NOVI TEDNIK CELJE 6. APRTTA 1972 ŠTEVILKA 14 — XVVT — 1 DIN GLASJLO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC O DELAVCU O Prejšnji teden je komite občinske konference ZKS Celje sklical posvetovanje o uresničevanju ustavnih dopolnil v celjski občirji. O Sergej Kraigher je med drugim dejal, da bodo temeljne organizacije združenega dela utrdile integracije na druž- beno samoupravni osnovi in je polemiziral z mnenji, da vodi ustanavljanje TOZD v dezintegracijske procese v organizacijah združenega dela. Uvodne misli na posvetu je podal Tone Zimšek, sekre- tar komiteja občinske konfe- rence ZKS Celje, ki je dejal, da so v delovnih organizaci- jah že začeli konkretneje , razmišljati o pristopih za prenašanje ustavn.h dopol- nil v samoupravno prakso. To so med drugim potrdili tudi razpravljale!: Stanko Selšek iz Tehnomercatorja, Miran Pipan iz Železarne, Franjo čevnik iz Ingrada, Edo Gaspari iz Aera, Jure Klajnšek iz Avtomotorja, Viktor Skale iz Cinkarne, Leon Pere iz Izletnika^ Beno Krivec iz Kovinotehne, Emil Roje s Pedagoške gimnazije, Franjo Kočar is Cestnega podjetja, Tone Erjavec iz Aera, Tugomir Voga iz žele- zarne in drugi. Vst razpravljavci so raz- členjali predvsem konkretne izkušnje s področja uvelja- vljanja ustavnih dopolnil v posameznih organizacijah združenega dela. Načenjali so vprašanja samoupravne or- ganiziranosti, pravnega polo- žaja temeljne organizacije združenega dela, nove orga- nizacije in tehnologije dela, dopolnjevanja samoupravnih aktov, samoupravljanja v manjših delovnih organiza- cijah^ uvoza tujega kapitala ifi samoupravnih odnosov. problematike v integriranih delovnih organizacijah in druga. Razprava je izpostavila predvsem konkretne proble- me. Preinalo pa je bila izra- žena zahteva po celovitejši kvalitativni oceni samouprav- nih dopolnil v vsakem de- lovnem kolektivu. Uveljav- ljanje ustavnih dopolnil ne moremo zožiti na ustanav- ljanje temeljnih organizacij, združenega dela. V ospredje moramo postaviti položaj delavca v združenem delu, njegovo možnost, da resnično samoupravlja, da razpolaga z dohodki in da odloča o delitvi dohodka. Tehnokrat- ski odnosi želijo obdržati delavca v mezdnem odnosu. Omejujejo ga v njigovih in- teresih, ne omogočajo mu dobre obveščenosti, odtujuje- jo mu možnost samoupravne- ga vplivanja in odločanja. O tem je govoril tudi Ser- gej Kraigher, ki je poudaril, da samoupravna organizira- nost ni temeljni problem uresničevanja ustavnih dopol- nil. Z ustanavljanjem novih oblik samoupravnega raz- pravljanja in odločanja ne bomo mnogo spremenili. Spremembe morajo doživljati predvsem samoupravni odno- si. Zato ustanavljanje TOZD ne moremo enačiti s težnjami po decentralizaciji, temveč jih moramo obravnavati kot novo možnost v demokratiza- ciji odločanja, samoupravlja- nja in samoupravnih odnosov. Posvet o uresničevanju u- stavnih dopolnil v celjski ob- čini je dokazal^ da so v delovnih kolektivih prisotne želje po učinkovitejši akciji pri vnašanju dopolnil u sa- moupravno življenje. Na po- svetu je bilo tudi precejšnje število direktorjev in drugih vodilnih delavcev. To dej- stvo vliva upanje, da bodo v prihodnjih tednih v delov- nih kolektivih pospešeno za- čele z delom komisije za uveljavljanje dopolnil. Da bodo, prav tako, stekle izo- braževalne akcije za boljšo obveščenost delavcev o po- menu in bistvu dopolnil. In končno — da bomo ustavna dopolnila obravnavali kot možnost in spodbudo za oblikovanje še boljših samo- upravnih odnosov. Odnosov, v katerih bo posebej izpo- stavljen samoupravni položaj delovnega človeka. I. V. VREME Po dolgem razmero- ma toplem in sončnem vremenu, smo priča- kali zopet dež. Ponoči bo še oblačno in dežev- no, v soboto rahlo zboljšanje, vendar so še možne manjše kra- jevne padavine! V za- četku tedna delne raz- jasnitve. Nekoliko hla- dneje bo! Akcija cepljenja proti ornim kozam poteka na celjskem področju zelo uspešno. V prvem tednu so cepili vse delovne ko- lektive In čez 50,000 pre- bivalcev Celja, v celotni celjski regiji pa okoli 150.000. Vsakdo se mora obvezno javiti na kontrolo in pri- nesti s seboj potrdilo, ki ga je dobil pri cepljenju. To potrdilo bo veljalo še- le, če bo na njem ozna- čen kontrolni pregled. Po- sebej zdravstveni delavci opo;£arjajo na zamudnike, ki doslej še niso blU cepljeni. Za njih bo od- prto cepišče v zdravstve- nem domu Celje do vklju- čno sobote 8. aprila od sedme ure zjutraj do sed- me ure zvečer. Reakcije na cepljenje so blage, ker je cepivo prečiščeno. V slučaju, če naraste temperatura, pri- poročajo, da jemljete as- pirin in vitamine. Pri hujšem obolenju je treba zmanjšati tudi fizično de- lo, v šolah pa prenehati za nekaj časa z intenzivno telovadbo. Velika zdrav- stvena prosvetljei.ost ljw> di, ki se disciplinirano udeležujejo cepljenja, je v Sloveniji zabeležila sa- mo pozitivne rezultate. Nobenega obolenja za čr- nimi kozami v Sloveni- ji ni. To je tudi neskrom- ni rezultat slovenske zdravstvene službe, ki je v akciji cepljenja proti črnim kozam pokazala vso zrelost in uspešnost. Z. STOPAR MARJAN HRUŠOVAR je mlad zdravnik, ki je našel svoje delovno mesto v obratni ambulanti tovarne EMO. Zdaj, ko se vsi množično cepimo proti črnim kozam, so ga posodili v Zdravstveni dom. V Ce- lju je zadovoljen in trenutno misli ostati na svojem prvem delovnem mestu. Pobaral me je, da bi lahko v uredništvu organizirali okroglo mizo z mladimi celjskimi zdravniki, ki so se odočili živeti in delati tukaj. Upam, da to ne bo tako težko. D. Medved ® SEKRETAR MEDOBČINSKEGA SVETA ZK JANEZ ZAHRASTNiK JE ANALIZIRAL AKTIVNOST KOMUNISTOV PO 21. SEJI PREDSEDSTVA ZKJ IN II. KONFERENCI ZKJ © ČLAN PREDSEDSTVA CK ZKJ MITJA RIBIČIČ JE BIL ZELO ZADOVOLJEN Z VSEBINO IN UČINKOVITOSTJO POVEČANE POLITIČNE VLOGE KOMUNISTOV IN IZRAZIL UPANJE, DA BODO Z ENAKO PRIZADEVNOSTJO DELOVALI TUDI V PRI- HODNJEM OBDOBJU Minuli petek je bil na po- budo medobčinskega sveta ZKS v Celju posvet političnih vrhov osmih občin celjsl^e re- gije. Poleg sekretarja ZK in članov medobčinskega sveta so se posveta udeležili ■ tudi predsedniki občin, predsed- niki sindikalnih svetov, mla- dinskih komitejev, vodstev SZDL in ZB. Vsi so toplo pozdravili tudi oba gosta, čla- ne predsedstva CK ZKJ MIT- JO RIBIČIČA in člana sekre- tariata CK ZKS VLADA JAN- 21ČA. Sekretar medobčinskega sveta Janez ZAHRASTNIK je uvodoma podal analizo aktiv- nosti med komunisti v celj- ski regiji po 21. seji pred- sedstva ZKJ in II. konferen- ci ZKJ. Ne glede na to, da je mogel nanizati dolg sez- nam dokazov, kako sta oba dogodka vzpodbudno vplivala na razpoloženje med komuni- sti in kako so le-t i z veliko vnemo in resnostjo stopili v bitko za uresničevanje spre- jetih stališč, je bil v svojem izvajanju tudi izredno kriti- čen. Kritičen do pomanjldji- vosti v vrstah ZK na našem območju, seveda pa v enaki meri do pojavov na ravni re- publike in zveze. Njegove kritične besede so bile izraa večje kritičnosti članstva v preteklem obdobju. Analiza, Id jo je podal Ja- nez Zahrastnik, ni bila samo pogled nazaj, na pretečene mesece, marveč je odkrivala probleme, s katerimi se bo- do komunisti morali spopasti v trenutnem in prihodnjem času. Jasno je, da je pouda- ril razmere v gospodarstvu, vendar je tudi opozoril na probleme, ki so povezani z ostalimi področji. Tako Je go- voril o samoupravni praksi, o problemu medobčinskega sodelovanja, o vprašanju ka- drov in izobraževanju, zlasti pa o prorolemih socialnega razlikovanja. Kot uvodna analiza je bila tudi razprava zelo kritična, predvsem samokritična, v ce- loti pa konstruktivna. Oba gosta, Mitja Ribičič in Vlado Janžič, sta v svojih prispevkih k razpravi pojas- nila prenekatero zadevo, ki se je doslej ali se še bo po- javila v seznamu problemov izven neposrednega dosega komunistov na našem ob- močju. Sta pa hkrati izrazila zadovoljstvo nad aktivnostjo komunistov v celjski regiji, hkrati pa upanje, da bodo le- ti tudi v prihodnje vzdržali ta tempo, da nanje ne bo vpli- valo prepočasno razreševanje problemov na vseh ravneh, tudi na ravni republike in zveze. KR. Z urednikove mize Danes smo na več mestih spregovorili o črnih kozah. Preprosto zato, ker v teh dneh opravlja zdravstvena služba veliko delo. Kdor se je že cepil, mora še na konirolo. Preberite sestavke o tem, ali se lahko cepijo starejši in kako je s cepljenjem otrok. Ne odla- šajte! čeprav >:mo že za danes obljubili nov obraz v Naših znancih, bo potrebno še en teden počakati Pripravljamo. Tednikova akcija — naša novinarka Zdenka Stoparjeva kot sna- žilka vas bo na 8. strani gotovo zanimala. Zdenka je preživela kar cel šiht med delavkami v Topru. Imate še kakšne predloge, dragi bralci? Danes tudi uvajamo novo rubriko — Kam po osnovni šoli. Pre- berete jo lahko na drugi strani. Sodelavec Mitja Umnik s Komu- nalnega zavoda za zaposlovanje delavcev bo v več nadaljevanjih se- znanjal šolsko mladino o možnostih nadaljnjega šolanja in zapo- slovanja. Pričakujemo vaših vprašanj, dragi šolarji. VAS UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK Št. 14 — 6. april 1972 H^pmetne nesreče v OGRAJO MOSTU DOMINIK PODGORŠEK, 32, iz Sojeka, je peljal z os'ebnim avtomobilom iz I vence proti Rojam. Iz nezna- nega vzroka je zapeljal na desno in trčil v betonsko ograjo mostu. Zaradi hudih poškodb so ga prepeljali v bolnišnico, škode na vozilu je za 2.000 dinarjev. UMIKANJE MIRKO KOVACIC, 31, iz Slovenskih Konjic, se je peljal s kolesom proti Prevratu, ko mu je pripeljal na- sproti z osebnim avtomobilom MILORAD TOPIČ, 28, iz Prevrata. Ker je bil kolesar na levi strani ceste, ga je opozarjal s svetlobnimi signaU. Bilo je porx)či. Kolesar je kljub temu vztrajal na levi. Voznik s'e je zato pri sre- čavanju umaknil na levo, tedaj pa je na kratki razdalji zavil tudi kolesar. Pri trčenju je bil Kovačič laže poškodo- van. Odšel je s kraja nesreče. ZLOMIL SI JE NOGO DJURO VIDAS, 47, iz 2alca, se je peljal s kolesom na pomožni motor po Savinjski cesti in padel, ko je hotel zaviti v Ulico talcev. Zlomil si je desno nogo. IZGUBILA OBLAST NAD KRMILOM MARIJA JESENIČNIK, iz Celja, se je peljala po prednostni Kraigherjevi ulici v Laškem s kolesom na po- možni motor, ko je pripeljal s strani Savinjskega r/abrežja in izsiiljeval prednost voznik osebnega avtomobila JURE JAN, 33, iz Lahomna. Jeseničnikova se je ustrašila, izgubila oblast nad krmilom in padla. Poškodovala si je nogo. SPREMEMBA SMERI DRAGUTIN KRGA, iz Kutine, je v Šoštanju pripeljal z osebnim avtomobilom v križišče Kajuhove ceste in Ceste Matije Gubca. Iz Družmirja je pripeljal mopedist ANTON RAJŠTER, 23, iz Šoštanja, ki je nakazal smer vožnje v desno, nato pa zavil na levo. To je zmedlo voznika avto- mobila. Pri trčenju sta bila poškodovana mopedist in sopotnica MARIJA KRGA. KOLESAR NA STREHI AVTOMOBILA FRANC LIPOVŠEK, 30, iz Celja, je peljal z osebnim avtomobilom po Ljubljanski cesti v Celju, ko je z leve strani nenadoma pripeljal v križišče kolesar ŠTEFAN POTOČNIK, 61, iz Celja. Avtomobilist se mu je sicer iz- mikal, vendar ga je kljub temu zadel. Kolesarja je vrglo na streho avtomobila, nato pa na cesto. V ce^ljski bolniš- nici so ugotovili, da je dobil težje poškodbe. NA AVTOBUSNEM POSTAJALIŠČU FRANC ŠUSTER, 28, iz Osredka, je vozil z osebnim avtomobilom iz Šentjurja proti Celju. V Štorah je nena- doma z levega proti desnemu avtobusnemu postajališču prečkala cestišče izza avtobusa ALOJZIJA SPREITZER, iz Štor. šuster je močno zavrl, vendar jo je zadel. Oble- žala je nezavestna na cesti. Zaradi težikih poškodb so jo prepeljali v bolnišnico. SPOLZKA CESTA ANTON VIDMAJER, 39, iz Bukovega žlaka, je vozil proti Slovenskim Konjicam s tovornjakom, ko mu je pri- peljal nasproti v Belem potoku z osebnim avtomobilom ZLATKO JAZBINŠEK, 23, iz Strmca pri Laškem. Jazbin- ška je zaradi spolzke ceste zaneslo v tovornjak. Pri ne- sreči sta se laže poškodovala voznik Jazbinšek in njego- va žena DRAGICA, škode na avtomobilih je za 21.000 di- narjev. POVZROČIL NESREČO VINKO ŠOŠTER, 61, iz Topovlja pri Braslovčah, je med vožnjo s kolesom z Gomilskega proti šentrupertu začel zavijati na levo, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom LUD- VIK KODILA, iz Maribora, ki je zaviral in zavijal na levo, da bi preprečil trčenje. Zadel je v betonski rob vodnega propusta, nakar mu je počila guma. Avtomobil je obrnilo v smer, iz katere je pripeljal. Tedaj je iz Celja pripeljal z osebnim avtomobilom MILAN RAMŠAK, iz Kamnika, ki se kljub zaviranju ni mogel izogniti trčenju. Rainšak je bil laže poškodovan, škode na avtomobilih pa je bilo za 15.000 dinarjev. Z VREČO NA GLAVI FRANC KOSMAČ, s Konjskega vrha, se je peljal z mopedom proti Lučam in imel na glavi polivinil vrečko zaradi dežja. Dohitel je pešca JOŽETA KOSMAČA, iz Strmca, ki je hodil po skrajni desni strani ceste ter ga zadel. Pri padcu je bil pešec težje poškodovan. ZAPELJAL JE NA LEVO FRANC SIMONIč, 50, iz Celja, se je peljal z oseb- nim avtomobilom po Mariborski cesti proti Celju in nena- doma zavil na levo stran ceste. Pri tem je oplazil osebni avtomobil MIROSLAVA KODRICA, 36, ki Je močno skre- nil v desno. Simonič je zapeljal še bolj na levo in na ko- lesarski stm zadel kolesarja MARKA IMPERLA, 18, iz. Ce- lja. Imperla so zarajdi poškodb na glavi, roiki in nogi od- peljali v bolnišnico. CELJE Poročilo se je 7 parov, od teh: IGOR DEBELJAK, Gedje in ZORKA SELIC, Be- zovje pri Šentjurju. ŠENT.TUR PRI CELJU DAMIR BLAŠKO, 21, TV mehanik, Tratna in JASMIN- KA BETIC, 24, ekonomski tehnik, Morovič. CELJE 31 dečkov in 46 deklic. ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček. ŠMARJE PRI JELŠAH 2 deklici. CELJE FRANC KOLANDER, 65, Okroglica; ANTON ZUPANC, 69, Pirešica; J02E ŠPOLJA- RIČ, 62, šmarčna; ALBINA VERHOVŠEK, 62, Voduce; KATARINA OBERČKAL, 77, Šmarjeta pri Celju; MARTIN VOŠČIN, 64, Gornji grad; FRANČIŠKA HROBAT, 87, Dobrišna vas; MARIJA KRANJC 74, Loikrovec; JA- KOB KANTUŽER, 60, Celje; MIRI«D GORENČEC, 21, Šmartno ob Paki; STANKO RIHTAR, 32, Velenje; MARI- JA DROBNE, 79, Zabukov. je; VALENTIN POLŠAK, 72, Celje; MARIJA SLOMŠEK, 77, Sp. Laže; ANA MATJA2, 83, Celje; ANTON ŠKAN- TELJ, 69, Podpeč; JOŽEFA COKAN, 88, Dobrova; JOŽEF PINTER, 74, Zavrh nad Do- brno; MARTIN JEREB, 73, Lahovgraben; IGNAC PUN- GARTNIK. 64, Strmec nad Dobrno; FRANČIŠKA ZAZ- JAL, 72, Brdce; ŠTEFANIJA REPEC, 28, Zadobrova in JOŽE TRDIN, 69, Vešenik. GORNJI GRAD JERA ČERNEVŠEK, 90, soc. podpiranka, Gornji grad. ŠMARJE PRI JELŠAH FRANC KROPL, 74, Le- sično; JOŽEF KRASOVEC, 65, Sodna vas; JOŽEF JU- NEŽ, 65, Tržišče; FRANC JUG, 17, mesecev, Gubro; JOŽEF PAVŠAR, 70, Zadra- že. ŽALEC ' FRANC SIMONČIČ, 61, kmet, Gotovlje; ALOJZ DOB- NIK, 84, preužitkar, Dobrič; MARIJA ČREMOŠNIK, 91, kmetovalka, Gotovlje; KA- ROL SATTLER, 87, voj. inv., Gomilsko; MARIJA VIZOV- ŠEK, roj. Tratnik. 82, gospo- dinja, Žalec in ROZA TKA- VEC, roj. Jelen, 89, gospo- dinja. Kale. Društvo diabetikov v Celju je bilo ustanovljeno leta 19.57, kar je bilo zaradi številčnega porasta diabetikov nujno potrebno. S porastom življenjske ravni se veča namreč tudi obolelost za sladkorno boleznijo. S sodobnim zdravljenjem pa se doseže, da so bolniki — diabetiki lahko praktično zdravi in sposobni bodisi za umsko ali fizično delo. Zdrav- ljenje pa zahteva od sladkorno bolnega strogo di- sciplino — dosledno se mora držati zdravnikovih navodil in se večkrat odpovedati marsičemu, kar je drugim l.judem sicer dovoljeno, če se bolnik drži teh načel, bo ostal polnovreden član družbe. Odpadli bodo izostanki iz dela, neprijetna zdravljenja v bolnišnici, njegova življenjska doba pa se ne bo razlikovala od življenjske dobe drugih ljudi. Vsega tega se pa bolnik nauči iz raznih predavanj o diabetesu in iz .poljudno-znanstvene literature. Zaradi tega je naloga DRUŠTVA DIABETIKOV, da organizira takšna predavanja in posreduje svojim članom razne brošure. Eminentne važnosti je tudi ustanovitev DIABETIČNEGA DISPANZERJA. Naloga dispanzerja .je, da poleg preventivnega dela (pouk in izobraževanje bolnikov ter njihovih svojcev) opravlja tudi zdravljenje sladkorno bolnih. Po mož- nosti se organizirajo tudi kuhinjski tečaji, kjer naj bi se bolniki ter njihovi svojci seznanili, kako se praktično pripravlja hrana za sladkorne bolnike. Društvo diabetikov v Celju vabi vse svoje člane, pa tudi nečlane diabetike na predavanje z naslovom »DIABETES IN DIABETIKI«, ki bo v ponedeljek, dne 10. aprila 1972, v dvorani »KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE« v Celju, Gregorčičeva ulica, ob 17. uri. Predaval bo primarij dr. Franc Fazarinc. Pred pedavanjem in po njem bodo razdeljene legitimacije, nečlanom pa pristopne izjave. Istočasno bomo pobirali članarino in prodajali brošure »Nor^ malno življenje tudi diabetikom«. DRUŠTVO DIABETIKOV PODRUŽNICA CELJE Mitja (J) Umnik KAM PO OSNOVNI ŠOLI? z današnjim dnem pri- čenjamo v našem tedniku redno rubriko KAM PO OSNOVNI ŠOLI, ki j o na- menjamo vsem tistim, ki bodo čez tri mesece zapu- stili osnovnošolske klopi, pa tudi staršem in vzgo- jiteljem. V rubriki bomo pisali o konkretnih mož- nostih nadaljnjega šola- nja in uka Po končani os- novni šoli ter podali raz- lične informacije o svetu poklicev, o štipendijah, možnostih zaposlovanja in podobno. Urejal jo bo Mitja Umnik, poklicni svetovalec na celjskem za- vodu za zaposlovanje. Že- limo, da bi nova rubrika — tako kot lansko leto — doživela lep sprejem, pred- vsem pa dosegla svoj na- men. Prav zato želimo vaše sodelovanje, dragi bralci, in vas vabimo, da nam pišete, svetujete, vprašujete in nam sporo- čate svoje želje in pred- loge. Pisma z vprašanji pošiljajte na naslov: NO- VI TEDNIK, Gregorčiče- va 5, 63001 Celje. Pri na- slovu pripišite naslov ru- brike. Toliko za uvod k naše- mu prvemu sestavku, v katerem bomo spregovo- rili predvsem o možno- stih vključitve v KOVI- NARSKI METALURŠKI INDUSTRIJSKI CENTER ŠTORE in o potrebah po učencih v gospodarstvu ŽELEZARNE ŠTORE. Za naslednje šolsko le- to 1972/73 razpisuje žele- zarna štore 116 štipendij za vpis učencev v poklic- ne šole, in sicer za, na- slednje poklice: 24 štipen- dij za poklic strojni me- hanik, 12 štipendij za po- klic ključavničar - orod- ' jar, 20 štipendij za pokUc kovinostrugar, 12 štii)en- dij za pokliC rezkalec, 3 štipendije za poklic kovač in 2 štipendiji za poklic klepar. Za vse te poklice je šolanje v Kovinarskem metalurškem industrij- skem centru v Storah. Za šolanje v Elektrogo- spodarskem šolskem cen- tru v Mariboru pa je Že- lezarna štore razpisala 14 štipendij za pK>klic obrat- nega elektrikarja in 5 šti- pendij za poklic elektro- mehanika. Za šolanje na Gradbenem šolskem cen- tru v Ljubljani je razpisa- nih 6 štipendij za pokUc vodovodnega instalaterja, za šolanje v Izobraževal- nem centru tovarne avto- mobilov Maribor pa 13 štipendij za poklic varilca plamenskega in elektro- varjenja. Tudi za šolanje v Poklicni šoli lesne stro- ke Sevnica je predvidenih 5 štipendij, in sicer za po- klic modelnega mizarja. Pogoji za vpis m podeli- tev štiijendije so nasled- nji: uspešno končana os- novna šola — 8 razredov, zdravstvena sposobnost za opravljanje poKiica m sta- rost do 17 let. štipendija je odvisna od učnega us- peha in letjiika šole. Taico je višina štipendije za I. letnik Od 160 do 400 dinarjev, za II. letnik od 180 do 420 dinarjev in za III. letnik od 200 do 440 dinarjev mesečno. Učen- cem, ki se šolajo zunaj štor za poklice vodovod- ni instalater, modelni mi- zar in varilec, krije Žele- zarna štore vzdrževainino, socialno šibkim učencem pa poleg štipendije nudi tudi socialno finančno pomoč. Zanimivo je, da je Že- lezarna štore pripravila vse pogoje za izučitev specializiranih poklicev tudi za tiste učence, ki bodo končali osnovno šo- lo samo s 6. oziroma 7. razredom. Tudi ti učenci imajo možnost, da se vključijo v šolanje in do- , bij o štipendije za nasled- nje poklice: 20 štipendij za poklic topilca pri elek- tropečeh, na elektroplav- žu, v jeklami in kupolnih pečeh, 42 štipendij za po- klice valjavec, izvlačilec, brusilec in ravnalec v vo- ljami ter 20 štipendij za poklic strojnega Halupar- ja v livarnah podjetja. Pogoji za pridobitev teh štipendij pa so: uspešno zaključenih najmanj 6 ra- zredov osnovne šole, zdra- vstvena sposobnost za opravljanje poklica m sta- rost do 17 let. železarna Štore bo učencem za spe- cializirane poklice nudila poleg štipendije tudi na- grado za praktično delo. Kot vidimo, so letoš- mje potrebe po učencih v gospodarstvu Železarne Štore zelo velike in dajejo izredne možnosti za vklju- čitev mladine. Učencem in njihovim sitaršem sve- tujemo, da takoj vložijo prošnje na naslov: ŽELE- ZARNA ŠTORE, Kadrov- ski sektor, 63220 Štore. Dragi bralci, za danes toliko. Do prihodnjič na svidenje — in pišite nam! št. 14 — 6. april 1972 NOVI TEDNIK 3. stran Velenje V DOLINI NAJ VLADA SLOGA Razprava na zadnji skupna seji članov obeh zborov skup- ščine občine Velenje o letoš- njem družbenem načrtu bi kmalu dobila čuden prizvok. In četudi je bil konec tak, kot so si ga želeli vsi, je ta del zasedanja vendarle opozo- ril, da kaže v šaleški dolini znova obudili klic po enotnem delu in medsebojnem zaupa- nju. Vtem ko je del kritičnih besed zveznega poslanca To- neta Močilnika naletel na ra- zumevanje, to velja še zlasti za sprejem občinskega stabi- lizacijskega programa, za ure- ditev statusa enote in cen za toplovodno ogrevanje, pa so nekatere druge rodile priča- kovano reakcijo. Zlasti se od- borniki niso strinjali z mne- njem, da se rudnik omenja več ali manj sramežljivo, da mu nekateri pripisujejo brez- perspektivnost, nadalje, da skupščina ni ravnala prav, ko je sprejela na eni zadnjih sej odlok o prispevku za komu- nalno urejanje zemljišč in drugo. Nekaj kritičnih besed je bilo izrečenih tudi na ra- čun stanovanjskega gospodar- slva, organizacije stanovanj- skih podjetij oziroma enot itd. Morda bi te misli na na- letele na tolikšen odmev, če bi v njih ne odsevalo nasprot- je med nekaterimi člani pred- sedstva občinske skupščine in člani rudniškega kolektiva. V razpravi so namreč omenjali samo ti dve strani! In kot rečeno, je razprava krenila na pravšno pot. Tako je iKlbornik Borovšak med drugim ugotovil, da se že dlje časa čuti na zasedanjih občia- ske skupščine napet odnos med rudnikom in občino. Vendar bi se lahko te reči že zdavnaj uredile, saj relacija med enim in drugim ni tako velika in nedosegljiva. Prav tako, je opozoril odbornik Borovšak, ne bi smeli pozabi- ti, da je bil rudarski kolektiv tisti, ki je položil temelje novemu Velenju. Svojo raz- pravo je končal z besedami: »Kot komunist vas prosim, da ne delate tako in da se ne spravljate v takšne pozi- cije!