Gospodarski Lisi
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
shaja 10. in 25.	(~V9	Vcl^a za po1 !eta
vsakega meseca.	— 1 * —1 goldinar a. v.
Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška.
TEČAJ II. V Corici dne lO. maja 1870. LIST 9.
SKapopadek s 1. Hazpis službe. — 2. O izreji hrastove sviloprojke. — 3. 0-brezovanje sadnega drevja (dalje). — A. Umetni gnoj (kali). — 5. Poduk k čiščenji vzre-jališč. — 6. Kmetijski novičar.
Iri-ascpis službe.
Vsled sklepa glavnega odbora jo razpisana služba tajnika pri tukajšni c. kr. kmetijski družbi.
Po društvenih pravilih so službene dolžnosti tajnika, oskrbovanje zapisnikov pri občnih in odborovih sejah; vredovanje društvenega časopisa v italjanskem jeziku; izvrševanje od glavnega odbora njemu izročenih opravil; ravno tako ima bili odgovoren sa dobro oskrbovanje društvene pisarnice in knjižnice.
Letna plača je 800 f. a. v.
Prošnje z dotični spriičevali naj se podajo predsedništvu c. kr. kmetijske družbe do 15. junija t. L
Od c. kr. kmetijske družbe
v Gorici dne 3 maja 1870.
Predsednik :
Grof CORONINI.
Tajnika namenstn.
Pasgualis.
— 66 -
O izreji hrastovo svilno Oosonioo.
(dalje.)
v
Ce so črviči sami zlezli na perje, tak le redko kteri odpade; naj pripravnejše se obvarujejo li slabotneži ali beguni, akn se pod tablo, kjer stoji posoda v kterej je perje, položi gladek papir, iz kterega se odpali črviči z mehkemi ščetinami lehko zopet prenesč na perje. Veliko bolj živih žrvicev nahajamo zjutraj po tleh i stenah. Do prvega levenja hranijo naj so le v zaprtinah, in ravna naj se po pravilih, da odločimo tistim črvičem, ki se niso v enakem času zlegli, posebni prostor, Ker traja izlezevanje teh gosenčič iz jajčic, ki smo jih imeli v enaki toploti od 5-6 dni, tak se svetuje, da si napravimo ravno toliko razredov, kar tudi k nj:m polaganji tem več pripomore, čem bolj smo pazili, da nismo pomešali teh, ki so se poprej izlegli z unimi, ki so se izlegli poznej. Polaga naj so jim tako, da se nove mladike priklonijo k starim in čaka toliko časa, dokler ne prelezejo. Predenj odstranimo snedeno perjiče, moramo natanjko preiskavah, da ne odstranimo z njim tudi katerega črvica, in če kacega najdemo, ne smemo ga prijeti i preložiti, temuč z mladiko vred odrezati i položiti na novo perje. Ker gladko odrezane mladike v z vodo napolnjenih posodah ostanejo dolgo časa zelene, tak je njih večkratno premenenje nepotrebno. Te mladiko črvicem zadostujejo dolgo časa, ako jim previdno vsaki dan dnevu izležejo, se bodo v enakem času olevili, in v tem času moramo jih pustiti mirovali in le posamezne rogovileže moramo prenesli v mlajše rede. Ravno tako moramo skrbeti za mlajšo odrode, s kterim lehko dosežemo ravno to, kar smo dosegli že z odraslim in gotovo bodo po levenji e-nakočasno prelezli na novo zeleno perje.
