužki lani so znašali okrog 17.000 din mesečno. je že, da je tovarna, ki je spoznala odlično kakovost naših stikal, zamenjala vsa svoja stikala s stikali naše izdelave. Kakovost pa ustvarja dobra kontrola. Med delavkami in mojstri prihaja včasih do trenja, vendar bi bila vsaka popustljivost le na škodo bodočnosti tovarne.« V Dobrepolju kot tudi v drugih kmečkih predelih še ni izkoreninjen verski misticizem in politična nerazgledanost. Učitelji, ki se ob vzgojnem delu pogosto srečujejo s tem problemom, so se pozanimali, kako vpliva tovarna na mišljenje delavk. Tovariš obratovodja je lepo objasnil: »Očitajo nam, da imamo v ob- ratu same cerkvene pevke. Opaža pa se velik napredek v politični razgledanosti naših delavk. Prej so dekleta vedela samo to, kar se je reklo v družini ali kar je povedal župnik s prižnice. Sedaj vsak dan doživljajo, kako je od naporov posameznika odvisen uspeh kolektiva, kako je njihov obrat cdvisen od razvoja celotne jugoslovanske industrije. Vključujejo se v mladinsko organizacijo in organe delavskega samoupravljanja. Razgovor učiteljstva z obrato-vodjem je postajal vedno bolj živahen, saj so ugotovili kar precej enakih teženj pri svojem delu. Na koncu razgovora je tovariš obratovodja naslikal tudi obrat, kakršen bo v bodočnosti: »Zgradili bomo tovarniška poslopja, kakršne ima Iskra v Kranju. Napeljali bomo lasten vodovod. Zaposlili bomo 700 delavcev. Dobrepolje! bodo imeli delo doma. Nastala bo velika tovarna preciznih električnih aparatov, ki bo našla tržišče v drugih republikah, ki se industrializirajo s pospešenim tempom.« Slovo od delavk, med katerimi so bile mnoge učenke dobrepoljske šole, in od zgovornega obratovodja je bilo prijateljsko. Ogled Tele je učiteljem pomenil srečanje s tistimi dejstvi socialistične izgradnje, o katerih v šoli skoro vsak dan govorijo. F. 2. PRED IZBIRO POKLICA V Loškem potoku so volili nov ZS Zadružniki KZ Loški potok, so v nedeljo 16. aprila izvolili nov zadružni svet. Pri volitvah so se najbolj izkazali zadružniki v Pod-preski, kjer je do 11. ure volilo 99,70 odstotkov volilcev. Skupno je volilo 95,26 odstotkov vseh zadružnikov. Nov zadružni svet šteje 40 članov, od tega je 20 članov delovnega kolektiva. V KZ Loški potok je včlanjenih okrog 600 zadružnikov. Zadruga ima zaenkrat samo kmetijsko poslovno enoto, v bodoče pa bodo imeli tudi gozdarsko poslovno enoto. V Dragi bodo imeli krajevni zadružni svet. RESNIČNA RIBIŠKA Ante Beganija iz Jajca v Bosni je lovil ribe. Naenkrat je nekaj močno potegnilo. Ante je vlekel in vlekel in na svoje začudenje imel na trnku še bolj zasuplo vidro. Še nekaj tednov nas loči od zaključka šolskega leta in spet bo naše šole zapustilo veliko učencev. Odšli bodo na delovna mesta ali nadaljno šolanje. Kam naj se odločim, dnevno sprašujejo mladi ljudje. Odločitev je težka, kajti zadovoljno in srečno življenje je odvisno od prave izbire poklica. Poklicev pa je nešteto in različni so pogoji za njih dosego. Da bi dobili učenci boljši vpogled v marsikateri poklic, so jih 24. aprila obiskali psihologi iz Ljubljane. Starši in učenci so se seznanjali kakšna izbira je potrebna za določen poklic, kje so šole, kako je z internatom in koliko časa traja pouk. Prikazani so bili različni poklici, za katere mnogi niti vedeli niso. Sestanka v Ribnici so se udeležili tudi starši in učenci iz Sodražice. V prihodnjih tednih bodo učen- Kočevje jutri! Nič po ovinkih, takoj bomo povedali zakaj gre. Prebivalci Kočevja bodo imeli priliko, da že od 29. t. m. dalje res lahko vidijo Kočevje jutri. V dvorani družbenih organizacij (za Komitejem) prireja Obč. ljudski odbor razstavo bodočega Kočevja v načrtih, maketah in slikah. Na razstavi bo mogoče videti zazidavo centra mesta v treh različnih variantah, nadalje zazidavo Kolodvorske ulice ter predel med Rinžo in Šeškovo ulico za tržnico. Nadalje bodo razstavljeni tudi nekateri posamezni objekti kot: dom telesne kulture, podjetje Itas, novo pokopališče itd. Prireditelj hoče z razstavo doseči dvojni namen. Prebivalce Kočevja želi seznaniti z izgledom mesta, predvsem pa želi dobiti pripombe in predloge prebivalcev o zazidavi samega centra. Obiskovalcem razstave bo zato na razpolago posebna knjiga, v katero bodo lahko vpisovali svoje vtise, predloge In kritične pripombe. Razstava naj nadalje omogoči, da se volilci predhodno ogledajo bodočo zazidavo posameznih predelov mesta, ter bodo o tem dali svoje pripombe in predloge na zboru volilcev, ki ga bo občinski ljudski odbor v ta namen v kratkem sklical. Prireditelj razstave ObLO vabi zato vse prebivalce mesta in druge, da si razstavo ogledajo pazljivo in v čimvečjem številu. Na ogled razstave opozarjamo tudi vodstva šol, ki naj organizirajo skupne oglede. Otvoritev razstave bo 29. aprila ob 11. uri dopoldne. Odprta bo vsak dan do 7. maja 1961 od 9. do 12. ure dopoldne in od 4. do 7. ure zvečer. V času razstave bo dvakrat tudi strokovno pojasnjevanje in sicer: 29. aprila od 11. do 12. ure in 5. maja 1961 od 14. do 18. ure popoldne. Ker ima razstava poseben pomen je želja prireditelja, da si jo ogleda vsak prebivalec Kočevja in se tako seznani kakšno bo njegovo mesto v bodočnosti. os- •!"4K4, *V BIbswNIP E* ci obiskali še domača podjetja in ustanove in se na delovnih mestih seznanili z delom. Iz Loškega potoka V Loškem potoku so našteli pri zadnjem popisu prebivalstva 1.873 prebivalcev, ki živijo v 915 gospodinjstvih. Žensk je več kot moških. Zanimivo je tudi, da je nad polovico prebivalcev starih nad 40 let. Največ družin šteje štiri do pet članov, večjih družin, ki bi imele 7 ali 8 članov pa je zelo malo. Pa še nekaj podatkov o prebivalstvu Travnika, ki je največja vas v Loškem potoku. V Travniku živi 419 prebivalcev, od tega 233 žensk ali 47 več kot moških. Gospodinjstev je 119. Prevladujejo družine s tremi člani. PANORAMA KOČEVJA PRED NEKAJ LETI J Iz dela krajevnih organizacij SZDL <*n S $ 1* tli | f ; # STRUGE. — Več kot šestdeset parov oči je napeto zrlo v televizijski ekran na odru klubske sobe, ko sem jih obiskal. Takoj sem ugotovil, da delo krajevne organizacije SZDL v Strugah ni ostalo samo na papirju. Že decembra lani so začeli v Strugah razmišljati kako razgibati družbeno življenje in nuditi prebivalcem vsaj malo kulturne zabave. Daleč od prometnih zvez in kulturnih središč to ni lahko. Cla- ljudi najbolj privlači televizija. Sekcija, ki je imela do sedaj nalogo organizirati klubske prostore, bo v naprej skrbela, da se bo klubsko življenje odvijalo organizirano. V ta namen bodo sestavili program in izvolili ljudi, ki bodo skrbeli za klub. Vsak član, ki redno proseča klub naj bi tudi prispeval mesečno minimalen znesek za čiščenje prostorov, nabavo časopisov in televizij, naročnino. Tudi sekcije, ki jih ima krajevna organizacija v Strugah več, uspešno delajo. Prve izkušnje nam dokazujejo, da je to privlačna oblika dejavnosti, ki lahko člani SZDL preko njih urejajo številne krajevne zadeve. Vse kaže, da jim je v Strugah uspelo najti uspešen način družbenega dela. mm ni Socialistične zveze so prvi prijeli za delo. Urediti primeren klub z vsem kar bo koristilo ljudem, je bil sklep na prvi seji krajevne organizacije Socialistične zveze. Od tedaj je preteklo le nekaj mesecev. V šoli so uredili klub, kjer je prostora za šestdeset ljudi. Nabavili so stole in mize, kupili televizijski sprejemnik, naročili časopise in revije in kar je glavno klubski prostor je skoraj vsak večer popolnoma zaseden. Sedaj 'Tjufivtlaio dzulioe- - PREBIVALCEM KOČEVJA PREDGRAD Prejšnjo nedeljo je bil v Predgradu sestanek članov SZDL iz vse Poljanske doline, ki spada pod očino Kočevje. Udeležilo se ga je Več kot 150 ljudi. — Razpravljali so o komunalnih in drugih problemih kraja ter volitvah v zadružni svet. Sestanka se je udeležil na posebno željo članov Socialistične zveze tudi predsednik Obč. odbora SZDL Kočevje tov. Miro Hegler Pri urejanju mesta je bilo vloženih veliko sredstev tudi za zunanji izgled. Številne zelenice in parki, urejeni v zadnjih letih se še urejajo. Z zboljšanim vzdrževanjem parkov in nasadov in s primemo ureditvijo neposredne okolice stanovanjskih hiš ter poslovnih zgradb, bo Kočevje lahko postalo mesto parkov in zelenic. S tem si bomo uredili prijeten skupen dom. Turistično olepševalno društvo Kočevje poziva vse prebivalce, hišne svete, gospodarske in druge organizacije k sodelovanju pri urejanju našega mesta. V dogovoru z občinskim