« Tudi odbornik Vohar je opozoril, da se že dlje časa čutijo nesoglasja med vrho- vi. Sicer pa je menil, da je del razprave poslanca Močil- nika nezaupnica celotni skup- ščini. V tej zvezi je zlasti opozoril na odlok o prispev- ku za komunalno urejanje zemljišč, ki so ga sprejeli vsi in tako tudi odborniki iz rudnika. »Prej bi se morali med seboj pogovoriti, kajti sicer ne bomo prišli daleč,« je še poudaril. Tudi poslanec Melanšek je apeliral na enotnost in med- sebojne pogovore. Piko na i v tej razpravi pa je dal odbornik inž. Jenko. Ko je ocenil, da je dnižbeni- načrt občine za letos pravil- no zastavljen in opozoril na glavne probleme, je še ugoto- vil, da je ponosen rta svoje dosedanje odborniško delo. »Prepričan sem,« je dejal, »da smo delali dobro in po- šteno, in če bi vse občine pri nas delale tako, bi bilo pri nas drugače, kot je.« Svo- jo razpravo pa je zaključil: »V dolini mora vladati enot- nost. To enotnost zahtevam kot mlad človek. Brez nje ni perspektive. Mladi ne more- mo dovoliti, da bi se neka- teri prepirali. Enotnost v do- lini zahtevam zato, da nam bo jutri lepše, bolje!« Naj končamo z mislijo, ki je prevladala na zasedanju. Ljudje se morajo med seboj pogovoriti, izmenjati stali- šča, toda potem, ko sprejme- jo določen sklep, se zanj tudi složno boriti. Velenje je že doslej pokaza- lo, kaj se da napraviti z zdru- ženimi močmi. Toda, če se je zdaj kaj skrhalo, bo treba po- zvati vse, da se z/iružijo in pogovorijo. Toda, pogovorijo pošteno in odločno. To so dolž- ni zaradi dela, ki so ga opra- vili, zaradi zdajšnjega in ju- trišnjega časa! M. BOŽIČ Občina Šentjur Letošnji proračun občinske skupščine Šentjur znaša 10.771.615 dinarjev. Največji del tega bo porabljen za de- lo državnih organov — 3,787.928 dinarjev, temu pa sledijo socialno skrbstvo — 1,805.000, negospodarske in>- vesticije — 1,205.000 in zdrav- stveno varstvo z 1,118.325 di- narji. Za komunalno dejav- nost bo iz proračuna porab- ljeno 405.000 dinarjev, za de- lo krajevnih skupnosti pa 190.000 dinarjev. Sredstva na področju komunale so ostala na ravni preteklega leta, predvsem zaradi prenosa vzdrževanja cest IV. reda na cestni sklad. Potrebno pa bo zagotoviti sredstva za do- tacije za vodovode, izdelavo zazidalnega načrta Gorica in začetek elektrifikacije v na- selju Vejice. Pri delitvi sred- stev krajevnim skupnostim bodo upoštevali število pre- bivalcev in kilometre cest ter ostala nerešena vpraša- nja. Izredno visoka je postavka socialnega varstva, saj bo po- trebno zagotoviti številne so- cialne podpore. Podpirancem, ki nimajo nobenih dohod- kov, bo potrebno zagot-oviti 50 odstotne minimalne po- kojnine, kar je 340 dinar- jev, ostale pa bi bile 1.50 dinarjev mesečno. Obojih pa je v Šentjurju zelo veliko. Nekateri proračunski po- trošniki v predlogu izdatkov niso zajeti, ker 'v proraču- nu r«i dovolj sredstev, da bi lahko uresničili vse zahteve. Zato so naredili določeno selekcijo oziroma prenos do- ločenih izdatkov iz proraču- na r.a posamezne proračunske sklade. Skupni izdatki občin- skega proračuna bi naj bili 9,770.615 dinarjev, in s tem za dvajset odstotkov višji kot leta 1971. —čar Mladi govorijo O MOŽNOSTIH ŠTUDIJA .lanko Fraz Bojfdan F-irst Marija Junež Kot smo poročali že v prej- šnji številki Novega tednika, je skupščina občine Šmarje na zadnji seji sprejela druž- beni dogovor o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov. Spričo hudega po- manjkanja kadrov ter ob dejstvu, da mnogi mladj ta- lefirani učenci spričo mate- rialnih pogojev, v katerih se nahajajo, niso mogli po kon- čani šoli nadaljevati šolanja oziroma študija, pomeni sprejem družbenega dogovo- ra velik korak pri u'činkovi- tejšem reševanju kadrovskih problemov v občini, še zlasti je pomembno to, da bo pre- ko sklada omogočeno študi- rati tudi tiste poklice, za ka- tere v delovnih organizaci- jah ne čutijo potreb in zanje praviloma seveda ne dajejo štipendij. Poiskali smo tri dijake s šmarskega območja ter jih vprašali, kako oce- njujejo nedavno odločitev skupščine: J.-VNKO FR.\Z, dijak 4. raz- reda giiimazije iz šmarij: Mislim, da je takšen družbe- ni dogovor izrednega pomena, saj doslej mnogi niso mogli izbirati poklica. Študirat so šli pač to, za kar so sli^čajno kje dobili štipendijo. Na sploh se mi zdi, da je obstoj in delovanje takšnega štipen- dijskega ali kreditnega skla- da potrebno, ker le na tak način bodo lahko šli študirat tudi nadarjeni otroci s Koz- janskega, kjer so številne in tudi mnoge siromašne dru- žine. Vse kaže, da se tudi na tem področju Kozjanskemu le odpirajo nekoliko boljše možnosti. BOGDAN FtJRST, dijak 4. razreda gimnazije iz šma- rij: Ustanovitev takega skla- da, oziroma podpisa družbe- nega dogovora o štipendira- nju in kreditiranja z veseljem pozdravljam. S tem je prak- tično marsikomi; odprta pot v študij in poklic. Mnogi, ki so doslej ostajali doma, bodo sedaj le imelj večje možnosti, da se ustrezno izšolajo in se potem vrnejo nazaj v svojo občino. Imel sem sošolce, ki so bili odličnjaki, pa so bo- disi ostali doma ali pa odšli v obrtno šolo, ker ni bilo možnosti za nadaljevanje šo- lanja. V bodoče bo to nekoli- ko boljše. MARIJA JUNE2, dijakinja 3. razreda gimnazije iz Ko- strivnice: Doslej je bilo za štipendije na šmarskem iz- redno težavno, saj so na ob- čini v glavnem dajali štipen- dije za študij na visokih in višjih šolah, za dijake sred- njih šol, pa skorajda nič. Samoupravni dogovor je zelo pomembna stvar, saj se bo mnogim, ki so ostaU doma, odpirala po v šole. Poznam sošolko, ki je po dveh letih šolanja na gimnaziji, kjer je bila odličnjakinja, morala štu- dij prekiniti in je sedaj doma. Zakaj se je to zgodilo, je jas- no — ni bilo denarja. Otro- ci s tega in tudi drugih ne- razvitih območij so že itak prikrajšani, ker imajo slab- še pogoje šolanja, doslej pa so bili prilčrajšani še za na- daljevanje študija. O LOKALNIH MEDIJIH v p()nedel,jek in torek je bil v Brežicah seminar o vlogi lokalnih radijskih postaj, o razvoju radiofu- zne mreže na Slovenskem in o odnosih med ustano- vitelji in lokalnimi radij- skimi postajami. Seminar so pripravili: Sekcija za lokabie radijske postaje pri združenju. Tiskovni svet pri republiški konfe- renci SZDL in Zavod TRV Ljubljana. Na seminarju sta predavala iVIilan Mer- čun in Tomo \Tartelanc. Uredniki lokalnih radij- skih postaj so opozorili predvsem na nerazčiščene ustanoviteljske odnose, na slab materialni položaj ra- dijskih postaj, na željo, da bi se z Zavodom RTV do- govorili o primernejših časovnih pasovih in na druga aktualna vprašanja. Zanimivo je bilo razmiš- ljanje o razvoju radiofuz- ne mreže na Slovenskem, ki med drugim predvide- va, da bo Celje že prihod- nje leto dobilo močnejši oddajnik. O tem je govoril Milan Merčun, direktor RTV Ljubljana. Zanimiva je bila še razprava o de- lovnih tezah za nov repu- bliški zakon o informira- nju. Slov. Konjice GOSPODARITI PAMETNO To je bil motto pred- sednika skupščine ing. Pra- nja Tepeja v Slovenskih Konjicah, ko je govoril o skupvščinskih nalogah te- ga leta. ;)Ena izmed na- log je nedvomno skrbno spremljanje preko ustre- znih svetov politično in gospodarsko gibanje v ob- čini in v primerih kiikš- nih nepravilnosti ' takoj ukrepati. Kajti politiko, ki jo je občina sprejela v svoj program, morjuno izpeljati do konca. Le ma- lo odstopanja moramo dopustiti, pa še tega le takrat, ko se bomo pri- lagajali drugim gibanjem,« je poudaril ing. Tepej. »Skladi skupnih rezerv morajo biti pod strogo kontrolo in le s pamet- nim gospodarjenjem ter obračanjem ter s prilago- ditvijo bančnega kapitala nam bo to uspelo. Ne smemo pozabiti na majh- ne delovne organizacije, ki se čestokrat dušijo v težavah in njim je takrat nujna pomoč. To leto moramo ustva- riti ugodno klimo v pri- pravah na vohtve leta 1973. Pred ljudi moramo stopiti z realnim progra- mom, ki se še tako pogo- sto zaradi objektivnih okoliščin spreminja. Stre- meti moramo za pravilne oblike družbenega stan- darda, ki pri nas ostaja aa razvojem. To velja zla- sti za nekatere revnejše kraje naše občine, kjer gospodarstvo zaostaja v občinskem merilu. Vso skrb in veliko pri- prav bo terjal referen- dum o združitvi delavske- ga in kmečkega zavarova- nja, kar je nujna, morda celo ena glavnih skvipščin- skih nalog. Priprave bo- do potekale preko obeh Zboro%' skupščine, ki bo odgovorna za rezultat. Med zelo bistvene nalo- ge občinske skupščine se letos postavlja ureditev in sprejem ustreznih ak- tov na področju stano- vanjskega vprašanja. Ob- činska skupščina je že dala priporočila jjelovnim organizacijam za delo, ko pa dobimo njihov'^e odgo- vore, bomo storili ustre- zne korake. Pri skupščinskih nalo- gah ne smemo pozabiti na srednjeročni program razvoja gospodarskih in negospodarskih vej, med katerimi smo letos na prednostno listo dali ra- zvoj vzgojno varstvenili zavodov; zanje bo odslej naprej skrbela Temeljna skupnost otroškega var- stva v Slovenskih Konji- cah, če bomo trezno in pametno uporabljali vse instrumente, s katerimi razpolagamo, mislim da ne bomo imeli skrbi.« Tako je o skupščinskih nalogah v Slovenskih Ko- njicah govoril. predsednik občinske skupščine. Kaj naj še dodamo? SaJno že- ljo, da bi se načrti izpol- nili, da bi prišlo vmes čim manj nepredvidenih gibanj, da bi optimizem malih občin (ena med njimi je tudi konjišika) prešel še na one »boga- tejše«. Z. S. LOKAL V STOLPU ? S posegom Ljubljanskega podjetja Emona — priključi- tev Evrope — v celjsko go- stinstvo, so nepoučeni pnča- kovali, da se bo vse spreme- nilo čez noč. Roko na srce — hotel Evropa je res eden naj- boljših lokalov v Celju, zato velike spremembe tudi niso potrebne. No, kljub temu pa nekateri zlobni jeziki trdijo, da se vpliv Emone že pozna. Kmalu po integraciji so zamenjali stroj za espreso kavico. In baje tu- di Merx kave ne kuhajo več. Je že tako. V povsem' neuradnem po- govoru z direktorjem Hotela Evropa Združenega podjetja Emona Ljubljana, MILOŠEM PLANINŠKOM, pa smo izve- deli, da lahko pričakujemo nalcatere občutne premike. V prvi vrsti gre za preui-e- ditev nekdanjega vcxinega stolpa v starem celjskem ob- zidju v gostinski 'okal, ki bi bil že tako po prostoru in zunanjem videzu nekaj izred- nega. Predvidena investicija bo velika — kar 500.000 dinar- jev. Vendar, če bo, bo Celje dobilo prav gotovo enega naj lepših lokalov daleč laoko- li. Nadaljnjih 500.000 din pa bi potrebovali za ureditev to- aletnih prostorov, ki bi bili pod sedanjim vrtom. Tudi ta bi spremenil podobo, in sicer bi postal pravi pravcati zim- ski vrt. Največja investicija, ki pa je .še tudi najbolj oddaljena pa je seveda motel ob hitri cesti, za katerega so v Evro- pi zelo zainteresirimi. Torej morda še letos v Vodnem stolpci. M. S. 4. stran NOVI TEDNIK Št. 14 — 6. april 1972 Na obisku v Šeščah Po že ustaljenem vrstnem redu bodo organizatorji letošnjega občinskega praznika občine Žalec občani Šešč. Kot že mnogokrat doslej, so tudi tokrat krepko zavihali rokave, da bodo uredili vse, kar je urejanja potrebno. Predvsem gre za krajevne ceste. 9 Matke in Šešče, dva kraja s stranskimi zaselki, ki tvorita eno najmanjših krajevnih skupnosti v občini, vsaj kar se števila prebivalcev tiče — le 700 in še nekaj jih je, pa ven- dar so to marljivi ljudje, ki niso čakali na organizacijo občinskega praznika, da bi rešili svoje komunalne probleme, temveč so se le-teh lotili že pred mnogimi leti. # Petkrat so doslej občani te krajevne skupnosti prispevali iz lastnih žepov za skup- ne potrebe Nikoli niso spraševali, koliko bo občina dala, temveč so vedno prispevali toliko, da so pač učinkovito rešili določen problem. Nikogar ni, ki ne bi plačal deleža, ki so mu ga sporazumno odmerili, ; Radlova Ana, danes že pri- letna ženica, je nekoč preva- žala šeščane in Matenčane z desnega na levi breg Savinje, ko so le-ti odhajali po oprav- kih v Žalec in drugam. Vojna vihra je minila in občani šešč in Matk so segli v žepe in za- vihali rokave ter zgradili prvi most preko Savinje, ki pa ga je narastla voda kmalu odne- sla. V drugo so segli v žep in poprijel! za delo, ter si po- stavili nov most, pa je, ne bodi ga treba, tudi tega od- nesla narasla Savinja. Dana- šnji, lep betonski in čvrsto zgrajen most, pa je oil po- stavljen ob izdatni pK>dpori sklada za odpravo škode pri elementarnih nesrečah. Kot je običajno, in pri nas je to že postala praksa, so občani krajevne skupnosti šešče svoje komtmalne pro- bleme doslej v glavnem reše- vali tako, da so segli v žepe in poprijel! za delo. Asfalt do Šempetra, vodovod v šeščah, da o zadružnem domu, k! so ga postavil! med prvimi v Sloveniji, sploh ne govorimo. Enotno so se odločali za skupne zadeve in vse tudi uspešno rešili . Največ pre- glavic jim je seveda povzro- čal most preko Savinje in tu- di inženirskim enotam JNA gre zahvala, da je ta pro- blem, kot vse kaže, dokončno rešen. Krajevna skupnost, ki ob- sega dva kraja, šešče in Mat- ke, ima vse organizacije skupne, le pri gasilcih se je namerilo, da imata oba kraja vsak svoje društvo. To pa tudi ni zaman, kajti obe ga- silski društvi sta ob Sociali- stični zvezi glavni nosilec vse družbene aktivnosti na vasi. Medtem, ko so gaslici r Matkah (mimogrede bodi po- vedano, da kraj šteje 82 hiš, gasilsko društvo pa 84 članov) pred leti le uspeli, da so do- bili svoj dom v odkupljeni hmeljski sušilnici, pa imajo njihovi tovariši v Šeščah ve- hke probleme, ker imajo ga- silski hram v odstopljeni ga- raži Zadružnega doma. Zaman si že vrsto let prizadevajo, da bi dobili v zamenjavo vsaj eno izmed štirih praznih ga- raž, pa jim Kombinat Hme- zad tega nikakor noče odsto- piti, čeprav bi s tem prav nič ne izgubil, gasilci pa bi ve- liko pridobili. No, morda pa bodo le našli toliko razume- vanja in bodo tudi gasilci v Šeščah dobili za svoj hram, novo garažo. Kljub temu, da so občani doslej skoraj vse probleme reševali izključno sami, pa imajo vendarle nekatere pro- bleme, ki jim niso čisto kos. Krajevna skupnost je še ved- no brez telefona, ki ga pa ze- lo potrebujejo. Občani so sklenili, da bodo prispevali vse potrebne drogove, p>a tu- di za žico bodo našli kak novi dinar, samo da bi od '»cigon- ce« do Matk potegnili »dro- te«, ki bi kraj v primeru nuj- ne potrebe, povezali s sve- tom .. Ceste, ki so jim doslej pH3- svečali toliko pozornosti, pa so med drugim namenjene tudi delavcem in šolarjem, ki dnevno odhajajo v Prebold. Povedati pa velja, da je so- delovanje s sosedno krajevno skupnostjo, to je s Prebol- dom, več kot dobro, saj je verjetno edinstven primer pri nas to, da je ena krajevna skupnost svoji sosedi poklo- nila denar. Prebolčani so namreč svojim sosedom od- stopili kar 5 starih milijonov. Vsekakor pohvale vredna ge- sta, ki bi ji težko našU pri- mero kje drugod, V kraju ni šole, zato pa tu- di igrišč ni nobenih, čeprav si jih mladi tod zelo želijo, saj nimajo niti koša, v kate- rega bi lahko žoge metali. Razširitev ceste, ki jo se- veda finansirajo sami, ne po- meni samo lepšo pot v druge kraje, temveč je to odraz po- treb številnih delavcev, ki jih Izletnikov avtobus prevaža na delo. Kljub temu, da je bilo finansiranje odseka od Gor- nje vasi do Matk celo zapisa- no v občinskem proračunu, pa je baje zmanjkalo denarja in so seveda, kot že tolikokrat doslej, to pač plačah občani sami. Sicer pa v šeščah in Mat- kah gradijo na mladih, če- prav le-ti tod niso najbolje organizirani. Pa vendarle, mladi so vsi, tudi tisti, ki jim ni težko poleg svojega de- la posvetiti še veliko časa za napredek celotne krajevne skupnosti. Pridni in delovni ljudje žive tod, zato ni čud- no, da so si sami ustvarili to, kar imajo ... BERNI STRMCNIK BERNARD CEPIN, sekretar osnovne organizacije ZKS Šešče Predsednik Krajevne organi- zacije SZDL KAREL HERO- DEŽ Prvi metri asfalta so po cesti od Gornje vasi do Matk že stekli... Tam, kjer je zmanjUalo skupnega denarja, pa so pritegnili občani kar sami. Zveza mladine Mmmm CELJSKI MLADINCI O POVEČANI SKRBI ZA AKTIVE IN O SODELOVANJU S SPE- CIALIZIRANIMI ORGANIZACIJAMI Včeraj dopoldne je bila v Celju druga seja občinske konference Zveze mladine Ce- lje, na kateri so razpravljah o organiziranosti Zveze mla- dine in o nadaljnji usmeritvi občinske organizacije ZMS Celje. Uvodne misli je podal sekretar OK, MILAN BRA- TEC. Namen seje konference je bil ponovno poudariti temelj- no usmeritev Zveze mladine za ustvarjanje boljših pogojev za delo in življenje mladih, še posebej v delovnih organiza- cijah. Zato bodo morali v pri- hodnje posvečati več skrbi mladinskim aktivom v delov- nih organizacijah, njihovimi organiziranosti, programom dela, z željo da bj aktivi dejansko postali organizator mladih ljudi. Zveza mladine hoče zgraditi takšno organi- zacijo, ki bn resnična last mladih ljudi in bo izražala najihova avtentična stališča. Na seji so opozorili na vlo- go in pomen mladih komuni- stov pri ustvarjanju takšne organizacije, ker se dosedaj ti niso angažirali dovolj uspe- šno v vrstah Zveze mladine. Izražena je bila tudi potre- ba po krepitvi sodelovanja Zveze mladine 5 specializira- nimi organizacijami, ki vklju- čujejo mlade ljudi, kar bi bilo mogoče preko Mladin- skega centra. Center bi naj v bližnji prihodnosti prerastel v konferenco specializiranih or- ganizacij . Pogovorili so se tudi o izo- braževanju, ki ga bo potreb- no zastaviti še širše kot do- sedaj. • Glavne naloge programa dela so v organiziranju več- jih manifestativnih akcij — Dan mladosti — ter raznih prireditev kot je Naša bese- da. Igre bratstva m enotnosti, majska športna srečanja in drug-o. Tretja seja konference bo oktobra, ko bodo sprejeli ko- lektivno pogodbo za učence v gospodarstvu. M. S. PRVOA^iiLSKE Dragi bralci, saj ste u- gotovili, s Katerimi prvo- aprilskimi šalami smo vam postregli v zadnji številki. Uvodm foto — z združitvijo EMO in Go- renje najbrž še nič ne bo. Tudi gostinci v Celju še niso našli skupnega jezika. Nov časopis Dodo morda dobili v šaleški doiini, če- prav tudi ideja o zKiru- žitvi Novega tednika in ša- leškega rudarja ni iz tr- te zvita. Zgodovinski arhiv seveda ni prejel nobenega garancijskega pisma, prav tako pa ne vemo, če so v trgovskem podjetju Cen- -ter res razpravljali o tem, da bodo namenili za pro- pagando več sredstev. Saj ni bilo zamere, ali ne? Dr. Alojz Rojnik Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja je svetovna zdravstvena organizacija poslala v svet geslo: vaše srce — vaše zdravje. To geslo ni navrženo slučaj- no. V današnjem svetu je žrt&v' srčnih bolezni vedno več. Zato je navišji zdrav- stveni forum sveta sma- tral za pK>trebno, da ob letošnjem dnevu zdravja govori o tem, kako o- hraniti zdrava srca. Ljudje so sicer vedno bolehali na srcu in od te bolezni tu'di umirali. To se bo dogajalo tudi v prihod- nosti. Toda umreti takrat, ko je že to fiziološko, ni nobena tragika, umreti v letih polnega življenjske- ga ustvarjanja, pa je ne- sreča, ki zadeva ne samo posameznika, temveč tudi družbo. Sodobna medicina je uspela premagati ne- šteto bolezni, ki so prej pobirale mlada življenja. Le rak in arteriosklerotič- ne srčne bolezjni so še tisti sovražniki, ki se še ni pre- dal. Arberiosklerotične srčne bolezni so danes na prvem mestu umrljivosti iji^di v razvitih deželah. Zato tudi svetovna zdravstvena orga- nizacija posveča tem bo- leznim največjo pozornost. V velikih medicinskih zdravstvenih centrih se nenehno trudijo, da bi odkrili vzroke zgodnjih arteriosklerotičnih bole- zenskih sprememb na sr- cu. Bolezen začenja tako kradoma, da se je zaveda- mo šele takrat, ko se p>o- javijo komplikacije te bo- lezni na za življenje važ- nih organih. Najbolj po- gosto pa napada ta bolezen srčno in možgan- sko žilje. V tem sestavku namera- vamo govoriti o zgodnjih sklerotičnlh spremem- bah na srčnem ožilju — o tako imenovani koro- nami bolezni. Srčna mi- šica potrebuje 2a svoje delo veliko količino hran- ljivih snovi in kisika. Dovajajo ji ga koronarne arterije, ki se v obliki venca prepletajo po srčni mišici. Zato te koronarne arterije slovensko lahko imenujemo venčaste arte- rije. Ce se te arterije začno ožiti, tedaj je srčna mišica slabše prekrvljena in za svoje ogromno delo dobiva premalo hranljivih snovi in kisika. Temi: bolezenskemu procesu pa je kriva arterioskleroza — ali bolj točen izraz arterioskleroza venčastih žil. Kaj je v bistvu atero- skleroza, je danes še več ali manj zavito v temo. Poznano pa je, da se pri nekaterih ljudeh prej, pri drugih pa pozneje zače- njajo spremembe na no- tranji steni žile. Te spre- membe so že precej raz- iskane. Notranja stena žile zgubi potrebno glad- kost. Napravijo se defekti, v katere se vlagajo ma- ščobne snovi in holestrol ter končno tudi kalcij. ZUa postane zato znotraj kakor posuta z večjimi ali manjšimi kaši podobnimi zmci. Atheros pomeni v stari grščini kašo — zato tudi izraz atheroskleroza. Žila postane zaradi tega vedno ožja in neelastična. Ni se sposobna širiti, ka- dar srce ob večjem napo- ru zahteva več kisika. Kot IX)sledica pomanjkanja kisika v srčni mišici na- stopi huda, stiskajoča in dalj časa trajajoča bole- čina, ki se začenja pod grodnico in se širi proti vratu, najpogosteje proti levi rami in v levo roko. Ce je bolečina nastala zaradi pomanjkanja kisika v srčni mišici pri fizič- nem naporu, ta hitro po- piisti, ko se odpočijem o. Bolečino pa lahko povzro- či tudi psihično razburje- nje. Več kot 100 let je že poznano zdravilo nitro- glicerin, ki v takem pri- meru takoj pomaga, če ga damo pod jezik. To zdra- vilo je sposobno zožene koronarne žile močno širi- ti in zato napad angine pektoris preneha. To zdravilo pa ne pomaga takrat, kadar se zaradi arteriosklerotičnih spre- memb na srčnem ožilju popolnoma zamaši žila. V tem primeru je bolečina strašna, dolgo trajajoča in p>opiLBti šele po special- nem zdravljenju. Bolnik, ki ga to doleti, je težko prizadet, ima občutek smrtnega strahu, koža mu je bleda m potna, krvni pritisk globoko pade. To je v grobem slika srčnega infarkta. Takemu bolniku je v glavnem možno po- magati le v dobro oprem- ljeni in organizirani bolniški ustaaKDvi. (Nadaljevanje sledi) št. 14 — 6. april 1972 NOVI TEDNIK 5. stran risma bralcem RADA SODELUJEM Zelo rada sodelujem v nagradni igri Naše vpra- šanje — vaš odgovor. Ze- lo zanimivo je bdlo pred- zadnje vprašanje o žal- skem glasbeniku. Saj je Risto Savin zelo znan. Nežika Selšek, Galicija 55, 2alec PIONIRJI V VAVTI VASI Dne 9. 