98 let naše tovarne Bombažna predilnica v Litiji obstaja že 98 let in spada med najstarejše tekstilne obrate pri nas oziroma med najstarejše industrije pri nas sploh. Nastala je v času velike svetovne konjunkture bombažne industrije v 80. in 90. letih 19. stoletja, ko sta bili ustanovljeni dve največji bombažni predilnici in tkalnici pri nas, t.j. v Litiji in v Tržiču in so že bili dani vsi pogoji za razvoj tekstilne industrije pri nas. Z dograditvijo južne železnice je postal Trst najugodnejša luka za dovoz bombaža za Avstrijo. V neposredni bližini Trsta je bilo že prej večje število tekstilnih obratov, Ajdovščina pa je naša najstarejša predilnica in tkalnica, ustanovljena 1829. leta. Z železnico se je razširilo zaledje in tekstilna industrija je začela nastajati bolj v notranjosti dežele, kjer so pogoji zanjo ugodnejši: cenejša delovna sila in bližina dobrega rjavega premoga iz zagorskih in trboveljskih rudnikov. Bombažna predilnica in tkalnica v Litiji je bila zgrajena z namenom, da zalaga s poceni izdelanim predivom in blagom tekstilne tovarne v Avstriji in tržaške trgovce, ostanek pa pošilja na Hrvaško, v Bosno in Dalmacijo. Naša tovarna je bila uradno ustanovljena 19. aprila 1886. leta, ko je bila podpisana državniška pogodba, ki je določala, da se ustanovi ko-manditna družba z uradnim naslovom — seveda v Nemščini — Baumvuollspinnerei und Weberei Schivarz, Zu-blin Coie — Littai. Sedanje ime, Predilnica Litija, je naša tovarna dobila po drugi svetovni vojni, 23. oktobra 1946. leta, ko je postala državno podjetje zveznega značaja, čez leto dni paje vrešla v republiško Kresal - Razsoj Predilnice Litija — 1961 Zakaj praznujemo tovarniški praznik 9. septembra Na ta dan, leta 1950 so delavci prevzeli upravljanje tovarne. Na ta dogodek nas spominja marmornata plošča vzidana v pročelje proizvodne hale. V njej vklesane črke same govore: »Vsa srca in roke smo v eno združili in delu, resnici svobodo zgradili. 9. sept. 1950 Delavci ob prevzemu uprave podjetja« To je najpomembnejši dogodek v zgodovini naše tovarne, zato smo tudi izbrali ta dan za dan Predilnice Litija, in ob tem dnevu proslavljamo tudi obletnice obstoja. Delo v tovarni pa ob našem prazniku ne zastane. Praznujemo ga delavno: Letos se bodo sestali delegati delavskega sveta na svečani seji v soboto, 8. septembra ob 15. uri v dvorani na Stavbah. Tam bodo podelili jubilejne nagrade — ročne ure 41 delavcem, ki so že 20 let zvesti naši tovarni. Poleg tega bo ob tej priliki predsednik skupščine občine Litija Branko Pintar podelil 11 našim delavcem državna odlikovanja. Delegati in gostje bodo po seji ostali v dvorani, pridružili pa se jim bodo še upokojenci, ki se ob tem prazniku vsako leto zberejo. Veselijo se teh srečanj ker radi zvedo kaj se vse sedaj pri nas dogaja. Ni jim vseeno kako gospodarimo, saj so pri nas pustili velik del svojega življenja. Za dobro razpoloženje poskrbijo mladinci in gostje se vedno zadovoljni razidejo, mnogi tudi v poznih večernih urah. M. M. OB TOVARNIŠKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO VSEM SODELAVKAM IN SODELAVCEM TER UPOKOJENKAM IN UPOKOJENCEM! V____________________________J Jubilanti — 20 let zvestobe Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi sredstev skupne porabe, pripada delavcu ob izpolnitvi 20 let neprekinjene delovne dobe v Predilnici Litija nagrada — ura. Običaj je že, da jubilantom podeli ročne ure predsednik delavskega sveta na slavnostni seji, ki je ob tovarniškem prazniku, 9. septembru. V letošnjem letu so ali pa še bodo dopolnili 20-letno delo v naši tovarni: Jože Zupančič, čistilnica odpadkov, Antonija Avbelj, pred-pr.edilnica, Tončka Gorišek, predpredilnica, Stane Kolesa, predpredilnica, Julijana Kolman, predpredilnica, Dragica, Logar, predpredilnica, Stane Koci, predpredilnica, Alojzija Kolesa, predpredilnica, Alojzija Škarja, predpredilnica, Alojz Tomažič, predpredilnica, Avgust Požun, predpredilnica, Stane Uštar, čistilnica odpadkov, Ana Kmetič, predilnica bombaža, Josipa Bilbija, rezerva predilnice, Jože Tomažič, predilnica bombaža, Angela Berčon, sukulnica, Danica Bric, sukalnica, Marija Prelogar, sukalnica, Albina Dobravec, sukalnica, Terezija Dra- 30 let Pred 10 leti pa so podelili na slavnostni seji 14 ročnih ur, torej je bilo v letu 1974 14 delavcev, ki so takrat dopolnili 20 let dela v Predilnici Litija. Pri nas je zaposlenih še 6 delavcev in sicer: Miro Bučar, predpredilnica, Franc Izlakar, predpredilnica, Adolf Pajtler, rezerva predilnice, Franc Kralj, sukalnica, Feliks Verbič, zunanji transport, Olga Laharnar, predilnica bombaža Vsem jubilantom iskreno čestitamo! Odlikovanci Na slavnostno sejo delavskega sveta pa bomo povabili tudi delavce, ki bodo prejeli državna odlikovanja. Kot že rečeno, jim bo državna odlikovanja izročil predsednik skupščine občine Litija Branko Pintar. Pojasnimo naj, da so med dobitniki državnih odlikovanj tudi 4 upokojenci, ki so se upokojili v letošnjem letu. Vzrok te- gar, sukalnica, Alojz Lokar, sukalnica, Alojz Miglič, sukalnica, Ivanka Železnik, sukalnica, Amalija Bitenc, sukalnica, Stanka Brečko, sukalnica, Adi Če-šek, sukalnica Zora Jere, sukalnica Branka Juvan, sukalnica-Vida Lovše, sukalnica Vera Miglič, sukalnica, Iva Šinkovec, sukalnica, Mirko Dobravec, vzdrževanje, Danilo Cvetežar, valj-čkarna, Lado Mešič, remont predilnice sintetike, Daniel Bitenc, remont klima naprav, Marija Potisek, zbiralnica cevk, Franc Potisek, elektro delavnica, Mija Baš, finančni sektor, Alojz Godec, zunanji transport, Peter Ži-gante, počitniški dom. Vse jubilante bomo vabili na slavnostno sejo delavskega sveta in upamo, da se bodo našemu vabilu odzvali. mu je, ker je postopek reševanja državnih odlikovanj izredno dolg in je trajal več kot leto, saj je komisija