Ravno tako moramo ravnati s črviči pozneje; in nikdar se prenagliti ne smemo, komaj zlezenim gosencam dati perja, temuč delj časa tako, da potem ko jim ga damo, brezmudno nanj zlezejo, in zadostuje že ako jim ga damo 24' ur potem, ko smo zapazili prvo goson-čieo prilesti iz jajčica. Da bi pa lačne gosenčice no vživalo ostarelega perja, lak so mora vse perje, na kterem so se levile odrezati in odstraniti. V obziru na njih množino, odloči naj se jim prostor v sobi, če je pa njih število preveliko,. naredi naj se jim vzrejališče na prostem in obda naj se zmrežo, ktcra črvičev želnim ptičem ovira pot,
— «7 —
in še celo to se lehko opušča in naložč se lahko na drevje po gozdih. Vzreja po sobah priporoča se le pri skušnjah. Tistim, ki hočejo poskušaje le kakih 100 gosenčic zrediti, priporoča se, da naj stavijo mladike v velike steklenice, klere imajo ozke dulce. Tem mladicam zadostuje mesto rose in dežja samo poškropljenje z mrzlo vodo_ Tako smo ravnali na Ogerskem vzrejališči, in res smo vse z naj boljšim vspehom dosegli, razun prveh dveh dnevov, ko je jako deževalo smo jih mkolikoliko zgubili, berž pa ko se je vreme vstanovilo, bili smo brez skrbi jih še več zgubiti.
Na poskušnem vzrejališči hranili so gosenčice po sobah samo do prvega levenja, potem pa so jih prenesli na prosto v zalo napravljena vzrejališča, ktera so prevlečena z mrežo, za hrambo pred mrčesi. To vzrejališče je pokrilo tako da skozi deske lehko dohaja dež, in res se večkrat prigodi, da cele ure in še celo več dni zaporedoma curlja na s perjem pokrite gosenčice.
Znano je, da je mesca maja 12 dni zaporedoma deževalo, in da je tačas padlo dežja 39.4- pariz.'", mesca junija ga je padlo v e-najslih dneh 32.2 pariz."', in mesca julija v sedmih dneh 40.8 pariz."', in ravno to večkratno deževanje bilo je gosenčicam prav ugodno ; K lem še opomnimo, da stoji ta koča na severni strani v senčnem kraji, kamor le jutranje solnce in sicer do 9 ure sijali zamore. Tej koči so podlaga šesteri stebri, na kter.h stoje gladke, močne, vedno z vodo napolnjene posode, da varujejo mravlje in druge mrčese do njih. Pokrivalo je luknjasto, kamor se potikajo mladike. Korita se napolnijo vsaki drugi ali trelji dan z mrzlo vodo.	(dalje prih.)
Obrezovanje sadnega drevja.
-	(dalje)
Ge bolj se raztok soka po drevesu zadržuje, temveč sadnih vejic in popkov požene in nastavi. In ravno od lega izhaja tudi rodovitnost drevesna ; toda pri tem delu se mora pametno ravnati . če bolj se drevo k rodovitnosti sili, tem hitreje oslabi. Najbolj se mora pa pri mladih drevescih na to gledali, da jih po napačnem obrezovanji ne siliš, da bi hitro sad rodile.
Mlado sadno drevo raste nekoliko let v les, lo je, iz začetka naslavlja le lako imenovano lesno očesa na tistih vejah, ki naglo ra-
— 68 —
stojo, in pozneje, ko ponehajo naglo rasli, nastavi sadne popke in mladike. Ko je brst na močnih in naglo raslečih vejah, so sadni popki na šibkejih bolj stranskih vejah. Ti popki rastejo na raznih sadnih drevesih največkrat na koncu ali blizo konca mladik. Prikažejo se zdaj na starem lesu, na pr, pri hruškah in jabeikih, zdaj pa na mladikah leto starih, Kar se največkrat pri čežnjah in višnjah vidi, zdaj pa tudi na koncu enoletnih mladic, kar se na kulnah in nešpljah nahaja. Kdor pri drevesih na te reči pazi in skrbno gleda pri obrezovanji na zdrave in bolehne drevesa in na različne plemena dreves, na zemljo in kraj, kjer drevo sloji, gotovo ga bo vselej tako obrezal, da mu bo vedno obilo sadia donašalo.
