St. 139 VtfZEJSKi RAVNATELJ LJUBLJANA JU(503LAVf J PoStnl&a poniuiflu (C. CL Mi la pnH) V Trsko« v MdiOo, 12. junija 1937, Posamezna itevllka M ee&t Letnik Lil da- razen ponedeljka. Naročnina: aa 1 aaaac L a—• celo teto L 75—, ▼ i—aa—tm mesečno 30 stat. — OgUaain* u 1 na pfoatora trgovske In' obrtne ogk*e L i«—< za oamrt-L 1-30, oglase denarnA tavodor L X— ,D& prvi L 2— EDINOST Uredništvo in upravniltvo: Trsi (3), ulica S. Francetco d'Assisi 20. Telefon 11-57 Dopisi naj ta potiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla-macij« in dnnar pa upravniitvii. Rokopisi ee ne vraCajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne -Edinosti Podurcdniitvo ▼ Gor ici : tdica Giaao* Caidncei it. 7. L n. — TeleL »t 321. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Denarna kriza Poseki*) poudarjati, kako težko se dandanes v vsakem gospodarstvu občuti pomanjkanje denarja, pač ni treba«. Vsi, trgovci in podjetniki vsake bramše so polni tožb, da jim primanjkuje tekočega kapitala, kako težka je nadeti kredite in še težje izterjati zapadle izposojene zneske. _ Visoka obrestna mera pa je tudi važen činitelj pri .sestavi produkcijski stroški zmzajo v dnaža posredna in neposredno ves življenjski nivo v notranjosti. Favno sedaj, ko je za nas življenjskega pomena, da se produkcijske stroške zniza v sorazmerju porasta lire m aa ee doseže zopet mednaroano fcosikurenčno sposobnost za nar Se delo, je cena denarja eminentne važnosti. Dokler se ne pride do normalne obresLne mere in normalnega denarnega tpa-g, ne bo mogoče nastopiti uspešno v mednarodni konkurenčni boj. , . To je problem celotnega go- spodarsfcva Italije, posebno industrije in trgovine, vendar pa j* od vladajoče denarne knae prizadeta tudi naša dežela v precejšnjem obsegu. Marsikateri podjeten poljedelec opusti koli nsreredno gospodarstvo ravno radi predragih kreditov m marsikje bi se dalo z zboljšanjem in preustroj en jem gos** d^iva doseči večje dohodke, ako bi tega ne oviralo pomanj-ksfnje denarja .Posebno hudo ob-čutro to naši podeželski trgov-ri ki morajo prodajati robo večinoma na bukve in ki potem le t«mvno pridejo zopet do denarja. . Od divare obrestne mere so bili udarjeni tudi tisti naši lju- dje ki so dobili vojno odškodnino izplačano v vojnoodškod-ninskili obveznicah. V dosti slučajih »o jih leU la&tI*llu. zastavili, ko so stale še precej visoko, v nadi, da jih pozneje vnovčiio po višji ceni. Vendar „> TTvnrfiii in utrpeli, cesto bridke izgube. Vedno večje pomanjkanje denarja je tržno vrednost teh kakor tudi vseh drugih vrednostnih papirjev polagoma vedno več reduciralo, kajti zttkaj naj srečni posestnik razpoložljivih vsot denarja založi te v vojnoodškodninskih obveznicah po SV2%, ko more dobiti zanj drugje pri isti varnosti dvakratne obresti? Posestnikom obveznic, ki jih hočejo prodati, bo torej; nudil manj nego je njihova nominalna vrednost, in sicer samo toliko, da mu bo njegov denar nosil toliko kot sicer v drugih sličnih slučajih na denarnem trgu. Kapitalist, ki danes kupi vojnoodškodninske obveznice po 63.—, dobi za tako naloženi denar okoli bVz %. K temu je treba računati še amortizacijo v teku 25 let alai pari, kar znese tudi dober 1 % letno, torej nudijo vojneodškodninske obveznice po današnji tržni vrednosti čea 6fY2% lejtnih obresti. Tudi vsi drugi papirji rentirajo dandanes približno ravno toliko. Večjo privlačno silo, nego o-brestna mera, tvori pa špekul akcijski moment. Posestnik teh papirjev namreč upa, da se bo njihova tržna vrednost ob zboljšanju denarnih razmer zvišala in da bodo imeli od tega večji dobiček, nego bi imeli od sicer na drugi način z višjimi obrestmi zaloi?neg8 denarja, kjer pa ostane kapitalna vrednost nespremenjena. Močneje nego pri državnih s p. čuti denarna kriza pri drugih papirjih. Tako nesejo «cartelle fondiarie» pri kurzu od 82% ivračunjajoč njih amortizacijo, 5—9%. Pri različnih akcijah se da celo računati donos na preko 10%. Še dražji pa je denar za trgovino, kjer stane bančni kredit 12% in več. ' Vzroke tej akutni denarni krta je iskati razun v po vojni povzročenem obubožan j u dežele v započeti deflaciji v širšem obsegu pojma. Napovedani boj inflaciji je prestrigel naenkrat raervoj različnih gospodarskih tvorb, ki so se v času valutne krize bujno razrastle, nakar se Sele počenja kazati resnično stanje v pravi luči. Denarna kri-2a je bila sicer vedno in povsod neobhodna spremljevalka vseh denarnih sanacij in se mora vzeti danes kot gospodarski za^ kon za take slučaje. Prvotni vzrok je iskati v dejstvu, da se je v času valutne krize takozva-ni tekoči kapital, ki mora stati vedno v gotovem nasneriu* trdno investiranim kapitalom, spremenil v preveliki mm v slednjega, in sicer veC kot ga je bilo aato na razpolago is prihrankov narodnega gospodarstva. Inflacija je imela na denarnem trgu sledeče učinke: Posestniki lir so jih spreminjali v substančne vrednosti, v blago, v nepremičnine, v akcije itd., ker so računali, da se obvarujejo na ta način premoženjskih izgub uri eventuelnem padcu lire. Radi inflacije pa je prišlo vedno več tekočega denarja na razpolago za trdne investicije. Inflacijska konjunktura je nudila hitre dobičke tistim, ki .so spreminjali lire v različne investicije, obratno pa je ustavila tvorenje norih prihrankov. Ni bilo namreč koristno nositi denar v hranilnice, kjer so se nudile le me^ ke obresti in se je moglo pri grozečem padcu lire trpeti občutno premoženjsko izgubo. Ta»-ko je inflacija podpirala prevelike investicije in nezadostno tvor jen je prihrankov, kar je vzrok današnji denarni krili. Po statistiki se more kontrolirati samo razvoj akcijska družb, katere so se v času inflacije čudovito pomnožile. Leta 1913. je znašal kafpitad vseli akcijskih družb samo okoli 5.650 milijonov lir, sedaj znaša okoli 41-000 milijonov. Leta 1913. je moglo dati italijansko narodno gospodarstvo le 156 milijonov lir na razpolago industriji za nove investicije, medtem ko so se v tem oziru v povojnih letih delali čudeži, čeravno je moralo b^ti gospodarstvo po vojni močno oeibkočeno: leta 1923 je dalo okoli 2 miliiardi, 1. 