254. Številka. Ljibljana, nedeljo 7. novembra. h-? irj || VTII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD d*n. j«vs«mJi ponedeljke ln dneve po praznikih, ter velja po posti prejemin, za avetre-sgersk« delti« aa oelo leto 16 gold., ta poi leta 8 go d. ta ćetrt .et« 4 gold. — Za L|«olj«io brez pošiljanja na dom aa eelo leto IS «old., sa četrt leta 3 gold. 30 kr., aa en meaee I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računajo kraje, aa mesec, 30 kr. aa četrt leta. — Za taji dežele toliko več, kolikor poltnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja zalzaaa eena ln sicer: Za L j obijan, ca četrt leta 2 gold. 50 kr., pa poditi prejemaš aa četrt leta 3 gld. — Za eznanlla se plačuje od četiristopne _ petit-vrste 6 kr., ee ae oznanilo enkrat tlaka, 0 kr. 00 ae dvakrat ln 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj m l.vole frankirati. — Hokopisl ee oe vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši It 25—26 poleg gledišča v „zvezdrn > J»«aTnidtvo, na katero naj se blagovolijo pošujati naročnine, reklamaoije, omanila, t. j. adminiatratirne reči, Je v „Narodni tiskarni" v Kolmano/e}ML — —--v~z% šega izraza, b ir okratičn o - pd^l^CiJf s k e g a g o a p o d s t v a. v*' 'S. Govor slov. poslanca dr. Vošnjaka v državnem' zlx>ru 3. novembra, o žandarmeriju hej postavi. (Po stenografskem zapisniku.) ,v .Odbor nam nasvetuje več izpromomb T postavi, katere oo slasti zavoljo toga imenitne, ker imajo nameo, po vek Sati vpliv politi6nih uradov na žandarmerijo. Uie v generalnoj debati so govorniki na toj (desnoj) strani zbornice izrekli svoje pomisleke proti večjoj oblasti političnih uradov do delovanja žandarmerijo. Ros smo na najboljšem pota, da s to postavo ustvarjamo taksno razmere, kakorlne so bile v zloglasnih lotih, od 1850 do 1860, samo s tem razločkom, da so v ti stoj prvej dobi žan-darmerijskega delovanja vsi državljani brez izjeme, oelo tndi politični uradniki stali pod strogim policijskim nadzorstvom vsacega posameznega žandarma; odslej pa bi meč politični uradniki v roko dobili, da ga rabijo, kakor se jim poljubi, za policijske namene vladajoče stran k e. Glavno in pravo delovanje žandarmerijo ima gotovo biti v varstvenej policiji, t ohra-njonji in obrambi varnosti imetka i n osobe. Žandarmerija pa se vedno bolj odteguje svojoj pravoj svrbi, če s« rabi na političnem polji, če mora služiti političnim namenom, ter na povelje političnih oblastij, na primer: zaplenjene časnike iskati, od naiati, narodno zastave odstranjevati ali celo na razpolaganje biti za dela, katera sicer opravljajo zaničevani tajni vo ban i. Omenilo se je, da žandarmerija pri svojih slnžbenih opravkih ne nahaja pri ljudstvu one pomoči, katere bi bilo želeti glede sa javno korist. Kaj pa je tema krivo? Prvič spomini na petdesotna leta, is katerih so mnogo ljudi j Še živo spominja preoranih činov žandarmakih; drngič pa vedno pogostejša raba žandarmerije od strani političnih uradov za policijska dejanj«, in to posebno v novejšem časn. Kar je moravski poslanec Fanderlik izrekel o delovanji Žandarmerije na Češkem in Morav-skem, velja tudi za slovensko dežele, zlasti za Kranjsko. Da se vidi, kakino je delovanje žandarmerije v službi političnih oblastij, hočem hmej mnogih meni znanih slučajev samo onega navesti. Neki posestnik iz vipavskega okraja je bil kot reservist pri vojaških vajah v Ljubljani, a v tem je njegova gospodinja s posli sama doma hišo in grunt opravljala. Neko noč, ko vbo nže trdno spi, trka se na okno omenjene hiše. Gospodinja gre gledat in vidi dva oboro- žena žandarma pred hišo Mati, htevata, da se jima naj takoj Vsa v strahn gospodinja misli, kaj strašnega se je pripetilo. katera za-hiša odpre, bog si vedi, Žandarma vstopita in vprašata gospodinjo, ali nij de-nes sprejela po pošti slovensk časnik, na katerega je njen mož naročen. Gospodinja odgovarja, da je, kakor vsak dan, tudi donos pričel po poŠti časnik in da na mizi leži. Žandarma vzameta list, rekši, da imata vladno povelje (čnjte! čujte! na desnoj), ta list, ker je v Ljubljani konfisciran, v imenu postave soboj vzeti. Potem gresta žandarma zopet svojo pot. Drugi dan se je, se ve da, dosti govorilo o tem nočnem delu žandarmerije. Ali žandarmerija, vpraiali so se ljudje, nema imenltnejših opravil, nego sredi noči poštene ljudi preplaševati, da išče po kotu tiskanega papirja ? Ali bi so to ne zgodilo lehko tudi po dnevi? Zakaj ee žandarmerija rajša ne loti iskanja in grabljenja tatov in drngih nevarnih potepuhov? Vsak dan se sliši od zločinov proti varnosti imetka, a od ugrabljenih tatov in tatinskih pomočnikov se malokedaj sliši. Tu bi se naj trudila žandarmerija, in vsak bi jej rad pripomogel pri njenem delovanji. A slučaji navedenemu podobni nijso bal redki, ker državno pravd ni I tv o po gostih konfiskacijah slovenskih časnikov daje dovolj prilik k ta-oemu delovanju žandarmerije. VČasi se namreč slačajao prigodi, da j« nekaj listov uže pred izrečeno konfiskacijo odšlo po poiti; potom dobodo žandarmi tele-legrafična povelja od vlade, do strogo preiskujejo po tacih listih. Žandarmi pa ne iščejo samo po javnih prostorih, po krčmah i kavarnah, ampak tudi po privatnih hišah i po bralnih prostorih Čitalnic, ki vendar nijso javni, temuč privatni, ker so le druŠtveoikom odprti. Na Gorenjskem se je predlanskem zgodilo, da si je žan-darm, po došlem poštnem vlaku dal poštno torbo odpreti (č ojte ! čujte! na desnej) i sam je razmetaval pisma i časnike ter iskal po nekem dunajskem konfiskovanem lista. Ko se mu posreči, da je res en iztis našel, bil je vsled tega c. k. poštni uradnik v disci plinarno preiskavo dejan i začasno od službe odstavljen, kakor, da bi poštni uradnik, ki železniiki vlak spremlja, toliko časa imel, da bi lehko natančno pregledal vsa pisma i časnike, ali so vmes ne nahaja kak zaplenjen časnik! Bati se je pc tacih dogodjajib, da