za odlikovanja Predilnice Litija posredovala predloge za odlikovanja že aprila 1983, predlogi pa so bili rešeni šele julija 1984. Državna odlikovanja bodo prejeli: Cecilija Ceglar, upokojenka, Miroslav Dolinšek, mehanična delavnica, Angela Hribar, predilnica sintetike, Alojz Koprivnikar, elektro-delavnica, Franc Lesjak, splošni sektor, Frančiška Logar, upokojenka, Jože Mirtič, splošni sektor, Jože Pustinek, upokojenec, Hedvika Rink, sukalnica efektnih sukancev, Ivan Rozina, mešalnica, Marija Skobe, upokojenka. Katero odlikovanje bodo prejeli in obrazložitve bomo objavili v naslednji številki Predilca. V. B. Upokojenci! Tradicionalna prireditev »srečanje upokojencev Predilnice Litija« bo v soboto, 8. septembra letos, ob 17. uri v dvorani na Stavbah. Pridite in se poveselite s svojimi nekdanjimi sodelavci. Z vabili ste prejeli tudi listek za hrano in pijačo, ki ga lahko izrabite tudi, če se srečanja ne udeležite. Po hrano in pijačo lahko tudi koga pošljete, vendar le na dan srečanja — ob 17. uri. Tla v predilnici II so morali ojačati. Kasneje so jih prekrili s parketom in za montažo strojev je vse pripravljeno. Priprave za montažo novih strojev V predilnici bombaža II je že pripravljeno za montažo štirih strojev Textima iz Nemške demokratične republike. Storjenega je bilo veliko dela, da se bodo novi stroji lahko montirali. Zaradi večje teže strojev je bilo potrebno predvsem sanirati obstoječo stropno konstrukcijo. Sedanja stropna konstrukcija je sestavljena iz jeklenih I profilov in vmesne betonske plošče. Večjo nosilnost plošče bi lahko dosegli z zmanjšanjem razmika jeklenih I profilov, vendar bi morali stropno konstrukcijo prej porušiti. Ker pa tak način dela ne bi bil mogoč, smo se odločili, da večjo nosilnost stopnje konstrukcije dosežemo z izvedbo sovprežne konstrukcije, katero tvorijo obstoječi jekleni I nosilci ter preko njih zabetonirana betonska plošča debeline 8 cm. Da bi se doseglo sodelovanje med jeklenimi nosilci ter betonsko ploščo smo morali na zgornjo pasnico I profilov navariti jeklene moznike s sidri na razmiku 20 cm. Betonsko ploščo pa smo armirali še z mrežno armaturo. Samo za I. fazo saniranja stropne konstrukcije (štirje stroji) je bilo potrebno priva-riti preko 2.000 moznikov in vgraditi 23 kub. m betona MB 300. Zaradi zahteve po čim krajšem času od izdelave do vgradnje betona smo morali na pomoč poklicati betonsko črpalko, beton pa smo vozili s tako imenovanimi hruškami. Na tak način bomo morali ojačati celotno stropno konstrukcijo, zato sem zaradi zanimanja delavcev, dela malo podrobneje opisal. M. Sonc Dohodek na delavca raste, značilno za zadnji dve leti, z našo nezadržno inflacijo, za slab procent pa mu pomaga še zmanjšanje števila zaposlenih, izračunanih po opravljenih delovnih urah, v primerjavi s polletjem 1983. Plan je še kar dobro zastavljen. Kazalnike 1/2, 1/6, II/3, II/4 in II/6 je težko komentirati, ker vpliva na višino o uporabljenih poslovnih sredstev toliko elementov, da bi jih morali detajlne j e obravnavati pa bi še ugotovili velike nelogičnosti, ki bi zahtevale popravek predpisov glede ugotavljanja dejansko uporabljenih poslovnih, t. j. osnovnih in obratnih sredstev. Logično je, da so sredstva obresti na kredite, zaradi visoke obrestne mere, porastla za 133 %, da združujemo več za pokrivanje izgub elektrogospodarstva v letu 1983, itd., kar vse vpliva na močan porast o uporabljenih poslovnih sredstev. Močneje od dohodka so po-rastle dajatve iz dohodka, kar se pozna pri sorazmernemu zmanjšanju čistega dohodka na delavca (indeks 164,8). Za akumulacijo, ki jo tvorijo odvojena sredstva iz čistega dohodka za poslovni in rezervni sklad, namenjamo vedno več, zato je tudi akumulacija v primerjavi z dohodkom večja za 19% (indeks 119, tj. 100% kot preteklo leto + 19 % več). Dokler bomo zmogli takšno razporejanje, je edino pravilno, če računamo vsaj srednjeročno na lastna vlaganja v razširjeno reprodukcijo preko rekonstrukcij ali modernizacije proizvodnje. Tudi akumulacija v primerjavi z ustvarjenim čistim dohodkom je višja za 20,2 %. S sorazmernim zaostajanjem za rastjo dohodka in čistega dohodka zaostajajo sredstva za OD in skupno porabo na delavca. Tako ugotavljamo za kazalnik 1/7 porast za 43,5 %, za kazalnik 1/8 pa 49 %. Načrtovanih sredstev za leto 1984, vidimo, še nismo izčrpali. Izločanja iz dohodka na delavca pa so realno višja od preteklega polletja predvsem na račun višjih dajatev za obresti, prispevkov za invalidsko pokojninsko zavarovanje in zdravstvo ter drugih plačil iz dohodka (za kri- tje izgub ŽTP, za pospeševanje izvoza itd.). Stabilizacijski ukrepi v naši družbi, torej, še nimajo pravega odraza v življenju. Kljub visokim izločanjem za akumulacijo in amortizacijo (porast za 75%) so o uporabljena poslovna sredstva poskočila še hitreje, zato je indeks kazalnika II/3 le 89,9, oz. na plan 66,7. V primerjavi celotnega prihodka s porabljenimi sredstvi — ekonomičnosti beležimo nazadovanje na indeks 97,3. Ne glede na porast minimalne amortizacije za 35 %, ki jo tu štejemo med porabljena sredstva, bi iz razporeditve celotnega prihodka mogli videti, da rastejo porabljena sredstva, tj. predvsem repro- dukcijski material, še hitreje kot cene naših proizvodov. Tu imajo največji vpliv tečajne razlike, tj. zmanjševanje vrednosti dinarja v primerjavi s tujimi valutami. Dejanskega dohodka po kazalniku II/8 v primerjavi z načrtovanim še nismo dosegli, morali pa ga bomo z višjo produkcijo pri nespremenjenem številu zaposlenih (višji produktivnosti), če bomo hoteli nameniti še več sredstev za OD. Izhod za boljšo uspešnost poslovanja naše DO in celotne jugoslovanske družbene skupnosti je predvsem v tem spoznanju. Vinko Keržan Primerj alni kazalniki rezultatov poslovanja za polletno obdobje Samoupravna pravica in dolžnost je, da vsaj polletno podrobneje informiramo vse člane kolektiva tudi o kazalnikih uspešnosti poslovanja kot jih zahteva zakon o združenem delu (ZZD) in odlok zveznega izvršnega sveta (ZIS). Primerjali bomo realizacijo tekočega polletja z njegovim planom in realizacijo preteklega polletja. Ker ocenjujemo precejšnje povečanje obsega proizvodnje v tekočem letu, izhajamo pri izračunu kazalnikov iz rebalansiranega plana razporeditve celotnega prihodka, s katerim DS še ni bil v celoti seznanjen in ga bo obravnaval na eni prihodnjih sej. Dovolimo si torej tvegati prikaze rezultatov pred sprejemom popravkov na DS, ki pa bodo, po drugi strani lahko še pripomogli h kritični obravnavi ob razpravi na DS-u. Poglejmo tabelo: PRIMERJALNI KAZALNIKI REZULTATOV POSLOVANJA I. KAZALCI po 140.