1924 okoli 5 milla^d, 1. 1925 8 miljard in leta 1926. 4 mil j ar de za nove investicije. V teh treh letih je bilo spremenjeno 20 miljard lir v trdne investicije, in to samo pri akcijskih družbah. Poljedelstvo je najelo tudi nad eno miljardo novih hipotek za različne meljo-racije, zgradilo se je 2>a miljard-ne vrednosti novega lovskega brodovja, V večjih mestih se se porabile velikanske vsote kapt-tala za oživljeno gradbeno delovanje, za obnovo pa vojni uničenih krajev je bilo tudi treba miljard. Gotovo je, -da ni moglo italijansko narodno gospodarstvo spraviti skupaj teh ogromr ni h vsot potom letnih prihrankov, ampak, da je bilo treba zato uporabiti del razpoložljivih tekočih kapitalov. Statistika o hranilnih vlogah pri posojilnicah in bankah nas tudi pouči, da so se vloge nehale višati, ko je denarni tok 1. 1923. obrnil na Špekulacijsko polje. Če se je kapital akcijskih družb pomnožil od predvojne dobe do dane« na osemkratno višino, so se hranilne vloge zvišale le za 4Vb krat. Da se doseže aopet ravnotežje med investiranim kapitalom in stanjem hranilnih vlog, je treba precej časa, da se bodo zadnje razmeroma pomnožile za toliko, kot so v dobi inflacije zaostale. Sedanja revolutacijoka perijoda je sicer ugodna za tvorbo novih prihrankov, ker vsakdo rad hrani, če je lira dobra, vendar pa so splošne gospodarske razmere take, da je le težko kje mogoče staviti na stran prihranke, ker zmanjšani dohodki na splošno tega ne dopušča. Tudi ovira občutno težko breme davkov in drugih javnih dajatev tvorbo novih kapitalov. Predna se pride torej do res stalno ugodnih denarnih razmer iz lastne moči, bo treba precej časa. Razsodba v Lucettijevem procesu Lucetti: 30 tet, Sorio: 20 let Vatterooi: 18 let le 9 -------* Gomil đržaraeža praodnlko In Hranitelje« RIM, 11. Proces proti. Lucei-tiju in tovarišem se je nadaljeval danes ob 9.30. Po zaslišanju nekaterih prič je povzel besedo državni prav cinik gen. Naseda, ki je v dolgem go*roru orisal Bj-tentatorjev zločin in dokazoval sodelovanje Soria in Vatl«*> nija. N oglašal je, da Lucettfjev® te-povedi ne morejo biti verjetn«, ko govori, da je sam pripravljal atentat. Vse kaže, da ga je podpiral Vatteroni in da mu je ta preskrbel tudi orožje. Tudi Sorio je podpiral atentatorja. Na koncu svojega govora je zahteval ze Lucetiija 54 let ječe, 860 lir globe, 3 leta posebnega policijskega nadzorstva in trajno izključitev od vseh javnih služb. Za Soria je predlagal 20 let ječe, 1000 Ur globe, 3 leta posebnega nadzorstva in trajno Jar ključrtev od javnih služb. Za Vatteronija je predlagal 18 let in 9 mesecev ječe, 3 l«4a posebnega, nadzorstva in trajno izključitev od vseh javnih služb. Državni pravdnik je gow*fl eno uro in tri četrt. Po obdolfciem govoru državnega pravdnika pričenja svoj govor zagovornik obtoženca Soria, odvetnik Angolucci. Zagovornik dokazuje do&ro voljo obtoženca Soria ter trdi, da je obtoženec falsificiral seznam gostov iz strahu, da hi bil zapleten v proces, ker je prenočeval v njegovi sobi atentator. Papir, ki je bil najden v knjigi «Prtor ima bolj psifcok£ko nego imela ničesar skupnega z atentatom, pri katerem ni bil prav nič udeležen. Zagovornik zaključuje svoj govor s predlogom, naj sodni zbor oprosti Vatteroni j a. Uradni zagovornik obtoženca Gina Lucettija, odvetnik Emil Tcanmasi pravi, da predstavlja agrarni*!, zlasti ko ne zasleduje mkake posebne koristi, visoko socialno poslanstvo. Lucetti je žrtev hujskačerv, katerih sicer ni bilo mogoče zasačiti. Ne sme se pa poeatoiti, da je bival Lucetti v krogu političnih izseljencev in sovražnikov fašizma, ki kujejo zarote proti fašizmu. Za Lucettijevo dejanje so odgovorni predvsem oni krogi Spričo tega prosi zagovornik sodni zbor, nad bo v svoji sodbi pravičen, nepristranski in milost-ljiv. Pa končanih zagovorih se obrača predsednik do obtožencev, če bi hoteli Se kaj pripomniti. Na to vprašanje se dviga Lucetti, ki pravi, da ni niti hudobnež niti najet morilec, ampak: borec za ideje individualističnega anarhizma, ki ne pri-znava centralističnih državnih Mej. Obtoženca prekine predsednik, ki pravi, da sodna raspravu ni nikak shod. «Vi ste kriv zločina hi mi smo tu, da sodimo vaše dejanje in ne va^ Saga prepričanja.® Po teh besedah predsednika se obtoženec odreka nadaljnji besedi in sodni dvor zapeti ob 17.45 sodno (Korana ter se poda nai posvetovanje. Barnabi Ob 19.30 stopa sodni dvor spet v rafcpraivno' dvorano. Obtoženci- odvetniki in sodniki VBtaaeffr s svojih sedežev. Med grobno tišino, ki zavlada v dvo»-rani, čita predsednik obsodbo. Pijte Kakao bec4eni so bili: G-ino Lucetti na i - ____- - ^ « , . nnn >• - _i„ O 1/^n predlogom, paj sodni dvor oprosti njegovega varovanca. RIM, 11. (Izv») Ob otvoritvi po pod danske razprave prihaja takoj na vrsto zagovornik obtoženca Tatteronija, odvetnik Bruno Cassmelli, ki pravi, da je treba obtožbo proti Lurettiju strogo ločiti od obtožbe proti obtožencema Soriu in Vattero-niju. Obtožba proti Vatteroniju se ne opirat na indicije, ampak na sum. Obtožnica ni samo 30 let 300 lir globe, 3 leta posebnega nadzorstva in na dosmrtna izključitev ad javnih služb ter na povračilo pravnih stroftkorv; Leandro Sorio na 20 let ječe, 1000 lir globe, 3 leta posebnega) nadeorstva in na dosmrtno izključitev od javnih služb; Štefana Vatteronija pa na 18 let in 9 mesecev ječe, 3 leta posebnega nadzorstva in na dosmrtno izključitev od javnih služb. je Naj Vas ne zapeljejo izmišljeni popusti, pač pa obiščite store lanauffl&turna prodajalno DMFI) i De Mnedo v Evropi On* Mussolizd lani« FORLI, 11. (Izv.) Predsednik vlade je pričel danes osebno žetev na svojem posestva Carpe-gna, na katerem je osebno seja! dne 11. oktobra prvo seme. On. Mussolini je pojasnil kmetom korist zgodnje žitne setve, ki brzo dozoreva, m je zato žito manj časa izpostavi j ena vremenskim prilikam. Ker se je priglasil predsednik vlade k natečaju žitne bitke in so določene tozadevne Sterilne nagrade, si je posebna komisija ogledala žitna polja na njegovem posestvu. _ Oče poslanca Fartnaccija umrl NEAPELJ, 11. (Izv.) Danes