žandarmerija/ katera jo sama po sebi gotovo dobra naredba, se vsled tako porabe svojemu pravemu poklicu ne odtegne i, da se poniža za služakinjo, da ne rabim huj- Politični uradnik se naravno v prvej vrsti briga sa svoj uradni oddelek. Če dobi po tej novej postavi večjo oblast do žandarmerije, poalužil se jo bode za politična policijska dela. Politični uradnik bode žandarmu v večjo zaslugo štel, če bocTe žandarm ae prikazal kakim ugrabljenim zaplenjenim časnikom ali če mu bode na uho nesel, kar je kje posluškal političnega govorjenja, nego če pride z ujetim tatom. Zlasti v onih deželah, v katerih je ie vedno večji ali manjši del prebivalstva v nasprotji Bedanjej vladnej sistemi i kjer so v celih okrajih edini uradniki vladna stranka, bi se žandarmerija potisnila v vsakdanje politične borbe, bi bila motena v svojem pravem delovanji i ne da bi javno varnost i mir povspeševala, bi bai ona pripomagala k nemiru i nezadovoljnosti pri prebivalstvu. Gospod minister za deželno obrambo je sam priznal, da žandarmerija do leta 1860 nij imela pravega vspeha baš sarad tega ne, ker se je „rabila za opravke, sa katere bi se žandarmerija nikoli ne smela rabiti; kajti is tega je le izviralo nasprotstvo s ljudstvom, z uradniki in oelo z vojaštvom." — A sedanja postava hoče vendar še večjo oblast do žandarmerije izročiti političnim uradom i bati se je, da se ne vrnejo od vseh strauij grajane napake žandarmeriji i javnej varnosti na škodo, kakoršne so bile pred letom 1860. Glasoval bodem tedaj proti vsem odločbam te postave, s katerimi se namerava povekšati političnim uradom oblast do žandarmerije. (Bravo! na desni.)u Sloven- Ugovorno obravnavanje skega Naroda". Na vloženo zahtevanje urednikovo je bilo 4. nov. pred ljubljansko deželno kot tiskovno sodnijo obravnavanje zarad konfiskacij štev. 206, 207 in 209 „Slovenskega> Naroda", katere številko imajo osem večjih in manjših, jugoslovanskega vstanka se tika-jočih člankov, ki jih je državno pravdništvo okrivilo z raznimi paragrafi. Sodišče je bilo sestavljeno : dež. sodnije svetovalec g. Kaprec, predsednik, in gg. d. s. svetovalca Pesjak ter Leitmeier votanta, in avskultant Gerčar zapisnikar* Državno pravdništvo je zastopal državni pravdnik g. PerŠe, „Slov. Narod" njegov urednik J. Jurčič. Na prvo je bil na vrsti konfiscirani Članek n Borba jugoslovanstva". Državno pravdništvo je v tem članku našla zločin kaljenja javnega miru po §. 65 k. z. lit. a, češ da, kakor se v narokih potrditve od strani sod nije pravi, r članek ne samo da skala hujskati k zaničevanja in sovraštva proti enotnej državnoj sveti in držav ne j opravi cesarstva, temnč todi vstajo v Hercegovini in Bosni hrali in posivijo naj se podpira." Ko je zapisnikar prebral članek In druge postavne formalnosti, dobi prvi besedo za utemeljenje svojega prej piemeao ne motiviranega ugovora urednik Jurčič: rPredno o stvari samej sačnera, naj mi s. sodišče dovoli opomeniti reči, ki je sicer formalna, a vendar v najoijej zvezi s glavno Btvarjo. Ravno pred to mojo, je bila namreč druga obravnava pred tem sodiščem, pri katerej sem poslušalec bil". (Odgovorni urednik časnika „Slovenec" je imel namreč ravno prej tndi ugovorno obravnavanje.) „Pri tej priliki sem slišal, da se je obravnavalo pol nemški in le pol slovenski ; g. državni pravdnik je govoril namreč le nemški. Jaz za svojo obravnavo zahtevam, opiraje se na obstoječe postave kot slovenska stranka, da je cela obravnava slovenska in prosim, da se to moje zahtevanje protokolira, kakor tndi, da se, ako bi se mojej terjatvi ne ustreglo, v protokol stavijo uzroki, zakaj Se ne obravnava slovenski. To protokoliranje zahtevam za tega del j, ker bodem eventaalno vse korake storil, katere mi zakoni dovoljujejo in kateri so mogoči v parlamentarnoj državi. (Precej tu pristavljamo, da je bilo potem celo obravnavanje v slovenskem jeziku. Ur.) Prehajajo na predmet obravnave, moram zopet svoje začudenje izreči, kako je to, da v „uzrokih" potrditve te konfiskacije berem, da članek ne le bujska proti državnoj zvezi (§. 65), temuč da, tudi hvali vstanek, kar bi logično dalo misliti, da sem tudi po §. 305 objektjvuo s jen, ali jas potem na zad-njej strani zastonj iščem tega potlej konsekventno potrebnega §. in motiviranje. Članek .borba jngoslovanstva" je dolžen s 1 o č i n a ali hudodelstva hujskanja proti državnoj svesi. Po § 1. k. s. je sa zvršenje vsacega zločina potreben hudoben namen. Jaz odločno zanikavam, da bi bil pisalec tega članka imel hudoben namen hujskati proti državnoj svezi. Članek ta nij nič dražega kakor kos dnevne zgodovine, katero pisati je nalog Žurnalistike ; nij nič druzega kakor kritika, kako se vedo posamezne države nasproti vstanku na jugu, in na konec kritika, kako se vede avstro-ogerska monarhija. Da je ta kritika pisana s slovanskega stališča, to je pri slovanskem listu ravno tako nekaznjivo, kakor se ne kaznujejo drugi listi, ki z druzih stališč il\o vprašanje kritizirajo. — O hujskanji na edinostno državno zvezo nij v članku niti sledu, nobenega stavka mi ne more g. državni pravdnik pokazati, ki bi tako misel izražal, ni besede ne. Pač pak je tu v še h tem odstavku stavek, ki ravno nasprotno govori, namreč pravi: „V slučaji katastrofo v Turčiji bo Avstro-Ogerska pri denašnjej konstelaciji brž ko ne praznih rok OBtala." Tedaj pisatelj tega članka želi, da bi Avstrija še pridobila, da bi se njena državna enota še povečala. Namesto hudobnega namena najde se v članka le patrijotična želja. — Ravno tako je neresnično, da Članek draži na državno upravo, ker ta v celem Članku niti imenovana nij. Ako se v članku pravi, da se je Avstro-Ogerska neutralnosti proti vstajnikom slabo držala, to nij nikako hujskanje, nego le konstatiranje tega, kar so vladne hrvatske, dalmatinske in druge nekonfiscirane novine konstatirale, imenovaje kraje, osobe in številke. — Todi nij nikako ščuvanje proti državnej