Gospodarski List.
Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
^Gospodarski List" izhaja kot priloga „Soče“ dvakrat na mesec in sicer vsak drugi petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki *Soče“ dobivajo list brezplačno ; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskem« društvu, dopisi pa odgovornemu urednikn — Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 2.	V Gorici, 27. Januarja 1888,	Leto Vlil.
Našega dež, zbora skrb za kmeta.
II.
Skoro enako namero, kakor sklepi, o kterih smo govorili v zadnji številki, ima tudi sklep sprejet v XIII. seji dež. zbora dne 14. tok. meseca o načrtu Goriške trgovske zbornice, oziroma njenega predsednika g. barona Evgena Ritterja, po kterein načrtu bi se zboljšale ekonomične razmere Goriške Furlanije. Ta načrt obsega dva glavna predloga, ktera sta obširno razpravljena v dotični vlogi; prvi meri na to. da bi se v Furlaniji polagoma opustil sedauji sistem obdelovanja zemlje, to je, da bi se opustila žita kot glavni pridelek iu nadomestila sd sočivjem in raznimi vrtninami. Žita ne morejo pri sedanjih mrtvih cenah - ki so nasledek ogromne kon-kurencije drugih dežel, — preživljati kmeta ; — pridelovanje sočivja in vrtnin bi ga pa vtegnilo rešili in mu sčasom celd zopet pomagati do nekdanjega blagostanja. — Po drugem predlogu pa naj bi se Furlanija prcmrežiia z potrebnimi ekonomičnimi železnicami z oskim tirom, ktere bi pospeševale kupčijo z novimi pridelki.
Načrt je jako obširen in se opira na bogato statistično gradivo; vendar se nam zdi, da je posebno, kar zadeva premembo obdelovanja, preopti-mističen, to je, da preveč obeta in da bo težko kaj kruha iz te moke. — Mimo gredd omenimo tu, da je te dni izšla v Palminovi brošurica, ktera je sicer prijazna Ritterjevemu načrtu, pa smatra premembo kulture v njegovem zmislu za nemogočo.
V njej je namreč razloženo, da ilovnata zemljišča v Furlaniji so uže po svojej naravi nasprotna obdelovanju vrtnin, kterim se prilegajo samo gorke, lahke in dobro obdelane zemlje —- ko so nasprotno zemlje v Furlaniji večinoma mrzle, močne in kesne. Pomisliti je tudi, pravi brošurica, da je treba za obdelovanje vrtnin mnogo gnoja ; Furlanski koloni ga pa nimajo niti zadosta za obdelovanje žita, ktero ga ne potrebuje toliko, kolikor sočivja. Za obširna
vrtna dela treba tudi mnogo delavnih močij, kojih premaujkuje v Furlaniji še za sedanje potrebe. — Namesto po bar. Ritterju nasvetovane kulturne pre-membe priporoča brošura, naj se pomnožd in zboljšajo travniki v prospeh obširniše živinorejo in naj se uvftde umna sadjereja, kterej so zemljišča v Furlaniji prav posebno prilegajo. — Ekonomične železnice, ali parni tramvaji na sedanjih cestah bi bile anonimnemu pisatelju brošure tudi po volji; a ou ineui, da bi se ne mogle izvesti, ker so ceste za to sploh preoske.
Neobhodno potrebno za rešitev avstr. Furlanije iz sedanjih nadlog pa bi bila po njegovem ineneuji železnična zvezna črta med Roukami pri Tržiči in San Giorgio di Nogaro v Videmskem okraji.
Ta železnica bi držala skozi rodovitni Červi-njanski okraj, kteri ni do zdaj v dotiki z nobeno železnico, ter ga v najkrajšo zvezo spravila s Trstom in sd znotranjo državo, pa bi na drugi strani za obilib 56 kilometrov skrajšala zvezo med Trstom in Benetkami.
Ta železnica, sklepa pisatelj, bi edina k novemu življenju probudila našo Furlanijo, ker le tedaj bi bilo upati, da se uvede tu mnogo obrtnij, kterim bi jako ugajale obile vodd, ki gonijo zdaj le tu pa tam kako srednjeveško mlinsko kolo.