členu ZZD 1. Dohodek na delavca (v din) in dohodk.produktivnost 2. Dohodek v primerjavi s 0 uporabljenimi posl.sredstvi - - rentabilnost v % 3- Ustvarjeni ČD na delavca 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v %) 5« Akumulacija v primerjavi z ustvarjenim čistim doh. (v %) 6. Akumulacija v primerjavi s 0 uporabij.posl.sredstvi (v %) 7. OD in sredstva skupne porabe na delavca (v din) - mes.povpr. 8. Čisti OD na delavca-mes.povpr. II. KAZALCI po odloku ZIS 1. Izločanje iz OD na delavca mes.povpr. (v din) 2. Izločanje iz dohodka na delavca (v din) 5. Ak in Ara v prime: uporab.posl.sred: 4. Povprečno rjavi s 0 .stvi (v /ž) 'ovprečno uporabljena poslov redstva na delavca (v din) Celotni prihodek glede na porabljena sredstva (v %) ? - ekonomičnost Celotni prihodek v primerjav s 0 uporabljenimi obratnimi ST,°dstvi (v #) Izguba na delavca Dohodek v primerjavi z načrtovanim dohod, (v %) Del ČD za OD v primerjavi z načrtovanim zneskom (v %) 465.000 46.5 576.193 55.6 44,0 16.6 55-097 22.593 8.442 88.807 26,7 1,000.687 154,4 223,0 291.866 35,9 235.085 31,6 39,2 11,4 23.810 15.129 6.009 56.781 19,8 812.134 139,7 152,3 122,0 103,9 464.698 31,7 387.501 37,6 47,1 11,9 341.64 22.541 7.759 97-298 17,8 1,531.382 155.9 159.9 108,5 101,7 1585 Elan 84 104,2 68,2 103,0 105,6 107,0 71,7 97.3 99.3 91,9 109,6 66.7 153.0 101.1 62.7 166,1 88,3 164,8 119.0 120,2 104.4 143.5 149.0 129,1 171,4 39.9 188,6 97,3 91.9 88.9 97.9 Sklic sestankov V mesecu oktobru bomo na referendumu v naši tovarni glasovali o treh spremembah v naših samoupravnih splošnih aktih: — o sprejemanju pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo — o dopolnitvi statuta in — dopolnitvah samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj. Delegati delavskega sveta so obravnavali navedene osnutke na zadnji seji delavskega sveta dne 27.8.1984. Poleg navedenih osnutkov so obravnavali tudi osnutek Pravilnika o ugotavljanju zahtevnosti delovne uspešnosti in obračunavanja minulega dela. Zato sklicujem sestanke samoupravnih delovnih skupin kjer bomo te osnutke samoupravnih aktov obravnavali. Delegati delavskega sveta pa so dolžni dati prejeto gradivo v obravnavo. Zbore delavcev je treba sklicati do vključno 6. septembra 1984, nakar bo delavski svet na seji koncem septembra razpisal referendum za navedene akte. Predsednik DS: Mirko Lovše 1. r. V TEJ ŠTEVILKI Na 4. in 5. strani: • objavljamo osnutke: pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo; spremembe statuta; spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vpra- šanj. Objavljeno gradivo naj vam služi za pomoč pri razpravi na sestankih SDS. Nadurno delo v 1. polletju letos. Na 10. strani: • anketa. Tokrat o zaposlitvi dijakov med šolskimi počitnicami. I. V Pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za OD in skupno porabo opredeljujemo: — ugotavljanje in razporejanje celotnega prihodka; — ugotavljanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka; — osnove in merila za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za OD in skupno porabo. S tem pravilnikom sprejemamo tudi obvezo, da bomo pri razporejanju dohodka ter delitvi čistega dohodka in OD upoštevali svoje in širše družbene interese. Da bomo lahko racionalno odločali o dohodku DO, so v pravilniku opredeljeni kazalci dela, s katerimi izkazujemo rezultate svojega dela in poslovanja delovne organizacije. Iz čistega dohodka razporejamo sredstva za OD na osnovi dosežene vrednosti kazalnikov, ki jih primerjamo s planirano v DO in v podskupini dejavnosti. Na osnovi teh podatkov izračunavamo sredstva za OD. Tako oblikovana sredstva moramo deliti glede na prispevek posameznega delavca k ustvarjenemu dohodku DO. Ta prispevek pa je odvisen predvsem od zahtevnosti del in nalog, ki jih opravljamo, naše uspešnosti pri opravljanju dela ter od uspešnosti gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije — minulim delom. OD na podlagi tekočega dela 1. Zahtevnost del in nalog ugotavljamo z analitično točkovno metodo, ki je opisana v prilogi pravilnika. Na osnovi te metode in opisov del in nalog vse naloge vrednotimo — primerjamo med seboj po: — strokovnosti (poklic, funkcionalna znanja, delovne izkušnje); — odgovornosti (za lastno delo, za vodenje in za delovna sredstva); — naporu (umski, fizični, napor čutil); — vplivu okolja (nevarnost nezgod, umazanija, ropot idr.). V tej prilogi opredeljujemo velikost dodatkov, ki izhajajo iz pogojev dela. To so: delo ob nedeljah in praznikih, delo v drugi izmeni, v nočnem delovnem času, stalna pripravljenost, predelava barvnih prej in dodatek za deljen delovni čas. 2. V pravilniku opredeljujemo tudi delovno uspešnost, ki jo ugotavljamo za posamezne delavce neposredno na osnovi normativov količine, kvalitete in gospodarnosti del in nalog. Če pa ni mogoče posameznim delavcem neposredno meriti delovne uspešnosti, opredelimo skupinska merila v okviru organizacijski enot. Za delavce, ki so vezani na skupinska merila in znatno odstopajo od delovne uspešnosti večine delavcev (±), se lahko poslužujemo tudi ocene njihove delovne uspešnosti (na predlog vodje organizacijske enote). 