/ llPBđnlšftfD in upravmišfvD: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ «*haja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopolcL Telefon št. 113. Št. 31. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Maribor, dne 12. marca 1909. Kamina listu: Celo leto.............[2 k Pol leta ..... 6 K Četrt leta.............3 K Mesečno............... l K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. /■ Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik 1. Slogaši. Iz same gorečnosti za ljubo slogo in mir so nekateri gospodje spoznali za potrebno, ustanoviti 'še novo stranko na Slov. Štajerskem, ki baje hoče posredovati med Kmečko zvezo in Narodno stranko, obenem pa dati streho vsem tistim, ki niso zadovoljni ne z Kmečko zvezo, ne z Narodno stranko. Njen oče, hoirat Ploj, je povzel program za novo stranko iz Kmečke zveze in Narodne stranke, v dunajskem „Va-terlandu“ je širnemu svetu naznanil, da bo nova stranka „konservativna“ (po domače: starokopitna) nasproti klerikalcem in rajdikalnim liberalcem. Zavračati hoče bojda vse, kar žali verski in narodni Čut, predvsem pa, kakor rečeno, hoče oznanjevati ljubi mir. Bodi nam dovoljeno opozoriti na nekatere momente, ki nam odkrijejo ozadje tega novega solnca na obnebju slovenske domovine, 1. Ko se je ustanovila Narodna stranka, je izrekla ostro obsodbo nad našo dotedanjo politiko in njene voditelje — sedanje slogaše. Ttikrat ni bila sloga v nevarnosti, ampak gospodje, ki so po eni plati liberalci, po drugi pa konservativci, so se w srca veselili novorojenega otroka, obstopili so njegovo zibelko in se nadepolno povpraševali:; Kaj še le bo iz tega otroka? Nekaj mesecev pozneje se je ustanovila Kmečka zveza. Pri ustanovnem shodu je njen najčtelmk slovesno povzdignil glas: „Sedaj pa vabim tudi vso do-bromišlečo slovensko inteligenco, Kateri > je blagor ljudstva! pri srcu, naj se oklene naše zastave in pomaga kmetu-trpinu.“ A liberalci in prvaki — sedanji slogaši: — so zagnali krik: slogo ste pprušili!; Ravno stališče, ki so ga prvaki zavzeli napram KmdČki zvezi, kaže najbolj, kako je gospodarski liberalizem okužil pri nas duhove. Zdi se, da so gospodje zadnjih 20 let prespali. Povsod stopa v ospredje agrarno gibanje, poglejte le Francoze, Nemce, Cehe, povsod nastopajo agrarne stranke, društva itd. Samo pri nas, kjer je vendar kmečki stan za narodni obstoj Še prav posebno velikega pomena, je agrarno gibanje smrten greh v očeh tiste gospode, ki misli, Ha kmečkla beda prihaja od tod, M]ker ima kmet preveč otrok“ (tako se je dejanski b,nekdo“ izrazil) in ki kmečko vprašanje rešuje s tem, da v« svoji kleti napaj’a kmete, učitelje in kratkovidne duhovnike, pa si daje dopošiljati Častne diplome. G. Ploj, razumete? PODLISTEK. ; Trapeč. (Konec.) „Srčkovca — bila jo to grda pijanka — hode ravno prav zanj“, mu odgovarja drugi. „Nu, prisedi malo bližje k dekletom“, draži ga tretji, prijemši ga za roko in hoteč sa z mesta vzdigniti. A skupil jo je za nespodobno šalo. Primož ga popade črez pas, in takoj je ležal sredi sobe na tleh; on sam se pa posede zopet nazaj in vpre svoj srpo-živi pogled na umrlo; pokoj pa je imel potem ves večer. Proti jutru je vse odšlo. Trapeč je ostal sam v sobi. Zdajj prikolovrati brat njegov, črez mero pijan se zaleti vanj: „Kaj boš — se zadere nad njim — tukaj sedel; poberi se saj,v če ne“ — in udari s pestjo na vso moč ubogega Primoža po glavi. Ta nekoliko omahne, potem zagrabi tudi svojega protivnika za vrat in ljut boj se prične. Cela hiša je hkrati pokonci in še-le po dolgem trudu ga spravijo na tla. „Boš“, prične gospodar ter išče, s čem bi ga udaril. Ko ne zagleda ničesar pripravnega, prične ga brcati in suvati na vse strani. Tudi zakonska polovica njegova hoče ohladiti svoj srd nad njim In pri-jazno ga opljuje po obrazu ter ga 5$ grdimi psovkami pozdravlja. Stareji sin tudi skazuje svoje junaštvo: za lase vleče ubogega: Primoža, ravnaje po blagem vzgledu svojih roditeljev. Hlapcu se na zadnje vendar začne smiliti Primož; prime ga črez pas in nezavednega nese za hi-go — na vrt. ^ 2. Pomenljiva je ona resolucija, ki jo je podala) Kmečka zveza na mariborskem zborovanju pred državnozborskimi volitvami 1. 1907, ko je odklonila kompromis z Narodno stranko: „da se bo ozirala na tiste osebe, ki so dosedaj složno delovale na političnem polju. Tega se je tudi držala in postavila je za kandidata gg. Robiča in’ Ploja, ki sta oba sprejela program Kmečke zveze. 'A' glej! Surovi mesarski mešetarji so z najgršimi sredstvi vrgli izkušenega parlamentarca Robiča in spravili v državni zbor mesarja jježovinika. Prvaki so io mirno gledali in še celo pomagali proti Robiču; sloga in čast slovenske delegacije ni bila v nevarnosti! Ploja je Kmečka zveza z velikim samoz ata ječanjem in z velikanskim naporom spravila na poslanski sedež. Liberalci šo nametali nanj najostudnejše blato, a g. Ploj je vse mirno vtaknil v žep, Kmečki zvezi pa je obrnil hrbet. In sedaj se pritožuje, da ga naši listi napadajo! Prosimo Vas lepo, kje na svetu boste našli stranko, ki bi mirno pustila ali Še celo hvalila tistega, kateremu je poverila mandat, potem pa jo je sramotno izdal in še celo v nasprotnih listih zahrbtno napadal? Držimo Vas za besedo: Ali jej Vam, sloga resna stvar, ali je Vam vera resna stvar, ali res hočete pomagati kmetu? Glejte, Kmečka zveza povidarja v svojih pravilih, ki so obenem njen splošni program, zlasa tri reči: gospodarsko izobrazbo in povizdigo kmečkega stanu, nravno krščansko Čilost in ljubezen do slovenske zemlje. Kaj Vain tu ne ugaja? Zakaj ste zapustili Kmečko zvezo, oziroma ji povsod mečete polena pod noge? Ako vam je slogašem mar za slogo in blagor ljudstva, ako vam ni samo hinavska pretveza, imate prostora dovolj v Kmečki zvezi. Stvarnega razloga za novo stranko ni, ampak le subjektivni interesi. Tukaj tiči zajec. 3. Bližajo se deželnozborske volitve in tako se je ogledati za mandati. Na Narodno stranko se Ploj in Jurtela ne upata opreti, ker je preslaba, zatorej str se vrgla na lov med pristaše Kmečke zveze, češ, v imenu sloge in miru dobiva tukaj nekaj, z druge strani pa naju bodo podpirali narodovci in tako so nama mandati zagotovljeni. Cela reč je golo manda-tolovstvo, daljni cilj pa razbiti Kmečko zvezo, zavreti pričeto agrarno gibanje, pomagati na noge liberalni stranki, ki je sama preslaba, in ko bode ta cilj dosežen, tedaj bode zavladala toli željena sloga v sladkem objemu liberalnih generalov in slogašev. V sobi pa brle sveče, naznanjujoče, da je mrlič v hišij in pri bledem svitu njihovem se rumeni bledo lice ranjke; le to bitje je bilo srečno v celem domov-ju; povsod drugod je sicer še bilo življenje^ a črna zavist in slepi črt jim je razrivalj^srce in delal je strašno, strašneje kakor je bilo ono brezkrvno, ki je smrtno-mrzlo mirno počivalo v prsih. III. Lepo popolndne je bilo, ko so pokopavali Polo-žetovo Marijano. Pod L sinjim nebom so se prepeljavali ptički, žvrgoleči ji smrtno pesem; travica je duhtela bujno, prijetna sapica prepihovala je obraze. A kaj še to — smrt nima srca za to; njeni zakoni so mrtvi in se ne brigajo, če tudi porušijo blago srce, če tudi marsikatero človeško srečo uničijo in za-se pograbijo delež svoj. L Le cerkveni zvon je žalostno donel po tihem dolu, vzbujajoč verne k molitvi za dušo umrle. Le edina cerkev je tu izvrševala blago dejanje, skrbeč za dušo in truplo raujce. In v resnici, glej! V smrti te vse zapusti; naj si tudi tvojihj prijateljev kdo obriše solzo raz lice, kaj to, saj mu jo prihodnji veter že posuši,- izbriše pa tudi spomin tvoj raz zemljo. (Cerkev pa tej mrtvega ne zavrže, ne zapusti te, kakor to stori lastna mati tvoja, (marveč vj blagoslovljeni zemlji ti postelje za zadnji počitek in še črez grob za teboj pošilja tebi tolažijive, Sodniku svojemu pa proseče besede, sladke beseda, miru, divne besede življenja. Take misli bi se ti vzbujale, ko bi bil priča Marijaninega pogreba. Blaga ženica ni imela ob svojem grobu nikogar,) da bi se je dostojno spominjal; domači so komaj čakali, da so spravili njeno truplo Polovičarske stranke dandanes nimajo obstoja, tem manj, če slone le na osebnih interesih in časti-lakomnosti. Stvarno podlago imata le Kmečka zveza in Narodna stranka; prva v aktualnem agrarnem gibanju in v krščanskem svetovnem naziranju, druga v mednarodnem gospodarskem in religioznem liberalizmu, ki je enkrat dejstvo in si je osvojil tudi na Slovenskem duhove. Na štajerskem Še imamo tudi mnogo narodnih omahljivcev, ki se ne morejo prav odločiti ne za Nemce ne za Slovence; ne bomo se čudili, ge tudi ti nekega dne ustanovijo stranko pol - Slovencev in pol-nemčurjev. Tak nestvor je tufdi slogaška stranka. Odločite se: ako so vaše besede o slogi in veri resnične, pokažite v dejanju, pridružite se Kmečki zvezi, seveda pod pogojem, da svoje osebne koristi podredite občnim interesom, če ne, pa pojdite k Narodni stranki. To bo značajno in odkrito; slo-gaško slepomišenje pa je hinavsko in neznačajno. V mlaki osebnega koristolovja in Častihlepja se bodete sami potopili, četudi morda za hip dosežete kak uspeh. Najbolj kritična stvar za vsako stranko je, brzdati in paralizirati osebne interese Človeškega egoizma. Tu je iskati vzrok nasprotovanja proti Kmečki zvezi in kliko, iz katere je vzrastla nova stranka za — iov na mandate. Otvoritev državnega zbora. Otvoritvena seja državnega zbora je bila zelo burna. 'Razgrajali so češki radikalci, ki so pa bili osamljeni, ker so druge češke stranke izjavilo, da so jim ne pridružijo. Ko je vstopil ministrski predsednik baron Bienertli z ostalimi ministri v dvorano, pričeli so češki radikalci vpiti in napadati Bieneitlia in notranjega ministra Haerdtla, ker sta uvedta na Češkem preganjanje čeških radikalcev. Vpili so: Fejl Abzug Bienerth! Abzug Haercltl! Abzug Rochenburger! Bienertli je pozval najstarejšega člana zbornica poslanca Funkeja, naj prevzame predsedništvo. Funke se je le s težavo preril do predsedniškega mesta in govoril nekaj o dolžnostih parlamenta, vendar se vsled razgrajanja čeških radikalcev ni skoro ničesar, razumelo. Takoj nato je odredil začasni predsednik Funke volitev uovega zborničnega predsednika. Oddauih je bilo 440 glasovnic, od teh je bilo 98 praznih,, torej je bilo veljavnih 342 glasovnic, absolutna večina je znašala 172 glasov.: Izvoljen je bil dr. Robert Pattay iz hiše, njeno premoženje pa v svoj žep. Ljudje so se razšli s pokopališča. Kmalo potem pa se izza cerkve, prikaže moška postava; počasi se plazi proti mestu, kamor so ravnokar položili umrlo. Plašno se ozirat krog sebe, jeli ga kdo vidi. Bled je ia, razmršen; gologlav in bos cepi nad grobom ( in čudne besede mrmra v rujavo prst. iDolgo časa prečepi na tleh; naposled pa se splazi nazaj, odkoder je prišel. Bil je Primož. Ave Marijo je že odzvonilo; glasovi kravjih zvoncev in neubrano petje porednil» pastirjev se je izgubljalo po zraku in M temno krilo se je odevala gora in plan. Nad cerkvijo v temni gošči je zaskovikala sova in netopirji so se(. spuščali Šepetaje s peruti šemtertje. Na pokopališču pa se je nekje ustavil možak in Čulo se je pokanje prsti. Kmalo se je zaslišalo grebenje in čestokrat je otožen cvenk odmeval v tiho noč. Nekdo jo kopal. Jako se mu je mudilo,, ker prst je padala na vse strani in čestokrat se je zadela lopata ob trdo kamenje. „Ne bodo te ne“ — je šepetal sani s seboj Primož, kajti ta je bil tukaj, „ne pustim te jim, nikakor ne, nikakor ne. Kam pa naj grem brez tebe, kam se naj zatečem? Saj mi boš dala kruha, kaj ne, Man-janipai — ker sem tako grozno lačen.