upravi ali zvezi, ako se v članku dalje pravi, kar uzroki navajajo da Je Avstro O^erska proti vsakemu ojačenju Jugoslovanstra." Razumejo se, da se tu misli pod Avstro Ogemka le zdanje vlade v Cis- in Translejtaniji. Gotovo berete „N. Freie Presse" in veste, kako fanatično je „proti vsacemu ojačenju Jago-slovanstvau, ravno tako na Ogerskem glavni organ ogerske vlade „Pester Lloyd". Pred vsem svetom, v parlamentu pak je še sedaj vladajoči minister Unger priznal, da rN. Fr. Pr." zastopa misli sedanje vlade, PN. Fr. Pr." je to sama s zadovoljstvom na znanje vzela in nikoli nikjer nij bilo čitati preklica. Ravno tako je ,, Pester Ll." priznano glasilo ogerske vlade. Ako tedaj ti vladni organi s vso odločnostjo, in celo surovostjo pišejo proti ojačenju Jugoalovanstva, zakaj bi se slovenskemu novinarju v greh štelo, če to konstatira?" V tem smislu osveti ugovornik še nekatere druge od državnega pravdnika napačno tolmačene stavke in israža koncem upanje, da neodvisni sodniki konfiskacije ne bodo potrdili. Državni pravdnik g. Perše po-jasnuje najprej, kako da je omenjena, v začetka „ozrokov" navajena hvala vstanka, a vendar potem §. 303 manjka. On pravi, da je to le „smota" in predsednik sam vmes segne ter razjasni, da so se pri prvem sod-nijskem potrjevanji naroki vzeli od državnega pravdništva, ki je tudi §. 305 navajalo, kar pa nij na konci obveljalo; od spredaj navod izbrisati se je pozabilo. Urednik Jurčič: To sem ravno hotel posvedeti. Državni pravdnik potem v daljšem govoru razklada, da se mora ves članek vzeti, in misel iz njega. Avstrija ima internacionalne zveze, posebno zvezo treh cesarjev. Po daljšem političnem razkladanji pravi državni pravdnik, da če prav res nij v tem članku besedij, ki bi proti državnej zvezi hujskale, vendar se to iz vsega vkup vidi, če se pomisli, da je program „Sloveusk. Naroda" ta, da hoče vse Jugoslovane v eno državo sediniti." Urednik Jurčič. „Dobil sem pojasnilo, zakaj je v uzrokih pač navedeno dejanje §. 305a, a ne paragraf sam v razsodbi. Reklo se mi je od g. državnega pravdnika: to je „zmota" ! Ali jaz vprašam: smejo-li pri tako važnih jo stičnih aktih, kakor je zaplenjevanje imetja, take „zmote" nahajati se? In da opozorujem slavno sodišče še na eno „zmoto." Pred menoj leže „uzroki" ali „grtinde,u katere sem na svojo prošnjo dobil od deželne sodnije še le en dober dan prej pred denašnjim dnevom (da-si se po mojem mnenji imajo take reči od slavne sodnije a jonr izdajati), v nemškem jezikn. Uzrokov konfiskacije prav za prav tu nij nobenih, ampak namestn uzrokov je kratek eksco rpt ali izpisek Članka. In kakor sem rekel, ta izpisek Članka nij original, ampak nemška prestava, in kaka! Tukaj na primer berem : „dasa es (Avstrijo) Graf An-drasBy in Bismarks Arme hineindrUckte," ali, gospoda, tega v mojem članku nikjer ne najdete. V Članku je nekaj vse druzega. Tam se bere: „da jo je Andrassv v Bis-markovo strttgn potisnil." Vsak človek pri nas ve, da pomenja „struga" „Flossbet,* a ne rArm." Torej sem ondan prav imel, ko sem pisal, da se pri državnem pravd-ništvu včasi oe ve, kaj se konfiscira. Take zmote le dokazujejo, kako lehkomišljeno se v Ljubljani konfiscira. A tak važen pravosodni čin bi se ne smel tako lehko opravljati, ker jaz nijsem samo državnemu pravdniku odgovoren sa list, ampak tudi naročnikom, ki ga plačajo 1 Na dalje oposorujem slavno sodišče, da vse, kar je g. državni pravdnik proti meni navel, ko je sdajle govoril o svezi treh cesarjev, o Rusiji, Nemčiji, mirp, Srbiji itd., nij nič druzega, nego konjekturalna politika, a nikakor ne juristerija, katera edina ima pravico, v teh, svetoj ju-sticiji posvečenih prostorih vladati! G. državni pravdnik naj prepusti konjekturalno politiko, ki je jurista nevredna kadar vrši svoj vzvišeni posel, natUsj žurnalistom, sam pa naj se zakona drži, kajti jaz si dovoljujem ves svoj dvom izreči, da bi gospod državni pravdnik imel boljše informaoije iz kabinetne kanolije Gorčakove in Andrassv-jeve, nego jih imam jaz, ki nemam nobenih, ali da bi imel posebnega korespondenta v ministerstvu vnanjih zadev. Gospod državni pravdnik je rekel, da je hudobni namen zločina posebno po tem jasen, če se pomisli, da program „Slovenskoga Naroda" hoče sedinjenje vseh Jugoslovanov v eno državo! A jas moram ves začuden državnega pravdnika vprašati: kako je to, da jaz prost tukaj stojim? kako da me nij državni pravdnik uže davno zaprl, da nij „Slovenskoga Naroda" nže davno ne le konfiscira! ampak zatrl, če res hoče vse južne Slovane v eno državo zediniti, kajti to je pač le mogoče po odtrganji avstrijskih Jugoslovanov od monarhije in to je vendar po naših zakonih veleizdaja, „hoehver ratht" To bi bil po srojej dolžnosti državni pravdnik storiti moral, ko bi bil program „Slovenskoga Naroda" tak, kakor on pravi. A to nijl Mi v »Slovenskemu Narodu" pač zastopamo željo, da se avstrijski Jugoslovani mej soboj, v nalej monarhiji sedinijo, in mi zastopamo željo, da se drugi južni Slovani zopet mej soboj zložo, ali da bi se kar sedaj zedinili mi s Bulgari in vsemi neavstrijskimiJugoslovani, tega nijsmo nikdar pisali ne mislili, uže zarad tega gotovo ne, ker imamo še vendar toliko razuma, da vemo, da je v zdanjih razmerah nedosegljivo, tembolj, ker so še za zedinjenje nas avstrijskih Jugoslovanov velike težave. Argument gospoda državnega pravdnika je torej neresničen, zarad tega neveljaven." Ker g. državni pravdnik na vse tu predstojeće nij nič repliciral, šlo je sodišče v stransko sobo in po četrturnem posvetovanji jo predsednik g. Kapreo oznanil sodbo, katere zapopadek je: Sodišče ne potrjuje nazorov državnega pravdništva, da bi bil članek kriv hudodelstva po §. 65. Vendar sodnija izpozna, da. je v Članku progrese k po §. 