2. je bilo repu- bliško prvenstvo v akcij- skem pohodu na smučeh v Vavti vasi pod Gorjan- ci. To je lepa vasica na Dolenjskem, nedaleč od znanega letovišča in zdra- vilišča Dolenjske toplice. Iz Celja smo se odpe- ljali ob 6. uri s kombi- jem, ki nam ga je poso- dilo Gostinsko podjetje Ojstrica iz CeHja. Ob 9.30 smo prispeli v Vavto vas, kjer so bili že zbrani tek- movalci in tekmovalke iz drugih slovenskih občin. Ker v vasi in njeni oko- lici ni bilo snega, smo z zanimanjem spraševali, kje bo tekmovanje. Orga- nizatorji in miihasta zima pa so poskrbeli za pre- cej veliko zaplato snega Ob robu bližnjega gozda. Točno ob 11. uri se je pričelo tekmovanje za pio- nirje, pol ure kasneje pa So štartale tudi pionirke. V končni uvrstitvi so pionirske osnovne šole I. celjske čete zasedle če- trto mesto. Bile so prve v streljanju, saj so zadele 36 krogov in se tako uvr- stile na prvo mesto med pionirji in pionirkami. Pionirji osnovne šole Franja Vrunča, Hudinja Celje pa si dele 7. in 8. mesto. Zmagali so doma- čini. Tako pionirke kot pionirji. Po končanem tekmova- nju je bila v Kulturnem domu v Straži zabavna prireditev, ki So jo pri- pravili pionirji-gostitelji. Domov smo se vrnili v večernih urah, polni no- vih vtisov in zadovoljni z našo uvrstitvijo. Mojca Pustoslemšek, 7. C osnov, šole »Franjo Vrunč«, Hudinja-Celje ORIENTACIJSKI POHOD Pred dnevi smo učenci šestih in sedmih razredov ter osmega z osnovne šole v Dobrni tekmovali v ori- entacijskem pohodu. V skupinah smo tekli po bližnji gričevnati okolici. Med potjo smo prepisova- li z listkov na drevesih razna imena in like. Bilo je zelo prijetno. Mihelca Močenik, Osn. šola XIV. di- vizije Dobrna JAK KOPRIVO V ŽALCU člani Novinarskega kro- \ žka smo imeli 29. marca ' 1972 v Žalcu sestanek, na katerega smo povabili tu- di odgovornega urednika DELA Jaka Koprivca. Jak Koprive nam je govoril o novinarskem delu, o do- | pisnikih oziroma sodelav- j cih, ki delajo v tujini, o • težavah in dobrih straneh novinarskega dela. Novi- narstvo je zelo zanimivo. Jak Koprive je izrekel upanje, da se bo zelo ve- liko mladih odločilo za ta poklic. Rozalija čremožmk, Žalec i PRESENEČENA Presenetilo in razveseli- lo me je, da ste me po- vabili na razgovor za okroglo mizo. Vendar pa Se razgovora žal nisem mogla udeležiti, ker sem bila bolna. Pri delu vam želim veliko uspehov. Rozika Kugler, Hrenova 6, Strmec pri Vojnilku UBIJALCI PTIC Ker mi je vsebina No- vega tednika zelo všeč, posebno še rubrika Pisma bralcev, sem se tudi jaz odločil, da se oglasim. V Košnici, kjer stanu- jem, imam tudi majhen sadovnjak, kjer mi prav pomladi vračajo ptiči pev- ci svojo hvaležnost za zimsko krmljenje. Vendar, kaj se je zgodilo. Pojavili so se 8 do 10- letni šoloobvezni otroci, ki z zračnimi puškami pKjbijajo te koristne ptice ter uživajo ob svojih ju- naških podvigih. Vprašam le — ali šola res za takšna dejanja ne ve? Ali res lahko imajo nerazsodni otroci zračne puške? Ah obstaja razen ustnega opomina še kakš- na zakonska zaščita na- ših ptic pevk? Anton Bornšek, Košnica pri Celju PIŠEM PESMI Najprej naj pohvalim tednik. Vedno boljši je. Povem pa naj vam tudi, da je potrebno za to pi- smo precej poguma. Do- ma so mi večkrat rekli, naj pišem v kako uredni- š.tvo, jaz pa sem odlaša- la, že drugo leto namreč pišem pesmi. Stara sem pvetnajst let, imam pa že 52 pesmi. Zelo bi bila ve- sela, če bi objavili tudi kaiks.no mojo pesem, če pa to ni mogoče, pa bi rada zvedela mnenje o njej. Lidi Vrbek, Ul. heroja šarha 1, Celje ODGOVOR: Draga Lidi, objavljam dve kitici. Pre- beriva. Iz pesmi Močnej- še od življenja. Z razpokano je roko grbavo palico prijela, s trudnimi rokami je po vodo odhitela. Njen grbavi obraz izražal je le trpljenja sled, sive motne oči pa jokale so brez moči. Ti dve kitici te naj spodbudita, da boš še pi- sala. Pri pisanju pa ti svetujem tole — piši ti- sto, kar resnično čutiš, kar doživlja, o čemor premišljuješ. Oglasi se še. KAKO STE? Dolgo že nisem nič pi- sala, sedaj pa se oglašam. Rada bi vedela, kdaj do- bim Stoletno pratiko. Za- nima pa me tudi, kako se kaj imate v uredništvu, in če me boste kaj kmalu obiskali. Tednik pa mi je zelo všeč. štefi Fajs, Uniše, Ponikva ODGOVOR: Draga Štefi, delamo. Delamo in kuje- mo načrte. Stoletno pra- tiko boste prejeli, če je še niste. Z obiskom pa je takole — če bomo le ute- gnili, se kdaj oglasimo. In vi, ste zdravi, ali ne? PODRAŽITVE Nepremišljeno odločajo o zvišanju cen. Zakaj ne bi raje bolj podražili al- kohola, cigaret in druge take artikle? Cene živ- ljenjskih artiklov pa naj se ne podražijo. Jože Gruntar, Celje ODGOVOR: Veste, Jože, če se drugič ne Ijoste podpisali s pravim ime- nom in povedali naslov, ne bo nič z objavo. ŠE O TEŽAVAH Z MLEKOM Zopet se oglašam zara- di odgovora vodje PE Voj- nik Karla žiberla. žiberl očitno smeši besedo »ma- mino mleko«, poleg tega pa tudi ni res, kar vse piše. Uredništvo, ki je izo- braženo, pa mu vseeno objavi. Kan Žiberl navaja, da nisem imela pogodbe. To ne drži. Tudi glede tolšče ne drži, saj sem ves čas nosila enako mleko. Pre- maij prav taiko ne dobi- vamo, mleko pa nam po- leg vsega še pozno plaču- jejo. Februarja smo pre- jeU denar še 18. marca, tri dni kasneje. Nežika Mernik, Vine 10, Strmec pri Vojniku ODGOVOR: Nežika, ne bodite krivični do uredni- štva, ki je tudi vaše pi- smo rado objavilo, časo- pisni prostor damo radi na voljo vsem, ki želijo o čem spregovoriti objek- tivno, pošteno. Seveda pa morajo biti prispevki ali pisma podpisani, z naslo- vom avtorja. MOŽJE SO IZKORIŠČEVALCI Vsi časopisi se ob 8. marcu na široko razpiše- jo o borbi in trpljenju žensk nekdaj in tudi še danes ter jim pojejo čast in hvalo. In da je najhuje za žene to, da MORAJO po sltižbi še doma gospo- dinjiti, negovati in vzga- jati otroke. Zdaj pa vas vprašam, dragi možje, zakaj MO- RAJO vse to delo opravi- ti doma le ženske, čeprav so v službi? Kdo je kriv, da žene še danes trpijo? Ali niste za to krivi le vi, možje? Vi bi lahko odvzeli doma ženam polovico bre- mena in delo potem ne bi bilo pretežko ne za žene, niti za može! Toda zakaj ne storite tega? Za- kaj samo čakate na druž- bo, da bi ona vse to ure- dila z vrtci, z menzami in s servisi za pomoč go- spodinjstvom, ko pa do- bro veste, da za vse to ne bi imeli denarja (mi- slim na tiste z nižjimi OD, teh je tako največ). Tako pa se mirno ukvar- jate s svojimi konjički ali lenarite, ali, kar je še huje, popivate in kvar- tate in v isti sapi pomilu- jete žene, kako so uboge. Nekateri jih niti ne po- milujete, češ zdaj so ena- kopravne. Ali ne vidite krivic, ki jih delate že- nam, tistim ženam, ki jim še vedno zatrjujete, da jih imate radi! Kar zračunajte vse ne- delje, proste sobote in praznike, vsega skupaj ne- kaj nad devetdeset dni, torej dobre tri mesece na leto, ko ste možje prosti, brez vseh skrbi, gospo- dinjstvo pa mora biti opravljeno prav vsak dan. Navadno si dajo žene še več opraviti s kiiho in te- meljiteje pospravljajo sta- novanje, ker ob delavni- kih tega kratkomalo ne zmorejo. Torej za žene sploh ni prostih dni, so le dnevi, ko delajo v službi in doma in dnevi, ko delajo samo doma. In* če dobijo še obisk, je za- nje še napK3mejše kot v delavnikih, možje pa lepo sedijo in brez skrbi kra- mljajo s sorodniki. Še bi se dalo marsikaj napisati, a za moža, ki ima srce, bo dovolj, kdor ga nima, pa itak ne po- maga nič. Zato vas pro- sim, objavite to, ker mi- slim predvsem na mlajše može. Pri njih bi še mo- goče kaj zaleglo, pri sta- rejših pa najbrž ne. Pri- znam, da so izjeme, toda večinoma so možje brez- obzirno izkoriščevalni. Pri vsem tem pa ni vpraša- nja za delavske žene, ali želijo iti v službo ali ne, ampak one morajo iti v službo, da družina vsaj lačna in strgana ne bo. Pa še to: žene nič ne potrebujejo hvale in ča- ščenja, želijo si le pravi- ce. VAŠA ZVESTA BRALKA —ODGOVOR: Draga ne- znana bralka, drugič se podpišite. Če ne želite ob- javljenega imena, pa bi škoda bi bUo, če tega pi- zapisali le inicialke. Kajii pisma ne bi mogli objaviti. Pa smo oklevali prav za- radi tega. Hudo kritični ste, pa upamo, da se bo tudi kdo od mož oglasil. KAJ SE SKRIVA ZA SAMOVOLJO? ALI JE LAHKO KOLEKTIV ŠE BOLJ OBVEŠČEN? V odsotnosti direktorja podjetja je v odmoru de- lavec Hinko Vuherer sa- movoljno sklical sestanek delovne skupnosti, kar je bilo objavljeno v Novem tedniku št. 12, 23, 3 t. 1. Da bi bila javnost pra- vilno obveščena, je po- trebno kar v začetku po- udariti, da si je kolektiv že v prejšnjem sestavu, vodstvo podjetja pa že štiri leta, prizadevalo pri- dobiti čimveč sposobnih strokovnjakov in je v ta namen javno objavljalo prosta delovna mesta. Skoraj ni bilo sestanka organov podjetja ali zbo- ra delovnih ljudi, kjer ne bi govorili o potrebi po strokovnih kadrih. Naslov v NT: ;)Imeti hočemo m- ženirja!« je torej le spret- no izmikanje posamezni- kov lastni in skupni od- govornosti dO dela in kva- litete. V ilustracijo le po- datek, da je bilo v letu 1965 zaposlenih skupaj 15 delavcev, od tega 1 VK, 2 KV, 35 priučenih, 5 z niž- ješolsko izobrazbo in 2 vajenca; leta 1966 43 za- poslenih, od tega 2 VK, 3 KV, 32 priučenih, 3 SS, 3 NS in 4 vajenci; leta 1967 3 VK, 7 KV, 25 P, 3 SS, 3 NS in 4 vajenci; v letu 1968 pa 2 VK, 6 KV, 24 P, 3 SS, 2 NS in 8 vajencev; v letu 1969 2 KV, 9 KV, 24 P, 3 SS, 2 NS in 12 vajencev, med- tem ko je v letu 1970-71 zaposlenih 62 delavcev, od tega 2 VK, 17 KV, 36 P 7 SS izobrazbo in 12 va- jencev. V zadnji dveletni mandatni dobi organov upravljanja je DS podjet- ja zasedal devetkrat, ko- lektivni izvršilni organ (UO) 20-krat, zbor delov- nih Ijtidi je bil sklican osemkrat in zadnji deveti je bil skupni z DS. Poleg tega je bilo več sindikal- nih sestankov, delovnih sestankov itd., in na vseh teh sestankih se je do po- drobnosti razpravljalo o vseh vprašanjih dela in poslovanja ix>djetja. Biti bolj obveščen in imeti več možnosti za odločanje in uveljavljanje vsakega posameznika v vlogi sa- moupravljalca, kakor je v podjetju KOMOS, bi težko ^ verjeli, ker prav vodstvo podjetja nenehno spodbuja k dejavnosti vse samoupravne organe in družbeno politične organi- zacije v podjetju m daje iniciativo za njihovo ak- tivno sodelovanje. V vseih letih poslovanja ni bilo priinera, da bi bil katerikoli predlog po skU- cu za kakršenkoli sesta- nek zavrnjen, zato je ta primer samovoljnega skli- ca samo dokaz nespošto- vanja statuta in drugih aktov podjetja na eni stra- ni, podrugi strani pa ne- zadostna družbeno-eko- ših delavcev. To je tudi razlog, da si vodstvo pod- jetja že nekaj let prizade- va, da bi delavci sami uvideli potrebo p>o stro- kovnem in družbeno-eko- skem izobraževanju. To^da kljub sprejetim progra- mom izobraževanja veči- na članov delovTie skup- nosti, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, po sprejemu programa za- vrača potrebne oblike strokovnega in družbeno- ekonomskega izobraževa- nja in s tem tudi spreje- te sklepe zbora delovnih ljudi in DS. S predvideno lokacijo v preteklem letu in z izgrad- njo novih prostorov bi bdi vsi problemi normalnega dela podjetja rešeni. Ker pa lokacija podjetju ni bila odobrena, je podjet- je utesnjeno v obstoječih prostorih, kjer ni možno- sti za izvedbo take orga nizacije dela, kot bi lah- ko bila v pokritih pro- storih. Najvažnejše pri vsem pa je, da lahko pod- jetje gospodari le s tistim, kar ima in da mora spo- štovati ukrepe za stabiliza- cijo gospodarstva, zato si bodo želje posameznikov vedno nasprotne z realni- mi možnostmi, saj želje in potrebe posameznikov ali družbe znatno presegajo realne možnosti kolektiva oziroma družbe kot celote. O preskrbi z repromate- rialom bi bilo odveč raz- pravljati, ker je to vpra- šanje vsakoduievni pi&a- met razprave ne samo v našem podjetju, temveč na vsem jugoslovanskem območju, poibeno pa na Slovenskem. Kritično po- manj.Mnje repromateriala dejans.^o najbol ovira normalno proizvodnjo in izpolnjevanje planskih na- log^ o čemer pa so naši delavci dnevno sproti ob- veščeni. Zato pomeni movoijni sklic sestanka, čeprav v času malice, ven- darle kršitev statutarnih določU oziroma delovne- ga reda, še zlasti, ker je ie nekaj dni pred tem bi- la na zboru delovnih ljudi obravnavana celotna prob- lematika podijetja, spiejac uradno tudi gospodarski načrt podjetja in spre- membe petletnega načrta podjetja od 1971—1975, ker je bil le-ta dosežen že v p^rvem letu izvajanja. Sprejet je bil tuui pro- gram izobraževanja za le- to 1972. . Knze zaradi pomanjka- nja repromateriala na tr- žišču pa naše podjetje ne more odpraviti, to pa je tudi glavni razlog, da smo odvisni od tržišča. Ko bo zagotovljen ves potrebni repromaterial na jugoslo- vanskem tržišču, bo tudi v veliki meri zagotovlje- no izvajanje stabilizacij- skih ukrepov in stabiliza- cije našega gospodarstva nasploh, ker bo proizvod- nja normalno stekla, sred- stva, ki so doslej vezana v polproizvodoh in mate- rialu, pa se bodo hitreje obračala. V sedanjih razmerah vsi samoupravni akti, ki jih ima podjetje, gospodarski načrti in vsa prizadevanja kolektiva ne morejo spre- meniti obstoječega tržne- ga stanja in s tst. seveda v škstavka, ki jo je bilo treba vnesti<,v proračun, je udeležba pri sofinanciranju počitniške kolonije in pri so financiranju predvidene inve- sticije v celjski bolnišnici. V obeh primerih gre skupaj za 100.000 novih dinarjev, kar je pravzaprav bolj simbolični prispevek, sicer bi bila laška občina edina med občinami celjske regije, ki se v teh dveh primerih medobčinsk^a sodelovanja ne bi ix)zitivno odzvala. Med razpravo so se odbor- niki seveda zavzemali za po- višanje oziroma uvrstitev ne- katerih občih potreb v pro- račun. Zlasti so bili zagreti za povečanje sredstev za raz- voj kmetijstva, ki je v obči- ni enako nerazvito kot na ce- lotnem Kozjanskem. Bili so mnenja, da je srednjeročni program razvoja kmetijstva že v prvem letu v nevarnosti in da preusmeritve 20 kmetij ne bo mogoče docela uresni- čiti. Ker pa je predsednik, ki sicer potreb ni zanikal, zah- teval, naj predlagatelji pred- lagajo tudi rešitev oziroma predlagajo, komu naj bi pro- računske postavke amanjšali, se je razprava kmalu umiri- la. Odborniki so, iiočeš no- češ, pod težo spoznanja, da js ob tako pičlih sredstvih težko ustreči vsem potrebam, izglasovali deloma spreme njen predlog odloka. Na seji' so sprejeli vrsto odlokov, ki jih je pripravil svet za finance, med njimi odloka o uvedbi samoprispev- ka v območjih Pfimskih Top- lic in Laškega, o prometnem davku, o pravnih taksah, premijah za kravje mleko, o davkih občanov itd. .Treba pa je omeniti še en dogodek s te seje. Predsed- nik občine je obvestil odbor- nike, da predlog odloka o spremembi odloka o pavšal- nem plačevanju osemenjeva- nja in naravnega oplojevanja krav in talic ne bo na dnev- nem redu. Vzrok za to je, da svet za gospodarstvo predloga kmetov odbornikov ni sprejel na seji. Predstavnik sveta je na kratko obrazložil, da je bil zadržek v bojazni, da bi se s tem povečalo število za- kotnih, plemensko neustrez nih bikov. Navzoč upravnik veterinarske postaje je bil pripravljen vzroke strokovno obrazložiti, vendar odborniki te želje niso pokazali. Tako so bih presenečeni oboji — najprej odborniki, potem predstavniki veterinarske službe. No, s tem problem, ki je predmet vseh zborov vo- livcev, še vedno ni razčiščen in odstranjen. J. KR. Ponikva pri Grobelnem Nesreče na cestno železni- ških prehodi so se vedno do- gajale tako na zavarovanih kot nezavarovanih, le da jih je bilo na zadnjih več. Spom- nimo Se zlomljenih zapornic, avtomobila, ki je zaradi sla- bega cestišča obtičal na trač- nicah, vlak pa je prihajal nasproti; vozil, ki so sljub svetlobnim signalom vozila pod vlak in podobno, če bi potegnili črto, lahko rečemo, da naši cestni železniški pre- hodi še zdaleč niso urejeni tako, kot bi morali biti. Op- premljeni so predvsem tisti na glavnih cestah, žalostno pa je na manjših in stranskih cesticah, k; prepredajo po- deželje. Vprašanje, kdo je odgovoren za vzdrževanje prehodov, po mnenju' nekate- rih še vedno ni povsem po- jasnjeno. Razumljivo je, da se ga otepajo tako železnica — ki seveda nima preveC; de- narja— kot teritorialne sku- pnosti, na čigar območju so prehodi. Šentjur prj Celju ima izred- no veliko železniških preho- dov na relaciji Celje—-^Mari- bor. Po zakonu je občina dolžna plačevati 50 odstotkov — 50 pa železnica — za vzdr- ževanje. To je lani pomenilo nekaj več kot 120.000 dinar- jev, letos pa bi morali za to odštetj približno 150.000 di- narjev. Ali so vsi prehodi resnič- no potrebni? Ni še dolgo tega, kar so sklenili, da bodo nekatere manj važne prehode in tam, kjer so prepogosti, odpravili. Pri tem je občina sodelovala z železnico. Komisijski ogled na Ponikvi je pokazal, da lahko ukinejo prehod iz Brezja proti Slomu, katerega pa največ uporabljajo kmet- je, lastniki zemljišč pri že- lezniški progi. Drugi prehod med Slomom in Ponikvo, je ostal.Oba sta na razdalji približno 300 met- rov, \ar je resnično zelo b^- zu. Problem pa je v tem, da morajo kmetje s svojimi vozovi po precej daljši poti. Zato ni čudno, če so se ljudje razburili in zahtevali pojas- nilo. Glavni prehod, to je pri gostilni, kjer se na glavni cesti cepi pot proti Slomu, bo ostal in ga bodo sčaso- ma semaforizirali, omenjeni prehod pa bo kljub jezi ukinjen. Težko je. Občani se jezijo in res ni prijetno, če se jim je pot tako podaljšala, na drugi strani pa je vprašanje, ali je mogoče imeti na krat- ki razdalji toliko prehodov in ali je moč s skromnimi sredstvi zagotoviti varnost. M. SENICAR IVAN URANJEK Cettidi si je svoj dom uredil v dolini, še vedno rad prihaja na Ponkovlja- ne, v tisto prijazno vasi- co nad Žalcem. Tam mu je sedmega aprila 1922. le- ta stekla zibelka. Jutri se srečuje z abrahamom. Zato že kar zdaj, na za- četku, tudi naše iskrene čestitke k življenjskemu jubileju. Vtem ko smo ga v pr- vih letih po vojni sreča- vali zlasti v trgovini, i Naprozi, Koloniale-živUa pa medtem tudi na ddgo- varnem gospodarskem mestu med delavci ta- kratnega mestnega ljud- skega odbora v Cviju, je zadnja leta znova v sre- diiču gospodarskega doga- janja. Fo ukinitvi okrajne gospodarske zbornice se je lotu novega dela in us- pel. Bil je Jiamreč ustano- vitelj sedanjega poslovne- ga združenja za obrt, go- stinstvo in komunalo, or- ganizacije, ki je v nekaj letih zaslovela in se uve- ljavila. Obrt je postala ne sa- mo njegov poklic, marveč tudi tisto področje, kjer skuša na vsakem koraku dokazati, da je zapostav- ljeno in da bomo morali zanj napraviti dosti več. Spomnimo se samo nje govega lanskega poročila v okviru tradicionalnega sejma obrti, ko je s šte- vilkami dokazal, da obrt še zdaleč nima tistega položaja, ki bi ga morala imeti, če bi hoteli govo- riti o skladnem razvoju gospodarstva in družbene- ga življenja. Zaostaja zla- sti tista obrt, ki je veza- na na svoje majhne potro- šnike. Pomembno delo je opra- vil v tistem času, ko je se obstajala okrajna go- spodarska zbornica. Tedaj je namreč izdal posebno studijo o obrti, ki je prav tako vzbudila izredno po- zornost. Ivan Uranjefc pa je na- šel hvaležno, a hkrati tež- ko delovno področje tudi v organizaciji sejmov obrti v Celju. Po prvem zboru slovenskih obrtni- kov pred šestimi leti v Dobrni, so stekli celjski sejmi obrti, že na začet- ku so se predslavili kot slovenska obrtniška mani- festacija. Pozneje so do- bili že mednarodno obelež- je, od lani dalje pa se v- ključujejo v tradicional- no srečanje obrtnikov in turističnih delavcev Koro- ške, Julijske Krajine in Slovenije. Celje je po za- slugi te prireditve postalo sejemsko mesto, žal pa še vedno zrmčilno v svoji dragi improvizaciji. Prizadevanja za gradi- tev sejemskih prostorov v okviru rekreacijskega sre- dišča pod Golovcem so očitna in nehote se po- javlja vprašanje, kdaj bo- do povsem uresničena. Delo, ki je bilo zlasti po zaslugi Ivana Uranjeka opravljeno doslej, si za- služi, da dobi svojo konč- no obliko v novih prosto rih. Potem bo Celje še bolj zacvetelo in zaslove- lo. M. Božič obražii intervju SAMOUPRAVNO, TODA BOU PO DOMAČE Izhajajoč iz dejstva, da tvori sedanje Gostinsko in turistično podjetje ITJRIST v Mozirju precej nekdanjih sa- mostojnih in manjših podje- tij, smo tokrat izbrali za naš intervju predsednico de- lavskega sveta tega pcxlje- tja, MIMICO GOLAVŠEK, vi- soko kvalificirtuK) gostinsko delavko, sicer pa na delov- nem mestu poslovodje obra- ta Planinka na Ljubnem. V podjetju je že dalj časa, še zlasti, če k temu prište- jemo čas, ko je bila še di- rektor samostojnega podjetja na Ljubnem, sedaj pa je že dve leti predsednica delav- skega sveta v tem kolektivu, ki šteje okoli .50 zaposlenih delavcev. NOVI TEDNIK: Vaše pod- jetje ima svo.je obrate na območju cele občine, ker so se vsa gostinska podjetja družbenega sektorja pred le- ti integrirala v enotno pod- jetje. Kako ocenjujete to in- tegracijo in katere so ne- posredne Korisli, ki jih je prinesla? MIMI GOLAVŠEK: Zdru- žitev vseh podjetij v eno samo je prineslo veliko ko- risti. Predvsem gre tu naj- prej za enotno politiko, ki jo izvajamo. Pomembno je, da smo združili vse kapaci- tete in da lahko sedaj tudi propagando izvajamo enotno, ko ne gre več toliko za en sam kraj, temveč je v to za- jeta celotna občin«. Mnoge koristi, ki smo jih dosegli z integracijo, pa so tudi v tem, da smo združili sklade, ki so bili prej pri vsakem ze- lo majhni, sedaj pa z njimi lahko postopno renoviramo obrate, ki so obnove potre- bni. NOVI TEDNIK: Kako pa ste se dogf»vorili /a vrstni red pri tem? Znano je nam- reč, da .je to včasih velik kamen spotike. Kako Je pri vas? MIMI CK)LAVŠEK: Sma- tram, da zaradi tega ne bo prav nobenih problemov, kajti na podlagi potreb smo se dogovorili za prioriteto in sedaj to samo izvajamo. Le- tos smo ra vrsti mi, tu, v Ljubnem, v teku pa so vse priprave tudi za Rečico. NOVI TEDNIK: Kakšne pravice ima,jo vaše enote, nekdanja podjetja? MIMI GOLAVŠEK: Naše enote so po številu zaposle- nih izredno majhne, z^ato tod nimamo nikakršnih svetov ali drugih samoupravnih orga- nov. To so obračunske eno- te, ugotavljamo torej svoj dohodek, pravilnik za nagra- jevanje pa imamo eroten za celo podjetje. Osebni do- hodki so kajpak odvisni od prometa. NOVI TEDNIK: Mi ste v podjetju že obravnavali u- stavne amandma.je in kaj ste se dogovorili s tem v zvezi? MIMI GOLAVŠEK: Na de- lavskem svetu smo o tem že govorili, absolutno pa so o tem premalo seznanjeni delavci, čemur pa je v do- bršni meri krivo tudi to, ker ni pravega interesa. Ima- mo pa tudi težke pogoje, saj se težko sestajamo, ker moramo vseskozi delati. V gostinstvu je oač tako. NOVI TEDNIK: Kaj pa samoupravni akti? Jih že pri- lagajate novim pravicam, ki vam Jih dajejo ustavna do- polnila? MTMI CtOLAVSEK: Pogo- varjali smo se ž-e o tem. Pri- hodnje dni bo razširjena seja delavskega sveta, na kateri bomo menda sipreeovorili tu- di o tiem. Vsaj čas bi bil. Sicer je tako, da se pri nas vse dogovorimo na delav- skem sve'tn. torei po samo- upravni poii, samo bolj po domače, ker smo pač majhen kolektiv. NOVI TEDNIK: Kako oce- njujete vlogo družbeno poli- tičnih orgunizueij v podje- t,}u? Ali so vam v oporo na sejah delavskega svela? MIMI GOLAVŠEK: Imamo samo sindikat, ki pa se bolj malo angažira in glede nje- gove negativnosti je moral reagirati tudi .sam direktor. Trije člani ZK so povezani r«a terenu, mladinski aktiv, pa kljub temu, da je v pod- jetju veUko mladih ne ob- stoja. Pomoč? Je torej ni. Zlasti sindikat se bo moral lotiti nekaterih vprašanj in to brez odlašanja. NOVI TEDNIK: Kako oce- njii.jete doseženo stopnjo sa- moupravnih odnosov v va- .