Kdor se s poletnim obrezovanjem peča, naj odreže drevesu toliko mladih mladik, kar se mu zdi, da jih je preveč. To delo se posebno zato opravlja, da se nepotrebni les odpravi in se ostalim mladikam in sadju pripomore, da hitreje zori; navadno se v prvi polovici mesca rožnika opravlja. Pri koščičastem sadnem drevji se to delo ravno o tej dobi ali tudi nekoliko pozneje opravi, da se namreč liste mladike, ki k zrelosti stdja nič ne pripomorejo, toliko prikrajšajo, da le 2 ali 5 očesa ostanejo zalo, da se mladi popki za drugo leto rodovitni ohranijo. Pii sadji s peškami se morajo poletne mladike, kar je moč zgodaj prikrajšati; zato da se spodnji popki poprej okrevajo in rodovitni postanejo.	-
Poglavitno in neprenehano delo pri sadjoreji je pa to, da se trebijo in snažijo drevesa; morajo se suhe in poškodovane vejo in mladike drevju odrezati, in mah in suha skorja pa od vej, kar se da, o-strgati. Odrežejo se prvič vse suhe in poškodovane veje, mladike in okrhki; drugič vse pregoste veje ali križem rastoče in se dotikajoče mladike; tretjič liste vejo, ki v krono rastejo in ena čez drugo'leže; četrtič slabe in tanke veje, če se le da z drugo močnejo nadomestili; petič vodeni odrastki, razun listih, ki na kaki pleši rastejo, ki se znajo za veje pustiti; in šestič take veje in mladike, ki preveč doli vise, kakor tudi take, ki se v druge krone izpuščajo.
0 uiiicliiein poju.
Kali (KO) = pepelik.
Dober hlevski gnoj zamore vsestransko zadostovali, ker skušnja
— 69 —
kaže, da on zemljo stori pripravno, rediti vsaktere rastline ki sploh o tistem kraju rastejo, Z vso pravico se sme torej trditi, da ima v sebi dober hlevski gnoj vse redivne snove, ktere sploh rastline potrebujejo, da se vsestransko lepo razvijajo. Tudi posrednjo moč stori hlevski gnoj v zemlj'. Pri krojenji gnoja poslane vogelnakislina in amonjakove zveze, ki storijo, da se v zemlji se nahajajoče snove raztopijo. Po tej poti pridejo torej založne snove v porabo, če ravno ne popolnoma ker en del teh raztopljenih snov odnese voda v spodnjo zemljo, in do tje zamore le malo rastlinskih korenin segati.
V hlevskem gnoju nahajamo razun gnjilca in fosfornekisline posebno kali ali pepelik, ki je jako važen za rodivnost zemlje ; posebno to velja za zemljo, ki že sama na sebi ima premalo pepelika pa vender mora rediti mnogo rastlin, ktere potrebujejo mnogo kali-ja. Take rastline so; vinska trta detelje, korenstvo posebno pesa in repa,
lan, zelje in tobak.
v
Ge torej mnogo lakih rastlin sejemo in prav pogostoma na islč njivo stavimo bode gotovo zemlja oslabela, ker ji bo kali-ja premanj-kavalo, akoravno ji dovelj hlevskega gnoja dajamo. To spričujejo tudi potem slabi in revni pridelki pri pesi, repi, detelji. Znamenito je, da zelnjate glave v na pepeliku revni zemlji posebno majhne ostanejo.
V
Ze zdavnej, ko še kmetijska kemija ni bila v razvilku, so skušali, tako opešani zemlji pripomoči z pepelom in požiganjem, kar je gotovo koristno, ker pepel iz bukovega lesa ima 15 od stoikov kali-ja v sebi.
Posredstvo bi bilo torej najdeno, pomankljivi kali nadomestiti; ali vprašati moremo, če pepel ne stane previsoko. Preiskujmo nekoliko in vidili bomo da je pepel predrag; ker za en oral detelje (to je: 1600 štirj. sežnjev) je potrebno sto in osemdeset funtov kalija, in to najdemo v 12 do 15 stotih (centih) bukovega pepela. To slane gotovo preveč.