300. Torej konfiskacija velja. Pride na vrsto štev. 207 „Slovenskoga Naroda," v katerej so trije manjši Članki inkriminirani._(Dalje prih.) (Daljo v prilogi.) Priloffa „Slov. Naroda" h st. 254., 7. novembra 1875. Slovenci in Slovanstvo. Znani, tudi v našem lista priobčeni članek ruskega v 1 adneg a Časnika, „Pra viteljstvenega Vestnika," v katerem se izražajo ruske simpatije do tlačenega Slo vanstva, vzbudil je občno pozornost in rodil neizmerno člankov po vseh novinah Dunajsko glasilo nemško-nacijonalcev, mož znanih svinčenih podplatov, „Deutsche Ztg.,u piše članek pod naslovom „Ilabt Achtu in svari pred Slovanstvom svoje strahljive bralce, a na konoi se začne tolažiti, da vendar ni j nobenih pravih simpatij mej Slovani. Nas Slovence omenja ta list z zadovoljstvom, da smo kot katoličani popolnem zavaro vani (gefeit) zoper simpatije vseslovanstva Ali nij to odstrani »liberalnega" nemškega glasila karakteristično, da špekulira na nltramontan8ko agitacijo mej našim narodom in z zadovoljstvom porablja ultra-montanizem pri nas kot podpornika nemške propagande, ker baje sovražnika pravoslavne nekatoliške Rusije, Srbije, Bulgarije itd.? Kje je tu politična morala? — Nikjer. A bodi ob enem nemškemu tolažniku zagotovljeno, da pri naših altramontancih zastonj iščo zaveznika proti Slovaostvu, ker nltra-roontanizem bode pri nas tačas nemogoč, kadar bi hotel javno protislovensko delati. Zarad tega si niti poskušati ne bode upal.__ Jugoslovansko bojišče. Iz Carigrada prinaša „N. Fr. Pr." dopis, v katerem opisuje stanje v ttulga-r i j i. Dopisnik pravi: Hevolucijonarska agitacija pripravlja vlado v strah. Nova voj«ka je zopet Šla v Adrijonopel in Filipopel. Go-vernerji teh mest zamenjali so se z energičnimi paši. Za generalnega governerja v Adrijanopolji imenovan je Omer Frici paša in v Filipopel odpotoval je Aziz pada. Zapirajo se sumljivi ljudje na mestu, zapori so uže napolneni in posebno od ljudi j bolgarskega revolucijonarskega komiteja. Jedina korist za vlado je, da se ljudstvo ne daje zapeljati za npor, tedaj vstaja le počasno napreduje. Vsakako pak je vstaja za porto zopet nova zadrega. Iz Kostajnice se v „D. Ztg." piše, da število vstašev raste. V plauini Motajici, kjer jih je bilo od početka le 300 mož, nabralo se jih je dosedaj uže 340O, posebno za to, ker se turške oblasti fanatično kruto obnašajo proti raji. — Isti dopisnik poroča govorico, da so Turki ujetega Slovenca Mejača iz Bihača tja v Malo Azijo peljali. Hrvatskemu „Primorcu" se iz Dublce poroča, da je na vseh svetnikov dan vstaški vodja D cspot razbil Turke in jednoga bega ujel, ter da se se živi boji v severni Bosni pričakujejo.. _ Iz Belgrada se 5. t. m. hrvatskemu „Obzoru" brzojavlja: „Na povelje vojnega ministra odniarsira uarodua vojska v Alek-siuac, da iznieui tamounjo granično posadko." Politični razgled. MotrsaiiJeB dežele. V Ljubljani G novembra. „N. Fr. Pr." prinaša v Številki od petka članek, ki pripisuje novej ruskej politiki, katera je naenkrat Slovanom prijazna postala, veliko daljavo in veljavo, in milo potoži, da bode Avstrija sedaj morala tako slovansko politiko tirati, ki jo priporočajo ruski trlasi, namreč, da bode prisiljena, nekaj Hercegovine in Bosne anektirati, če prav nij to nečemu nemškemu novinarstva všeč. F mednje tmr&flfcve. Iz Carigrada se brzojavlja: General Mfjnatiev je bil 3. novembra dve uri pri turškem sultana, in je sultana očital slabo upravo, nezadovoljstvo podležnikov, propadanje linauc in nujno potrebo reform v Turčiji. V farigraflšš je avstro-ogerski poslanec grof Zicby v imenu našo vlade velicemu veziru očital, da vsled turških okrutnosti kristijanom v Hercegovini in v Bosni nij mogoče več živeti. Vezir je na to odgovoril : „Ce nečejo kristijaoje biti v Hercegovini, naj se pa izselijo in mi bodemo Cerkesov tja poslali." Dunajski demokratični list pravi na to: „Ce se bode Avstrija s tem zadovolila, da Cerkese za sosede dobi, ki bo sami razbojniki in tatovi, trebalo jej bode posebno stoječe vojake proti njim. S VmncnsUetfM imamo poročati o interesantne) seji ministerskega sveta in o nekaterih strankarskih shodih. BufTet se je namreč trčil se svojimi liberalnimi kolegi zaradi odstavljenja župana v Ajaccio. Mac Muhon je zaradi tega sejo takoj razpustil. Tudi glcdć nove volilne postave v minister-Htvn nij edinosti. V nedeljo je imela skrajna levica shod, v katerem je Gambetta predlagal, naj bo sprejme terjanje Bnffotovo, ki zahteva, naj se posvetovanje o volilni postavi takoj začne, ter da se vsaka interpelacija odloži. Republikanci so pri tem imeli v mislih, da morajo storiti vse, da se razpuščenje ne odloži. Dopisi« Jk GrOTtae 5. nov. [Izv. dop.J Kakor se vidi, konfiskacije slovenskih listov so na dnevnem redu. Včerajšnja „Soča" je zopet bila zaplenjena iu čujte, g. drž. pravdnik jo je konfiaciral zaradi članka „ Avstrija i n federalizem", kateri članek je bil uže v prejšnji nSoČi" nedolžen izpozaan, ker ne inkriminiran, a včeraj ga g. drž. pravdnik zopet prečital i — zapečatil. Denes 5. nov. je izšel drugi natis. Urednik „Soče" je zaradi obeh konfiskacij sodnijsko ugovorno obravnavo napovedal. Slovenci v Gorici smo vendar enkrat prišli do svoje restavracije. 