THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 186. CHICAGO, ILL., SREDA, 25. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 25, 1929. LETNIK XXXIII. emonstn v Nemi. - Zveza med Francijo in Italijo. i' ! - PONOVNE DEMONSTRACIJE V BERLINU PROTI REPA-RACIJSKIM OBVEZNOSTIM. — TE OBVEZNOSTI IMENUJEJO SUŽNOST, TISTE PA, KI SO POGODBO PODPISALI, VELEIZDAJALCE DOMOVINE. Berlin, Nemčija. — Nemški narod je zadnje dni pokazal, da nikakor ne namerava mirno sprejeti odlokov in ukazov takozvanih zmagovalcev v zadnji svetovni vojni. Z obhodi in" demonstracijami je dal duška ogorčenju, ki kipi v njem proti tlačiteljem, ki so mu na nedavni reparacijski konferenci v Haagu naložili neznosno breme plačevanja vojnih odškodnin. V znak protesta proti tej reparacijski pogodbi se je zbrala že zadnji četrtek velikanska množica ljudstva, ki je korakala po berlinskih ulicah in pozivala narod v boj proti plačevanju odškodnin. Preteklo nedeljo so se te demonstracije ponovile v veliko ostrejši meri. Prišlo je do nemirov in padali so streli. Policija je aretirala okrog 100 oseb. Posebno pozornost so vzbudili napisi, ki so jih demonstranti vidno nosili, kakor: "Skozi 60 let bomo morali plačevati po 80 mark v vsaki sekundi. Nič nočemo plačati." Ali pa: "Naša čast nam ne do pušča, da bi prodajali v suž-nost naše otroke in otrok otroke » — Sestavila se je tudi re solucija, takozvana "Ljudska želja", v kateri stoji določba, da se mora vsak minister ali pooblaščenec nemške države, ki bi pri pogodbah s tujimi državami zapletal Nemčijo v kake financijelne obveznosti, pro glasiti za veleizdajalca in kot takega tudi obsoditi. SPOMENIK V HAAGU. CHICAŽANI, PAZITE NA DIM, KADAR KURITE PEČI Chicago, 111. — Hladno vreme je nastopilo in naše peči so zopet postale aktivne. Oblaki dima, ki so se pričeli dvigati iz dimnikov, so vzbudili pozornost mestnega nadzornika F. A. Chambers, ki ima nalogo paziti, da se čimbolj omeji nadležni dim, ki duši naše mesto. Izdal je torej stroge odredbe, da letos njegovi stražniki ne bodo opominjali kršiteljev, ki bodo povzročali dim, ampak da jih imajo pravico takoj aretirati. Določena je denarna kazen takoj za prvi prestopek, ki pa ne sme presegati $100. Nadzornik pa je izjavil, da bo pazil na to, da bo po možnosti vsakemu kršitelju naložena ta najvišja kazen, ker želi enkrat za vselej privesti Chicažane do tega, da bodo pazili pri kurjenju peči in da ne bodo delali nepotrebnega dima. "ŠNOPSARSKA BITKA" El Paso, Tex. — Mehikan-ske čete so v varstvu temne noči napadle ozemlje strica Sama, a čuječemu očesu nasift predstraž in hrabremu naskoku naših trup se imamo zahvaliti, da je bil napad odbit in domovina rešena velikanske nevarnosti. — Nikakega razburjenja, prosimo. Nimamo namreč vojne z Mehiko, ampak bila je to samo bitka med našimi suhaškimi obmejnimi patruljami in mehikanskimi "bootlegger j i". Mrtev k sreči ni bil nihče. ZVEZA NA BODOČI KONFERENCI Italija in Francija nastopite skupno. — Ost naperjena proti močnemu angleškemu brodovju v Sredoz. morju. — Nemčija gradi preveč močno mornarico. Genova, Švica. — Javna tajnost je že, da tukajšnji delegati Francije in Italije na kon ferenci Lige vodijo dogovor, da boste obe državi na bodočem razorožitvenem zasedanju peterih velesil, ki se bo vršilo v prihodnjem januarju, nasto pile skupno in zastopale zadeve svoje mornarice na Sredozemskem morju. Enaki dogovori se baje vršijo tudi že med vladama obeh držav. Kakor se čuje, ne bo Francija zahtevala za se nič več brodovja kakor za Italijo. Ta zveza je zlasti naperjena proti Angliji, ki ima v Sredozemskem morju staci-joniranega več brodovja kakor Francija in Italija skupno, in vrhu tega še na najbolj važnih točkah, kakor so ravno Gibraltar in Sueški prekop. Dalje Francijo tudi zelo skr-be glasovi o novi bojni ladji Nemčije, ki se zdaj gradi in ki bo s svojo konstrukcijo popolnoma v nič dejala vse ladje starejšega sistema. Štiri ali pet takih ladij bi pomenilo večjo pomorsko moč, kakor jo vse bujeta francoska in italijanska mornarica skupno. — Kakor torej razvidno, bo na pri hodnji "prijateljski" konferenci več nasprotstva kakor pa prijateljstva. \ -o- Znamenitemu angleškemu poveljniku v svetovni vojni, feldmaršalu Earl Haig,, nameravajo v Haagu postaviti spomenik. Zgornja slika nam kaže njega načrt. DUNAJSKA VSTAJA "ŠLA PO VODI" Dunaj, Avstrija. — Kakor smo včeraj poroaali, namerava dunajska nacionalistična armada s silo se polastiti vlade v Avstriji, ako ne bo socialistična stranka sama ji prepustila krmila. Na dan 29. sept. je napovedan generalni pohod te armade na Dunaj s štirih strani. Zadnjo nedeljo, 22. sept., pa so imeli nekako predpripravo za ta dan. Okrog 10,000 pristašev se je zbralo, oblečenih v vso mogočo pisano uniformo. Prišlo pa ni do nikakih izgredov, kajti dež, ki je celi dan curkoma lil, je izpral iz njih vso korajžo. Razšli so se mirno v upanju, da jim bo vreme drugo nedeljo boljše, o ITALIJANSKI BLAZNI MILITARIZEM Mussolini mobilizira tudi otroke. — Njih vzgoja se bo vr šila na vojaški način in v rni-litarističnem duhu. —o— Rim, Italija. — Celo italiitin-sko življenje se bo v naprej živelo v duhu militarizma. Mus soliniju ni dovolj, da je do zdaj vsak odrastli moški spadal v armado, ako ne v redno, pa v civilno fašistično, ne, tudi male otroke se je namenil takore-koč iztrgati iz materinega na ročja, in napraviti iz njih ar mado. Izdal je namreč nared-bo, da se morajo vsi otroci v pravem pomenu besede mobili zirati, uvrstiti po vojaš. vzorcu v kompanije, se vežbati, delati vojaške pohode, prestajati na pore, z eno besedo, napraviti iz njih "nove ljudi", kakor se je samo izrazil. Ideja ni povsem napačna, namreč v toliko, da se otroci učvrstijo, po-grešen je pri tem le namen, namreč prepajati otroško dušo z vojaškim duhom in izbijati jim pacifistične nazore. A ne bodo samo dečki podvrženi tej naredbi, tudi deklice se bodo vežbale na enaki način in v enakem duhu, skratka, Musso-ini hoče napraviti iz cele Ita-ije en sam vojaški tabor. Pregovor pravi, da je zgodovina učiteljica življenja; Mussolini je v tem oziru slab učenec. Ako bi ne bil tako u-darjen s slepoto blazne mani-je, bi pač lahko videl, kam je privedlo prokletstvo militarizma prej tako mogočno Nemčijo. Italija stopa še po ekstrem-nejši poti in bo padec še težji. -o- CHICAGO BO VZELA POSOJILO Chicago, 111. — Kakor je bilo že poročano, uslužbenci tukajšnjega okraja niso dobili 15. sept. svoje polmesečne plače, ker je bila blagajna popolnoma izsušena. Da bi lahko zadostil svoji dolžnosti napram uslužbencem, zdaj, kakor tudi za naprej, se je okraj pogodil z Continental Illinois Bank za posojilo 2 milj. dolarjev po 5% obresti. KRIŽEM SVETA — San Francisco, Cal. — Potrtega srca so tukajšnji pijan-čki sprejeli novico, da so pro-hibicijski agenti zavohali za-ogo opojnih pijač vsakovrstne oblike. Celo zalogo, v vrednosti $750,000 so izpustili v vodo. — Chicago, 111. — Naše mesto se ima menda pripraviti na novo, poživljeno ,divjanje su-lačev kot posledico suhaške konference, ki se je vršila pred par dnevi v Washingtonu. "Izsušite svoj teritorij do Zahvalnega dne," je menda bilo naročilo glavnega prohibicijske-ga komisarja, J. M. Dorana. - Orville, Calif. Jezna, ker ji ni dovolil iti na ples, je Mrs.. P. Baldwin ustrelila svojega soproga. Pred smrtjo je soprog izjavil, da se je sam ustrelil. Žena je pozneje pri znala, da je ona izvršila umor, a pravi, da nehote. - Joliet, 111. — Dva mlada bandita J. Exarholocos in Fl. Ruzich sta se pripeljala iz Chi-cage v to mesto in oropala več gazolinskih postaj. Končno ju je policija zasačila. Iz Chieage sta prišla na kari, ki sta jo u-kradla Petru Peiču, 70 E. Walton Place. — Haag, Hollandska. — I-talijanski parnik Dicciplina je pretekli petek v bližini tega mesta v velikem viharju nasedel na sipino. Od obrežja so' bili poslani rešilni čolni, ki pa pri prvem poizkusu niso mogli nič opraviti. Šele pri drugem poizkusu, ko se je izpremenila lega ladje, se jim je posrečilo, rešiti celo posadko. — New York, N. Y. — Rajši, kakor bi še nadalje prenašal neznosne bolečine, ki mu jih je povzročal zobobol, si je D. L. Rice izbral smrt. Skočil je iz 8. nadstropja na cesto in obležal mrtev. — Monroe, Mich. — Cela družina Colbert, 5 oseb, je bila ubita, ko je osebni vlak Michigan Central na križišču za-vozil v njih avto. Njih mrtva trupla so pozneje našli razmetana po grmovju ob progi. —• London, Anglija. —Tekom zadnje sobote in nedelje je okolica Londona zaznamovala nič manj, kakor 24 požarov na poslopjih, poleg tega pa tudi več na travnikih in gozdovih. Gašenje travnikov je bilo zelo otežkočeno, ker so zajci, katerim1 se je vnela dlaka, razširjali požar. DOBIL JE 20 IGER. FANTOVSKA OBJESTNOST PRED SODIŠČEM. — POGREŠANI PREVŽITKAR PRIDE NAZAJ. — MRTVEGA NAŠLI V KORUZI. — RA ZNOTERE DRUGE VESTI ŠI-ROM DOMOVINE. Pri "Baseballu" je izšel iz dvajsetih zaporednih iger kot zmagovalec George Earnshaw, ki ga vidimo na sliki. Postal je na ta način prvi "pitcher". AMERIKA NE BO GRADILA NOVIH LADIJ Washington, D. C. — Z ozi-rom na to, ker se bo v januarju 1930 vršila razorožitvena konferenca peterih velesil, se je odložila namera za gradnjo novih rušilcev in dveh vojnih ladij za poznejši čas, dasi so bili načrti za nje že vsi izdela ni. Vlada je mnenja, da bi ne bilo na mestu, tik pred razoro-žitveno konferenco povečevati svojo oboroženo moč. POLOŽAJ NA DALJNJEM J/Z HODU Boji na rusko-kitajski fronti so zopet vzplamteli. — Rusija namerava obdržati svojo armado skozi celo zimo na meji. Moskva, Rusija. — Ponovni boji so se razvili v Mandžuriji Pri nepričakovanem proti na padu so sovjetske čete pobile več oseb nasprotnega moštva; bilo je pa tudi več ranjenih in kot plen jim je padla v roke množina municije. Napad kitajskih čet je bil po vročem boju odbit. Kakor se glase poročila sovjetske vlade, namerava Rusija obdržati svoje čete na kitajski meji skozi celo zimo, vendar pa pristavlja, da