“ Globoko je pri tem vzdihnil in lopata mu je zdrsnila iz rok. „Vzeli so mi tebe in te zaprli, pa zakopali, a jaz te najdem trt potem bo prijetno; ti me boš obvezala; oh, kako; me boli glava, kako me peče“, in ves onemogel se je zgrudil na tla. A moč ljubezni, Stran 2. S T. RAŽ A. 12. marca 1000. z 237 glasovi. Kandidat Slovanske jeduote dr. Racak je dobil l(Jo glasove, po en glas pa. Choc in Klofač. Dr. Pattay je izjavil, da vsprejme izvolitev in na to takoj prevzel predsedstvo. V svojem nagovoru je obeeal, da bo popolnoma objektiven in nepristranski. Povdarjal je potrebo izpremembe zborničnega poslovnika. in pozival zbornico k delu. Njegov govor so češki radikalci večkrat prekinili z medklici. Predsednikovemu nagovoru so sledile volitve podpredsednikov. Izvoljeni so bili: Jugoslovan dr. Laginja (234 glasov), Celi Zazvorka (227 glasov), Poljak Ktarzinski (308 glasov) socialdemokrat Ferner-storfer (207 glasov) in Steinwender (311. glasov). Za zapisnikarje so bili Izvoljeni isti. kakor v> prejšnjem zasedanju, med njimi dr. Benkovič. Med splošno napetostjo in pričakovanjem jo nato povzel besedo ministrski predsednik baron Bie-uerth. ki je povdaril, da mora vlada stopati pred zbornico v resnih in težkih časih. Bienerth je orisal zunanji položaj in rekel', da se da stališče avstro-ogrske monarhije karakterizirati po dveh činih; dosegel se je sporazum s Turčijo in naš bel grajski poslanik je oddal srbski vladi znano izjavo. Sporazum s Turčijo nas je stal mnogo, vendar je bilo to potreb--no, da se je ta zadeva, vršila mirnim potom. Nejasni so pa še vedno politični odnošaji s Srbijo in Orno-goro. Avstro-Ogrska je ves čas zavzemala stališče rešiti enako, kakor je storila s Turčijo, rešiti tudi to vprašanje z direktnimi pogajanji. A ko Srbija spremeni svoje dosedanje stališče z ozirom na Bosno, potem je Avstro-Ogrska pripravljena pričeti nova pogajanja s Srbijo o gospodarskih in prometnih vprašanjih. Nato je prišel Bienerth na notranji politični položaj ia povdarjal, da so biti, ker je vsled ostrih na-sprotstev obstanek koalicijske vlade izključen, v kabinet; poklicani možje, o katerih more vsakdo priznati, — „Jaz sem vam sedaj predočil mnogo mest iz obtožnice, pa se mi zdi čudno, da se tudi v bajoddaljenejšem kraju pojavi posamezni slučaj veleizdaje.“ — Obtoženec: „Ako se Srb napije in .vpije poginili Šokci, to je že potem veleizdaja.“ Predsednik nato: „To je „vic.“ Obtoženec: „Cela obtožnica je ;„vic“. Predsednik: ..Pazite, kaj govorite.“ Nato se je razprava zaključila, Vse brzojave, kar so jih tuji Časnikarji odposlali svolim Časopisom, je vlada ali hudo oskubila, ali pa popolnoma konfiscirala. Brzojave narekujejo domači branitelji, ker so tuji Časnikarji nezmožni hrvaškega jezika. Avstro-turški sporazum. Nekateri listi poročajo, da bo avstrijsko-turški sporazum glede Bosne in Hercegovine zadel I v turškem parlamentu na mogočen odpor srbskih in albanskih poslancev. Veliki vezir Hilmi-paša je drugega mnenja. Izjavil je, da je zadeva za turško vladoi toliko kakor opravljena. Parlamentarna komisija zar zunanje zadeve se je 8. t. m. prvič posvetovala o zapisniku in razlogih. Zbornica se bo bavila z entento v prihodnji seji. Turčija In Bolgarija. Veliki vezir je rekel nekemu časnikarju, das je dosežen popoln sporazum glede odškodnine, ki jo bo plačala Bolgarija Turčiji za vzhodne železnice potom kapitaliziranja turške vojne odškodnine, ki jo dolguje Rusiji. Računov o kapitaliziran ju da v Peterburgu še niso dovršili'* zgodi se pa to .vi najkrajšem času. — Z druge strani pa poročajo, da Turčija mora vgrizniti v kislo jabolko, ker Rifaat-paša' v Peterburgu S turškimi protipredlogi ni uspel. Turčija bo re-signirala, ker hoče balkansko vprašanje čimpreje spraviti z dnevnega reda. Drobne politične vesti. Cesar Franc Jcžef I, je sprejel v Sohönbrunnu turškega vojnega atašeja majorja Izmaila Hekki be-ja v posebni avdijenci. — Ruski ministrski predsednik Stolypin je nevarno obolel. — Iz Sofije poročajo, da se napravi zveza med Srbijo in Bolgarijo. — SAmeriŠki poslanik na Dunaju Francis je podal ostavko. — Iz Perzije prihajajo vznemirjajoče vesti. jGo-vori se že o potrebi intervencije Rusije. Ruski konzul v Dšulfi je poslal bojujočim perzijskim strankam nekak ultimatum, češ, da prestopijo ruske čete, perzijsko mejo, ako se bojevniki ne odstranijo iz (obmejnih pokrajin, V Marandu je bilo usmrčenih mnoge oseb. — V Opaivi se je zbrala ob obhodu vojaške godbe velika množica, ki je burno demonstrirala proti Srbom. Raznoterosti. Krščanski .(PI > („Narodni Dnevnik“, Liberalci kaj radi naglašajo da so tudi kristjani, celo prav pobožni kristjani, da velja njih boj ne veri, ne cerkvi, temveč samo duhovnikom, pa je to samo pretveza, uvidi vsak pameten človek u saj brez duhovnikov ni cerkve. Boj liberalcev gre proti cerkvi in njenemu bogoslužju, torej proti krščanstvu kot takemu. Liberalni listi izdajo svoje prave in končne namene ob vsaki priliki. To se ne da prikriti, ker resnica Sili na dan z nujno in nevzdržno silo. Kako spoštovanje imajo liberalci do vere in cerkve in do njenega bog o. služja, dokazuje zopet četrtkova številka „Narodnega Dnevnika“, ki piše: i,,Plačamo g, dr. Korošcu 10 tihih maš, da bo tvsaj nekoliko oškodovan za ta čas, kar ni dobival za svoje „trudapolno narodno delo“ di-jet — seveda proti potrdilu, da jih je res bral za naš in naše stranke dober namen.“ Ali se to ne pravi norčevati se iz bistvenega dela celega krščanstva in njegovega bogoslužja, norčevati se iz najsvetejšega obreda naše cerkve in sploh krščanstva, iz sv* maše? Ali ni to frivolnost in predrznost brez primer? Tako je torej krščanstvo liberalnih tudkrisljanov. Preganjanje Srbov avstrijski Vsenemci! Te dni so preiskovali na Hrvaškem tudi stanovanje dr. MilajBinoviČa. In čujte groza! kak zločin! našli so v stanovanju odeje v srbskih barvah in manšetne gumbe s podobo kralja Petra. To je pač izdajstvo 1 Obrnimo to stvar na avstrijske razmere. V Avstriji so Vsenemci neštetokrat javno izrazili svojo odločno privrženost prusaški cesarski rodovini; vsenemški poslanci , so proslavljali v češkem deželnem zboru pruskega kralja in nemškega cesarja s pesmijo „Hohenzollernlied“, vsenemška društva v Avstriji slone vsa na težnjah, katere so njihovi poslanci že neštetokrat javno izjavili, da hočejo pripadati k Nemčiji; v vseh rodovinah vsenemškega mišljenja v Avstriji najdeš slike nemškega cesarja, nemškega Bis-marka; pri vsaki priliki razobešajo javno vsi avstrijski Nemci nemško ifrankfurtarico; v nemških dijaški 1 društvih se gode Često nepopisne reči proti Avstriji : celo nemški srednješolci nosijo vedno priveske na uri vi prusaških barvah iBli obešajo razne glave n pr. Bismarkovo ali Vilhelmovo na verižice in kažejo javno svoje nagnjenje do- Prusakov, Takih dejstev jo y Avstriji dovolj; politična oblast jih dobro pozna. SAli smo že kdaj slišali., da bi bili pri nas kakega Nemca radi teh zločinov tirali v zapor, kakor so na Hrvaškem qdyetnika dr. 'Miladinoviča radi manšet« nih gumbov. To pa da pomisliti. Šolnina na srednjih Šolah. Šolnina na srednjih šolah je pravzaprav jako nepotreben davek, ker smejo davkoplačevalci pač pričakovati od države, da jim ta vzdržuje Šole. Vlada je naj stališču, da ne cdje-nja od teh prispevkov, ker ji le vendar nekaj grošev vržejo in pa zastopa mnenje, da marsikateri dijak Študira marljivejše, ker se boji radi plačila Šolnine. Po zadnjem odloku naučnega ministrstva utegne zares imeti plačevanje Šolnine na srednji šoli pomen, vsaj svarilen pomen za učenca. Plačevanje šolnine se je zares jako olajšalo. Določbe za prvi razred so bile dosedaj naravnost trde. Po novi uredbi se bode opustila šolnina vsakemu učencu prvega razreda, ki ima do okoli 15. novembra v vedenju ali „prav dobro“ ali „dobro“ in v raznih predmetih vsaj „zadostuje.“ Vsak le količkaj marljivi deček, ki je le nekoliko nadarjen, lahko to doseže. Ce začasno oproščeni učenec koncem tečaja ne zadostuje postavnemu napredku, to je če ne dobi v vedenju vsaj prvih dveh redov, ali pa dobi iz katerega koli predmeta „neza- ‘v dostno“, mora plačati Šolnino za prvii tečaj naknadno. Pripetijo se slučaji, da dobijo učenci, kateri niso bili sredi tečaja vredni oprostitve, koncem tečaja spričevalo z odliko, oziroma da. imajo vsaj polovico predmetov „prav dobro“, drugo polovico pa „dobro.“ Takim učencem država povrne Šolnino koncem prvega tečaja. Te določbe veljajo za prvi tečaj prvega razreda. V drugih razredih so opravičeni po novi določbi vsi dijaki, ki imajo v vedenju „prav dobro“ ali „dobro“; in v raznih predmetih vsaj „zadostno.“ Ce ima učenec tudi v vseh predmetih „zadostno“, se oprosti, če zadostuje v vedenju. V spodnjih razredih zadošča tudi spričevalo, v katerem se prizna dijaku zrelost; za vstop v prihodnji razred, ce ima tudi iz jednega predmeta; „nezadostno.“ Te določbe so zares olajšane; zato pa, stariši, pazite na svoje sinove, da vam ne bode treba po nepotrebnem plačevati hudega davka, katerega se prav lahko odkrižate. Ce bode moral dijak zanaprej še šolnino plačevati, ali ni za študije, ali pa je nemarnost kriva. Na adreso sL poštnega ravnateljstva. V; pon-deljek popoldne ob 2. uri 15 minut je bila oddana v, St* Lenartu v. Sl, goricah brzojavka za v St. Ilj v. Slov, goricah. Naslovljenec je pa dobil brzojavko še le v torek zvečer ob peti uri, To zakasnitev je oči-vidno zakrivil poštni urad v Št, liju, kajti iz brzojavke je razvidno, da je došla v St, Ilj že v ponde-ljek ob 5. uri zvečer. Torej je na Šentiljski pošti ležala brzojavka celili štiriindvajset nr. Narodni List nerodno vprašuje, zakaj lavantinski ordinariat mariborske slovenske škofije uraduje nemški; naj bi raje prijel svoje učitelje, ki tresoč se, spoštljivo sprejemljejo samonemške dopise c, kr. okrajnih šolskih svetov ter boječ se denunciacije delajo (večinoma nemške pobotnice za davčne urade, Tu pometajte. Lavantinski ordinarijat nikoli ne rešuje slovenskih ulog; nemški, ampak slovenski. Zveza) slovanskih mhadeničjev vabi na mladeniški sestanek, ki ga priredi dne 25, marca v Mariboru v prostorih Kat, del, društva (Flössergasse) ob 10, uri dopoldne s sledečim vzporedom: 1, ,0 dozdajšnji in bodoči mlad, organizaciji, 2, Večji shodi v poletju 1909. 