1. novembra odprla se je nova restavracija v čatalnici. Gospod gostilničar Kofol je mož za to, da nas bode z najboljšimi jedrni i pijačami po primerno nizkej ceni preskrbljeval. Nadejati se jo torej, da bodemo se goriški Slovenci mnogo večerov v svojej doniačej gostilni sedli, posebno pa bodi priporočeno mladim gospodom, zahajati k rojaku rajši, nego k črteč tu lahonom, katerim smo uže itak od slovenskih žuljev polne žepe še bolj polnili. Šole v Gorici so se začele s 15. oktobrom. Gimnazijo letos obiskuje 294 dijakov, lani jih j a bilo lo 278 se začetkom leta. V prvi razred se jih jo oglasilo 97, 39 Slovencev, 49 Italijauov in \) Noincev. Pri preskujnji je palo 12 Italijanov in 1 Slovenec, tedaj ostaue enako število Slovencev in Italijauov. Realko obiskuje letos 215 dijakov, ba3 toliko jih je bilo laui. Na ženskem pripravništvu je 74 Italijank in IG Slovenk, toraj sedaj bodemo imeli na Goriškem učiteljic v izobilji. I k /ii^nlni 5. nov. | Izv. dop.] Opozicija je razprave v našem saboru s svojimi predlogi in s svojimi interpelacijami precej oživila. Generalna debata o proračunu, ki se ravno sedaj vrši, podala jej je priložnost marsikaj za občinstvo pikantnega, za vlado nevšečnega razkriti. Proti proračuna so dosedaj govorili: Conte Buratti, dr. Folnegović, in dr. Makanec. Ko se je po mestu izvedelo, kedaj bo dr. Makanec govoril, napolnile so se vse tri galerije, da se je vse kar gnelo na njih. Zadržaj njegovega skoraj polni dve uri trajajočega govora je rapsodično sledeči: „Razlogov, zavoljo katerih opozicija predloženi po vladi proračun za temelj specijalne debate sprejeti ne more, so raznovrstni, mej njimi je najglavnejši razlog ta, da proračun nij na postavnem temelji sestavljen, namreč ne na temelji popolne državne ne-neodvisnosti trojedne kraljevine, nego na temelji nagodbe 1. 1868, katero nagodbo opozicija kot pravoveljalno ne pripozna. Pobijajoč nagodbo, je dokazaval njeno škodljivost v pol'tičnem, še bolj pa v narodnogospodarskem pogleda. Sicer se pa nagodba tudi takšna, kakoršna je, ne izvaja, kakor bi se morala izvajati: enkrat žali ogerska vlada drugokrat naša vlada njene ustanove. Pri tej priložnosti je navel besede ogerskega državnika Kemenyja, ki je rekel, da „Magjari popolnem priznavajo hrvatsko državno pravo, da bodo pa vendar kljubu temu Hrvatom tako dolgo državno samostalnost vzkračivali, dokler bodo moč za to imeli, kajti to je njihova korist". Hrvatska je tedaj magjarska koza, ki jo magjar molze dokler jo do zadnje kaplje izmolzel ne bo, in v to molzenje so Hrvati sami z nagodbo privolili in sedaj je postavno ustanovljeno. V narodnogospodarskem pogledu se je Makanec odločno za čolne šrange očitoval, kajti samo tako se moro domača obtnija in domača kupčija tuje konkurencije braniti. Pri tej priložnosti je tudi rekel: nij se bati, da nas bodo čolne šrange od uaših bračev Slovencev razdružile. Naše in njihovo narodno življenje je uže zdavnaj v eno skupaj zraščeno. Obstoječe dušne zveze mej njimi in nami čolne šrange ne bodo razvezale! — V finančnej politiki gledajo Magjari zmirom na svojo, nikoli tudi na našo korist. Dokaz temu je delanje železnic. Naša zemljinska proga se še dolgo delala ne bode, ravno tako tudi proga Dunaj Novi ne, ker te dve progi baje nijsta v prilog magjarskej kupčiji. — Ker je predsednik govornika opomenil, naj ne dira v nagodbo, kot po Nj. veličanstvu potrjenem zakonu — nadaljuje dr. Makanec: U proračun postavljena je svota 10.000 gld. kot dispozicijons foud, za kupčijsko akademijo za men t »ni stične in obrtne šole in zavode pa niti en krajcar ne. Saborskej večini polaga z gorkimi besedami na srce, naj ne pozabi pri specijalnoj debati tudi kak milodar za bosuiške begune v prora-čuu uvrstiti. Prispodabljajoč proračun civilne. Hrvatske s proračunom prejšnje vojne krajine, pokazal je v jako drastičnoj Bliki veliko razliko mej njima, se vo da ne v prilog za proračun civilne Hrvatske. Nazadnje je banu Mažuraniću brezpostivnosti očitoval, ter brez fraz izpovedal, da niti v njega, niti v njegovo vlado zaupanja nema. To je v kratko zadržaj Makaučevega govora. Sicer je pa tuđi saborska večina precej zobata nasproti vladi in jako škrta v dozvoljivanji stroškov. Proračunska debata je dosedaj pokazala, da je morala kaka strnna v notranjem ustroju naše vlade počiti. Domače stvari. — (N dr o d na čitalnica v Črno ml ji) napravi v nedeljo 7. novembra tombolo, potem ples. — Vstopnina za nende 50 kr. Začetek ob 8. nri zvečer. K zabavi uljudno vabi Odbor. — (Iz M aterije) 4. nov. Denašnji zbor krajn. s", sveta v Materiji je bil voli-cega pomena. Kot zastopnik učiteljev te županovine je bil izvoljen PerniŠek v krj. i. svet. Tu se je videla velika navdušenost za narodno proBveto. Jako lepo svoto je odloČil ta zbor za ondašnje uČilne a ne s kislim obrazom, kakor na pr. v Ljutomeri. G.Župančič župan, i g. Kraljić župn. nam., sta odlična prijatelja narod, šolstva. Bodoči torek se slovesno otvori nova »narodna učilna" naša. Povabljenih je več strokov-nikov. O otvorjenji onaj teden. — (Ustreljenega) desetnika G r o s s a od 46. peš-pelka so pripeljali v Ljubljano, ker kot jud nij smel dobiti majhenega prostorčka v kakem kotu kamniškega pokopališča. Zato je prišel iz Trsta „rabiu ponj in transport, kakor pogreb bodo plačali tržaški judje, ki ustreljenega vojaka še nikdar videli nijso. — Naknadno mi je omeniti, da se morilec piše Sandor, da je ogerski Srb in da je tndi naredniku in nekemu infanteristu obljubil, da ga bo ustrelil. V soboto se je začela proti njemu obravnava pri brigadni sodniji v Ljubljani. Ko so ga gnali Črez črnovski most, bil je na rokah vklenjen, a kljub temu je eskorta držala mu bajonete tik trebuha, da nij skočil v Savo. Razne vesti. * (Grozna nesreča na železnici.) V četrtek 4. novembra do polu dne je vlak iz Dunaja došel ob 1. uri in 15 minutah na postajo GUpfritz. 