odborom, stanovanjsko skupnostjo in turističnim društvom je vrtnarija Kočevje začela z urejanjem parkov in nasadov. Ta dela bodo dovršena do obletnice ustanovitve OF in prvomajskih praznikov. To delo pa ne bo imelo popolnega učinka, če ne uredimo dvorišč in okolice vsake stanovanjske hiše in vseh poslovnih zgradb. Zato je nujno, da vsak hišni svet oziroma lastnik hiše, organizira ureditev neposredne okolice. Vso navlako, smeti, kopice zemlje in drugega materiala, je treba odstraniti. Lepo bi bilo, če bi okna hiš okrasili s cvetjem. Isto velja za vse gospodarske in druge organizacije. Pripominjamo, da vse delo ne bo doseglo zaželjenega učinka, če ne bomo izvršenih del čuvali in vzdrževali. Zato raznih odpadkov ne mečimo po ulicah in parkih, temveč v zato določene smetnjake. Za pomoč, zlasti za nasvete se obračajte na vrtnarijo, za odvoze pa na Komunalo. Vsa ureditvena dela izvršite Rudolf Mohar #>> BCM CAR Nihče se menda več ne spominja, da je prebival na Blokah pred davnimi časi mogočen Ajd. Baje da je bil velik in močan, da mu ni bilo enakega na svetu. Poleg tega je bil brez srca, lakomen in nadut. Razmišljal je le o bogastvu in slavi. Zato ni bilo čudno, če si je neprestano govoril: »Zavladati moram velikim Pokrajinam, da bom nekoč postal — car! To bo imenitno! Nihče na svetu ne bo tako mogočen kot jaz.« Ljudje na Blokah so zelo trpeli; velikan jih je kar naprej Priganjal in trpinčil, samo da bi čim prej dosegel svoj namen. Najhuje je bilo seveda to, da jih je že v jeseni oropal vseh pri-delkov in jih pospravil v svoje kašče. Potem so ga ljudje prosili na kolenih, da jim je vračal najnujnejše za preživljanje, ali pa so morali hoditi prosit v sosednje vasi, če so se hoteli obdržati pri življenju. Velikanova moč je kljub temu, da so se mu upirali, hitro rastla. Kmalu je zavladal vsem sosednjim občinam, razen Sodražici. Od nje ga je namreč ločil velik gozd. Tja si seveda ni uPal, ker se je bal mraka in gozdne teme. To je Ajda zelo mučilo, saj je ^edel, da ne bo postal nikoli car, bodo ostali izven njegove obisti kraji, ki so tako blizu, kot 16 Sodražica. Zaradi tega je razmišljal in razmišljal, kaj bi bilo treba storiti, da bi premagal ovi-r°' Pa mu je nekega dne kar na lepem šinilo v glavo: prav bi bilo, če bi napravil cesto, po kateri bi se lahko peljal tja kakor ear. »Hahaha ...« se je zakro-botal, da je odmevalo od gora. “■Le kako, da nisem že prej pri-šel na to misel!« Ne da bi se obotavljal, se je napotil od hiše do hiše in ljudi v kup. »Na delo, uni!« je vpil. Cesto, cesto ho- čem imeti tja do Sodražice! Ljudje so morali delati od jutra do noči in še ponoči, zakaj Ajdu se je hudo mudilo. Ce se je kdo le ozrl, ga je oplazil z bičem, da se je zvil od bolečine. Ko pa je bila cesta gotova, se je postavil na vzvišeno mesto in si rekel poln zmagoslavja: »Lej, pa se bo le uresničila moja želja ...« Nato se je obrnil proti Sodražici in se trkal s pestjo po prsih, rekoč: »Zdaj mi nihče več ne more preprečiti, da bi postal car! Bom car! Bom car! Hahaha. Vam pa tam doli gorje! SSmo še počakajte, da zaprežem dva para konj in da se pripeljem tja po kraljevsko ... To bo veselja, da še nikoli takega!« Prav tedaj pa so tam pasli živino pastirji iz Podklanca in slišali vse, kar je govoril velikan. Takoj jim je bilo jasno, da je treba nekaj storiti, če hočejo preprečiti nesrečo. Zavedali so se, da se velikana lahko rešijo le z zvijačo. Zategadelj so se brž posvetovali in kmalu se je eden domislil: »Speljimo mu cesto v globel!« Cim je Ajd odšel, so šli pastirji na delo. Cesto so tam, kjer se je ognila največje globeli, zasuli s kamenjem in jo pokrili z mahorn, tako da je izgledalo, ko da drži naravnost v prepad. In ko se je velikan drugi dan pripeljal, je bil tako zaverovan v svojo zmago, da je pognal konje čez strmino, po kateri je zgrmel v globel, kjer je obležal mrtev. Pastirji so zaplesali od veselja. Stekli so domov in kričali na vsa usta: »Boncar je mrtev! Boncar je mrtev!« Mislili so, da mu je tako ime, ker so ga slišali prejšnji večer, kako se je široko-ustil, češ, da bo car. Ljudje se sprva niso nič zmenili za početje otrok; ko pa le niso nehali vpiti, so šli pogledat, kaj se je zgodilo. Ob pogle- du na velikana so bili tako presenečeni, da niso mogli verjeti svojim očem. Sele ko so ga otipali z rokami, so si rekli: »Pa je res mrtev...« Od radosti so bili vsi iz sebe, da se jim je ob pogledu ria otroke storilo milo pri srcu. Objemali so jih in jim s solzami veselja v očeh govorili: »O naši zlati, zlati otroci, rešili ste nas največje nesreče ...« In kamor je segel glas o Ajdovi smrti, ni hotelo biti veselja ne konca ne kraja. Potem se je spomin na velikana kmalu zabrisal, kraj, kjer se je ubil, pa se še dandanes imenuje — Boncar. pred prazniki, ki so že pred nami. Tekom leta naj se dela še dopolnjujejo, predvsem pa vzdržujejo. V ta dela vključimo tudi mladino, da bo uspeh trajnejši in bolj uspešen. Da bi dali tej akciji posebni poudarek, razpisuje Turistično olepševalno društvo Kočevje v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo tekmovanje z nagradami za najboljšo ureditev. Razpisujemo štiri nagrade. Prva 20.000 din, druga 15.000 din, tretja 10.000 din in četrta 5.000 din. Nagrade lahko dobijo hišni sveti, gospodarske in druge organizacije oz. lastniki hiš. Tekmovanje traja od tega razpisa do občinskega praznika. Posebna komisija bo v tem razdobju nekajkrat izvršila ogled, na jesen pred občinskim praznikom pa določila komu pripada nagrada. Turistično olepševalno društvo Kočevje REZULTATI POPISA V RIBNICI Popis prebivalstva v občini Ribnica je prikazal, da živi v tej občini 9.880 prebivalcev. V Ribnici pa je živelo točno 1.600 ljudi. 35 popisovalcev je imelo veliko dela preden so opravili popis prebivalstva v vseh popisnih okoliših. Popis je bil zaključen 8. aprila. Težav pri popisu ni manjkalo. Popisovalci so bili na delu od jutranjih ur pa tja do poznega večera. Popis je prinesel zanimive številke o strukturi prebivalstva zaposlenosti, iyibrazbi ljudi in drugem. PROSVETNI SERVIS Avto moto društvo bo z majem uvedlo za člane AMD Kočevje oz. za lastnike motornih vozil enkrat tedensko, ob četrtkih od 15. do 17. ure v prostorih AMD na Tomšičevi cesti posvetovalni servis. Lastnikom motornih vozil bodo avtomehaniki dajali brezplačno nasvete in razlago v zvezi z raznimi okvarami in manjšimi popravili. Prav tako bodo ob tej priliki mehaniki izvršili manjša popravila itd. po pogojem, da bo lastnik vozila zagotovil potreben material. Namen posvetovalnega servisa je predvsem ta, da bodo lastniki motornih vozil lahko pravočasno ukrepali pri vzdrževanju vozil in da si prihranijo nepotrebne izdatke. Dom na Travni gori za 1. maj Kozel v zelniku Na oder podeželskega kluba je zlezel velik, neobrit človek v zloveščem fraku. Glasno se je od kašljal in s hripavim glasom šepetaj e vprašal: »Kje je spremljevalec?« »Oprostite, tovariš predavatelj,« se je razburil Saša, »predavanje je vendar. O alkoholizmu. In o borbi z njim. O glasbi tu ne more biti govora!« »Predavanje? Hm. Toda mogoče bi bilo vendarle dobro kaj zapeti, a? Iz .Demona’, a?« »He-he! Predavanje je vendar!« »Bogme, jaz bi pa rajši kaj zapel. Recimo ... Na zemlji ves človeški rod časti malika enega ...« »Kaj delate? Predavanje je vendar. Alkoholizem in tako rekoč borba. Tako je napisano na lepaku.« »Res? Nu, dobro. Hm, hm« Mož v fraku se je spet od-kašljal, se prijel z rokami za tilnik, obrnil glavo in se postavil v pozo. Predsednik je pozvonil. »Tovariši, pozivam vas k redu. Danes nam bo tovariš iz centra predaval o alkoholizmu in tako dalje. Tema je zelo važna v družbenem smislu delovnih ljudi. Kdor torej temu problemu predpostavlja ples, naj zapusti dvorano. Besedo ima tovariš iz centra.« Predavatelj je s sinjimi očmi pogledal okoli sebe, se zazibal in dejal: »Tovariši! V tej grozni uri, ko republika Sovjetov vzdihuje pod spletkami najemnikov svetovnega kapitalizma, ne moremo ostati indiferentni. Vsi ko en mož! Ali ne govorim prav?« »Prav,« so nejevoljno pritrdili v dvorani. »Da, tovariši! Mi vsi moramo ko en mož stopiti v borbo z alkoholizmom! Tisoči ljudi pijejo žganje in tisoči ljudi se vsak dan zastrupljajo s tem strašnim strupom, ki razkraja ves organizem. Ali ne govorim prav?« »In celo oslepijo«, je -dejal iz dvorane tehten ženski glas. »R-r-res je, državljanka. Prav umestna pripomba! Vprav oslepijo. Časih se zgodi tako. In oglušijo. Casta beseda. Torej, tovariši, mi vidimo, da je žganje strašen strup, pravi bič. A zakaj?