Listek 123 LISTEK. »Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild.« Od tega velikega narodopisnega dela avstrijskega, katero je osnoval zdaj že pokojni cesarjevič Rudolf in katero se zdaj po želji Nj. Veličanstva nadaljuje pod vrhovnim varstvom presvetle cesaričinje vdove nadvojvodovke Štefanije, začne v kratkem izhajati VIII. knjiga, ki bode obsegala Vojvodini Koroško in Kranjsko. Ta knjiga izide v 14 zvezkih po 30 kr., ki bodo od srede svečana začenši hodili v štirinajstdnevnih presledkih na svetlo. Vsa knjiga bode stala torej 4 gld. 20 kr,, in naročiti si moreš tudi samo VIII. knjigo. Iz prospekta, ki se razpošilja te dni, posnemamo, da so Kranjsko opi šali ti pisatelji : pl Radics, baron Sclnveiger-Lerchenfeld, Fr. Kraus, K. Deschmann, Fr. Leveč, V. Urbas, J. Scheinigg, Ivan Franke, dr. Keesbacher, E. Samhaber, dr. Gr. Krek, Ivan Flis, J. Novak, Ivan Murnik, G. Pire in dr. V. Pogatschnigg. — Knjiga bode obsegala 190 ilustracij in okraskov, katere so narisali nastopni umetniki: L, Benesch, R Bernt, Julij pl. Blaas, Hugon Charlemont, J. Engelhart, G. Frank, J Hamža, V. Hecht, T. Hrnčif, J. Kassin, J. Klaus Lichtenfeld, Luntz, Mvrbach, Schulmeister, Siegl, prof. Jožef Sturm, Jurij Subic, Janez Subič, Ferd. Vessel, Wagner, Jožef in Lud. Willroider, Zenišek in Alfred Zoff, — Prvi zvezek VIII. knjige izide 15. svečana; naročila prejemajo vse tukajšnje knjigarne. — Gospod dr. Kari Strekelj, docent slovanskega jezikoslovja na vseučilišči dunajskem, imenovan za urednika slovenski izdavi državnega zakonika na Dunpji. Gospod dr. Strekelj, tudi bralcem našega lista dober znanec, združuje s korenitim teoretičnim jezikovnim znanjem prijetno prirodno in pozorno slovensko pisavo ; zatorej smo preverjeni, da se »Državni zakonik«, ki je zadnja leta zlasti v stilističnem oziru močno opešal, pod njegovim uredništvom vzpne znova do svoje nekdanje slave in vsestranske veljave. Slovenski umetnik. Naš rojak g. Jožef Sturm, c. kr. gimnazij al 11 i profesor v Rudolfovem, razstavil je v letošnji akvarelui razstavi v domu dunajskih umetnikov nastopne slike: »Cesta v južnih Tirolih v mesečini.« — »Jesenska noč, gozdni prizor pri Rudolfovem « — »Ciprese iz okolice goriške.« — Vse tri slike vzbujajo zaradi izredne lepote in tehnične dovršenosti svoje občno zanimanje. Ud umetniškega razsodišča, ki sodi o doposlanih slikah, jih je li razstaviti ali ne, izrekel je o Sturmovih akvarelih to sodbo: »Es sind dies Arbeiten von soleher Schonheit, wie wir sie in dieser Art der Ausfiihruug schoa lange nicht zugesandt bekamen und die deshalb auch von der ganzen Jury e i n s t i m m i g fiir die Ausstellung aufgenommen \vurden. Poroča se, da je nadvojvoda Ludovik Viktor kupil Sturmovo sliko »Ciprese iz okolice goriške« za zahtevano ceno. Muzejsko društvo. Pri mesečnem shodu dne 3. grudna m. 1. je prenašal g. kustos A. Mullner o ,,ljubljanskem barji v arheološkem oziru«. G. predavatelj je pokazal na karti, katero je v to svrho narisal v velikem merilu, imenitnost položja ljubljanskega barja in njega okolice. Za to so stari Rimljani utrdili v strategičnem oziru važne kraje ob robu, kakor Vrhniko in ljubljanski grad. V prazgodovinskem času je to kotimo pokrivalo veliko jezero. Naselniki so prišli iz Azije preko balkanskega polutoka in so po jezeru in barji zabili v dno kole in napravili vrh njih mostišča, na katerih so si postavili svoje koče. Hranili so se z ribami in divjačino, a poljedelst va še niso po« Listek 123 LISTEK. »Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild.« Od tega velikega narodopisnega dela avstrijskega, katero je osnoval zdaj že pokojni cesarjevič Rudolf in katero se zdaj po želji Nj. Veličanstva nadaljuje pod vrhovnim varstvom presvetle cesaričinje vdove nadvojvodovke Štefanije, začne v kratkem izhajati VIII. knjiga, ki bode obsegala Vojvodini Koroško in Kranjsko. Ta knjiga izide v 14 zvezkih po 30 kr., ki bodo od srede svečana začenši hodili v štirinajstdnevnih presledkih na svetlo. Vsa knjiga bode stala torej 4 gld. 20 kr,, in naročiti si moreš tudi samo VIII. knjigo. Iz prospekta, ki se razpošilja te dni, posnemamo, da so Kranjsko opi šali ti pisatelji : pl Radics, baron Schweiger-Lerchenfeld, Fr. Kraus, K. Deschmann, Fr. Leveč, V. Urbas, J. Scheinigg, Ivan Franke, dr. Keesbacher, E. Samhaber, dr. Gr. Krek, Ivan Flis, J. Novak, Ivan Murnik, G. Pire in dr. V. Pogatschnigg. — Knjiga bode obsegala 190 ilustracij in okraskov, katere so narisali nastopni umetniki: L. Benesch, R Berut, Julij pl. Blaas, Hugon Cliarlemont, J. Engelhart, G. Frank, J Hamža, V. Hecht, T. Hrnčif, J. Kassin, J. Klaus Lichtenfeld, Luntz, Mvrbach, Schulmeister, Siegl, prof. Jožef Sjurm, Jurjj Subic\ Janez Subič, Ferd. Vessel, Wagner, Jožef in Lud. Willroider, Zenišek in Alfred Zoff. — Prvi zvezek VIII. knjige izide 15. svečana; naročila prejemajo vse tukajšnje knjigarne. — Gospod dr. Kari Strekelj, docent slovanskega jezikoslovja na vseučilišči dunajskem, imenovan za urednika slovenski izdavi državnega zakonika na Dunpji. Gospod dr. Strekelj, tudi bralcem našega lista dober znanec, združuje s korenitim teoretičnim jezikovnim znanjem prijetno prirodno in pozorno slovensko pisavo ; zatorej smo preverjeni, da se »Državni zakonik«, ki je zadnja leta zlasti v stilističnem oziru močno opešal, pod njegovim uredništvom vzpne znova do svoje nekdanje slave in vsestranske veljave. Slovenski umetnik. Naš rojak g. Jožef Sturm, c. kr. gimnazijalni profesor v Rudolfovem, razstavil je v letošnji akvarelni razstavi v domu dunajskih umetnikov nastopne slike: »Cesta v južnih Tirolih v mesečini.« — »Jesenska noč, gozdni prizor pri Rudolfovem « — »Ciprese iz okolice goriške.« — Vse tri slike vzbujajo zaradi izredne lepote in tehnične dovršenosti svoje občno zanimanje. Ud umetniškega razsodišča, ki sodi o doposlanih slikah, jih je li razstaviti ali ne, izrekel je o Sturmovih akvarelih to sodbo: »Es sind dies Arbeiten von soleher Schonheit, wie wir sie in dieser Art der Ausfiihrung schou lange nicht zugesandt bekamen und die deshalb auch von der ganzen Jury e i n s t i m m i g fiir die Ausstellung aufgenommen vvurden. Poroča se, da je nadvojvoda Ludovik Viktor kupil Sturmovo sliko »Ciprese iz okolice goriške« za zahtevano ceno. Muzejsko društvo. Pri mesečnem shodu dne 3. grudna m, 1. je pronašal g. kustos A. Miillner o ,ljubljanskem barji v arheološkem oziru«. G. predavatelj je pokazal na karti, katero je v to svrho narisal v velikem merilu, imenitnost položja ljubljanskega barja in njega okolice. Za to so stari Rimljani utrdili v strategičnem oziru važne kraje ob robu, kakor Vrhniko in ljubljanski grad. V prazgodovinskem času je to kotlino pokrivalo veliko jezero. Naselniki so prišli iz Azije preko balkanskega polutoka in so po jezeru in barji zabili v dno kole in napravili vrh njih mostišča, na katerih so si postavili svoje