3. V pravilniku so opredeljeni še osebni dohodki pri razporeditvah na druga dela, nadomeščanje, priučevanje, OD pripravnikov. OD na podlagi minulega dela Sredstva za OD na podlagi minulega dela določamo iz celotnih sredstev za OD. V skladu z določili zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu, oblikujemo dve vrsti sredstev za OD, in sicer: — za uspešnost uporabe družbenih sredstev; — za uspešnost gospodarjenja z investicijskimi sredstvi. Nadomestila OD Delavcem, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi (inventivna dejavnost) prispevajo k povečanju dohodka DO, imajo pravico do posebnega nadomestila. Pogoje za pridobivanje te pravice in izplačevanje nadomestil OD urejamo s posebnim pravilnikom. Nadomestila OD za čas bolezni se obračunavajo v enakih odstotkih kot do sedaj. Nadomestila OD v višini mesečne akontacije pripada delavcem za: redni letni dopust, plačan praznik, izredni dopust, izobraževanje ob delu, idr. V pravilniku opredeljujemo še zajamčeni OD in najnižji OD in nagrade dijakom in študentom usmerjenega izobraževanja. Zajamčeni OD je ekonomska kategorija, ki zagotavlja delavcem materialno in socialno varnost. Najnižji OD pa je tisti OD, ki ga prejme delavec, ki opravlja najbolj enostavna dela v normalnih delovnih pogojih in dosega v polnem delovnem času pričakovani delovni učinek. II. V pravilniku o ugotavljanju zahtevnosti delovne uspešnosti in izračunavanja minulega dela (sprejemali ga bomo na DS) konkretiziramo osnove in merila za izračun OD delavcev iz živega in minulega dela, ki so opredeljena v pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe. V tem pravilniku so opredeljena merila za: — ugotavljanje delovne uspešnosti (stimulativno nagrajevanje delavcev); — oblikovanje in delitev sredstev za OD na podlagi minulega dela. Iz pravilnika so razvidne tudi vse naloge, ki so potrebne za nemoteno opravljanje dejavnosti naše DO. Naloge so razvrščene po zahtevnosti in sicer po padajoči vrednosti. Vsaka naloga je opredeljena tudi glede na način ugotavljanja delovnega učinka (varianta za izračun delovne uspeš- Oktobra referendum Oktobra bomo na referendumu, v naši tovarni, glasovali kar o treh zadevah. 1. O sprejemu pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo; 2. o dopolnitvi statuta in 3. o spremembnih in dopolnitvah sam. sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj. Delegati delavskega sveta so obravnavali te osnutke in jih dali v javno obravnavo, ki traja do četrtka, 11. septembra 1984. Do takrat je potrebno sklicati sestanke SDS. Da boste bolj pripravljeni za razpravo. Preberite kratke obrazložitve teh osnutkov. Obrazložitev osnutka PRAVILNIKA O OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA TER DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO (o tem bomo odločali na referendumu) in osnutka PRAVILNIKA O UGOTAVLJANJU ZAHTEVNOSTI, DELOVNE USPEŠNOSTI IN IZRAČUNAVANJE MINULEGA DELA Dopolnili bomo statut V letu 1982 je bil sprejet na skupščini SR Slovenije zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Ta nam nalaga, da moramo spremeniti oz. dopolniti naše samoupravne akte tudi z nalogami splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Poglaviten akt za spremembo je Statut DO. Tendenca zakona je, da naj bi določbe oz. interese obrambe in samozaščite vgrajevali v Statut kot sestavni del, kar pomeni, da bomo posamezne interese vključevali v sklop vprašanj, ki jih ta akt ureja. Tako smo tudi v naš Statut vključili posamezna vprašanja iz obrambe in samozaščite v vsa poglavja in ne samo v posebno poglavje, ki ureja obrambno in samozaščitno področje. Že v drugem členu smo dopolnili pravice in dolžnosti delavcev na področju SLO in druž. samozaščite in to področje opredelili kot sestavni del redne dejavnosti. Tudi v 73. členu smo dopolnili določbe o pristojnosti delavskega sveta. Popolnoma na novo pa smo opredelili komite za SLO in druž. sam. Konkreten sestav komiteja se določi s sklepom delavskega sveta o imenovanju komiteja. Predlog podajo osnovne organizacije zveze komunistov v DO. Člani komiteja so nosilci najodgovornejših dolžnosti v družbeno političnih organizacijah, v organih upravljanja in strokovnih nalog. Komite ni izvršilni organ delavskega sveta, ampak je politično operativen in koordinacijski organ in takega svojstva nima noben drug organ v našem sistemu. Komite lahko ustanovi odbor za SLO in druž. sam., ki pa je operativen organ. Ustanovitev komiteja pa nikakor ne pomeni, da se je zmanjšala odgovornost strokovnih in poslovodnih organov do obrambe in samozaščite, temveč je celo večja. Dopolnili smo tudi določbe o odgovornosti poslovodnega organa. On je namreč tisti, ki je v celoti odgovoren za strokovnost in ažurnost na področju obrambe in samozaščite. V posebnem poglavju Splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pa smo na novo opredelili naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, narodne zaščite, civilne zaščite in teritorialne obrambe. Pri tem pa smo izhajali, da te določbe niso preobsežne, kajti konkretnost teh določb mora priti do izraza skozi načrte in posamezne odločitve delavskega sveta. Zakon mu namreč izrecno nalaga, da določa organizacijo obrambnih in samozaščitnih sil. Popolnoma na novo pa smo uredili tudi sprejemanje investicijskih odločitev. Tudi na tem področju je v letu 1982 bil sprejet zakon o razširjeni reproduk- Nadurno delo v 1. polletju letos V skladu z določili pravilnika o delovnih razmerjih Predilnice Litija, morajo delegati delavskega sveta dvakrat letno, vsakih 6 