šeni pod.jetJu? MIMI CtOLAVŠEK: Pri nas .so specifični pogoji tako gle- de na dejavnost, kakor tudi glede na to, da smo se in- tegrirali. V delavskem sve- tu so vsi šefi enot in nekaj delavcev. To bo kazalo v bodoče spremeniti. O vseh pomembnih zadevah odloča nedvomno d.^lavski svet. NOVI TEDNIK: Kdo se- stavlja dnevne rede sej de- lavskega sveta? MIMI GOLAVŠEK: Pravi- loma direktor, včasih opra- vim to sama, dostikrat pa to storiva z direktorjem sku- paj. Važrejše materiale pravočasno razpošljemo vsem članom, ki se za sejo do- bro pripravijo in imajo šte- vilne ter tehtne predloge in dopolnitve. Mislim, da delav- ski svet kar dobro dela. NOVI TEDNIK: Kako oce- nju.jete odnose v podjetju? MIMI CtOLAVŠEK: Mislim, da so odnosi med zaposleni- mi dobri in prepričana sem, da bodo takšni tudi ostali v prihodnje. Vsi se razume- mo in prizadevamo za boljše rezultate in večje uspehe ter seveda tudi osebne dohod- ke. NOVI TEDNIK: Omenili ste osebne dohodke. Kakšni so? MIMI CtOL.\VŠEK: Pred nekaj dnevi smo ponovno korigirali dohodke najnižjih kategorij, tako da znaša naj- nižji dohodek pri nas sedaj 1.100.— dinarjev, največji i>a je ostal neizpremenjen, in sicer znaša 3.600.— dinarjev. NOVI TEDNIK: Kako oce- njujete vlogo vašega podje- tja pri nadaljnjem razvoju turizma v Gorn,ie Savinjski dolini? MIMI GOLAVŠEK: Prav gotovo bomo morali ob so- delovanju vseh drugih dejav- nikov še veliko storiti, da bo dolina v turističnem smislu postala to, kar želimo. Sicer pa je tako, da smo za večje naložbe v prepotrebne go- stinske objekte po vsej ver- jetnosti premajhni, zato bo treba ustrezne rešitve po tej plati iskati na dmgem me- stu. NOVI TEDNIK: In kmečki turi7em? Kako gledate na ta razvoj? MIMI GOLAVŠEK: To, da večina gostov išče prehrand v gostilnah, stanuje pa v privatnih sobah, ni tisto, kar mnogi zamenjujejo za kmeč- ki turizem. Gostje hočejo tu- di kmečko prehrano. Pogo- ji so odlični in kmetom, ki hi šli v to, je treba pomagati, še .zlasti, ker se čedalje bolj uveljavlja tudii_ zimski turi- zem. Možnosti' imamo pn nas odlične, naravnih lepot nam re manjka, ne manjka tudi volje za ustvarjanje po- gojev, manjkajo le ustrezna sredstva. Brez teh pa seveda ne gre! Raz^vor je pripra\'ia nujno, ker se kaže vrsta težav, saj je vedno več otrok, ki obiskujejo iz ene ulice ah naselja dve različni šoli. Pogoji za vpis v srednje šo- le ter politika štipendiranja imajo ponovno marsikaj sku- pnega. Res je, da bo svet za šolstvo obravnaval širšo pro- blematiko štipediranja, toda jasno je tudi, da mora biti za tiste osnovnošolce, ki so na- darjeni in socialno ogroženi na razpolago določeno števi- lo štipendij. Drugače ne bo- mo storili niti koraka dalje od govorjenja pri odpravlja- nju socialnih razhk v naši družbi. Posebno zanimiva program- ska točka sveta za šolstvo celjske občine je analiza sa- moupra-vmih odnosov v vzgo- ji in izobraževanju. Pri tej analizi ne bo šlo samo za re- gistracijo nekaterih odnosov znotraj kolektivov, ampak predvsem za postavitev čvr- stih — vsebinskih medseboj- nih relacij vseh zelo številnih samoupravnih institucij, ki so že sedaj r.a tem po- dročju, pa je mogoče njihova fimkcija nedodelana ali slabo pvoznana. Svet za šolstvo v svojem programu ni izpustil analiz o dopolnilnem izobraževanju, kadrih, dejavnosti delavske univerze, domovih itd. . . . Na kraju lahko zapišemo uvodjio ugotovitev. Program je kvaliteten, kar pa je šele prvi korak. Važno je, da bo ta kvalitetni program sveta za šolstvo celjske občinske skup- ščine tudi uresničen. J. Z. Celjski godalni orkester »Dobro se še spominjamo uspehov nekdanjega godalnega orkestra »Ivan Cankar«, ki je bil pred leti priznan celjski instrumentalni ansambel. Med drugim se je ponašal tudi z lovoriko najboljšega jugoslovanskega amaterskega godalnega orkestra. Žal je ta orkester^ pred leti prenehal z delovanjem. Po nekajletnem premoru pa lahko z veseljem ugotovi- mo, d2 v Celju zopet deluje podoben ansambel, tokrat sa- mostojno glasbeno telo »Celj- ski godalni orkester«. Vodi ga član prejšnjega orkestra in profesor na celjs'd glas- beni šoli Valter Ratej, ki nom je v zvezi z delovanjem orkestra odgovoril na n^kaj vprašanj. Kakšen je sestav novega ansambla? Orkester sestavljajo glas- beniki amaterji, ki čutijo po- trebo po glasbenem »izživlja- nju« in želijo ob muziciranju preživeli nekaj prijetnih uric. Sicer pa so to ljudje različ- nih poklicev od obrtnikov do zdravnikov. Vsega šteje orke- ster 25 članov. Vsi so vestni in z veseljem prihajajo na vaje. Novoustanovljeni orkester ima prav gotovo tudi kakšne težave! Problem: so. Največji je ta. da v Celju m kadra za ob>- nalno gledaJiš^ie gluhih v New Yorku eno od najboljS^i' gledališč sploh, ki delujejo v Združenih državah Amerlke.\ Samo v zadnjih štirih leUh je gledaUšče dalo prefeo fcisfč' predstav, ki jih je videlo preko milijon gled^ev. »Sčasom.a so se ljudje tako navadili na zvok, čb, so p(:«a.bili, kaj vse se lahko pove z očmi in icrotnjami,« pt«-.'i Linda Bove v neke«n intervjuju. Velenje se med dru^jim ponaša z dvema deloma akadem- .sUosa kiparja Slojana Batiča. Oba spomenika so postavili lani. Vtem k« sponifulk miru krasi veličasten Titov trjr. »o n;i i<)hu mesta, na majhni vzpetini, postavili kip osvobojen« žciie. Celje V petek, 14. aprila, bo v celjskem narodnem domu ob- činska revija mladinskih pev- skih zborov. Ta pregled de- javnosti je že tradicionaleii in ga prireja Občinski svet ZK PO.S Celje v letu, ko ni Mla- dinskega pevskega ffts.i;ivala. Zadnja leta smo opažih, da je bilo za to prireditev rela- tivno malo prijav, odnosno so nekateri zbori otariivnavali to prireditev za nepomemb- no. Letos je to nekoliko dioi- gače. Revija bo v dveh delih Po- poldne bodo nastopili eno- glasni otroški pevski zbor Osnovne šole iz štor pod vodstvom Mire Kcxirun. eno glasni otroški pevski zbor Zavoda »Ivanke Uranjekove« pod vodstvom Alenke Koželj, troglasni mladinski pevski zbor Osnovne šole »Bratov D(>brotin.=kov« iz Vojnika pod i^borovodjo Marijo Vodeniko- vo, mladinski pevski zlx>r Osnovne šole »Franca Krajn- ca« iz Polul pod vodstvom Emila Lenarčiča, mladinski pevski zbor Osnovne šole >iFranja Vrunča« s Hudinje p.od vodstvom Pavla Btikov- ca, mladinski pevski zbor Os- novne šole štore pod vod- stvom Mire Kodrim in dekli- ški pevski zbor Pedagoškega centra iz Celja pod vodstvom Vida Marcena. Zvečer pa bo- do nastopili: otroški pevski zbor Osnovne šole I. Celjske čete pod vodstvom Dragice zvar, otroški pevski zbor Glasbene šole iz Celja pod vodstvom Cirila Vtn-tiičnika, otroški pevski zbor II. Os- novne šole pod vodstvom So- | nje Kasesnik. mJadinski pev- | ski zbor IV. Osnovne šole ! pod vodstvom Milene Arbaj- I ter, mladinski pevski zbor I. | Osnovne šole »I. Celjske če- | te« pod v(xlstvora Dragice Zvarove. mladinski pevski zbor II. Osnovne šole pod vodstvom Sonje Kasesnik ter mešani mladinski sbor celj- ske Gimnazije pod vodstvom Cirila Vertačnika. Organizatorji želijo pripra- | viti vsem ljubiteljem mladin- skega petja lepo in kako>A>- stno prireditev, zato priča- kujejo, da se bo udeležilo te- ga kulturnega dogodka veliko število Celjanov - zlasti staršev nastopajočih učen- cev. Po nastopu bo z zboro vodji strokovni pogovor z ocenitvijo vseh zborov. 8. stran NOVI TEDNIK št. 14 — 6. april 1972 FRANCKA SE ŠETA^ METLA POMETA NOVINARKA NOVEGA TEDNIKA EN ,ilHr IN ŠE MALO SNAŽILKA V TOPRU Osem ur. Vsak dan osem ur. Metla. Metla v dlaneh. Voziček na uzdi, košara odpadkov, prah v očeh, glava brez misli. Enakomeren ritem šivalnih strojev, ki pojo: norma, norma. Zadušljiva vročina. Praznjenje košar, sprehodi omei po tovarniški hali. — To je snažilkin vsakdan. Ko sem se pretekli četr- tek naapotdla v Toper kort; nova delovna moč (»nova« snažilka, naj bd bila z ved- nostjo kadrovske služJbe en di^), se mi je zdelo, da sonce v tem letu še ni sijalo tako močno kot ti- sti dan. V prah zdrobljeni sončni plameni so mi vli- vaU pogum, ki mi ga je primanjkovalo. Vedela sem, če me kdo prepozna, moja akcija ne bo uspe- la. Ce . .., večni če, niseju zaznala, kako se bo vse izteklo. SNAŽILKA FRANCKA ŠKERJANC Ko me je tovarišica iz kadrovske službe na za- četku »šihta« ob drugi un pripeljala v garderobo in me predstavila snažilkam kot novo delovno moč, so me prijazno sprejele. »Ka- drovska« me je dodelila snažilki Jožici, ki že pol- nih asem let vihti v rokah omelo in podška vozičke. K pospravljanju velike ši- viljske hale je pritegnila še mene, ki sem kot »ze- lenokljima« snažilka, ne več čisto mlada, vsa zar- dela, prestopila prag veli- ke dvorane. Jožica mi je potisnila v roke obuljeno omelo, s tolažbo, da bom dobila v kratkem novega, in delo se je pričelo. Spre- jela sem napK>tke, kako naj pometam izpod stro- jev, potean pa vse smeti vlečem proti koncu dvora- ne na velik kup. — Za- čela sem. — Spreimljali so me mešani ot>outki in ne- skončna trema, da me ka- tera Od tristotih žena pre- pozna. Sukala sem se med radovednimi pogledi čmo- la&ih ,nasmejanih rožnatih obrazov deklet in izmoz- ganimi utrujenimi obraza žena pepelnatih las. Neka- tere so arle vame z rado- vednostjo, d^nige s posme- hom, tretje s prizanesljd- vostjo, četrte z mailce o- šabnosti. Bila sem rado- vedna In nenajx>vedana kapljica je kanila v morje znoja, ki ga vsak dan sta- sikajo stroji. Celo nekaj 2aianih obrazov sem na- šla v paleti raznovrstruli značajev in usod. Matere, ki jih srečujem na rodi- teljskem sestanku, ko ho- dimo povpraševat za svoji- mi otroki. Niso me pre- poznale, zato sem se pri- čela z večjim pogumom sukati med njimi. Vročina je puhtela vedno bolj in strah me je bilo misli, ka- ko je tu poleti. KoIegi;9a Jožica mi je ves čas sveto- vala in pripovedovala o delu, o razmerah, o žen- skah, ki so včasih tudi sitne, pa mi kljub temu čas ni in ni ubiral prave poLi. Vse prepočasi so se vrteli urini kazalci in, ker sva bili d\^e, sva hitro po- metli. Smeti sva pobrali kar z roko, lepo oddelile in izbrale gumbe, ki se naberejo po tleh, potem •pa velike papirje, nitke, odrezane krpice; na tisoče jdh je, metali v košare, jih naložile in odpeljale na dvorišče, kjer se zbi- rajo veliki kupi. Smeti, na tone smeti se ti smejejo v brk in čakajo na boljše čase, ko jih bodo odpelja- li. Med vožnjo sva imeli z Jožico tyOliko časa, da sva malo pokramljali in da sem zvedela vso njeno zgodbo. In zdaj sem bila s pripovedjo na vrsti jaa. Vehko nisem lagala, ma- lo pa le. Vprašala me je, kolikšno preizkusno dobo so mi namenili, pa bi se kmalu ujela, ko sem ja rekla, da mesec dni. »O, potem ste pa učeni, me brez kvalifikacij jo imamo dva meseca,« mi je pojas- nila. »Veliko šol že ni- mam, nekaj pa,« sem ji odgovorila in že je nave- zala pogovor na dialekt, ker sem prav gotovo Go- renjka. Potrdila sem jn že prešla prvo čer. JOŽIČINA PERSPEKTIVA? Na drugo sem kanalu naletela in le nenavadna prizanesljivost kolegice Jo- žice me je rešila. Po čišče- nju hale in odvoza smeti je bilo na vrsti čiščenje stranišč in umivalnice. Še danes se sprašujem, kaj je bilo tisto, ki je Jožico napotilo, da je sama opra- vila najgrša dela (pobrala ženske vložke, ometla in umiia straaiiščne školjKe), meni pa prepustila lažja, čiščenje ogledal in tal? Le njeno upanje, da se bo po osmih letih rešila dela, ki se ga nikoli ne priva- Jiš? Ali pa je videla strali v mojih očeh, ko sem vsa bleda vdihov ala smrad, ki ga nisem bila vajena? Morda je bilo oboje, mor- da kaj drugega, vendar tega jd ne bom nikoli po- zabila. V srcu je postalo toplo; kamen se mi je od- valil od srca in ko sva okoli šeste odšli k mali- ci, sem bila že čisto pra- va snažilka. Vsrkala sem vase prezaiojenost žena aa šivalnimi stroji, barve srajc, kroje anorakov, pa- ro likalnikov, nopotanje prikrojevakiikov, bale bla- ga, napenjanje, krojenje, zavzietost in odgovornost - mojstric, trde besede de- klet, pomenke mater ob čik pavzi na stranišču — in bila brez nush. Prav ta- ko kot one — robot, a le za en dan. ČISTILKA NI POMIVALKA Med malico sem se se- šla še z drugimi snažilka- mi in vprašanja so deže- vala. Vse so Jožici privo- ščile, da ima mene, ki jo bom razbremenila dose- danjega dela in bo ona lahko od.šla v proizvod- njo. Lskra upanja se je res prižgala v Jožičinih očeh. Crnolasa starejša snažilka mi je razložila svojo življenjsko filozofi- jo, ki Jo pusti mirno žive- ti, ker se ne vtika v posle di-ugih. Raje vse potrpi, mi je rekla in želela, da bd jd potrdila, še napotke za mojega predpostavlje- nega, vratarja Firsta sem dobila in že je priskakija- la mala Tončka, ki čisti pi- sarniške prostore. Vsa za- vzeta nam je razlagala, da je s plačo kar zadovoljna (snažilke v Topru zasluži- jo okoli novega tisočaka), da pa ne misli več pomi- vati skodelic in posod od črne kave, ki si jo kuha »gospoda« v pisarni. Ona jim bo že pokazala, je rekla in ko so ji pustih listek, naj pomije skode- lice, jim je pismeno odgo vorila: »Kdor pije, naj za sabo še pomije!« — Zgle- da, hm, da se bo to dopi- sovanje nadaljevalo, dok- ler .. ., dokler vratarju Firstu te.ga ne bo dovolj in bo napisal dolgo proš- njo na upravo, da se to uredi. Spile so sok, kavico, ki je vedno na razpolago in s polno glavo napotkov sem odšla, da še enkrat pK>metem veliko šivalnico. VRATARJA FIRSTA DOBRA VOLJA Cas mi je zdaj hitro mi- neval, zasukala sem se med mojstri, malo poko- ketdrala z njimi (eden mi je rekel, da bi bila dob- ra za »metražo«, ker sem visoka, drugi me je vpra- šal, če sem kakšna žlahta s to m to vzgojiteljico, ker sem ji čisto podobna) in že je bila ura devet. V dvorano je vstopil tisti, ki sem o njem že toliko sli- šala, saj je bilo njegovo ime največkrat izgovorje- no. Vratar First, v nagli- ca je s pogiediom objel vso dvorano in meni, ki sem se mu zanalašč z orne- lom približala, dejal: »Vi ste nova, ne? Jaz nič ne vem o tem. Veste, jaz sem tukaj šef, čez vse tukaj. Zglasite se pri mem v vra- tarnici, da sem nekaj po- meniva.« Aha, tretja čer sem pomislila in postalo mi je vroče. Nekoliko sem se pomirila, ko so mi druge kolegice ob odlio- du dejale, da je danes First dobre volje. - Kar bo, pa bo, sem si mislila, ko sem ob kon- cu »šihta« ubrala pot pro- ti vratarnici, kjer je imel vratar bt)lj malo časa za- me. Vpisal me je kot Francko skerjanc m ine razporedil za naslednji dan na isto delovno me- sto, še sem pričakovala \'pi'ašanj in baje jih je poln, a se mu je mudilo k lepima dekletoma. Ne- opazno sem pobrala svoje stvari in se z na svide- njem na ustih poslovila Od kolegic ©nega dne. Že sem mislila, da za ved- no. Pa ni bilo tako. Ra- bila sem slike in kot Francka škerjanc drug: dan ponovno ob dveh od- šla na delo. Ko sem vsto- pila, so me delavke že sprejele za svojo. Nič več ni bilo radovednih pogle- dov, vprašanj. Težava je brla le v tem, ker so vse ostale kolegice odšle na čiščenje dvorišča, jaz pa, ki sem pričakovala kole- ga iz redakcije, da me slika, sem se izgovorila, da bom raje pometala kar notri.' Mojemu odgovoru so se druge čistilke začu- dile in spet je bila Joži- ca tista, ki me je s svojo pnzanesljivostjo rešila. »Pa ostanite notri,« je de- jala in jaz sem se spet vključila v tekoči trak enakomernega vrtenja ši- valnih strojev. Ko je ko- lega končno prišel, me je med drugim tudi posli- kal. Pa je vzklikni! mla- di prikrojevalec: »Danes ima pa tale fotograf kar vas na piki. Ste mu že vseč, ja, najbrž ste fo- togenični!« Še en pogled po veliki dvorani in hitro sem od- šla proti vratom. DO KONCA ANONIMNA Od nobenega se nisem poslovila, niti od Jožice ne. Bala sem se, da ji pom prekmalu podrla upe, ki so ji vzrasii ob mojem prihodu. Ogoljufala sem jo, njo in vse druge, Ker so me sprejele z odprtim srcem, kot svojo, S propustnico za i;^od sem po tretji uri ziipusti- la Toper in z njim moj enodnevni »šiht« snažilke, ki je vnesla v najožji krog kolegic malce rado- vednosti in upanja. Odhajala sem od tam, kamor se kot snažilka ne bom več vrnila. Odhajala, pa ne z oguljeno frazo v tolažbo, da je vsako delo častno, ampak z vero, da je vsakemu človeku do- deljen prostorček, ki ga želi izboljšati, olepšati ah pobegniti iz njega. Razti- mem, da vsaka snažilka s svojim prostorčkom ni za- dovoljna in želi priti v lepši »gartlc«. Jožice, Ti- nike, Francke, zahrepeni- jo po njem. A ko bi vedele, da je bi- lo moje telo utrujeno in z žulji na rokah, a gla- va je ostala bistra, brez glavobola, bi hrepenele manj. Besedilo: Zdenka Stopar Foto: Drago Medved Na kup«' pometene cun.jice so mo,jo novinarsko rado- vednost zelo v7.podl>udile. Pa sem se tako.) spomnila, da ne smem preveč spraševati, pa mi ,je potem to do- bro šlo, da sem ostala do konca inkognita. Od dveh do desetih zvečer z metlo v roki }e težašiko delo, zato ni lahko dobiti žensk za to delovno mesto St. 14 — 6. april 1972 NOVI TEDNIK 9. stran Njihovo življenje je materinstvo To je najpogostejši zakon materinstev s kopico otrok. Živ žav, polne trate razposajenih malčkov, jutranjega razburljivega odhajanja V šolo, ko so bosopetili po zmrzali, metanja aktovk drug V drugega, vračanja domov po nekaj urah odsotnosti, da je bila hiša spet polna razposajenega smeha. Po dolgih letih, ko si je vsakdo od mnogoštevilnih otrok že ustvaril svojo družino, spet vračanje pod rodni krov. Le ob praz- nikih, maminem ali četovem godu, za koline. Pričakovanje vnu- kov osamelost dveh ostarelih ljudi le poživi. Ko odidejo, osta- neta sama. Zakon mladosti in starosti. NASITILA 15 LAČNIH KLJUNOV Drobna, z živahnimi očmi, ki človeka v hipu preiščejo m ocenijo — taka se nam je predstavi- la MARIJA KRAMER iz Medloga. 69 let je že na- štela, ki jo ne ovirajo, da se hitro zasuče po kuhi- nji. Z možem je sedela pri zajtrku, ko smo jo zmoti- li s pogovorom. BUa je rojena pri so- sedu, zato je bilo vaso- vanje njenega moža po- gostno. Narodila mu je 15 otrok, trinajst jih še živi. Eden je umrl maj- hen, drugi je pogrešan. Baje je ostal na ruski fronti. Ko smo zvedeli, da je to mati našega ko- lega iz redakcije Večera, smo poslušali njeno pri- poved še bolj pozorno. Franček je njen najmlajši sin, najbolj »študiran«. Tudi druigi otroci so pri- šli do lepega kruha, izu- čili in izšolali so se. Eden živi v Avstraliji, drugi v Kočevju, tretji v Maribo- ru, ostali pa so razsuti po bljižnjem okolišu. Čeprav doma ni najbogatejša kme- tija, danes imajo tri kra- vice, pa je bilo vedno do- volj kruha. Ne toliko, da bi si ga lahko rez-ali sami, a vendar toliko, da niso bili lačni. Po vojni je bilo najhuje, vedo povedati Marija Ktamer Kramerjeva mama. Osem- inštiridesetega in devet- inštiridesetega leta. Niso imeli ne kart, ne moke. Pa še živina jim je mno- žično poginila ... Dnevom obupa so sledili dnevi, ko je bilo treba izvrtati kruh za vsako ceno. Sle- herna mati to zna, mora znati. Tako so pisan^ za- koni že od pampitveka. Samica preživlja mladiče, mati rešuje otroke. Ko pridejo otroci danes domov, Se spomnijo vse- ga, zato jim tudi n,] težko poprijeti za delo, kadar je nuja. Z njimi prihaja dvajset vnukov, ki bolne- mu dedku prinesejo nekaj veselja. Noge ga ne drže več, nam potoži, pa tudi »ona« je pri slabem zdrav- ju. Prevelika skrb za ot- roke jim je pokazala roge. Vsi so se i2!