koče. Hranili so se z ribami in divjačino, a poljedelstva še niso po« 124 Listek. znali. Za njim so prišli iz jugovzhoda drugi naselniki, ki so imeli izvrstno izdelano orožje. (Prim. jedrnato razpravo »prazgodovinske izkopine po Slovenskem« S. Rularja, s kojim je §• govornik v marsikateri bistveni točki v protislovji . Dokaz temu so različna bodala, izkopana na barji pri Igu, katera prištevamo k najstarejšemu orožju v Evropi. Jednako orožje je izkopal sloveči Schliemann v Mikeuah, drugi pa na Danskem in Švedskem. To dokazuje, da je prebivalo v starih časih po vsi Evropi pleme, ki je imelo jednako kulturo. — Glede" barja meni g govornik, da je začelo močvirje rasti od ljubljanske ožine proti Igu vsled tega, ker je Sava navalila toliko proda in groblja, da je Ljubljanici zaprla odtok za Rožnikom. Zato bi bilo dobro, da bi izkopali kanal za Rožnikom proti Savi in napravili ob desnem bregu še druge, z glavno strugo ostrokotne prekope. Potem je g. Miillner poudarjal svoje stališče : da je za starih Rimljanov stalo ondi, kjer je danes Ig, veliko mesto Emona, na mesni Gradišča sedanje Ljubljane pa rimski tabor Acjuilina. Svojo podmeno utrjuje na izkopine, poročila starih in novih pisateljev in Peutin-gerjevo tablo. Napdsled prepusti velikodušno poslušalcem, naj oni kot porotniki razsodijo, ima li prav ali ne. G. Miillner je vpletel v svoj blizu dve uri trajajoči govor mnogo drastičnih izrazov in poslušalci in poslušalke so mu prav živahno zaploskali. A. Kaspret. Prešernove pesmi je začel prestavljati na italijanski jezik g. M. Sabič, glavni sotrudnik lista ,,11 Diritto Croato", V podlistku 14. številke tega lista je natisnjen prevod Prešernove balade ,,Neiztrohnjeno srce", v 16. številki pa pesem ,,Izgubljena vera". Kdor pozna zvonkost italijanskega jezika in njegovo izredne sposobnost za izrezovanje pesniških občutkov, pritrdil nam bode, da se Prešernove pesmi v italijanskem jeziku bero" jako gladko. G. Sabič pa je v tem jeziku tako spreten da bi lahko prevaril vsakega Italijana in mu vcepil mnenje, da so njegovi prevodi pravcati originali kakega italijanskega pesnika Na ta način bode g. Sabič gotovo mnogo pripomogel k temu, da začno" tudi v Italiji našega pesnika — prvaka spoznavati in častiti. Dobro bi pa bilo, da bi kakšen literarni list v Italiji Sabičeve prevode ponatisnil, ker „11 Diritto Croato" je premalo znan in razširjen. Organizacija vojstva cesarskim in kraljevskim vojakom v pouk v vprašanjih in odgovorih slovenski in nemški spisal Andrej Komel plemeniti Sočebran. c. in kr. major v pokoji. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci 1890, 16, 41. str. Cena 20 kr. — G. pisatelj razlaga v slovenskem in nemškem jeziku, kako so organizovani pehota, strelska (lovska) četa, konjiča, topništvo, ženijska četa, pionirji, železniški in telegrafski polk, zdravotniška četa, vozarska četa, bosensko-hreegovske čete, vojstveni zavodi, vojno pomorstvo, deželna bramba in črna vojska. -—¦ Vojaci slovenski, omislite si to in vse druge vojaške knjižice Sočebranove! V njih najdete vse izraze, katerih potrebuje vojak pri svojem poslovanji, lepo" poslovenjene, da se polagoma odvadite grdi nemško-slovenski mešanici, s katero le prepogosto pačite lepo govorico slovensko Zgodovinske črtice o narodni čitalnici v Ptuji. Ob petiudvajsetletnici sestavil Ivan Strelec, učitelj. Samozaložba. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1889, S, 27 str. Pisatelj nam opisuje v tej knjižici, kako se je na poziv sedanjega sodnega pristava Mihaela Hermana leta 1863 osnovala in leta 1864. slovesno odprla nova čitalnica v Ptuji, ki si je po Davorinu Trstenjaka za svoje geslo izbrala »Jaro i možno« (Jarmogius — Perun), našteva vse nje dozdanje odbore in funkcijonarje, pripoveduje kod vse je bila nastanjena, predno se je preselila v »Narodni dom«, koliko je imela vsako leto dohodkov in stroškov, koliko naročenih časopisov in kaj je storila doslej za narodno probujenje v Ptuji. Na- Listek, 125 posled nam podaje malo galerijo zaslužnih a zdaj že pokojnih udov ondotne čitalnice (dr, Avgust Cucek, Mih. Herman, dr. Janez Vošnjak, dr. K Križman, Božidar Raič, dr. A. Gregorič, Ivan Urbanec). Spretno in gotovo z velikim trudom sestavljena knjižica nam podaje zanimivo in verno sliko narodnega življenja v starodavnem Ptuji. Temeljni nauk v knjigovodstvu. I. Jednostavno knjigovodstvo. Poleg letnega poročila deške meščanske šole na Krškem z dodatki Spisal dr. Tomaž Romih, učitelj meščanske šole na Krškem. Tiskal in založil J. Krajec, Novo Mesto 1890, 8, J04 str. Cena? — Že v zadnji številki »Ljubljanskega Zvona« smo na kratko omenili lepega pouka, katerega je g dr. Romih v letnem poročilu deželne meščanske šole krške podal o jednostavnem knjigovodstvu. Tu svoj članek, ki je prvotno obsezal samo 4.1 stranij male osmerke, razširil je g. pisatelj na 104 stranij velike osmerke, ter mu dodal natančna pojasnila in dobre vzorce o inventarni knjigi, o blagajni, o dnevniku, o glavni knjigi, o blagovniku, o dospetniku, o kupovniku in proračunbeniku in o prodajniku. S tem je g. pisatelj ustvaril jako porabno knjigo za naše trgovce, obrtnike, gospodarje in gospodinje, in zasluga njegova je tem večja, ker je prva tako obširna slovenska knjiga v tej stroki. Lepo knjigo od vsega srca priporočamo zavednim in domoljubnim našim obrtnikom in trgovcem ter želimo, da bi uspešno krčila pot slovenskemu trgovinskemu uradovanju, katerega je mnogokrat videti premalo tudi še pri takih trgovcih, ki se prištevajo med odločne in zavedne domoljube. Najnovejše poetično delo črnogorskega kneza Nikole se imenuje „FIajdanau, ki je pred kratkim izšla v državni tiskarni na Cetinji. Hajdana je epiška pesem v jed-najstih spevih, ki opeva zasebno življenje junaških Črnogorcev. Pa tudi starejše pesmi kneza Nikole so izšle pred kratkim ne Cetinji pod naslovom: „Pjesme kneza Nikole", katere je zbral v doberšen zvezek prof. Matavulj. Slovenci, ki čitajo cirilico, naj ne zamude naročiti si tega zvezka polnega izbornega poetiškega cvetja. Dežmanova pesem iz leta 1856. Star znanec zdaj že pokojnega K Dežmanna, nam je te dni izročil nastopno krasno pesem, katero je pesnik leta 1856. posvetil takrat sloveči ljubljanski gospodičini Tilki Martinčičevi Planinske cvetlice kraljici vseh rož. Kjer Triglava sive goličave Proti nebu jasnemu strme, Tamkaj naše rojstne so višave Tam so naše zibelke — skale". To zaslišati smo popustile Rojstne kraje in visoki dom, Smo priromale do Tilke mile Zvonček, koper, poreč, skalolom Tudi k nam je prišla ta novica, Da naj lepša rožica si Ti; Da v Ljubljani naša je kraljica Da na svetu Ti enake ni! Trudne smo na pol že ovenele, Pa če gledamo zdaj v Tvoj obraz, Bomo revice spet oživele: Tvoj pogled bo preustvaril nas. In če tukaj moramo umreti Pred obličjem blage deklice, Hočemo vesele obledeti Rož'cam takšna smrt naj slajša