Naš deželni zbor pa je o baron Ritter-jevem predlogu sklenil tako - le :
* Deželui zbor jemlje sd zadovoljnostjo ua zna-uje načrt, ki ga je predložila trgovska in obrtnijska zbornica po deželnem odboru, iu pripoznava, da bi bilo v veliko korist deželi, ako bi se nvddle v njem nasvetovane naredbe.
„2. Naročeno je deželnemu odbora, da se pridruži kupčijski in obrtnijiski zbornici in da ž njo skupaj pretehta in bolje določi način, po ktorem naj bi se izvršil isti načrt; o tem naj predloži o svojem času dež. zboru nadrobno poročilo, da se be dalje o tem sklepalo. “
— 6 —
Kupčija z umetnini vini.
O svojem času je katotiško-politično narodno društvo “Slovenski jez,, podalo deželnemu odboru prošnjo, naj bi on obrnil svoje delovanje tudi na to. da se vinskim fabrikantom, ki iz vode ponarejajo vinu podobno pijačo ter jo kot ogrsko, ali hrvaško vino prodajajo, ta kupčija v naši poknežeui grofiji ustavi, ali vsaj zdatno omeji.
Deželni odbor je o tej zadevi zaslišal tukajšnje C. kr. kmetijsko društvo in je te dni odgovoril „Slov. jezu“ tako-le:
Vsled prošnje slav. društva zastran kupčije z umetnimi vini naznanja dež. odbor, da on ni po ob stoječih postavah poklican, neposreduje kaj učiniti, da se zabrani ali omeji produkcija takih vin ali kupčija ž njimi.
V	zinislu ministerskega ukaza z dno 16. septembra ltfSO št. 121 drž. za k. je namreč dovoljena ena in druga, kakor je dovoljena produkcija polovili (Halbvveine) in dotična kupčija, ktero obrtovanjo spada pod določbe obrtnijskega reda in poprej omenjenega ministerskega ukaza.
Nadzorstvo nad tem, da se te določbe natančno spolnujejo, pa je izročeno deloma občinskim, doloma c. kr. politiškim oblastnijani.
Tu hoče dež. odbor samo uaglašati, da se u-metua in poluvina ne smejo naznanjati, na prodaj ponujati, na debelo ali na drobno prodajati pod imenom pravega vina, ampak za to,kar so, in da motajo obrtuijske oblastnije, organi zdravstvene in tržne policije uradoma nadzorovati, da se spolnujejo določbe zgorej omenjenih in drugih postav zadevajočih pridelovanje umetnega vina in javno zdravstvo.
Vsakteremu pa je na voljo dano, da ovadi imenovanim oblastni jam prestopnike določeb miuister-skega ukaza z dne 16. septempra 1880 štv. 121 drž. zak“.
V	tirolskem dež. zboru je bila tudi v preteklem zasedanji razprava o tem, kako naj bi se izvrševala postava o umetnih vinih.
Poslanec Karl Payr je stavil v imenu dež. odbora naslednja predloga: 1. Deželni zalog ima nositi stroške za preiskavo tistih vinskih poskušenj, ki jih obrtnijske oblastnije po §. 9. minist. ukaza od 16. septembra 1880 vzemč dotičuiin vinotržcem in obrtuikom; v slučaji obsodbe pa ima te stroške povrniti, kdor bo krivim spoznan. 2. Naprosi naj se gosp. ces. namestnik, da zapove obrtnijskim oblast-nijam, naj skrbno pazijo na tiste vinotržce, kteri so na sumu, da brez predpisane koncesije pridelujejo in prodajejo umetna in polu-vina, in naj jih o dognanih prestopkih strogo kaznujejo
Poslanec Tutzcr je izpodbijal drugi predlog, češ, da je premil, ker se ponarejanje vin tako nevarno širi, da mora vinorejec pod zlo iti, če se taka kupčija ne zapreči; on je poostril predlog v tem zmislu: „Naj se poživlja vlada, da slednjič uže enkrat izvrši postavo z dne 21. junija 1880 in da jo prav strogo izvaja." Za ta poostreni predlog se
je potegnilo še več drugih poslancev in ker mu je pristopil tudi poročevalec, obveljal je z večino.
