39 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 39-40 da je konferenca nemoteno tekla ter da je bil omogočen prost prehod med sekcijami. Konferenca je zajela naslednje teme: • spodbujanje odgovornosti otrok • moški učitelj • predmetni učitelj na razredni stopnji • delo s starši IASL (The International Association for School Librarianship), Mednarodna zveza šolskega knjižničarstva in Hrvaška zveza šolskih knjižničarjev (Croatian Association of School Librarians) sta organizirali že 48. mednarodno letno konferenco IASL. Potekala je v Dubrovniku od 21. do 25. oktobra 2019. Namen konference je predstavitev novosti in napredka v stroki – šolskem knjižničarstvu, tako v teoriji kot v praksi. Osrednja tema konference je bila Zbliževanje – opolnomočenje – preobrazba šolske knjižni- ce (Convergence – empowering – transforma- tion: school libraries). Kathy Manck, predsednica IASL, je ob koncu svojega pozdravnega nagovora izpostavila naše poslanstvo: »Vsak otrok si zasluži odlično • delo v prvem razredu • učenci tujci, učenci s posebnimi potrebami, tihi in prezrti učenci • delo na podružnični šoli, v kombiniranem oddelku 154 udeležencev konference se je udeležilo uvodnega predavanja dr. Nataše Potočnik in številnih zanimivih prispevkov, ki so ponujali praktične rešitve in predstavljali dobre prakse. Kar 28 prispevkov se je nanašalo na delo v 1. razredu in 28 prispevkov na temo učencev tujcev in učencev s posebnimi potrebami. Pri- mere iz prakse so predstavili razredni učitelji, predmetni učitelji, svetovalni delavci, specialni pedagogi, vzgojitelji, izvajalci individualne pomoči, srednješolski učitelji in šolski knjižni- čarji, ki so vpeti v delo na šoli. Zbornik z 82 prispevki je na voljo v elektronski obliki in je dosegljiv na spletni strani Pedagoš- ke fakultete oz. na povezavi: https://www.pef. uni-lj.si/zbornik.html. šolsko knjižnico in strokovno usposobljenega šolskega knjižničarja.« Na otvoritveni slovesnosti smo udeleženci zastavo svoje države namestili v pripravljeno Romana Fekonja IASl Dubrovnik 2019 Med zastavami IASL 2019 tudi slovenska (foto: Romana Fekonja) mAlI IN VelIKI ODmeV 40 Romana Fekonja: IASL Dubrovnik 2019 stojalo in organizatorji so tako v prispodobi povedali, da so vse države, udeleženke konfe- rence priplule v dubrovniško pristanišče, kjer bodo varno zasidrane v dneh konference. Plenarni predavatelji so bili: • Ivanka Stričević in Vanja Jurilj (Hrvaška) sta predstavili svoj pogled na šolske knjiž- nice. Vidita jih po eni strani kot ladje na razburkanem morju, obenem pa so šolske knjižnice tudi trdno sidro. Šolske knjižnice ves čas iščejo svoje mesto med izobraževal- nimi politikami, zakonskimi okvirji in med učnimi načrti oz. kurikuli. Poleg tega pa so tudi ves čas na udaru sprememb, ki se do- gajajo v družbi in okolju. Spreminja se tudi vloga šolske knjižnice in knjižničarja na šoli in v samem vzgojno-izobraževalnem procesu. Od skladišča knjig do informacij- skega središča, knjižničar pa je od izposo- jevalca knjig postal del poučevalnega tima na šoli. • Darryl Toerien (Velika Britanija) je pos- kusil umestiti poučevanje in učenje med razredom in knjižnico, predstavil je nekaj modelov učenja in raziskovanja, kjer ima šolska knjižnica temeljno vlogo. Ugotavlja, da je najbolj učinkovito sodelovanje učitelja in knjižničarja. • Dr. Ross Todd (Združene države Amerike) je v svojem predavanju izpostavil pesem Whitney Houston Greatest Love of all – v besedilu je tudi trditev: 'I believe the chil- dren are our future. Teach them well and let them lead the way.' = 'Verjamem, da so otroci naša prihodnost. Poučujte jih dobro in naj vodijo pot.' Izpostavil je, da se mora- mo zavedati, da poučujemo prihodnje gene- racije in še posebej moramo biti pozorni na njihovo varnost spletnih okoljih. Vodilo naj bo: premisli, preden objaviš, in pa zavedati se moramo, da bolj kot z besedami učimo z zgledom. Plenarnim predavanjem je v vseh treh dnevih sledil bogat nabor predstavitev in delavnic predstavnikov držav s celega sveta in zanimiv je bil vpogled v prakso kolegov iz drugih držav, celin. Velikokrat je bil kar velik izziv, kako uskladiti urnik in slišati prispevke, ki so nas zanimali. Slovenski šolski knjižničarji smo lahko ugo- tavljali, da smo veliko stvari v naši državi že postorili in imamo urejene ter jih lahko iz- postavimo kot dober zgled oz. primer dobre prakse. Daleč od tega, da bi bilo vse idealno urejeno in bi bilo naše delo končano. Pone- kod pa se (še vedno) borijo za status šolskega knjižničarja, z umestitvijo šolske knjižnice v vzgojno-izobraževalni proces, z izobraževan- jem in usposabljanjem šolskih knjižničarjev in podobno. Aktivno sta s prispevkom iz Slovenije sodelo- vali kolegici Nevenka Mandelj (OŠ Litija) in mag. Urša Bajda (OŠ Tončke Čeč Trbovlje) kot predsednica Sekcije za šolske knjižnice v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Predstavili sta svoje bogate izkušnje pri sodelovanju šols- kih knjižnic v mednarodnih projektih. Slovenski predstavnici Nevenka Mandelj in mag. Urša Bajda (foto: Andreja Urbanec) Ob vseh pripravljenih strokovnih predavan- jih, delavnicah in predstavitvah pa je bil zelo pomemben tudi neformalni del konference – odmori ter organizirani ogledi šol in knjižnic, kjer se udeleženci spoznavajo in navezujejo sti- ke ter primerjajo svoje delo s kolegi iz drugih držav ter se z njimi spoznavajo in načrtujejo izmenjave.