mesecev, obravnavati poročilo o opravljenem nadurnem delu. Pred sejo delavskega sveta pa so poročilo obravnavali tudi člani odbora za delovna razmerja. ciji in minulem delu. V tem novem poglavju statuta smo uredili, kdo lahko da pobudo za sprejetje investicijske odločitve in sicer v DO kot tudi izven. Pobuda mora biti dana v okviru investicijskih sredstev, ki so opredeljena v temeljih plana, biti mora strokovno opremljena. Delavski svet odloča o tem ali bo pobuda sprejeta ali ne. V kolikor se sprejme, je predlagatelj investicijske odločitve delavski svet. Ta mora poskrbeti za vse strokovne podlage, kot jih zahteva zakon in drugi predpisi. Te lahko izdelajo strokovni delavci v DO kot tudi zunanje strokovne institucije. Predlagatelj mora tudi preskrbeti mnenja o družbeni in ekonomski smotrnosti investicije in seveda o tem obvestiti delavce pred sprejemom sklepa o investicijski odločitvi. V kolikor so strokovne podlage pomanj- kljive, so poslovodni organ DO in pa strokovni delavci disciplinsko odgovorni. Investicijske odločitve se sprejemajo na zborih delavcev in sicer po poprejšnji obravnavi in to v vseh primerih, kadar je vrednost investicije večja od 30 % nabavne vrednosti osnovnih sredstev. V kolikor je investicija manjše vrednosti, delavski svet lahko sklepa o njej brez poprejšnje obravnave. Kadar niso doseženi pričakovani rezultati investicije, sta dolžna delavska kontrola in poslovodni organ predlagati postopek za ugotavljanje odgovornosti. Predlagatelj in delavski svet sta dolžna delavce obveščati o poteku investicije in o rezultatih investicijskega vlaganja in sicer ob sprejemanju polletnih obračunov in zaključnega računa. Anton Primožič Odbor za delovna razmerja in delavski svet delovne organizacije sta ugotovila, da se je tudi v letošnjem prvem polletju opravljalo delo prek polnega delovnega časa v skladu z zakonskimi predpisi in ni bilo ugotovljenih nobenih kršitev. Največ nadurnega dela je bilo v prvih treh mesecih, ko so se nadure opravljale po nalogu glavnega direktorja. Od januarja do marca je bilo opravljenih 89,2 % vseh nadur in od aprila do konca junija le 10,8 %. Skupno so naši delavci v prvem polletju opravili 25.147 ur prek polnega delovnega časa. Po posameznih sektorjih oziroma oddelkih pa so delavci opra vili naslednje število nadur: Osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj Člani odbora za stanovanjska vprašanja so pripravili osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj. Predlagane spremembe in dopolnitve so predvsem uskladitev z zakonom o stanovanjskih razmerjih. Poleg tega so predlagali, da se prednostna lista sestavlja v skladu s koledarskim letom. Obresti in dobe vračanja kredita, ki ga prispeva druga DO k reševanju stanovanjskega vprašanja našega delavca v samoupravnem sporazumu ne bi konkretizirali, ampak bi se o tem OZD sporazumeli. Nekatere spremembe, ki jih navaja zakon o stanovanjskih razmerjih so tudi obveznost stanodajalca, ob odpovedi stanovanja imetniku stanovanjske pravice, glede nadomestitve drugega stanovanja — 9. člen sprememb in dopolnitev (stanovanja ni potrebno zagotoviti, potrebno je zagotoviti primerno stanovanje oz. najpotrebnejše prostore). Bistveno pa naj bi se spremenilo določilo glede dodeljevanja garaž. Po sklepu delavskega sveta so člani odbora za stano- vanjska vprašanja pripravili določila, po katerem naj bi razdeljevali prazne garaže. Po mnenju članov odbora za stanovanjska vprašanja, naj bi imeli prednost pri dodelitvi garaže stanovalci bloka, v katerem garaže so, ostale garaže pa naj bi se dodeljevale po točkovnem sistemu, ki je predlagan v 12. členu sprememb in dopolnitev omenjenega sporazuma. Seveda naj bi pa pri dodelitvi imeli prednost invalidi, ki so stalno vezani na uporabo avtomobila. V naslednjem členu pa je natančno določeno, v katerih primerih je potrebno garažo vrniti. Člani odbora za stanovanjska vprašanja ugotavljajo, da garaža ni pritiklina stanovanja, zato zanjo ni potrebno uporabiti zakonskega roka glede delovne dobe (10 let skupne delovne dobe, od tega najmanj 5 let pri stanodajalcu). Torej tisti delavci, ki prenehajo z delom v naši delovni organizaciji (razen v primeru upokojitve), morajo garažo vrniti. Prav tako jo morajo vrniti tudi tisti imetniki, ki niso več imetniki oz. lastniki avtomobila. Vlasta Grom Prispeli so prvi stroji iz V. Nemčije, ki jih bomo montirali v predilnico II. — proizvodni sektor 19.881,5 nadur 79,06 % — vzdrževanje v proizvodnji 515 nadur 2,05 % — sektor vzdrževanja 1.973 nadur 7,85 % — komercialni sektor 1.793,5 nadur 7,12 % — kadrovsko splošni sektor 616 nadur 2,45 % — finančni sektor 7 nadur 0,03 % — obrat družbene prehrane 361 nadur 1,44% Skupaj 25.147 nadur 100,00 % Kot že omenjeno je bilo največ nadurnega dela opravljenega po nalogu glavnega direktorja, kar je skladu s členom 61 pravilnika o delovnih razmerjih in členom 185 Zakona o delovnih razmerjih. Nadurno delo je bilo potrebno zaradi kritja potreb po izvozu, potreb za JLA in zaradi pravočasne zagotovitve pogodbenih obveznosti do naših kupcev. Vse te nadure so bile upoštevane kot posebni delovni pogoj. Ostali vzroki nadurnega dela pa so še: proizvodni sektor — nadomeščanje bolniškega staleža in rednega dopusta, sortiranje odpadkov, čiščenje odsesevalnih naprav, popravila strojev, previjanje mikalnikov, montaža novih strojev; seKtor vzdrževanja — popravile strojev v času, ko proizvodni od delki ne obratujejo, nadomešča nje rednega dopusta in bolniške ga staleža, izdelovanje rezerv nih delov v lastni režiji, popravi la viličarjev, popravila in pripra va počitniškega doma na letova nje, strojelomi, čiščenje in pra nje klima naprav, montaža no vih strojev; komercialni sektor — nadome ščanje bolniškega staleža in red nega dopusta, prihod velikih ko ličin surovin; kadrovsko splošni sektor — red no dežurstvo in dežurstvo ob dr žavnih praznikih, nadomeščanje bolniškega staleža in rednega dopusta, prevozi izven delovnega časa; finančni sektor — redno dežurstvo; obrat družbene prehrane — nadomeščanje delavk, ki so bile razporejene na delo v počitniški dom. V. B. Oddelek l-6/si' l-6/84Ur povprečno meeečno_ - čistilnice - mešaInica 10 - »ikalniki 125 - predpredlinica - predilnice - sukaInles - e fakt.sukalniča - vlagalnica 960,5 - zbiralnica cevk 72 - adminiatrat.del. - zebojarna 3 Skupaj 1593 19881,5 3313 264? VZDRŽEVANJE V PBOIZVC - vzdrževanje v predpredilniči 28 396 66 30 - vzdrževanje v predilnici 3 38 G 2 - vzdrževanje v 4 49 6 2 - valjčkarna Skupaj? 