Til naj še omenimo, da zgorej navedeni rnini-sterski ukaz je izdan ravno v izvršitev postave od 21. junija 1880 štv. 120 dež. zak. o delanji in prodajanji vinu podobnih pijač.
Pitanje telet.
Najbolj se redijo teleta, ako sesajo. Ako se pi nameri, da se morajo poprej odstaviti, preden so za mesarja, morajo se pitati z mlekom. Mleko pa naj se po^neme, preden se da živinčetu. Velja namreč od mleka odslraniti vso maščobo. Daje se pa lehko sladko ali gosto kislo. Boljše pa je sladko, kajti po njem se tele bolj redi, ter daje tudi boljše meso. Teletina jo namreč najbolj okusna in torej tudi največ vredna, če je beli in mehka. Taka pa je po sladkem mleku. Rudečkasto barvo pa dobi po krmljenju s kislim mlekom. Nikakor pa ne sme dobivati sivkastega mleka; po takem dobi drisko iu lehko pogine Ce pa to ne, rediti se vendar ne moro.
Ako hočeš teletu sladko mleko dajati, moraš paziti, da se ne skisa potem, ko ga posuemeš. Mleko ne sme stati ni toplem. Shramba ne sme imeti nobenih kislinskih snovi. Posoda mora biti snažna, kakor sploh vse mlečne posode. Skrbeti je tadi, da se mleko poprej pogreje, preden se da teletu. Ako sesa, dobi od krave mleko toplo od 46-58 stopinj U. v sebe, in to naj bolj ugaja njegovi naravi. Posnelo pa je že ohlajeno, zato naj so nekoliko pogreje. Vendar pa so nikakor ne sme pogreti nad 38 stopinj C. Preveč pogreto bilo bi živinčetu še bolj škodljivo, kokor hladuo. Želodec bi si lehko pokvarilo.
Teleta, ki se je v domačem hlevu povrglo, daje naj se odkraja frišno mleko. Ako pa so kupi, naj se no jemlje poprej, kakor je že nekatere dni staro. Frišno mleko naj dobiva prvih 6-8 dni. Potem pa naj se zadovoljuje s posnetim in to se mu daje polagoma, uajpreje tako, ki je še le kakih 12, potem tako, ki je 18, zadnjič tako, ki je stalo 24—36 ur.
Pitovna teleta morajo imeti pripraven hlev, v katerem uživajo potrebni mir. Mlado žival namreč vsaka reč lehko vznemiri, iu to ovira njih rejo. Zato je treba hlevske line toliko zadelavati, da je žival v somraku. Svetla solnčna luč vznemirja truplo. Tudi gledč pitanja svinj velja staro pravilo, da se mora dnevna svetloba odstraujevati od živali.
Vsako tele mora imeti svoj pesebon ograjen prostor. Pregraja naj bode tako gosta in visoka, da živali ne vidijo druga druge, in da torej ne morejo igrati med seboj ali plašiti se. Prostor ne sme biti tako širok, da bi se moglo živinče obračati. Za srednja teleta zadostuje, ako je posamezni prostor poldrugi meter dolg, pol metra širok ia en meter visok. Skrbeti je tudi, da ima suho ležišče. Zato je dobro, tla tako pripravljati, da se lehko gnojnica odteka. Toploto naj je enakomerna, kakih 15 — 20 stop. C.
Ob enem je treba skrbeti, da se hlev redno prezračuje, uo da bi bila žival izpostavljena prepihu. Najbolje je, ako se napeija oddušek od spodaj na vzgor. To je tudi za tiste kleti najboljše, kjer se mleko kisa.
Napajati se morajo teleta trikrat na dan, Paziti pa je posebno, da se to godi pravilno ob svojih časih. Da je le-to zelo potrebno, prepričaš se lahko sam, ako opažaš tele, kako je nemirno, če ne dobi piče, ko se je približal navadni čas. Ako mu ne postrežeš pravilno in ob navadni uri, je lehko, da bo pozneje preveč pilo, ter se kakor že koli pokvarilo.