malo omili to poročilo, se bo med tem trudila, mirnim potom doseči sporazum s kitajsko vlado "Mirni sporazum" in neprestani boji s človeškimi žrtvami, je pač nekaj, česar navaden Zemljan ne more zapopasti. Včeraj je bilo poročano, da se je general Čang-Fatkvei u-prl vladi in da se namerava sam polastiti oblasti. To poročilo se deloma zanikuje, vendar pa se od merodajne strani vzdržuje trditev, da je mnogo resnice na tem. : --o- FANTALIN UBIL OTROKA .X Iz Jugoslavije, i -j y CHICAGO POTREBUJE VEČ POSTAJ ZA POŽARNO BRAMBO Chicago, 111. — Tragedija, ki se je zadnji teden pripetila v Detroitu, kjer je požar zahteval 20 človeških življenj, je tudi v Chicagi našla odmev. Preiskali so temeljiteje varnostne naprave proti ognju iu našli, da potrebuje naše mesto še najmanj 17 novih postaj za požarno brambo, poleg tega pa so mnoge dosedanje nujno potrebne popravila. Komisijo nar A. W. Goodrich je zahte val od mesta za 6 milj. dolarjev kredita, da izvrši te naprave. Chicago, 111. — V bližini naše slovenske naselbine, na križišču Robey in 21. ceste je bila v nedeljo do smrti povožena 6 letna deklica Geo. Klima-la z 1949 W. 21st St. Voznik je brezobzirno pustil ležati deklico in oddrvel naprej. Na oglu 15. in Loomis ceste je našla policija s krvjo oškropljeni avtomobil. Poizvedovala je v soseščini pri otrocih, kdo je lastnik tega avtomobila, in sled jo je pripeljala do Johna Romanov-skija, 22 let, živečega na 1844 W. 22nd St. Po kratkem obotavljanju je zločin priznal in bil aretiran. Izpred porote. Novo mesto, 30. avgusta. Pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu so se zagovarjali v petek, dne 30. avgusta t. 1. orehovški fantje Gru-bar, Hudoklin, Masnik, Perh-ne, Pavlič, Jakše Anton in Jakše Alojzij radi hudodelstva javnega nasilstva in radi zlobne poškodbe tuje lastnine. Na velikonočni ponedeljek so razgrajali pred gostilno Miklavčiča Jožeta v Cerovem ogu gori imenovani fantje. Udrli so v gostilno oboroženi s koli, lopatami, motikami in puškami in delali tam navzočim gostom silo na ta način, da so pretepli Martina Zagorca in Zupančiča ter stolkli in razbili kolo nekemu Milanu Erženu. Poleg tega so razbili tudi vežna vrata gostilničarju Miklavčiču, poškodovali sedem polk en in okenskih okvirjev in ubili sedem šip. Znesti so se hoteli nad vrhpoljskimi fanti, ki so Orehovčane na praznik Matere božje dne 25. marca nagnali v Št. Jerneju. Isti večer je Alojzij Jakše tu di udaril z ročico Štefančiča Franceta iz Žvabovega po glavi ter mu prizadejal nad levo čelnico globoko in težko rano.' Pri razpravi so obtoženci tajili dejanje, prišli so pa v nasprotja s svojimi izpovedba mi pred preiskovalnim sodnikom. Izkazalo se je, da so vplivali celo na priče in je bila tekom razprave ena priča na predlog javnega tožitelja radi suma krivega pričevanja odvedena v preiskovalni zapor Vsi fantje so bili obsojeni radi hudodelstva javnega nasilstva in zlobne poškodbe tuie lastnine, razen Jakšeta Antona; Jakše Alojzij pa poleg tega še radi hudodelstva težke poškodbe. Dobili so: Grubar eno leto ječe, Jakše 8 mesecev, Hudoklin, Masnik, Perhne in Pavlič pa po 6 mesecev ječe. Jakše Anton je bil obsojen le radi prestopka tatvine, ker je odnesel Štefančičev klobuk, o-p.roščen pa ostalih deliktov. V zadnjem času se pred senatom okrožnega sodišča vršijo večkrat razprave radi slič-nih deliktov, kar meče žalostno luč na mlade fante. Te nepremišljene pretepe in nasilstva povzroča staro sovraštvo med fanti iz posameznih vasi, silno pomanjkanje srčne kulture in večinama tudi nesrečno pijančevanje. -o—— , kor tudi domači hlapec. Ker so bile njune izjave ob priliki zaslišanja nekam zagonetne, so bili orožniki v svojem sumu, da tiči za stvarjo res zločin, celo podkrepljeni. K sreči pa se je sedaj izkazalo, da je po-grešanec odšel nekam na obišče in se je vrnil po dolgih dnevih iskanja živ in zdrav. Seveda sta bila oba aretiranca, ki sta sedela že nekaj dni v preiskovalnem zaporu, takoj izpuščena na svobodo. -o- Z nožem . . . Brežice, 3. septembra. Vese-o je bilo preteklo nedeljo 1. septembra v vinotoču pri Kro-šeljnu v Dečnih selih pri Brežicah. Zbrala se je pisana družba fantov in deklet iz več vasi, tako, da je zmanjkalo prostora. Veselo je preteklo celo popoldne do poznega večera, ko se je okrog 9 zvečer odpravila skoro vsa družba proti domu. Par korakov od vinoto-ča pa je nastal med fanti prepir radi nekeiga idekleta. Jožef Cernoš, sin posestnika iz Silovca, je miril fante, naenkrat ga je pa nek fant sunil z nožem v leva pljuča in ga smrtnonevarno ranil. "Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A meriki. Naročajte ga! Zagonetna smrt. V Zgornji Pristavi v Halozah so dne 5. septembra našli posestnika Antona Horvata nedaleč od njegovega doma v koruzi mrtvega. Imel je spredaj močno zevajočo rano in prebito lobanjo. Kako je nesrečneža doletela smrt, je še zavito v tajnost. Vendar pa je upati, da bodo oblasti zago-netko kmalu razrešile.. Ker obstoja sum, da je bil pokojnik umorjen, so na odredbo o-krajnega sodišča v Ptuju njegovo truplo takoj raztelesili. Doma so ga pogi-ešali že dva dni. Domačini so pri zaslišanju izjavili, da je najbrže padel z lestve, ko je šel zvečer spat. V koliko je ta domneva upravičena, pa bo še dognala preiskava. Razrešena zagonetka. Dne 5. septembra popoldne se je nenadoma pojavil zopet doma na Šupici 47-letni pre-vžitkar Janez Vrhove, o kate rem se je splošno mislilo, da je postal žrtev nesreče ali pa tudi zločina. Orožniki so preiskovali zagoneten primer njegovega izginutja dober teden, a ni bilo ne duha ne sluha. Na podlagi raznih goVoric je bil celo aretiran njegov brat, ka Požar. V seniku Jos. Dominellija v . Dutovljah na Krasu je izbruhnil požar, ki je uničil 50 kvin-talov sena in 30 kvintalov slame. Drugo jutro se je razvil požar v sosednih zgradbah, ki so last Ivana Filipčiča. Zgorela je velika množina sena, slame, orodja in raznih drugih predmetov. Čez par dni je nastal ogenj v hiši Frana Ukmar-ja prr Dutovljah. Vse škode je nad 30.000 lir. V vasi Hrašje pri Postojni so zgorele tri hiše, dva hleva in dva senika. Škode je okoli 160.000 lir. Smrtna kosa. Te dni je bil v M. Soboti pokopan Jožef Štefanec. Dosegel je visoko starost 80 let. Po poklicu je bil mizar in je v vaej okolici užival velik ugled in spoštovanje. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najatarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan raeun nedelj, pon-ieljkov in dnevov po praznilrih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in aprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Za celo leto Za pol leta Naročnina: _$5.Q0 _ 2.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto----$6 00 Za pol leta_________— 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America Eftablished 1891. T*sued daily, except Sunday, Mon-dixy and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year---- For half a year __$5.00 _____________________________2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__________$6.00 For half a year ----------------------- 3.00 Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.____ Vpliv se že jasno kaže. V stanovanjskih hišah je vsak otrok nezaželjen, nočejo imeti babyjev, in zato padajo porodi. V apartmentih je težko narediti iz stanovanja "dom" ali "hišo". Ker je vse prenapolnjeno in izrabljeno, otroci nimajo primernih prostorov za igranje, prostori so podobni bolj ječam. Cesta ni za deco, niti ne razni movies. Matere tožijo, češ, nemogoče je imeti deco v stanovanju, a skrbijo me otroci, ko so na ulici," in jiko vzamejo gotovi starši zadevo na lahke rame, se zgodi pogostoma, da se vzdra-mijo, ko najdejo otroke v sodišču za mladino. Moderni časi prinašajo mnogo nerazrešenih problemov, in največ jih nudijo novi apartments. Niso ravno nerešljivi ti problemi, a se ne morejo rešiti kar čez noč. gova družina je s tem zavarovana, ko dobijo po smrti smrt-nino, denarno pomoč, ko jo najbolj potrebujejo. Kdor dobro premisli, lahko vidi, da so podporna društva velike koristi za naše rojake. Kakor drugod tudi tukaj niso delavske razmere še v pra- J. M. Trunk: Statistika o stanovanjih Tudi dežela, ne samole mesta, ima svoje stanovanjsko vprašanje. Že kot otroku se mi je čudno zdelo, da so imele nekatere družine le eno sobo za vse in so se preselile kam drugam. Nisem si tedaj še mogel misliti, da niti ta edina soba ni njih last. Pozneje mi je postalo vse jasno, in bolj sem se seznanil s stanovanjskim vprašanjem ne samole na kmetih, temveč še bolj v mestih med delavskim ljudstvom. V kakšna mestna stanovanja me je dostikrat klicala dolžnost; En sam, kvečemu dva prostora, vsak kotiček izrabljen, dostikrat bre zraka, svetlobe, da o potrebni snagi niti ne govorim, ker je bila to zadeva bolj stanovalcev samih, dasi morda tudi pravi problem. Ko sem dospel 1. 