3, Gospodarska organizacija, 4. Telovadna organizacija. 6. Slučajnosti. Sestanek bo za razvitje naše mladeniške organizacije velikega pomena, Zato opozarjamo vsa naša bralna društva, mladeniške zv.eze in posamezne župnije, da pošljejo na njega svoje odposlance. Komur bi pa bilo nemogoče, se udeležiti tega sestanka, naj pošlje svoje nasvete glede naše mlad. organizacije s posebnim ozirom na dotični kraj na naslov: Jož, Šut, Maribor. Na veselo svidenje! Na zdarjj Nemška kultura. Kako velike uspehe dosežejo Nemci s svojimi ponemeevalkiimi šolami, lepo kaže sledeče pismo, katero priobčimo dobesedno: „Ljibe Švester, danke tir pesne vir teine ljipes kartn hat mi zer ke vrijdet var mi šun zolank vajhk nah tir das hobi Nih gvxist voda pist meh ti tir šon zogesn sen und Mit,tir šprehri Wastu ge jec nah Pei-tau cum mine man er ist pen P. J. komt vilajt er na fošank cuhas val hota mi niks nohi šiken vnl niks šrajben do tam denkih das virt komen dan kans mit cin komen unzere lait znk imer varum komst niht cumr Wrajtet tih ale mein kline kazim zak imer van kom cu uns kom ject ih ,ver šon dir etwas kebe t,au gel tinstak koma opštehen en Švajn unt toshobi ih zagen das has mi dajč gešriben das kan nih ajeter lezn ih gaun ti nih aber peser virt šon bi niks vilajt virst kenen vas lezen. ih pitetir kom cumir jec mit J. unt zok in ven cu im kest zola tir dad kavn un dan prink das mil val er žunirt sih, jec šlise maine šrajben kise dih herclih deine Svester M.“ Komentarja k temu menda ni treba. Za S. K. S. Z: so darovali: V družbi pri Ramšaku v St. Jurijp ob Taboru nabralo 20 K;, č.j g. Josip Krohne v Razborju pri Slovenjgradcu 20 K; č. g. Pečnik Franc, župnik v Podgorju pri Slovenjgradcu, 6 K; v Podgorju pri Slovenjgradcu nabralo 3 K. Za.S. K« Z.; C. g. župnik Alojzij Gričnik na Reki 17 K; g. Jože Goltnik v [Nazarju 19 K 85 v; č. g. župnik Gartner na Planini 2 K; na ženitovan-ju Simona Dvoršak v Jurovski vesi pri Ptujski gori je nabral po licitaciji smodk ženinov oče, Fr. Dvoršak 5 K za „Kmečko zvezo“. Rodoljubi, posnemajte ga ! Za napad in hudobno obrekovanje v Narodnem Listu pošilja g. Vid Habjanič v Veličanah pri Jeruzalemu Slov. Kmečki zvezi 4 K in obljubi, pri bližnji priložnosti poslati tudi tiste krone, ki jih dopisnik Narodnega Lista dolguje bivšemu slugi „Narodnega Doma“ v Mariboru. Da se dolg izterja je Že preskrbljeno. Število društev iS. K. S. Z. se je zopet pomnožilo,- Pristopili ste namreč „Bralno društvo na Ljubnem v Sav. dolini“ in „Kmetijsko bralno društvo v Grižah“. Naj tudi druga društva, ki Še niso, naredijo ta korak, !ter pristopijo k S. K. S. Z. Saj že veste, da morate na vsako pismo in poštno pošdjatev prilepiti obmejni kolek. Opozorite na to tudi svoje znance. Vžigalice: „V korist obmejnim Slovencem sc najboljše. Kupujte samo te vžigalice. štajersko. Mariborske novice. Mahnert ima uspeh. Protestantski pastor v Mariboru, doma iz nemške države, je 43 dni potoval po Nemškem, pa ni tamkaj ostal; temveč se jo vrnil. Pa ni prišel praznih rok, temveč je s seboj prinesel lepo svotico 3600 mark, ki jih jej nabral po raznih krajih renske province. Od teh 3600 mark se bo, kakor' poroča „Marburger Zeitung“, 2000 mark pora- bilo za mariborsko protestantovsko občino. Za kakšne svrhe in pod kakšnimi pogoji? Avstrijski protestantizem torej- živi od nemškega denarja, in ker se pla-čilo da samo delavcu, mora delovati v vsenemškem smislu. Importirani vsenemški pastorji so živ dokaz zato. Kdaj bo neki celjski May šel .v nemško državo na zbirko in koliko bo prinesel s seboj? Razmere na tukajšni pošti je našf list že večkrat okrtačil. In to po vsej pravici. Toliko nereda že menda kmalu ni na kaki zakotni pošti kot tukaj, kjer. bi moralo biti drugim vzor. Danes se imamo posebno pritožiti zoper uradnika, ki posluje po večerih pri pisemski pošti. Bilo je ob sedmih zvečer. Pri oknu se je nahajalo pet strank. Vkljub pozni; uri in da se je strankam mudilo, se je uradnik šalil z dvema nemškima „frajlama“ ter ostale stranke pustil* čakati. To pa je že preveč. Tudi slovenščina je temu uradniku španska vas. Priporočamo poštni upravi, naj vendar že enkrat nastavi ljudi, ki bodo pošteno podučeni tudi v slovenščini. Mariborski mestni očetje so veliki prijatelji pouličnega blata. Gotovo ni nobeno spodnještajersko mesto tako bogato na pouličnih krasotah v podobi raznih luž in blata, ko naše mariborsko. Zjutraj nam je nebo še malo naklonjeno, ker takrat se vsa ta tekočina strdi. Toda proti poldnevu in na večer se ulice spremenijo V veliko lužo, po kateri morajo capljati, tako višji kakor tudi nižji šloji. Mestnim očetom pa je ta način snaženja, kakor ga uporabljajo Časih z uspehom tudi, v Ljubljani, najbolj po volji. Z velikim hrepenenjem zro proti nebeškemu oboku, kedaj bo odprlo ljubo solnce svoje Žaklje ter pustilo delavce-žarke na mariborske ulice, da, bi vso to krasoto brezplačno pospravili. Solnce pa se hudomušno muza mestnim očetom, kateri še vedno pričakujejo od njega pomoči, a mi capljamo po blatu in capljamo. Tako je pri nas v Mariboru pod nemškim gospodarstvom. Zgrudila se je v sredo popoldne 701etna Marjeta Ozim iz Bistrice pri Lembachn na tukajšnem glavnem trgu. Ker ni mogla nikamor naprej, so jo z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico. Umrla je y Radvanju pri Mariboru gdč. Magdalena Lošnig, posestniška hčerka, stara 22 let. Celjske novice. Volilni shod občinskih volilcev se je vršil včeraj dne 11. marca v „speisesaahp“ nemške hiše. V, istih prostorih ima v soboto dne 13. marca potovalni učitelj nemškega šulferajna shod. Imenovanje. Upraviteljem tukajšnje kaznilnice je imenovan Franc Pacal, dosedaj kontrolor vi mariborski kaznilnici. Za pristava pride sem Friderik Zamolo. Celjsko porotno sodišče. Za drugo zasedanje tukaj-šnega porotnega sodišča je imenovan za predsednika dvorni svetnik pl. Wurmser, za namestnike pa svetniki deželnega sodišča dr. Schöflein, Kotzian in Garzarolli. Vodovod. V Sovcdni pri Celju bodo zvezali vodovod z mestnim. S tem se bo odpcmoglo posebno nevarnosti logarja. Ptujske novice. Malikov Shod. Zadnjo soboto je imel v Ptuju vse-nemec Malik svoj shod. Priporočal je Ptujčanom, naj si za deželni zbor izvolijo peka Ornika. Posebno pa razburja Malikove živce ljudski misijon pri oo. minoritih, vsled katerega je v nevarnosti nemški značaj Ptuja. Vikar Böhm je poveličeval Malikove zasluge posebno glede ponesrečene nemške šole v Št. Lenartu. Ljudski misijon, ki se je vršil v preteklem tednu, ni bil povolji našim nemškutarjem in mečejo ves svoj žolč na njega in tiste, ki so se ga udeleževali. Nas ne moti veliko to podlo obrekovanje; saj bo ravno to odprlo našemu ljudstvu oči, da bo spoznalo svoje germanske prijatelje in se jih tudi vedelo izogibati. Da se pa ljudstvo za to neumno čenčanje ne zmeni, je dokaz obilna udeležba pri misijonu, ki je tudi znamenje, da si naše ljudstvo zna ustvariti tudi svojo sodbo. Udeležba na misijonu je bila zelo velika. Prišli so tudi iz sosednjih župnij poslušat krasnih pridig, v katerih so misijonarji jedrnato razlagali verske resnice, posebno pa stanovske nauke. Obhajanih je bilo v celem okoli 6000, lep odgovor na napade nemških in nemškutarskih listov. Drugi kraji. Št. lij v Slov. goricah. Šentiljska dekleta se vedno oolj gibljejo. Zadnjo nedeljo, dne 7, maroa so. zopet imele svoj drugi, zelo dobro obiskan dekliški shod. Zbralo se je 36 samo vrlih mladenk. Otvorila in vodila je shod voditeljica „Zveze“, Micka Krenova, Govorile so Zofka Šalijeva, M, Golob; z lepimi deklamacijami pa so nas razveselile Pepca Kermovo, Terezika Hamer, Lizika PeŠl in Terezika Pec. Tudi petja ni manjkalo. Vrle mladenke, le držite se besed Terezike Pecove: Sestre, v kolo se vstopimo, ter se oklenite vaše („Dekliške zveze“, — Na Jožefovo,pa se bo pri nas prenovila že pred leti ustanovljena ^Mladeniška zveza“. Ne bomo pustili dalje, da bi nam dekleta v tem oziru prednjačila. Zato se moramo pružiti v mladeniški zvezi. Za ta dan sta nam obl j uh bona dva govornika iz Maribora. Vabimo pa tudi druge ’Mariboržane, da se tega, za naše mladeniče veselega dneva zopet mnogobrojno udeležijo. Cirkovška hranilnica in posojilnica je določila (500 K za postajališče. To je res veselo in Častno darilo tako mlade, a tako močne denarne zadruge. Slava vrlim odbornikom, ki so nam Že v poldrugem letu prigospodarili 500 K, katere jasno kažejo vsakemu pot, kje naj denar vloži in kje si ga naj izposo- di, ako želi sebi in svojim domačinom dobro. Teh 500 K bo v korist ,vsem Cirkovčanom,, ki seldaj dobro vemo, kje nas Se čaka vsako leto Se dvakrat večji dobiček za druge gospodarske naprave, ako le hočemo pametni in složni biti, iDobro tudi, da vemo, kdo je dal prve stotake, ki bodo pomagali vstaviti vlak v naših Cirkovcah. Cirkovška hranilnica in posojilnica ne bo delala za žep samo enega možiceljna, temveč bo v korist celi občini, celi župniji. Ce bi ne imeli svoje (domače hranilnice in posojilnice, bi nikjer ne bilo nie; če bi pa imeli v vsaki vasi knjige in blagajno, bi pa ne mogli plalčati niti popra za kislo juho. Veličane. Mož — to je prečastno ime -- ki si samo takrat obleče suknjo in hlače, kadar gre v „narodno“ hišo v privatno •„nemško“ Šolo prodajat svoje modrosti, bi rad imel nekje domovinsko pravico, zato hodi tudi v najhujši zimi stat pod tuje bukve in stoji tam tako dolgo, da že grilom postane toplo pod njegovimi podplati! Tako je stal tudi med zadnjimi našimi občinskimi valitvami ta „pod tujo bukvijo najuglednejši mož“ in izpod te bukve dajal povelja svojim vernim kot general svojim vojakom ! Ce zmagajo, tako si je mislil, bom 'takoj župan! Pa nesreča, zakaj ne miruješ? Moj up je šel po vodi. le jadrajmo za njim. je klaverno popeval po volitvi! Ne bo župan, ne dobi domovinske pravice, to je pre-žalostno! Eno upanje sedma, Narodni List! Ta naj da zadoščenje! In Narodni List je moral natisniti njegovo žalost! Veš kaj? Pošlji drugikrat svoje solze Narodnemu Listu, da bo ž njimi natisnil tvoje besede, pa (boš rešen tega gorja! V Narodnem. Listu opominjaš občane, naj pri novih volitvah vsak. stori svojo dolžnost, naj pride vse na volišče! Jaz tudi tako pravim, vsi morajo priti, pa vsi katolišlco-narod-ni volilci skupaj voliti, potem ti z Baumanom vred ne boš zmagal! Možje! Spominjamo se še vsi, kako smo pred leti bili složni, nič nas ni ločilo, zdaj vas pa ta nebodigatreba ščuva proti lastnim soobčanom! Stari mir, stara sloga se bo povrnila, sam eno storite: Kadar pride k vam Človek, Id si ne more z drugim kruha služiti, kakor s šcuvanjem, ven ž njim, in Če nimate druzega pri rokah, vzemite burklje! Slov. Bistrica. Človek bi ne verjel, kako delajo naši Nemci. Pretekli teden čaka nekdo na sodišču v Slov. Bistrici. Iz pisarne pride mlad,t dolg m tenek človek, z majhnimi brkami ter stranki na hodniku govori na srce: Veste,, pogodbo morate napraviti tukaj pri tem dohtarju, kar tukaj tam na