okrog poldne je umrl v Neaplju oče poslanca Roberta Farinac-cija cav. Mihael Farinacci, ki RIM, 11. (Izv.) Ministrstvo za aeronautiko sporoča: Polkovnik De Pinedo, ki je odletei davi ob 8.13 iz Punta Dalgada, je prispel v Lisabono ob 17. uri. De Pinedo je preletel a povprečno hitrostjo 161 km na uro razdaljo 1445 km._ Italijanska delegacija od|»*> vala v Ženevo RIM, 11. (Izv.) Danes fnrečer je odpotovala v Ženevo delegacija, ki bo zastopala Italijo na pred-stoječem zasedanju sveta Družbe narodov. Delegaciji načelju-je senator Viktor Scialojau RIM, 11. (Izv.) Jutri dne 12. junija opoldne ae bo vršila na Kapitolu civilna poroka senatorja Viljema Marcanija s grofico Marija Kristino Bezzi Sca-la. Cerkvena poroka se bo vršila dne 15. maja. Hovt odloki RIM, 11. (Izv.) Današnja «Ga»-zetta Ufficiale» prinaša med drugimi sledeča dva dekreta: Kraljevi dekret z dne 22. maja 1927., ki vsebuje določbe o izbiri knjig za ljudske dole in kraljevi dekret z dne 22. maja 1927., ki določa o štetju službe, ki so jo vršili učitelji italijanskega jezika v drugorodnih ljudskih Šolah t novih pofcna-jinah. __ Rastja no mobUUn PARIZ, 11. Sovjetsko poslaništvo je izdalo komunike, v katerem dementira vesti, po katerih naj bi bila ZSSR odredita mobilizacijo. Obenem zanilta govorice o proti poetavnem delovanju poslaništva. SAARBRUCKEN, 11. Francoske čete zapuščajo Saarsko kotlino. Še pred začetkom s je bil komisar javne varnosti v danja Družbe narodovi bo mestnem rajonu «Stella». kotlina že izpraznjena. Spor med JnssslooIIo In Albanijo Fiisiiiim—|n AmgliJ® in e£»e BEOGRAD, 11. (fev.) V sporu z Albanijo tudi danes ni bilo nobenih novih momentov. Zunanji minister je bil uradno obveščen, dat sta diplomatska zastopnika Francije in Anglije včeraj v Tirani napravila demaršo in predlagala pomirjevalno postopanje prati Jugoslaviji. Zastopnika teh velesil sta zahtevala, naj se jugoslavenski tolmač Gjuraško-vlč Izpusti; nato pa bosta svetovala jugoslavenski vladi, naj umakne svoja astro noto. V ju-goslovenskem zunanjem ministrstvu so sicer izjavili, da nimajo še nobenega poročila o rezultatu te intervencije, da pa bo dr. Marmković čakal na ta rezultat do torka. Ako intervencija ne bo imela uspeha, potem bo jugosk>venska vlada popolnoma prekinila stike z Albani|o ter odpoklicala svoje konzule in odpravila iz Beograda albanskega poslanika. BEOGRAD, 11. (Izv.) Danes dopoldne je francoski poslanik Dard posetil zunanjega ministra dr. Marinkovića. Kakor doznava jo novinarji, je Dard obvestil jugoslavensko vlada, da sta tudi danes zastopnika Francije in Anglije intervenirala pri tiranski vladi Po konferenci dr. Marinkavičem se je francoski podanik Dard dalj časa raz-govarjal z vašim dopisnikom Na vprašanje, kaj more izjaviti o sestanku z dir. Marinkovičem, je Dard izjavil, da je dr. Marinkovića obvestil o delovanju francoskega zastopnika v Tirani ter je pristavil: «Kar pa se tiče jugoslovanske vlade, prepuščamo ministru dr. Marinko-vidu, da ukrene, kot se mu zdi potrebno. Francija je bila in o-stane velika prijateljica Jugoslavije. Razen tega pa je velika podpornica) miru. Mi bomo sto- rili v se* kar je potrebno, da ae ohrani mir.» V HgosloTOBsKI vladni KoolitUI Volitve bedo razpisano v prihodnjih dneh? BEOGRAD, 11. (Izv.) V ministrskem predsedstvu se je ob 12. uri vršila seja radikalskih ministrov, ki se je je udeležil tudi vojni minister. Kakor doznavamo, se je na tej konferenci razpravljalo izključno le o sporu z demokratsko stranko, ki vztraja pri svoji zahtevi glede razpisa novih volitev in razpusta narodne skupščine. Istočasno se je vrgila pri zunanjem ministru dr. Marinkoviću seja demokratskih ministrov in u-glednih politikov demokratske stranke. V političnih krogih vlada prepričanje, da je spor med obema koaJLbranima strankama take narave, da je izbruh krize neizbežen in je to vprašanje največ nekaj dni, da bo ta kriza tudi formalno nastopila. Niso pa izključena tudi iznenađenja in se računa tudi na možnost, da izbruhne kriza že tekom jutrišnjega dne. Po teh konferencah so podali poedini ministri zelo optimistične izjave ter so naglašali, da v vladi ni spora in da so volitve odgo-dene le za nekaj dni, ker je treba predhodno rešiti vprašanje izpopolnitve vlade. Med drugim je ministrskega predsednika danes posetil tudi dr. Korošec. TeđensM prssM V Rima v preteklem tednu zasedal senat. Nadaljeval je razpravo o državnem proračunu za finančno leto 1927-28. Razprava se je zaključila v petek; senat š sr^r86)01111 tre Piozzfl mm\ 12 Na sejah senata sta, poleg drugih govorila naučni minister Fedele in finančni minister grof VMpt Naučni minister je naglasa!, da preveva šolo sedaj nov, fašistovski duh. Sploh mora šola služiti fašistovski vzgoji mladine. Minister je govoril tudi o Šolah v naših krajih. Re-tel je: «Naše delovanje za okre->itev italijanstva v obmejnih trajih, zlasti v Poadižju in Ju-ijski Krajini, se nahaja v najlepšem razvoju. Nemških in slovenskih šol ni več. Po zaslugi nacionalne organizacije za ne-odrešeno deco se povsod ustanavljajo otroški vrtci in posebni tečaji za odrasle, ki prispevajo v veliki meri k širjenju italijanskega jezika in civilizar cije.* . Finančni minister grof Volpi je tudi imel dolg govor. V bistvu je povedal iste stvari kakor v poslanski zbornici. Atentator Lucetti je v četrtek stopil pred sodnike. Čitatelji se bodo še spominjali na blazni atentat, ki ga je Lucetti .izvršil proti ministrskemu predsedniku on. Mussoliniju. 