šolali, zato nihče noče ostati dcana na posestvu. Med vse bomo razdelili, sta dejala oba, ko je jutranji žarek pomla- danskega sonca pokukal skozi okno, kjer sta sama zajtrkovala. Sama. BOL ZA SINOM Srebrno sivi Isje, ki ku- kajo izpod rute prijazne FRANČIŠKE LESERJE- VE iz Lopate pri Celju, mi že v začetku povedo, da njeno življenje ni po- znalo velikih radosti. Oči so Ji bile žalostne, ko smo jo lepega pomladansi^ega jutra obiskali. Takoj je bila pripravljena na pogo- vor, čeprav smo jo našli pri štetju enodnevnih pi- ščančkov. Zmotili smo jo in v nagliCi pobrali ne- kaj podatkov, ki je vsak zase bil dovolj zgovoren. Mati jo je rodila že pri- letna, zato je ostala edin- ka, ki se je kmalu omožila na sosedov grunt. To je danes srednje velika kme- tija, toliko velika, da je preživela deset otrok, še osem živih, dvoje fantov je pobralo. Eden je pa- del na koncu vojne, dpu- gi je umrl 1962 leta. Pr- vega je mati prebolela, drugega še danes ne. Uk- rotila je žalost za moeem, ne more pa zbrisati solz za sinom, ki si je vzel življenje. Potolažijo jo le vnuki, ki se jih je skozi leta nabralo petnajist. Os- tali trije sinovi in sedem deklet je raztresenih v bljižnji okolici in najsta- rejšemu, ki je že dosegel Abrahamova leta, že la- sje sive. »Tak je že kot jaz,« mj je dejala Lešer- jeva mama, ki mi je ve- dela še toUko povedati o svojih otrocih. Ko so bili majhni, je bilo naj- huje takrat, ko so po šitirje hodiU v šolo in je bilo treba vse obleči ter odpraviti. Pa taJtrot, ko Frančiška Ijcšer so bili štirje v vojski, ko za vsakega ni vedela, kje polaga glavo zvečer, kje preživlja dan. Ali v strel- skem jarku ali je ujet? Morda ga že ni več? , Zdaj je materi t pri- jetnem domu lepo. Tu uživa na jesen življenja, na svoji domačiji, ki jo vodi njen sin, prijetne urioe v delu, saj njenih 73 let še ni upognil sta- rostni križ. Se vsa krepka zmaguje gospodinjska de- la in vse postori okoli hi- še. K njej se p>ogosto vračajo vsi otroci in tak- rat je hiša sipet polna. Ta- krat, pravi Lešerjeva mar ma, sem spet mlada, še bolečina za sinom se imiakne spominom na mladost, na tisti čas, ko sta se dan in noč držala Skupaj, ko je zora izpod- rivala mrak. Pa se je viae pozabilo, delo in ski*, samo da je bila pri hiši sloga. Te pri Lešerjeviih na majnjkak). ZDENKA STOPAR :.. zmikavte, tatove, kri- voprisežnike, lažnike, go- ljufe so i privezovali .na sredi trgov k prangarjenoi, da so'jih videli in sra- motili tržani in kmetici. Tako v srednjem veku« Povprašajte svoj samou- pravljalski čut. svoj oseb- ji!'moralni kodeks: Koga iž^današnje zgodbe bi privezali k sramotnemu stebru? Bodite oorotnik in nam sporocjte svoje mne- če že pišeš nekaj takšnega, kot so nasledi\je vrscice, pravijo, da moraš na rediti najprej uvod. Prav! Izkoriščanje človeka po človeku je tako Siaro koc čiovesoci rod. Prav zara- di ižKonsčaiToa Cin ne samo zaradi de- la) se je človeški rod avignil iz pinnm- tiviuh soiupnoata ao današnje stopnje, ko z vserm moaernimi m manj nioaer- mmi sreascvi težimo, aa t>i izK-oieiuni- li to iziioriscanje. Iziionstuno nara- vo, izkoristimo svoje sposoonosti! Ne graoimo lasuiega uaptna na ramah dj:-ug.iii, ne Douimo uspešni na račun drugih, ne plezaomo k cUju preko dru- gih. Na Zahodu je tako: če si nekomu stopil na žulj, preiščejo trvojo pretek- lost do obisu. jtvjer sta dva rivaia, iz- koriščata napaice drug drugega in na njih gradita svoj uspeh. Pri nas ni tako. Pri nas je izkorišča- nje še boij pruiutivno, na nizici ravni. Nekateri pravijo, da ga niti m. Tak- šnim pravimo optimisti. Vzemimo neaoizen primer: mojstru so posie cigarete, t^okiiče vajenca, ki se pn njem suoKOvno usposaolja, m ga pošlje v biiiiujo traliko. Popoldne mu isti še zmeče premog v kiet. lega je veliko m to so vsaitoanevm pojavi. Ob iiaterih samo zmajemo z glavo ter pričakujemo konference in sestanke, kjer bedo sprejeli stališča in mnenja ter pobude, kako bolje, kako v pri- hodnosti. Pri nas izkorišč^anje ne temelji toli- ke na tem, da bi se nekdo zaradi svo- jega položaja »dvignil nad drugega«, kot na tem, da si izboljša svoj materi- auii poiožaj na račun drugih. Govorimo o dragih avtomobilih iz tujine, o razkošnih vilali m manj raz- kosmn vikenoih, o računih v tujini in pjuoonem. rTeprostemu čiovsKu je ne- mogoče razumeti, kašo ima lahko nek- ao 00 svojem nomiainem ose-o-uiem ao- houkcu orag avtomooil in čudovit vi- kena. ^e poseoej to zadnje. KaKo? Oosi-oji recept. Katerega osnovna se- stavma je ižKoriščanje. Tako je neK ceijsKi direuctor graddl vikend v OKOixCi ceija. Kouko ga ji^ sam gradil ne vem, unei pa je pornioc Eaen od ni2^jih usiuzoencev mu je mor a J veano pi'iSiiOciu na pomoč. Pa boste reuui, zah.aj pa mu je.^ Zaacaj se ni upriV iNe vem. £wcratKa m se u^rl, ker je imel raa mir, siužoo in ose>0'ni aonoaeii. Verjemo ne bi bilo huao, če bi ta usiuzoeriec opravljal najoOij garaška deia na aireittorjevem vuieiiau v pio- steni času, toua — deiai je v siužoe- nem času. Prvi dan ga m bilo ne^aj ur, arugic je prisei siuiio za nciiaj ma- nut v Siužoo in poaoono. V poajetju pa je opiuvijai poinemuuio deiO — po- vsem fizično — zaradi! katerega je laii- ko prisio ao zastojev. Oslau so zacutte- no spraševali: kje je? Direktor je mod- ro molčal, vikend i>a je raslel. In še raste. In še bodo rastU, dokler bomo tak- šne recepte priznavali. sosed sosedtt lAZ SEM SVOJE ZAVOZIL Pred leti so občani za- selkov od Laškega do Ga- brnega zgraditi cesto. Zbrali so denar za buldo- žer, krepko sami poprije- ti pri delu, navozili kame- nje in gramoz ter speljali pot prevozno za avtomobi- le, na vrh hriba, kamor je nekoč še volovska vpre- ga težko zmogla privleči voz. Cesta je seveda speljana tudi čez mehke ilovnate travnike, zato bo trajaiO še dolgo preden 50 toliko utrjena, da bo prevozna v vsakem vremenu. Vsako leto, zlasti na pomlad, ko je svet razmočen, je tre- ba znova seči v žepe, zbra- ti denar za gramoz in pre- voz, kajti tisto, kar zmore dati Krajevna skupnost, ne zadostuje. Tudi letos so odborniki režijskega odbora stopili okoli in prosili občane za kakšen dinar, da bi mog- li znova navoziti gramo- za. Prišli so tudi do ob- čana, ki se je izkazal za slabega soseda. Zgradil si je bil hišo, ki bi ga brez ceste vsaj enkrat toliko stala, če bi jo sploh lah- ko zgradil. Ves gradbeni material so mu zvozili ka- mioni do stavbišca. Zdaj pa, ko je pod streho, je sosede neprijazno odpravil žejne prek vode: — Jaz sem svoje zvozit, je rekel, zdaj ceste ne po- trebujem več! — — Lepa reč. Podoben je tistemu, ki je pobožno molil za dež in ko je zače- lo padati , je še zaprosil: — Ljubi dežek, padaj po moji njivi, izogni se sosedove! — Vrh vsega še res m, da bi bii svoje zvozil. Kaj pa kurjava, gradivo za jutri- šnje popravilo hiše? Kaj, če izbruhne nebodigatre- ba. kak požar, če pride kakšna nesreča? Mu bodo gasilci po zraku pnjrca li, bo namesto rešilca pri- letel neiiKopter? Hes se človeku zgodi, da trenut- no nima denarja. Mogel bi reči, zdaj nimam, bom drugikrat dal. Toda ne.' Jaz sem svoje že zvozil. Takšne reči si sosedi zapomhijo. Ni človeka, kt bi ne bil odvisen od so- ljudi, -ec. OD RINKE DO SOTLE OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD ni^^i iiliriii reportala^ ČAROVNICA! OD KOD PA JE? Zunaj pred kinom piše: čarovnica iz vražjega gozda. Barvni angieško-tiemšKi film. No, tega greha ne bom Angle- žem nikoli odpustil, da so sodelovali v proizvodnji takega filma. Za kaj pravzaprav gre? Film sicer hoče govoriti o sveti in kviziciji, ki je pestila kristjane tam okoli XV. in XVI. stoletja in katero zapisuje humanistična zgodovina v naj- temnejše čase človeštva. Primerjava se lahko dela samo še z dogodki iz dru- ge svetovne vojne. Govorimo torej o se- žiganju čarovnic. Predvsem pa o mu- čenju, ki nam na nekakšen poseben na- čin nehote odkriva genialnost člove- škega duha v iznajdbi raznih peklen- skih naprav za izganjanje hudiča iz človeškega telesa. To vse skupaj pa je bilo v omenjenem filmu tako nazorno prikazano, da dvomim, če so imeli ge- stapovci in esesovci nazornejši pouk, predno so se podali v praktično delo. In kdor je dobro zasledoval vsebino tega slaboumnega in skrajno brutalne- ga filma, je lahko kaj kmalu opazil, da ta film nima ničesar skupnega s cerkvijo, ne s problemi tedanjega ča- sa, razen v prizorih mučenja, o kate- rih nam govori zgodovinska literatura. Preprosto dobi gledalec občutek, da so se vsi, z igralci vred izživljali na ra- čun nekaterih znanih dejstev, ki nam govore o inkviziciji. In mučeni je pred vsem tisti, ki sedi v dvorani in gleda takšen film. In mladine ni malo med obiskovalci, tudi kakšen glasen smeh odjekne v dvorani, seveda med kriki nesrečnice, ki ji ravno takrat z železni- mi kleščami pulijo jezik iz ust. Kot sem že omenil, gre za, skoraj bi lahko rekel, propagiranje najbolj iz- ostrenih nacističnih metod mučenja človeka. To je film, ki ne pove nič drugega kot to, da vsi tisti, ki so ga ust- varjali, niso imeli ničesar povedati. In ko zapuščaš kinodvorano, nehote do- biš občutek, da je moral biti režiser na vsak način impotenten. Vsaj on, če ne že vsi moški akterji v filmu. Skrajno slabo! Predvsem pa neodgovorno s strani tistih, ki to kupujejo in predvajajo vsakomur, ki pride v kino. Drago Medved Pretekli teden je bilo v Celju regijsko posvetovanje o izhodiščih za izenačitev zdravstvenega varstva delavcev in kmetov. • V Celju so že začeli s pripravami na referen- dum, ki bo oktobra meseca. V teku so že priprave, ki v prvi vrsti opozarjajo na solidarnost. Na celjskem območju so že začeli s pripravami za izved- bo referenduma o združitvi zdravstvenega zavarovanja de- lavcev in kmetov. O načelni združitvi na posvetovanju ni bilo pomislekov, razprava pa je pokazala, da bi to vpraša- nje lažje rešili z zakonskimi dopolnili, ki naj bi jih spre- jela republika. Ker pa to še m urejeno, referendum osta- ne edina oblika, da se popra- vi dolgoletna krivica, ki je bila storjena kmečkemu živ- Iju. Razprava je nanizala vr- sto vprašanj, ki se poraja- la ob tej toliko potrebni zdru- žitvi. Zakaj še razmišljamo o združitvi, zakaj vrednotimo različno delo enega in dru- gega, kmeta in delavca? Pri- merjava z novomeško rizično skupnostjo, ki je že z refe- rendumom izglasovala ena- kost obeh slojev, pa je nale- tela na nekaj pomislekov s strani sindikalnih delavcev. OpozoriU so na dejstvo, da resnost gospodarskega polo- žaja, ki se kaže v delovnih organizacijah, zlasti v nekate- rih v Celju, postavlja za de- lavskega zavarovanca dodat- no obremenitev. Načelno pa proti referendumu niso imeU pomislekov. Akciji združevanja zdrav- stvenega zavarovanja kmetov in delavcev je nedvomno tre- ba odmeriti velik prostor. Saj pri tem ne gre zgolj za socialno podporo kmetov, temveč tudi za ekonomski vi- dik našega bodočega kmetij- skega razvoja. O gradivu za referendum bodo razpravljali v sindika- tih, v vodstvu družbenih or- ganizacij, v občinskih skup- ščinah, v delovnih organizaci- jah in v socialistični zvezi. Z. S. ČUVAJIH UIKUKt! Ob vsakodnevnem pregledu poročil o prometnih nesrečah z žalostjo ugotavljamo, da je vedno več nesreč, v katerih so udeleženi otroci, šolski in predvsem predšolski otroci. Takšne nesreče se navadno končajo s težjo poškodbo, lahko pa še mnogo tragične- je. Največkrat se zgodi ne- sreča zaradi neprevidnega prečkanja cestišča. Petletni ali šestletni otrok je preveč zavzet s svojo igro ah preveč zamaknjen v tisto, kar ga tre- nutno zanima, in zato kaj lahko pozabi na nevarnost, ki preži nanj na cesti, številne so tudi prometne nesreče, ker se otroci vozijo s kolesom. Dokler to počno na domačem dvorišču še gre, teže pa je, ko se spustijo tudi na cesto. Po nesreči so nesrečni vsi: otrok, starši in voznik, saj se vsak voznik boji najbolj tega, da bi podrl otroka. Otroka moramo nenehno opozarjati na previdnost. Ni mu dovolj zabičati naj pogle- da na levo in desno, če bo prečkal cesto. Moramo se po- govoriti z njim, mu točno po- vedati, kakšna nevarnost je cesta in mu to večkrat po- navljati. V šoli tako že delajo pri pouku. Za predšolske otroke pa morajo poskrbeti starši, ki morajo biti še posebej I>azljivi, čeprav so z otrokom. Ni še dolgo tega, kar se je deklica iztrgala materi iz rok ter s pločnika v igri skočila na cesto. Dan pozneje je v bolnišnici umrla. Skrbeti pa bi morali tudi vozniki, ki bi morali večkrat pomisliti, da pri veliki hitro- sti ni mogoče hitro zaustaviti in tako preprečiti nesrečo. Otroci so naši in kako le- po je, da so zdravi. Poskrbi- mo za to. Za primer vzemimo pone- deljek, ko se je na celjskem območju zgodilo devet pro- metnih nesreč. V kar treh cd teh so sodelovali otroci . Osemleta DARJA iz Strm- ca se je peljala s kolesom proti Vojniku. Zavila je na levo in tako zaprla p>ot voz- niku tovornjaka ALOJZU BLAZINŠKU, iz Landeka, ki je pripeljal za njo. Zaradi težje poškodbe so deklico od- peljali v bolnišnico. ANTON REDNAR, iz Slane, je vozil z osebnim avtomobi- lom iz Celja proti Laškemu. Na Bregu je prečkala cesti- šče petletna DAMJANA, doma z Brega. Voznik je seveda za- viral, vendar nesreče ni bilo več mogoče preprečiti. Dekli- ca je bila teže poškodovana. Tretja nesreča v ponedeljek se je zgodila v šmarjeti, ko je FRANC FLIS, iz Celja, vo- zil z osebnim avtomobilom proti Vojniku. V šmarjeti je izza avtobusa prečkal cesto petletni TONČEK, iz Šmar- jete. Flis je zaviral, vendar zaman. Tudi Tončka so mo- rali prepeljati v bolnišnico. Cuvajmo naše otroke! M. SENICAR IVAN ATELŠEK DAL OSTAVKO Na petkovem posvetu političnega aktiva celjske regije je sekretar občin- skega komiteja iz Velenja FRANC KORUN med svo- jo razpravo omenil tudi odstop IVANA ATELŠKA, generalnega direktorja »Gorenja«. Sekretar ko- miteja Franc Korun na sestanku odstopa ni po- sebej komentiral. Ivan Atelšek je direktor de- lovne organizacije »Gore- nje« od njene ustanovitve, ko je bilo to še majhno obrtno podjetje v Šmart- nem ob Paki ter vodil kolektiv v vseh letih sko- raj izjemno hitrega vzpo- na tovarne med vodilne proizvajalce gospodinj- ske opreme v Evropi, Sprašuje: Milan Božič Odgovarja: Matija Blagoš Zdaj je pravi, pravcati Ve- lenjčan kot mnogi drugi, ki so prišli iz drugih krajev in drugih naših republik. Šale- ška dolina je zdaj tudi nje- gova in vse kaže, da bo os- tala. Tu se dobro počuti, tu je našel življenjsko tovariši- co in tu si snuje svoj dru'gi, lahko pa bi rekli tudi prvi samostojni dom. Pred dobrima dvema leto- ma in pol ie prišel kot no- vopečenj gradbeni tehnik iz čakovca. Delo je našel v ko- lektivu splošnega gradbenega podjetja Vegrad v Velenju. Kmalu se je uveljavil. »Kakšno delo opravljate zdaj?« »Sem šef gradbišča v Šo- štanju, kjer gradimo stano- vanjski stolpič.« »Ste izbrali pravšni poklic?« »Sem! Kajti gradbeništvo je izredno dinamično; vsi mladi pa ljubimo dinamiko!« »Če bi se še enkrat odlo- čali za poklic, bi šli po isti poti?« »Bi. Prav nič bi ne okleval!« »In prosti čas?« »Tega je pravzaprav malo, ker delam še drugod, pa tudi izredno študiram na višji šoli v Mariboru.« Tako in podobno je tekel pomenek. Tudi o nogometu, saj je Matija Blagos vratar v moštvu velenjske enajste- rice. Aktiven pa je tudi v mladinski organizaciji znotraj gradbenega kolektiva. LETO KVALITETE V TURIZMU Ni naključje, da je plenarna seja celjske turistične zveze posvetila osrednjo točko ne- davnega zasedanja geslv le- tošnjega leta, to je kvaliteti. »Leto kvalitete« v gostinstvu in turizmu je vsekakor tisti poziv, ki bi ne smel veljati samo v tem koledarskem ob- dobju, marveč tudi vse dni in vsa leta poslej. Vrh tega so na današnji seji potrdili zaključni račun zvez^ za lansko leto. VAŠE SRCE —VAŠE ZDRAVJE Pod temo letošnjega sve- tovnega dne zdravja »vaše srce vaše zdravje« bo danes, 6. aprila ob 19. 30 v dvorani Narodnega doma v Celju tako imenovani razgovor za okrog- lo mizo, v katerem bodo so- delovali trije zdravniki—spe- cialisti iz Lju-bljane (Majda Mazovec, Josip Turk in Ma- tija Horvat) ter Karel Rojnik iz Celja. Razgovor pripravlja celjska delavska univerza. »VRTNICA« KMALU ODPRTA Dela pri urejevanju gostin- skega lokala v pritličju nove stolpnice na začetku Malga- jeve uhce kažejo, da bo Ce- je dobilo po zaslu-gi gostin- skega podjetja Na-na izredno lep lokal. Temu primemo bo tudi njegovo ime — Vrtnica. Po dosedanjih predvideva- njih se bo ta posebna »vrtni- ca« razcvetela proti koncu aprila, vsekakor pa pred pr- vim majem. V VOJNIKU VADIJO »ROBINZONI IN DEKLETI« Pod vodstvom znanega gle- dališčnika — amaterja Tone- ta Zorka iz Celja vadijo mla- di Vojničani komedijo »Ro- binzoni in dekleti«. To je sodobna komedija, nastopajo pa samo mladi ljudje. Torej jim je tema dokaj blizu, zato lahko pričakujemo lepo pred- stavo. Prvič se bodo pred- stavili ob otvoritvi Medob- činske revije gledaliških sku- pin konec tega meseca. REVIJA GLEDALI- ŠKIH SKUPIN Zavoljo renoviranja kultur- nega doma v Vojniku so bili organizatorji v dilemi, ali bo uspelo tamkajšnjemu gradbe- nemu odboru končati I. fa- zo gradbenih del do 20. apri- la, ko je predvidena v tem kraju že tradicionalna me- dobčinska revija gledaliških skupin. Gradbeni odbor je na zadnji seji sprejel zago- tovilo, da mora reviia ostati v Vojniku. Preostala potreb- na sredstva bodo našli do- ma, seveda pa jih bo to zahtevno delo stalo še veliko truda in enotnega dela. U- paimo, da bo do roka vse nared, ko se bodo gledališke skupine iz celjske in še ne- katerih sosedniih ohnin po- novno predstavile hvaležnemu vojniškemu občinstvu. PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Celjska delavska univerza pripravlja za četrtek, 13. t. m. delovni razgovor pod na- slovom »Pravice iz zdravstve- nega zavarovanja, njegovem financiranju in obračunava- nju prispevkov.« Pomenek bo v dvorani do- ma JLA ob devetih dopoldne, vodila pa ga bosta dr. Alek- sander Hrašovec in Franc Podgoršek iz komunalnega zavoda za socialno zavarova- _.___,__________ FINANCIRANJE Danes dopoldne se je z^. čela sedma razširjena plenar- na seja članov medobčinske, ga odbora sindikata delavoev družbenih dejavnosti Celje predsednikov osnovnih sin. dikalnih organizacij s pod- ročja družbenih dejavnosti, na kateri razpravljajo pred.' vsem o financiranju družbe- nih dejavnosti, o uveljavlja- nju ustavnih dopolnil pa tu- di o organiziranosti in delo. vanju osnovnih organizacij sindikata. Vrh tega bodo od ločali o programu nalog med občinskega odbora v letos, njem letu. LB IN TOLO Vest, da se Ljubljanska banka zelo živo zanima za Tovarno lahke obutve TOLO v Šentjurju, je zelo zanimi va. Tako je dobil kolektiv TOLO znova potrditev pravil- ne usmerjenosti svojih priza- devanj, ko so na svoj račun in z zategnjenimi pasovi u. stvarjali boljše pogoje za de lo. Hkrati pa interes Ljub- ljanske banke pomeni mož- nosti za večji razvoj podjet- ja TOLO in za poznejše pla- siranje izdelkov na tuje tr- žišče. NI TAKO HUDO Na zadnji seji občinske skupščine so govorili o gi- banju gospodarstva in tako seveda prikazah tudi stanje v kmetijstvu. Razprave se je udeležil tudi zvezni posla- nec inž. JOŽE BUČAR, ki je med drugim dejal: »Stanje v kmetijstvu šent- jurske občine ni povsem re- alno prikazano. Mnenja sem, da je preveč pesimistično. Ne pozabimo, da šentjurska občina še vedno sodi med de- set najmočnejših od 87 kme- tijskih organizacij v Sloveni- ji.« . Upajmo, da ima inž. Jože Bučar prav. BLOK IN TELEFONI Čeprav v Šentjurju stano- vanjska problematika ni ta- ko huda, kot v večjih me- stih, imajo prav tako tu in tam težave zaradi pomanjka- nja stanovanj. Zato so pred- videli gradnjo novega stano- vanjskega bloka z dvajset stanovanji. Letos bi radi razširili tudi telefonsko omrežje v občini. Kot kaže, bo to mogoče. SLOVENSKE KONJICE ROGLA NA PAPIRJU Planinska koča Rogla na Pohorju privablja vedno več obiskovalcev, čeprav je že dotrajana in potrebna obno- ve, saj je ena najstarejših koč na Pohorju. Ker ta idi- lični kraj privablja vedno pa se res Bila je čisto navadna otroška igra, ki se je kon- čala z buško na glavi. Mala punčka je z glavico zadela ob rob nizkega balkona in priteklo je ne- kaj kapljic krvi. Pomagal je zdravnik. Glava je pač glava. V nekaj trenutkih je bilo vse v redu. Povrnil se je tudi smeh, vrnila se je otroška razposajenost. Toda, za nekatere se je dogodek šele začel. »Zamisli,« je ugotovila prva ženska in nagovorila drugo, »tam v Šentjurju je padel otrok iz petega nadstropja. Nič več ne bo z njim. Vidiš, takšni so starši, ko nanje nič ne pazijo!« Pa je prišla druga in zaupala znanki: »Neka punčka je padla iz sed- mega nadstropja. Zdaj leži v bolnici. Videla sem jo. Vsak hip bo umrla!