voglu. Dotična oseba je mislila nemškega advokata. Žalibog, da priča tega pogovora ni spoznala nemškega petelina, to pa ve gotovo, iz. katere sobe je prišel. Tako se torej dela. Skušali bomo dognati, kdo je bil tisti Človek in potem pa brez usmiljenja! Slovenci, zavrnite take predrznosti, nihče vam nima predpisovati, kje bi delali pogodbe. Vsako tako agitacijo naznanite takoj enemu bistriških Slovencev! Poskrbeli bomo, da nemškim petelinom greben preveč ne zraste! RatlomeršcaH pri Ljutomeru. Franc Slokan baje dobiva 2 K na mesec samo za to, da razširja soci aldemokra lični list „Naprej“ in razne druge rdeč-karske prismodarije. Možu gotovo nismo nevoščljivi njegovega zaslužka. Obžalujemo samo, da se za kaj boljšega ne poteguje in trudi. Žerovinščali pri Svetinjah. Zadnjo nedeljo so nas obiskali gospod Viktor iz Ljutomera. Prav na, tihem so napravili shod pri Klančiču. Tudi Sef in Os-miiller iz Gubra pomagata gospodu Viktorju pri njegovem težavnem delu! Upamo, da se jim bodo še o pravem Času oči odprle! Gomilsko. Gospodom okoli „Narodnega Dnevnika“ je menda žal, da se tudi sami niso udeležili našega slovečega, sijajno uspelega socialnega tečaja v Braslovčah, kjer je bilo baje poleg blagodejne dušne tudi telesne hrane za vse udeležence Čisto gratis na razpolago, Prav gotovo se jim menda še zdaj sline cedijo po zamujeni okusni menaži, katera pa nas ni doletela, dasiravno ste nam jo blagovolili oponašati. V pojasnilo vam, pa moramo vendar povedati, da so bili gospodje voditelji tečaja tako ljubeznjiv:, da so nam bili pač vsestransko tako všeč, da bi jih poslušali kar cele dneve, ne da bi mislili na svoje telesne opomine. Bilo je slabo vreme, toda nas to ni ustavilo, kajti v natlačeno polni dvorani nam je bilo prijetno, zato se še. tudi niti h kosilu nismo vračali na domove. Gospodje so pa hoteli zato tudi v tem oziru po-zornpst na nas obračati ter so nas blagovolil] vprašati, koliko mož ali mladeničev bi želelo tam kositi, ker še mora obvestiti gostilničar, da bi nam mogel postreči, kajti bila nas je veliko! Za to izredno prijaznost smo gospodom seveda hvaležni, toda- kosilo — ob katerem smo se še tudi posebno dobro zabavali -smo p« plačali Sami. Nehajte nam torej biti zavidni Trosila, naši ljubljeni gospodje okoli „Narodnega Dnevnika“. ter nehajte točiti sline po teh zamujenih kosilcih ter nikarte ne. verujte, da nam je bilo k»j *reba šenkati ; vse smo sami plačali, kar nam je došlo v želodec. Torej toliko v pojasnilo. — Gomilški udeleženci socialnega tečaja. Ljctomer. Naši liberalčki so po svoji Čitalnici začeli pri vseh Slovencih brez izjeme nabirati za ljudsko knjižnico*, ki ima namen, širiti. protikatoliško literaturo, protiversko časopisje, liberalno ideijo, ter odvračati ljudi od bralnega društva, ki stoji na kato-M i podlagi in že leta sem plodonosno deluje za pra-izdbrazbo ljudstva. To pobiranje je urejeno na tata zviti način, da mnogo ljudi še ne ve, za kaj se gre. Tako so nekatere osebe strogo katoliškega miš- ljenja tudi prispevale, ker so mislile, da se gre za pomnožitev šolarske knjižnice Franc Jožefove šole. Zavedni katoličani so storili svojo dolžnost in so podpiranje protikatoliškega podjetja odločno in pogumno zavrnili. Ce pa najdemo v nabiralni poli zaznamovane — četudi s prav majhnimi: svotami — nekaj oseb naše stranke, leži vzrok v tem, da se te še vedno boje obrekljivih napadov liberalcev v njih časnikih. Se ve, ni tako nevarno zameriti se nam, ker mi, pravi katoličani, po svojih principih ne poznamo» ne sramotenja, ne javnega žaljenja, še manj pa obrekovanja svojega bližnjega. Prihova. Dne 11. L m. je umrlai na Prelogah Uršula Goričan, mati vrlega narodnjaka Janeza Goričan, v lepi starosti 81 let. Ranjka je bila. obče znana po svojem usmiljenju do ubogih in postrežljivosti do popotnikov, ki so se radi oglašali pri stari materi. Blaga ženka, počivaj v miru! • Bočna. G. Peter Ručigaj, trgovec v Bočni nas prosi objaviti, da on še nikdar ni jemal moko pri nemškem celjskem mlina. — V Bočni se že več let resno razmotriva vprašanje o ustanovitvi mlekarne, a ne sirarne, kakor so poročali nekateri slabo poučeni listi. Predno se bo pa ista ustanovila, pojde več posestnikov na učno potovanje, da si ogledajo nekatere dobro usperajoče mlekarne na Kranjskem. Vinski sejem. Novoustanovljena podružnica c. kr. kmetijske dražbe štajerske za brežiško okolico priredi v sredo dne 31. marcija t. I. od 9. ure naprej v prostorih Narodnega doma v Brežicah vinski sejem. Vinogradnikom iz okolice, osobito iz slavnoznanih bizeljskih, pišečkih in sromeljskih goric, bode ta dan ponuđena prilika, svoj izborni vinski pridelek po primerni ceni spraviti v denar. Ker je želežniška zveza od vseh strani v Brežice ugodna, nadejati se je, da se tega vinskega sejma udeleži veliko število kupcev posebno gostilničarjev, ki znajo ceniti žlahtno kapljico, od blizu in daleč. Koncert glasbene šole v Celju. Glasbena šola ljubljanske Glasbene Matice v Celju priredila je dne 7. marca. t. 1; svoj prvi koncert. Za kulturni razvoj Slovenstva v Celju pomeni to dejstvo nič manj nego, mejnik med staro! {in novo glasbeno dobo, saj je Glasbena Matica, daši že ustanovljena meseca novembra leta 1908 še le s tem koncertom premagala vse presodke in ovire in dobila splošno zaupanje. Se-le s tem koncertom dobila je pravo življensko moč in še-le s tem koncertom bila je ustanovljena definitivno. Kako je bilo dosedaj? Imeli smo instrumentalno godbo in petje, in v te namene dovolj društev' in odbornikov, a kaj smo dosegli? Narodna gonim je zadostovala pri plesih — in bo v ta. namen potrebna tildi še v novi dobi — bila je vsikdar na razpolago pri drugih koristnih narodnih prireditvah, a nikdar se ni povzdignila do kake višje kakovosti. Petje nasproti je doseglo tupatam kvalitativno visoko stopinjo; doseglo in postavilo je leta 1905 rekord s tem, da je nastopilo z dvanajsterimi, jako težavnimi, novimi komadi v moškem in mešanem zboru s 60 pevci, in se je pelo vseskozi s pravim duševnim, to je umetniškem čuvstvovanjem. A ta pevski uspeh je izginil kakor fata, morgana prav kmalo. Petje se je potapljalo ,v malomestnih razmerah v stalnem „decrescendo.“ Konečno ga ni bilo nič več. Kar smo torej v stari dobi pogrešali najbolj; bila je v instrumentalni godbi kakovost, v petju pa stalnost. Tem nedostatkom oclpomočr poklicana je Glasbena Matica. Prvi korak je storila s tem, da je najela novo učno moč, ki se ima pečati izključno z glasbo. Pridobili smo jo v osebi glasbenega ravnatelja g, Adolfa Feicta. Kaj premore ta mož, je na novo dokumentiral s svojim sijajnim nastopom pri tem koncertu. Pokazal je, da umetnost ne leži v kompliciranosti težkih komadov, temveč v tem, kako se proizvaja vsak komad, bodisi čisto priprost ali pa tudi težaven. Vsi lahki in težavni komadi so se Izvajali tako, da je vsak, tudi glasbeno manj izobražen udeleženec koncerta, ako je le pazljivo zasledoval posamezne točke, prav lahko razumel, v kateri meri stika dotična glasba duševno razpoloženje. Tako je prišel do veljave humor v) nj/egovl skladbi „Gos na goslik“ (krstil ga je prijatelj Vodlak tako, ker se udarja na gosli z gosjem perom), dalje cerkveno globoko pobožno razpoloženje, lik molitev v „Largo“ od starodavnega Händlna, tako krasna uspavanka iz opere „Poljub“ (Hubieka). Klavir lik zi-beljka, gosli lik otroček zaspanček, ki jedva zaspi, a se zopet prebuja, dokler ne zaspi vt skrajnem krasnem pianissimu. Tako je prišlo do veljave tudi razpoloženje, kakor v zibajoči; se barki v „Barcarolli“ iz opere „Hoffmannöve pripovesti“ in veličasten sprevod kraljice Saba, poln najkrasnejših, veličastnih akordov, sedaj že 70 let starega, eminentno klasično-finega skladatelja ogrskega Žida Goldmarka, Id s® jo povspel od priprostoga uslužbenca do lovor jevih vencev prvih* svetovnih duševnih korifej. Vse te skladbe je gospod Feix za naše razmera in z ozirom na materijal večinoma sum instrumenti-ral, oziroma dano instrumentacijo popravil, in šo njegovi popravki uplivali riaravnost kot komentar skladbam. i. : - . • ■■■ C rez vse pa je učinkovala velikanska Slovanska glasba B. Smetane „Moja domovina.'“ Smetana, ki slovi danes po celem svetu,‘Živel Je v najubožnej-ših razmerah — niti postelje ni imel —< in ko je nekoč svojega založnika Urbaneka v Pragi naprosil, naj mu posodi eden goldinar stare „šajn“-veljave, ga ni dobil — revež je od bede in prevare znorel! Danes pa zaslužijo založniki z njegovimi skladbami milijone — dokaz, koliko so vredni godbeni umotvori ia kako malo se ceni skladatelje — lumpe, norce!,'Simfonija „Moja domovina“, spisana za velik orkester, izvajala se je na štirih1 glasovirih in harmoniju. Polna duševne glasbene sile vpliva kakor pesniško delo ali galerija slik ali celo folkloristiškai študija. Polna najkrasnejših efektov, vidiš v njej cel razvoj reke Moldave od njene zibelke do njene smrti v reki Labi. Izvirek! kako srčkan, valčki črez kamenčke — pride drugi izvirek, hitita naprej, družijo se jim drugi — naraščanje, drvenje, šumenje, ki postane pri Kuklah naravnost grandijozno. Sečaš se ob bregovih Moldave v krasni mesečni luči, harmonij — a kako krasno! Vile, kako se igrajčkajo! In sedaj [hajd med kmečko svatbo, pleši z njimi, godba ti vzdiguje pete! Reka narašča, — postane mogočna — mraz ti leti po hrbtu, jadraš z reko vred ob krasnih, velikanskih, kontrapunktično izpeljanih motivih Višehrada mimo Prage — a sedaj otožnost —i kako topeča srce! — Ostani zdrava „matička Praga“ — smrt na septim-nem akordu! Cela skladba traja 16 minut, ako je izpeljana pravilno — in ni trajala za sekundo kračje ali dalje, dokaz, kako silno natančno je bila naštudirana, vsaka notica », proračunjena z skoro neverjetno natančnostjo in z vsem tehničnem rafinementom. Tudi pri vseh drugih skladbah opazili smo preciznost v dinamiki do skrajnega pianissima in v tehnični uporabi instrumentov. Vsakemu, bodisi tudi ne-muzikalnemu, moralo je ugajati, kako enakomerno so goslači vodili svoj lok,, cel večer vedno vsi istočasno z lokom navzgor in istočasno zopet navzdol Odlikovale so se dame gospa Mina Feix, go-spice Dora Bergman, Sernec Mila, Vašič Marica m Vrečko Zdenko na glasovirju. Udarjale so krepko in fino nuancirano in nastopale so z gracijoznostjo, kar ni malo uplivalo na skupen estetičen užitek. Mladi g. Radovan Brenčič ugajal je kot solist na goslih in g. Detiček na harmoniju. Poleg teh nastopilo je še 10 goslačev, čelo in bas. Pri vseh koncertantih smo opazili, da je njih znanje dobilo od gospoda Feixa ko-nečen lik in duševno skupnost. Jako hvaležni smo stariši, ki imajo za dolgoletne denarne žrtve Si tem koncertom zadoščenje, menda v prvič. Tako je nudil ta koncert gotovo 'vsakemu nekaj. Ljubitelji priproste godbe so se naslajali ob zvokih „Narodnih čeških pesmi“ in ni( se bati, cfa bi delovanje Matice ne bilo za širše mase, nego le za ne- . katere ljudi, kakor je pisal „Narodni; Dnevnik.