« Predavatelj je z groznim pogledom preletel obmolkle poslušalce. »A zakaj?« Napravil je učinkovito pavzo in ko mu je bilo tišine dovolj, je povišal glas: »Zato, dragi tovariši, je žganje tako škodljivo, ker se do zdaj še niso naučili, kako ga je treba pravilno čistiti. In kaj je laže kakor očistiti žganje? Malenkost Na eno vedro žganja je treba vzeti tri funte običajne, navadne, nobene posebne soli.« »Debele ali drobne?« so hitro vprašali iz dvorane. »Najboljša je drobna. Seveda lahko vzamete tudi debelo. Potem stresete to sol v žganje in vedro zgoraj pokrijete s kako toplo rečjo. Na primer, z odejo« »Lahko tudi s pernico, tovariš predavatelj?« »Lahko tudi s pernico. S pernico je skoro še bolje. Da, dragi tovariši. Potem je treba vzeti kakih pet ali šest funtov navadne, primitivne mahovnice...« »Mahovnice!« je navdušeno pisnila ženska iz tretje vrste in se tolkla po bedrih. »Moj bog: mahovnice!« »Vprav mahovnice,« je svečano vzkliknil predavatelj. »Naj-navadnejše mahovnice in to ma-hovnico je treba kuhati na majhnem ognju in primešati zraven galuna, krede in sode!...« »Mnogo galuna?« »In sode?« »Tovariš predavatelj, kako pa če...« »Tiše, tiše! Dajte, da slišim! Ne prerivajte se! Ali je treba zamesti mnogo galuna?« V dvorani je nastal šunder. Zadnji so pritiskali na prednje. Ženske so vreščale. Na kateder so leteli listki. »Tovariši, ne vsi hkrati! Prosim po vrsti! Glejte, tu imam listek, na katerem nekdo vprašuje: ali lahko primeša popra in tobaka, da bo žganje močnejše? Odgovarjam: to se ve da ne! Poper in tobak, pomešana v žganje sicer napravljata vtis moči, toda dejansko moči prav nič ne povečata, ampak vas potem boli glava kakor da bi bila zakleta. Nu, da nadaljujem. Ko je torej, dragi tovariši, mahovnica kuhana in se prične izcejati sok, tedaj je treba vzeti sito, navadno, najprimitivnejše kuhinjsko sito, ki...« Predsednik je prebledel. »Tovariš predavatelj, prosim, držite se teme.« Občinstvo je zatulilo. »Naj pove! Prosimo, prosimo! Ne prekinjaj predavatelja! Koliko sode? Zdrobljeno kredo ali tdko v koscih? Naj pove še enkrat tisto zastran sita.« Predavatelj je pobesil glavo* napol zaprl oči in nadaljeval: »Potem, dragi tovariši, je treba precediti vso to mešanico skozi sito v vedro ...« »Vedro?! Ah, ti moj bog, torej v vedro? A?« »Ta je pa dobra!« »... V lončeno vedro, v katero ste prej položili...« Predsednik se je zgrabil za glavo in zbežal za kulise. Saša se je s hladnim, potnim čelom naslonil ob bočno stranico odra. »Saša,« je otožno zavil predsednik, »saj nam demoralizira poslušalce. In prav nič ni podoben zdravniku. Mogoče si se pa zmotil in pripeljal koga drugega?« »Nič se nisem zmotil,« je gluho dejal Saša. »Sam sem šel v hotel, v osmo številko.« Predsednik se je stresel. »Osemnajsta številka, ne osma! Polomil si ga! Potegnite gazodra! Ne osma, ampak osemnajsta! Zastor! Zastor! Zmotil si se! V osmi je igralec. Tepec!« Saša je mrzlično spustil zastor. Pa je bilo že prekasno. Predavatelj je stal sredi dvorane, obdan od navdušenih poslušalcev in odgovarjal na pismena vprašanja. Predsednik se je zgrudil k svili zastora. Njegov obraz je najprej izražal obup, nato pa se je izlahka razjasnil. Potem se je predsednik zamišljeno zazibal in mahoma s hripavim glasom kriknil v dvorano: »Tovariš predavatelj! Kaj pa, če v zmes deneš preveč drožja in se ti ta vrag potem zgosti?« To rekši se je prerinil v največjo gnečo radovednih poslušalcev. V. Ratajev Dom na Travni gori se pripravlja za sprejem gostov, ki bodo prvomajske praznike preživeli pri njih. Najavljeno je že okrog 200 ljudi iz Ljubljane in drugih krajev. Ce bo vreme ugodno bo dom premajhen za vse obiskovalce te priljubljene planinske postojanke. Uprava doma bo poskrbela za do- PRVOMAJSKE PRIPRAVE V ribniški občini so začeli s proslavo prvomajskih praznikov že 27. aprila. Tega dne je bila v Ribnici občinska pevska revija, ki je lepo uspela. 28. aprila so bile po kraj. organizacijah SZDL svečane seje v počastitev 20. obletnice ustanovitve OF. V soboto, 29. aprila bodo po kolektivih krajše proslave v počastitev praznika. Praznične dni, pa bodo delovni ljudje prebili na izletih: Travna gora, Grmada in druge turistične postojanke vabijo. bro postrežbo in zabavo, zato ne bo nikomur žal, če se bo odločil preživeti praznike na Travni gori. Sedaj hite z deli pri urejanju ceste na Travno goro. V gradnji je tudi vodovod. V kratkem bodo dobili televizor. Dom na Travni gori je vedno bolj privlačen. Lesnoim dustrijsko L maja pričakujejo na Travni gori tudi številni obisk delovnih ljudi iz Sodražke in Ribniške doline in sosednjih krajev. Okoliške organizacije Zveze borcev nameravajo organizirati na Travno goro množične izlete svojih članov. Vsem delovnim ljudem ob de- podjetje IZVOLILI SO NOV ZADRUŽNI SVET lavskem prazniku 1. maju in 20. obletnici vstaje naših narodov naše iskrene čestitke # SODRAŽICA. — 16. aprila so zadružniki in člani kolektiva KZ Sodražica izvolili nov 40-čIan-ski zadružni svet. Volilna udeležba je bila lepa saj je znašala 97,29 odstotkov. Najbolj so se odrezali zadružniki na Gregorju. Z volitvami so zaključili že ob 11. uri, v Sodražici pa ob dvanajstih. Ribnica RIBNICA, dne 23. aprila. — Danes je bil v Ribnici zbor Občinskega sindikalnega svet . V poročilih in razpravi je bil dan velik poudarek izobraževalnemu delu, nagrajevanju po ekonomskih enotah, informiranosti kolektivov in drugem. V razpravi je sodeloval tudi predstavnik Okrajnega sindikalnega sveta. Diskutanti pa o živo posegali v razne probleme sindikalnega dela. Predsednik Obč. sindikalnega sveta Bogo Abrahamsbcrg je v svojemporočilu dejal med drugim: in oblikah tega dela po sindikalnih podružnicah. Govorili so tudi funkciji sindikata v odnosu proizvajalec — komuna. Ugotovili so, da Zbor proizvajalcev pri ObLO ni odigral tiste vloge kot bi jo moral. Odborniki v premajhni meri seznanjajo svoje volivce p ) Prvomajska nagradna križanka IZ OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA RIBNICA Delo sindikata je vsestransko »Imamo petletni plan gospodar-, Na zboru je bilo poudarjeno, da skega razvoja .Ugotavljamo, da je treba oblikovanju notranjih od-naše proizvodne kapacitete, indu-! nosov v kolektivih posvtetiti več- strijske in kmetijske, niso še docela izkoriščene. Zato preden sej odločimo za razširitev proizvodnje analizirajmo dosedanjo izkoriščenost proizvodnih kapacitet.. V nadaljnjem investiranju naj v odločilnih primerih odloča kolektiv. Da se moramo v bodoče opreti predvsem na lastna sredstva, nam je znano ... Enotnost gozdno gospodarskega območja komune pa je dosedaj zmanjševal način upravljanja z našimi gozdovi: na eni strani OLO, ki je upravljal z gozdovi,/s katerimi gospodari KGP Kočevje preko gozdnih obratov Grčarice, Pod-preska in Velike Lašče ter zaseb- jo skrb. Pri tem bo lahko odigralo veliko vlogo izobraževanje. Komisija za izobraževanje je opravila v preteklem obdobju pomembno delo. S sodelovanjem Delavske univerze so organizirali seminarje za organe delavskega samoupravljanja. V bodoče bo treba posvetiti večjo pozornost izobraževanju na delovnem mestu. Izobraževalni kolektivih o tem kaj dela ObLO. Nek delegat je kritiziral trgovinsko mrežo v Ribnici, češ, da bi morala biti v trgovinah boljša izbira in postrežba, izboljšati bi se morali odnosi v podjetju itd. Potrebna je tudi specializacija trgovine. Občinski sindikalni svet je kupil v Piranu stavbo, katero so s pomočjo podjetij adaptirali. Tu bo počitniški dom za člane sindikata ribniške občine. Že letos bo začel center deluje zaenkrat samo na J služiti svojemu namenu. LIP, ustanovili pa jih bodo še v nekaterih drugih večjih podjetjih. V razpravi so med drugim govorili o skrbi za delovnega človeka, temu vprašanju je večina sindikalnih podružnic posvetila premajhno pozornost, o prehajanju so se pogovorili o prvomajskih prazni- no lastništvo gozdov. Eno in .dru- delovne sile iz enega podjetja v go področje zaostaja za razvojem drugih gospodarskih panog komune. V pogojih, ko postaja komuna upravni organ gozdov, ne glede na lastništvo, prihaja enotnost našega gozdno gospodarskega območja splošno ljudskega in zasebnega sektorja do polnega izraza. V kolektivih naj razmišljajo o pogojih za uvedbo ekonomskih enot. V precejšnjem številu naših podjetij je uvedeno nagrajevanje po delu, toda gre le za stari sistem tarifnih pravilnikov, izboljšan z nekaterimi novostmi, z dodajanjem vzpodbudnejših elementov, kar spremlja hitrejše naraščanje proizvodnosti. Toda to še ni razdeljevanje po delu. Uvesti bo treba nagrajevanje po ekonomskih enotah. Ustavljanje ob tem, da nek obrat v podjetju ali kmetijske organizacije še nima pogojev za uvedbo ekonomskih enot, ne more biti naše stališčfe. Samostojen obrat, kot bodoča ekonomska enota naj se oblikuje tako, da bo razpolagala s sredstvi proizvodnje in samostojno gospodarila v okviru podjetja...