« Pa še res je, da je to »sporočilo« sprejela žen- ska, ki je pravkar priča- kovala tega »težko ranje- nega in že skoraj umrle- ga otroka«. In ko se je klepetulja in morda še kaj na lastne oči prepričala, da je punč- ka živa in zdrava, vesela in živahna, ji je bilo mal- ce nerodno. Oh, ti jeziki^ pretira- vanja in... \ DO SCTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RIMKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD R(MKE OO )č turistov, Id z organiziTa- im k-uTjenjem kvarijo nara- 3 in onečiščujejo prelepe jlenice, je občinska skupšči- a v Slovenskih Konjicah na- učila zavodu za gospodar- no v Celju idejni načrt za ■kreacij ski center na Rogli. u je upoštevan odlok o za- biti narave, o zazidalnem Icolišu za vikende in o pro- »ktih, ki bodo postopoma ostavljeni. Občinska skup- ina v Slovenskih Konjicah 0 iskala investitorje, ki naj 1 posamezne objekte finan- raU. REVIJA PEVSKIH ZBOROV Zborovodje mladinskih pev-. feih zborov občine Slov. lonjice so sklenili, da bo Bvija mladinskih in pionir- jih pevskih zborov občine lov. Konjice v Kulturnem omu' v Zrečah, v nedeljo, ne 23. aprila 1972. Pokrovi- jljstvo nad to kulturno pri- sditvijo je prevzela tovarna metnih brusov Comet v Irečah. Upraviteljstvo osnov- .6 šole pa bo dalo na razpo- igo prostore za pogostitev aladih pevcev. Z vsake šole osta nastopila najmanj po Iva zbora in to pevci iz niz- ih razredov osnovnih šoli in evci višjih razredov. Zbori e temeljito pripravljajo, da KXio pokazali, v koliko so tapredovali od zadnje revije, j je bila pred dvema letoma. Ireče so zbrali zato, ker bo am obnovljen kulturni dom a ker so Zrečani vedno na- )0Lnili dvorano ob takih pri- ikali. ODBOR ZA PLANIRANJE Na pobudo občinske kon- erence ZK Slov. Konjice se e pred dnevi, sestal širši »litični aktiv občine, zastop- lik mladinske organizacije, culturne skupnosti, zveze Lulturno prosvetnih organi- zacij ter ravnatelji centralnih iOl. Izvolili so odbor za pla- liranje vseh kulturnih, šport- lih in ostalih prireditev na področju občine za leto 1972. Takšen odbor je bil nujno potreben, kajti pogosto se je isgodilo, da je bilo na isti dan planirano več priredi- tev. Odbor bo tudi izdal tis- kano brošuro, ki bo vse pre- bivalstvo že vnaprej obvesti- la o prireditvah. Mnogo so govorili še o preenovanju Dneva mladosti in praznova- nju 80-letnice predsednika Tita. Sklenili so, da bo os- rednja prireditev za celo ob- čino v Slov. Konjicah 25. maja v kulturnem domu inv primeru lepega vremena v mestnem parku. Ob tej pri- liki bodo podeljena zasluž- nim mladincem in mentorjem mladinskih organizacij po- sebna priznanja. Na predve- čer pa bodo zagoreli kresovi na vseh vrhovih konjiških gora. V ZREČAH OBNAV- LJAJO KULTURNI DOM Po dolgotrajnem čakanju »lepših dni« so končno v Zre- čah zbrali toliko denarja, da so se lotili prepotrebne adap- tacije kino dvorane, ki jo uporabljajo tudi v druge na- mene. Kompletna adaptacij- ska dela bodo končana do Medobčinskega pevskega sre- čanja odraslih zborov — ob koncu maja. Strokovna dela opravlja domače Komunalno podjetje. PLANINCI SO ZBOROVALI Planinsko društvo v Šo- štanju upravlja z Andreje- vim domom na Slemenu, ki leži ob cesti Šoštanj—Črna na Koroškem. Z njim pa ima zadnja leta več izgube kot dobička. Ker cesta Za- vodnja—črna pozimi ni plu"- žena, je skoraj šest mesecev zaprta. Poleg težav s cesto, ki je tudi sicer slaba, bo treba dom v najkrajšem času elektrificirati, kar pa društvo ne bo moglo izvesti samo. Lani so šošcanjski planinci organizirali več izletOv v na- še gore. Izredno uspešni so bili tudi izleti mladinskega odseka. Delaven pa je tudi šaleški alpinistični odsek, ka- terega člani so opraviU lani 98 vzponov in pomagali pri raznih akcijah gorske re- ševalne službe. Za uispešno delo v dru*štvu je Planinska zveza Slovenije podelila štirim članom u- pravnega odbora srebrne zna- ke. Etebili so jih: Franc Gre- benšek, Franc Drev, Marjan Pusovriik in Tomo Hudo- letnjak. ZA VZGOJO TRGOV- SKIH IN GOSTIN- SKIH DELAVCEV Na nedavnem posvetu pred- stavnikov trgovskih in gostin- skeh delovnih organizacij ve- lenjske občine so podprli po- budo o ustanovitvi poklicne šole za vzgojo trgovskih in gostinskih delavcev pri velenj- skem šolskem centru. Glede na to, da celjski šoli doslej nista mogli sprejeti vseh kandidatov, se z velenj- sko pobudo odpirajo mno- gim mladim ljudem nove možnosti za nadaljnje poklic- no izobraževanje. KVIZ O ZUNANJI POLITIKI Klub OZN Gaberke je pri- pravil skupaj z mladinsko or- ganizacijo quiz o ekonomski politiki in dogodkih po sve- tu. Tekmovanje je bilo v dvorani SZDL v Družmirju. Zmagali so mladi iz škal pri Velenju, druga je bila ekipa kluba OZN z velenjske gim- nazije, tretji pa dijaki osnov- ie šole Karla Destovnika Ka- juha iz Šoštanja. PRAVLJIČNE URE ZA MLADE BRALCE Mednarodno leto knjige bo z delovnim programom poča- stila tudi velenjska knjižni- ca. Tako bi rada okrepila delo knjižnic v Šoštanju in šmartnem ob Paki. V Vele- nju nameravajo ustanoviti od- delek za pravljične ure, ki bi jih obiskovali mladi bral- ci. -V- Tovarna nogavic na Polzeli se neprestano širi. Medtem ko so lam zgradili novo barvarno in skladišče, so letos pričeli z gradnjo nove pletiLne hale. ki bo opremljena z najsodobnej- šimi stroji in klimatskimi napravami. Dela pri gradnji hale izvaja Ingrad iz Celja. Foto: T. Tavčar Na zadnji seji članov obeh zborov velenjske občinske skupščine so med drugim raz- pravljali o minulih zborih volilcev. Ugotovili so, da so lepo uspeli, tako po udelež- bi kot razpravi, zlasti na po- deželju, zelo slabo pa v Ve- lenju. Ko so se odborniki vprašali zakaj, je nekdo iz zadnje vr- ste ugotovil: »Zaradi staindarda vendar!« Zadnje lepe, sončne in tople dni so izkoristili tu- di preboldski jamarji in se odpravili na eno svojih raziskovalnih ekskurzij. S to ekskurzijo so otvoria: letošnjo raziskovalno se- zono. Odpravili »o se na Dobro vije, točneje na Čreto. Po daljši vožnji skozi Gornjo Savinjsko dolino in nato po gozdni cesti so se pripeljali vse do crete. Tam so s po- močjo domacmov po krajšem iskanju le našli dolgo iskano »Jarekovo jamo«. Jama se nahaja sredi vi- sokih pečin in je težko do- stopna. Ima dva vhoda, ki sta medsebojno oddalje- na okrog 100 m. Ideakio zatočišče za razbojnike in tolovaje, bi rekli pred sto leti, danes v dobi atom- skih poskusov pa odlično zaklonišče. Jamo je razis- kovalo šest jamarjev in to: D. Naragiav, J. Ribič, J. Dolinšek, S. Kvas, Z. Farčnik in T. Vedenik. Ta- koj za vhodom, ki je vi- sok 3 m in 1,5 m širok, se vhodni rov z blagim na- klonom nadaljuje še 10 m, nakar se odpre veUka dvo- rana, visoka 13 m, široka 5—10 m in dolga 25 m. Stene in strop dvorane že krasijo lepe kapniške tvor- be, ki pa so žal precej p*)- škodovane od priložnost- nih obiskovalcev. Jama se nadaljuje po ozkem pre- hodu v še večjo in lepšo Kapniško dvorano, ki si svoje ime res zasluži. Kapniška dvorana je dol- ga 30 m, visoka 12 in po- prečno široka 13 m. Krasi- jo jo prelepi stalaktiti, ki so na stropu tako gosti, da komaj najdeš kakšno prazno mesto, stalagmiti vseh oblik in velikosti, žal precej polcmljeni, ponvi- ce s sigai.>tim robom po- dobnim kitajskemu zidu, makaroni, raznobarvna si- ga — vse. to se ti zvrsti pred očmi in te popelje v pravljični svet. Iz te dvorane pelje ozek rov, ki te privede ob pre- cej težavnem plezanju in stiskanju na svetljo pri drugem vhodu v jaino. Ja- mo bi Se izpdačaio uredi- ti za obiskovalce, ki vse Ix)gGsteje iščejo oddih v zelenih Dobroveljskih go- zdovih. Nedaleč stran si gradijo svoj dom planin- ci Planinskega društva Vransko—Tabor, ki bodo tako lepe jame v svoji bli- žini sigurno veseli. Res, lepa priložnost, ki se red- kokdaj ponudi sama. Ddbr ovije pa skrivajo v svojem drobovju še ve- liko jem, ki jih bodo ne- utrudni preboldski jamar- ji še raziskali. T. Vedenik Jamarji pred akcijo. Od leve proti desni stojijo: Z. Farčnik. S. Kvas. D. Naragiav, J. Ribič in J. Dolinšek NE UPAJO GOVORiTi Vajenci so imeli svoje probleme že nekoč. No, danes stvari vendarle čisto drugače stoje, pa kljub temu se uba- dajo učenci v gospodarstvu z mnogoterimi problemi, ki njihovim vrstnikom po drugih šc-lah niso znani, oziroma se z njimi ne srečujejo. Vprašanje delovnega časa, nagrad, dopusta, odnosov in še marsičesa drugega, vse to tare mlade ljudi, ki so bodisi v privatnih ali pa v družbenih delavnicah učijo svojega bodočega poklica. Napotili smo se med! vajence v žalsko občino, jih pobarali o njihovih pogojih, v katerih se učijo poklica, in dobili naslednje odgovore: FRANC KOTNIK, u-čenec za poklic strojnega klučavni- čarja, uči se tretje leto v Fe- ralitu: Pogoji, v katerih se učim so dobri. Naš mentor zelo skrbi za to, kako napre- dujemo, kaj delamo. Morda še najbolj pogrešam to, ker je po mojem premalo prak- tičnega dela. Tega bi moralo biti vsekakor več. Odnosi starejših delavcev do nas so v redu. Nagrade bi tudi lah- ko bile večje. IVANA VEVCER, ločenka za frizerski poklic, uči se drugo leto pn Julki Krassr v Žalcu: morda je največji problem v tem, ker imamo deljeni delovni čas. Toda to je samo začasno, dokler se kolegica ne vrne iz šole. Na- grado dobivamo po učni po- godbi, včasih tudi več. V šoli sem cula, da dobivajo nekate- re manj kot jaz, nekatere pa sploh nič. Nimam nobenih posebnih težav. Odnosi do mene so dobri. ANICA CIZEJ, učenka v lesni stroki — parketarka, u^či se že tretje leto pri Omerza Ivanu v Petrovčah: Doma sem iz Bistnce ob Sotli in tu, pri miOjstru tudi stanu- jem. Odnosi do mene so zelo dobri. Delam osem ur na dan. če delam več, je to stvar moje volje, dobim pa posebej plačano. Tudi tečaj za šoferja mi plača mojster. Skratka, moji pogoji so dob- ri m z vsem sem čisto zado- voljna. MIRAN KRISTAVČNIK, uči se za ključavničarja, tre- tje leto pri Klinarju Milošu v Celju: Verjetno je za mla- dega človeka največji prob- lem nagrada, saj imamo tudi mi svoje potrebe. Prej sem popoldne delal pri drugem obrtniku, da sem nekaj zaslu- žil. Sedaj mi je mojster pK>- vi.šal nagrado, če delam po- poldne, dobim pKDsebej pla- čano. Pogrešam delo v mla- dinski organizaciji, saj smo premalo organizirani. RAFKO DOLINŠEK, uče- nec ključavničarske stroke, uči se drugo leto v Sigmi, obrat v Zabukovci: Pogoji so srednje dobri, najve^^i problem je v tem, ker delav- nice niso zadostno opremlje- ne. Nagrade so slabe, težave pa imamo tudi z dop^usti, ker nam ga mojster ne da. Tudi menda ne ve, kohko nam ga pripada. Stroške za vožnjo v šolo v Celje pa nam povr- nejo. Sicer pa so odnosi sta- rejših delavcev do nas kar dobri. Osnovna ugotovitev, ki pa je mladi niso izrekli, tem- več pokazali, je v tem, da pravzaprav ne upajo govoriti, boje se posledic, saj bi se jim lahko marsikaj primerilo, če bi. . . Pus.timo to. Našim anketirancem se ni kaj bati, saj na koncu koncev niti nimajo ne vem koliko problemov, ki jih z dobro voljo mojstrov in mentorjev ne bi bilo mogoče urediti.. . Tekst in slike: BERNI STRMCNIK 12. stran NOVI TEDNIK Št. 14 6. april 1972 Kmetijstvo MESO IN ŽIVINOREJSTVO VZPON GOVEDOREJE IN POMANJKANJE MESA - ODKUPNE CENE DOLOČA IZVOZ - ZARADI TRENUTNEGA ZADOVOLJSTVA NE POZABITI NA LANSKE TEŽAVE Pomanjkanje govejega me- sa v raših mesnicah so ne- kateri poskušali povezovati s krizo v živinoreji. V resnici pa naši živinorejci ne čutijo krize. Nasprotno, povpraše- vanje po govedih ni bilo ni- koli tako veliko in odkupne cene ne tako visoke kot v minulih tednih. To je vzpon naše govedoreje, kar potrju- jejo tudi statistični podatki: 15. januarja je bilo v Ju- goslaviji za 1 9o več goved kot pred letom dni, krav in junic pa celo za 2 % več, a v Sloveniji vzlic lanski suši in pomanjkanju krme za 1,6 odstotka več krav in jimic. Krizo v našj govedoreji so si zamislili zato, da bi po- magali mesarjem do višjih cen mesa. Preskrbo z me- som je treba urediti, pri razmišljanju o živinoreji pa pustimo take trditve na stran. Sicer pa je znano, da je bila živinoreja v najhujši kr:z! vedno takrat, ko so bile mesnice prenapolnjene z me- som. Odkupna cena goved je za- čela pred meseci rasti hitreje kot cene mesa. Prišla je še zmrznitev. Cene mesa «5 zmrznjene, cene živine pa ne. Ni pa bil to glavni vzrok, da je v mesnicah začelo zmanjkovati mesa. Cene go- ved so porasle nepričakovano visoko zaradi ugodnega iz- voza na zahodnoevropski trg. Domače cene mesa jim niso mogle slediti. V Sloveniji pa so še bolj zaostale kot v dru- gih republikah zaradi previd- nosti, živinorejci, mesarji in trgovci so namreč podpisali sporazum o oblikovanju cen goveje živine in mesa. Raz- voj je pokazal, da to ni bil monopolistični dogovor v škodo porabnikov mesa. Pod- pisniki so le želeli, da bi bile cene živine in mesa trdnejše in trajnejše, in so za tak namen ustanovili stabilizacij- ski sklad. Zato so cene mesa rasle pri nas počasneje kot v drugih republikah, čeprav cene živine ni mogel zadržati nihče. Kupci namreč prihaja- jo tudi od drugod. Naše cene pitanih govedi so se že močno približale cenam v državah evropske gospodarske skupnosti. Ver- jetno so že dosegle zgornjo možno mejo, kajti v drža- vah, ki izvažajo, morajo biti vedno nekoliko nižje, kot so v državah, ki uvažajo. Rasle torej ne bodo več. Kaj pa padale? Dokler države, ki uvažajo na-še meso, ne bodo postavljale novih pregrad, ni nevarnosti za to. Živinorejci se ne smejo pre- več zanašati, da se sedanje razmere na tujih trgih ne bodo spremenile. Pred petimi leti so naši strokovnjaki še zatrjevali, da bodo zahodno- evropske države vedno potre- bovale naše meso, zato bo za živino dovolj kupcev. Pa so prekm.alu prišla slaba leta, ko je tudi lepo živino bilo težko prodati po taki ceni, da bi krili stroške pitanja. Veli- ki hlevi so se praznili. Nekateri gospodarstveniki menijo, da tako črnogleda opozorila zdaj niso potrebna ali so celo škodljiva, živino- rejci pa tudi zdaj ne bi smeli pozabljati na zniževanje stro- škov reje. Po zvišanju od- kupne cene goved so povsem utihnile razprave o ceni ko- ruae in krmil. Govori pa se, da bodo zajamčeno ceno ko- ruze popravili, zvišali, čeprav je za rejo prašičev tudi zdaj predraga, če se bodo mož- nosti izvoza poslabšale, bo lahko kmalu spet predraga tudi za pitanje goved. Vzlic trenutnemu zadovolj- stvu govedorejcev ne bi smeli pvozabiti na usiklajevanje cen živine in krmil. Pri tem pa bi bilo treba upoštevati raz- mere tudi na drugih trgih, kajti cena goved je pokazala, da smo od njih tudi odvisni. JOŽE PETEK Tudi tam, kjer teče naravnost, se cesta iz Laškega v Bre- ze vijuga kot morje ob \iharju navzdol in navzgor. Črna črta je prirlsana zato, da se vijugavi rob ceste bolje vidi. KOLEKTIV ^GOVSKEGA PODJETJIA POKLANJA BRALCEM januš Goleč 22 Drugo jutro ni bilo na spregled njegovega osebnega strežaja. Nekako pre- plašeno mu je zatrjevala služinčad, da lovi najbrž s kovači postrvi in je zanesla ribiče pot kam dlje proti Kozjem, škof ni bil zadrezasto strog, prezrl je netočnost v službi. Opoldne mu ni nobena jed prav teknila. Mizni strežaj se je opravičeval, da je pripravila kosilo oskrbnikova žena, njegov kuhar se ne počuti zdravega zaradi spremembe zraka, škofovega kočijaža in konjarja so morali zamenjati domačini. Vse je bolehalo, skoro nikogar od seboj pripeljanih služab- nikov ni bilo na spregled. Cerkvenega kneza so začele obhajati zle slutnje. Kaj, če je zablodil v tej grabi med tolovajske upornike? Najprej so stegnili roko po njemu zvestih spremljevalcih in kmalu bo izgmil tudi sam. Bogve kdaj in če sploh bo prodrla vest na Koroško, da je zmanjkalo v teh zakotnih krajih krškega škofa? Najbrž je že zajetnik in mu je odločenih le še nekaj dni življenja? Da mu preprosti narod ni naklonjen, se je prepričal na lastne oči, ko je zavil s ceste na kolovoz. Ako mu j9 ljudstvo sovražno, kaj šele njegovi grajski voditelji! Prestrašil se je prezvišani teh slutenj. Planil je pokonci in se odpravil k duhovnemu tovarišu — k g. župniku. Ko je videl domači dušni pastir škofov strah, čul sumničenje na upor ter tolovajstvo, mu je pokazal iz župnišča na sveže grobove, ki so se vrstili okrog cerkve eden poleg drugega. Ker pa visoki dostojanstvenik še vedno ni razumel, je izpustil strašno besedo: »Kuga!« škof je izbulil oči, sapo mu je zaprlo, mraz ga je spreletel po celem telesu, sedel je v naslonjač. Na mah mu je postalo jasno, da je zašel v gnezdo ne človeškega, ampak kužnega tolovajstva! Kdo bi ga naj bil pozdravljal in se mu klanjal, ko pa je bilo vsakega strah, če ne bo njegov sprevod v znamenju še hujšega okuženja in smrti... Njegov sluga, kuhar, mizni strežaj, kočijaž in konjarji, kje drugje so, če ne v objemu kuge ali že celo smrti? Vzdihoval je bolestno, sklenil roke. molil, se prekrižal in odšel hitrih korakov v svoj stan. Poklicani oskrbnik je priznal, da je zalezla in oplazila kuga škofovo spremstvo. Razložil mu je vse, kar je že prestal od te grozne morilke Pilštajn, okolica in sploh cela Bistriška, Sotelska dolina ter hrvaško Zagorje. Nazaj bi bilo zanj že najbrž prep>ozno, naprej bi pomenilo še sigumejšo smrt, treba je bilo ostati na mestu in čakati na smrt ali na milost prizanesljivosti iz nebes. Na škofovo vprašanje: Kaj naj ukrene, da ne pomrejo vsi? je odgovoril oskrbnik: »Pokopljimo mrliče, izženimo IZ trga že okužene, nihče ne sme ven in ne notri, dokler se ne zaustavi morija. Prehrane je dovolj za nekaj mesecev. Edina rešitev pred kugo je beg pred okuženjem.« Prevzvišani je poslušal oskrbnikov nasvet. Takoj je bila sestavljena in od škofa podpisana najstrožja prepoved prekoračenja trške meje. Vsakemu toza- devnemu prestopku je bila zažugana smrtna kazen! škofovo prepoved je razbobnal ter razglasil grajski birič po celem trgu. že takoj prihodnji dan so dokazali, da sta imela škof in oskrbnik prav. V trgu ni bilo nobenega novega slučaja okuženja, okolica naj le skrbi zase! Vladika se je počutil veliko bolj pomirjenega: a le noči je prebil v najrahlejšem polspanju. Če je pustil okna spalnice zaprta, ga je nekaj dušilo, ako jih je odprl, ga je preganjala in obletavala bojazen okuženja. Najlažje je pričakal jutranji svit, če je vstal po polnoči, odprl okno, sedel na stol in gledal preko skal v mučno in vedno enakomerno med skalovjem šumljajočo Bistrico, žubo- renje valčkov v nočni tišini mu je kapljalo kot balzam tolažbe v srce in mu šepetalo, potrpi, tudi kuga se bo preselila odtod. Neko popolnoč je bilo skakljanje Bistrice tako privlačno, da se je dvignil iz naslonjača, se naslonil skozi okno in prisluškoval napol glasni oznanjajoči tolažbi gorskega potoka. Prestavil je pogled od vodnih valčkov na strme stene in pod gradom je zagledal nekaj, česar se je prestrašil, kakor bi bil srečal samo bog nas varuj — črno kugo! Zasadil je oči v nočno prikazen — brez dvoma — bila je resnica, kar se je odigravalo preko skal. Med gradoma Harten- štajn in Pilštajn nad Bistrico je bil pozidan trg. Na sredini med obema utrdbama so stale človeške postave zgoraj in krepko držale vrv. Od spodaj gor sta plezala po konopcu dva neznanca. Ko sta bila na vrhu pečin, je izginila cela družba v trgu. Tako torej je bila upoštevana njegova najstrožja prepoved, da ne sme nihče ven in noter. Ljudska brezbrižnost ga je vznemirila in potrla. Na ta način se ne bo poslovila kuga, predno se ne bo zgrudila pod njeno koso zadnja žrtev. Sklenil je, da bo obračimal takoj drugo jutro z nepo- slušneži, a je še počakal. Hotel se je prepričati, ob kateri uri se spuščajo tihotapci kuge preko sicer nedostopnih skal v dohno. Ni mu bilo treba prežati dolgo, že v mraku se je ponovil prizor plezanja po vrvi, samo tokrat iz trga navzdol. Ni smel še dlje čakati in odlagati tolikanj nujne zadeve. Pozval je oskrnika, mu zaupal odkritje in zapovedal, naj zgrabi nepokorneže še to noč in jih prižene zjutraj k njemu na odgovor in obsodbo. Koga je pretirala drugi dan zarana nočna straža na zaslišanje? Pištelakovo Emo in njeno služinčad: tri hlapce in dve dekli. Nihče od jetnikov ni vztrepetal, ni buknil v jok pri pogledu na razljutenega nadpastirja. Na odgovor pozvana gospodarica Ema je mirno in dostojanstveno izpovedala, da opravlja s svojimi služabniki vred po okolici noč in dan dela usmiljenja. Njo je blagoslovil bog z obilnim živežem. Kmet in bajtar sta proti Kozjem, Podsredi in Bučem že čisto izčrpana glede prehrane. Pomni naj tudi to, da lakota rodi kugo! Pred njegovo prepovedjo je raznašala svobodno milodare med najpotrebnejše, sedaj jih mora tihotapiti in žrtvovati cele noči za one, ki umirajo kot okuženi izgnanci na prostem brez strehe, hrane in toliko zaželene pijače. Tudi okuženec je človek z neumrjočo dušo in ne stekel pes, kateremu se ognemo ali pa ga pobijemo pri srečanju! Nobena izpoved še ni napravila na škofa tolikega vtisa, ga ni toliko presu- nila, kakor Emina. Povabil jo je v globokem spMDštovanju- na stol in poslušal ter poslušal resnično povest o prebritkem ljudskem gorju po teh nesrečnih krajih od leta 1573 do danes. (Se nadaljuje) t. 14 — 6. april 1972 NOVI TEDNIK 13. stran KEGLJAŠKA NEODGO- VORNOST 1'itHl Časom smo /t poro- li, da je izbirno tekmova- e za sestavo ženske keglja- e reprezentance, ki bo tek- [»vala na svetovnem prven- m, končano. Plasirale naj se tudi tri predstavnice irtizana Kovinarja štore: idvigova, Crhova in Ocvir- »va. Toda sekretariat Kcglja- e zveze .lugoslavlje je d<»- drugače. Med tem čas(»m je namreč pet začela nastopati nekdaj ijboljša jugoslovanska keg- ivka Erskijeva in KZJ .je »novno razpisala serijo kva- ikacijskih tekmovanj. Me- jali so tudi sistem točko- nija v kvalifikacijah in ta- > začeli »jovo na novo« kot ' temu reče. To pa .je sla- i dva meseca pred začet- im svetovnega prvenstva v ^gljanju precej neodgovorno :>slovan.ie. Rezultati teh dru- ih kvalifikacij bodo vseka- nr drugačni, ker so neka- n-e tekmovalke usmerile svo- ; priprave že za tekmovanje fi svetovnem prvenstvu. Ne nazadnje pa je tako po- livanje Kegljaške zveze Ju- Bslavije neodgovorno tudi finančne plati. Stroški za »va kvalifikacijska tekmo- anja so precej večji, vendar C le na račun kegljaške bla- ajne, ampak tudi na račun enarnic posameznih tekmo- iilk. Le-te morajo namreč onovno izostati marsikatero ro s svojega delovnega me- la, kar slednjič tudi ni za- onj. Spričo v.Seh teh dej- ev je treba ugotoviti, da najo kegljavke štorske eki- je, ki so se sicer že plasi- tle v državno vrsto precej anjše možnosti, da jim to spe tudi v ponovljenih kva- rikacijah. To dokazu,jejo tu- \ prvi rezultati, ki so koli- ortoliko vzpodbudni le za iiulvigovo. E. G. ŠE ENKRAT: TE- ŽAVE Z IGRIŠČEM I z zadnjim odstavkom v intervjuju pod naslovom »Težave z igriščein« se ivodstvo III. osnovne šo- le nikakor ne more stri- jnjatd. Šola je namreč že četrto leto brez pravega igrišča, ker investitor kljub odločitvi Gospodar- iskega sodišča novega ig- lišča še ni do kraja ure- dil. Vodstvo šole je v ust- nem dogovoru,s celjskim klubom košarkarjev, da Jahko uporablja igrišče za svojo redno vadbo. Dopu- ščali smo tudi možnost, da so igralci kluiba upo- rabljali šolske sanitarije. S tem dogovorom smo ho- teli ustreči njihovim naj- nujnejšim zahtevam. Ker pa nikakor