39 515 85 37 SEKTOR VZDRŽEVANJA - mehanična del. 28 374 62 17.5 - elektro delavnica 38 - kotlarna - zidarska skupina - remont klima 504 91.5 - montaža strojev 531 - adminiatrat.del. 34 Skupaj 124 1973 328 169 IOHERCIAINI SEKTOR - skladlSče, zunanji transport 128 1701 284 187 - administrativ.del. 9 92,5 15 Skupaj 137 1793.5 202 KADROVSKO SPLOŠNI SEk - gasilci 21 334 64 72,5 30 - admlnlstatidel. FINANČNI SEKTOR - edmlnletrat.del. 4 7 1 1 OBRAT? DRUŽBENE PREHRA - del. v kuhinji 51 361 60 123.5 SKUPAJ 1-6/84 1988 28147 4191 5262 HttiPAj 7-12/d? 1766 19574 Naša plaža v Pineti O letovanju ob morju Napovedi pred začetkom letošnje poletne sezone, da za mnoge letos morje ne bo dostopno, da bo za mnoge vse predrago, se le niso tako kruto uresničile. Res je tudi letos, kot vedno, vse dražje (pa ne samo ob morju), res so hoteli za večino predragi, zato pa imajo mnoge delovne organizacije svoje lastne domove, počitniške prikolice, in delavci lahko letujejo brez prevelikih stroškov. In tudi so letovali. Za naše delavce sta imeni Novigrad in Pineta pojem za morje, dopust... Letos že petindvajseto leto. »Nič novega pod borovci,« sem pomislil tistega julijskega dne, ko sem obiskal svoje sodelavce. »Vsi so tukaj! Že avtomobili na parkirišču mi povedo, da bom srečal na plaži stare znance, družine: Kos, Mešič, Majcen, Bizjak, Zupančič, Konjar, Škoberne itn.« Z vsem so zadovoljni: hrana je dobra, dovolj obilna. Posebej so pohvalili sladice in sadje, pridne deklice pri strežbi, čistočo. Le s tušem ni vse v redu. Želeli bi, da bi voda tekla ves dan, saj se nekateri ne počutijo dobro, če Za goste so prizadevno skrbeli: (stojijo — z leve): Veno Pajer, Sonja Jordan, Marjana Koci, Hilda Tišler, Pavla Sernce, Nada Barunčič, Marta Kobilšek, Mojca Kobilšek, Ana Prah, Eli Vizlar, Peter Žigante. Čepijo: Ana Ahac, Radojka Čulibrk, Danica Miklavčič in Mateja Brežan. Družina Gajič se dobro počuti na plaži. jim ostaja sol na koži. So pač malo občutljivejši. Mladine to ne moti. Kar hitro se osvobodijo skrbnega maminega nadzora, ustvarijo si svoje družbe; na vrsti so počitniške neugnanosti. Le stežka privolijo v skupinsko poziranje za družinsko fotografijo. Za odgovarjanje nimajo časa, toda zdravi in nasmejani obrazi mi povedo, da se tukaj dobro počutijo. Prehitro jim mine teden oziroma deset dni. Upravnik Veno Pajer tokrat ni imel dosti povedati. Vse je bilo v redu, oskrba zadovoljiva, sadja dovolj, hišice so bile vse zasedene, pritožb ni bilo, skratka, vse je potekalo kot je treba. Kako so pa letovali v naših počitniških prikolicah — v Fažani in Runkah? V zadnjih letih je dopustovanje v prikolicah čedalje privlačnejše tudi za naše delavce. Sprememba kraja, neodvisnost pri organizaciji preživljanja dopusta, sta glavna razloga za to. Naše delavke in delavec: Moro Dobravec, Dobrenka Bregar in Marija Ravnikar (v Fažani) in Mira Jeriha, Mija Baš in Zvonka Razpo- Strastna ribiča. Franci Lesjak in Edo Pintar se pripravljata za lov na male ribice, katere bosta zvečer nastavila večjim. Te bodo kmalu za tem le še že tretjič zaplavale. tnik (v Runkah) s svojimi družinskimi člani so se dobro počutili. V Fažani so prikolice nekoliko utesnjene in bi bilo dobro razmisliti o prestavitvi na širši prostor. Sicer pa je kamp 13. maj v Fažani dovolj čist; za zabavo je poskrbljeno. Pač pa je trgovina premalo založena in premajhna za tako veliko število dopustnikov. Do mesta je peš kar daleč, posebno če se vračaš obložen s polnimi steklenicami. Zelo nerodno pa je, če zmanjka plina in je rezerva prazna. To se je letos pripetilo družini Bregar, ki so na letovanje prišli z vlakom. »Organizacijo preskrbe s plinom v prikolicah bi morali natančneje opredeliti, saj bi se lahko primerilo, da nihče od dopustnikov ne bi prišel z avtom. Za vsako prikolico bi morali kupiti rezervno jeklenko,« je menil Miro Dobravec, ki je, kot edini z av- tom, rešil Bregarjevo družino pred suho hrano. Plin je pripeljal iz Pulja. Prav vsi, v Fažani in Runkah pa so potožili, da manjka posode, različne. Posode za vodo so dotrajane, kozarci so iz vseh vetrov — največ od gorčice. Sprašujejo se, kje je vsa nabavljena posoda. Predlagali so tudi, da bi v predprostor (pod baldahin) uredili lesena tla, kot so to videli pri sosedih, iz drugih delovnih organizacij. Seveda pa take pomanj-klajivosti niso pokvarile počutja našim letovalcem. Dobro so se imeli, sonca je bilo dovolj, čeprav letos manj kot prejšnja leta. Andrej Krhlikar je bil prvi gost v novih počitniških »zabojih«, v Punatu na Krku. Kako se je imel? Kako se živi v teh hišicah? in drugo, nam je opisal. Kar preberite! Še trenutek za »gasilski posnetek«. Družini Bregar in Ravnikar. Družina Dobravec pred svojo prikolico. Bivanje v »škatlah« kakor so poimenovali bivalne enote je podobno kot v počitniški prikolici, le da dajo občutek večje trdnosti in masivnosti. Kontejnerja sta postavljena na lepem kraju, delno v borovi senci. Najbolj prav pride betonirana terasa z baldahinom pred vhodom. Kontejner je razdeljen na tri prostore: spalnico, dnevni