1909 prvikrat na obisk v Ameriko, sem' bil prijetno iznenaden, ker vsepovsod sem videl lične hišice, in prav čudil sem se, ko sem prvikrat prišel med družine, ki so bile v takih družinskih hišah,, in te čedne hišice lastovale. Pri drugem obisku še istega leta sem se v New Yorku malo bolj seznanil s — stanovanji, in nekaj časa sem večkrat moral zahajati na vzhodni strani New Yorka v stanovanja, da me je vsikdar streslo. Dosti sem videl v stanovanjskih kasarnah, apartment houses — a moral sem iti še v čisto druga — stanovanja, ako se brlogi amerikanskih slums smejo stanovanja imenovati. , V dobi dvajset let se marsikaj izpremeni, tako v Evropi, kakor pri nas v Ameriki, in tu še hitreje. V Evropi je stanovanjsko vprašanje po vojni skoroda vsepovsod naravnost o-bupno. Pri nas vsaj v velikih mestih pred dvajsetimi leti ni bilo nikakor ne morda dobro, celo zelo slabo, in še bolj ko slabo. Ali se je, ko tako hitro živimo, izpremenilo vsaj splošno morda na bolje? Slums v velikih mestih niso izginili, in morda je postalo tam še slabše. O teh ne govori nobena statistika. , Statistiko pa je napravil Bureau of Labor, delavski oddelek v vladi, vsaj splošno o stanovanjih, in ta statistika je na razpolago, je zanimiva, značilna, poučljiva . . ., a zelo malo razveseljiva, ako jo kdo zna preceniti iz pravega vidika, in vidi v stanovanjih nekaj več, ne morda samole kak prostor, kjer se pač stanuje. Statistika namreč jasno kaže, da naravnost rapidno gine in izginuje stari družinski dom, hiša, kjer ima družina razne prostore, morda celo kak hišni in domači vrt. zrak, solnce, prostor, je sama v tej hiši, in ta dom navadno tudi lastuje. Statistika se seve zanaša le na mesta, in v mestih je družinski dom zapisan smrti, polagoma gine in bo morda popolnoma izginil. Za leto 1928 pokazuje statistika, da je v 14 mestih s pol milijona in več prebivalci stanovalo 68 odstotkov ljudi v velikih stanovanjskih hišah (apartment houses), in le 22 odstotkov je bilo nastanjenih v hišah za eno družino (one family dwellings). Leto prej je bilo razmerje 60.8 in 25.8. Odstotek v stanovanjskih hišah je v New Yorku in Chicag'u primeroma enak, in znaša nad 80 odstotkov, dočim ima Baltimore 86.4 odstotkov v družinskih hišah in le 13.6 v apartmentih in je v tem oziru na prvem mestu. Podatki iz 257 mest prikazujejo, da se je leta 1928 zidalo 53.7 novih stanovanj v apartmentih in le 35.2 v hišah za eno družino. Zanimivo je, da je bilo razmerje osem let prej 24.4 v stanovanjskih hišah in 58.3 v družinskih hišah. Razmerje se je potem takem v tej kratki dobi naravnost izpremenilo \ nasprotno stran. Oddelek, ki je zbral statistiko, je mnenja, da bo ta izpre-memba imela vpliv na "značaj, življenje in navade prebivalstva", ampak ničesar ne pove, kakšen vpliv utegne izpremem-ba imeti. vem tiru. Ponekod se dela bolje, v drugih krajih zopet slabše. V gotovih sezonah obratuje malo bolj, pa spet jenja, tako da stalnosti ni nobene. Pozdrav čitateljem tega priljubljenega lista. Poročevalec. JAKOPINOV A TOLPA PRED PRAVICO NOVICE IZ ELY. Ely, Minn. Martin Pečarič je šel zvečer s svojo puško do jezera, da bi nastrelil kaj rac, pa kakor pravi pregovor, da nesreča ne počiva, ampak išče žrtve: tako je tudi nesreča hotela, da se je Martinu puška sprožila po naklučju ter mu prestrelila nogo v stopalu. Mlademu rudarju A. Miko-liču, rodom iz Aurore, Minn, je pred enim tednom v rudniku strlo nogo. John Horvat iz Jolieta je izvedel, da imamo tu v Ely brhke dekleta, tako je dospel v Ely in si v resnici izbral nevesto, ki mu bo družica v veselih in žalostnih urah, gospi-ca Ana Matesha. Nevesta Miss Matesha je bila več let usluž-bena v trgovini Slogar bratov. Po poroki sta odšla v Joliet, kjer je Mr. Horvat uslužben v tovarni. Želimo vse najboljše! J. J. P. -o- TO IN ONO IZ SHEBOYGA-NA. Sheboygan, Wis. Zadnjo nedeljo je pod pokroviteljstvom društva Bratje Zaveze, v hrvatski dvorani nastopil, ravnokar iz domovine došli operni pevec g. Banov ec. Gospodična Ropasova je bila radi bolezni zadržana, kar smo obžalovali. Radi bi namreč slišali dvospev vrlih slovenskih pevcev. Sicer je pa g. Ba-novec vsestransko ugajal. Njegov nastop je bil izvrsten. S svojim čistim in mehkim glasom nas je kar presenetil. Zlasti je pokazal globoko dušo s svojo najboljšo narodno pesmijo "Fantje so proti vasi šli." Ko je končal, sem videla marsikatero vlažno oko, tudi solza se je blestela na marsikaterem licu, ter drsala navzdol — prav počasi —. To je pač največje zadoščenje vsakemu u-metniku. G. Banovcu želimo rožnato pot po Ameriki. Zadnji teden se je v našem mestu vršila konvencija J. S. P. Z. Sloga, ki ima svoj sedež v Milwaukee. Navzočih je bilo poleg gl. uradnikov še okoli 35 delegatov in delegatinj. Zborovanje je trajalo teden dni. V sredo je bil v počast de- legaciji prirejen lepo uspeli banket, katerega pripravo je imela v oskrbi Mrs. Mary Fal-le, članica gospodinjskega kluba Ženske Zveze. V naši naselbini se nahaja potovalni zastopnik tega lista Mr. Jaksetič. Ko se je pri nas oglasil, ga je nekam čudno po strani vleklo, da se mi je kar smilil. Vprašala sem ga kaj mu jo, pa mi odgovori, da so mu članice Ženske Zveze po Minnesoti naložile toliko pozdravov do mene, da jih komaj nosi, zato se je takoj pri nas oglasil, da si breme odloži, da bo zopet lahko prožno stopal. Prav prisrčna hvala vsem mojim sosestram po Minnesoti, ki so se me spomnile, kakor tudi Mr. Jaksetiču za točno oddajo izrazov naklonjenosti mojih rojakinj. Marie Prisland. -o- KAJ JE NOVEGA V JOLIE-TU? Joliet, 111. Porota na okrožnem sodi šču je te dni prisodila, da mora Serbian Bakery Company, znana tvrdka v naši naselbini plačati $750.00 Frank Novi nu, katerega očeta je povozil do smrti truk na North Broadway ulici, ki ga je vodil neki Andrew Padley, autodriver od omenjene tvrdke. Nesreča se je dogodila še februarja meseca. 1927. a proces na sodniji se je vlekel do sedaj. Na društvenem polju v Jo-lietu prav dobro napredujemo. Agitacija za nove člane se vrši pri vseh društvih in najbr-že ne bo najti v Ameriki v tem oziru bolj obdelane slovenske naselbine, kakor je ravno naša. V tem oziru gre našim dru-štvenikom čast in priznanje. Oni, ki so pa v društvih so p;i preskrbljeni za slučaj nezgod in nesreč, kar je le njim v korist. Kako hudo in žalostno je bilo v tem oziru pred kakimi 25 ali 30 leti. Ljudje so prihajali v Ameriko le za par let, so hranili kar so mogli in celo par centov za društvo se jim je smililo. Pa je prišla nesre-ša ali smrt, pa smo morali za take zbirati skupaj, da smo ga pokopali. Tega zdaj ni več in priznanje zato gre našim dobrim in zanesljivim društvam. Pa ne samo dotični, tudi nja-_i- Kaj povedo priče? ?o odmoru se je nadaljevalo zasliševanje prič, iz izjav, katerih odseva vsa zlobnost zločinske družbe in Jakopina samega. "Gliba Frarc, ali ste hudo prizadeti?" vpraša predsednik. — "Seveda sem, ves denar so mi pobrali, 9000 Din., ob vse sem." — "Glejte.. kako| ste nerodni. Zakaj hranite denar doma; če ga boste št. kdaj toliko imeli, kar brž ga nesite v hranilnico, da taki tiči ne pridejo zraven." Debevc Tone iz Sinjske gore pri Mokronogu med pričevanjem vsak čas vzroji in hoče skočiti na Jakopina. Pripoveduje, kako je takrat pokalo o-koli hiše. "Če bi koga ..dobil, bi ga bil stri, tako sem bil jezen," pravi. — Predsednik mu vrne mize zlato uro, ki mu jo je u-kradel Jakopin, toda mož je šs nadalje hud in se srdi na Jakopina: "Kje imaš verižico?" — "Ne vem." — "Kaj ne boš vedel, hudič," in komaj ga dva paznika obdržita, da ne skoči razk ičen v Jakopina. — "Ste že opravili," reče predsednik. '— "Ob glavo ga obsodite tega falota!' — "Talcu gladko pa to ne gre, obesiti smemo le tiste, ki ubijajo." —> "Pa še bo, če ga ne boste. Ko bo prost, bo nadaljeval svoje zločinsko delo. Le na smrt ga dajte, drugače ne bo nič." Musar Alojziji so roparji odnesli večjo zalogo cigar, cigaret in toba!-^. Žena pripoveduje, kako so ponoči prišli k njej roparji in ji izropali predale v trgovini. Eden je ves čas svetil z električno lučjo v obraz, da ni mogla nikogar spoznati. — "So kaj govorili?" — "Eden je venomer vpil: "Hitro, hitro, ker se že dela dan!" — Žena pobere na predsednikov migljaj z mize ukradene cigare, tod.'i veliko jih je manjkalo. — "Kje pa imaš še druge, "fa-lot," se obrne do Jakopina. Jakopin skomizgne z; rameni, žena pa hoče od jeze skočiti v njega. Druga priča spet vprašuje za ukradenimi klobasami, mesom, gnjatjo, a. Jakopin molči. Predsednik: "Snedli so jih, saj jih niso zato ukradli, da bi jih gledali." Vdovič Marija pripoveduje, da so jo obiskali trije vlomilci, ki so najprej ubili šipo in sko- čili noter, ko je ona še spala Eden je ves čas z revolverjem grozil in zahteval denar. Ona mu je dejala, naj ji da obleko, da se najprej obleče, kar je Jakopin tudi storil, toda revolverja ni obrnil proč, dokler mu ni izročila vsega denarja, potem pa se ji je ropar smejal in se norčeval: "To ste neumni, ko tako delate! Glejte, jaz pa lahko živim; vi se trudite in šparate, drugi pa bodo imeli kaj od tega. Mar bi sami zapravili, tako bom pa jaz. Ce boš orožnikom naznanila, pridem nazaj in te ustrelim." Rebolj Pavel, kateremu je Jakopin pobral vso obleko, živahno pripoveduje, kako ga je obiskal vlomilec. Spal je na peči. Zbudil ga je ropot, nakar je zavpil: "Stoj!" Jakopin pa je ustrelil z revolverjem in obenem zavpil: "Miruj, če hočeš sebi dobro!" Potem mu je ponudil ropar ukradenega vina, ki ga je že prej sam pil: "Le pij ga, saj jutri ga ne boš. Je hudič preveč skop, da bi ti ga dal." Pri tem je mislil na Reboljevega gospodarja. Musterja Vida so roparji tu.-di dejansko napadli s palicami. Vsi hkrati so tolkli po njem, po glavi in obrazu. U-branil se je roparjev s tem, da je zbežal v spodnji obleki k sosedu. Od Musarja so šli roparji šo isto noč na nadaljnje delo. V-drli so v hišo gluhega Alojzija Šemeta, ga zbudili in mu grozili z revolverjem. Pri njem so pobrali 7000 dinarjev in nekaj srebrnega denarja in uro z verižico ter vse odnesli. Gluhi Šeme ginljivo pripoveduje, kako so mu vsi ti roparji hkrati nastavljali revolversko cev na glavo ter ga z grožnjami prisilili, da je pokazal, kje ima shranjen denar. S tem je bilo zasliševanje prič končano .Obtoženci svoja dejanja večinoma priznavajo, le zgovarjajo se drug na drugega. Vsi pa so si edini v tem, da je vsega kriv Jakopin. Mali Avgust celo pripoveduje, kako jih je Jakopin nagovarjal, da bi šli čez mejo v Avstrijo, kjer so bogati kmetje, in bi se s plenom vrnili domov. Predsednik nato prečita kazensko listo obtožencev. Jakopin Ignac je bil rojen 1. 1906 v Bukovici in je bil lani decembra prvič kaznovan radi tatvine na tri me,sece zapora. Ko-lenc France je bil rojen 1. 1903 v Trbovljah. Njegova pisana tatinska zgodovina se začenja že 1. 1921., ko je bil večkrat zaprt do mesec dni. Že kot o-trok je bil radi male tatvine 1. 1917 obsojen na pet dni zapora. Mali Mart., roj. 1864 v Dolnjem Grčarju, je edini, ki do sedaj še ni bil nikdar kaznovan. Njegov sin Mali Avgust je bil rojen 1897 v Družinski vasi in ima za seboj bolj pestro, zgodovino. Že 1. 