“ Sicer smo pa mnenja, da ni naloga Matice zabavati, temveč podučevati. Sicer bod'e| pa tudi v zabavnem oziru storila gotovo več, nego se je storilo do sedaj od katerega koli društva.) Koncert je bil dobro obiskan, prihodnjič bode pa sigurno Še bolj. Takrat nastopi že; matičen pevski zbor. Tudi cerkven koncert je baje projektiran!» Pri teh koncertih na svidenje!) „ Dr. Ant. Schwab, Koroško. Volilno gibanje. (Splošna skupina). V spl. skup. stoje si nasproti: v celovškem okraju slov. Grafenauer in nemško -nae. Dr. Metnic, v beljaškem nem. kršč.-soc. Kaufmana in Brugger, v špitalskem okraju kršč.-soc. Hofer in nae. Dr, Steinwender, v št. vidskem okraju kršč.-soc. Tatrehl in nac. Grössbaner. Slovenci v beljaškem okr. spl. skup., ki šteje 4/j Slovencev glasujejo, (potom kompromisa) za nem.-kršč.-soc. Kaufmanna. — (Slovenska agitacija). Socijalni tečaj v Velikovcu se je izvrstno obnesal. Predavali so gg. kanonik Dobravc, župn. Kogelnik, m igr. Podgorc, dr. Cukala, dr. Ehrlich, ured. Smodej. Udeležencev se je pričakovalo kakih 20, prišlo jih je pa 42, in med njimi celo dve zastopnici ženstva, ki sta pridno vstrajali do konca! — Volilni shodi so bili dne 28. febr. pri Ohaču v Ločah blizu Vrbe, pri Geršaku v črni in pri Steklu v Prevaljah. Na zadnjih dveh shodih sta govorila posl. Grafenauer in msgr. Podgorc, na prvem pa dr. Brejc in kandidat za beljaški kmečki okraj posest. Vošprnik. — Volilne katekizme oddaja brezplačno pisarna polit, društva (uredništvo Mirovo) v Celovcu, Pavličeva ulica št. 7. — V nedeljo dne 14. t. mesca bode dpp. shod pri Pirovcu na Lancovi in popoldne v Žitari vesi. — V kmetski skupini okraj Celovec kandidira g. Jan. Štrukelj, p. d. Bendej na Tibičah pri Tiholici. Sneg In plazi. Po Koroškem še vedno pada sneg; po nekod je ga napadlo tri metre .visoko, n. pr. v Rablju, in vsega skupaj to zimo črez pet metrov. Južna železnica je otvorila ves promet že spet na progi Maribor—Franzensfeste; državna železnica vsaj osebni promet, razvem brzovlakov, naj progab Celovec—Trst in Beljak—Trbiž—Ljubljana. Seveda, imajo vlaki še dosti zamud. Tovorni vlaki Še ne morejo voziti nikjer med Celovcem in Gorico in. •Vidmom. Sliši se, da je pri vsem Gem v Gorici najlepše solnčno vreme. Na progab Beljak—-Podrožčica. .in pa Trbiž—Bela (Pontafel)—Videm ( še noben promet ni mogoč. Pod Cemrnico namreč, blizu Podrožčice ,;so plaži zasuli in poškodovali železne tire in vrgli i«r njih dve lokomotivi, istotako pri Ukvah, kjer-leži tovorni vlak zraven 'proge, - napolnjen z laškim sočivjem. N(a- istem mestu "obtičal je v snegu tudi luksus-*-Vlak NioarDunaj in vlak, ki mu je prišel na pomoči Zgodilo sei je povsod pri izkopavanju dosti nesreč ker šo plazi zasipali delavce, Sedaj je prišla poma* gät vojaščina iz vseh bližnjih garnizij, • Še oeloj ia Gradca. », * Celovec. V sredo jutro je vlomil v dež. dvorca nek tat, ki je gotovo razmere tam dobro poznal, v pisarno dež. zveze poljedelskih zadrug in je tam odnesel 400 K. Celovec. Umrl je tu polkovnik v pokoju Alojz Puks-batuner. Bil je svoje dni ravnatelj vojaške železnice v Banjaluki v Bosni. Celovec. Obravnava proti kridatorju bankirja Winkler se je morala preložiti za mesec dni, ker je v ječi zbolel. Celovec. Nemški kršč.-socijalci jako uspešno agitirajo s tem, da njih časniki prinašajo slike njihovih kandidatov. Ali bi ne bilo tudi pravilno in praktično, če bi tudi naš „Mir“ prinesel slike naših slovenskih kandidatov? (To je predlagal že tudi naš beljaški dopisnik „Obs.“; seveda bi bilo to jako dobro agitacijsko sredstvo. Nemški kršč.-socijalci in socijalni demdkratje so s tako agitacijo imeli vedno obilno vspekov. Op. ur.) Celovec. (Železa. promet.) Na progi Celovec-Trst so pričeli voziti tudi že brzovlaki Od Celovca do Podrožčice in od Beljaka do Trviža vozijo tndi že tovorni vlaki, dalje pa še ne. Ravno tako delaje v celem obsega že proga Svetnaves—Borovlje od pondeljka sem. Progi Jesenice-Trviž in Trviž-Bela (Pontablo) se otvorita danes pa samo še za osebne vlakove. Tudi železnici Sinčaves-Kapla in Staridvor-Glednica že zopet delujete. Proga Beljak-Podrožčica je pa še popolnoma zaprta. Celovec. Finančnim komisarjem je bil imenovan koncipist dr. Ludvik Brence, Štajerski Slovenec! Čestitamo! — Finančni komisar je postal tudi koncipist gospod Rektoržik, finančna koncipista sta pa postala pri celovškem fin. rav. dr/- H. Lakony in M. Reitinger. Celovec. Nemški in drugi poslanci so se posvetovali vi četrtek z ministrskim predsednikom Bie-nerthom, radi velikega snega, plazov in zaradi pričakovane povodnji na Koroškem. Sklenilo se je vse potrebno storiti, da se večje nesreče preprečijo. Celovec. Glavno zborovanje je imela te dneve nemška mladeniška zveza „Südwacht“ki pripravlja tla nemškemu volksratu. Večijna udov je posilinem-'5 k ih komijev. Med odborniki vidiš imena: Potočnik, Obilenik, Razvornik itd. Taki ljudje so glavni hujskači v Celovcu in v okolici. (Nemški Plajprg. Ze leta 1879 je pridrl izpod h,nemške cerkve“ na; Dobraču, po Plajprškem jarku plaz, ki je napravil, grozno škodo in je pomoril veliko ljudi j. Po tej nesreči smo jarek zajezili na več .mestih in zgodilo se od teh mal ni večje nesreče več, ker plazovi niso imeli več take moči. Letos je pa na 'večer ob šestili dne 5. sušca spet pridrvil hud plaz, ki je popolnoma podrl Mateličovo gostilno in je; pobral streho Lajerjevi in Bernikovi/' hiši. Ebnarjeva kajža je vsa zasuta in druge hiše so poškodovane. Tudi nekaj ljudi je zasulo, ki; niso vbogali župana, ki je ukazal zapustiti te dni hiše pod jarkom. Izkopali so jih pa vse še žive in zdrave. Škode je okoli 100.000 K. Žabiiice. Nemški šulferajn je podaril naši šoli -aa vodovod 600 K. Naš' župan Kraner in ž njim občinski očetje se niso sramovali vzeti teh revui n ju-deževih grošev in trobijo svojo sramoto še v svet s lem, da se javno zahvaljujejo za te beraške krajcarje v. listu „Freie Stimmen.“ Žabničani! Ce smo res že tako lačni berači, da se naši občini vredno zdi, predati duše svojih otrok zai siromašnih 600 kronic, kakor je Judež Kristusa predal za 30 grošev, tedaj je -cas, da se po letu( s klobuki v rokah postavimo vsi •ob potu na Sv. Višanje, da nam bodo pobožni Slo-venoi metali krajcarje v nje! Sram nas bodi vse vkup teh Judeževih grošev, sram! Žabuicc. Dne 7, marca 1909 smo pokopali .Ur-'šbana Sluga, po domače Carija. Naši nemčurji so seveda porabili priliko in so zapeli pred hišo žalosti nemško žalostinko. Nad tem nemškim petjem se je zgražalo več Slovenk in Slovencev. To še ni bilo nemčurskim izzivačem zadosti, hoteli so še ob grobu naše mirne sosede z nemškim petjem dalje izzivati; ali naš" vrli gospod župnik dr. Amšl so, posegli vmes in so nadaljno izzivanje kratkomalo prepovedali. Slava jim! St. !Vid. (Naš prijatelj oče Krebič.) Tu je zborovalo društvq učiteljev. Govorilo se je o različnih stanovskih stvareh. Samo naš prijatelj Krebičov atej -so seveda morali povzdigniti svoj glas o političnih zadevah. Govoril je Krebič o narodnih dolžnostih na-sšega učiteljstva — posili-Nemec Krebič o narodnih dolžnostih,! to bi se šentvidske koze sme|alex ko bi tako žalostno ne bilo — seveda se pri Krebiču pravi narodno delati, proti Slovencem hujskati in jih tlačiti in ponemčevati. Nazadnje je tako ginljivo risat • svoje martrniško življenje v Št. Jakobu, da so se očku Krebieu kar sememu solze potočile oo njegovem mnčeniškem obrazu in vsi navzoči so mu sočutno zaklicali hajl! In res je dosegel Krebič to kar si je bil želel, da je namreč bil izvoljen podpredsednikom učiteljskega društva. Pohujskal jo seveda v svojem radostnem zahvalnem govoru še malo prpti Slovencem in „ta črnim“ in priporočal, da je učiteljstvu najbolj zdravo in hvalevredno delo, agitirati pri deželno-zborskih volitvah proti vsem krščansko-sooialnim strankam. Seveda, kaj bHga šola Krebica in njegove 'sodruge po Koroškem. Da je le vse „dajčfrajkajtlih gesinnt.“ Krebieu privoščimo priprosjačeno čast za njegovo mučeništvo. Gast komur čast! Po svojem delu je to čast zaslužil! Blagor mu! Ampak gledali mu bomo Slovenci tudi tu v Št. Vidu dobro na nje-_grtm'0F6te! . Št. Vid. Občinski svet. se pogaja, da bi semenj, ki se drži tu na prvi ponedeljek mea. sušca, preložil na pustni ponedeljek. Solarji v velikem snegu, ki je padel, grozno trpijo povsod po Koroškem, zlasti pa ,v gorah. Po nekaterih krajih so se sicer šole za nekaj časa zaprlo, a ne povsod, čeravno otrokom pretijo', plazi. Pri Krasnici blizu Štraspurga je Šolar obnemogel na samotnem kraju v snegu. Če ga ne bi bil rešil bližnji kmet, ki je slučajno čul otroka jokati, bil bi revček zmrznil. Benda, kje pa stei sedaj? Seveda, Časa nimate, ker so volitve! Trviž. Iz Bele (Pontafel) so se sedaj srečno rešili in odpeljali preko Vidma potniki,, katerih je bilo iz luksusvlaka iz Nice zamedenih na Beli kakih 50. Ostati so morali tami pet dni. Promet je pri Ukvah še oviran in plazovi lete povsod iz gor. Pri Mrzli-vodi je posulo rudokopa Karnerja. Našli gai še dose-daj niso. Trviž. Cesto iz Trviža v Rabelj je vojaštvo izkopalo, da se po nji lahko hodi in vozi. Prej so pošto prenašale vojaške patrulje na smučeh. Sicer je pa cesta še vedno nevarna, plazi udrejo s hribov doli lahko vsaki trenutek. Št. Mohor. Strašna nesreča se je zgodila dne 2. sušca v Lukavi. Zjutraj ob 3 uri je se vdrl velik plaz na severni strani vasi in je priletel črez potok Tratnik na hiše. Porušil je 2 hiši, 2 skednja, 3 mline in 1 delavnico. Nadučitelj Geissler je rešil samo sebe in 16 letno hčer, žena in 3 otroci so mu našli smrt pod snegom. Sam leži od strahu hudo bolan v samostanu. Razun teh so se še zadušili pod snegom gostilničarka Unterluganer in kmetica Gazgenberger, ter miz. pomočnik Maier. Rešil se je pa miz. vajenec, ki je spal poleg zadnjega. Pontablo. Premeščen je železniški, aspirant dr. Frank Lovrenc iz Pontabla v Beljak, in post. mojster Jak. Naggler iz Eisenerca v Pontablo. Spital. Hiše in gospodarska poslopja so plazovi poškodovali in porušili spodnjemu in zgornjemu Laderju v Vogljičah v Ulski dolini. Blizu tam je v Avernikovem jarku tudi plaz podrl nekaj hlevov in skednjev. — V Bocksteinu na severnem koncu turskega predora je plaz zasul dve delavski baraki in v njih 50 delavcev. 