prostor s kuhinjo in sanitarni prostor. V zvezi z zadnjim je treba povedati, da bi bilo bivanje še enkrat ugodnejše, če bi bila že napeljana voda (to obljubljajo za naslednje leto). Tako pa je treba, kot običajno, v campih, čakati v vrsti za tuš, stranišče. Sam ravno s sanitarijami nisem bil najbolj zadovoljen. Trgovina z najosnovnejšimi artikli (a brez mesa) je zraven vhoda v camp, vendar tudi do mesta Punata ni daleč — 15 minut zmerne hoje. Tam je več trgovin in kiosk, ki ima tudi slovenske časopise, je pa pred njim stalno vrsta. Plaža ni preveč oddaljena od kontejnerjev, je betonirana, morje pa čisto in brez ježkov. Lahko si izposodite desko za jadranje, čolne, čolne na pedala in se odpeljete do bližnjega otočka ali ob obali zaliva. Zvečer je v eni restavraciji ples, pri vhodu v mesto je disco-club, za ostale vrste zabave v večernem času pa je treba iti v druga mesta na otoku (Krk, Baško, itd.). Menim, da so kontejnerji kar dobra popestritev naših počitniških zmogljivosti. Če bo drugo leto res napeljana še voda, bo počitnikovanje v njih res izredno prijetno. ttamci mm mi smmi W$t imenu« agmii gifl w nu«UUi“ »Sf JR E: EiHe^ - šiuhu n ri?i Zahvala Ob nenadni izgubi svojega moža Janeza Kepe se iskreno zahvaljuem vsem delavcem Predilnice Litija, za darovano cvetje, izrečeno sožalje, za spremstvo na njegovi zadnji poti in za poslovilne besede ob odprtem grobu. Še enkrat hvala! _____Žena Nada Alojzija Nadfaluši, Jože Pustinek in Cecilija Ceglar (Foto: I. Markelc) Upokojili so se V mesecu juniju so se upokojili: Jože Pustinek, mojster v sukalnici. Alojzija Nadfaluši, dvojilka, Cecilija Ceglar, vodja snemalne kolone, Vida Juvan predica. Prišli - odšli V juliju Prišli: L 7. 1984 Ivanka WEISS, C. kom. Staneta 15, PA/3, izmena; 10. 7. 1984 Romana KOVAČ, Fakinova 14, Zagorje, PA/2. Prišli za en mesec: 1. 7. 1984 Aleksandra Krnc, Trg na Stavbah 1, P/ rez.; 1. 7. 1984 Teši KRNC, Trg na Stavbah 1, PP/rez.; 1. 7. 1984 Tomaž BAR-BEK, Maistrova 1, P/ rez.; 1. 7. 1984 Marko POVŠE, C. kom. Staneta 12, P/rez.; _1. 7. 1984 Mateja LAMOVŠEK, Ježa 4, S/rez.; 1. 7. 1984 Cirila GOLOB, Ul. solidarnosti 1, P/rez.; 1. 7. 1984 Nataša JERANT, Brodarska 10, obr. dr. preh.; 1. 7. 1984 Jelka JELNIKAR, Predilniška 18, S/ef.; 1. 7. 1984 Iztok VIDERGAR, Sitarjevška c. 20, PP; 1. 7. 1984 Jožica MEŽNAR, Ul. solidarnosti 1, S/rez.; 16. 7. 1984 Alenka KOKALJ, Partizanska pot 28, PP/rez.; 25. 7. 1984 Barbara TOP-ClC, Ul. solidarnosti 4, P/ Jože Pustinek se je zaposlil v Predilnici leta 1948 v oddelku čistilnice. Po dveh letih dela je bil razporejen v oddelek sukalnice, za vodjo izmene. Ta dela je opravljal vse do leta 1961. Ko se je pričel oddelek sukalnice širiti, je bil razporejen za mojstra. Tudi on je izkoristil nova določila zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju in odhaja v pokoj predčasno, predvsem zaradi zdravstvenih razlogov. Ko se spominja svojih službenih let pravi, da je bilo delo mojstra pred leti lažje, predvsem zaradi več razumevanja med delavci. Nikoli ni bilo sporno vprašanje ali delati nadure ali ne. Delavke so rade prihajale opravljati nadurno delo, saj so imele zato nekoliko višji osebni dohodek. Današnja, mlajša generacija pa je veliko bolj neodgovorna. Alojzija Nadfaluši se je tudi odločila za predčasno upokojitev. Do polnih let ji manjkata dve leti. V Predilnici se je zaposlila pred 17 leti v sukalnici, kjer je delala vse do upokojitve. Z delom v sukalnici je bila zadovoljna, razumela pa se je tudi s svojimi sodelavkami. V težjih trenutkih, ki jih vsa ta leta ni bilo malo, moraš malo potrpeti, pa gre. Cecilija Ceglar se je že leta 1949 zaposlila v delovni organizaciji kot snemalka kopsov v oddelku predilnice. Ta dela je opravljala le 14 dni, nakar je bila razporejena za prisukovalko in po 8 mesecih za predico. Od leta 1964 dalje pa je bila vodja snemalne kolone. Pravi, da je bila »brigadirka« z najdaljšim delovnim stažem. Svoje delo je rada opravljala, morda tudi zato, ker je imela srečo, da so bile v njeni skupini vedno pridne snemalke. Zadnja leta pa se je število snemalk zmanjšalo in težko so tekoče sledile delu, posebno, kadar so predli visoke številke. Najtežje je prenašala vročino v poletnih mesecih, nočno delo pa ji ni predstavljalo nobenih težav. Vida Juvan se zaradi bolezni ni udeležila našega srečanja. Leta 1956 se je zaposlila v Predilnici kot snemalka in kasneje opravljala dela in naloge predice. Bolezen je bila vzrok, da je od leta 1979 dalje opravljala dela predice v rezervi in nekaj mesecev pred upokojitvijo pomagala pri nabiranju cevk v oddelku predilnice. rez.; 25. 7. 1984 Franc KOS, M. Kostrevnica 23 a, P/rez.; 25. 7. 1984 Vida KUNST, Ponoviška c. 7, P/rez.; 25. 7. 1984 Andreja NO-VŠAK, Trg na Stavbah 3, P/ rez.; 25. 7. 1984 Marjana KOLMAN, Ponoviška c. 7, P/rez.; 25. 7. 1984 Alojzija Janežič, Širmanski hrib 6, P/rez.; 25. 7. 1984 Alenka MANDELJ, Badjurova 18, P/rez.; 25. 7. 1984 Magda SMREKAR, Sela pri Sobračah 11, P/rez.; 25. 7. 1984 Zoran CILENŠEK, Prvomajska 2, P/rez.; 25. 7. 1984 Branka DURA-NOVIČ, Ul. solidarnosti 5, PP/rez.; 25. 7. 1984 Franc KOL- MAN, Predilniška 18, P/rez.; 25. 7. 1984 Urška CIR- KVENClC, Šmartno 98, P/ rez.; 25. 7. 1984 Stojan BOJlC, Trg na Stavbah 9, P/rez.; 25. 7. 1984 Robert VIDMAR, C. K. S. 18, PP/rez.; 25. 7. 1984 Marjanca GORŠE, Dvor 35, PP/rez.; 25. 7. Robert JUG, C. D. K. 21, skladišče; 25. 7. 1984 Miran JELNIKAR, Konj n. h. transport; (Nadaljevanje na 12. strani) Prišli — odšli (Nadaljevanje z 11. strani) 25. 7. 1984 Boris VOZELJ, Sava 46, transport; 25. 7. 1984 Emsud SMAJIČ, C. K. S. 17, transport; 25. 7. 1984 Magda ROZINA, Gradiške laze 16, obr. dr. preb.; 25, 7, 1984 Dagmar ŠIROK, C. D. K. 35, obr. dr. preb.; 25. 7. 1984 Maja RAJNAR, Trg na Stavbah 11, suk. ef. suk.; 25. 