nismo mogU obdržati primerne disci- pline in reda, ki ga šola s 1000 učenci mora imeti, .snio morali v našem do- govoru postaviti nekoliko ostrejše zahteve. Kar zadeva vzdrževanje igrišča, šola zanj ne dobi- la nobenih sredstev. Ig- Irišče še ni končano in ima &ola le začasno dovoljenje aa uporabo. Sicer je pa ig- rišče odprtega tipa in ga liporablja lahko vsak. šo- la še ne more postaviti dvojega nadzora nad ig- riščem tako dolgo, dokler ^a ne bo uradno prevzela. Svet šole je odstopil Ko- šarkarskemu klubu manj- .'i kletni prostor 7,a ure- '.'litev zanitarij in garde- robe, šola namreč za to lima sredstev, bo pa tudi J bodoče zahtevala svoj 'iišjr» red. Kdor se temu ne more podrediti, ne bo nogel uživati gostoljubja. Ravnateljstvo TEŽAVE S PODPISOM Vse dosedanje razprave o družbenem pomenu in pc lo- žiiju telesne kulture so opo- zarjale tudi na to, da se bo morala ta sfera družbene de- javnosti bolje organizirati . Le tako bo mogoče združiti vsa prizadevanja, vse t/Okove, v enotno strugo. Zato je tudi občinska skupščina v lan- skem letu podprla misel, naj se zdi-užijo vsi nosilci telesno- kulturne dejavnosti po nače- lu osnovne dejavnosti, vsi skupaj pa v telesno-kul*^urni skupnosti. Nedavna ustanovitev zveze za rekreacijo je eden izmed korakov k doseganju tega ci- lja. Na vrsti je ustanovitev občinskega centra šolskih športnih dmštev. Priprave na ustanovitev ti-ajajo pravza- prav že dalj časa, kakor pri - prave na ustanovitev zveze za rekreacijo. Izvirajo iz spo- znanja, da je potrebno pri- zadevanja 7.000 šolarjev združiti in enotno usmeriti delovanje, da bi lahko zago- tovili stalno delo in ne le ob- časne dejavnosti ob različnih tekmovanjih na občinskem, medobčinskem in republi- škem nivoju. Potreba po si- stematičnosti dela ni pogoje- na le z dobrimi rezultati, ki jih šolske ekipe dosegajo na teh tekmovanjih, ampak še posebej zaradi tega, ker pred- stavljajo šolska športna dru- štva resnično najboljšo fazo za razvijanje telesno-kultur- nih navad ter kadrovsko os- novo kvalitetnega športa. Na potrebo po stalnem delovanju šolskih športnih društev pa opozarjajo tudi podatki, da ima preko 40 odstotkov šo- larjev različne telesne okva- re. Jasno je, da 2—3 ure redne šolske vadbe ne omo- gočajo bistvenega premika v telesni kulturi šolske mladi- ne. Glede na to, da so o pred- logu dogovora in pravilnika centra razpravljali že vsi sa- moupravni organi predvide- nih ustanoviteljev, to pa so: občinska zveza za telesno kul- turo temeljna izobraževalna skupnost, zveza mladine Ce- lje, društvo prijateljev mla- dine Celje in društvo peda- go,gov za telesno kulturo in se o njem pozitivno izrekli, ne vidimo razloga, zakaj je prišlo do zastoja pri podpisu dogovora. Razlogi ?a ustano- vitev centra so dovolj tehtni, da s podpisom ne kaže več odlašati. Jasno je, da sama ustanovi tev centra ne bo čez noč m.enjala stanja, je pa to solidna osnova, da se s po- močjo profesionalnega orga- nizatorja za šolska športna društva, ki bo začel z delom pri občinski zvezi za telesno kulturo, razmere postopno izboljšajo. Tako bi pred ustanovitvijo telesno kulturne skupnosti ostalo le še ustrezno organi- ziranje športnih društev, kar bo, če bodo društva smatrala za umestno in potrebno, mo- goče doseči z reorganizacijo občinske zveze za telesno kul- turo, če ne bo nepotrebnega odlašanja, kot je to primer pri občinskem centru šolskih športnih društev, lahko pri- čakujemo, da bomo v Celju pričakali pripravljeni sprejem novega zakona o telesni kul- turi, ki bo predvidoma takš- no organiziranost tudi uzako- nil. 115 m V PLANICI še nedavno smo bili ljubi- telji smučarskega skakilnega športa in seveda tudi vsi os- tali priče prvega svetovnega prvenstva v smuških poletih v Planici. Rezultati in uspehi naših skakalcev so znani. Le malokateri Celjan pa ve, da ni dosti manjkalo pa bi med predskakalci na planiški ve- likanki gledali tudi člana celj- skega društva Izletnik DU- ŠANA LIPOVŠKA, sicer de- lavca pri podjetju Ingrad. Ta 20-letni mladenič skače šele štiri sezone pa je bil letos že član B reprezentance Jugo- slavije in sodeloval na števil- nih tekmah doma in v tujini. Kateri s« vaši večji uspehi v letošnji sezoni? Na dveh turnejah na češ- koslovaškem sem zasedel v močni konkurenci dvakrat 6. mesto, v Avstriji pa sem bil dvakrat četrti. Sicer pa je zelo dober moj uspeh tudi 28. mesto med 72 tekmovalci na tekmovanju za pokal Kongsberg. Na državnem pr- venstvu sem se nekoliko slab- še uvrstil — bil sem šele 14. Pred tem smo namreč cel teden trenirali na 120 meter- ski skakalnici in jebii prehod na 80 metersko zame precb- čuten. 115 m v Planici — Dušan Lipovšek Skakali ste na 120 meter- ski? Postavljen sem bil med kandidate za nastop na letoš- njem pvetovnem prvenstvu v poletih, kjer bi naj nastopil kot predskakalec. Tako sem opravil okrog 30 skokov za trening na 120 meterski ska- kalnici. Le enkrat sem poletel manj kot 100 metrov. Naj- daljši skok s padcem sem imel 121 m, brez padca pa 115 m. Na mojo veliko ža- lost so potem za predskakal- ce na svetovnem prvanstvu določili skakalce z daljšim stažem, čeprav sem nekatere na treningu precej »preska- koval«. - Kakšni pa so pogoji za vaš -napredek pri SK Izletnik? Moram reči, da precej sla- bi. Pri klubu dobro skrbijo za alpske smučarje, nedtem ko skakalcem ne posvečajo dovolj pozornosti. Večkrat se zgodi, da ne dobimo povr- njenih niti potnih stroškov. To pa vsekakor ni vzpodbud- no. Moram p>a se zahvaliti vodstvu podjetja Ingrad, ki me je v mojih športnih ho- tenjih zelo razumelo in mi omogočalo udeležbo na raznih tekmovanjih in pripravah. Zahvalil pa bi se rad tudi bratu — mojemu trenerju. E. G. Tone Goršič ŠZ TRIM - ZA VSAKOGAR Ob akciji za značko TRIM — osnovno obliko trima — teče v Mariboru, Ravnah, Murski Soboti, Velenju in Celju tekmovanje za športno značko TRIM. Tekmovanje temelji na izkušnjah tekmovanja za sindikalno rekreacijsko značko v Celju, kjer je tudi vznikla pobuda, da to tekmovanje, kot sestavni del TRiM-a, zajeme vso republiko. Pravila in pro- gram je pripravil pisec članka s sodelavci. Problem naše telesne kulture je še vedno v odnosu do posamez- nika in družbe do nje. Telesna kultura je še vedno »njihov pro- blem«, ne pa naša skupna naloga, kar pa ni čudno, saj doslej nismo 2aiali priteg-niti »vsakogar« v vr- srte aktivnih udeležencev telesno- kuUumega življenja. Tudi športna rekreacija v delov- nih organizacijah se obravnava Se vedno kot stvar nekaterih privr- žencev, ne pa vseh zaposlenih. Razumljivo je, saj je dejavnost v večini primerov tako organizi- rana, da ustvarja prepad med ak- tivno peščico in osialimi, ki jim ne ponudimo ničesar, jih ne zna- mo pritegniti, velikorat pa nima- mo tudi pogojev za to — kadrov, objektov in sredstev. Če že kaj ponudimo, potem so to enkratne ali občasne akcije. Probleme mož- nosti za telesno-kultumo udejstvo- vanje pa težko reštijemo, ker smo šibki, maloštevilni. Nobeaie resolucije, stališča in t«ee o koristnosti in pomembno- sti telesne kuJture ne bodo pri- pomogle k bistvenejšemu osvešča- nju in bolj množifeneanu udejslvo- vanju ljudi. Stalno razpravljanje in pisanje materialov in članov je pomenilo v glavnem samo ta pre- mik, da nihče več ne oporeka, da je telesna kultura pouebna in pomembna. Poskusimo izbrati drugačno pot razreševanja problemov telesne kulture: s programi športa za vsa- kogar, ki imajo končni cilj »za- gotoviti vsaj dva do trikrat teden- sko (če že ne vsakodnevno) ak- tivnost vseh ljudi«. Čeprav je že to veliko, pa bomo večje premike naredili samo s pro- grami za vsakogar, s katerimi bo- mo aktivirali tudi tiste, ki danes še v veliki meri odločajo o sred- stvih in o ostalih pogojih za te- lesno kulturo. Pasivne opazovalce moramo spremeniti v aktivne po- trošnike dobrin, ki nam jih nudi telesna kultura. Zavzemamo .se, da je skrb za rekreacijo zaposlenih naloga samo- upravnih organov v delovnih or- ganizacijah, sindikalne organizaci- je pa naj bi bile preko svojih ko- misij izvajalci programa. Ko bo- do Kani teh organov videli v pro- gramu športne rekreacije tudi sebe. ozaroma ko bo večina članov ko- lektiva >K3kusila« ta program, po- tem ne bo težko za .sredstva za nastavitev profesionalnega kadra in za ostale pogoje, ki so nujni, aktivnejše delo. Praksa kaže, da so organizirane oblike (sindikalne športne igre, interna tekmovanja, izleti ipd.) pi-va oblika, ki kasneje spodbudi tudi k individualni, neorganizirani aktivnosti. V fazi obveščanja in pridobivanja telesno kulturnih na- vad moramo človeka še vedno vo- diti in mu ponujati konkretne oblike, ki bodo v začetku marsi- komu pomenile tudi edino rekre- ativno aktivnost. Pri tem lahko uporabljajo naj- več'ji rekreacijski objekt — nara- vo, strokovni kader od organiza- torja in vodnika rekreacije jim naj bi predstavljali razni tekmo- valni kartoni — programi aktiv- nosti, navodila za rekreiranje ipd., za vse to pa naj bi trosili tudi lastna sredstva, i.ako kot jih za kino in drugo razvedrilo. Torej »kombinacija med organi- zirano in neorganizirano« bi naj bila odgovor, kako in kje organi- zirati šport za vsakogar. To kom- binacijo predstavljala tudi obliki TRIMA — tekmovanje za značko TRIM (opraviti in vpisati je tre- ba 160 aktivnosti v enem letu) in športno značko TRIM .Prvo lahko pridobi vsak povseiri neorganizi- rano, di-ago tekmovanje pa mora biti organizirano. Me nadaljuj«) šFMpirtne vesf GIMNASTIKA Občiasko prvenstvo osnovnin šol v gimnastiki je bilo v telovad- nici Osnovne šole v Grjžah Največ uspeha pri pionirjih in pionir- kah so imeli Žalčani, Vrstm red pri • pionirjih; 1. Žalec, 2. Griže, 3. Prebold, 4. Polzela, 5. Braslovče. Pionirke: 1. Žalec, 2. Prebold, 3. Griže, 4 Polzela 5. Braslovče. Med posamezniki pa je bil pri pionirjih najboljši Virant (Žalec), pri pionirkah pa Kerenpičeva (Žalec). T. Tavčar Gimnasiična tekmovanja med šolsko mladino zavzemajo vse večji razmah Foto: Boris Mlinar Na področnem gimnastičnem prvenstvu je ise. celjske in zasavske regije nastopilo nad 100 pionirjev in pionirk iz osmih občin. V polni telovadnici II osnove šole v Celju smo prisostvovali kvalitetnim izvedbam posameznikov in posamesnic. Pri pionirjih so pokazali največ zsnanja tekmovalci iz 11. osnovne šole iz Celja, pri pionirkah pa iz osnovne šole K. D. Kajuha iz Šoštanja Tehnični rezultati; Pionirji ~ 1. Pavliha (D. o» Ce) 2. Klemen tD. Jereb, SI. K.) 37,6, 3. Pe^cek (os. š. I. c. č.) S7,4. Ekipe — 1. II. osn. š. Olje 187,2, 2. K. D. Kajuh (Šoštanj) 180,3, 3 Radeče 179,4, 4. D. Jereb, Slov. Konjice 176,7, 5. B. Rook, Šoštanj 178,3, 6. P. Šprajc- Jur, Žalec 176,3, 7 Rogaška Slatina 175,5, 8. H. Rajka, Hrastnik 172,4 in 9. Mozirje 165,2 točke Pionirke — 1. Terar (KD Kajuh, Šoš ) 38,6, 2. Sambol (II. os. Ce) 37,3, 3. Petauei (os. š I. c č.) 37,1. Ekipe — 1. K. D. Kajuh, Šoštanj 183,8, 2. U osn. Olje 180,4, 3. P. Š(prajc-Jur, Žalec 167,5, 4 Mozirje 16o,0 in 5. H. Rajka, Hrast- nik 157,4 točke. Tekmovanje je bilo odlično organizirano, najboljši posamezniki (-ce) in ekipe pa s* od RC ŠŠD iz Ljubljane prejeli diplome m spominske jaiačke, K. JTJG STRELJANJE Najboljši ceijsk. strele st v soboto končali svoje zimsko občin- sko prvenstvo Presenetljivo 'so prvo mesto osvojili strelci Tempa, ki so v štirih kolih zbrali največ krogov Celjani so drugi, štorjanl pa tretji Četno kolo je biio izredno zanimivo in dramatično. Celjani .so poizkušali nadoknad.ti zamujeno. 2e je kazalo na uspeh, ko sta deveti in deseti strelec ekip.' Tempo močno premagala predstavnika Celja in dosegla zmago. Tako so rezultati četrtega kola sledeči: moštva ■- Celje 2542, Kovinar 2536, Tempo 2523; posamezniki — Seršen 270, Jeram 270, Jager (vsi Celjei 269, Štreiher (Tempo) 266, Petrič (Te) 264. Končni vrstn: rea pi-venstva: moštva •— Tempo 10173, Celje 10122.. Kovinar 10119, Avto Celje 7972 Miličnik 6901. Celje B. 6065, Ingrad 5400, Vojnik 2759 Posamezjnik Seršen (Celje) lOSi, Štreiher (Te) 1071, Dečman (Kovinar) 1063. Petrič (Te) 10,59, Jager (Ce) 1056, DobovJčnik (Ce) 1054. Srečko (Ko) 1053, Jeram (Ce) 1052, Hočevar (Te) 1045, Petrovič (Tr) 1035 Dve najboljši vrst imata pravico sodelovanja na republiškem prvenstvu z malokalibr.skim orožjem jk SMUČANJE Smučarji treh celjskih kolektivov. Libele, Nivo in Topra so se tudi let'>s pomenil v tradicionalnem troboju. Tekmovali so na Gol- teh v veleslalomu in pri tem pokazali precejšnjo kakovost. Prese- netljivo so zmagal: predstavnik Nivo, k so imeli najboljše moči v treh kategorijah. Končn- rezultati: Nivo 305,3 sekunde, Toper 312,1, Libela 341.C .sekunde Pr. ženskah je zmagala ekipa Nivo, pri članih Libela in pri starejših članih Nivo. Med posamezmiki je bila najboljša pr. ženskah Rojnik (Nivo), Uršič (Toper) je zanagal pri članih ter Tanšek (Libela) pr' starejših članih. jk Minuli petek jt bilo na Golteh medobčinsko tekmovanje uči- teljev, vaditeljev in Tn-enerjev smučanja, področnega zbora Celje. Sodelovalo je 47 tekmovalcev, k; so bili razdeljeni v tri skupine. Rezultati - I. SKUPrN.^; 1. Nimčič Marjan (Celje), 2. Štokla« Ernest (Celje), 3. Klinar Tone (Store); II SKUPINA: L—2. Lisec Ix)jze in Cvahtt Moimir (oba Celje), 3. Zakeršnik (Velenje); III. SKUPINA: 1 KopinšcK Petei (Celie), 2.-3. Košič Herbi (Celje) in Brilej Zvone (.Štore) F. PungerCič ATLETIKA v soboto 1. aprila je mladinski aktiv Tabor s pomočjo ZMS v Žalcu povabil na svoj sestanel;. znane aUlete AD Kladivar iz Celja. Mlade Taborjane so obiskal. Urbanč:čeva, Urankarjeva, Bihač in trener štajner. V prijetnem domačem vzdušju so se mladinci pogo- varjali s celjskimi .športniki. Ko so jim ob koncu želeli kar največ uspehov na športnem polju so izrazili tudi željo, da bi bilo podob- nih srečanj še več I. N. VESTI IZ REKREACIJE Komisija za rekreacijo in oddih je razpisala v okviru sindikalnih športnih iger tekmovanje v nogometu. Ekipe lahko prijavijo samo tiste igralce, ki ne nastopajo v rednih tekmovanjih. Prav tako je rasspisano tudi tekmovanje v odbojki za članice. Komisija za rekreacijo in oddih organizira tudi tekmovanje V kegljanju, ki bo veljalo za ekipno in posamično prvenstvo, štelo pa se bo tudi za športno značko TRIM. število tekmovalcev je zato neomejeno. Tekmovanje bo od 17. do 24. III. na kegljišču Ingrada. V dvorani AID KLADIVAR bo od 11 aprila dalje vsak torek, sredo in potek po 18. uri prijateljem namiznega tenisa na voljo devet miz. Sindikalne organizacije lahko izkoristijo bo priložnost in omo- gočijo svojim članom reden trening. Najemnina je 8 din za mizjo za eno ui'o. P. P. Na tekmovanju starejših »lanov v odbojki .se je pomerilo deve* ekip. Tekmovalci Ingrada so ponovili lan.skoletni uspeh in ponovno osvojili prvo mesto. Rezultati s(pomladan9kega dwla tekm^ovanja so: 1. INGRAD 12 2. ŽE3r.EZAH.NA 10 3. CINKARNA 8 4. KLIMA 6 5. KOVINOTEHNA 4 6. AERO O 7. PROSVETA O V boju za 8. mesto je ekipa EMO premagala ekipo TOPER z 2A. Tekmovanje v šahu je v polnem zamahu. Letos se Je za tekmo- vanje prijavilo kar 34 ekip. ki so rameljene v 4 lige Končan je spomladanski del ^3novanja v namiznem tenisu. L»- tos je bila udeležba zelo dobra, saj je v devetih ligah Članov, Btar^ iih članov in članic telon(K>valo kar 76 etoiv« 14. stran NOVI TEDNIK St. 14 — 6. april 197J Iz tedna v teden ROMAN PADEŽNIK — NAČELNIK Na seji občinske skup- ščine v Laškem je na priporočilo komisije z& volitve in imenovanja bil za novega načelnika oddel- ka za družbene in obče zadeve imenovan ROMAN PADEŽNIK iz Celja, tre- nutno zaposlen pri medob- činskem zavodu za zapo- slovanje. Roman Padežnik se je prijavil na razpis in je med prijavljenimi kandidati za odgovorno služ.bo pri skupščini obči- ne v Laškem najbolj ustre- zal. RENESANSA NARODNEGA DOMA Odločitev, da bodo v Celju ziačeli zbirati sred- stva za gradnjo ustreznej- šega poslopja za potreibe občinske skupščine, pelje k uresničitvi dolgoletne želje Celjanov. Narodni dom naj bi po dolgih letih spet postal tisto kar je bil, društveno in kulturno središče mesta ob Savinji. Ker pa čas seveda ne pri- ganja, tudi denarja ni na pretek, bi bilo prav, če bi razmislili tudi o mož- nosti rekonstrukcije fasa- de Narodnega doma v nekdani: bogarejši podobi? HVALA »VEČEROVEMU« OBROBNIČARJU Obrobni komentar v mariborskem »Večeru« po- mirja. Avtor zagotavlja, da v Mariboru niso za bicentrizem, ali za to, da bi bil Maribor drugo slo- vensko središče. Tako jim je baje nekdo v Ljubljani očital. »Večer« pravi, da ima vsak kraj v Sloveniji pravico postati v določe- nem smisiu slovensko sre- dišče. Tako smo v Celju na primer veseli, da na slovenskem pod dvojino še ne bomo uvedli mno- žine. VSI OBRTNIKI LAŠKE OBČINE — KNJIGOVODJE Vsi obrtniki v laški ob- čini bodo odslej vodili knjigovodske knjige o svo- jih dohodkih, izdatkih m stroških, kot je to velja- lo doslej sicer za večji del obrtnikov. Odslej v občini ne bo več takoime- novanih p>avšalistov. »OBRAZOM« MANJKA KOMPJUTER Na naslovni stran^ naj- novejše celjske revije »O- brazi« je domiselna po- doba časa, prikazuje dr- senje standarda. Simbolič- no sicer kar v redu, toda matematično »foto— dokument« ni točen. Da smo Po zadnjih podražit- vah pri devetih zemljah na slabšem samo za polo- vičko žemljice, to najbrž ne bo držalo. PREKOPIRAJMO PLAKAT Po Avstriji so vse pa- noje oblepili s plakati, na katerih avstrijski deček v irhovkah sprešuje tujega delavca: »Jaz se pišem Kolarič, ti se pišeš Kolarič, toda zakaj tebi pravijo »čuš«. Čuš je namreč stara žaljivka za vse nenemško govoreče v Avstriji. Mi bi mogli spremeniti le besedilo: »Meni je ime Milan, tebi ,ie ime Milan, zakaj potem tebi pravijo »juž- njak«?— LAHKO CEPIMO TUDI STAREJŠE LJUDI? To vprašanje te dni p>ogo- sto zastavljajo starejši prebi- valci posameznim zdravstve- nim delavcem: odgovoriti mo- ramo, da ni zgornje starost- ne meje, ob kateri bd morali načelno odstopiti od ceplje- nja. Obramba pred črnimi koza- mi terja, da cepimo čim več ljudi. Tako, kot lahko dobe črne koze otroci in prebival- ci srednjih let, so ogroženi tudi starejši ljudje. Res pa je, da je med sta- rimi več onih, katere ne sme- mo cepiti zaradi kroničnih bolezni, ki pomenijo kontra- indikacijo za cepljenje. Vse one bolezni, za katere meni- mo, da so kontraindikacija za cepljenje bolnikov srednje življenjske dobe, so tudi kon- traindikacija za cepljenje sta- rejših prebivalcev. Najpogostejše bolezni v starosti, ki ne dopuščajo ce- pljenja, so: bolezni srca, ki so v takem stadiju, da zahte- vajo trajno, kontrolirano uži- vanje kardiotonikov (npr. ce- dilanida in drugih preparatov digitalisa). Kontraindikacija za ceplje- nje so tudi vsa ona težja kro- nična obolenja jeter in led- vic, ki jih v starosti češče srečujemo in se kažejo znaki popuščanja omenjenih orga- nov. Prav tako ne priporočamo cepiti proti kozam vse one starejše, ki so bili pred krat- kim zdravljeni zaradi mož- ganske kapi (pred tremi ali štirimi meseci). Vse one sta- rejše bolnike, ki so že prej preboleli možgansko kap in je njihovo bolezensko stanje konsolidirano, lahko cepimo proti kozam. Zdravniki upK>števajo pri starejših še dve bolezni, ki so kontraindikacije za ceplje- nje proti črnim kozam pri vseh starostih. Arterioskleroza sama po se- bi ne predstavlja kontraindi- kacije za cepljenje, če ni hkrati bolezenskih sprememb na srcu ali ledvicah, ki se ka- žejo s popuščanjem delova- nja omenjenih dveh organov. Po vsem tem lahko prav vsakega starejšega prebivalca cepimo proti črnim kozam, z izjemo onih, ki imajo zgoraj naštete in še druga obolenja, ki predstavljajo tako v sred- nji življenjski dobi kakor tu- di v starostnem obdobju kon- traindikacijo za cepljenje. Priporočamo vsem starej- šim, ki iz kakršnegakoli raz- loga niso bili cepljeni proti kozam, da se vsaj v bhžnjem obdobju izogibajo kontakta z večjim številom ljudi, še po- sebno z onimi, ki niso bili ce- pljeni proti kozam, če pa bd nastopila neposredna nevar- nost okužbe, pa t>odo ob p«, novni presoji epidemiološke situacije cepljeni še ostalj starejši bolni ljudje s pose]i. nimi dodatnimi zaščitnimi u. krepi. DR. BOJAN ACCETTO V SAMOSTAN BI RADA Zdenka K., iz P., sem stara 17 let, lepe in čedne postave in hodim v tretji razred gim- nazije. Imam fanta, ki ga imam zelo rada, on pa mene. Je zelo čeden in je lani končal osnovno šolo z odlič- nim uspehom. Na željo star- šev pa je ostal doma, ker je edin; sin in imajo doma lepo kmetijo. Moji starši ga imajo radi. Tudi jaz grem k fantovim staršem in jim pomagam pri delu. Njegova mati mi oravi, da ker sem pridna in čedna, lx>m njihova gospcKiinja. Tudi jaz imam veselje do narave ;n kmečke- ga dela, čeravno sem delav- .sk&ga stanu. Zdaj pa sem izvedela, da dekle iz sosed- nje v^si mish na njega. To dekle je zelo' čedno, je in- teligentna in hčerka edinka premožnega kmeta. Videla sem že, kako Je prišla s fič- kom ponj in ga je odpeljala na svoj dom. Sem zelo za- skrbljena, Č2 me fant pusti in prosim, svetujte mi, kako naj dobim nazaj, če se b. poročil z njo, bom pustila sveuio veselje. Divgega .Hmta ne bom več ljubila, odšla bom v samostan in živela kot nuna. Fanta ne bom ni- koli ix>zabila in ga bom no- sila celo življenje v srcu, i^er je čeden in priden. ŽALUJOČA ZDENKA Draga Zdenka! če ne bi vedela, da pi*eživ- Ijaš hude čase, ki te prive- de.jo celo do razmišljanja, da boš odšla v samostan, ker te prvi fant, ki ti je všeč, ne mara bi se ti rada od srca nasmejala. iVIorda si tudi ti sama že v tem času, ko si čakala na moj odgovor, spremenila svo.je mnpn.