12 so izkopali živih, 17 mrtvih, dragih še niso našli, 500 delavcev in vojakov koplje noč in dan. Grabštanj. Semenj za vojaške konje (remonte) dne 6. sušca je bil zavoljo velikanskega snega jako slabo obiskan. Pripeljali so kmetje k večemu kakih‘50 mladih konj, izmed katerih jih je navzoča voj. komisija kupila 11. Mostič. Tatovi so vlomili v gostilni pri Rajnekarjn in odnesli jedila, pijače in tobaka. Sum je šel na kranjskega delavca Pet. Bizjaka, ki tu pri neki stavbi dela. Našli so pri njem še nekaj ukradenih reči, nato so ga orožniki odgnali k sodniji v Svinec. Kriva vrba. Pri Goričah je deček Jože Kropflč v svoji porednosti s samotežnieami nalašč podrl na tla 65 letno Apolonijo Vank, ki je nesla na glavi škaf vode. Ker je gluha, ga ni slišala, da od zadaj pride. Padla je revica tako hudo, da si je zlomila dve rebri. Dobrljaves. Dne 15. aprila se bo pri naši sodniji ob 10. uri v sobi 3. dražbenim potom prodala Stugecova kajža in Ravcevo zemljišče v Eneljivesi. Stugecova kajža je sposobna za gostilno in ima vse primerne naprave, kakor kleti, plesišče in kegljišče. Zemlje je pri njej V/t ha. Vredna je 3400 K, najnižja ponudba je 2300 K; Ravcevo zemljišče je vredno 500 K in se ne proda izpod 330 K. Prodajo. Dne 1. aprila bode ob pol 10. uri v sobi 85. pri sodniji v Celovcu zdražbena Krofičeva kajža na Goričici. Vredna je 5500 K, s prebitkom Marije Kropfič 3700 K; najnižja ponudba 2500 K. — Pri sodniji pri Sv. Kerni na Krki se bo v sobi 4. dne 31. marca t. L ob 11. dopoldne dražbeno prodal delež posestva vi. št. 111 v Kotiöah (Köt-thendorf) v Vnlrosu. Vrednost 262 K, najnižja ponudba 176 K. — Istega dne 31. sušca se bo dopoldne ob 10. uri v 4. sobi pri sodniji v Sv. Kerni dražbeno prodala Neu-bauerjeva hiša v Kotiöah v Vnlrosu. (Hiša, skedenj, 5 ha njiv, 2 ha travnikov, vrt, 4 ha pase, 7 ha gozda. Vrednost vsega 4500 K, najnižja ponudba 3000 K.) — Dne 15. aprila t. 1. dopoldne ob 10. uri se bosta v sobi št. 1 pri sodniji v Zel. Kapli dražbenim potom prodali Rapoldovo in Vogler-jevo posestvo v Kapli, prvo je vredno (brez hiše) 582 K, najnižja ponudba 388 K, drugo (s hišo) 8100 K, najnižja ponudba 4100 K. Razna teh dveh pohištev se bodejo prodala 3 zemljišča v vrednosti 534, 333 in 513 K, najmanjša ponudba 356, 222 in 342 K. Kranjsko. Pomlad V Vipavi. Medtem, ko po vseh krajih prevladuje velikanski mraz in sneg, ko se drugod radi velikega snega dogajajo nesreče, je v Vipavi najlepše vreme. Pomlad je že prišla v vipavsko dolino, zvončki in vijolice že cveto povsod. V bližnjem sosedstva v Colu in Podkraja imajo pa snega po en do dva metra visoko. S. L. S. je sklicala za nedeljo, dne 14. marca v Cerknico na Notranjskem shod, na katerem bosta poročala g. dež. odbornik dr. Lampe in državni poslanec Gostinčar. Organizacija uradnikov jugoslovanskih denarnih zavodov bo imela ustanovni občni zbor v nedeljo, 14. marca v hotelu „Ilirija“. Umri je v Ljubljani vpokojeni polkovnik Franc vitez Knobloch pl. Sttdfeld. dolske vesti. Suplentka na ljudski šob na Viču gdč. Elsa pl. Lukane je imenovana za pomožno učiteljico na osmorazredni dekliški šoli pri sv. Jakoba v Ljubljani. Gdč. Skabeme je imenovana definitivnim učiteljicam na vadnici ljubljanskega učiteljišča. S. K. S. Z. v Ljubljani je imela v torek jako zanimivo predavanje. Predavatelj dr. Ivan Robida je zelo poljudno razpravljal o razstrelivih in njihovi uporabi v tehniki in vojski. Žel je za svoje podučno predavanje mnogo hvale. Občinstva je bilo zbranega nad 1500 oseb. Shod V Domžalah. Kmečka zveza za kamniški okraj priredi v nedeljo 14. marca v Domžalah shod. Govorila 'bosta deželni poslanec dekan Ivan Lavrenčič in načelnik kmečke zveze Valentin Benkovič. Občili zbor društva „Abstinent“. Minuli petek je imelo društvo „Abstinent“ v dvorani krščansko socialne zveze v Ljubljani občni zbor. Predsednik dr. Krek je otvoril zborovanje ter po uvodnem govoru podal besedo tajniku Podlesniku, kije razpravljal o tajniškem in blagajniškem poročilu. Pretečeno leto so predavali sledeči gg.: 1. Prelat Kalan: Ugovori in pomisleki zoper treznostno gibanje. 2. J. Kalan : Način agitacije in propagande. 3. Gdč. Pajkova: Alkoholizem in delavstvo. 4. G. Podlesnik: Boj zoper alkoholizem in naša mladinska organizacija. 5. Dr. Pegan: Poročilo o načrta postave zoper pijančevanje, predložene državnemu zboru. 6. Gdč. Ložarjcva: Alkoholizem in njega posledice v družinskem življenju. 7. L. Smolnikar: Alkoholizem in naša društva. 8. G. Himmelreich: Alkoholizem, važen, kos socialnega vprašanja. 9. Dr. Lenard: Alkoholizem v našem slovstvu. 10. G. Klemenčič: Naloga občine v boju zoper alkoholizem. Primorj e. Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu naznanja, da je železniški promet med Trstom, Jesenicami in Celovcem zopet odprt. Slovenska zmaga v Trstu. Pri volitvi v cenilno komisijo za osebni davek III. skupine četrtega, petega in šestega predmestnega okraja so zmagali slovenski kandidati. Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo dne 14. marca bo slavil svojo benelico g. Anton Verovšek. Verovšek je bil preje član ljubljanskega gledišča in je znan po svojih gostovanjih širom ‘ cele slovenske domovine. On je tudi v Trstu vsled svojih zaslug za slovensko gledališče pri občinstvu zelo priljubljen in znan kot vsestransko delaven umetnik na glediškem odru. Devinski grad dobi za stalno oddelek vojaštva, katerega bodo nastanili po grajskih gospodarskih poslopjih. Ravno tako je kupila grajsko posest v Štivanci država ter misli napraviti tam postojanko za torpedovke. K Drnštvo jugoslovanskih železniških uradnikov ima svoj ustanovni občni zbor dne 14. sušca t. 1. ob 2. uri popoludne v Sokolovi telovadnici (Narodni dom) v Trstu. Zvečer istega dne se priredi družaben sestanek. Zanimanje za prvi občni zbor tega za jugoslovanske žel, uradnike prepotrebnega društva je jako živahno in je upati velike udeležbe. Zborovanja se udeleži več slovanskih poslancev in pa čeških in poljskih žei. uradnikov, ki pridejo kot zastopniki češkega in poljskega društva žel. uradnikov, da pokažejo jugoslovanskim tovarišem svojo solidarnost in pa da se ž njimi dogovore o zvezi vseh slovanskih želez, organizacij. Ta zveza bo štela okrog 40.000 organiziranih žel. uradnikov in nižjih žel. uslužbencev.^ Narodnoobrambno delo. Enver Rey mora biti oprezen. Znani vodja mla-doturštva med vojaštvom in sploh eden izmed najbolj razumnih zastopnikov miadoturških idej, ki je z (dovoljenjem svoje stranke prevzel mesto vojaškega pribočnika pri turškem poslaništvu y Blerolinu, se je izjavil, da nameravajo Mladoturki celo ustavo in upravo preosnoviti po vzgledu srednje in zapadne Evrope. Posebno z ozirom na šolstvo bodo sledili temu vzoru ter bodo uveljavili jezikovno enakopravnost, V ljudskih in srednjih šolaih bo materini jezik učni jezik, samo visoke šole naj ostanejo turške,. Toda oprezen mora biti Enver Bey s svojimi tovariši vred, da si ne izbero kakega slabega vzora,. Naša ljuba Avstrija n, pr, bi bila za izvršitev jezikovne in narodne enakopravnosti prav. slab vzorec. Nekatere avstrijske narodnosti, osobito Slovenci, nimajo dovolj ne srednjih in ne ljudskih Šol, ki bi bile utemeljene na podlago materinskega učnega jezika ter bi tako tudi izpolnjevale najpotrebnejše zahteve prave pedagogike. Kako žalostne so med Slovenoi šolske razmere! Nemci imajo v. Avstriji 103 gimnazije, po svojem Številu bi jih pa Samo smeli imeti 69. In koliko slovenskih gimnazij pa imamo mi? Na Štajerskem nič, na Koroškem nič, na Primorskem nič, samo na Kranjskem se je začel rafzvoj v, slovenske gimnazije; in vendar bi po Številu morali imeti vsaj 9 gimnazij. Realke nimamo Slovenci nobene in bi svojemu Številu primerno morali imeti vsaj 4; Nemci pa imajo 59 realk, dočim bi jim pripadalo samo 32. Nemških ljudskih šol je 6576 in bi jih smelo biti samo 6720; slovenskih ljudskih šol pa je 670 in bi jih moralo biti vsaj 900. To, so dosedanje — turško razmere. Zato pa si naj Enver Bey Avstrije ne vzame za zgled. Pač pa bi svetovali avstrijskim državnikom, naj gredo narodno enakopravnost Študirat vsaj v »Turčijo, ko bo enkrat reformirana.- Vseneinška borniranost in hudobnost. Celjska „Deutsche Wacht“ denuncira slovenske učne knjige naučnemu ministrstvu, češ, da delajo aniipatrijotič-no, narodno, panslavistično propagando-. To tudi skuša dokazati, ker se celo sicer duševno skrajno omejenemu vsenemštvu ne more verjeti vsaj brez navideznega dokaza. In tisti dokazi, s katerimi Deutsche Wacht podpira svojo» denuncijacijo, so res klasični* vredni naroda-„misleca“, kakor se preds svetom ponaša. nemški narod. Deutsche Wacht se je Iptila bke-'tove Slovenske čitanke ter navaja iz nje „antipatri-jotična in panslavistična“ mesta. Tako- mesto je n.; pr. basen o hrastu in lipi, Češ, da hrast pomeni nemški narod, lipa slovenski sin» da se s tem, da se bolj mehka lipa vendar upa ponosnemu in trdemu hrastu kaj očitati, hujska proti nemškemu narodu. Nepatri-jotičen panslavizem je, Če se- Hrvatje imenujejo naši bratje in če se v, prevodu navajajo srbske narodne pesmi. Panslavizem je, če se Sava pesniško poživlja, naj pozdravi in vzbudi brate,. K Čemu ? Seveda k narodni hujskariji, odgovarja , patrijotična D. .Wacht. Nev ana, nepatrijotična hujskarija je, če se proslavljajo naravne krasote slovenske zemlje, če se pohvali Slovenec, da ima bistro pamet in mehko, občutljivo srce, za državo zelo nevarna hujskarija je, če Vodnik podučuje Slovenca, da je Čedne in trdne postave in za uk bistre glave itd. Recite rajši, gospodje okoli nemških listov, da je nepatrijotičen panslavizem že samo dejstvo, da smo mi Slovenci še sploh na svetu. Ne vemo, čemu bi se bolj smejali, ali vsenemški hudobnosti ali pa vsenemški zabitosti. Nad tako piramidalno neumnostjo svojih vsenemških otrok mora celo Votan zmajevati z glavo. Nemški Sčhuiverein poroča, da se, je zadnje vodstvene seje tudi udeležil nemški minister dr. Schreiner, ,V zadnji dobi je imel dohodkov 4847 kron 6 vin., izmed katerih mu je samo Štajerska poslala 668 K 88' v, dočim je Niže-Avstrijsko dalo 447, kron 31 vin. Poleg denarja pobira tudi knjige za ljudske knjižnice in raznovrstne druge reci. Med drugim se mu je tudi poslalo 4 šivalne stroje, ki jih bo porabil za uboge rokodelske šole v narodno nevarnih krajih, Da bi se povečali dohodki, nasvetuje podružnica Piirstenleld, da se pozovejo vsi nemški rojaki, naj najčeloma dajejo napitnino \samo listini natakarjem, ki rabijo šulvereinske gostilniške liste, ki se prodajajo po 1 K 60 v 100 komadov. Podružnic ima sedaj 1463, in posebno se pohvali koroška podružnica Borovlje, ki je leta 1907 imela 202 člana in 808 K 88 v dohodkov, 1. ,1908 pa 226 Članov in 1035! K 3 v dohodkov. V zadnji seji je vodstvo dovolilo 127.000 K pddpore za Šolske zgradbe na 15 krajih. Poleg šolstva goji ‘Sciiulverein tudi posredovanje za naselitev nemških delavskih rodbin. Ker se je že oglasilo nekaj slovanskih rodbin, ki sq pripravljene naseliti se na dotičnem posestvu blizu Dunaja ter ga obdelovati, išče Sehulverein nemške poljedelske delavce. Torej mnogostranska Obramba. Südmarka žal napreduje od leta do leta. Dočim je prva leta imela 500 do 800 dohodkov, jih je čez 10 let že imela 100,000, ,V drugem desetletju svojega obstanka je še bolj napredovala. L. 1906 so znašali njeni dohodki 181,255 K, 1, ,1907 262.485 kron in lansko leto pol milijona. Tako je Südmarka dohitela najstarejše nemško avstrijsko obrambno društvo nemški Sehulverein. Obžalujemo to, ker Sudmarkino napredovanje pomeni za nas nazadovanje,, izgubo in raznaroditev. Za obmejne Slovence! so darovali: Hubertus 1 K, na Jerovšekovi gostiji v Novi cerkvi pri Slovenski Bistrici nabralo 20.32 K, Koser v Juršincih 4 K, if. Günther, svečar v Slovenjgradeu, 10 K. Za „Društveni Dom“ v St, liju: profesor dr. Karl Vrstovšek 5 K; neimenovan 1 K.