1921 je bil prvič kaznovan. Pozneje se je potepal po svetu ter je bil prišel 1. 1927 v prisilno delavnico. Po vrnitvi je vršil tatvino za tatvino. Vrhovšek Janez, rojen 1. 1887 na Okrogu, je dobil 1. 1902 prvič teden zapora. Potem pa še večkrat kak teden radi manjših tatvin. Občine poročajo o posameznih obtožencih: Kolenc je bil skozi in skozi na slabem glasa ter tatvini podvržen človek. I-sto spričevalo je dala občina Jakopinu. Mali in vsa družina pa je znana kot delomržna. Ko so prečitali še nekatere druge sodne spise, je predsednik današnjo razpravo zaključil. Obsodba. Dne 6. septembra ob 8. uri se je nadaljevala porotna obravnava proti Jakopinu in njegovim tovarišem. Celo dopoldne so govorili državni tožitelj, zagovorniki ter predsednik senata, ki ie raztolmačil porotnikom pomen vseh 75 vprašanj, ki so bila stavljena porotnikom. Porotniki so se posvetovali polni dve uri in pol ter so morali v enem slučaju poklicati senat v po svetovalnico, da jim je nekatera vprašanja ponovno pojasnil in podrobno razložil. Nato so porotniki vsa vprašanja, razen dveh, soglasno potrdili. Dve vprašanji so porotniki potrdili soglasno, toda z omejitvijo, da znesek ni presegal 10.-000 dinarjev. Na podlagi tega krivoreka je sodni senat objavil sledečo sodbo: Obsodijo se: Nace Jakopin na 16 let, Fr. Kolenc na 18 let, Mali Martin na 12 let, Mali Avgust na 11 let, Janez Vrhovšek pa na 18 mesecev težke ječe. Kazen je vsem obtožencem poostrena s postom, temnico in trdim ležiščem po večkrat na leto, zlasti pa ob dnevih, ob katerih so vršili svoja vlomilska dejanja. Jakopin in Kolenc se poleg tega obsojata tudi na prisilno delavnico po izdržani kazni. Obtoženci so kazen z ravno dušjem sprejeli na znanje, Jakopin in Kolenc sta celo z nasmehom poslušala sodbo. Le. Mali Avg,ust je bridko zajokal, ko je slišal, da bo' moral za svoje grehe sedeti dolgih 11 let. • Razprava je bila končana ob 16.15 ter je s tem to porotno zasedanje v Novem mestu zaključeno. V "Am. Slovencu" izhajajo najzanimivejše povesti, ali jih citate ? PRED STO LETI NA DOLENJSKEM (Konec.) Splošno radostno razpoloženje. Plena pijani banditi so med debelimi šalami premotri-vali svojo dolgo pot in iz njihovega razgovora v bosanski hajduščini so bližnji zaloški ujetniki posneli, cla je moralo teh šestnajst godrnjačev priti preko kočevskih gozdov, kjer so zajeli nekega oglarja, ga oblekli po turško in ga prisilili, da jim je pokazal pot preko pragozdov v obljudeno Krško dolino. Opoldne so počivali pri Sv. Petru na Rogu, v čigar hramu so prosili za uspeh in srečen konec pohoda, nato pa po premišljenem načrtu prodirali pod varstvom gozda in kasneje teme preko Polja— Soteske po se zaradi močnega gradu s številnim osobjem previdno ognili! — in Straže na Zalog, ki jih je iz kdo ve kakih vzrokov tako privabljal. In zdaj so bili na cilju bogati, siti, razigrani. Tudi straže, ki so pred gradom, oziroma na dvorišču polovile nič hudega sluteče, domov se vi^ačajoče hlapce in jih zaprle v hlev, tudi te so prišle na svoj račun. Veselo petje se je razlegalo v tiho poletno noč in podžigalo korake mlademu gozdarskemu pomočniku, ki se mu je posrečilo neopaženo uiti in ki je hitel na vso sapo in kar so ga nesle noge preko močvirnih travnikov in zaraščenih gozdov v Novo mesto in tam naravnost v gostilno "K solncu" (sedaj hotel Koklič), kamor je vedel, da zahajajo častniki krajevnega kordonskega ba~> taljona. V kapiteljskem zvoniku je odbila ura že enajst, poveljujoči stotnik se je ravno odpravljal domov, ko je planil v gostilniško sobo izmučeni zaloški sel in mu v pretrganih stavkih, hlastaje po zraku, sporočil čuden dogodek. Stotnik, ki je čuval s svojimi vojaki že prilično dolgo ta, od roparjev tako pogosto posečani mejni predel, je bil na slična presenečenja navajen in je takoj odredil potrebno. Izmed zbranih častnikov je na mestu določil nadporočnika barona Kotza in praporščaka barona Karga, da s patruljama po devet mož takoj zasledujeta bandite, ki se med tem najbrže že umikajo in vračajo. Praporščak Fiigner, ki se dotlej še nikdar ni bil udeležil take divje gonje, je prekipevajoč mladostnih sil in želja prosil, naj se tudi njemu dovoli soudeležba. Zbobnali so I vojake iz spanja in čez pol ure j so zapuščali trije majhni oddelki 17. pp. mestno ozidje. Da bi prišel hiti-eje naprej, jc iztaknil Fiigner dva voza in drvel s svojimi sedmimi prostovoljci naravnost proti valtc-vaškemu mostu, da bo roparjem, ki bodo skoro gotovo tam prekoračili Krko, zaprl pot. Tako so gonili, kolikor so mogli teči konji, že celo uro v temno noč, ko so se slednjič pričele dvigati pred njimi i:, teme vaške kočice. Zavozili so korakoma in ostro so oprezo-vali na vse strani. Nič se ni ganilo. Previdno so šli dalje. "Stoj!" je zagrmelo nenadoma in v prihodnjem trenutku so že zagrabile kot iz tal pričarane postave konje za uzde. Bili so roparji, ki so bili malo prej prispeli tjakaj. Brez pomisleka so poskakali vojaki z vozov in zdaj so spoznali tudi banditi, da nimajo pred se- boj iz gostilne se vračajočih kmetov, temveč proklete belo-suknježe, svoje zasledovalce, pred katerimi so imeli toliko spoštovanje., Razvil se je divji pretep. Dobro merjen strel iz pištole je pogodil narednika, ki se je zgrudil mrtev na zemljo. "Eto ti, kume!" se je zmagoslavno zarežal eden izmed capinov, v prihodnjem trenutku pa je že krilil z rokami in se z vzklikom: "Jezus, Marija!" ustreljen zrušil na zobe. Praporščak Fiigner je imel opravka s tremi prevejanci. Izstrelil je obe pištoli in se rešil dveh napadalcev, tretji pa ga je treščil s puškinim kopitom po glavi, istočasno ga je zadel še strel v ramo, da se je nezavesten zgrudil. Le še nekoliko trenutkov je trajal boj. Petnajst dobro oboroženih ob-upancev proti komaj petim vojakom! Kmalu sta tudi od teh dva mrtva in eden ranjen, da so mogli roparji nemoteno nadaljevati svoj beg. Voznika sta bila takoj počet^oma spopadu okrenila konje in pobegnila. Bojno vrvenje sta čula tudi .oddelka nadporočnika Kotza ^in praporščaka Karga. Hitela sta v smeri, kjer so prasketali streli in dospela kmalu na bojišče. Fiigner je še vedno ležal v globoki nezavesti, poleg njega je bil en ranjenec in štirje mrtvi vojaki. En sam mož je srečno izšel iz boja in opisal smolo patrulje prostovoljcev. Po naključju je padel tudi krepak kmečki fant, ki ga je radovednost gnala v smrt. Roparji so bili po stari navadi odvlekli svoje ranjence in mrtve s seboj in so izginili. Številni krvavi sledovi so zaznamovali pot, ki so jo bili pod-vzeli. Treba je torej bilo nujno nadaljevati z zasledova- njem. Med tem se je zdanilo. Od vseh strani so bili zvonovi na poplah. Prihajali so kmetje, da bi pomagali pri zasledovanju. Sli na konjih so bili odposlani blizu in daleč, doli v pokrajine slunjske in otočaške vojaški granice, da razglase vest o drznem vpadu in prosijo oblasti, naj bi beguncem zastavile povratek. Ko so križarili skozi gozdove, so našli v gostem grmovju s praprotjo in listjem pokrito truplo ustreljenega roparja. Očividno jc bil Turčin, kajti glavo je imel obrito do temena in le na tem dolg čop la^j. Po posameznih redkih kocinah nad ustnico sodeč, je nosil m)>žak dolge brke, ki pa so mu jih tovariši, da bi ga nihče ne spoznal, populili. Oddelek 17. pp., ki ga je vodil neki podčastnik, je sli-(Dalje na 4. strani). Sreda, 25. septembra 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 000000<>0^(>000000^000<>00<>0<><>0000<>00<> -----^ I< Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLO. ŠNOSLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Faidiga,, 319 W. 2nd St., Leadville, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. i 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, III Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo lia glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! O00a vsa vprašanja, kolikor mi bo mogoče, toda resnično in pravično. Urad, v katerega sem bil izvoljen na zadnji konvenciji'sem opravljal vestno in točno, kakor pravila zahtevajo v tem oziru. Kakor sem prejel denar od gl. tajnika, tako jem ga, kot asesment.za članstvo, tako sem ga vložil na banko na ime Z. S. Z. Ob času, ko sem položil re-signacijo gl. izvrševalnemu odboru Z. S. Z. sem ob enem tudi izročil vse premoženje Z. ii. Z. kar ga je bilo v mojih rokah ob istem času. To naj bo moje skromno poročilo, za časa mojega uradovanja. Obenem pa želim se*da-nji konvenciji najboljega napredka, pri sedanjem teškem delu. Ti pa Gorska cvetka Z. S. Z. rasti živi in napreduj! Frank Okoren, bivši blagajnik, Z. S. Z. ' Predlagano .. in ^podpirv.o, da se poročilo sobrata Fr O-korn'-a kot bivšega blagajnika Z. S. Z. sprejme kot črtano. Predlog sprejet soglasno. Zatem dovoli konvenčni predsednik 15. minut odmor:). Po odmoru poda svoje poročilo Vrhovni zdravnik Dr. J. F. Snedec. On poroča o tež-kočah, ki jih ima Z. S. Z. s sprejemanjem novih članov. Poroča, da zdravniška preiskovanja za nove člane pri naši zvezi so nezadostna. Za 1.00 plače ne more noben zdravnik izvršiti zadostnega zdravniškega preiskovanja. Priporoča slavni zbornici, da naj ista nekaj ukrene, da se bo dalo v bodoče boljša zdravniška preiskovanja, novim kandidatom, ki hočejo pristopiti v Z. S. Z. In to pomeni, da se preiskovalnim zdra/vnikom plača več kot pa 1.00. Priporoča, da naj za tako preiskavo plača ali Zveza, ali pa društvo. Nadalje .................................................. $118,403.86 tudi poroča, da je nastalo težko vprašanje, in ta konvencija mora rešiti teški problem, ki je nastal zaradi dolgotrajne bolniške podpore, katero deli zveza. Priporoča, da bi bilo bolj umestno, da se dolgotrajna bolniška podpora pri Z. S. Z. odpravi. In s sedanjimi takimi člani pa naredi pogodba za odpravnino, in na ta način prenehajo biti člani zveze. Ako ne bomo o tem nekaj ukrenili, bodo naši asesmenti za bolno podporo morali biti veliko večji, kot so pa danes. Vrhovni zdravnik