je. Dežman. Narodna pesem. V 10. št. lanskega »Zvona« na 609. strani smo natisnili staro pesem iz Idrije pod naslovom »Smrt«. Iz nje vsebine se vidi, da pesem ni cela,. a 126 Listek. gospod, ki nam je pesem izročil v porabo, ni znal za več kitic, nego kolikor nam jih je izročil. Jedva je pesem tiskana šla v dežel, poslala sta nam dva gospoda, gosp. učitelj Anton Brezovnik iz Vojnika in gosp Ivan Tosti iz Trsta, tedaj iz dveh daleč narazen ležečih krajev, celo pesem. Razlika med obema tekstoma je kaj neznatna. Tu podajemo bralcem pesem, kakor jo je zapisal g. Brezovnik. Grenka smrt. Grenka smrt na vrata kljuka, Ostro koso 'ma sebd, Ino vpraša: »Kje si, Luka, Hitro vstan' in pojd' z mend!« Luka vpraša: »Kdo tu kljuka? Kdor kaj hoče, naj gre k nam!« Ko pa malo ven poluka, Vstraši se, da ne ve kam. »Grenka smrt ne bodi taka, Me nikar ne kliči zdaj, Dosti starih udte čaka, Prosim te, le pojd' naprej !« Gor' ta star' boleni Marka Te je klical tol'kokrat, On že komaj nate čaka, Gvišno pojde s tabo rad. »Naši Korlek tud' se joka In se prav grdd drži; Nanca tudi komaj stoka, Mica tud' umret' želi!« »Lenka pravi: »»Jaz sem stara, Že ne morem kašljat več, Vender smrt za m€ ne mara!«« Pojd', le pojd' od mene preč!« »Poviest Rusije« napisal pariški profesor Rambaud, je na hrvaški preložil in popolnih dodavši književnost rusko dr. Peter Tomič. Takoj prvi zvezek prinaša med drugimi slike, katere prikazujejo nošnjo starih Slovanov. Ali na žalost tudi vidimo v tem zvezku, kako slabo ceni Tomič slovensko književnost (str. 5°)- Govoreč o manjih i mestnih književnostih slovanskih, h katerim prišteva tudi slovensko, pravi : da slovenska književnost »nema pravega života bez hrvatsko-srbske«. Tudi o Prešernu in Levstiku nekako čudno sodi. Knjiga Rambaudova je znamenito in poleg Solovjeve zgodovine (29. zv.) tudi na ruski preložena, ali ne tako, kakor jo je Tomič začel na hrvaški prelagati. — Delo bode imelo črez 100 slik in dva zemljevida. — Zvezek velja 50 kr., po pošti 5 kr. več, a izdaje ga vseučiliška knjigarna Auer v Zagrebu. V. »Jaz še zdaj ne morem vmreti, KozoPc moram pred pokril, Stare krone tud' prešteti, Svoje hčere omožit«. »Krave moram pred napasti, In kokošim zobat dat', Za drug' teden drv nasekat, In kobile podkovat«. »Škornje moram pred nabiksat, In klobuk skrtačit si, Babam moram tresk nacepit, Zavsem pravda ven še ni«. Cak, da kukovca zakuka, Da opravim vse reči, Potlej pojde s tabo Luka, Zdaj opravljen'ga nič ni.« »Pojd' uzam' druge kajone, Ki živet' ne mor'jo več, Na, tu 'maš tri stare krone, Pojd', le pojd' od mene preč!« Smrt pa koso zauzdigne In ureze zdaj za vrat —, Luka le en mal zamigne, Opravil vse je naenkrat. Listek. 127 Prošnja. Na drugem shodu kranjskih požarnih bramb se je naročilo odboru deželne zveze kranjskih požarnih bramb, naj omisli slovenski jednotni naslov za besede »freiwillige Feuerwehr« in istotako primerni požarnobrambovski pozdrav, kakor je uveden pri nemških požarnih brambah Zvezni odbor torej uljudno pozivlje vse slovenske gospode jezikoslovce ter najuljudneje in nujno prosi, da bi nam naznanili v tem oziru mnenja svoja in dotične svete blagoizvolili vposlati zveznemu načelniku gospodu Fr. Do-berletu v Ljubljani. Račun dohodkov in stroškov za Vodnikov spomenik in za Vodnikovo slavnost v Ljubljani 1. 1889. Dohodki. A. Darovi: 1.) Za spomenik nabranih z obrestimi.......... 5944 §^C1, ^J ^r- 2.) Od slavnega deželnega zbora kranjskega....... 