7. 1984 Janez URBAS, Breg 12, suk. ef. suk.; 25. 7. 1984 Stanislava JANČAR, Zavrstnik n. h. suk.; 25. 7. 1984 Ženko GROŠlC, Praprošče 11, suk.; 25. 7. 1984 Majda ŠKAFAR, Trg na Stavbah 4, suk.; 25. 7. 1984 Antonija KUHELJ, Obla Gorica 3, suk.; 25. 7. 1984 Karolina ŠUŠTERŠIČ, Gubčeva 2, suk.; 25. 7. 1984 Miroslav LOVŠE, Predilniška ul. 32. suk.; 25. 7. 1984 Helena Čepon, Praprošče 5, suk.; 25. 7. 1984 Mojca VOJE, Breg 18, suk.; 25. 7. 1984 Iztok SERU-CAR, Badjurova 6, PP/rez. Poškodbe v juliju Marija Tomažin se je z motorjem peljala na delo. Na makadamski cesti ji je na pesku spodneslo motor, padla je in si poškodovala nos. V hodniku pred garderobo je vozniku v notranjem transportu Alojzu Godcu spodrsnilo zaradi spolzkih tal. Pri tem je padel in si poškodoval komolec leve roke. Transportni delavec v su-kalnici Jože Matoz se je z mopedom peljal iz Ponovič na delo. Ob srečanju s kombijem je zapeljal na skrajni desni rob ceste, kjer je zaradi peska na cesti padel in si poškodoval levo ramo. Ob zaključku izmene sta sodelavki z leve in desne Odšli: Upokojitve: 3. 7. 1984 Marija SKOBE, C. Z. B. 54, S/l. izmena; 3. 7. 1984 Ivanka UCA-KAR, Praprošče 8, PA/1, izmena; 5. 7. 1984 Hilda GOLOB, C. K. S. 5, S/3, izmena; 19. 7. 1984 Marija ŠTEFIN, Trg na Stavbah 5, S/l. izmena Potek delovnega razmerja za določen čas: 31. 7. 1984 Janez RASPO-TNIK, Prvomajska 3, transport. Odhod v JLA: 24. 7. 1984 Fikret ORAŠ-ČANIN, Trg na Stavbah 13, S/3, izmena. Izključitev: 10. 7. 1984 Dušan ŽLAH-TlC, C. K. S. 19, rem/PP. Izjava delavke, da ne želi več delati: 18. 6. 1984 Nadja REPIC, Maistrova 2, S/ef. 2. izmena. V naši delovni organizaciji je bilo na dan 31. 7. 1984 zaposlenih 1042 delavcev, od tega 691 žensk in 351 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 24 mladoletnih oseb in 43 delavcev za dobo enega meseca. J. Zupančič strani odstranjevali navita bombažna vlakna z odvajalne gredi raztezala prstan-čnega predilnega stroja. Ker se je predica Zofija Melin bala, da bo kljukica spodletela in urezala sodelavko, ji je zaradi hitrega giba odvajalna gred zagrabila rezilo kljukice. Delavka je hotela na silo potegniti kljukico, pri tem pa ji je rezilo kljukice ranilo sredinec leve roke. Sukalka v sukalnici efektnih sukancev Ludvika Marolt je z nožem odstranjevala zadnje plasti filamenta s cevke. Nož ji je spodletel in jo ranil v lakt leve roke. Andrej Krhlikar Humor Smo boljše organizirani V nekaterih delovnih orga-nizacih se ne ve, kdo pije kdo plača. Pri nas pa se dobro ve, kdo pije. Žena: »Možek, žarnica je pregorela.« Skopuški mož: »Pusti jo, za čez dan bo že še dobra.« Proizvodno delovna tekmovanja tekstilnih delavk pod pokroviteljstvom sindikata Odslej bodo proizvodno delovna tekmovanja tekstilnih delavk potekala pod pokroviteljstvom sindikata delavcev tekstilne in usnjarske predelovalne industrije. Dosedanja tekmovanja v predenju bombaža in volne so potekala pod pokroviteljstvom Krušika iz Valjeva, z letošnjim letom pa je organizacijo prevzel zvezni in republiški odbor sindikata tekstilnih delavcev. Zvezni odbor tega sindikata je junija letos sprejel pravila tekmovanja. Po teh pravilih se bodo odvijala zvezna tekmovanja vsako drugo leto, pc končanih republiških tekmovanjih in bodo tako zvezna tekmovanja predstavljala sklepno delovno proizvodno tekmovanje delavcev v tekstilni industriji Jugoslavije. Na sklepnem tekmovanju bo v posamezni disciplini zastopala vsako republiko ena ekipa, ki jo bodo sestavljale tri tekmovalke in vodja ekipe. Proizvodno delovna tekmovanja se bodo odvijala v naslednjih tekmovalnih disciplinah: predenje, tkanje, pletenje, in konfekcionira-nje. Zvezni odbor sindikata je odločil, da bo letos, za začetek organizirana tekmovanja iz naslednjih tekmovalnih disciplin: predenje bombaža, predenje volne, tkanje bombaža, tkanje volne. Letošnjo proizvodno delovno tekmovanje bo v Makedoniji. Organizator bo tekstilna tovarna Teteks iz Tetova, v sodelovanju z Make-donko Štip. Tekmovanje bo izvedeno v drugi polovici meseca septembra. Zaradi kratkega roka v letošnjem letu v Sloveniji ne bomo uspeli izvesti republiških tekmovanj, zato je dogovorjeno, da bodo republi- ko zastopale najbolje uvrščene slovenske ekipe na lanskoletnem zveznem tekmovanju v bosanski Dubici in Visokem. Ker je bila tekmovalna ekipa Predilnice Litija v predenju bombaža lani izmed slovenskih najbolje uvrščena, bo ta zastopala SR Slovenijo na letošnjem zveznem tekmovanju. Vodja ekipe bo dipl. ing. Andrej Štritof, ki je o izboru in pripravljenosti tekmovalk povedal: »Ekipa predic iz naše tovarne je izbrana, da zastopa Slovenijo v zveznem delo-vno-proizvodnem tekmovanju delavcev tekstilnih industrij, kjer je na zadnjem tovrstnem tekmovanju, ki je še bilo pod okriljem tovarne Krušik iz Valjeva, dosegla 3. mesto — 1. med slovenskimi ekipami. Opravili smo širši izbor tekmovalk, od katerih moramo dobiti tri najboljše. Že sedanji rezultati so boljši od lanskih, na tekmovanju. To pomeni, da smo napredovali. Tekmovanje bo konec septembra v Štipu. Novost tega tekmovanja je, da so poleg vezanja pretrganih niti dodali še uvajanje predpreje skozi raztezalo in pričetek predenja — seveda pa gre povsod za hitrost. Spretnejše zmagajo!« M. K. Izid žrebanja rešitev velike nagradne križanke »Naša letovišča« Pri žrebanju smo morali izvleči kar petnajst križank, da smo našli tri pravilno rešene. Tokrat so nagrade nekoliko večje, ker je tudi križanka zahtevala več truda pri reševanju. Izžrebani in nagrajeni reševalci so: 1. Slavka Grilj — upokojenka — 250,- din 2. Zofka Rupnik — rezerva sukalnica — 150,- din 3. Rezka Donik — rezerva sukalnice — lOO.-din LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva-Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.