6 minut še od Schwar-zenaua oddaljen, kjer bi imel prevoziti nek most vzbudili so se potniki vsled strašanskega sunenja. Vlak je padel črez nasip, mašina zvrnila se je proti mostu, in tudi 13 vozov so boj v globočino potegnila, mej temi je bil tudi poštni voz. Moč s katero so vozovi pali, bila je velikanska, kajti mnogo vozov prebračalo se je po večkra-tov in nazadnje so obležali s kolesi na kvišku preobrnem. Kmalu potem čul se je jok in stokanje unesrečenih ljudij. Grozovit-nejša je bila nesreča še za to, ker je bila temna noč. Prvi je na pomoč prehitel najbliŽnji železniški stražnik, kateri je potem tudi hitro naznanil v l chvvarzenau. V groznej zmešnjavi ni) uikdo vedel pvav za prav, kaj se je zgodilo, ker bo večjidel vsi popotniki spali. .Na i prvi je bil kondukter spalnega voza, ki se je rešil, in njegovi potniki so iz vozov izkobacali in so potem tudi drugim pomoč delili. Mej tem je prišla tudi pomoč iz Go-pfritza in Schvvarzenaua. Stoprv ob 2. po noči prišla je večja pomoč z baklami in drugim orodjem. Najprvo so se brigali za ranjene in mrtve, napravili so jim na bližnjem travniku postelje iz voznih polštrov. Od železu ških oBob našli so samo mašin-skega vodnika in mašinskega ognekurca, oba mrtva pod mašino. V jednem vozu II. razreda našli bo neko gospo in njeno hčer, katera je bila noseča. Muti je ležala mrtva, ker se je pri prebračanji voza na glavi ubila, hči pak je ležala na njej čisto omotena, a nepoškodovana. Posebno veliko sta trpela poštna uradnika. Teško ranjenih je 10 osob, število mrtvih je dosedaj nara-stlo do 8 osob. Zagotovlja se, da je ta nesreča prouzročena iz same hudobije. Oberst Benko, Arhitekt Svoboda in klepar Svitak ponudili so se telegrati čno za priče. PoMluiio. Važno za vsacega. V vsih strokab, posebno pa pri kupovanji priljubljenih originalnih srečk opravičujo se zaupanj« v firmo, na drugej strani pa tudi zarad mnozega prodajanja. Posebno srečna in radi natančnosti in reelnosti je znana firma Adolf 1 laas & Comp. v Uamburgu, katera se uljudno priporoča. PoMliaiio. 1'oscimo poBornoRt /asiu/i denašnji m« serat trgovinske hiše Mucke« A to. v llitiubu rgu, katera ho nam naj topi j oje priporoča radi u»ti« m u<> in pazljive postrežbe svojih interesentov. Št. 8617. (383—2) Razpis natečaja. Oziraje se na naznanilo deželne vlade od 29. oktobra 1875 št. 8617, katero so bo razglasilo v deželnem zakoniku za Kranjsko in v Ljubljanskem časniku, o napravi 14 cimentari jskih (prvomerskih) uradov za Kranjsko, razpisuje se s tem natečaj za nmestenje 14 prvomerskih služeb, katere se bodo oddale. Za cimentarije (prvomerske urade) v Ljubljani, Kamniku, Kranji, Hadolici, Zgornjem Logatcu, Idriji, Postojni, Litiji, Rudol-fovem, Krškem, Črnomlju in Kočevji tirja se sposobnost, določevati prvomersko dolgostne mere, posodne (votle) mere za tekočine in suha teleHa, določevati prvomersko trgovske teže in tehtnice, merBke okvire in sode; za cimentarijo v Ljubljani tudi še po okolj-nosti (eventuelno) sposobnost, prvomersko določevati plinomerstvo, končno za cimen-tariji v Vipavi in Metliki sposobnost, meriti samo sode. Da se dokaže ta sposobnost, se ima vsak prosilec pri cimentarijskem uradu v Ljubljani praktično vaditi, kar bo okoli 8 dni trajalo in se bo 10. d e c e m b r a 1 8 7 5 začelo, potem se pa mora prosilec takoj podvreči preskušnji, pri katerej bo izpraševal c. kr. prvomerski nadzornik za Kranjsko v Ljubljani; ta preskušnja bo vsled §. 21. ministerskega ukaza od 3. aprila 1875 St. 45 Drž. zak. obsegala naslednje stvari: 1. Računanje s celinami, z navadnimi in desetinskimi drobci, pravila, po katei h se izračuni od podob in telesnih prostorij njih ploskev in telesna vsebnina, kolikor se to rabi pri prvomerstvu. 2. Temeljita znanost o sistemi meterske mere in teže, njene podlage in posebnosti. 3. Znanost o postavah in ukazih, ki se tičejo merstva in ntežstva, posebno pri ci-mentariji. 4. Znanje, kako so sestavljena orodja, kakšna so, kakšni so aparati, in kako se vse to praktično rabi, kadar se upotrebuje pri cimentariji. 5. Znanje, kakšne so mere, teže (uteži), tehtnice, in kakšno je sicer mersko orodje, katero je podvrženo cimentariji, in tudi kakšna je snova, iz katere se vse to naredi. 6. Gledalo se bode tudi na praktično izurjenost pri rabi ciinentanjskih aparatov. Tudi se zahteva znanost nemškega in slovenskega jezika v pismu in besedi. Slehern prosilec naj oddaja svojo spisano prošnjo najdalje do •30. novembra 1H73 pri okrajnem glavarstvu svojega bivališča, oziroma za prvomerski urad v Ljubljani pri mestnem magistratu v Ljubljani. V tej prošnji naj povo: a) koliko je star, kakšnega stanii je, ko liko je v šolo hodil, kaj je dosihmal bilo njegovo opravilo; b) koliko on pozna cimentarijo teoretično, koliko prakučno, z ozirom na tO se mo- rajo tudi prilagati spričevala, ako jih ima; c) povedati mora, da bode navzoč na svoje stmške pri praktičnem poduku, ki se bo začel, k»kor je gori rečeno, 10. d e-cembra 1875; d) naznaniti mora, hoče-li preskušajo napraviti, da doseže potrjenje sposobnosti za vse stroke prvomerstva, kakor so navedeni pri gori imenovanih cimenta-rijah, ali samo v nekaterih in v katerih, končno e) povedati mora, ali prosi za kako prvomersko službo, katero določno imenuje, ali pa prosi sploh za eno izmej 14 razpisanih služeb. Končno se še prosilci opozorujejo na to, da so dolžnosti skleueue z prvemersko službo določene v ministerskem ukazu od 3. septembra 1875 št. 45, in kolikor se tiče sklenitve službenega pogoja, omenjenega v §. 10, se sklenjajo ti pogoji uradno za določeni čas s prosilci, ki so bili sposobni spoznani za prvomersko službo, in odmerila se bode tudi plača vsakemu prvoinersktmu uradu z ozirom na obsežek njegovih opravil. Skrbelo se je tudi, da prosilci, ako želo, proti povračilu troškov lahko dobe postave in poduk, o katerih se bode izpraševalo pri preskušnji, kakor je to zgoraj v 3. točki povedano, ali pri okrajnem poglavarstvu, ali pri mestnem magistratu v Ljubljani. Od c. li deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani, 29. oktobra 1875. Za iruzprodii juu jo vinu svojoga pridelka neke dobre Štajersko vinotržne hiše, katera ima v najboljših štajerskih vinskih gorah svojo vinograde, išče bo solidni mož, kateri mora tudi kavcijo položiti. Ponudbe prejema Administracija „Slov. Naroda". (38(J — 1) Kažipot po Ljubljani. Kdor žoli insorirati pod to rubriko svoj posel, obrt itd. tak6, da je oznanilo uvrBteno Bkozi tri mesece vsako nedeljo, more to v 4 do 5 vrstah po jako znižanej ceni storiti, katera se izve pri administraciji „Slovonukega Narodau, Dober kup kakor pri razprodaji (Aiisvurkaut') 10 do 86% pod tabriško ceno na debelo in drobno prodaja mnogovrstno kramarsko blago lune/, Vičle v Ljubljani na glavnem trgu. (i) V Josip