« drugo, kulturnoprosvetnem delu msBSzna-'. Na kraju praznovanju kov. Izvolili so nov 19-članski Občinski sindikalni svet, 5-članski nadzorni odbor in tri delegate za okrajno konferenco OSS. Sprejeli so proračun in konkretne zaključke za bodoče delo. i I u 3 v s 6 f » 1 9 #0 11 a n tv 15 46 ) V Ld /3 19 20 a ti ll 23 a a 25 a 26 u a 24 a 29 i0 a bi bi a ii 39 a a 56 bi 33 Vo a H vv V 5* 96 Vž 94 99 .50 Sl 62. 55 a /v 55 a SC S/ 3J>a 5» to 11 — a Ci ti 6 Y 6/ C š 69 }0 a »v H is H tv *6 a 76 .. 7; »9. a *6 19 40 «1 35 a iv 15 a K a Bi a 19 — 91 Našim bralcem j majske praznike Revija mladinskihrpevskiM zborov' V nedeljo 23. aprila je bila v Kočevju revija mladinskih pevskih zborov. Organizirali so jo: Svet za šolstvo, Svet "Svobod« in kulturnih društev in Društvo prijateljev mladine Kočevja. Sodelovali so mladinski pevski zbori: Vas-Fara, Livold, Mozelj, Onek, Stara cerkev, Struge, Kočevska Reka in šoli J. Šeško in M. Bračič iz Kočevja. Ob pol devetih dopoldne je bil prisrčen sprejem mladih pevcev na avtobusni postaji, nato pa ki-nopredstava za mladino. Žal je slabo vreme preprečilo rajanje mladine na veseličnem prostoru v parku. Popoldne je bila ob pol štirih revija pevskih zborov. Posebna strokovna komisija je ocenjevala posamezne zbore in razsodila, naj Jamarji na delu kot najboljša naša mladinska pevska zbora nastopita na sektorski reviji v Ribnici 7. maja mladinski pevski zbor Vas-Fara in pevski zbor 6., 7. in 8. razreda obeh šol iz Kočevja. Posamezni zbori so dobili priznanja in diplome, vsi pevci pa spominske značke. Zlasti lep je bil nastop vseh pevcev v zaključni pesmi, ko je iz 477 mladih grl zadonela s sodelovanjem godbe na pihala pesem »Lepo je v naši domovini biti mlad«. Da je revija mladinskih pevskih zborov tako lepo uspela, gre zasluga našim prosvetnim delavcem. Opazili pa smo, da je v zborih več ženske kot moške mladine. To bo treba nekako uravnati, da nam ne bo pozneje manjkalo v zborih moških glasov! — Velika dvorana Šeškovcga doma je bila polna hvaležnih poslušalcev. Takih in podobnih pevskih prireditev si želimo še več. * F. C. MKUD MATEJ BOR NA V smo za prvo-1 po vojni zgrajena elektrarna; 9. pripravili na-i delavske strokovne zveze; 17. dru-gradno križanko. ga in dvanajsta črka; 18. drugo Tokrat bomo razdelili 3 denarne! ime"vza Litostroj; 21. tituliramo; -----i~ n ------j 23. beograjski delavski tednik; 2d! nagrade in 7 knjižnih nagrad. 1. nagrada — 3000 din 2. nagrada — 2000 din 3. nagrada — 1000 din 4. —10. nagrada — sedem lepih leposlovnih knjig. Križanko je treba poslati na naslov »Uredništvo Novic« Kočevje do 8. maja. Na kuverti napišite v levem spodnjem kotu »Križanka«. Ker so stroški poštnine sedaj višji, frankirajte pismo z znamko za 25 din. Premalo frankiranih pisem ne bomo sprejeli. Vodoravno: 1. vas ob Neretvi, kjer je bila nato; 26. močna piščal v tovarni; 28. namizno pregrinjalo; 29. ameriška kratica za vse v redu; 31. mesec v letu; 33. glavno mesto Sirije; 35. kvartopirski izraz; 36. po-mirjenje; 39. isto kot 35. vodoravno; 41. težko orožje; 42. hrvaški veznik; 43. drag, zal; 46. balkon, galerija v svetiščih, množina; 48. začimba; 51. mlade kravice; 52. težko spanje; 53. osebni zaimek; 54. letopis; 55. električna merska enota; 56. predlog; 57. kazalni zaimek; 58. oče; 59. osebni zaimek; 60. vrednostni papir; 61. arabski konj; 62. pravoslavni duhovnik; 7. maja proslava v Loškem potoku Krajevna organizacija ZB NOV maju 1941. leta. Proslava bo na Loškem potoku je imela pred kratkim razširjeno sejo. Največ so razpravljali o proslavi 20-let-nice vstaje. Določili so, da bodo 7. maja proslavili 20-Letnico akcije proti okupatorju, ki so jo izvršili mladinci v Travniku v GIMNAZIJI V KOČEVJU Ribniški jamarji kljub slabemu vremenu ne mirujejo. Pripravljajo se za veliko delo, ki jih čaka v letošnji sezoni. Poleg strokovnega dela gradijo kočo na Mali gori. Pripravili so cement, železo, les in ostali material, tako da se bo pričelo z delom takoj, ko bo za to povoljno vreme. Do jeseni bo koča gotova. Služila ne bo samo jamarjem kot izhodna točka za raziskovanje jam, temveč bo tudi velikega pomena za turizem. Tudi dohod do koče bodo uredili. Vsi Ribničani se zanimajo za delo tega društva in mu tudi pomagajo. Prepričani smo, da bo njihov načrt dela tudi izpolnjen. V odboru so ljudje, ki se' zavedajo prevzete naloge. Žan NK »BOREC« - NK »KOMET« 3:0 Na pomožnem stadionu Triglav v Ljubljani sta se merila med seboj NK »Borac« Ribnica in NK »Komet« iz Ljubljane. Tekma se je zaključila z rezultatom 3:0 v korist Ribniča- NK | svojega moštva. Bil je zelo sigu-po- ren. Nogometaši »Borca« so že v prvem polčasu vodili z 2:0. Do kraja tekme so bili borbeni in so zmagali. Vso pohvalo zaslužijo vsi igralci, še posebej pa Vladan KUMJUICIE J/tllCE« Vsakoletni prispevek MKUD vlog: profesor Laughsen (Jože Fo- nov. Obe moštvi sta pokazali lepo 1 Ivanovič, Lečič in drugi. igro. Na tej tekmi se je izkazal vratar ribniškega moštva Janez Lesar, ki je to pot prvič branil vrata »Borec« bo igral naslednjo prvenstveno tekmo z NK »Tabor« 14. maja v Ribnici. Matej Bor« na gimnaziji v Kočevju je pri kulturnem in prosvetnem življenju našega mesta že takšen, da bi nastala precej dolga zgodba, če bi hoteli pojasniti njegov obseg in pomen. Za sedaj se omejimo samo na njihovo letošnjo uprizoritev komedije v treh dejanjih I. in W. Pirner »Kukavičje jajce«. Nepomembna in dokaj plehka komedija zahtevnega gledalca ne bo zadovoljila, dala pa je s svojimi komičnimi zapleti mladim igralcem priložnost za sproščeno igro, občinstvu pa predej zabave. Režiser prof. J. Kovačič je iz dramskega teksta in igralcev izčrpal vse, kar se je le dalo. čutili smo njtegov trud za jasno izgovarjavo ter jezikovno in umetniško občuteno oblikovanje govorjene besede, kar smo zlasti I opazili pri igralcih vidnejših žar), njegova žena (V. Bastar), Jonud Walles (M. Kastelic) in obeh »materah« (V. Novak in P. Sevšek). Ker so skoraj vsi igralci Hribu ob 10. uri dopoldne. Na proslavi bodo govorili udeleženci akcije. Sodeloval bo tudi pevski zbor, vrstile se bodo recitacije. Na proslavo vabijo vse, posebno pa mladino, da se bo seznanila, kako se je nekoč borila napredna mladina. Razpravljali so tudi o proslavi krajevnega praznika, ki ga sla 63. nekateri; 64. egipčanski bog; 65. spoji; 68. nadležna žuželka; 69. manjša vojaška edinica; 71. slabo gori; 73. dva enaka samoglasnika; 74. zatočišče; 76. obrtnik; 78. vas. v Suhi krajini; 82. domača žival, dvojina; 84. bivši angleški premier; 86. odstranim madeže; 88. samoglasnik in soglasnik; 89. kazalni zaimek; 90. rudnina; 91. vrsta pajkov. Navpično: L kratica za našo armado; t. dva soglasnika; 3. podjetje lesne stroke (kratica); 4. najmanjši delci snovi; 5. bivši pravniški poklic; 6. treščice; 7. dišeča začimba; 8. prva in predzadnja črka; 9. pritok Save; 10. prav tako, latinsko; 11. naslov Cankarjeve povesti; 12. deseta in enaindvajseta črka; 13. umetniški izdelek; 14. glavno mesto Gvineje; 15. dolgoprstnež; 16. im; 17. priimek in ime našega voditelja; 19. igralna karta; 20. čut; 22. znana politična delavka, ki je pred leti umrla; 24. pismeni stiki; 27. isto kot 19. navpično; 30. oblika zemljiškega izkoriščanja v srednjem veku; 32. glasbena noUi* 34. peč za sežiganje mrličev; 35-cev; 37. vojaška ideologija m napadalnost; 38. predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije; 40. mesto ob Ljubljanici v rimskih časih; 41. potrebščina za negovanje; 43- Ob tej priložnosti nameravajo razviti prapor Zveze borcev. Precej denarja za prapor so prispevali člani ZB sami. . Na seji so govorili tudi o priznavanju delovne dobe članom, ki so sodelovali v NOV. Okrog I 70 odstotkov članov še vedno ni- v tej komediji prvikrat^stopali j “orali f delon^Sth^ ^ na odrskih deskah, zasluži njihovo gledališko prizadevanje" še prav posebno pohvalo! — Učinkovito sceno je oskrbel