nadalje p'o-roča, da ima zveza danes 18. bolnikov, ki ne bodo nikdar o-zdravili, in taki bolniki se množijo z vsakim dnem. Sedaj je pa čas, da se to popravi. Kajti pozneje, ko bo takih bolnikov še več, bo to tem težje. Nadalje priporoča zbornici, da naj nekaj ukrene tudi za bolj redno obiskovanje bolnikov od strani zdravnikov. Priporoča, da bi moral biti vsak bolnik obiskan od svojega zdravnika, najmanj dvakrat na teden. Društvom pa priporoča, da naj si preskrbijo najbolje preiskovalne zdravnike v svojih delokrogih. In ako bodo društva kooperirala z vrhovnim zdravnikom, potem se ni bati, da bi v zvezo zašel kedo, ki ni zaželjiv. Nasvete Vrh. zdravnika vzame zbornica z veseljem na znanje. Predlagano in"podpirano, da se poročilo Vrh. zdravnika sprejme. Predlog sprejet soglasno. Zatem pa pride na dnevni red obširno poročilo, predsednika nadzornega odbora sobrata Matt. Kochevarja, ki se glasi: Repeat of Chairman of Board of Trustees. Mr. Chairman, Brother and Sister Delegates to the Eighth Convention of the Western Slavonic Association. Since assuming office as Chairman of the Board of Trustees, I have awaited this occasion when you as delegates and representatives of this thriving organization would be assembled here. My eagerness has been increasingly accentuated by the responsibility that I felt in the conduct of the affairs of' your Association. Under Article 6 of the by-laws we find the language that the Supreme Officers are the managers of your organization. Therein you issued the mandate that they must carry on the affairs of your Association and execute the trust you vested in them in an efficient, intelligent, judicious and economical manner, because as the custodians of your funds and your property you entrusted them with possessions that mean to you protection of your home and family against sickness, misfortune, and disaster. This is the organization that is the creature of your endless efforts and hard earned money. You were and are justified in such a mandate! A great responsibility rested on your supreme officers, but a greater responsibility rests on your shoulders in the transaction of the business of the convention. I sincerely trust that you will be guided solely by what is best for the welfare of the Western Slavonic Association to its future prosperity and growth. Think seriously on all questions. Do not be guided by !friendship or animosities; by love or hatred, for we are all here for but one definite, dis % tinct purpose—the welfare of Z.S.Z. Do not be governed by any clique, friend, or delegate who happens to sit beside you, but use your own sound judgment, and, if in doubt, it is better not to exercise it at all then to exercise it unwisely. I emphasize these matters not as a lecture to you but as a plea for cool, unbiased, consideration of all questions, problems and reports coming before this convention. As you all know I was appointed to the office that 1 now hold by your worthy President to fill a vacancy, and assumed office as of July 1, 1927. Briefly I present you the financial status of the Association at that time. Adult Department .$80,248.97 Juvenile .................. 2,201.83 Total............$82,450.80 On June 30, 1929, as follows: Adult ....................$113,293.27 •Juvenile ................ 3,474.94 Total............$116,786.21 ! A gain of $34,317.41 for the period of two years or in terms of percentages 41.84. You will note from an examination of the Secretary's reports that these gains are all. registered in the mortuary funds. The disability and general funds have been absorbed to satisfy the insatiable demands of the sick and accident and operation funds. A remedy must be found. Sound financing demands that a reserve be built to support each of these funds the same as the reserve protects the mortuary fund. It is a bad and dangerous policy to have these funds depleted. Your officers realize this fact, but they have been powerless to remedy the situation. Previous conventions created the condition. They created liberal benefits, but did not provide adequate assessments. By Article 30, Section 3., they provided in cases of incurable sickness that a member be paid after the first six months, during which he receives $1.00 or $2.00 per day for whichever A risk, which is the highest and best risk. For a $7.00 weekly benefit this company will insure for $8.40 per year or 70c per month. The benefits to be paid only for 52 weeks, with the first two weeks excluded, making a total potential liability of $350.00. To give you a resume, the ZSZ. subjects itself to a potential liability of $6080.40 or 16.89 times the liability of the KSKJ. for an assessment of 5c less, or 17.08 times the liability of the Aetna Life Insurance Company for the same premium' on a class A risk. It is evident that a remedy must be found for this condition. Now the $1.00, $2.00 per day sick benefit and these cases of permanent character have all been in one fund. In my opinion these Should all be separated, and an adequate assessment provided to support and take care of each. Those who insure for $2.00 per day should pay a heavier assessment proportionately than the $1.00 per day because the risks and demands in the $2.00 per day cases are proportionately much greater. Solvency. Your Association has now reached a state of solvency— being 101.62 per cent, solvent. By-Laws. Regarding the by-laws of your organization, it is unnecessary for me to call your attention to the crude, conflicting and totally inadequate provisions thereof. You should in the short time allowed for your deliberations improve the bylaws as much as possible, but whatever you do, will be far from perfect. The by-laws in many respects will still remain unsatisfactory and unworkable. It is my recommendation that are to be commended for the efficient and conscientious manner in which they have performed their duties. Matt J. Kochevar. Predlagano podpirano, in z veseljem sprejeto, da se obširno poročilo in priporočilo predsednika nadzornega odbora sprejme. m , , . . j ,, !you should therefor, vest pow- amount he is insured, the sum i . »i r a« ___________x, _p ,.„ |er m your supreme omcers which will authorize and en- of $15.00 per month for life At the present time your Association has 18 of these permanent disability cases requiring an annual expenditure of approximately $2160.00 for these cases alone. Your assessment has been 70c per month where the member was insured for $1.00 per day sick benefit. The K.S.K.J. assessment in a similar case is 75c per month or 5c higher. These permanent disability cases will continue to increase .We are trying to meet these benefits on a 70c assess-ment with an overhead load of $2160.00 per year which is constantly increasing while the K.S.K.J. charges 75c with no overhead load. To analyze this situation from another angle I will give you this comparison. Let us take a person od 35 years of age, and figure the potential liability of these organizations. A person 35 years of age has a life expectancy according to able them to perfect the said by-laws as conditions and circumstances may require, subject to limitations and restrictions by the membership which will preclude the possibility of unwise by-laws being adopted. The delegation of some such authority to the Supreme Officers in necessary. If thev can be-entrusted with your property and funds, the investment thereof, and the selection of securities; the adjustment and allowance of claims, and the management of the affairs of your Association—if they have judgment to do these things they certainly should be capable of promulgating rules and by-laws by which the affairs of the Association shall be gov-ernd. I do not contend that if you vest your supreme officers with such power that they will be able to' draw up one hundred per cent perfect laws, but I do predict that you will be the Amer. Experience Table of' creating a system which will be Mortality of 31.78 years. Theifiexible and more capable of liability of the Western Sla-1 perfecting better laws and a • vonic Association to a person .better system for the conduct of the age of 35 years becom-|0f the affairs of the organiza-ing afflicted with an incurable tion. Your Association has a sickness would be: 'convention only once every 1st six months............$ 180.00 four years. In the meantime 2nd six months .......... 90.00 your officers are powerless to Thereafter for 20.78 bring about needed improve- years at $15.00 per ments, and the patient lingers month .........1.........,. 