11. septembra lanskega leta je v Rimu zalučal proti avtomobilu, v katerem se je vocil ministrski predsednik, bombo, ki je eksplodirala in ranila osem o-seb. On. Mussolini je ostal ne- ^S^Tie dolgo odlagal m-1 Prosti in nič kaj dobro obeta, proces se joče nervoznosti. Pričajo nam o dl bolezni predsednik« ^ meščaiiska vojna, nega tribunama generalajianne. | ^^^^^ predlogov za splošno omejitev oborože- kjer dobite vse blago v velikanski izberi. Poštenost tvrdke Vam jamči za dobro blago in nizke cene. Govori se slovensko. Sorio, ki sta ob dolžena, da sta podpirala atentatorja pri izvedbi njegovega načrta. Obtoženca trdita, da tega nista zakrivila. (O razsodbi glej med brzojavnimi vestmi!) Vznemirljivi dogodki so v zadnjem času skoro na dnevnem redu. Živimo v dobi, ki stoji v znamenju splošne nar Lucetti je 27 let star. Pri prvi mislil in se nanj pripravljal medni. Že leta 1922., ko je §e sec bil v Marseilleu na Francoskem, je bil sklenil, da bo umoril glavnega voditelja fašistov. Ker ni vedel, ali se bo bomba razpočila, se je na dan atentata oborožil tudi z revolverjem, kajti nameraval je v takem slučaju streljati na on. Mussolinija. Krogle je zarezal in jih zastru-pil, zato da bi bolj škodovale. glijo, egiptovski spor, nesporazumi jen je med Italijo in Jugoslavijo, prekinitev jugoslaven-sko-albanskih diplomatičnih od-nošaj ev itd. Trije atentati v enem tednu V torek se je v Varšavi dogodil zločin, ki je učinkoval kakor, olje na ogenj spi o Sne vznemirjenosti. Mlad ruski emigrant, monarhist Boris Koverda je u-moril ruskega poslanika pri Bil ie že prej enkrat v Rimu in poljski vladi Vojkova, ko je na i« hotel že takrat izvršiti aten- postaji čakal Rosengolza, biv-tat na ni imel dovolj poguma šega, sovjetskega poslanika v Lucetti pravi, da je samostojen Londonu. Atentator je Student anarhist, da ga nihče ni nago- in ima komaj 19 let. Kam pn-varjal, naj izvrši atentat, in da vede politična blaznost člove-ni o svojih načrtih nikomur go- [ ka! varil, ker sploh ne občuje rad z ljudmi. Ko so ga aretirali, je dal policiji napačne podatke, ker ni hotel, da bi se piva jeza izlila nad njegova družino. Obenem z Lucettijem sta prišla pred posebni tribunal še dva druga osumljenca: anarhist Vatteroni in hotelski natakar Atentatorja so takoj aretirali Rekel je, da nima nobenega sokrivca, da je nasprotnik sovjetskega režima in da je hotel maščevati svoje sestre in svoje brate. V Rusiji so se radi tega atentata zelo vznemirili. Čeprav so Poljaki takoj izrazili svoje ob- Lki * *** ' L!"' 1 • f - » n. V Trstu, dne 12. junija 1(27. žalovanje in zgražanje nad zločinom, je ruska vlada poslala v Varšavo ostro protestno noto, v kasten pravi, da je umor Vojkova samo člen v dolgi verigi napadov, ki jih. je morala t zadnjih mesecih pretrpeti sovjetska Rusija*. Ruska vlada smatra Poljsko kot odgovorno za u-mor in si pridržuje pravico, povrniti se Še na isti predmet. Obenem je moskovska vlada objavila komunike, v katerem obdolžuje angleška vlado, da vodi nedopustno proti bol j še viško gonjo s tem, da pripravlja atentate in druge teroristične akcije proti predstavnikom sovjetskega režima. Najhujše ob-dolžitve so v tem komunikeju izrečene proti angleškemu finančnemu ministru Churchillu, ki je povsod znan kot hud nasprotnik komunistov. Po navedbah ruske vlade je ta minister poslal na Rusko svojega človeka, ki naj bi organiziral teroristične akcije proti sovjetom v Moskvi in drugod. Poljska vlada je na rusko noto odgovorila v zelo spravljivem tonu, ker hoče na vsak način preprečiti, da bi prišlo do ostrejšega spora z Rusijo. V svoji noti izjavlja, da iskreno obžaluje atentat, zavrača' pa vsako odgovornost zanj. Posebno še, ker pokojni poslanik ni hotel nikoli dovoliti, da bi policija skrbela za varnost njegovega življenja. Poljska vlada pa kljub temu upošteva, da je bil atentat izvršen na poljskih tleh in je zato pripravljena nakazati družini Vojkova odškodnino. Vesti, ki prihajajo yl Moskve drugrod, pravijo, da ne bo m prišlo do resnejših zapletijajev med Poljsko in Rusijo, ker sovjetski vodilni krogi priznavajo, da je poljska vlada pravilno pc^ stopala. Izrazila je takoj svoje obžalovanje ter je v Varšavi in v Vilni dala aretirati kakih 40 voditeljev ruskih monarhistov. Pa ni bilo dovolj. Skoro ob istem času kakor v Varšavi, sta bila izvršena dva protrsovjet-ska atentata tudi na Ruskem. V Minsku so neznanci ustrelili načelnika tamkajšnje policije in njegovega šoferja, v Leningra^ du pa sta dva neznana človeka vdrla v neko dvorano, kjer se je vršila seja neke komunistične organizacije. Zalučala sta med zborovalce bombo, ki je raaiila kakih 30 oseb, ter nato zbežala. Razburjenje, ki je bilo izbruhnilo v Moskvi radi varšavskega atentata, je sedaj le še naraslo Sovjetska vlada je izjavila, da bo najstrožje postopala proti vsem protir/evolucionarcem-Kmalu za tem je G. P. U. (državna politična uprava, prejšnja zloglasna «čeka») razglasila odlok, s katerim se 20 aretiranih monarhistov obsoja na smrt potom ustrelitve. Ekseku-cija je bila že izvršena. Med u-morjenimi so večinoma častniki iz carske vojih prfificein jTrTpoveatrjejo zaslišane osebe tudi v tem slučaju najrazličnejše podrobnosti. Pravijo, da je bil Koverda pri hiromantu (fakirju), da je imel namen umoriti Rjrkova ali Stalin«., da se je želel ^ na vsak način s čim proslaviti itd. Koliko je resnice na vsem tem in drugem, bo pokazala prei-sfeava. Za sedaj je ugotovljeno, da si je bil Koverda preskrbel potni list za v Rusijo. Po dosedanjih predlogih Koverda ne pride pred izjemno sodišče. Obtožba bo sestavljena na podlagi čl. 15. kazenskega zakonika, ki predvideva smrtno kazen. Poljski tisk obširno razpravlja o Koverdi in vidt v njegovem činu posledice nezdravih razmer, ki razjedajo rusko emigracijo. «Glos Prawdy» pravi n. pr., da je umor poslanika Vojkova obupno dejanje mladega človeka, izgnanega iz svoje domovine, ki je v emigraciji moralno propadel. Glede političnih posledic se smatra, da ruska vlada ne bo nastopila v tem slučaju proti Poljski na enak način kakor proti Švici povodom umora Vo-rovskega. NEKiKA DRŽAVNA ŽELEZNICA D. D. Največje podjetje na svetu je Nemška državna železnica d. d. Ustanovljena je bila kot delniška družba 1. 