J. Požar . Igro so uprizorili razen v Kočevju tudi v Ribnici in Velikih Laščah in jo bodo bržkone še kje drugje. Zadovoljno občinstvo se je mladim igralcem povsod oddolžilo z lepim obiskom in toplim aplavzom. France Cankar vi jo v Loškem potoku 31. julija. I znamka ruskih letal; 44. začetni ci našega naj večjega pisatelja; 45-lesni proizvod; 47. drugo ime za klofar; 49. pomanjkljiv; 50. pohajkujem; 56. ruska reka; 59. del obraza; 60. trapast; 66. delo v tiskarni; 67. srbski predlog; 70. os-zaimek; 72. južnoameriška ovca; 75. po srbsko gre; 77. vrsta orožja; 78. zemlja, ki se zajeda globoko v morje, dvojina; 79. kratica Določili so tudi tovariše, ki bodo v šoli predavali o zgodovinskih dogodkih v NOB in prenašali tradicije slavne borbe partizanov. za društvo inženirjev in tehnikov; 80. ata; 81. grška črka; 83. ploskovna mera; 85. neločljiva soglasnika; 87. znak za kemično pt-vino iridij. ODBOJKA VREME Po 29. aprilu izboljšanje vremena z močnimi razjasnitvami. Od 2. ali 3. maja dalje zopet nestalno vreme s padavinami (po večini krajevne plohe). Partizan Kočevje : Stari trg 3 :0 V nedeljo dopoldne, je bila na igrišču v »Gaju« odigrana prva prvenstvena tekma letošnje sezone v odbojki. Moštvo TVD Partizan Kočevje nastopa v podzvezni ligi. Prvi nasprotnik je bilo moštvo iz Starega trga. Igra je bila le v prvih dveh setih.lepa, ko se je domače moštvo trudilo in smi- selno igralo. Videli smo nekaj lepih potez domačega moštva, zlasti pri udarcih na mreži in v obrambi. Prstna igra in podaje so še vedno slaba stran moštva. Tretji — zadnji set je zopet pokazal stane napake moštva, da po vodstvu z 2 :0 popusti z namenom, da se prikaže lepa igra za gledalce. PREHRANA MANUFAKTURA ŽELEZNINA TKANINA OSKRBA TEHNIKA RUDAR ŠPECERIJA POTROŠNIK GALANTERIJA KNJIGARNA — PAPIRNICA PRESKRBA OSILNICA OBUTEV HRANA KOLONIALE ŽELJNE ŽIVILA MOZELJ ROG KOPRIVNIK IZBIRA STARA CERKEV ZARJA STARI LOG MLEKARNA KOLPA FARA CABRANKA PAPEŽI MOŠENIK MORAVA POLJANKA PREDGRAD Trgopromel TEKSTIL KOLONIALE POSTREŽBA BANJA LOKA SADJE — ZELENJAVA CENTRALNO SKLADIŠČE SKLADIŠČE PIJAČ Kočevje S POSLOVALNICAMI ČESTITA VSEM POTROŠNIKOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI — L MAJU IN 20. LETNICI VSTAJE IN ŽELI VELIKO USPEHOV Mladinci NK »Kočevje« ■ prvaki! ČLANI NK KOČEVJE : PAPIRNICAH 2:2, MLADINCI NK KOČEVJE : PAPIRNICAH 3:1. NAJVF.CJI USPEH V ZGODOVINI KOČEVSKEGA nogometa je prvo mesto mladincev v lpl. kdaj bo konec ugovarjanja sodnikov? V nedeljo, 23. IV. se je zavrte- I ljana. To je doslej najvišji razred 18. kolo nogometnega prven- nogometnega tekmovanja v kate-stva v nogometni podzvezi Ljub- I rem nastopa Kočevje. Ne moremo mimo energičnih : S skrbjo smo pričakovali zače- li krepo v in sklepov upravnega od- - tek članske tekme, saj smo vedeli, bora kluba o odvijanju in delu i da je moštvo Papirničarja dobro in po načelih gojitve športnega amaterizma. Eden od najuspešnejših ukrepov je, da nastopajo v moštih mladinci in člani, ki jih je klub vzgojil doma. Ne posega po nobenih uvoženih »zvezdnikih«, kakor to delajo nekatera druga moštva. Upravni odbor se je zavedal, da je mladina glavni nosilec nadaljnjega razvoja športne dejavnosti, zato je prav mladini nudil največ vzgoje in pomoči. Ves vloženi trud in materialna sredstva se uspešno obrestujejo. Mladinci so dosegli dosedaj največji uspeh v nogometni zgodovini Kočevja. Že 4 kola pred koncem so si zagotovili prvo mesto pred ostalimi mladinci iz Ljubljane, ki so imeli do sedaj več strokovne pomoči. Mladinci niso samo dobri nogometaši, temveč tudi skromni, dobri .disciplinirani tovariši, ki dajejo vzgled ostali mladini. V tekmi proti Papirničarju so zopet dokazali, da so boljše moštvo in tako premagali zadnjo oviro za osvojitev prvega mesta. Zmagali so z rezultatom 3:1. Gibanj* prebivalcev Zalivale Jtcodam JzqubljeHO Txektici gibanje prebivalstva KOČEVJE Poročili so se: Žagar Dragotin, "delavec iz Mlake pri Kočevski fteki star 30 let in Hliš Marija iz jmake pri Kočevski Reki, stara let, Grabrijan Leopold, uslužbenec iz Livolda 41, star 27 let 'd Menič Frančiška iz Jerneje va-51 M>, stara 24 let. Rodila je Erjavec Julijana, gospodinja iz Slovenske vasi 47 — dečka Mihaela. \e pesnik Ludvik iz Pre-stranka 1, star 36 let. loški potok deTaveclz lit Se: Lavr>č Rudolf, ktinniL,g,0Ve vasi !0, star 27 MaW'i i eij^k Ivana, delavka iz &.l0?a lh stara 25 let. Odili sta: Lavrič Pepca, krrve-tovalka iz Travnika 64 — dečka Janeza in Mohar Anica, gospodi-hja iz Reti j 68 — deklico Anico. SODRAŽICA Rodili sta: Turk Pavla, gospodinja iz Sodražice 72 — dečka Janeza in Virant Marija, gospodinja iz Globeli 22 — deklico Vladimiro. Umrla je Zabukovec Ivanka, gospodinja iz Vinic 36, stara 51 let. PRODAM Zelo poceni prodam opremljeno skoraj novo kolo nemške znamke. Naslov v uredništvu »Novic«. času njegove bolezni, darovalcem1 vasi iskreno čestitajo vencev, župniku Dobovšku za 80-letnici sin Viktor spremstvo in govor in vsem, ki so nam pomagali ob njegovi smrti. Žalujoči Debeljakovi. Z A II V A L A Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Lipovec Jakoba iz Rudnika izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu predilnice in sindikalni podružnici »Tekstilane« Kočevje za podarjene vence. Lepa hvala društvu upokojencev, SZDL Rudnik in rudniški godbi. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marica z možem in Fanika z družino ter sin Jože z družino. k njegovi z družine. __ * _ Dragfemu, dobremu in skrbnemu možu in očetu Jožetu Padov-cu iz Novih sel za njegovo 60-let-nico želijo še na mnoga zdrava leta žena, otroci in vnučki. močno moštvo, saj se poteguje za prvo mesto. Začetek je bil žalosten, komaj se je tekma začela že sta bila dva gola v mreži, prvi po krivdi obrambe, drugi pa iz čiste ofsside pozicije, pri kateri je glavni sodnik imel že piščalko v ustih, vendar mu je ta iz neznanih vzrokov zatajila in je tako popolnoma nepravilni gol priznai. Popolnoma upravičeno ga je na to opozoril kapetan moštva Brian; zato ga je sodnik takoj izključil iz igre: Tako je moštvo Kočevja nadaljevalo le z desetimi igralci del prvega polčasa in ves drugi polčas. Vsi, ki so bili navzoči na tekmi, so upravičeno pričakovali največjo katastrofo tega prvenstva. Težko je opisati brezupno borbo kočevskih nogometašev s premočnim nasprotnikom. Prepričan je bil v zmago, zato je začel v drugem polčasu s podcenjevanjem. Napadi Kočevja so bili redki, vendar zelo nevarni. V eni taki akciji je bil Zrušen v kazenskem prostoru »Pičo« in sodnik je upravičeno dosodil najhujšo kazen, katero je Svete zanesljivo realiziral. Ni bilo treba dolgo čakati, ko je spet iz nenadnega predora in gneče pred vrati Papirničarju Štrukelj prisebno porinil usnje v mrežo. Po izenačenju se je začela nepopisna borba za zmago, vendar so igralci Kočevja uspešno varovali svoja vrata, pri čemer ima največ zaslug vratar Turk, ki je uspešno posredoval v zelo kritičnih primerih. Nekaj minut pred koncem je imel BaŠtar idealno priložnost za zmago, vendar ni uspel. To je bila ena najlepših in najbolj borbenih tekem, za kar zaslužijo priznanje vsi igralci, ki so požrtvovalno branili čast Kočevja in niso obupali pri stanju 2:0 in 1 igralcem manj. ' -cr Ob 1. maju in 20. letnici jubileja vstaje jugoslovanskih narodov pošilja tople pozdrave vsem delovnim ljudem Kovinsko KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM-DOBREPOLJE RAZPISUJE DELOVNO MESTO računovodje POGOJ: POPOLNA SREDNJA ŠOLA IN 5 LET PRAKSE NA TEM DELOVNEM MESTU ALI NEPOPOLNA SREDNJA SOLA Z 10-LETNO PRAKSO V RAČUNOVODSTVU. — PLAČA PO UČINKU. — NASTOP SLUŽBE JE MOŽEN ŽE 15. JUNIJA. Nesreča v tunelu pri Umki V tunelu blizu postaje U.mka na progi Lajkovac—Beograd se je zaradi prevelike in težke kompozicije ustavil tovorni vlak. Zaradi dima so se železničarji začeli dušiti in zato je vlakovodja začel vlak spuščati nazaj proti postaji. Medtem pa se je proti tunelu napotila manjša kompozicija in nepričakovano treščila v vlak. En delavec se je smrtno ponesrečil, trije pa šo bili ranjeni. Čestitke Ljubljenemu bratu Janezu, po domače Debeljaku Boltetovemu POZDRAVI Ljubi teti in stricu Mariji in Antonu Gorniku, Rapid River R. I. Michigan USA, pošiljajo prisrčne pozdrave ob obletnici obiska v domovini vsi njuni, ki se jih te dni še posebno pogosto spominjajo. Upajo, da bosta obisk kmalu ponovila. Nečakinja Marija in ostali. OBVESTILO Obveščam cenjene stranke, da od 1. maja naprej obratujem v Seškovi ulici št. 28 to je na bližnji poti #ia postajo. Še naprej sc toplo priporočam. Brivski in frizerski rincelj Martin. SOBOTA, 29. APRILA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5.05 do 5.10 Poročila in dnevni koledar 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00 do 6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00 cert za klavir in orkester v a-mo-lu. 10.00 Še pomnite tovariši... — Ob žici okupirane Ljubljane I. 10.30 Novi posnetki Koroškega in Ljubljanskega okteta. 