5810.40 and suffers with its problems --to its injury and serious dam- SPOMINI Z 8. KONVENCIJE ZSZ. Mulberry, Kans. Štejem si v prijetno dolžnost, da se najprisrčneje zahvalim leadvillski naselbini in prijateljem delegatom in de-legatinjam in tudi glav. odbornikom Antonu Jeršinu in predsedniku Antonu Kočevar, ko so tako lepo konvencijo vodili ves čas. Čast jim pri velikem uspehu in napredku pri Zap. Slov. Zvezi. Se tudi lepo zahvalim družini John Bernat, pri katerih sem bil na stanovanju za časa konvencije. Lepa hvala tudi Mike Gerbiču za prijaznost, lepa hvala tudi podpredsedniku Fajdigu, kateri me je sprejel na kolodvoru in me peljal na svoj dom in potem na stanovanje družini John Bernat. Lepa hvala tudi Franku in njegovi ženi za vožnjo in stanovanje do konvenčne dvorane. Lepa hvala tudi društveniku Frank Zajcu za izlet cele delegacije z automobili in tako bogato postrežbo pri lepo obloženi mizi, kjer smo se zabavali pozno v noč. Tlakovana cesta, po kateri smo se vozili okoli prepadov je bila nevarna, zame, ker po takih se še nisem ni-kfeli vozil. Mislil sem si, zdaj pa zdaj se bomo znašli v prepadu, potem pa goodbye Kansas. Včasih mi je kar 'vroče prihajalo, ko sem videl take glo-bočine, pa hvala Bogu se nam ni nič zgodilo. Srečni smo bili na izletih in tudi na konvenciji je bil lep uspeh. Delegatie in delegatinje in tudi glav odborniki vsi smo delali z veseljem in zadovoljstvom v prid Zapadne Slov. Zveze. Želim, da bi čez štiri leta še enkrat toliko štela, kakor danes. To^ rei bratje in sestre vsi na delo za ZSZ. V slogi je moč. Torej pozdrav vsem članom in članicam ZSZ. v Joseph Pilich, predsednik društva Mulberry, Kans. -o- TUŽNA VIJEST. Hiawatha, Utah. Sobrati in sestre društva "Gorski Junaki" štev. 30; mišljenja sam bio kada se povratim sa naše glavne konvencije, da ču Vas da najdem v doma svili zdravih in živih; v subotu zjutra kada sam priša v Price, Utah, sa tre-nom (vlakom) dočekašeme in mi tužne glase dodadoše o nezgodi sobrata a mojeg najbolj šeg prijatelja Mike Dekleva, da je ga ubilo v Coal mine augusta 22-1929 ob 3. ure po-podne. Veravao najpre niesani dok za sigiir nišam se overio kod Undertakerja v Price, Utah. Sobrati in sestre, takor mi se učinilo kao kada sam izgubil mojeg si rojenog brata i druga ter prijatelja koga sam imao ovde v State Utah. Naš sobrat Mike Dekleva je rodom Zajevšje — Pobravo, v Istriji, star ie uprav 50 let junia meseca; ter ostavlja ovde. v Hiawatha svojo soprogo Mary, sa 5 otroka, Mary, Mike, Emma, Elsie in Felix, ter dva brata in dve sestre v Starofn kraju "Istriji". Pokojni sobrat Deklava, 'je radio ovde u našoj naselbini više od.svojih 14 leta za U. S. Fuel Company, gde v istom placu i svoje zadne ure svog života dao. Sobrat Dekleva je Charter member od društva "Gorski Junaki" štev. 30 ZSZ., ter je radio svem svojim moči za napredak ZSZ.; kar. se najboljše može, da iskaže, kada je. imao su svo-ju familiju v društvu "Gorski Junaki," štev. 30, ZSZ. Društv-o "Gorski Junaki" štev. 30. ZSZ. v Hiawatha, Utah, oplakujemo za svojim sobratom in članom si ko-iim se bodemo zastali u 3 ure pooodne 25. augusta 1929, v City Cemetery, Price, Utah a zanajviše njegova soproga Mary in njihovi pet otroka. Pokojni sobrat je bil ljubljen od svih naših Slovana v state of Utah in drugih narodnosti Engleza, Talijana, Svedeza in svih drugih, a zanajviše njegov sobrat ter prijatelj in tajnik društva Mike V. Gerbich. Total Potential Liabil- . bility ......................$6080.40 Of the K.S.K.J: it would be: 1st six months.......,......$180,00 Next 12 months T........... 180.00 age, and to the impairment of its financial fabric. Audits. The Board of Trustees semiannually audited the books and - accounts of the Supreme Sec- Total Potent;;:^ Lia-bil- jretary and.Supreme Treasurer, ity ............................$360.00 -and made an examination of To also compare with a the bonds and investments of standard insurance company I the Association as well as the give you the following compar- surety bonds of all supreme of-ison with the Aetna Life Insur- ficers and officers of subor-ance Company. Many of our dinate lodges. The surety bonds members are coal miners, steel of all such officers are in full workers, and persons engaged force and effective in the in hazardous occupations. — amounts provided by the by-These the Aetna will not insure laws. The books and accounts under any condition. However, of the supreme secretary and I will give you figures for treasurer are in splendid con-which they will insure a Class dition, and the said officers NOVO DRUŠTVO WAUKEGAN Chicago, 111. Včeraj dne 22-. septembra zjutraj sem se v spremstvu brata Frank Pri-mozicha napotil v Waukegan, 111., da ustanovim novo društvo pod okrilje Z.SZ. Najprvo smo se vstavili pri Mrs. Jennie Varsieh, da nam da nekoliko nasveta in svetovala nam je, da govorimo z Mr. Louis Zupec-om kateri je na društvenem polju zelo agilen, po kratkem pogovoru z Mr. Zupec-om smo prišli do prepričanja, da akoravno ima Waukegan dosti društev je še vedno neobhodno potrebno, da se da ljudem priliko da se zavarujejo še pri drugih društvah, posebno pa še zato ker pod naše okrožje lahko pristopi vsaki človek neglede kakega osebnega mišljenja je. V sprelustvu Mr. Zupec-a smo se napotili k .Mr. in Mrs. Job'u Hcrauir. kateri so se zato idejo, katero sem jin raztolmačil zelo zavzeli in so nam b'li takoj pripravljeni pomagati in poten pa hajd na delo. in tako smo do šeste ure zvečer imeli več kot zadostno število zelo vnetih članov in članic, da jiam je bilo mogoče društvo ustai o-viti. Na domu Mr. in Mrs. TTerauerja (Dalje na 4. strani). MiWIIIWMBlM^ 11 il— I HM IIIIMIIIHMHI11 Ml WWWWWBKi^BaWI IIIBillllWilllllWII IWJ*** SIR H. RIDER HAGGARD: KLEOPATRA Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. • « •M wmammmm , > MMMMMMHMMTOB»MIMBi» Pridite vsi, ki vas je umorila Kleopatra! Pridite iz naročja Nute in pozdravite njo, ki vas je pomorila! Pri vezi tajnostne zveze, pri znamenju, življenja, duhovi, poživljam vas!" Tako sem govoril zagovor; Karmion se je pa prestrašena držala mojega oblačila, umirajoča Kleopatra je slonela ob rokah, se zibala počasi sempatja in gledala s praznimi očmi. Tedaj je prišel odgovor. Okno se je razpo-čilo in priprhuta je oni veliki netopir, ki sem ga bil nazadnje videl, ko je v grobnici piramide visel na evnuhovi bradi. Trikrat je frfotal naokoli, se ustavil nad mrtvo Iras, nato pa je odletel tja, kjer je stala umirajoča ženska. Sedel ji je na prsa in se oprijel smaragda, ki ga je bila vzela iz srca mrtvega Men-kaure. Trikrat je ta bela pošast na ves glas zavreščala, trikrat zaprhutala s koščenimi kreljutmi in izginila. Nato so se v izbi naenkrat prikazale postave smrti. Med njimi je bila lepa Arzinoa, prav taka kakor se je bila zgrudila pod morilčevim nožem. Prišel je mladi Ptolomej, s krčevito popačenim obrazom, katerega mu je tako nagubal strup. Med njimi je bil veličastni Menkaure s krono na glavi, dalje resnobni Sepa in njegovo meso je bilo raztrgano od kavljev mučilcev; in bili so oni zastrupljeni sužnji in še drugih brez števila, kakor duhovi, da jih je bilo strašno videti; gnetli so se po ozki izbi, mirno obstali in upirali osteklenele oči v obraz nje, ki jih je umorila! "Poglej, Kleopatra!" sem rekel. "Glej, tak mir te čaka — umri!" "Tako je," je rekla Karmion. "Glej in umri ti, ki si mene oropala časti, Egipt pa kralja!" Kleopatra je gledala, videla strašne duhove — in njen duh, ki je hitel iz mesa, je morebiti slišal besede, katerih jaz nisem. Tedaj ji je obraz vpadel od groze, velike oči so ji obledele in zavpila je in umrla ter odšla s tisto strašno družbo v določeni kraj. Na tak način sem jaz, Harmakis, napasei svojo dušo z maščevanjem, izvršil pravico bogov, a sem se vzlic temu zavedal, da v tem nisem imel veselja. Dasi namreč nam stvar, ki jo ljubimo, prinese pogubo in ker je ljubezen bolj neusmiljena kot smrt, mi zopet povrnemo vso svojo žalost. Vzlic temu pa moramo častiti naprej, vseeno moramo iztego-vati roke proti našemu izgubljenemu hrepenenju in zliti našo srčno kri na oltar našega pregnanega boga. Ljubezen je namreč od duha in ne pozna smrti. Deveto poglavje. Slovo dvornice Karmion. — Njena smrt. — Smrt Atue. — Harmakis pride v Abutis. — Njegovo priznanje. — Objavi jen je sodbe nad Harmakisom. Karmion je izpustila mojo roko, katere se je ves čas prestrašeno oklepala. "Tvoje maščevanje, temačni Harmakis," je rekla s hripavim glasom, "je tako, da ga je groza gledati. O, izgubljena kraljica, pri vseh svojih grehih si bila zares kraljica!" "Daj, pomagaj mi, knez; položiva to ubogo ilovico na posteljo in jo kraljevsko pokrijva, tako da bo lahko sprejela Cezarjeve sele ka- kor se spodobi poslednjič kraljici Egipta." Nobene besede ji nisem izpregovoril v odgovor. Moje srce je bilo težko in sem bil močno utrujen sedaj, ko je bilo vse končano. Skupaj sva dvignila truplo in ga položila na zlato posteljo. Karmion ji je položila krono s kačo na slonokoščeno čelo in ji počesala kakor noč črne lase, v katerih ni bilo videti nitke srebra, in ji še enkrat zaprla "one oči, v katerih se je bil svetil ves izpremenljivi blesk morja. Sklenila je mrzli roki na prsih, iz katerih je zbežal dih strasti, in je zravnala vpognjena kolena pod vezenimi krili in položila cvetlice okoli glave. Tako je naposled Kleopatra ležala, vse krasnejša v mrzlem ve-ličastju smrti kakor v svoji najkrasnejši uri dihajoče lepote! Odmaknila sva se in zrla na njo in na mrtvo Iras pred njenimi nogami. "Končano je!" je rekla Karmion, "maščevani smo. Ali boš odšel po isti poti, Harmakis?" In namignila je proti steklenici na mizi. "Ne, Karmion. Jaz hitim — hitim hujši smrti naproti! Ne smem tako izlahka dovršiti dela svoje pozemske pokore." "Pa bodi, Harmakis! Jaz pa, Harmakis — odhitim tudi, ampak na hitrejših krilih. Moja igra je doigrana. Tudi jaz sem se pokorila. Oj, kako bridka je moja usoda, da sem prinesla gorje nad vse, ki jih ljubim, na koncu pa umrjem neljubljena! Napram tebi sem delala pokoro, pokoro sem delala napram razsrjenim bogovom; sedaj pa grem, da najdem pot, po kateri lahko delam pokoro napram Kleopatri v onem peklu, kjer je in katerega moram biti deležna! Veš, zelo me je ljubila, Harmakis. In sedaj, ko je mrtva, lahko povem, da sem za teboj ljubila njo najbolj med vsemi. Zavoljo tega hočem piti iz njenega kozarca in kozarca tovarišice Iras!" S temi besedami je vzela steklenico in je s trdno roko zlila v kozarček, kar je ostalo strupa. "Pomisli se, Karmion," sem rekel; "še mnogo let lahko živiš in skrivaš te tuge v ove-nelih dnevih." "Lahko še, vendar nočem! Da bi živela kot plen toliko spominov, vrelec neminljive sramote, ki bo noč za nočjo, ko spim brez spanja, sveža vrela iz mojega tuge polnega srca! Da bi živela mučena od ljubezni, ki se je ne morem iznebiti! Da bi stala sama kakor v viharju vpognjeno drevo, dan za dnevom vzdihovala proti nebu in zrla na puščavo svojega življenja, v tem ko bi čakala, da strela udari •— ne, tega nočem, Harmakis! Umrla bi že davno, vendar sem živela, da služim tebi; sedaj pa me ne potrebuješ več in lahko grem. Oj, zdravstvuj! Zdravstvuj za vedno! Nikdar več ti ne bom zrla v obraz, in kamor v grem jaz, ti ne