Koliko naj se da mleka na enkrat, to se ne da določiti. Večje, ko je telo, več mora dobiti. Gledati je na to, kaj je živinčetu koristno. Boljša pa je pičla mera kakor preobilna. Pazi, kako se žival po napajanju obnaša. Ako se mirno vleže, jo znamenje, da se je bila nasitila; ako pa je nemirna, daj ji prihodnji obrok več. Ne kaže pitovnemu teletu poleg mleka dajati še drugih reči, n. pr. leneuih pogač, kruha, moke itd. Meso bi poleni ne bilo tako belo iu dobro, lehko bi se pa tudi teletu skazila prebava. Pri plemenih teletih je to, se vč da drugače. Ta se morajo navaditi druge klaje, ter se pri teh ne gleda na okusnost mesa. „Slov. Gosp.*
Pomoč revežem in pogozdovanje Krasa.
S Krasa dne 22. januarija (Izv. dop.)
Hvalevredna je res očetovska skrb naših gospodov deželnih poslancev gledč tega, kako hi olajšali letošnjo revščino po suši prizadetim krajem.
Zadeva ta zdi se nam tako važna, da želimo podati nekaj opomenj gledč načina, kako naj se podpore delč. Na Krasu je suša doma; v komaj mi-nolem letu pa je menda hotela pokazati vso svojo moč, tako da je po nekojih krajih, kjer je zemlja bolj plitva, napravila res mnogo škode vsemu — izimši žitu. Ali pa Kraševec tudi občuti tako nasledke suše, kakor prebivalci po družili krajih ? Da in ne. Ne ! Vsaj po onih delih Krasa ne, koder je na Krasu — posebno spodnjem — suša vdomačena, ■tako je Kraševec (nekojih občiu posebno, n. pr. Opa-čjeselo !) vdomačen v — beraštvu. Posebno ženske so pridne, — da odkritosrčno rečemo — preveč pridne v tem poslu. Čuditi se mora človek, odkod toliko blaga vsako vrstnega, kojega prinašajo dan za dnevom, dovažajo teden za tednom z naših tolminskih hribov.
Bolj kakor po letu na Krasu suša pritiska, več Kraševk roma na jesen, zimo, spomlad v gore. :Naši hribovci morajo biti res več kot radodarni, ■Več kot potrpežljivi, več kot usmiljeni, da teden za tednom polnijo jerbase in vozičke nenasitljivim Kraševkam z vsakovrstnimi pridelki: Kraševka vzame Vse Prosjačijo pa pod imenom : „prekupčevalke“. ■Naše hribovske gospodinje pijejo res dražjo kavo, kakor v najbolj „nobel“ kavarni v Trstu ! Kratko -rečeno . Kraševka si zna pomagati — kakor vrabec.
Vse prej — ko lakota na — Krasu (o katerega delu baš govorimo !).
Stavili bi, da velika večina ouih hribovskih družin, koje polnijo jerbase in vozičke kraške, mnogo. revneje hrano vživa, kakor družine onih Kraševk.
Sveže (frišno) meso goveje pozn& večina hribovcev le parkrat na leto ob velicih praznikih —• Kraševec je ima tolikrat na teden. Dobi se vas,— od kodar jih pohaja največ v gore — da teden za tednom spravi, kravico, a tudi volička—
Od ene strani ženske, od drugo moški, — tako da lakoti ne pusti Kraševec blizu. Poglejmo pa drugo kraje. Kakč se ti prebivalci ločijo v tem in tudi v marsičem drugem — od Kraševca kakor noč in dan. Moškega se uže spravi od hiše, ako je sila ; žensko pa ne, ako bi bila potreba še večja. Ako bi se v velikej potrebi kaj tacega zgodilo, obvisi na dotičui ženski za vedno pridevek — »beračica1. Ženske večine naše dežele so tako sramežljive, boječe, ponosne, da, ako ima hiša le količkaj svojega premoženja, ženska ne gre — prosjačit... tudi ne pod imenom prekupčevalke. Mnogo lakoto se radi tega pretrpi, a obvaruje se tudi ciganjeuja. Beraštvo naj bo za berače, a ne za kmete in kmetiče !
To smo opisali, da lažeje opozorimo im kraje, kjer je potreba iu lakota v resnici in kje le navidezno.