}e in uvidela, da le ni \-se tako črno, kot ti riše in nudi živ- ljenje. Zagrabila te je lju- bosumnost, ki ima svoj iz- vor prav gotovo v tvojih manjvrednostnih kompleksih, da je tvoja tekmica boljša in inteligentnejša od tebe. Oprosti, tvoji trditvi, da si dijakin.JH tretje ginmazije, ne verjamem, ker te izdaja slab pravopis. Mislim pa, da imaš tudi o samostanu napačne po.jme. Kot nuna bi morala r samostanu ostati vse življenje, ne samo »dolo- čene dneve«. Pa kam bi pri- šli, če bi vsa razočarana de- kleta odhajala v samostan, kjer tudi ni vse tako rož- nato kot misliš ti. draga Zdenka, še veliko bo fantov, k j ti bodo všeč. samo nekaj časa mora preteči, medtem pa se boš malo umirila in razmislila, kajne? Nataša Ženin vsakdan NEGOVANJE LAS IN LASIŠČA Kadar se pojavi na lasišču obilica prhljaja, če se vam lasje zamastijo, če vam začno močno izpadati, se boste ver- jetno odločile za zdravilno oblogo pri frizerju ali doma. Frizerka vam bo verjetno svetovala pripravljeno emul- zijo, ki vsebuje poleg mastne osnove še razne biološke dodatke. To so sestavine, ki čistijo in utrjujejo lasišče, njihovo delovanje pa pospe sluje f.opolota. Pri tem se zamašene lo,inice odpro, ko<ža I se bolje prekrvi in otrdela I gnezda prhljaja izginejo. Ob- j enem zgladimo lasna stebelca j in povečamo njihovo elastič- nost. Pri večjih okvarah bi mora- i la frizerka ugotoviti, ali po- trebuje vaše lasišče hranilno holesterinsko, lecitinsko, ru- menja.kovo, oljno, zeliščno, hormonsko ali vitaminsko oblogo. Pri mastni seboreji vam bo verjetno priporočila sredstvo, ki vsrka maščobo in omejuje izločanje lojnic. Za vitaminsko oblogo lahko I vzamete kolestral emulaijo z lecitinom, rumenjak in rici- novo olje. Za suhe in osute lase bo najbolje pripraviti oljno oblogo, za katero upo- rabite ribje olje, rictnovo olje nealkaličen šampon in rumenjak. Tako zdravilno kuro boste napravili seveda le red- kokdaj, pri umivanju, poma- gala j>a vam bo, da boste ohranili lase zdrave. Vmes si lahko pomagate z masažo in z lasnimi vodami. S pravimo masažo lasišča skušamo pre- prečiti otrdelost lasišča, po- spešil; prekrvitev in ublažiti živčno razdraženost. Pri pra- vihii masaži lasišče premika- mo krožno, z vsemi desetimi prsti, najprej na tilniku, nato jK) celi glavj do senc in pre- dela nad čelom. Za redno nego lasišča laliko uporabljate tudi lasne vode, vendar morate vedeti, da prevelika količina alkoiiola, k! ga lasne vode vsebujejo, lasišče razmasti m draži. Loj- nice svoje delovanje pospeši- jo, namesto da bi ga zmanj- šale in stanje se lahko celo poslabša. Za seboroično kožo (mastno) so zelo dobre lasne vode, ki vsebujejo koloidno žveplo in snovi, ki kože ne dražijo. BOz.\ MORNARJI NA CESTAH Iz tujine prihaja k najn moda mornarjev, zato sre- čujemo že prve lastovke t« mode tudi na naših cestah. Sramežljivo se sicer skriva- jo posamezni modeli morna- riških čepic, mornariških o- vratnikov, širokih hlač in stiliziranih kril. Za oči so modre in rdeče barve, ki t prijetne kombinacije bele, skladnem sožitju, ubrane na enomo struno, prijetno py žive sicer zadnja leta že eno- lične modele kratkokrilih ofr^ lek, pisanih barv. Lahko i« čem. elegan na in mladostnft ZDENKA St. 14 — 6. april 1972 NOVI TEDNIK 15. stran Prav gotovo ste že videli okusno urejeno izložbo v Stanetovi ulici v Celju, pa nedavno urejeno izložbo Vezenin v Pre- šernovi ulici. In ni treba posebej poudarjati, da so to Kreatorjeve izložbe. Za temi okni, za stenami so obrati tega celjskega krojaškega obrtnega podjetja. Ne samo tukaj. Tudi ob Savinji, v Štorah.. Mlado podjetje, saj ima komaj nekaj več kot pet let, se hitro razvija. Glavna zanimivost pa je v tem, da njihov razvoj ne gre v smeri industrijske proiz- vodnje, ampak ostaja predvsem uslužnostne narave. KREATOR Kako predstaviti to mlado podjetje? To vprašanje še zdaleč ni tako enostavno, kot je videli na prvi po- gled. I.ahko je sicer naštevati številke, ki govore o po- rastu zaposlenih, o skladih, prometu, ustvarjalnosti posameznih obratov, o investicijah. Tudi ni težko napi- sati kakšno besedo o zaslužnih ljudeh te delovne orga- nizacije, o razvoju samoupravljanja, o delu družljeno- političnih organizacij v podjetju. Tudi ni težko name- niti kakšno vrstico kadrovski politiki podjet.ia. ki zaradi svoje razvojne poti še bolj pozorno gleda na mladega človeka — kam se bo usmerjal In kako! Toda, ali ni že to dovolj, da prične človek razmšlja- ti o teh drobnih stvareh in jih povezovati v logično celoto? Iz vseh teh podrobnosti izluščiti celotno sliko podjetja, ki načrtuje svoj razvoj na osnovi pridobivanja novih kadrov, predvsem iz lastnih kadrov. Ta celo- stranska reportaža bo torej prikaz obrtnega pod.jetja KREATOR v Celju. VSAK ZAČETEK JE TEŽAK To staro pravilo so občutili tudi v Kreatorju, ko sta se združila OBRT-USLUGE iz Štor in celjska ELITA. Tako je pravzaprav nastal današnji KREATOR! Po- vsem jasno je bilo, da podjetje potrebuje program. Todfa v prostorih so bili stari stroji, treba jih je bilo zamenjati, a ni bilo ustreznih sredstev. Kot obrtno pc-djetje so morali upoštevati želje potrošnikov, ki pa so iz dneva v dan zahtevnejše. Zahtevnejše predvsem v kvaliteti izdelave in pa seveda tudi v modernosti kroja. Prvotno je bilo delo usmerjeno v konfekcijsko proizvodnjo. Kolektiv je štel šest ljudi. V delo je bilo treba vključiti še pralnico v Štorah. V prejšnji številki Tednika smo lahko brali, kako je direktor Miha Vodeb sam razvažal perilo in ga vozil od stranke do stranke pa v pralnico. Toda 5 vztrajnim, predvsem pa dobro organiziranim delom si je podjetje ustvarilo sredstva za nakup novih, sodobnejših strojev. Novi stroji so tudi v pralnici perila ra LIPI v štorah, sodobno je opremljen obrat v Savinjski ulici in v Eliti, v Stane- tovi ulici. Razvita je tudi kooperacija z Gorenjskimi oblačili iz Kranja. Pred dvema letoma se je Kreatorju pridn-ižila še Vezenina. OSTAJAMO PRI USLUGAH Tako je poudaril direktor podjetja. »Mi se bomo razvijali v smeri, ki bo zagotavljala potrošniku kvali- teto. Kar pa je najvažnejše — doseči hočemo, da bomo lahko nudili občanom takšne usluge, kd bodo u-strezale zahtevam najrazlič-nej.ših okusov in pc-gledov. Mi smo mlado podjetje, toda nekaj smo že pokazali potrošnikom. Nam vsak izdelek iz izložbe takoj preide v roke kupca in imamo probleme, d!a sproti izdelujemo nove, da imamo artikle za v izložbo. Mi moramo lju- dem nuditi, jim pokazati, svetovati, jim odpirati oči.« Vse te besede so potrjen-e v izjavah nekaterih uslužbencev. ,I.'\N.IA SIVKA je V Kreatorju predsednica upravne- ga odbora in namestnik poslovodje delavnice Elite. V podjetju je že, če upoštevamo še učno dobo, šesto leto, se pravi, od samega začetka. Na vprašanje, s kakšnimi problemi se srečuje pri svojem delu, je od- govorila: »Imamo veliko dtela, pa premalo prostorov.« V tem stavku je veliko povedanega. »Problem je tudi rok izdelave. Ker nas je premalo, hitimo, če bi nas bilo več, bi lahko mirneje delali, s tem pa bi lahko zagotovili še boljšo kvaliteto kot sicer. Potrebovali bi več mojstrov. Tudi več delavk z večletno prakso nam manjka. Daljša praksa nekje tudi sama zagotavlja dobro kvaliteto. Trenutno imamo šest vajenk in smo z njimi zadovoljni.« Janjina osebna želja pa je, da bi uspešno končala srednjo modelarsko šolo v Mariboru. Pa da bi dobili še eno delavnico za moško modo. In kot predsednica upravnega odbora nam je povedala: »Lani septembra smo že imeli sklenjen družbeni dogo- vor. Sploh pa smo ga imeli tekstilci prvi. Z njim smo zadovoljni. Tudi z osebnimi dohodki. Sestankov nima- mo mnogo, a so tisti dobro pripravljeni. Pri nas je upravni odbor glavni samoupravni organ v podjetju, imamo pa še svet delovne enote.« FANTJE, V KROJAŠTVU JE BODOČNOST Tako je dejal ZDRAVKO STEBLOVNIK. predsednik sveta delovne enote v Kreatorju. Po poklicu pa je mo- delar ali kreator. Zanimivo je predvsem to, da se za krojaški poklic ni odločil z največjim navdušenjem, čeprav danes zatrjuje, da ne bi bil nič drugega kot krojač. Izhaja pač iz krojaške družine! Končal je mod'e- larsko šolo v Mariboru in zdaj v podjetju kroji in modelira. Izdelki, ki jih lahko vidimo v izložbi v Sta- netovi ulici, so nastali izpod njegove skice in kasneje iz kroja. Povprašali smo ga, s kakšnimi občutki se je lotil tega dela, ah je kaj dvomil, če bodo Celjani sprejeli nekatere novitete. »Moram priznati, da sem bil na samem začetku zelo ambiciozen. Kasneje sem se unesel, pa bil obenem prijetno presenečen in vesel, ker sem videl, da so ljudje zelo dobro sprejemali naše izdelke. Neverjetno, kako to daje človeku polet pri nadaljnjem, ustvarja- nju. Pri svojem poklicu delam konkretno- s strankami. Z njimi ,se pogovarjam in jim svetujem. Z mladimi ni težav. So pač dovzetni za modo. Nekaj več problemov je s starejšo generacijo, ki se rada drži ustaljene kla- sike ali pa bi rada imela kaj »pol na pol«. To je vča- sih težko uskladiti. Lažje bi delali, če bi hneli po.seben salon moške mode, ki je v Celju več kot potreben. Cisto drugače je, če imaš urejeno izložbo in ljudem lahko pokažeš nekaj konkretnega, ne pa da se pogo- varjfiš samo preko raznih modnih listov. Mislim, da bomo morali tukaj še marsikaj narediti. In še velik .lanja Sivka Hragita lianjsek problem pri n^ašem delu: moški se vse manj odločajo za ta poklic. Res je včasih veljalo pravilo, da je vsak »bvitl« dober za krojača. Pa to je še daleč od resnice. Osebno vidim v našem delu veliko prihodnost, zato svetujem fantom, da gredo v uk za krojače. Za nadalj- nje šolanje so velike m.O'žnosti. To sem izkusil sam in nikoli mi ni žal, da sem se lotil tega dela. Potrošnik je vedno bolj zahteven in treba ga je razumeti in mu ugoditi. DRAGICA HAN.IŠEK je poslovodja v Vezenini. Takoj nam je povedala, da so sedanji prostori premajhni, da bi radi še bolje uredili izložbe in potrošniku čimveč nudili. Do sedaj so delali v glavnem po naročilu, zdaj pa sami krojijo. Predvsem je to otroško pletilstvo. Pokazali so nekaj novih krojev smelejše barve, in ko- maj časovno zmorejo vse zahteve. Tudi stranke so zelo zadovoljne. Toda to je rezultat dela z njimi. Predvsem strokovnega dela. \'1^0 ttfRKOVIČ: V Kreatorju je tehnični vodja. Ker ima po položaju priložnost, da je nenehno v ne- posrednem stiku z v,semi obrati podjetja in v podjetju je že pet let, smo ga po-vprašali, kako zasledil je razvoj podjetja in kaj ima priložnost videti? »Imam občutek, da je podjetje ne m doleti nezaščiteno osebje, ki je bilo v stiku z bol- nikom. To smo doživeU ob sedanji epidemiji na Ko- sovem in v Beogradu. ODOlelo je več zdravstve- nih delavcev, ki so oskr- bovati bolnike. Ali smo v takih prime rih povsem brez moči? Se- daj že imamo posebna sredstva, ki vsebujejo več- jo množino protiteles (imunogiobulinii). Z nji- mi lahko vsaj začasno za- ščitimo ogrožene osebe. Uporabimo jih pri ljudeh, ki jih ne moremo ali pa zaradi bolezni, nosečnosti in podobnega, ne smemo cepiti na običa^jen način (torej z živim cepivom). Imunoglobuline damo tudi osebam, pri katerih je od kontakta s kužnim bolnikom p' eteklo več kot o ani Sedaj uporab- ljamo pri nai nemški BE R.čGi^OBIN (BEHRING- WERKE), švicarski VA- CUMAN BERNA in do^na- če preparate isdelane na zavodih za transfuzijo kr- vi m imunoloških zavodih (Zagreb, Beograd). Zaščita 2 imunoglobu- lini je le kratkotrajna do največ 6 tednov. Ce je človek še naprej izpostav- ljen nevarnosti okužbe, je potrebna ponovitev infeic- cije. Od navedenih sredstefv se uporablja švicarski preparat specifični anti- vakcinaciijski globulin tu- di za preprečevanje m. zdravljenje morebitnih komplikacij, ki nastanejo pri cepljenju proti kozam. V profilakticne namene (.za obrambo pred ko^np^- kacijam)) dajemo manj- še količine (0,5—1 ml in- tramuskulamo), pri že na- stalih komplikacijah pa precej večje doze. Imuno- giobulini morajo biti shranjeni na temnem v hladilniku pri -<-4 stop. C, ker sicer izgube na svoji učinkovitosti. Opozarjam pa, da razpolagamo le z majhno količino imuno- globulinov, ki so rezervi- rani za skrajni primer re- snične ogroženosti preoi- valstva! MŠE VPRAŠANJE^ VAŠ ODGOVOi IN VAŠA NALOGA? v vsaki stevUkj Novega tednika vam bomo posU»Ui eno vprašanje. Napisali ali obkrožili boste odgovor, za katerega boste prepričani, da Je pravilen Odgovore na kupone pošljite na uredništvo Novi tednik Celje, Gregorčičeva 5. do ponedeljka. S tem že sodelujete pri žrebanju. V žrebanie bomo uvrstili vse odgovore — pravilne in nepravilne Toda z Libeliniml tehtnicami bodo nagrajeni le tisti izžrebanci ki bodo pravUno odgovorili. Pet Izžrebanih Igralcev z nepra- vilnimi odgovori pa bo pre.jelo knjižne nagrade. Torej — vsak teden 15 nagrad za naše bralce In igralce v novi NT Igri. In še posebne nagrade za nove naročnike- za vse nove naročnike, ki se bodo naročili na NI z naročilnico ki jo bomo objavili vedno na tem prostoru, pa bomo pripravili vsak* tri tedne še posebno žrebanje — za LIbelino konvektorsko peč ali pa za maser. Skupno torej 250 nagrad Libele ea nove naročnike in bralce! In še 125 knjižnih nagrad NT. Čeprav smo mislili, da bo naše zadnje vprašanje težko, pa se to ni zgodilo. V vedi- kem kupu odgovorov je bilo le nekaj nepra- vilnih take da smo bili resnično presenečeni. Le nekaj jih je napisalo, da se je v Laškem rodil JosiiD Stritar V naši nagradni igri ugo- tavljamo, da pride v uredništvo nekaj manj kuponov iz Slovensikih Konjic in Mozirja. Koničan: in Moairčani — sodelujte. Čakajo vas lepe nagrade. Kdo so bili izžiebanl: Marija Kovačič, Rataaska vas 2, Rc^aska Slatina Ema Dolinar, Vrunčeva 25 c, Celje Silva Bombek, Trubarjeva 4S, Celje Mina Bezenšek. Lmhartova 18, Celje Irena Pucelj Ljubljanska 5, Velenje Jelka Dolmiar, Vrunčeva 25 c, Celje Jožica Jelovšek, Tratna 17, Gorica pri Slivnici Marjana Pungeršek, Turno 22, Gorica pri Sliv- nici Anica Jurhar, Mihojnice Griže Jože Pur, Polzela 205 Konvektorsko peč Libela prejme: Marica Petrovič, »Obutev«, Trg svobode 10, Celje Stoletno pratiko prejmejo: Branko Ošlak, tloTCa 7, Vojnik Dragica Div'ak, Etobrteša vas 70, Šempeter Brigita Lampret, Jankova 10, Vojnik Alojz KroiMivš^ Farižlie 23, Braslovče Pravimi odgovor pa je bil takle: V La- škem bodo praznovali eO-leinico smrti slo- venskega pesnika Antona Ašikerca. NOVO VPRAŠANJE ZA VAS In novo vprašanje: Tik pred Mozirjem pelje na desno cesta v Zekovec in Šmihel, ki leži, kakor vemo, na obronkih Golt Tu se je leta 1887 rodil kot sin učitelja znani slovenski pisatelj. Oseba iz enega najbolj znamh pisateljevih del je mati Kastelka. Kdo je ta slovenski pisatelj? Dopisnice z odgovori pošljite na naše ured- ništvo do ponedeljka 10. aprila 1972. Izžre- banci Do svidenje v ponedeljek, 10. aprila ob 17 ur. v uredništvu. Kmalu bo pomlad in polet- je, torej čas, ko bo vaše telo bolj iz- postavljeno pogledom ljudi. Zato čim- prej poskrbite za vitko linijo. Vrnila vam bo samozavest in občudovanje v očeh mnogih ljudi, sicer pa je že od nekdaj bila vitka linija telesa neizčrp na inspiracija mnogih umetnikov. Kdo vam bo pomagal? Libelina tehtnica NEVA vendar! Hmeljarji v Savinjski dolini bodo v teh dneh pričeU z deli v hmeljiščih. Prvo in najtežavnejše delo je odkopavanje hmelja. Ker je za to delo premalo delovne sile, so že pri- speli sezonski delavci iz Medjimurja, Hrvatskega Zagorja tn tudi iz Srbije. Posnetek je iz hmeljišča KK Hmezad Ža- lec v Ločici pri Polzeli. Foto: T. Tavčar OdbornJiki obeh zborov skupščine občine Šmarje so v minulem tednu na redni seji obravnavali vrsto aktualnih vprašanj. Najprej so poslušali poročila o dejavnosti nekaterih občinskih organov, še posebej pa so pozorno prisluhnili obrazložitvi poročila namestnici okrožnega javnega tožilstva VIDI KOSIJEVI, nato pa so razpravljali in sklepali o vrsti odlokov, ki so izrednega pomena za nadaljnji razvoj družbenih odnosov v občuii Šmarje. Med najpomembnejše je šteti prav gotovo sprejem družbenega dogovora o ustanovitvi sklada za štii>endiranje talentiranih otrok. Na sliki: odborniki na seji! Foto: Berni Strmčnik Mlini in Piše DRAGO MEDVED KJE SO TISTI ČASI? KOSOV mlin so požgali ustaši. Zraste! je nov na istem mestu in v enem dnevu so zmleli tudi devetdeset brent pšenice na pravih kamnih, ne umetnih. Pri KUKOVIČIČU v Socki pa bo mlin še mlel, saj mladi Anton ne misli opustiti tristoletne tradicije, ki je bila še pred nekaj leti živa potreba. Kaor poz,aa i-'iiitai\i, ve, da se tik pod strmino ob cesti vije Bistrica in si utira pot proti Kozju in še dlje preko Podsreda do samega izliva v Sotlo. Ta rečica je lji."dem po svoje pri srcu. Je že res, da jih je že tudi kdaj neprijetno presenetila, ko je razUla svoje vode čez bregove in ljudje so v strahu trepetali, da jim ne odnese hiš, pozneje pa so še ugotavljali veliko škodo. Je pa tudi res, da že stoletja poganja mlin- ska kolesa in marsikateri mlinar je omenil, da pač voda zastonj teče mimo hiše, elektrika pa je dra- ga, še posebno v zadnjih časih. Tako je pritrdila tudi ŠUMI FRANČIŠKA, mlinarica iz PiLštanja, še bolje povedano — iz Sta- rega trga, kakor se še danes reče tistim hišam, ki so potisnjene med Bi- strico, cesto in hribom, na katerem stoji sam Pil- štanj. Francka je doma iz Svibnega pri Radečah. Z Vinkom Kosom sta se p>oročila v času med obe- ma vojnama in sta imela v najemu mlin v Hrastni- ku*. 1937 sta se presehla v Pilštanj in tam nadalje- vala s to obrtjo. Tisti časi so '..ili vse drugačni od današnjih, za mlinarja pa še posebej. Takrat so se kamni vrteli dan in noč in Francka ve pove- dati, da so namleli dnevno po devetdeset brent. za vreče pa se niti ni mogla spomniti, koliko jih je bilo. Imeli so tudi narav- ne kamne, ki so neprimer- no boljši od umetnih. Treba je bilo trdo delati in vsako zimo so morali razbijati led, ki je oklepal veliko kolo. Tako so tekli dnevi, v mlinu so se shajali fantje in de- kleta, tudi kartali so v dolgih nočeh. Toda prišli so hudi časi. In kdo jih ne bi pomnil. Za parti- zane je bilo treba kruha in moke in v Kosovem mlinu jim tega nikoli ni manjkalo. Vinko, ki je sicer bil doma iz Tabora v Savinjski dolini, je odšel v partizane in se vrnil iz hoste ves bolan in utrujen. Zbolel je in leto dni po svobod] umrl. še prej pa sta z ženo pretrpela hude dneve. Prišli so ustaši in požgah vse. Tudi mlin je pogorel do tal. Po vojni, ko so hoteli zgraditi novega in velikega, pa Je gospodar zapustil ta svet. Sezidali so sicer nov mlin, toda bil je manjši kot v prvotnem načrtu. Toda z leti je bilo tudi manj dela v mlinu. Francka se je dnjgič poročila leto dni PO smrti prvega moža s šumijevim Francem z Rifnika pri Šentjurju. Sin Franci dela v štorski železarni in se še tudi spominja časov, ko so veliko mleli. Veliko kolo se še včasih malo zavrti, tako za domačo rabo. In kot da nikoU ni bilo tistih časov, ko je bi- lo v mlinu živo in je pomenil zbirališče vseh važnejših novic in tudi marsikateri fant in dekle sta se spoznala v mlinu, pa čeprav sta bila doma vsak s svojega hriba. Da pa je to čista resni- ca, smo zvedeli nekajj kilometrov nižje ob Bi- strici, nekje na pol poti med Kozjem in Podsredo, v Sockem. »Pustil je težko kovaško kladivo In šel za mlinarja. Tako sva se spoznala in se vzela. S kamni je lažje delati, žene jih voda, kla- divo pa moraš sam vih- teti nad razbeljenim že- lezom.« Tako je odločno dejala Betka KUKOVICIC, roje- na pred dvainšestdesetimd leti v Sockem. Besede pa so se nanašale na njenega moža Antona, ki je ^oma. z Velikega kamna. Od leta 1935 živita v zakonu in meljeta v Sockem. Tu'di njun mlin se je obdržal iz roda v rod, saj je v tristotih letih, odkar daje moko, moralo biti tako. In v tem mlinu sta se spoznala Betka in Anton. Anton je bil kovač in tako spretno vihtel težko kla- divo, da je bil daleč na- okrog Znan in oč« so ga na moč hvalili. Toda lju- bezen je naredila svoje in zamenjal je kladivo z belimi mlinskimi kamni in oče je rekel, da ga je škoda — tako dobrega kovača, da bi bil mlinar. Sicer pa itak — skoraj v vsakem mlinu ima ženska roka več opraviti okoli kamnov in pšenice. Kot vse mline pa je tudi njihovega najbolj prizadela vojna. V njem se pač najde moka in tam je tudi kruh. V vojni pa je lakota zvesta spremlje- valka človeka. Kadar so prišli partizani, so dali, ustaši pa so jemali sami. V neposredni bližini mli- na so bile bitjce, kajti sam mlin je stisnjen med Bistrico in hribom. Prišli so ustaši in hoteli zažgati mlin. Pa so partizani na- padli Podsredo in ni- so imeli časa zažgati. Vedeli so, da so bili par- tizani pri domači hiši. Tisti časi so nepozabni. Hiša je bila polna, saj sta imela Betka in Anton se- dem otrok. Toda tudi vojna je minila. Hudo pa se p>ozabi, pravijo ljudje. Toda tudi to pravijo, da hudega nikoU ni konec. Tako jim je poplava 1945 ni prizanesla. Voda jim je snela obe veliki ko- lesi, vreče so plavale po mlinu, voda je uničila stesko (jez) in še race so zbežale v sobi na peč in nekaj se jih je tam celo zvalilo. Tako je živ- ljenje — v borbi za ene- ga se že porajajo nova. Zdaj bolj malo meljejo koruzo, v glavnem pa pšenico. Tukaj pa bo mlin še kljuboval času. Sin Anton, ki je tudi edi- ni ostal doma ima veselje do mlinarstva in pravi, da bo mlel, dokler bo kaj. Morda je nekaj te volje podedoval po očetu in kdo ve, če bi tudi sin pustil kovačijo in šel za mli- narja. Toda to Je zdaj nemo- goče, kajti sin Anton je že »skozi« mlinar in na to je ponosen. Snaha pa se je že privadila ena- komernemu ropotanju kamnov in pošumevanju vode. Vsi pravijo, da če tega ne bi bilo, bi se jim zdelo, da jim manjka ne- kaj velikega, brez česar ne bi mogli živeti. Betka in Anton Kukovičič. »Kovaški mlinar« se razjezi nad izdelovalci vrat pred davnimi časi. Šumijeva Franca s sinom. Kakor da ju je mogočno mlinsko kolo vzelo v zavetje. 14 NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ijudstva Celje, Laško Slovenske Konjice Šentjur, Šmarje pn Jelšah in Žalec — Uredništvo; ZJelje, Gregorčičeva 5. poštm predal 161; Naročruna m oglasi: Trg V kongresa 10 - Glavm m odgovorni urednik; Jože Vollana Tehničm urednik; Drago Medved - Redakcija Milan Božič Jure Krašovec. Milan Seničar, Zdenka Stopat Milenko Strašek Berm Strmčnik - Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk in klišeji- CGP »Deloa Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 1 din — Tekoči raam: 501-1-1P7/2 CGP »DETO« Ljubljana - Telefoni- uredništvo 23-69 in 31-05. mali oglasi In naročnine 28 00