1924. po Dawesovem načrtu. Ta načrt določa, koliko mora Nemčija plačevati letno na račun vojne odškodnine, določa pa tudi, na kak način naj Nemčija zbere te ogromne svote. Nemčija je imela plačati L 1924-25 ravno 1000 milijonov, tekoče leto 1926-27 se je vsota zvišala na 1500 milijonov zlatih mark, prihodnje leto 1927-28 bo morala spraviti 1750 milijonov ter od leta 1928-29 dalje pa kar 2500 milj. zlatih mark t j. zreko 11 milijard lir vsako leto. Od tega ima državna železnica, ki je preustrojena v privatno podjetje, jamčiti « svojim premoženjem za izvrševanje reparacijakih obvez ter ima doprinesti letno goto* ve vsote, letos je določenih 550 milijonov mark. Sedaj objavljena bilanca NemSke državne železnice d. d. za poslovno leto 1926. ima naravnost astronomične številke: kapital se sestavlja iz 24.881 mi-milijard 881 milijonov v delnicah ter 11.000 milijonov v nrtoltnirah Imela je v tem poslovnem leta 4540 milijonov mark dohodkov ter Sfffli milijonov stroškov. Cisti J ostanek 1317 milijonov se je upo-rabil tako-le: 456 milj. za nove Investicije, 574 milijonov ™ racije, 230 milijonov se postavi v Ur 55 milijonov za izpla- ▼ Cazifradu. Ruski arheološki institut je bil otvorjsn v Carigradu že pred početkom svetovne vojne- Pred početkom vojne pa so ga zatvorili in zavod, ki je bil dolgo vrsto let center bizanttiogije, je bil predan oto-manskemu muzeju. Sedaj pa je bil ta institut na intervencijo sovjetske vlade zopet otvorjen. Institut ima krasno biblioteko, ki je ostala nedotaknjena. Te pomladi je do-šel iz Rusije v Carigrad tudi novi ravnatelj Uepenskij. «Hednaredne zveze DNEVNE VESTI Kresnice žtat^n volilno pravico v Pragb. V Pragi se je pred kratkim vršil kongres «Mednarodne zveze za žensko volilno pravico«. Kongresa se je udeležilo 360 delegatinj iz vsega sveta. Povsem naravno je, da si Zveza, v katere programu je postavljena borba za žensko volilno pravico in za ravnopravnost žene v javnosti na prvo mesto, ni postavila naloge, reševati samo vprašanja svoje notranje organizacije, temveč je proučevala tudi čehoslovaška politična vprašanja. Poleg tega je treba priznati, da se je vršil ba3 o pravem času, ker je v tem času živela Praga in z njo vsa Cehoslovaška v znamenju volitev predsednika republike in delegatinj e kongresa so imele priliko, da se soudeležijo tako važnega političnega dogodka, kot so volitve državnega predsednika. Pri teh volitvah sodelujejo namreč tudi žene kot članice čehoslovaške Narodne skupščine. Izvolitev T. G. Masaryka za predsednika in ono nepopisno navdušenje, ki je na-stato po njegovi ponovni izvolitvi v vseh slojih naroda, je napravite na udeleženke kongresa globok ▼tis. To je vplivalo tudi na razprave na zborovanjih in sejah koor gresa in se je mnogo govorilo o ponovni izvolitvi predsednika Ma-taryka Delegatinje so o priliki svojega bivanja v Pragi došle v stik s po-edinimi čehoslovaškimi ustavnimi faktorji. Sprejela sta jih predsednik poslanske zbornice Malypetr in predsednik senata dr. Hruban. Naravno, da so bile v živahnih stikih predvsem s članicami čehoslovaške narodne skupščine. Takoj po izvolitvi predsednika republike so se sestale delegatinje s čehoslovaškimi senatorkami in po- 'slankiniami. v parlamentu in so na sRupnl seji prctrcctu*; me tF™ Sanj iz političnega snovanja čeho-slovaških žen. Astronom Cernlli Te dneve je umrl v bližini Te-rama eden najznamenitejših italijanskih astronomov, veliki raziskovalec planeta Marsa, u-čenjak Vincenzo Cerulli. Dočakal je osem in šestdeseto leto. Rojen je bil v Teramu kot sin zelo bogatih posestnikov. Že v zgodnji mladosti se je odlikoval v matematiki in po nasvetu zvezdomanca Respighi-ja se je odločil za astronomijo, V nemških mestih v Bonnu in Berlinu si je razširil svoje znanje in se vrnil v domovino, kamor ga je bil poklical astronom Milošević, naj mu pomaga pri sestavi velikega zveznega kataloga. Njegovi največji uspehi so bili tile* izarčunil je pot treh manjših planetov Nephtysa, Henne-te in Libuše, odkril je popolnoma nov planet izmed velikega Števila onih planetov, ki krožijo med Marsom in med Jupitrom okrog solnca, in ga imenoval po svojem rojstnem kraju «Inte-Jamnia», l. 1891. se je pa začela nova doba v njegovem znanstvenem delovanju- Ker je bil od doma zel« bogat, si je dal napraviti v bližini Terama na nekem gričku svojo lastno opazovalnico, opremil jo je z velikim daljnogledom z lečo eden in štirideset centimetrov v premeru, odkril nato s tem svojim a-paratom vse polno planetov, ki so se bili izgubili oziroma jih niso mogli več zaslediti drugi učenjaki. Največje zasluge si je na priboril Cerulli kot raziskovalec planeta Marsa. Prvi je bil on, ki j« ovrgel trditve svojega tovariška Schiaparellija o Marsovih kanalih. Cerulli je bil pre-Dričan, da ravne črte na Marsu ^e pomenjajo nobenih kanalov, marveč se ravne črte le doede-TOjo Človeškim očem. S tem svojim mnenjem se je ločil znanstveni svet v dva tabora, ki rta ee borila vsak za dvoja nazira-nja, polovica je stala asa Schia-pareUijem, polovica pa aa Ce-roIUjem. Ta borba se Se ni končal* in se bo gotovo nadaljevala tudi po smrti učenjaka Ce-rullija. N« pozabite, ia Iridato v drugi polovici tega meseca tri knjige, katare moča imeti a&edaja slovenska 1) Franc« Bevk: KRESNA KOČ. Pastirska zgodba lx petnajstega stoletja. Povest Jo polna fcudežnih dogodkov in baJnostL 2) F. M. Dostojevski!, TUJA ŽENA nv MOŽ POD POSTELJO. Humoreska. Na koncu Jo dodan prijateljev Življenjepis. 3) ZBORNIK, ki obsega vrsto poljudno znanstvonih Sankov, ki bodo izvrstno služili kmetu, delavcu izobražencu. Uredil dr. L. čermel). Izdajo teh knjig Jo priredila književna družina «Lu£». Knjige bodo stale v prosti razprodaj po knjigarnah In trgovinah Li — Nihče ne sme biti brez teh knjig! Opozorite vse znance in prijatnije, na tol S* In ie o plesu Iz občinstva nam poročajo: In sicer mi je to pot dal povod g. dopisnik iz Štandreža, kljub temu, da nisem imel namena še obmolkniti. O nepravilnem delovanju oblasti piše v svojih izvajanjih pod naslovom. »Podpiranje jetike«. «Boj proti jetiki». Ali ste že kdaj slišali, — pravi — da je gospodar dal zidati hišo in kar so delavci po dnevi sezidali, je sam dal po noči podreti? Čudno vprašanje in vendar potrebno. Čuden dokaz in na vsa žalost resničen in ne samo za Štandrež, temveč za vso našo Julijsko Krajino. Le čitajte zopet tisti važni dopis in videli boste žalostno resnico. Vi vsi nestro-gi očetje, Ve vse raztresene matere in vsi drugi razsodni in trezni zavedni možje in žene, očetje in matere ki kljub vsem dobrim nagne-njem in lastnostim ob taki priliki hote ali nehote popustite vajeti napram svojim orokom. Danes moram zabeležiti, da je moj dopis o plesnem norenju v Križu vzbudil silne komentarje, pro in contro, a mnogo bolj so vsi odobravali. Sel som pogledati in sem se prepričal. 