Podporo revežem nameruje dotični odbor deliti sodelovanjem županov in dušuih pastirjev. Prav! Previdnosti in sicer velike previdnosti je treba tu pa tam, da ne bodo zlorabe na dnevnem redu. Podporo uaj dobi, kdor jo je v resnici potreben in tudi vreden. Prijateljstvo in sovraštvo naj nima pri tem blagom početji mesta. Natančen račun z odgovornostjo naj tirja dotičui odbor!
Teh besedij naj nam nikdo ne šteje v zlo; govorimo odkritosrčno z namenom pomagati res potrebnim in vrednim revežem. Podpore so se uže pred leti delile v našej deželi, vemo tedaj, kako se jo delalo tu pa tam. Toliko o podpori, kojo bodo deležni najrevnejši in nezmožni za delo.
Dotičui odbor pa želi tudi preskrbeti turšics po nizkej ceni tistim občanom, kateri se izkažejo kot potrebni se spričalom krajne komisije. Vprašanje je, ali bo treba koj plačati, ali se bo žito dajalo kaj časa na upanje ?
Ako bo prvo, bo prav; ako bo drugo, bo pa težavno iu bo treba zopet previdnosti. Pred več leti, dal je dež. odbor nekim občinam posojila v nakup semena itd. Poznamo občino, v katerej še zdaj ni dolg poravnan. Obresti tečejo leto za letom. Vsoto je župan razdelil med Občinarje, kateri so v določenem času imeli vsoto povrniti. To se je tudi zgodilo, če ne z lepa, s huda. Kdo pa uaj povrne vsoto, ki ni bila razdeljena med Občinarje, ampak je zginila, Bog ve, kje ? Dotični izkazi o tem molčč: le vsote ni! Ker v določenem času ni bilo povračila, naraščajo obresti. Za povračilo bo treba zopet sile.
Koliko kletvine, pisanja itd. In vse to menda v zahvalo za prejeto dobroto, milostno podporo 1
8
Gospodarske novice
Tretji način podporo pa bode delo. Prav in najbolje. „Kdor ne dela (ako more), naj tudi ne jč,“ pravi star pregovor. Kako delo pa misli dotični odbor preskrbeti revnim občinam ? To bode gotovo popravljanje in napravljauje raznih — cest. Cesto so sicer res potrebne, a take sile ni baš v onih delih naše dežele, kjer je suša napravila veliko škode.
Na Furlanskem menda ui treba druzih del, ka-kor pričeti z namakalom. Tam bi imeli reveži dela dovelj.
K delu na Krasu pa bi imeli opomniti nekaj, kar nam je posebno na srci. Naj bi se dalo dela revežem s pogozdovanjem Krasa. Ni je nujnejše zadeve za Kras, kakor je baš pogozdovanje. Delovanje sl. pogozdovalne komisije je hvalevredno in tudi precej hitro. A Krasa je pustega mnogo in delo je le majheno v primeri z golim svetom. Ali bi ne bilo tedaj dobro in prav, da bi letošnjo šibo, koja je Kras zadela, vporabili v ta blag namen ? Veče je v nekojih občinah pomanjkanje drvi, kakor pomanjkanje kruha. Mnogi Kraševci morajo kupavati drva za kurjavo, če tudi imajo obilo sveta. In kako slana so drva na Krasu ! Ceneje je moka... In to bode leto za letom slabeje. Zdaj plačuje še brinje, robida, a s časom še teh ne bo.
Naj bi tedaj vis. dotični odbor opustil na Krasu vsako drugo delo ter v družbi s pogozdovalno komisijo v Gorici storil zdaten korak k blagostanju telesno, a tudi duševno trpečih Kraševcev. Strokovnjaki trdč, da kolikor bolj gol in pust postaja svet, toliko bolj pusti, divji, surovi so ljudje dotičnih krajev. Žalibog, da tudi na Krasu jo to gola istina. Tedaj, kolikor poprej se bodo pogozdile kraške goličave, toliko poprej bode kraško ljudstvo omikano v pravem pomenu besede....