11.00 Zvočna abeceda. 11.30 Mariborski kolektivi v domovih ob jezeru pri I1C Mariborski otok. 12.00 Naši OBRATOVALNI C AS TRGOVIN iz Dvorske vasi, iskreno čestitajo | Obratovalni čas trgovin v Ko-k njegovi 80-letnici iz daljne Arne- j čevju med prvomajskimi prazni-rike brat Anton, sestri Mici Er j a- ki: v nedeljo 30. aprila obratujejo vec in Angela Drobnič z druži nami, ter mu želijo še mnogo zdravih let med svojo družino. Ljubemu očetu in staremu očetu Debeljaku Janezu iz Dvorske do 7 15 Napoved časa, poročila, I poslušalci čestitajo in pozdravlja-i ,» i vremenska napoved in radijski I jo. 13.00 Napoved časa, poročila, saion iVJa- koledm, 8 00 Poročila. 8.05 Glasba! vremenska napoved in objava ob delu 8 25 Iz vsakega žepa ne- | dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila kai 8 55 Za šolarje — Beg jz ta-1 in zabavna glasba. 13.30 Ob zvo-borišča. 9.25 Radi bi vas zabavali, j kih zabavne glasbe. 14.15 Delovni 10.00 Napoved časa in poročila. 10.15 Lucijan Marija Škerjanc: Koncert za klavir in orkester. vse trgovine normalno, razen tr-, „ ... . , . „ govine »Oskrba«. Mlekarna bo od- j }J' leSf^Lvitev). 10 55 Dve ruski popevki. 11.00 Po svetu jazza. 11.30 Pionirski tednik. 11.50 prta od 7. do 10. ure. razen na dan 1. maja. Trgovina »Oskrba« bo obratovala 3. maja od 7. do 13. ure. TRGOPROMET Kočevje ZAHVALA bridki izgubi naše ■ ljube Ob Riarrie Marije zdravic, roj. ŠTRUKELJ iz Hoč pri Kočevski Reki ^ j lepše zahvaljujemo vsem ascanom, organizacijam ter vsem, Kl so j0 v taka lepem številu spremili na zadnji poti in ji da-! lovali vence. Se posebno se zahvaljujemo to-: varišu Kovačiču Lojzetu in Zor-1 ciču Ivanu za poslovilne besede. Prav lepa hvala tov. Ogrinčič Mariji, ki je s svojim požrtvovalnim delom vse težke dni bila v ] "Vsestransko pomoč, kakor vsem "Vaščanom. Vsem še 'enkrat prisrč-na„ hvala. žalujoči: mama Marija, sin Mi-„an> hčerki Mimi in Vida z dru-Zlnama, sestra Angela in ostalo sorodstvo. ZAHVALA °čet^ izgubi našega skrbnega Se Alojza Debeljaka lensif.^Pše zahvaljujemo dr. Ci-Strežn ^r- Klunu, zdravnikom in ce v M111'1 osebju int. odd. bolnikovem mestu za ves trud v odi?^1CE* “ glasilo Občinskega "Dora SZDL Kočevje in Ribnica. TleS* ,n tiska CZP »KOČEVSKI v Kočevju. Urejuje ured-odbor. Odgovorni urednik »ne* Merhar. Uredništvo in upra-14/v Kočevju, Ljubljanska cesta ~o„a’telefon uredništva in uprave 2sn ^Varočn,na j« 500 din, polletna nanrii? »n j° j® treba Plakati v S »« ,?* inozemstvo 1000 din oz. fions« ,dolarje. Tekoči račun: , ,,,‘V285 pri Komunalni banki i oljana, podružnica Kočevje JADRAN, Kočevje: od 28. do 30. aprila francoski barvni cinema-scopski film »Nenavadna Amerika«, 30. aprila matineja nemškega barvnega filma »Ni prostora za divje živali«, 1. In 2. maja jugoslovanski film »Vojna«, 3. in 4. maja franc, barvni cinemascopski film »Blago iz obale Durance«, od 5. do 7. ma-aj ameriški barvni cinemascopski film »Cas življenja in smrti«, 8. in 9. maja ameriški barv. cinemascopski film »Risarka modelov«, io. in 11. maja nemški barvni cinemascopski film »Od Aljaske do Mehike«, od 12. do 14. maja ameriški barvni cimascopski film »Mladi levi«. SVOBODA, Rudnik: 29. in 30. IV. mehiški film »Ko nekoč odidem«. RIBNICA: 29. in 30. aprila slovenski film »Akcija«, 6. in 7. maja nemški film »Prfoks«, 13. in 14. maja sovjetski film »Ko-čubej«. SODRAŽICA: 29. in 30. aprila italijanski film »Kronika siromašnih ljubimcev«. LOŠKI POTOK: 30. aprila in 1. maja nemški film »Hudičev krog«, 7. maja jugoslov. film »Črni biseri«, 14. maja čehoslo-vaški barvni film »Kje in kod«. VELIKE LAŠČE: 29. in 30. aprila nemški film »Lažni kapetan«, 6. in 7. maja angleški film »Pot v visoko društvo«, 13. in 14. maja jugoslovanski film »Svojega tle-lesa gospodar«. DOBREPOLJE: 29. aprila francoski barv. vistavision film »Kockar«, 30. aprila francoski barvni cinemascopski film »Nesreč- Otroci izbirajo pesmico. 12.00 Priredbe Mladena Pozajiča. 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Presajanje lončnic. 12.25 Zabaven opoldanski spored. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Josip Čerin: Lepa Mara. 13.50 Operne melodije. 14.20 Šport ' in športniki. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in in Boris Kovačič predstavljata svoje nove domače popevke. 18.00 Pesmi raznih dežel z raznih kontinentov. 19.00 Obvestila. 19.05 Drejčnik Andrej govori... 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Pol ure razvedrila in zabave. 20.30 Radijska igra — Barrie Staviš: Človek, ki ni nikoli umrl. 21.30 L. van Beethoven: Leonora, uvertura št. 2. 21.45 Vedri zvoki. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15—23.40 Vabimo Vas na ples! — Vmes objave. 23.00 do 23.05 Poročila. 23.40 Božidar Kunc: Tri epizode za klavir in godala. 24. Zadnja poročila in zaključek oddaje. kolektivi čestitajo za Prvi maj. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Alophe Adam: Giselle, balet v dveh dejanjih. 16.00 Delavsko gibanje v svetu. 16.20 Pozdravi iz Zagreba in Beograda. 17.00 Veliki zabavni j orkestri z vedrimi melodijami.1 17.30 Športno popoldne. 18.30 P#r- I, petuum mobile in nekaj drugih j skladb Niccolaja Paganinija. 18.45 __, , . , , , „ nn Dobri znanci z novimi melodija- ™povedH 'n dnevni koledar. 7.00 mi. 19.00 Obvestila. 19.05 Lahka NaP morali na ukaz obtoženega zločinca v trumah umirati. Ves sveti ve, da je za smrt milijonov Židov odgovoren Eichmann, vendar hoče-njegov zagovornik dr. Servatius-zvaliti krivdo drugam. Dr. Servatius izjavlja: »Zločin uničenja 6.000.000 Židov ni delo* obtoženega Eichmanna, temveč krivda nemške države.« jttllllllimillllUllllllllllimiUlllllllllllllllllllllllimilMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIHMIlllllMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIMIIMIIMIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIimilllllllllllliyi ■ Zanimivosti od vsepovsod GOLOBI SO NADLEŽNI POTNIŠKA LADJA NA ATOM- se lahko giblje tudi po neravnem Golobi delajo prebivalcem ne- SKI POGON terenu in celo nad vodo. Avto- katerih krajev na francoski oba- Amerikanci pripravljajo prvo rnobil ima namreč vgrajen po- — —-— stvar]a močan pritisk, zaradi li, predvsem v okolici Nice, pre- potniško ladjo na atomski po- seben motor, ki cejšnje preglavice. V teh krajih gon. Imenovali jo bodo »Sava- navpični zračni so se namreč prekomerno razmnožili. Koruzi so primešali ma-milno sredstvo. Golobe so polovili in jih odselili več kot 250 kilometrov daleč, v dolino reke Rodan. NOV HITROSTNI REKORD Ameriški pilot B. White je z reaktivnim letalom X15 pred kratkim poletel z brzino 4500 kilometrov na uro in s tem postavil nov svetovni rekord. Pravijo, da je zunanja površina le- nnah«, po ladji, ki je pred 154 katerega lebdi avtomobil nekaj leti v 29 dneh preplula Atlant- centimetrov nad površino. V For-ski ocean. Ladja bo imela nosilnost 22.000 ton. V treh letih in pol bo ladja porabila le 47 kilogramov goriva. Predvidevajo, da bo gradnja stala 32 milijonov dolarjev. dovem avtomobilu je prostora le za enega potnika. PRVI jUGOSLOVANSKI HELIKOPTER Neka naša tovarna letal bo v kratkem začela izdelovati prvo serijo helikopterjev »Es-55«, za katere pravijo, da bodo zelo uspešno služili mnogim namenom. Omenjena vrsta helikopterjev lahko pelje 8 ljudi, dona RODIL SE JE S KROGLO V ŽELODCU .Zoran Smiljanič se je rodil leta 1945, tik pred koncem vojne. ...