2al pa mi je, da nisem Križan, marveč Križanovič, ki poznam še precej Križ njegove prebivalce, njih razvade in navade, dobre in slabe. Sicer se to ne godi samo v Križu, kot sem že omenil; v večji ali manjši meri na eden ali drugi način je isto v vsej naši deželi. Mislim, da letos za Križem nič ne zaostaja Nabrežina, ker je bila ta navada bolj izreden slučaj, tudi niajnno iiivno m im avti T nje se naravnost odlikujeta s plesnimi vabili in lepaki. Največ plesov, kot vem, se vrši na Opčinah in okrog vsako nedeljo zaporedoma, no da bi niti razložili brjarja. In tako so plesali tudi na binkoštrii ponde-ljek kot so tudi v Sv. Križu in ravno isti dan. Ko je človekoljubno antituberkulozno društvo priredilo cvetlični dan in pobiralo prispevke za pobijanje jetike izdajajo krajevna oblastva dovoljenja za plese na gnilih prašnih brjarjih in po okuženih temnih «plesnih dvoranah» kjer se potom pljunca in praha na najbolj korenit način gojijo jetika in vse druge nalezljive bolezni 1 Kje je pa morala? Kje je štedenje in kje je naš ponos? Ob vse nas spravlja ta plesna no-rija in razvada, ob vse, kar je n&j-plemenitejšega v nas- Ropa nam in kvari deco kot noben drugi sovražnik, ne da bi se enkrat dobro zavedali Mnogo starišev si lahko položi, roke na srce, da so ravno plesi izpridili hčerke! Žalostni so taki slučaji; ali množijo se od dneva do dneva. In kaj naj mi ostanemo z rokami križem? Ali naj še pomagamo graditi to pogubonosno pot «navzdol»? Ne, ne! še je energičnih, odločnih ljudi med nami še treznih in razrednih mož, iz katerih se glasi en sam klic: «Proč s tem našim sovražnikom, ki prinaša le mizerjo in nič drugega! Brez kritik, mnenj, in mišljenj o plesu, ki so se lani vršila v tem le časopisu, brez obotavljanja in neha-nja! Dosedanja izkustva so dovolj žalostna. Zato je treba začeti z ne- usmiljenim bojkotiranjem te ples ne norije po naši deželi s trdnim upanjem, da bomo zmagali. Mnogo je mladine, ki je opustila to zapravljanje časa in zdravja in tudi sedaj hoče korakati v prvih vrstah. Posebno pa se mora apelirati na odgovorne krajevne orožnike postaje, ki izdajajo «Nulla Osta» za ples, naj ne ugodijo želji par «frkavcev», tudi če so vsi oetali vaščani proti. Kot ne sme manjkati pri najmehkejših stariših odločna in svarilna beseda, ki v tem oziru še največ pomaga, tako naj se zavedajo svoje moralne dolžnosti tudi vsi ostali činitelji. Potem se začne prava valutacija lire in življenja za vso našo deželo! ▼ Ui feftde 0~ Številka cNašega glasa*. Kaiofite me ns lepo drntinako revijo* ki bo začela s to Številko objavljati zajoimivB povesti in opise. M-IaETNICA RAJFAJZNOVK 26. junija 1877. je bila v Ne*i-wiedu ob Renu ustanovljena splošna1 zvesat nemških raffajB-novk. Ustanovitelj denarnih zadrug tip* Raiiiefeen jo bil P^ fcetekS Župan Friderik VH jem Raif fefeesi. potrebna je bi- la ta ustanovitev, P^ča aHuo raziftrjenje raftfa***** svetu. Samo v Nemčiji Šteje glavna i»jfaJxnovaka zveaa 8666 zadrug, izmed teh 6042 hranfl* nic in posojilnic. V Italiji je oko« li 1000 rajfaznovk. Tudi v naitf deželi obstoja skoro bi rekli po polna iareža iajfaznovskih hra< nstnic in zadrug. Dne 9. junija se je praznoval v Kolnu ob Renu petdesetletn* jubilej. Mi bomo najlepše prah znoval* to slavnostno letnico* ako se še bolj oklenemo teli za* drug', ki so toliko dohnegra stori« le našemu ljudstvu. Namorska kolonija Delavskih zadrug v Gradežu Delavske zadrug-e, ki so žq lani ustanovile nainorsko kolonijo v Gradežu za otroke svojih članov (dve skupini, izmed katerih ostane vsaka po štiri tedne na letovišču), bodo lotoe nadaljevale z započeto akcijo ter so celo zvišale število mest na 140. Prvo skupino bo tvorilo 70 deklic iz Istre, Furlanskega-, Trsta in njegove okolice. Drugo skupino bo tvorilo 70 dečkov. Kdor je član Delavskih zadrug in bi rad napravil prošnjo, naj si ogleda razglas, ki ga najde v vsaki razprodajalnici Delavskih zadrug. Prepoved prodaje mleka po ulicah Mestni zdravstveni urad sporoča: V nasprotju s strogimi odredbami, ki jih določa člen 155. mestnega zdrastvenega pravilnika, se še vedno pojavljajo slučaji, da se prodaja mleko po ulicah in trgih. Mestna policija in tržni organi so dobili nalog, da ust meno opozorijo proti a j al-ce mleka na omenjene določbe. Ako bi pa zasačili koga, ki kljub opozorilu še vedno prodaja mleko po ulicah in trgih, bodo morali proti njemu postavno postopati. Pripominja pa se, da dobavljanje mleka na dom ni prepovedano. _ Znižanje cen v prodajalnah Delavskih zadrug. Delavske zadruge so znižale cene blagu, ki se prodaja v njihovih prodajalnah, tako-le: Amerikanski oves od L 1.25 na 1.20 kg; ogrski in oves Plata od 1.30 na 1.25; Češki oves od 1.40 na 1 fvTk.- lurrak^ nil Kriti »■» « ------- maslo naravno iz krajev ob zgornjem teku Soče od 20.— na 18.40; surovo maslo iz Karnije in Trideu-ta na IG.—; kuhano maslo, zajamčeno pristno, od 2i.— na 23.—; lio-landski kakao od 12.— na 11.—; kakao Van Houten od 17.— na 16.—; čebula od 1.30 na 110; otrobi II. vrste od 0.85 na 0.75; I. vrste od 0.95 na 0.90; otrobi Stucky in Toso od 0.M) na 0.70; zobotrebci od 0.30 na 0.25 za majhen šopek, od 1.90 na 1-50 za velik šopek; fižol «burlotti» od 4,50 na 4.— kg; pšenična enotna moka od 2.25 na 2.20; mlečnata moka «Erba» (za otroke) od 7.tJ0 na 7.— za vsako škatljo od 500 gr; debela moka od 1.15 na 1.— kg; sir «Gorgonzola» od 15.— na 14.—; leča od 4.80 na 4.00; črn poper v zrnju od 38.— na 34.— kg; črn poper zmlet od 40.— na 30.—; bel poper v zrnju od 42.— na 38.—; isti zmlet od 44.— na 40.—; gnjat iz Štanjela od 33— na 30.—; bosanske češplje od 3.80 na 3.U0; semensko olje posebne vrste od 5.f»0 na 5.50 liter; isto olje I. vrste od 6.— na 5.90; isto olje namizno od 6.30 na 6.20; oljčno olje iz Barija od 10.60 na 10.40; oljčno olje istr sko od 10.60 na 9.00; oljčno olje mešano od 10.