Ako bode vis. odbor vslišal in uvaževal ta nasvet, bode se uresničil rek, da vsaka nesreča, je tudi v srečo. Krasu bi gotovo bila !
Pogozdovanje po se godi lahko tudi samostojno izven področja sl. pogozdovalne komisije, namreč pri poteh občinskih, kakor skladovnih naj bi se nasajali drevoredi: v to so dobre murve, divji kostanj, a tudi sadno drevje. To bi bilo tudi lepč.
Ako bi iz domačih drevesnic primanjkovalo dre-vesec, dobila bi se lahko iz druzih kronovin ; a nič napačnega bi ne bilo, ako bi se sedaj samo jame izkopale ter se nasadile še le drugo ali tretje leto. Vsaj zemlja se bode v tem dobro razkrojila ter postala rodovituejša.
Ako si podajo v tem pogledu roko : vis. dotični odbor, sl. pogozdovalna komisija in sl. vlada, lx>de uspeh več kot povoljen. Potem se bode smelo to leto šteti ne med slabe ali najslabše, ampak za Kras med ~ najsrečnejše !
Kaj naj poučujemo svoje hčere ¥ Nek ameri-
kanski list odgovarja na to prašanje tako-le : Skrbite, da dobč dober šolski pouk. Učite jih skuhati pošteno kosilo. Učite jih prati, likati, nogovice plesti in podpletati, gumbe prišivnti, lastno obleko narejati ali vsaj pošteno srajco. Učite jih kruh peči in da dobra kuhinja mnogo prihrani, kar bi se imelo potrositi za lekarnico. Učite jih, da je dolar 100 centimov vreden (po našo bi so reklo, da ima goldinar 100 krajcarjev) in da je varčen samo tisti, ki manj izdaje kakor dobiva in da morajo obubožati vsi tisti, kteri delajo nasprotno. Učite jih, da plačena bom-bažesta obleka bolje oblači nego svilnata —'še dolžna. Učite jih, da je okrogel, poln obraz več vreden od petdeset jetkavih lepot. Učite jih, da rosijo dobro, močno obuvalo. Učite jih kupavati in poraču-novati, ali se vjema, kar so kupile in plačale z izdanim denarom. Učite jih, da so božja podoba le kvari, če jo stiskajo z močnimi vrčicami. Učite jih zaupanja v same sebe, samolastne pomoči in delavnosti. Učite jih, da je golorok, pošten rokodelec e predpasnikom, tudi če nima solda premoženja, več vreden, nego dvanajst bogato oblečenih, prevzetnih potepuhov. Učite jih vrtnega dela in vseliti se lepo narave. Učite jih tudi, če imate denara za to, godbe, slikarstva in umetnosti sploh, a pomislite vedno, da so to le postranske reči. Učite jih, da je bolje sprehajati se, nego na sprehod voziti se, in da so divje cvetlice jako lepe vsem tistim, ki jih pazno ogledujejo. Učite jih zaničevati golo navideznost in da kedar rečejo ne ali da, imajo tudi tako misliti. Učite jih, da zakonska sreča ni zavisna od zvunanje moževe provzetije, niti od njegovega denara, ampak da sloni samo na njegovem značaji. 6e ste jim vse to razložili, in če so vas razumele, potem pustite, da se, kedar pride čas, v božjem imenu omožč ; za nje ni se več bati, one najdejo svoj pot po širnem svetu !
Vinska trgatev v Avstriji leta 1887 je dala po dosedanjih podatkih c. kr. kmetijskega ministerstva pridelka :
na Štajarskem............. 724 000 hektolitrov
na Koroškem.............. . 200 000	„
na	Kranjskem............... 212.000	„
v južnem Tirolu............. 259.000	„
na	Goriškem................. 62.000	,
na	Moravskem............... 201.000	„
Podatkov iz drugih vinorejskih dežel še ni; a dosedanje številke razkazujejo, gledč na množino, poroljno letino. Pri nas na Goriškem pa zaostaja kvantitativni uspeh za kvalitativnim. Množine je bilo le 73% poprečne množine poprejšnje dobo 1872-1885 ; po dobroti pa se odlikuje zadnji pridelek v obče mimo vseh onih, kar jih je bilo po letu 1835.