- Objektivnost Ciril-Metodove drnžbe. Ta družba venomer naglaša svoje idealno nadstrankarstvo in svojo nepristranost. V ideji je že mogoče nadstrankarska, v dejstvu pa se to ne kaže. Ravno nasprotno. V dejstvu in praktično je njeno vodstvo v rokah samih liberalcev, med katerimi so nekateri pravi radikalci zagrizene!. Da do takega „nadstrankarska“ pristaši krščanskih strank nimajo bogvekaj zaupanja, je povse naravno. Toda družba, koje namen je sicer dober, od takega liberalnega pojmovanja Dadstrankarstva noče odstopiti, kar je nanovo pokazal lanski občni zbor v Ptuju in kar tudi kažejo marsikateri drugi pojavi, ki kakor trenotni bliski posvetijo v vodstveno delavnico Ciril-Meto-dove družbe. V zadnjem času se pojavljajo po liberalnih časopisih v predalu „Obrambni vestnik“, ki je v vseh listih napoljnjen z istimi noticami, s katerim se na prvi pogled vidi, da so prišle iz pisarne Ciril-Metodove družbe, napadi na krščansko socialno organizacijo. Predvsem se osumlja naše narodno obrambno delo, češ da je nereelno, da še nismo položili računov itd. Na to „nadstrankarsko“ imper-tinenco odgovarjamo, da liberalcem ne bomo nikdar dajali računov. Dali pa jih bomo svojim pristašem, in sicer se bo na občnem zbora Slovenske krščansko-socialne zveze podrobno in natanko izkazalo, kolikor se je nabralo za obmejni sklad in zakaj se je denar porabil. Do tedaj naj torej čaka liberalna tankovestno«! in objektivnost Ciril-Metodove drnžbe. Drug značilen pojav objektivnosti je pristop ženske Ciril-Metodove podružnice v Ptuja k liberalni „Zvezi narodnih društev“. Torej se z društvenim denarjem podpira liberalizem. Da bi bilo vodstvo Gril-Metodove dražbe kaj storilo proti temu strankarskemu sklepu, da bi ga razveljavilo ali pa podružnico razpustilo, če se ne bi hotela pokoriti, o tem ni bilo nič slišati. Taka je torej objektivnost in nepristranost v dejstvu. Razgled po svetu. Za praškega župana je bü zopet izvoljen staročeh dr. Groš. Glasovali so za njega tndi mladočehi. Vlaka Sta trčila pri Cambridgn na Angleškem. Več voz je popolnoma razdejanih. Tri osebe so mrtve, več pa težko in lahko ranjenih. Po isti progi bi se moral pripeljati dvorni vlak, pa je moral radi nesreče kreniti na stranko progo. Protivojaško gibanje na Francoskem. V Toulonu je napadla množica delavcev v arzenalu nekega pomorskega častnika, ker je grajal nekega vojaka radi njegovega obnašanja. Delavci so dejansko navalili na njega in častnik je moral, predno mu je še prišla žendaimciija na pomoč, zbežati pred razljnčeno množico v poslopje generalnega Stabii Roosevelt prejšnji predsednik Zjedinjenih držav ameriških, je postal Časnikar. Časnik „Ontloock“ se ponaša s tem, da je prvi prinesel Rooseveltov članek. V tem članku govori bivši predsednik o časnikarstvu, njegovih dolžnostih, njegovi resnosti in časti. Kongres Ogrskih katoličanov. V Segedinu bodo imeli ogrski katoličani dne 5. avgusta zborovanje, za katerega se že sedaj više predpriprave. Istega dne se bo tudi obrtniška razstava svečano otvorila. Evropejska vseučilišča in obiskajoče število dijakov. V Evropi se nahaja 125 vseučilišč, katera so imela prošlo leto skupno 228.730 obiskovalcev. Največje število odpade na berolinsko univerzo na kateri je bilo vpisanih 13,890 dijakov, a takoj za njo pride po stevün dijakov pariška, na katerih je bilo 13.000 vpisanih. Na tretjem mestu je potem budimpeštanska in dunajska univerza. Nemška država zavzema prvo mesto, kar se tiče števila vseučilišč kakor tudi dijakov obiskovalcev, ker ima v skupnosti 21 univerz in 49.000 vseučiiišnikov..Za njo pride Francija s 16 univerzami in 32.000 dijaki, a potem Avstrija z Ogrsko z 11 vseučilišči in 30.000 dijaki. Najmanj vseučilišč kakor tudi dijakov imata pa Rusija in Nizozemska. Prva ima 9 univerz in 23.000 dijakov, druga pa 5 univerz z samo 400 dijaki. Časnikarsko vseučilišče v Ameriki. Na državni univerzi v Missouri (Columbia) so osnovali poseben fakultet za časnikarstvo. Pouk bo trajal 8 semestrov. Predavalo se bode laznn običajnih strok kakor so narodna ekonomija, jeziki, zgodovina itd. posebne časnikarske stvari kakor zgodovina časnikarstva, dopisovanje itd. Po končanih semestrih bodo morali polagati slušatelji izpit iz vseh strok. Fakultet bo izdaval svoj časopis „University Missourian“, katerega bodo urejevali slušatelji sami, da se izvežbajo praktično v vseh strokah časnikarstva. Spominska cerkev za padle junake v Mandžuriji. Po nalogu carja se bo osnovala v spomin, v Mandžuriji padlim junakom ruskega naroda. Car sam je priredil v ta namen subskribcijo po celej evropski in azijski Rusiji. Ravno tako je car sam imenoval odbor v to svrho, kateri odbor bo pod pokroviteljstvom carice same. Predsednica odbora bo sestra carina, velika kneginja Olga. Podpredsednika bosta pa predsednik dvornega sveta Akimov in predsednik dume Homjakov. Generala Stössla je zadela kap. Nekdanjega poveljnika Port Arthurja generala Stössla je zadela kap v petro-pavlovski trdnjavi. Vsled tega ne more spregovorili nobene besede več, ker mu je jezik odrevenel. Otroške/ dojilke,. Zveza dlipajsšcih zdravnikov zahteva odpravo vseh otroških dojil, ker se je izkazalo, da je vsled bolnih dojilk zbolelo precej otrok na Dunaju. Skrajna surovost. Umrlemu možu, posestniku v Duhec vem na Češkem je postavila vdova spomenik z napisom „V miru počivaj!“ Nemški mestni zastop je pa zahteval v svoji prepotenci in znani nemški brezobzirnosti, ki no spoštuje niti pijetete na pokopališču, da mora napraviti napis tudi — nemški napis. Okrajno glavarstvo je zahtevo občine zavrnilo, ravno tako tudi namestništvo, ministrstvo za notranje zadeve, in slednjič še višji upravni sodni dvor na Dunaju. To je ZDak, kako dosledno, brezčutno in surovo preganjajo Nemci svoje nasprotnike. Dijakinje na nemških tehnikah. Na nemških tehničnih šolah študira jako veliko/ žensk. V letošnjem zimskem semestru je bilo vsega skupaj 1230 dijakinj po vseh šolah. Od teh 1230 jih odpade) na Hanover 348, na Braunschweig 190, na Stutgart 292, Draž-dane 145, Darmstadt 108, Karlsruhe/ 75, Berolin 52, Mönakovo 19 in na Danzig 1. Kakor se razvidi iz tega, so ženske na Nemškem jako vnete za študije, posebno kar se tiče tehničnih strok. Kakor prirodo-znanstvo, matematika, kemija, tako ima tudi arhitektura in inženirstvo svoje slušateljice. Observatorij na tenerifskih otokih. Pod vodstvom profesorja Pannwitza je odpotovala iz Hamburga ekspedicija proti tenerifskim otokom. Ekspedicija ima namen, da v višini 2200 metrov osnuje postajo, katera bo služila medicinskim svrhom. Zdravniki bodo na tej postaji proučevali upliv vročega podnebja na jetiko, živčne in druge bolezni. Krakovski mestni svet proti ruskim policijskim Špijonom, Mestni svetnik Burski je stavil v zadnji seji mestnega sveta vprašanje na Župana, ako mu je znano, da se nahaja ,v Krakovom 8 vohunov rusks policije a v Lvovu 6, kateri pazijo na ysak korak ruskih podanikov na avstrijskih tleh. On zahtevja, da se to postopanje odpravi Sz Galioije. Župan je säm priznal, da je to resnioa in izjavil, da se bo uvedla akoija proti postopanju 'teh policijskih' Vohunov. Mestni svet je nato enoglasno sklenil, uvesti tozadevno predlogo.; Crne koze v Berolinu. Za črnimi kozami je obolel v Berolinu nek ogrski, pripadnik;/ M že več let biva v mestu. Prepeljali so ga v bolnico in ga oddali v posebno barako. Narodno gospodarstvo. Stanje avstrijske industrije. Že nekoliko časa sem se pritožujejo industrijelni krogi črez slabo sta-nje. Poslabšanje situacije je pa v zadnjem času ra-pidno naraslo in z strahom se opaža nadaljno razvijanje stvari. So občni kakor tudi lokalni momenti, kateri težijo na razvijanje gospodarskega življa. Pod občnimi momenti je na prvem mestu strah bred vojno, kateri- je vedno in, vsigdar neugodno uplival na trgovino, promet in narodno gospodarstvo. Ta strah gre po celem svetu in ne smemo se čuditi, akoj se je ta strah pojavil ravno v takem času, ko je skorajšnja likvidacija na mestu. Na čas razvoja sledi, kakor skušnja uči, navadno tudi nazadovanje, in splošno mnenje je, da bi prišlo do tega nazadovanja tudi, čeprav ne bi strah pred vojno prevladoval. Zaradi tega strahu se je pa ta položaj, kar je naravno, še poostril. Negotovost, do kakili konsekvenc bo dovedla ta situacija na Balkanu, zadržuje industrijce v vseh deželah od naročb. Razun teh momentov so za Avstrija-še posebno odločilni špecijelni, momenti. Razmerje med Avstrijo in Ogrsko se je radi bančnega vprašanja zopet poostrilo. Mali pretres zadnje in najmočnejše podpore dualizma, namreč takozvanega skupnega „Noteninstituta“, mora kaj neugodno uplivati na naše gospodarsko razmerje, in zraven nas straši še nekak parlamentarični interregnum. Vsii ti momenti kažejo razločno, da mora vladati pri vseh produkcijah primanjkovanje na naročilih in da še najmogočnejša podjetja, kakor tovarne železa, tarnajp nad slabo kupčijo in umevno je, da v Rudi zimi tisoči in tisoči ne dobe potrebnega zaslužka. Za Avstrijo je, pa še ta težilni moment, da razvoj balkanskih razmer naš promet z balkanskimi državami jako otežkoči ali skoraj popolnoma onemogoči, in naše polje za razpečavanje naših izdelkov nam je izgubljeno ali vsaj za dokaj časa nedostopno. Gospodarska Situacija je jako resna, ker tudi iz inozemskih industrijskih okrožij prihajajo nepovoljne vesti in na mestu je torej, da bi odločilni krogi pomirjevalno uplivali na balkansko krizo in delovanje parlamenta, ker ravno posebno od delujočega parlamenta pričakujejo delavski sloji rešitve krize za svoj zaslužek in obstanek. Zopetno obdelovanje starega rudnika. Sestavil se je te dni v Plznju nemški konzorcij, kateri bo začel zopet nadaljevati kopanje vi srebrovem rudniku v Gramingu na Češkem. Ta rudokop je že razpadel. Za preddela je dal veleindustrije«} Putschbach 200.000 krou in) je dobil pravico iskati rudo po celem omenjenem okrožju. V 16. stoletju je imel pravico do tega rudokopa samostan Toplice in je imel tudi bogatih virov iz njega. Potem je pa prišla voda v njega, katere niso mogli odpraviti in je rudokop radi tega propadel. Pomanjkanje delavcev pri avstrijskih tovarnah za železniške vozove. Zastopniki vseh avstrijskih tovarn za železniške vozove so, prosili železniškega ministra Wrbo za odpomoč, ker primanjkuje ravno za to stroko potrebnih delavskih moči. Tovarne so imele do zadnjega časa jako mnogo posla. Ali proti zadnjem času se je jelo opažati nekako poslabšanje. Sedaj se vedno bolj približuje trenotek, ko se bodo naročila popolnoma do zadnjega rešila. Z ozirom na to je bila zveza tovarnarjev prisiljena, da prosi pri ministru odpomoči. Mlekarske zadruge na Ogrskem. Leta 1897 je bilo na Ogrskem