Pred nekimi leti so začeli v Stasfurtu izdelavati kali, in po tej poti bi bilo še naj bolj mogoče, po nizki ceni dobiti potrebni kali. Pa tudi lam, kjer se nahaja, je v nečistem stanu, z drugimi malo vred nimi tvarinami pomešan. Navadno ga nahajajo kot žveplenokisli kali ali kot klorkali, Treba jo torej, da se očisti, ker drugi ti dodatki so lt>
- 70 -
majhne vrednosti kot gnoj, in niso vredni velikih stroškov ktere vožnja stane.
Da se pa vsakteri naših častitih bralcev prepriča, priporočamo sledečo poskušnjo.
Na njivi, na ktero vsadimo n. pr. sladkorno peso, ki posebno mnogo kali-ja potrebuje, ali krompir, repo, odloči se en kos, na kte-riga potrosimo nekoliko funtov kali ja. Vidili bomo, kako lepo se bo razvijala rastlina na tem prostoru in kako revno na onem prostoru, kjer nismo kalija potrosili.
Da pa kali še bolj hitro koristi, dobro je, mu primešati nekoliko sežganega apna. Ta mešanca mora že zgodaj spomladi priti v zemljo in scer nekoliko pavcev globoko, ker kali potrebuje, ako hočemo, da posebno koristi, mnogo vlage, on se more v zemlji razkrojiti. To škuš-nja spričuje, ker pozno in v suhem v zemljo zokopani kali le malo hasne Posebno dobro je navadnemu hlevskemu gnoju pridjati nekoliko kali-ja, in to že na gnojnem kupu na gnojišču.
Kaj zdatno hasne kali, sploh kalijeve soli močvirnati zemlji, ki je navadno na kali-ju revna, ravno tako tudi, peščeni in apneni zemlji.
Z^odLulS- li. oišoenji vzr-ojališo.
Prvi pogoj dobrega vspeha sviloreje je, da ohranimo zdravo seme. Malo manj važno pa je tudi pristojno čiščenje vzrejališč in orodij, ki se v njem nahajajo. Ker seme lisaste bolezni: telesca, one ne ne prehajajo samo v gosenčice iz jedra bolnih jejčic, temuč tudi prah ki se nahaja na stenah, v tisočkratnih razpoklinah popači tiste gosenčice. ki so se zlegle iz popolnoma zdravega semena. Nespametni toraj bili, ko bi še dalje pregledavali nasledek bolnih crvičev, se ne trudili zatreti okužne bolezni, in zanemarjali telesca ki jih hranimo v zrejali-ščih neškodljive storiti. Ne zabimo toraj opomniti vse, svilorejce na skušnje, ki jih je znanost ravno tukaj storila, da bi vsaj zdaj ne premišljevali dalje zanemarjali naših vzrejališč, temveč da bi jih vsaj letos predenj zopet jamemo izrejanje, dobro očistili. Naj boljše je klor, in ga napravimo ali z klornim apnom ali z solno kislino, in manganovem nad okisanconi.
— 71
Klemu treba je sledečih orodij.
1.	) Stekleno cevke, ki naj meri vsaka po 2 bokala dunajske mere:
v
2.	) Železne kozice, na ktere se imajo nasaditi one cevke tako, da se dajo spodej razgreli z vinskim cvetom (špiritom).
5.) Nekaj lampic z vinskim cvetom iz stekla, kakor so sploh v navadi po kemijskih delavnicah /'laboratorjih.)
Predno se ima napraviti klorov gaz naj se v takej sobi vse pohištvo, lese, police denejo na kup naj se okna zapro, in odprtine dobro zamažejo z ilovco. Dalje naj se dene steklena cev v posodo, ktera je nalila z rflagnezijo do pel vratu, in na pol z solno kislino, se previdno nasadi, na one kozice. Razpravljanje klorovega gaza pospešujemo stem, ako podstavimo pod vsako cev z vinskim cvetom napolnjeno lampico. Zdaj se mora zapustiti koj slanica, vrata zapreti, in če je treba zamazati tudi na tleh vse odprtine.