____„____________________ Toda njegov primer je edin- tala začela spreminjati barvo, stven: rodil se je s kroglo v že- seže hitrost 180 kilometrov ker se je segrela na 300 stopinj lodcu. Nekaj dni pred porodotn uro, z enkratno zalogo goriva pa Celzija. je bila njegova mati ranjena — preleti 500 kilometrov. krogla pa je zadela tudi takrat Helikopterje »Es - 55« menijo še nerojenega Zorana. Po roj- uporabljati tudi v gospodarstvu, stvu so otroka takoj operirali in denimo za prevoz potnikov in danes je Zoran zdrav in vesel fant. Vest, ki je prišla 12. aprila ie Sovjetske zveze je bila presenetljiva, čeprav so jo znanstveniki vsega sveta pričakovali že nekaj mesecev. Potem, ko so sovjetski znanstveniki izstrelili uspešno nekoliko satelitov in raket, v katerih so bile živali, ki so uspešno pristale na zemljo smo upravičeno pričakovali, da bo v nezhano poletel tudi prvi človek. Za nekaj dni je novica zasenčila vse dogodke na časopisnih straneh. Tudi naš list je o tem že pisal. Sedaj, ko so znane tudi nekatere podrobnosti človekovega leta, bomo tudi mi opisali dogodek nekoliko podrobneje. KDO JE KOLUMB VESOLJA Jurij Gagarin je major sovjet-skegan letalstva, čeprav je še zelo mlad. Rodil se je 9. marca 1934 v neki vasici zraven Smo-lenska. Je sin kolhoznika in zelo sposoben. To dokazuje tudi majorskni čin, ki je za to starost v Sovjetski zvezi redek. V vojaško šolo je vstopil šele leta 1956 in je pozneje služil kot pilot v sovjetskem letalstvu. Poročen je in oče dveh hčera, od katerih ima mlajša komaj mesec dni. V vesolje je poletel prostovoljno, potem ko se je na ta korak dolgo pripravljal pod najtežjimi pogoji. VESOLJSKA LADJA »VZHOD« JE POLETELA Dogodku je prisluhnil ves svet. Navedenega dne so ob 7.07 po našem času uspešno izstrelili prvo kozmično ladjo, v kateri je letel človek. Pri veliki hitrosti, § ki jo je dosegla raketa, se je | 4.725 kg težka ladja »Vzhod« z | majorjem Gagarinom ločila in se | sama s silovito hitrostjo 28.000 g kilometrov na uro pognala na | krožno pot okoli zemlje. Ta je | trajala 89,1 minuto, če odbijemo g čas vzpona in pristajanja. Ladja § se je najbolj približala zemlji na | 185 km, najbolj pa je bila od- | daljena 302 km. Od tedaj, ko je § Gagarin zapustil zemljo do pri- g stanka je preteklo 108 minut. Pogoj za uspešno izstrelitev so g bile dovolj močne nosilne ra- | kete, ki so dale več ‘ton težki = ladji hitrost približno 8 km na g sekundo in jo tako usmerile na krožno pot okoli zemlje. Glavni problem je bil povratek na zemljo, vendar so sovjetski znanstveniki tudi to nad vse uspešno rešili. KAJ PRAVI GAGARIN O POLETU Pri vzletu se je Gagarin zaradi velike hitrosti in pospeška najprej onesvestil. Kmalu pa se je zavedel in spregovoril po radijski zvezi prve besede. Naprave, s katerimi je bil vesoljski potnik ves čas v zvezi s strokovnjaki na zemlji, so brezhibno delovale. Po pristanku je dal izjave, ki so po občutkih in vtisih neizčrpne: »Breztežno sem lebdel v raketi. Videl sem zemljo, kako se počasi vrti. Vesolje, skozi katerega sem letel, je bilo popolnoma črno, zemlja pa prekrasna polna barv in svetlobe. ,V črnem prostranstvu sijejo zvezde POŠEVNI STOLP V PIŠI Že dalj časa opazujejo, da se poševni stolp v Piši, ki je svetovna zanimivost, katero si vsak dan ogleda več tisoč turistov ne- , varno nagiba. Stolp skušajo SLS111KNA CES1A ohraniti z injekcijami cementa, Te dni so začeli v Nemčiji vendar to ne pomaga mnoeo. graditi mogočno avto-cesto, ki Skrbi, kako bi to redko zanimi- bo imela šest cestišč. Cesta bo vost ohranili so upravičene pred- vezala Dusseldorf s Kolnom. vsem iz razloga, ker pomenijo Avtocesta bo razkošno razsvet-turisti važno finančno postavko ljena in bo široka 37,5 metra. tovorov, za kontrolo mestnega j prometa, za poštno službo, pola- j ganje naftovodov in dalj novo- i dov, za prevoz gradbenega ma- i teriala, za reševanje v gorah in i na morju ter v gozdarstvu. zakonca Vukušič rojena aprila, | temveč sta aprila rojena tudi g njuna otroka. Da bi bilo še bolj § zanimivo, vsi štirje otroci so g rojeni na ponedeljek. TRIJE DOBOJSKI REKORDI § Prvi: Gospodinja Hanifa Si- | ljič se je v svojem življenju g dvajsetkrat poročila, zadnjikrat = v svojem devetinosemdesetem g letu. Drugi: Srna jo Ahmič ste že šti- =r rideset let brije z isto britvijo, g Brusi jo po navadi ob dlan. Tretji: Tretji rekord pripada | svinji kmeta Brezonjiča, ki je g: v enem letu skotila 51 mladičev, g; giiiiMiiiimiiiuiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiimiiiiiiiiiiiiiir I France Cankar: 1NASE DELO Glej naselja, nova mesta, zorane plodne te ravni! Edinstva-bratstva nova cesta, ki veže naša slavna mesta, in druži brate z vseh strani t v proračunu mesta. MALO VERJETNO Pravijo, da je neki zlatar iz Cincinatija vzel čez nedeljo iz zlatarne 12 prstanov, da bi jih Najmanjša dovoljena hitrost na njej bo 80 km na uro. Prometna policija bo nadzirala promet na njej preko televizije. FORDOV »AVTOMOBIL doma popravil. V ponedeljek jih BODOČNOSTI« je dal v škatlo skupaj z malico. Na razstavi avtomobilov v Med potjo je škatlo izgubil. Po- Amsterdamu je prikazala For-tem, ko je o tem obvestil poli- dova tovarna iz Detroita tudi cijo, so škatlo kmalu našli. — svoj model avtomobila, ki ga Manjkala pa je le malica. Pr- bodo jeli izdelovati v bodočno-stani šo bili še v škatli. sti. Avtomobil je brez koles in NENEHNO NA PLANINI | Kaj so širni oceani 60-letni pastir Vasil Hamovič | našim ladjam? Bežen skok. že šest let neprestano živi v g Trgujemo s svojim sami, svoji pastirski koči na planini. | nas ne ukani Maglič. Vaščani iz vasi Bileca s J mu nosijo hrano in hkrati odpe- = za trde žulje naših rok. ljejo prirastek črede, namenjen | , za prodajo. Pravi, da mu jte še g Gigantski plavži, cementarne, tistih novic, ki jih zve nekajkrat = ob bistrih rekah elektrarne, na leto, preveč. | železne ceste! Vsepovsod 1 zadruge, Sole in domovi. V ZNAMENJU APRILA IN PONEDELJKA V Drnišu živi družina, nič (Jru- | gačna od drugih, pa vendar v g nečem različna. Ne samo, da sta s Tfiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiii>miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiii ----------- 13 Gray se ni menil za sobesednikovo slabo voljo. »Bi mi povedali, kakšne poskuse pripravljate?« »Tri izmed najtežjih,« je odgovoril Abel in povedal imena. Na začetek seveda, potem pa bomo videli. Želite še kaj?« Nenadoma mu je šinila kri v glavo. »Kaj za vraga vas je prineslo sem? O tem bi se lahko zmenila po telefonu v dveh minutah. Kaj hočete?« Gray je počasi vstal, Abel pa je planil na noge in tako sta se gledala čez mizo, kjer je le- . žal list z imenom Herrick, tiskanim z velikimi črkami na naslovni strani. »Predvsem me zanima,« je mirno začel Qui-oc, »kdo vas je naprosil, Quine? Ali pa ste se morda sami ponudili?« »Kaj hudiča hočete...« je zarohn.pl Abel, Gray pa mu je mirno segel v besedo: »Veste, z Eileen se ukvarjam že lep čas. Mar pes mislite, da vas ni nikoli omenila?« Abel se je sključil vase. »Prav, Gray,« je rekel les čas. »Quine me ni klical, sam sem navezal stik z njim. Nekaj prijateljev imam, izvedel sem, da bo Quine zagovarjal vse štiri, ki so priznali umor. Tako sem mu telefoniral in se ponudil.« »Zakaj?« je vprašal Gray. »Nisem mogel stati križem rok, ko je Eileen. Gray, kaj vam je povedala o meni?« Gray je molčal, zato je Abel nadaljeval: »Kakšno mnenje ima zdaj o meni? Kaj menite, ali bi hotela govoriti z menoj? Ali ji je bilo kdaj žal, da je... Za vraga, kaj bi vpraševal, saj mi ne boste povedali!« »Predlagam, da bi sedla,« je rekel Gray. »Ce se lahko toliko umirite, da boste odgovorili na nekaj vprašanj, bom prav rad prisluhnil vaši zgodbi o tem.« Abel ga je mračno pogledal. »Niste mi všeč,« je rekiel. »Ne zaupam vam. Pravzaprav je to čudno, ker sem jaz kriv, da je bila Eileen v vaši negi.« »Zakaj mi ne zaupate?« »Mož vaše starosti,« je rekel Abel. »Mlad, po tako lepo dekle, kot je Eileen ... Kdo bi vedel, kaj vse se lahko zgodi? Sama sta bila v vasi ordinaciji...« »Ce bi vedel, da to resno mislite, bi vas mahnil,« je rekel Gray. Za trenutek je Abel stisnil pesti, pa je brz spet popustil. »Ne, nisem mislil zares. Verjemite mi, tako bi mislil o vsakomur, kdor bi imel na samem opraviti z EUeen. No, sediva! Kaj bi radi vedeli?« »Vi ste krivi, ste rekli, da je Eileen v moji negi. Kako to?« »Njeni materi sem rek,el... Ne vem, ali je Eileen sploh kdaj izvedela. Doma je bila v težav- nem položaju. Vedel sem, da nima smisla P«* govarjati njenemu očetu. Zoc, njegova žena, je menda edino bitje, ki more vplivati nanj. Herrick nič ne da na psihoterapijo. Mislim, da to veste. Mislil sem, da bi kdo skrbel za Eileen, če jaz n,c bi več smel.« »Kaj se je zgodilo?« ga je vprašal Gray. »Povejte svoj del zgodbe.