vsega skupaj samo 34 mlekarskih zadrug, a po 10 letih, to je leta 1907 bilo jih je že 622 z 59.000 člani, ki so imeli 98.000 krav, od katerih se je tem zadrugam prodalo 80 mil. litrov mleka.) da. ga predelajo. Iz tega mleka se je dobilo 2% mil. kg. mleka. Skupni prejemki vseh mlekarskih zadrug so znašali tega leta 9,452.654 K. Za varstvo domače mlinarske obrti. Deželni odbor nižjeavstrijski I je vodstvom bolnišnic, hiralnic* ubožnic, sirotišnic in drugih humanitarnih zavodov razposlal odlok sledeče vsebine: Kakor znano, nahaja se avstrijska mlinarska obrt v hudih gospodarskih stiskah. Po poizvedbah in poročilih pristojnih osrednjih uradov bi se ji v tekmovanju s tujo konkurence naklonila prav znatna podpora, če bi se, dobava njenih izdelkov za javne domače namene izročila tej industriji. Zato se kar najbolj priporoča,, da si vsi zavodi, ki potrebujejo mlinarskih izdelkov, načeloma nabavijo le v Avstriji zmleto moko in mlinarske izdelke,, in sicer naravnost od avstrijskih mlinov. Ce pa se dobava izroči trgovcem, naj se izroči le domačinom, ki se v pogodbi zavežejo, da bodo oddajali zavodom izključna v avstrijskih mlinih izdelano moka in se podvržejo tozadevni kontroli o provenienci blaga. Vsled tega se vodstva in uprave vseh javnih in nejavnih dobrodelnih zavodov na Nšžjeavstrijskem nujno poživljajo, da naj se drže navedenih navodil in tako z uspehom pomagajo, da se dvigne domača obrtnija. Stanje kmetijskega zadružništva v Nemčiji. Po zapiskih nemške državne zveze kmetijskih zadrug je obstojalo-V Nemčiji dne 1. januarja 1909 : hranilnic in posojilnic 14.834, nabavnih in prodajalnih zadrug 2.152, mlekarskih zadrug 3007, dalje 174 zadrug za vnovčenje mleka in 2147 drugih zadrug, skupaj torej 22.314 kmetijskih zadrug. Prirastek je znašal: 1908. leta 1005 zadrug, 1907. leta 886 zadrug, 1906. leta 850 zadrug, 1905. leta 899 zadrug. Iz teh podatkov slledi, da vkljub velikemu številu že obstoječih kmetijskih zadrug v Nemčiji ustanavljanje novih zadrug v zadnjih letih ne nazadnje, ampak celo znatno napreduje. Književnost in umetnost. Mentor. List za srednješolsko dijaštvo. Urejuje Anton Breznik. Izšla je 6. številka, torej polovica prvega letnika. Vsebina nove številke: Zorislav: Ne morem . . . Josip Logar: Pisrnh prijatelju Jos. Lavtižar: V Čičarji. (Konec.) Domen Otilijev: Gregorčičev „Job“. Prof. Fr. Pengov: Alkohol in duševno delo. A. Breznik: O učenju srbohvaš- čine. (Dalje.) Andrej Uršič: Navod za šahovo igro. —-Drobiž: Moderna. Šah na srednjih šolah. Kaj je katoliška Cerkev za človeštvo. Slomškova drobtinica. Popravek. MALA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od Besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drngače se ne odgovori. omišljeniki! Zahajajte le v tiste gostilne, kjer dobite „Stražo“! Poslužujte se v prvi yrsti tistih trgovcev in obrtnikov, ki inserirajo v „Straži“! S } Natakar ali natakarica na račun » e sprejme v gostilni Franca Seršen i Ljutomeru. Zahteva se treznost, poštenost in nekaj kavcije. Kdor ;e bil v službi dalje časa v eni Liži. ima prednost. 77 Samostan oo. minoritov v Ptuju išče pridnega mežnarja. Krojači :snajo prednost. Služba se nastopi 15. aprilom t. 1. 7« Lepo posestvo 17 oralov zemljišča, «sdonosnik, vinograd, gozd, polje, novozidana hiša z dvema sobama, s kuhinjo, z dvemi kletmi in stiskalnico se proda po ceni v bližini Maribora. Vpraša se v gostilni „k Taferni“ Krčevina. 74 Spretnega solicitatorja, zmožnega stenografije, sprejme takoj dr. R. odvetnik v Mariboru. 70 Posestvo se takoj proda, arondi-rano, 108 oralov gozda, 48 oralov njiv in travnikov, 5 gospodarskih poslopij, 2 h.ši. Cena nizka. Ponudbe na upravništvo „Straže“ pod šifro: Lepo posestvo. 58 Učenec, ki ima veselje do trgovine se takoj sprejme. Več pove trgovina v Mariboru Tržaška cesta št. 7. = 3SST Cerkveni slikar 71 Peter Markovič * akadem. slikar v Rožeku na Koroškem Posestvo z lepim sadonosnikom, 3 orale zemljišča, 10 minut od državne ceste se proda jako ceno za 2400 K. Več se izve Poste restante „G. O. št. 100“ Frankolovo Vojnik. 31 Valilnike (za umetno valenje piš-četov) in druge perotninarske potrebščine izdeluje po ceni in priporoča Podružnica osrednje perutninarske zadruge vMengšu Kranjsko Ceniki na zahtevo vsakemu zastonj. Ignac Božič narodni krojač y Maribora, Tegethofova ulica 16, v hiši dr. Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga ; vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. Svoji k svojim. Izvrstno domače usnje : priporoča po naj nižji ceni Elizabeta Welle, us nj arij a v Framu. 71 Wv% -w ■■v:iav*.V*W?WBvW^^l*VlfVl»Vl»Vl»Vl»Vl»TlBVl*Tl ^voji k svojina ! $ Urar, očalar in zlatar ¥ ni n j o Hurts k jjj Maribor, Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, 10 & priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine, & ur itd. po najnižji ceni. ^ & Popravila se točno in hitro izvršujejo. 3* & aiiBiiMiaAilitukJIIAMArtA|Ik*M*Mkeikl«AllAaBAMAMkMAWkMAeil,iaAa »▼■•▼VVV^ipvl^TVvTTwr V» vT* vT» Uni« 1 Pri belem volu v Celji n sredi mesta, blizn vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tndi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi »i 1 v hiši vsak čas na razpolago: : : <■ ■ se priporoča za obilni obisk. s se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, posebno altarnih in handernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem času doma v svojem atelijeju in izdelujem manjša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj za večja dela: za slikanje cerkva v različnih slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence. 23] O IzdelöYatelj cerkvenega orodja in posode 0 Karol Tratnik, Maribor Župnijska ulica št. 3. se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštrane, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji k svojim! Svoji k svojim! ^pOOOC Restavracija XXXX& Narodni dom v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno keglijšče. Vrtni paviljoni. Sobe za tnjce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Slovenski brivec! Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo moderno urejeno brivnico. :: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. IVAN BERGLEZ, brivec Maribor, Šolska ulica 2. 55 Slovenski krojač Jakob Vezjak v Mariboru, Šolska ulica 4 se priporoča slavnemu občinstvu za Izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po naj-uovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: Izdelujejo se tndi vsakovrstne pletenine na stroje. 36 T' P Olr- Cerkveni in sobni slikar in pleskar Franjo Horvat HI A RIB OR, Kasinogasse šfev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 Postrežba točna’ :: :: :: Cene nizke! -v'i ar C* Slikar in pleskar Franc Divjak v MARIBORU, župnijska ulica št. 7 prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najuižjih cenah. 425 Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba! Ha debelo. Ha drobno. %< Dosedajni promet čez 4 milijone. Vplačani deleži zadružnikov: 18530 K k ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, * registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta. Poštno hranilnični račun at. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 41/2% brez odbitka rentnega davka. Domaöi hranilniki se dajejo na dom brezplačno. Hranilne knjižice dragih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Posojila na xemljiiöa po 5% do 5V,4/0 brez in z amortizacijo. Posojila na nastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in v tekočem radona pod najugodnejšimi pogoji. Konvertacija vknjižeuih dolgov z najmanjšimi stroški. Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev. Brezplačno reševanje vseh zadev. Stavbena in umetna kamnoseška :: : obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-: :: nih kamenov in cementa. Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih : :: kamnov itd. ::: Brušenje, poliranje in struganje ::: kamena s stroji. :: : Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoniranih :: rodbinskih grobišč (rakev).:: Tlakovanje cerkva, dvoran in ; hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, udela-::: vanje napisov v iste. : Trgovina tiskarne sy. Cirila v Mariboru, Koroška cesta štev. 5 m ■ m Ü ■ e m ,..... Zastonj _____________:: se ne trži, ampak po zmerni ceni s tiskovinami za posojilnice, ki so pri ljubljanski ali celjski zvezi, za občinske urade, za krajne šolske svete in šolska vodstva, za odvetnike, notarje, trgovce obrtnike in zasebnike in vsa društva. Krasne diplome za častne ude, zavitke in pisma s tvrdko, vizitke, vabila za društvene veselice, lepake in letake izdeluje tiskarna sv. Cirila v Mariboru. ....... Zastonj — se ne trži, pač pa po nizki ceni s trgovskimi knjigami; odjemalnimi knjižicami, papirnatimi vrečami, kredo, svinčniki, črnilom, peresi, tablicami, kartami za tombolo, lampijoni, papirnatimi krožniki in servieti, pismenim papirjem v mapicah in kasetah, albumi za fotografije in razglednice, spominskimi knjigami za gospodične, vsakovrstnimi : : : razglednicami. : : : žiži:..::....:. Zastonj 1"...................:: se ne trži, pa ugodno kupite podobice za molitvenike, slike v spomin na prvo sv. obhajilo, podobe sv. družine za steno z milo godbo po 15 K in 20 K, stenske slike papeža, cesarja, škofa, raznih svetnikov, rožne vence iz ribje kosti, lesa in kokosa, svetinje iz aluminija, ki nikdar ne rjavijo, škapulirje vsake vrste, križce stoječe, ki se rabijo pri : : bolnikih in križe viseče za steno. : : ■ ■ Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mari registrovana zadruga z mmmßm zavezo Grajski trg šf. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarze Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja Čez en milijon kron, Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4*/g. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrest ovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. posojila so dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4*/*%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5V,% in na osebni kredit po 6°/p. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek®. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izmaži praznike. — V uradnih urah se sprejema in i*-plačuje denar. pojasnila st dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od S.—12. dopoldne in od 2.—b. popoldne, 6 Ptwojllnlra Ima hull razpolasn domar« hranilu« «atiiralnlbe. Slovenci! Vaša narodna dolžnost je, da kupujete vse manufaktmno blago v trgovini, kjer je dobro in najceneje in taka je trgovska lula na drobno in debelo R Stermecki, 0C* Vzorci proti vrnitvi zastonj, blago proti£ povzetjn in čez K 20 - franko po avstro-ogrskih deželah. i Za nakup priporočamo tvrdko 91. E. Šepec, Maribor Grajski trg itev. 2 katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prti, odeje, preproge, zastore, razni cvilik, perje za blazine itd. 7