pojdeš! Zakaj ne ljubiš me, ker še vedno ljubiš ono kraljevsko žensko, ki si jo preganjal do smrti! Nje ne boš pridobil kakor jaz ne bom nikdar tebe, in tak je bridki konec usode! Glej, Harmakis: eno uslugo te prosim, preden grem in postanem tebi za vse čase nič drugega kakor spomin sramote. Povej mi, da mi odpuščaš v toliko, kolikor je v tvoji moči, da odpustiš, in v znamenje odpuščanja me poljubi — ne s poljubom ljubimca, ampak poljubi me na čelo, potem pa mi reci, da naj grem v miru." (Dalje prihodnjič.) PRED STO LETI NA DOLENJSKEM. (Nadaljevanje z 2. strani.) šal okoli osme ure zjutraj v pravcu Črmošnjice biti plat zvona. Roparji so se bili tam v resnici prikazali ter se pripravljali, da napadejo vas. Ker pa so drli kmetje od vseh strani vkup, se je zdelo roparjem najbolj pametno, da izginejo v temnih goščavah. Čr-mošnjičani so pokazali podčastniku smer, toda ta se za vraga ni dal pregovoriti, da bi bil prestopil vaško mejo, ker tu se je nehal rajon njegovega polka in na oni strani se je že pričel mejni odsek sosednjega lovskega bataljona. Tam nima kaj iskati. Zaradi neume-vanja tega trmoglavca so potem cel dan brezuspešno iskali izgubljeno sled. Zadnje dejanje se je torej odigralo na ozemlju poveljnika lovskega kordona, stotnika grofa Bengne. Verjetno je bilo, da se bo tolpa čez dan skri- vala po gozdu, pod okriljem noči pa bo skušala priti preko reke. Že v mraku se je skril stotnik s svojimi lovci v star mlin ob Kolpi in prežal na most, ki vodi preko nje. Tudi on stran mostu so bdeli skriti graničarji. Izvidniki so bili daleč zunaj. Ura za uro je minevala, roparjev ni bilo od nikoder. Najbrž so dečki prekoračili mejo že kod drugod. Polnoč je že minila in stotnik Bengna, sit praznega čakanja, je baš hotel odriniti, ko se nenadoma oglasi pritajeni skovik izvidnikov. Vse prisluhne. Pokanje lomečih se tej, tu pa tam rahel žvižg, je prekinjalo nočno tišino. Brez dvoma: roparji lezejo, nič hudega sluteč, v past. Tedaj zamiglja po bregu navzdol prihajajoča lučka, izgine spet, pa se ponovno prikaže in za njo druga, tretja. Zadr-ževaje sapo, puško pripravljeno na strel, oprezujejo vojaki izga debelih drevesnih debel. Vsak čas bo po nesrečnikih! Tedaj zagrmi pok prezgodaj izproženega strela. In zdaj je bobnelo v stokratnem odmevu od vseh strani, pištole in puške vse navprek. Toda roparji so bili predčasno posvarjeni in po svetlikanju njihovih pušk se je opažalo, kako so se urno odmikali v stran niže k reki. "Naprej! Za njim!" je zakričal stotnik. Vse je jurišalo za beguni, kolikor sta dopuščala tema in goščava. OKo so prvi možje dosegli Kolpo, so komaj utegnili poslati še par svinčenih pozdravov zadnjim banditom, ki so se onkraj vzpenjali na breg. Tam preko, kjer so poznali vsako stezo in vsak grm, so bili toliko kot rešeni. Edini ropar, ki je prišel zasledovalcem v roke, je bil oni mrtvec, ki so ga našli v praproti. Policijski komisar Froh-lich iz Novega mesta je dal truplu odrezati glavo, "da jo pošlje v Ljubljano, kjer naj bi, (Nadaljevanje s 3. strani). smo potem sklicali sejo katero sem z primernim govorom odprl 4er vse člane "in članice zaprisegel, potem je to novo društvo sklenilo, da se mu da ime "ZDRUŽENI SLOVENCI" potem je. prišlo iia dnevni red volitev začasnega odbora v katerega so bili sledeči izvoljeni: Predsednik br. John Herauer, podpredsednik br. Frank Musicli, tajnik br. Paul Dolence, blagajnik sosestra Jennie Musich st., zapisnikar sosestra Jennie Musich ml. in organizator br. Louis Zupec. Celokupnemu odboru še enkrat tem potom častitam in iz srca želim, da si bodo pot katero so si začrtali na tej seji vedno v srcu držali ter tako skupno delovali za boljšo bodočnost našega slovenskega naroda kakor tudi za napredek in procvit naše dične ZSZ. ter tako zasijali ljubezen do svojega sobrata ne samo v besedi pač pa tudi v dejanju. Bratje in sestre, v Wauke-ganu imate dosti društev in vsi so dobri, vendar društva katera bi delovala v taki pristni ljubezni do svojega sobrata kakor delujejo društva pod o-kriljem.naše dobre Zapadne Slovanske Zveze, mislim, da ga nimate, potrudite se torej, da dobete pod vašo okrilje kolikor mogoče, članov in članic, lie pa pri tem pozabiti na mladinski oddelek kateri je za nas neobhodno potreben kakor tudi naša bodočnost. Tem potom se moram tudi zahvaliti br. Louis Zupec-u, br. John He-rauer-ju, kakor tudi vsim drugim bratom in sosestram z katerimi sem prišel v dotiko za njih gostoljubnost in prijaznost, katero so skazali do mene in sobrata Primozicha za časa najnega bivanja v Waukegan. Ti pa mlada cvetka katero smo te včeraj zasejali v Waukegan-u ,rasti in cveti, da bodo tvoje korenine nepremagljive, voščim Vam pri Vašem delu obilo vspeha in napredka, ter iz srca želim da bi ta Vaša cvetka postala v državi Illinois ena največjih in najmočnejših in to bodete lahko dosegli ako se bodete ravnali po principu katerega sem Vam na srce polagal in to je: budite in gojite ljubezen do svojega sobrata ne samo v besedi pač pa tudi v dejanju! Leo Jurjovec, preds. dr. sv. Cirila in Metoda, št. 33. CONVENTION MENTION. After a little rest and refreshments, during which we conversed about the ZSZ. affairs, past, present and future, Johnnie takes us into the famous California Gulch, where placer gold, in about 1859, was first discovered in the Leadville district. This little valley has been honeycombed with tunnels and shafts. At the entrance ai this Valley of Fabulous Wealth stands a deserted building now looking like a silent tomb-stone in a grave-yard; really sad — the once active Columbine brewery. To the left and right on the hillsides we see mine after mine, most of them are shut down. Of the mines working at present we stopped at the Yak, the Yak Tunnel five miles long as a large producer of ore. It is really interesting to have explained to us the operations of mines and mining. Leadville was known rather as a mining district than as a city. When one spoke as a mine being in Leadville, it might have been situated on Breece Mill, Calif, or Iowa Gulch, Prospect Mt. or Carbonate Hill. One wonders at the many odd names given to the place around here. Leadville produces a greater variety of metals than any other mining district in the country: gold, silver, lead, copper, zinc, bismuth, manganese and molybdenum. At the peak of its mining activities Leadville had 16 smelters and 110 producing mines. In 1877 to 1879 the population expanded from a few hundred to 40,000. Well, so much for that. On our return from Calif. Gulch we drove around Carbonate Hill, Chicken hill over Rooster Ave.; Pavlakovic was wondering if we would find Wish-Bone alley, pretty soon we come down Comical Ave. and Dizzy Lane. Good Night. These names, Once, I believe it was on Chicken Hill, we stopped to gaze upon a large cave-in of earth, the scene of a near disaster back in 1898. The Bone-Aii Shaft caved in, entombing several men. The water-column was shot out, thru which a letter was sent down to find out if the men were still alive. The men below, not having a pencil, tied a shirt onto the rope which was hoisted up to the surface. Food, blankets and such things were sent down to keep these brave lads alive while another shaft was being sunk beside the old daniared one. It took two weeks to sink a 500 ft. shaft thru which these men were finally rescued alive in good health. They were brought up in the night so that they would not get blind. The town celebrated this noble rescue for several weeks. We heard many stories of pioneer days in Leadville. Sun. Eve. was spent i» filling out the many invitations. Met many, more people all of whom are proving to be very courteous- and sociablc among them was Mrs. M. Tull, a former resident of Denver, 27 yrs. ago, a friend of our family who used to rock me in my cradle. She couldn't rock me now. Monday, Aug. 19. — How we go to work. Going to the hall we are greeted by the beautiful Mt. Massive, looking down upon us in a friendly way. Outside we exchange good mornings and become better acquainted. The Convention Hall is nicely redecorated and painted; all dressed up inside and outside with the Red, White and Blue colors of our Country. A good many children were on hand outside of the bldg. eager to know what is going on. Enjoyed talking to them and of course they all heard of the Trail Blazers and those who are not now in the ZSZ. promised to join soon. Hold everything! The Pres. is rap-oing with the gavel. A silent hush falls over the gathering. Not a noise outside of Mary Perme violently chow-ing her gum. With an opening speech by Sup. Pres. Anton Kochevar, the 8th Convention of the ZSZ was duly opened and the regular order .of business was taken up. It is contrary to the rules for me to tell of everything that happened at this convention, therefore, I will give only a few high-lights of each days session. One of the women made a motion that we men cannot smoke in the hall. Cruel females! We were tempted to stop them from chewing gum. but like at home, the ladies must be listened to here also. A. Kochevar was elected as Convention Pres. and after the Credential Committee: Scrabec, Tomsic, Gerbic, Rupar and Mohar — was selected and their report made the session was again in full swing. Germ of Pueblo and Mutz of Chicago are the recorders. Butkovic, Ye-lenic, Kapsh, Bravda and myself are on the Trustees Committee. Boitz, Jurjovec, Blatnik, Mramor and Starginar are on the Judiciary Committee. Everyone was glad to see and listen to Bro. Frank Boitz, a veteran delegate, who has represented his lodge at every convention since the institution of the ZSZ. The fine reports of the Supreme Officers brought out some good speaking and sound advice. The old timers claim that never before has such a splendid report been made. Several telegrams and letters of greetings were read and with three "slavas" for same the first days work was completed with quite a lot of good work done. ■ We had the pleasure of meeting the pretty wife of Delegate Fr. Lumbert of Diamondville, Wyo. On this day we also helped Anna Tezak celebrate her "sweet 16 and never been osculated" birthday. Never mind, Johnnie. Bro. Frank Primozicji, Sec'y of No. 33 in Chicago came to Leadville as a visiting spectator at the convention on his own expense. That's the spirit Frank. The second day of the Convention 1 finds us all in good humor and rarin' to go. We have discovered by now that the entire sociable delegation at this convention is a fair and square, sensible, broadminded and intelligent body of men and women. Good work is assured. The delegates each made a good report for the lodge they represent. That was the first time most of us uttered a word. The weather is great today. Practically all of the preliminary work of .the canvention is now done. More telegrams and letters were read among which was one from my old chum and pal Joe Shaball, the grand and faithful Pres. of the Tbs. Nice work Joe. Cigars and candy-chewing gum too was received from No.