JLevcevej speceriskej štacuni na št. 1'eterskeiu predmestji št. 18 tik mesarskega mosta dobi se najboljše blago potem Staj. bruse, kupuje m prodaja na debelo poljsko pridelke fižol, krompir, črešplji1, repo, zelje, orehe itd. (1) V kavarni jLaiidrla, "~ na glavnem trgu št. 10 je najboljša kava najboljši likeri, mnogo slovanskih in nemških časopisov potem tudi lep in dober biljard. Postrežba izvrstna. (1) Mizarska dela. ™ — Najboljša najlepša vsako biro in po nizkej ceni dobivajo se jedino le pri JoNlpu lteguliju št. Peter-»ko predmestju št. 99. Naročila se brzo izvrše. (1) Obleko vsake BTre izdeluje najmodernejše in najhitrejšo jetliuo le Fr. Železuikttr, na stolnem trgu vis-a-vis stolno cerkve. Posebno izvrstno izdeluje surko in jednako narodno obtoka _ d) maj boljše, najlepše in lnijicii. voščene sveče, med, vosek, voščene BVediOS za hišno rabo in trgovino prodaja OroMlitv Ooleuec v gledališkoj uhui št. 40—41._(1) Črevljar Jakob Škerbiuec, v gledališkoj ulici št. ID izdeluje vsake biro najboljših črovljev na drobno in debelo; potem prodaja tudi Tržiike erevljc na debelo in drobno po nizkej eeni._ (1) Cjrostiliiičar ..3» i i Sok o lir* na hi o l ne iii trgu, priporoča svojo uže staro gostilno. Daljo naznanja, da ima tudi lotos izvrstna vina in vodno dobro jedila kakor klobase itd. po nizkej ceni. W V krčmi „pri Mehikancu" tik deželnega gledališča v Kolmanovoj hiši, točijo no izvrstna vina, dobijo Be dobre klobase, pečenka in druga jedila po nizkej ceni. (1) Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni MalescierB in Barry ti JLoK^oftN. 28 let nzp je aij bolesni, ki bi jo ne bila oz«! r. vi :i ta prijetna zdravilna hrana, pri odra&cenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vae bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsno, i na jetrah; iluze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-l)ivljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v nŠesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujSanje, blediČico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, nego dojničino mleko. — Tzkaz iz mej 80.000 spričo-val zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala proiesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vsenciMsci v Mariboru, sdravilnega svčtnika Dr. Angelsteiua, Dr. Shorelandn, Dr. Campbella, prof. Dr. Ded6, Dr. Ur6, grofinje Castlo-•tnart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih obod, bo razpofiiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 8(1.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svčtnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852 Revalesciere Du Barry v mnogih slučaiib nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamtiju, pri prieadljivem a bolehnem draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obiatih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in tn neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. W n r z e r, zdravilni svetovalec in čler .mnogo učenih družtev. WiucheBter, Angleško, 3. decembra 1842. VaSa izvrstna Revalesciere Je ozdravila večletne «1 nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem bo sam glede vaSega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry -vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni san it. svetovalec. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalescičre dn Barrv so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. k r. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (BadenBko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar ponžiti nij mogel, je vsled rabe VaSo Revalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v -Berliner Klinische WochenBchrlftu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalescičre). Dete je v t meseca vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila nij ho bila v stanu odpraviti: toda Revaleaciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nesnanji, treslici na vseh udih, shuj Sanji in hi pob o mi rij i. št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujSanji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c kr. vojaSk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiSČanji v prsili. Št. 75.970. Gospoda Gabriela Teinerja, sluša telja višje javne trgovinske akademije dunajske, na akoro^breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramoto na rokah in nogah i t. d. Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V plehastih pufiioah po pol fonta 1 gold. 50 kr.. 1 ftmt 2 gold. 60 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 6 fantov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Sevalesciere-Biscuiten v pufiioah a 2 gold. 50 kr In 4 gold. 50 kr. — Rovaleaoiere-Chooolatee v prahn In v ploščicah aa 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold 50 kr., 18 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barrv & C om p. na »n-bajl, Wallflsehgawae it. 8, v Ljubljani Ed Mahr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v a :-r:»«!