— na 9.20; riž «ca-molino» od 1.90 na 1.80 kg; riž bri-Ijiran extra od 2.— na 1.90; riž «gigante» od 3.— na 2.90; milo ze leno «Cooperntor» in Bari od 0.90 na 0.85 majhen komad; od 1.80 na 1.70 velik komad; milo rumeno «Cooperator» od 1.— na 0.90 majhen komad, od 2.— na 1.80 velik komad; milo Marseille od 1— na 0.95 majhen komad, od 9.— n& 1.90 velik, komad. Metle št. J od 3 20 na 3.10 komad; metle žt. 2 od 3.80 na 3.70 komad; metle št. 3 od 4.40 na 4.30 komad. Sladkor kri-stalnat od 7.— na 6.90 kg; presejan sladkor od 7.20 na 7.10 kg. fcpirit za kurjavo od 4.50 na 4.— za liter-sko steklenico, od 2.25 na 2.— pol-litersko steklenico. IZ UREDNIŠTVA. Prejemamo stalno skoro vsak teden pozdrave, ki jih pošiljajo naši fantje vojaki iz notranjosti države z željo, da bi jih objavili v našem listu. Zelo hvaležni smo nagim fantom, da se nas tako radi in tako toplo spominjajo. Tem težje nam je, ker ne moremo ustrezati njihovim željam glede objavo. Sporočamo tem potom vojakom kolikor njihovim atariSem in so* rod nikom, da smo morali z objavljanjem takih pozdravov premu hali. — Uredništvo Izjavlja, da dopisi ki prihajajo iz fetandrefca, ne prihajajo od cBr&lne&a in pevskega društva«, še manj pa od kakeg« člana tega društva. Harotolte „Edinost" v Tisto, dni 12. Juni]« 1M7. m. IZ URADA POLIT. DRUŠTVA > ■EDINOST* V TRSTU. Antonija vd. Šinkovec - Idrije: INa znanje idrijski organizaciji) Zadeva bo prav v kratkem zaklju-iftena, pa boste o ukrepu neposredno obveščena- . Marija vd. Rebec - Sv. Križ: Zamera je bila provizorično zaključe- . na z ministrskim odlokom štev. '15248 od 26. 11. 1924. S poslednjim | ministrskim odlokom št. 56729 od 19.2. 1927 je postal ukrep končno-. veljaven in tržaška zakladna de-' legacija je dobila tozadevni plačilni nalog. Franc Debeljak - Trst: Pridite v naš urad! Vouk Albert - Place: V Vaši stvari smo ugotovili pri vojnem ministrstvu, da so bile ponovnO zahtevane informacije od okrožnega poveljstva v Gorici. Cim še te dospejo, bi hitro sledil zaključek zadeve- Mete j Rapena - Milje: Za Vas je izdelan pokojninski načrt, kateri je bil že predložen likvidacijskemu odboru v potr jen je. Kmalu V^am bo ukrep neposredno javljen. Jcsip Vale - Barban: Pokojnina teče s prvim prihodnjega meseca ko je bila ugotovljena invalidnost 0, seveda se je v petek 10- t. m. radi običajnega tržnega mrtvila na ta dan cena nekoliko udala. Debele črne «divjaki» so pa od svoje precejšnje višine šle od 2.40—2.50 na 2.— do 2.20. Srednja količina dnevno izvoženili črešenj se je ta teden gibala okoli 250 do 300 kvintalov, torej še daleko se ni dosegla predvojna količina, ko je bil nele goriški izvozni trg neprimerno krepkejši v izvozu črešenj, ampak so tudi posamezne postaje kot n. pr. Dorn-berg in drugod tvorile zase izvozne trge. Krminski trg se je ta teden glede cen držal vzporedno z goriškim trgom in je bil morda tu pa tam za spoznanje nekoliko višji, to pa zato, ker pričakuje krminski trg lepše, i zbrane j še in trdnejše blago. Tudi količinsko je bil krminski trg skoro enako krepek. Prihodnji teden bo najbrže pri-tisotfa v občutni meri konkurenca Burgenlanda, ki je ta teden začel vplivati na dunajski trg. Kljub temu da so letos žveplarji kupovati le dva dni v Času največje depresije, je pa izvoz za direktni konsum takoj porabil pripeljano blago. Tudi letos izvozna sezona črešenj živo ponavlja nauk prejšnjih let: Sadite samo drevje z dobrim žlahtnim izbranim sadežem. Za črešnje pa specijelno: nekoliko zgodnjih, ostalo pa samo debele cepljenke «vipavke», debele črne «divjake*, «tarčinke» m drugo take trde, debele, vztrajne vrste za izvoz. SvUodai trg. V četrtek 16. junija na praznik sv. Rešnjega telesa, se odpre na trgu sv. Antona običajni svilodni trg. Tudi letos veljajo iste odredbe kot prejšnje leta glede kupčije s svilodi in sicer: Prodajalci morajo prinesti svoje blago naravnost na trp. Strojjo prepovedano je kupcem, da bi vplivali na svilorejce, da bi prodali svoje blago izven trga. Trg se prične vsak dan ob 5- uri. Pogajanja se ne smejo pričeti pred 7. uro Med 5. in 7. uro se bodo lahko tehtali svilodi. Prepovedano je posredovanje nepooblaščenih mešetarjev; pooblaščeni mešetar j i se morajo predstaviti tržnemu komisarju. Kupec ne sme zahtevati od svilo-rejca nobene odškodnine za meše-tarjenje. Popusti so dovoljeni samo onim, ki sklenejo takoj pri prodaji. Vsi kupci morajo imeti kupne knjižice (bolette). Na teh knjižicah mora biti jasno razvidno ime, priimek kupca, kraj njegove trgovine, kupna cena in morebitni popust. V večjo udobnost kupcev in svilerejcev bo na trgu posebna tehtnica, katera se bodo iah-ko posluževali proti plačilu primerne takse. Kdor bi hotel upliva-ti z vsiljivim obnašanjem na kupce ali pa na svilorejce ter sploh motil miren potek svilodnega trga bo zapadel strogim denarnim kaznim. Tržni komisar bo dnevno pri-občeval srednjo ceno svilodov. Prodata nepotrjenih mezgov. V sredo 15-1, m. ob 9. uri zjutraj se bo vršila v alpinski vojašnici v Gorici prodaja nepotrjenih mezgov potom javne družbe. Stavbene dovoljenje. Goriški podedtat sporoča, da se mora imeti za vsake vrste popravil pri hišah odobrenje goriškega magistrata. Za navadna mala popravila zadostuje navadna prija- PODLISTEK FRANCE BEVK: (7) 3. Jakec je ves trepetal od notranje z&dovoljno-sti. Bilo mu je, kakor da se je njegovo življenje v hipu predramilo. Prazna beseda je postala meso in kri. Mickino zagotovilo, da ga vzame, če bo imel kajžo, je vplivala nanj, kot zdravje na bolnika Zdelo se mu je, da lažje hodi, da mu srce hitreje bije, da sa se šele zdaj odprle oči, ki vidijo vse stvari v neznano lepših barvah... V svojem življenju Jakec ni imel mnogo lepih, zavestno občutenih dni Njegov oče je zgodaj umrl, zapustil je bajto na obronku, ki je gledala pa eni strani k Doljaku, po drugi v Hupo; bila je lesena in okajena, z majhnimi okni in slamnato streho. Hlev je bdi do polovice zidan. — pol pa lesen, sackrvnjak majhen, njive manjše, senožet na drugi strani sveta, kot so drastično izražali njeno oddaljenost. Zapustil je bil