1000 » — > 3) Od slavnega mestnega sveta ljubljanskega....... 1700 » — » B. Dohodki pri slavnosti: 4.) Od prodanih sedežev na tribunah . . . 147 gld. — kr. 5.) Prebitek pri banketu .......41» — » 6.) Vstopnina pri koncertih.......121 ¦» 72 » 7.) Prebitek pri gledališki predstavi .... 44 » — » 8.) Darovi............. 16» — » 369 » 72 » 9.) Saldo računa (nedostatek)............. 12» — » Skupni dohodki . . . 9026 gld. 33 kr. Stroškn. A. Stroški za spomenik: I.) Gospodu Ganglu za izdelovanje kipa . . 2810 gld. — kr. 2.) Livarju Ponningerju na Dunaji za vlitev kipa 3150 » — •» 3.) Kamnoseku F. Tomanu za kamnoseška dela 1574 » — » 4.) Tovorniua ........... 52 » — » 5.) Poštnina........... 8 » 18 » 6.) Koleki............ 10» __ » B. Stroški za slavnost: 7.) Godba ............168 gld. — kr. 8.) Okrašenje slavnostnega prostora (2 slavoloka, 3 tribune, mlaji, venci, razno blago; napisi, tapetniško delo)..........479 » 36 » 9.) Šotor na čitalničnem vrtu, okrašenje, razsvetljava itd. . . . •.......250 ¦» 52 » 10.) Stanovanja...........37 » 9* » II.) Tiskovine ...........227 » 20 » 12.) Prepis in tisk kantate.......84 » 75 » 13.) Šišenski čitalnici za stroške pri veselici . . 40 » — ¦» 7604 gld 18 kr. 128 Listek. 14.) Razpošiljanje vabil, poštnina, kokarde, dva venca, šopek ........... 52 » 19 » 15 ) Streljanje na gradu........ 21» — » 16.) Razni stroški.......... 61 » 22 » 1422 » 15 Skupni stroški . . 9026 gld. 33 kr. V Ljubljani dne 18 julija 1889. Račun je bil pregledan in potrjen v odborovi seji dne" 18. julija 1889. Andrej Zumer, Dr. "Jožef Vohijak, tajnik. načelnik. Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda. K svojim izbornim dozdaujim trem knjižicam je imenovana družba te dni dodala četrto krasno knjižico, v kateri nam gosp. prof. Fr. Hubad s svojim spretnim peresom in zgovorno besedo opisuje raznovrstne slovenske junake. Več o tej lepi knjižici prihodnjič. Cena 20 kr. Podpiralna zaloga slovenskih vseučiliščnikov v Gradci je izdala o svojem delovanji in stanji deveto poročilo. Glavnica se v preteklem letu ni pomnožila, vse imetje znaša 7200 gld nominalne vrednosti. Čistih dohodkov z obrestmi in z gotovino prejšnjega leta vred je bilo 1127 gld. 3 kr., troškov pa 682 gld. 12 kr., torej 441 gld. 91 kr. prebitka, ki se je na prihodnjega leta račun naložil v hranilnici. Odbor je zboroval osemkrat in rešil 97 prošenj. Sest prošenj je bilo odbitih, na 91 prošenj pa se je dovolilo 642 gld. Podpiranih je bilo 10 slovenskih pravnikov, 7 medicincev in 2 modroslovca (po deželah jih je bilo lis Štajerskega, 4 s Kranjskega, po dva s Koroškega in Primorskega). Mej darovalci so bili: dež zbor kranjski 200 gld., deželni zbor štajerski 150 gld., »Posojilnica« v Celji 100 gld., dr. Josip Seruec 20 gld., dr. L Filipič 15 gld, »Posojilnica Ljubljanske okolice« 10 gld., dr. J. Kenda 10 gld., Fr. Ks. Souvan 10 gld., dr. Srebre 10 gld., dr. Šmidinger 10 gld. itd. — Predsednik društvu je dr. Gregorij Krek, predsednikov namestnik dr. Biderman, tajnik Bogomil Krek, odborniki: Fran Vrančič, Josip Treiber, Jaroslav Zitek, Valentin Koriin, Fran Tominšek. Velevažni ta zavod znova priporočamo sem, katerim je do lajšanja neugodnih gmotnih razmer nadepolne vseučiliščne mladeži naše, ki bode gotovo svoje dni zaslomba domovini in narodu svojemu. ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti, 15. Tiska »Narodna tiskarna« v Ljubljani.