« »Nič. Saj to je tisto! Zaljubljen sem bil v Eileen, še vedno sem zaljubljen vanjo. Do a skega leta sem upal, potem pa je prišel vmes Neil Pollard. V politiko se je vrgel, stari Herrick pa ima precejšnjo veljavo. Pollard se je začel smukati okoli njega, da bi ga podprl. Morda je zaljubljen v Eileen, kdo bi vedel! Sicer pa... Stari Herrick se je odločil, da ga bo podprl na vsej črti. Prepričan je, da bi mogel Pollard postati čez nekaj let guverner. No, čez čas sem spoznal, da sem pri Eileen pogorel. Nič nisem silil, Eileen naj bi se sama odločila. Ce res mara Po-llarda...« »Ali menite, da bi Pollard ne bil pravi zanjo?« »Mislim, da bi zanjo ne bil pravi nihče razen mene. Nekoga pa potrebuje, čutiti mora, da ji nekdo stoji cb strani. Ne vem, ali vam je kaj pripovedovala o veliki ljubezni, s katero sta se vedno postavljala njena mati Zoe in oče Philip in ob kateri se je zdela Eileen sama sebi pozabljena na vsej črti, čeprav je njun otrok.« »Občutlek imam .kakor da hočete reči, da Zoc in Philip Herrick le igrata ljubeča se zakonca,« je menil Gray. Abel je skomignil z rameni. »Ne vem,« je re- kel, »morda sc imata v resnici tako rada. Videi sem, da je Philip Herrick še vedno zaljubljen v svojo ženo. Že pred tisto nesrečo, ob kateri je ohromela, ji j|e pogosto pošiljal cvetice in se obnašal, kakor da imata še vedno medene tedne. Ye bi posvečal Eileen polovico tiste možnosti, ki jo vselej kaže do Zoe ...« »Ali je Eilecnina mati zares hroma?« je vprašal Gray. »Ali ne more napraviti niti koraka?«1 »Nekaj korakov že zmore.« »Ali bi lahko napravila več korakov, kot mislijo njeni domači?« »Dvomim,« je Abel presenečeno pogledal. »Zakaj to?« »Nič, samo trenutna misel,« je rekel Gray. »Kaj menite, ali se bo Eileen srečno izmotala-iz tega?« »Niti ne sanja se mi ne,« je rekel Gray. »Upam, da bomo jutri po vaših poskusih vedeli kaj več. Dopoldne bom skušal govoriti z njo. Mogoče boste lahko napravili isti poskus na njej, brž ko bom jaz odšel.« »Prav,« je rekel Abel in sc naslonil na mizo. Nenadoma mu je prešinil oči pod stisnjenimi obrvmi odblesk odločnosti. »Zmeniva se, Gray. To pot se mi pri Eileen ponuja možnost, kakršna se mi ni še nikoli. Meni nič mar, kaj boste rekli o mojih metodah z drugimi tremi, v moje delo * Eileen pa se ne vmešavajte! Razumete? Nikar n® posredujte med Eileen in menoj.« »Kaj hočete reči, Abel?« »Roke proč,« je rekel. »Svoje delo bom opr»*" vil sam.« tovarna cementa in salonita Čestita k prazniku dela - 1. MAJU VSEM DELOVNIM LJUDEM E CD a> cz> m Izdeluje: 1. PORTLAND CEMENT 2. AZBEST - CEMENTNE IZDELKE »SALONIT«. — Tlačne vodovodne cevi, kanalizacijske in dimne cevi, cevi za namakalne sisteme s potrebnimi spojnimi deli. — Valovite plošče raznih dimenzij in barv za pokrivanje streh in ravne plošče Anhovo lesna 'o' n [d) Ul 'D' n SODRAŽICA se pridružuje prvomajskim pozdravom in želi vsem delovnim ljudem veliko uspeha pri delu Kmetijska zadruga OV 1. maju prazniku delovnega ljudstva in 30. letnici vstaje čestita vsem zadružnikom in poslovnim prijateljem in jim želi veliko delovnih uspehov Sodražica Kmetijska zadruga Kmetijska zadruga Velike Lašče s svojimi obrati čestita k 1. MAJU vsem zadružnikom in delovnim ljudem U > O o SPLOŠNO AVTORREVOZNIŠTVO SE JE S SVOJO DEJAVNOSTJO RAZŠIRILO RO VSEJ JUGOSLAVIJI IN EVROPI. ZAGOTAVLJAMO HITER IN SOLIDEN PREVOZ POTNIKOV IN BLAGA V NAŠIH AVTOBUSIH IN KAMIONIH iskcena čestitama k piamiku dela - 1, matu Stanovanjska skupnost Kočevje - mesto s svojimi servisi: za vzdrževanje stanovanj, hiš šolska kuhinja »Metka« radio-elektro kolesarski i krpalnice za pomoč hišnim svetom ustanovami otroška ustanova »Kekec« in »Čebelica čestita vsem prebivalcem mesta, hiš. svetom in koristnikom uslug za 1. maj S < u M Q D iC in 20. obletnici vstaje vsem zadružnikom in ostalim delovnim ljudem v Loškem potoku in dragarskem predelu in jim želi veliko uspehov pri delu kmetijska zadruga 03 H O loški potok Splošno KOLEKTIV SPLOŠNO GRADBENEGA PODJETJA »ZIDAR« KO- CEVJE, ČESTITA VSEM KOLEKTIVOM MESTA KOČEVJE IN PODJETJEM S KATERIMI SODELUJE KAKOR TUDI KOLElt- gradbeno TIVOM INVESTITORJEV K DELOVNEMU PRAZNIKU 1. MAJU SGP »ZIDAR« KOČEVJE S POSLOVNIMI ENOTAMI KOČEVJE, LJUBLJANA, REKA IZVAJA VSA DELA VISOKO IN NIZKO- GRADENJ, INDUSTRIJSKE GRADNJE, VODOGRADENJ ITD. podjetje ZIDAR Kočevje CZR ili ii„ d\~o canski tisk ZA DELAVSKI PRAZNIK VSEGA sveta Čestitamo vsem DELOVNIM KOLEKTIVOM. Cenjenim strankam se priporočamo! tyelku Rodpreska Pozdravljamo vse delovne ljudi ob prazniku dela z željo, da bi dosegli še večje delovne uspehe 1. praznujemo v zna- menju veliftifi delovnifi uspe-fiov. Vsem delovnim ljudem rifinišfie o6čine naše is&rene čestit&e mizarsko podjetje HRAST « DOLENJA VAS ^•Jh. Zdravstveni dom KOČEVJE Zadružnikom v kočevski občini in vsem delovnim ljudem čestita in jih pozdravlja ob največjem delavskem prazniku vsega sveta Ob 20. letnici vstaje in delavskemu prazniku 1. maju čestitamo vsem delovnim ljudem 1. MAJU in jim želi veliko delovnih uspehov I/ mntiirl/n T/iriKi i/in Ge tinsko podjetje ixmvtijsKQ zadruga Pugled Kočevje (D z obrati: _l i kavarna »Zvezda« restavracija »Kolodvor« gostilna pri »Lovcu« ^— gostilna »Rog« gostilna pri »Kmetu« Z obrati: STRUGE - PREDGRAD BANJA LOKA FARA - OSILNICA gostilna »Kajfež« čestita in se priporoča vsem cenjenim gostom has Industrija transportnih sredstev in opreme Kocene Čestita vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem oS prazniku dela in 20. o 6 let niči vstaje našik narodov Proizvaja: Stabilne silose za cement s kapaciteto 10, 14, 20, 24, 50, 100, 150, 200 in 300 ton cementa. — Opremo na kamionih in prikolicah za transport cementa v razsutem stanju. — Betonarne z dozatorjem za cement, za gramoz, z delilno zvezdo in ročnim skeperom. — Transportne polže za cement. — Do-zatorske tehtnice za cement. — Dozatorske tehtnice za gramoz. Kamionske prikolice P-8, P-14. — Polprikolice nosilnosti 8, 12, 18 ton. — Prikolice za prevoz težkih strojev z nizkim platojem nosilnosti 18 ton. ČESTITA OB DE LAVSKEM PRAZ NIKU — 1. MAJE IN 20. OBLETNICI VSTAJE JUGOSL. NARODOV, VSEM DELOVNIM LJUDEM 68 S 2 Izdelujemo vsa stavbena, galanterijska in kleparska dela, strelovod ne naprave in brivsko opremo čestitamo delovnim ljudem k prazniku dela — 1. majsi in 20. letnici vstaje & Kočevje Vse sile za napredek gospodarstva Izdelujemo in nudimo naše kvalitetne izdelke po konkurenčnih cenah: Tkanine za moške in ženske obleke, tkanine za moške in ženske plašče, moške in ženske polkam-garne, odeje iz sintetičnih vlaken h* in volnene odeje. Tovarna sukna Kočevje K l.maju Pletilnica žičnih mrež SODRAŽICA čestita in se priporoča r\ Letošnji 1. maj praznujemo v znamenju proslav 20-letnice zgodovinske vstaje narodov ^Jugoslavije. Vsem delovnim ljudem naše iskrene čestitke in pozdrave metijska gazdcwsko posestva Kočevje z upravami in obrati KMETIJSKE UPRAVE: CVlSLtsRJI, KOPRIVNIK, LIVOLD, MLAKA, STARI LOG, MLEKARNA, VRTNARIJA. — GOZDNE UPRAVE: KOČEVJE, MOZELJ, STARA CERKEV, GRČARICE, PODPRE-SKA, VELIKE LAŠČE, ŠPEDICIJA: KOČEVJE IN RIBNICA. — LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE: OSTALI OBRATI, GRADBENA SKUPINA, DELAVNICE BREG, AVTOPARK, CENT. SKLADIŠČE Borbene pozdrave ob prazniku delu in 20 - letnici vstaje [pošiljamo delavcem, zadružnikom, mladini’ in vsem delovnim ljudem v naši občini! letošnji 1. maj bomo praznovali v znamenju velikih delovnih uspehov in uresničevanju načrtov, ki nam jih je začrtal petletni^ plan naše občine t OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOČEVJE Občinski odbor SZDL Občinski odbor društva ZROP Občinski odbor ZWI Občinski komite ZKS Občinski komite IMS Društvo prijateljev mladine Občinski sindikalni svet Občinski odbor RK ter druge organizacije, društva Občinski odbor ZB NOV Občinska gasilska zveza in ustanove OBRTNI CENTER ® PR F M Delavci, uslužbenci, kmetje! Vlagajte svoje prihranke v Komunalno banko IPIII z obrati: KOČEVJE cestitama k prazniku 1. ma/v Mizarstvo, Tapetništvo, Steklarstvo in Pleskarstvo. Izdelujemo stavbeno in sobno pohištvo, tapecirane pohištvene izdelke po solidnih cenah. Cenjenim kupcem se priporočamo O >g LU || OIOiO»0«CpiOIOIOIO|OIOIOIOIOiOIC3IO|oioioiOIOlC3 n peni potrošnikom. in od jemal.emi elmMhit enevejije in nPjpm d e! on ni m I j ud eni nule. poeti ul is tihi e, domonine n ii !■ ™ ■lili lil i JI UStii: lil Si ■ ur i ii 1" im j 11 ijiiliilij I II lili lil! 1 i I! b ii ii h lil p lip pl iHii I* Ii IIP ii ■i ii Hjjj ii;; i; j F !h I , ii leni "i umim ■ illiinilil llil lili liliji« ® C E V 1 E site isapredeU goSpndarsJjau! J