«". bratje Oberansmeyr, v Ins birulcu Diechtl & Frank, v Celovol P. Birn baoher, v Lonci Ludvig Mtlller, v Ifarlborii M. Morič, v Heranis J. B. Stookhaosen, v Zagrebu v lekar niči usmiljenih sester, v Čer-novlcak pri N. Snirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v i so /a odprte rano pri otrocih, in je boljši kot otročji prah, ker zadnji pomnoži še večkrat priaad. Cena 1 lonček z nakazanjem o rabi 18 kr. Revmati/jna rešitelj Bluzi kot najboljši, reelni in najgotovejši dosedaj znani pripomoček za revmatizem (trganje po udih), vsako vrsto hromoto v rokah in nogah, bodenja itd., katere bolezni odstrani dostikrat uže po prvi rabi. Cena 1 steklenico ž nakazanjem o rabi 40 kr. Mazilo za pege, sinja, mozolca, obrazno rudečico itd. Ako so rabi to mazilo 10 večerov, odstrani popu.nem pego, sinja itd. Cena 1 lonček z nakazanjem o rabi 70 kr. Spitz.weyerich\sko mazilo. To nt-precenjeno mazilo je lek za prsne in pljučne bolezni, prsni katar, kašelj, hripavost itd. (Jena 1 velike steklenice z nakazanjem o rabi 80 kr. 1 male steklenico z nakazanjem o rabi 60 kr. Spredoj omenjeni zdravstveni pripomočki dobivajo se v Izdelovalnem laboratoriji lekarja „zur Landschaft" v Gradci, Nacbstransic Atev. -I. Glavna zaloga za Kranjsko pri (322—8) Viktorju Trnk6czy-u, lekarju „/.uin god. Einhorn" v LJubljani, glavni trg štev. 4. Tie 2fl0(tc vom Staate garantirte Ham'b-u.ig'er ©cl&3$erlo0fittift bcftrl)t aui finem Cspital bon 7,flS3,aho Rmk. On bicjrr grofjen Ilen-1 it!oniuni mii H ''it mneilul!' bor l.r. ,ni 3eit DOlt n ur lueni j-:n SKonaten tn 7 <:'U.:r. {IT 41,700 «>cu>iiinr unter tuir 81,000 VooUn jnticr jut Qnt|4rtbunQ jelnnoen, tvoruntrr firff HaupttroiTor von o v. 375,000 K- i lini.u k J i - apecioll lc-'i.h-ni.ii i, : ~ ""~ 250,000 — SO, OOO 18.»,OOO — 40,000 80,000 — 30,000 «0,000 — 30,000 oto. otc. fceftnben. 3u bet omtttcft feflijfflenren l. 3i'b"nc\ foften 8an|( Orig.-Loose M. O. oder fl.8.50 $taat> {j "o 1—1 'ZH 0 m 1 b S I I J»t Uiett< liutng nn ben Mt) rV.iinnmtirn .^i((ungtn btr grofien romCiauit laniuru upne-lmiiBtcn uno garant irlen (I^ii^ucrluofuiitv Hnter fciTtW8B,ftiibet fl»r.mtio unb ftufftđit bet ©taatea flebnib, flnb bfi btefrm Uiitrtm'.nirn (orooljl (iiif;erf1e €otibitSt alfl gule limvirtjtuna beratt i ronigt, um ii 2b«ttna|me rmpfcl)lcnflni» Ucbfnt 2b,citiir!jnuT mdben ton un( bie mit dem fltaatsivap* pen u(i-|i'l;oiirn Orlieliiallouse untet '."riiu iiin^ b<8 amtlidjen Vet* i:. i!in,|.T!.:in»ViinT:i-.'.i jiiijefenbet; ■•? flđ) bie(t Voo|e (n r o j ttj errootben Ijaben, Idgt unl bebeutenbe VIufu.i.ie ettcattcn, Milje tcetbtn l .' ju beu Tlcui* fttn y»rfl eHunaen felbtt imeli tiru entrernteaten C>cKendcti btombt unb eetldjroiegm audijefilljtt. 15. Novemb. ntifltoae \iit bie ttfle SBetloofung mm iiin(fiibinifl be« »ftrage« obet untet ^oB* nadniat|ine ntt)men tvit entgegen i'i i:i belitbe ft$ balbigfl unb dlrcKt ju rocnbeii ait Adolph Haas & Co., 3taat«rffrct(ti*$»an&Iunf) in Hamburg. Ju uujet fletO uom 0>1UJ bfgiinfligte« OWfd)iift Relen in tutjeu ^roilrbcu-vhiiniru bie atofint tMootnne oon M 250.OOO. IHO.OOO, IVO.OOO, •„.)(»;.. 00,000, &0,000, 40,000, :iH,000. 30,000 a. mrle auberr. X« lefitc flrofcte ©ereinn ftel am 6. Oct. in unfet tDcbit. J*n saisono! Vedno volika in bogata zaloga volnatega blaga za obleko, Kips, Lustre, Diagonal- in blago za plaide, stanovitno barvo Kosmanoser-biM'kal, moderna barbonta za oblačila, vrvičasti- in piket-baihont. Kniker boker in tautif nope. 27 h. Žametasti in svilnati traki, široke preprogo (tepihu), 4/4 in V-t šir. laneno, prejno in uanjato platno, vjs, iji in nl4 siton, lanene-damast-brisavke, servijoto, atlas-gradl, sodne, mrežno in mtiBidinasto pregrinjala, oksford za srajco in drugo manufakturno blago. Laneno in moderno blago, gui'tiiMiru z» «lol»ro in »tuiioTitno l»lftig£o, vse doma izdelano. BBB it i Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga j\ (I S j () V * Prve združene gorske tkalske kousorcije fabrikantov, liuna/, ifitttittlitlfti-stittssr 7ft* l'otiiljntvc vrMĆ tte brso proti podtncinu povzetju. Izglctli zaatonj in frankiraul. (301—14) (3G1—8) IzveŠtaj! Bolnica, Ir,elčIla.of tik fjiraea, uz koje se nalazi Panziouat. za bolesti od mozga i živaca razne vrsti. — Godišnja uplatnica iznosi lfiOO gld. a. v. — Krasan položaj kako u pogledu zdravstvenog tako u pogledu svake ugodnosti — luži 1100' nad povir. mora. Od Graca leži po sabata udaljeno. I'.o • -ti so lečo po najnovijem načinu, zavod posoduje takodjer najnovije zgodo (apparatei lekirsko. Izvcštajo podeljuje Upravitoljstvo (Direction). (315—7) Za Kranjsko jedino in samo pravi pri podpisanemu ! Poleg origlualnlli Howe-strojev se nahajajo pri moni skoro vsi znani šivalni siroji inozemski, po zelo znižanih conah in v veliki i/.biri. Vso je reolno in se daje garancija. Tuui plačila nu obroke. Ljubljana, judovska ulica, št. 228. S odličnim spoštovanjem Franc Detter. Po deželi sprejema moj potovaloe, g. J. «lob»«uilc uljudno Vsa naročila, ter ob jodnom podajo potrubni poduk. 3^7"a.rIlo_ Zaradi od drugih strank dobajajoćih ponudob jednsko imeno- \ vanih strojev naj hi> nikdo no da motiti, ker vsak kdor mojo mnogovrstno Z zalogo obišče, so prepričati moro, daje resnično, kar je zgoraj povedano. T Izdatelj in a t tunik Josip Jurčič. Dunajska največa 27, bv Zaloga solidne in znane zanesljive firmo Bernhard Pollak-a na l>unajia Karntnerstrasse 14, (vis-a-vis VVeihburggasse), prodaja joažo, po eg so tisoč drugih stvarij. Izgledki i zaznamek blaga zastonj in franko. Naročila, tudi najonanjša brzo po postuom povzetku. (32J—9) NepristujoSe jemlje se nazaj brez zadržka. Samo v Pollak-ovej najstarejšej in slavnojšej 27 univerzabiej zalogi blaga na Dunaji, Mariahilferstrasse 1, prodaja so kakor je uže občo znano z najzvestejšo garancijo najboljšo kakovosti in pravosti blaga vedno najnovejše blago na debelo in na drobno. Ovčjovoliiatfc <>I>laei-iiick •nove, najiinojše in modernejšo, za vsako sai-Bono v vsakej barvi, gladko, progasto, jednojne in šotsko karirano in sicer: liiNter, ri|>>, pIaitl*miovi, diagonal, llauel, ilieviot (Hiiknjenu oblačila) in poleg šo mnogo diugili nt vari j. 1'latua, vsako vrste prta na mize iz * \ illin in «1uiiium1u, Kratil, bel in barvaat, i»reKi*injala, cliiflon V«, celo 'V« široki; perknl, turNki kretoa poleg tisoč ilruzih ročij. Popolna zaloga pl«ktcu«*KO bla^a, zavratuikov za gospodo in gospe. Največa zaloga Hviluatib in ža-uietuNtih trakov v vsakej barvi in širokosti. Ovvje-voluute in blon«l-i'lpke tudi obšite z biseri, kakor tudi Bploh vso v to stroko spadajoče stvari in to 27 3sxaJo. Razpošiljatve proti poštnem povzetku tajok. 1/gli'dki in zaznamek blaga za-_stonj in t ran ko. (32G—9) Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".