Ako nijso lampice premajhene in ako je zadosti vinskega cveta v njih, trajalo bo razgrevanje onih cevk kacih 12 ur, in med tem hode se napravljal klorov gaz prav živahno in zdatno. To napravljane pa ne neha koj potem ko ugasne vinski cvet, zato ne smemo stopiti koj po vgasenji v slanico ampak še le po 48 urah smemo vanjo iti, kajti klor je zdravju škodljiv in ni samo hud, da pospešuje kašelj, ampak tudi bruhanje krvi lehko nastopi po njem. Ko se je slanica očistila, naj se okna in vrata odpro vsa ob enem. Vender tudi zdaj ni varno biti v taki prostorini, dokler se klorov gaz ne stanjša in ne izpodi.
v
Se le zdaj naj se stene pobelijo, kakor po navadi z apnenim beležem. Kar je še ostalo v cevkah, to je tekočina, naj se izlije gošča naj se sčisto vodo izmije, posuši in spravi za drugo rabo.
Da pa se ve svilorejec pri tem vesti, naj se zapomni, da je treba za prostor 10 Kubičnih sežnjev, blizo 6 funtov solne kisline, in kacih 25 funtov braunsteina; in če drži cev do srede napolnjena 2 funta solne kislino, tak bode treba 3 cevi.
Mogoče je sicer da prestanejo telesca že pri manjših vzemkih klorgaza. Poskuševalec g. dr. Verson je pa zdrobnogledotn zapazil, da nastopi popolno uničenje onih telesic še le pri tukaj omenjenih morah.
Več ko je klorovega gaza, tem bolj popolnoma bode vspeh;
— 72 —
če bi ga bilo manj ne more se reči, kakošen bi bil. Res je, da niso te priprave brez velicih stroškov, a to bi se dalo tako pomanjšati, ako bi se več svilorejcev združilo in skupno take priprave rabili.
Dobe se pa omenjene priprave, cevi in kozice pri Jožefu VVein-zierl-n na Dunaji Alserstrasse št. 19; solna kislina in braunstein v kosih pri Jož. Voigt-u na velikem Trgu na Dunaji.
V Gorici prve dni aprila 1870
Cr. kr. Poskuševališče za svilorejo.
ELineti j siti novičai*.
v
Stan letošnje ozimne letine v našem cesarstva. Časnik mini-sterstva kmetijstva ga popisuje tako-le:
Na Moravskem je dober, kar se rži in pšenice tiče.
v
Na Slezkem je zima večidel vzela pšenico in rž. Boje se sploh slabe letine.
V	večem delu Stajarskega je ozimnina malo trpela.
Na Kranjskem je stan žalosten; ozimnino je večidel zima vzela.
V	srednjem in spodnjem Koroškem se bojč slabe letine; v južnih planinskih dolinah se najdejo dobre ozimnine.
Prav žalostne novice se slišijo iz Ogerskega; pšenico se bode komaj polovica pridelala.
V	Banatu se slaba letina kaže.
Na Erdeljskem je malo bolje.
Na Hrvaškem m v Slavoniji se je ozimnina v viših krajih dobro ohranila, v nižavah je zelo trpela in ni se nadjati dobre letine.
v
Živina je v nevarnosti lakote poginiti, v nekterih županijah je je počepal deseti del.
Po vsem tern se imamo tedaj bati slabe letine.
Da bi se na Krasu zopet zaredil les, je ministerslvo kmetijstva odobrilo neki načrt, po kterem r.aj se čez 13 štirjaških milj z 252 katasterskimi soseskami razširi zasajenega gozdnega in druze*ga drevja. Ze letos se ima to zasajanje, začeti in vsako leto na 756 oralih dovršiti, zato se bosta vzela 2 miljona po 2 ali 3 leta starih gozdnih dreves, zraven tega pa še en milijon sadnih in murbovih dreves, ki se bodo jemala iz drevesnic gore Sermino, Rodika in Gorice. 0 petdesetih letih nadjajo se to velikansko, koristno delo dovršili. Bog daj!
Zal. c. It. kmet. družba. — Odgovorni vrednik Fr. Povže, — Tiskar Seitz v Gorici.