^11 of Rockvale," Colo. This lodge is represented by Joe Lipersick, a fin chap, who is the youngest delegate in the outfit being only 21 years old. —Jure. Še vtisi v Rusiji. Skupina amerikanskih podjetnikov in denarnih magna-tov, ki so obiskali Rusijo, da si osebno ogledajo razmere, se je vrnila in podajajo posamezni svoje vtise. Zelo si nasprotujejo in so prav različni. Poleg osebnih so merodajni vtisi in sodbe glede ekonomskih od-nošajev. Obstoji načrt, cla bi se določilo petletno dobo za odplačevanje vseh investiranih predmetov, ker se misli produkcijo na ta način zvišati in dobiti potrebne svote. Veči- na podjetnikov maja z glavami, da bi bilo to mogoče, ker so razmere bolj ko slabe. Popolnoma umevno. Iz uboštva se bo težko kaj dobilo, in dasi so sovjeti kazali sijaj, niso mogli splošne revščine zakriti in prikriti pred očmi bistrih A-merikancev. Mrs. Mary Pierce iz New Yorka je vsa prepadena, ko je videla, da je vsepovsod po Rusiji huda revščina. Čudna "nebesa" v najbogatejši deželi: Kdo bo kriv? red book: Trail Blazers "Watch Dance" at the Slovenian Societies Hall, 4464 Washington St., Sat. Eve. Oct. 5th, 1929. Orchestral music, refreshments and the giving away ol that now famous pure white-gold Elgin watch to the holder of the lucky number. Good time is assured for the larger crowd expected. Once again, because of the regular quarterly meeting of the Slovenian home directors, the meeting of the Trail Blazers is postponed until Tuesday, Oct. 8th. The entertainment committee promises that if more members form a habit of swelling the attendance at our meetings there will be dancing and other similar pleasures on the' program. A busy fall and winter is being planned, according to the said committee, many happy meeting nights are in store and it is up to each and every member to help in making it possible by their attendance and assistance. It is desired to get all the volunteers who can and are capable to sing, act, entertain and otherwise help on the programs at each meeting, to speak up and let us know. We want to get i line Qn talent, so that we may know how to arrange for the plays, shows, minstrels and other affairs being planned upon. At our last meeting on Sept. 16th, we were happy to see many faces oi members who were among the missing for some time; among which were F. Canjar, Jr., John Vuckinic, Louis Novak, Sr. and Jr., Jennie Janezich, Anna Malensek, John (Jr.) and Elizabeth Peketz and quite a few others. The program was a dandy: Buddy Miroslavich sang Sonny Boy, Joe Te-kvac and Geo. Miroslavich sang tw!o numbers as a duet, Margie Kerns and Helen Miroslavich (thijs pair was the hit of the evening) sang Honey and Oh Ya! Then I'll be over. The novelty quartette and Bro. Malensik, a natural born comedian, were caught unprepared. We will be favored by their entertainment at our next meeting; especially Malensik who will give an imitation of a. real HUla, Hula Dance. Don'jt miss it. Speeches by the members of the committee were mixed in between numbers after which Mrs. Miklich and Mauser prepared and served some very delicious refreshments. It gives one a feeling of satisfaction to see other Tbs send in articles for our Official Organ. The articles of J. Shaball. J. Tezak and Rose Yurko are nice to see. Lets have more of them as we all want to know what each other is doing. We need pep because PEP is what makes the world go 'round. The second English-Speaking Lodge of the ZSZ was recently organized in Cleveland, Ohio and we wish for them prosperity and successful progress. . Welcome! Cleveland Broadcasters, No. 42. We extend to you our hand of friendship and brotherhood. We hope you will live up to your fine name and do a lot of broadcasting. We will set our dials on 42 and listen in from now on for a lively program. It is gratifying to learn that the Cleveland delegation are keeping, their promises made at Leadville. News has also reached us of organizing in Chicago, Waukegan, Joliet and thru-out the Middle West also in the vicinity of Trinidad, Colo, and in New Mexico. Go to it! We expect to hear more good news from other localities and don't forget the Juveniles. All those who are selling tickets for the TBs Watch Dance are requested to have the stubs iir the box bv at least 10 P. M. of the night of Sat., Oct. 5th 1929 in order that those who have bought tickets may be in on the giving away of the watch. This is very important. Geo. J. Miroslavich. V SLUŽBO se sprejme žensko za splošna gospodinjska dela. Zglasi se naj v upravi tega lista. (2894) jo slikali in s čimer naj bi se dognala roparjeva identiteta." Dejstvo, da je zamoglo oboroženo krdelo 16 mož prekoračiti vse ozemlje vojaške gra-nice in kočevske deželice, da bi nemoteno ropali po Kranjskem, je zelo vznevoljilo cesarja Franca, ki je ukazal u-vesti preiskavo. Toda o roparjih ni bilo sledu ne tiru, v miru so se veselili svojega plena. To je zgodba zaloške graščine. Kje so tisti časi, kje tisti ljudje?! Grad pa še stoji in kljubuje zobu časa, ki ga je sicer načel, a do obisti mu že dolgo ni prodrl. THE TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41, WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION. Denver, Colo. Glad tidings have reached our ears. The writer had the happy privilege ot addressing of the Queen of the HqIv Rosary (ladies) Lodge at their last meeting and enjoyed it very much. They had a good attendance, two new nembers were taken in and home made cake and coffee topped off this pleasant evening. While we were en-ioying all of this we were informed of a splendid plan this good Lodge had decided upon, and that was to have one great big "Old Year out and New Year in" celebration on Dec. 31st, 1929; to be given jointly by the three ZSZ lodges in Denver. The St. Martins Lodge have accepted this proposition at their last meeting and have appointed a committee. The TBs have also appointed a committee to work in conjunction with the other two lodges on this affair. You will read more about this later. Put these few things in your little PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. . PokliČito Telefon: ROOSEVELT 8221. Louis Stritar 2018 W. 21»t Place, Chicago, III. FARME ZA MLEKO. Na razpolago so Vam izvrstne prilike za nakup farm za mleko, ki se nahajajo v slovenski naselbini kakih 400 družin. Lahki pogoji in krasna okolica. Pišite za podrobnosti na PALMER VINGER, Greenwood, Wis. PEČ NA PRODAJ. Peč za trdi premog, dobro ohranjena, se proda po nizki ceni. Vprašajte na: 3205 So. Avers Ave., Chicago. (2889) STAVBENI KONTRAKTOR. Stavim bungalows s 5 sobami za $5000; garaže iz opeke, 20 x 20, za $700; lesene garaže, 18 x 18, za $280, in sicer vse s popolno opremo. Vzdignjeni in podzidujem tudi hiše, na pogodbo ali po dnevnem delu. (2892) Anton Jordan, 2622 So. Harding Ave. Tel. Lawndale 2284. Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484. OR. FRANK PAUIJCH SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave., CICERO, ILL. (Poleg Elevatorja.) Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do 5 pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (4 7) JOS. SNIDER v zvezi Hartford Undertaking Co. Denver, Colo. South 3296 1455-57 Glenarm St., Keystone 2779 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogr**"> 90 n»Jiu«jih cenah in v najlepšem redu, Javne zahvale. ALPEN TINKTURO zoper izpadanje in za rast las sem rabil z najboljšim uspehom, za kar vam ostanem vedno hvaležen. F. Bosanec. Box 738, Schumacher, Ont„ Can. — Pri-poznam, da je Vaša Bruslin tinktura zoper sive lase v resnici zelo koristna; meni so postali lasje popolnoma naturni. Vam hvaležna Frances Polich, Chicago, 111. — Bruslin tinkturo zoper sive lase sem rabil z najboljšim uspehom; lasje izgledajo kakor mladeniču pri 16. letih; ostanem Vam hvaležen Sim. Zuber, Box 310, Kirkland Lake. Ont., Cana. — VVahčič Fluid zoper revmatizem in trganje po kosteh jo v resnici najboljši na svetu; moj prijatelj je ležal 3 mesece bolan na rev-matizmu, in ko je začel rabiti Fluid, je v 8 dneh popolnoma ozdravel, za kar Vam ostane vedno hvaležen; tudi meni blagovolite takoj poslati Vašega hvale vrednega Fluida ena steklenico; Joseph Jenich, 283 Droiullard Rd., Ford City, Ont„ Cana. — Moram V resnici pripoznati, da je Vaša Elza žavba najboljša 11a svetu zoper rane, mozulce in srbečo kožo; se Vam lepo zahvalim za Vašo pošteno postrežbo. Vam hvaležni D. Brankovan, P. O. Box 48, Ambler, Pa. — Imel sem kurje oči na nogah in bradavice na rokah in v treh dnevih sem si popolnoma odstranil nadležno spako. Vam hvaležni John Grabjan, 3307—7th St St. I -ouis, Mo. — Imam še na stotina zahvalnih pisem za te in druge bolezni. Zdravila so_ garantirana; pišite takoj po brezplačni cenik. JACOB VVAHČIČ, 1436 E. 95th St., CLEVELAND, O.