tudi ženo, ki je kašlj al a že drugo leto in naznanjala, da bo umrla, in idva sacova, Toneta in Jakca. Tone je imel takrat osemnajst let. Jakec jed*va Štirinajst. Vlekli so življenje dve leti, dokler ni &ati nenaiLogna legla in ppisku&Ua dvafcrat všte- ti, a ni mogla. Umreti ni hotela. Ko je ležala pol leta, se je moral Tone, ki je bil starejši, oženiti. Vzel je Marjanco, ki je bila radi peg na obrazu videti postarana in je neprestano molčala. Kmalu nato je umrla mati. Jakec je izprevi-del, da je odveč pri hiši, dasi mu je oče izgovoril dve sto goldinarjev, ako se oženi, če ne pa ležišče v podstrešju in žlico, če bo kaj pomagal. Bil je nenavaden, otrok, das& ni kazal nadarjenosti niti drugih nagnenj, ki bi ga odlikovale pred drugimi. Ločil se je pred vsem po svoji, po samoti težeči naravi in po krmežljavi nečednosti, ki je bila posebno očitna na očeh in na nosu. V srajčki se je valjal po blatu in se ni ognil niti vozu, če je prišel po poti; grebel je z rokami, napravi jal za deževnica nove poti, da je drla na vrtove, in se je veselil svojega dela. Ko je nekoliko odrastel, je dobil od očeta sekirico, s katero je zasek oval mlada drevesca in uničeval plotove. Oče je to opazil in bi.ga bil sko-rajj ubil; za to si je zaslužil sinovo mržnjo, ki je ta ni pokazal očitno, razen v tem, da ni jokal za njim, ko je umrl. Kadar je letal po klancu, ga je slišalo pol vcuai; pred njim so plašno bežale kokoši in živina, ki ga je poznala že po hoji in je postajala nemirna. Ljudje mu radi tega niso dejali drugače nego Jerajeva zverina. Lotil se je vsakega dela in se je zagrizel vanj. Znal je polagati kamen na kamen in apno vmes, znal je sekati les in ga tesati. V podstrešju je bilo mizarsko orodje; pri njem je prebil po cele dneve in delal, zbil je Mtn skrinjo in J« je bfl ?oeel, va. Za popravilo večjih poškodb med 50% ter za prizidave se Že mora doseči pravilno dovoljenje. Dovoljenje se tudi mora imeti za prepleskanje hišnega pročelja ter za napravo napisov. Glede napisov natanko določa magistrat kaki da morajo biti, to pa iz razlogov, ki so za nas Slovence lahko razumljivi. Porota. Včeraj ob 9. uri zjutraj se je nadaljevala razprava proti Josipini Ferjančičevi iz Cekovnika, in ne iz Godoviča kot je bilo pomotoma označeno v včerajšnjem poročilu. Takoj po otvoritvi razprave prečita predsednik razna vprašanja na katera bodo morali porotniki odgovarjati. Ko je čitanje končano, povzame besedo drž. pravdnik. Govori nad eno uro- V svojem govoru slika grozovito dejanje, katero je zakrivila Ferjančičeva. Ob-dolžuje jo, da je izvršila zločin potem, ko ga je do potankosti zamislila, da je vse to delala pri polni zavesti, in apelira na porotnike, na i nikar ne nasedejo spretnosti zagovornika, če bo on skušal braniti obtoženko, da je zagrešila dejanje pri popolni nezavednosti. Obtoženka je hotela umoriti, to je (Dalje na IV. strani) LJUDJE SE VARAJO ako mislijo, da so na dobičku, če kupujejo ceno makarone. Varčna gospodinja kupuje le PEKATETE, ker se zelo naku-hajo in ker so redilne. Zanesljivo prave dobiš le v V2 kg originalnih zavojih. B MALI OGLASI BEBim-SONIOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23. pouk in pre-729 K AH Ali J°n£ s boiaodski, zasluži IHtfUlU prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti 769 RoDoteleMKi dnevni in večerni tečaji. Vpisuje se vsaki daa. Vse vrste aparatov za oddajanje in prejemanje s zaklopaico ali kristalom. Oddajanje z aparatom Weasthone, sličen onemu v Spcziji, ki služi za izpite za dosego diplom. Zavod je avtoriziran od naučuega ministrstva, eden izmed najboljiih v Italiji. Posebni tečaji za gospodične, ki želijo nameščeaja na kop-nem ali na morju. Z* v od za dosego mest za naše diplomirane bodisi na kopnem ali na mor)u. Obiščite naš informacijski S*vb«UI|*Iv« r. rajši zdravnica pa dopustu Pomislimo dalja, d« je feae1 rudnik od nekdaj nastavljena dva zdravnika, ker je to pač vedno bilo potrebno, da je okolica velika in da bi posebno pri nas boj je-tiki, ki ga režim propagira, bil o-gromne važnosti in pa potreben, prvič radi slabega zraka in prahu v jami, dalje radi težkega dela itd„ m bi ta boj zmoglo le več ljudi in ne le dva prezaposlena zdravnika. Vse to potrjuje našo željo, naj bi si torej vzeli v premislek tudi merodajni činitelji. Gospodarstvo TRŽNI PREGLED. Žito je zadnji teden mednarodno močno popustilo v ceni. Zveza vseh dežel, žitnih producentov, ki naj bi imela za namen držanje visokih prodajnih cen, je razvnela tedaj domišljijo špekulaciji. Zraven tega so se širile vesti o slabem napredovanju nove setve kot lani, vesti, ki so bile precej ten-dencijozue in precej pretirane. Vse to je tedaj povzročilo skokovito naraščanje icn žitu posebna na ameriških borzah Evropa pa na ta zadnji porast cen ni reagirala, izgledalo je, da je konsum po prejšnjih velikih r.upnjah zaenkrat preskrbljen, ameriška špekulae ia zato ni dobila kupcev med konzumenti za viseko cene in tako se je skrajno močna tendenca spremenila čez noč v skrajno slabo, ceno so popušile v par dneli za okoli 6%. Tudi sicer se poroča iz evropskih dežel o dobrem stanju letošnjih nasadov, v Jugoslaviji kakor tudi v drugih državah srednje Evrope je toplota v zadnjem času dobrodelno uplivala na rastline, ki so prej močno trpele radi kasnih mrazov v maju. Pšenica koruza in krompir kažejo jako dobro, rž malo manj. Naj pripomnim pa, da stanje vinogradov v srednji Evropi kot v Jugoslaviji, ne obeta dobro, kasni mrazovi v aprilu in maju so zarod uničili, in le redko tu pa tam se vidi na trtah kak grozd. Temu nasproti pa prihajajo ugodna poročila iz Italije in krajev ob Sredozemskem morju. Mrazovi tam niso napravili škode in če bodo vinogradi še pozneje obvarovani od vremenskih nesreč, je pričakovati obilno vinske letine. Bila bi pa tu- -18.13, Španija 308.50-318.50, Švica 346.75-350.75, Atene 24.15-34.65, Berlin 4237/s-4337», Bukarešt 10.37*-10.87K, Praga 53.40-53.90, Madžarska 3KFI1-32&1*,, Dunaj 250-260, Zagreb 31.60-32.10. Uradna cena zlata (10. 6.) L 349.82; vojnoodškodninske obveznice 62.70. DAROVI Gospa Ovidoni daruje Lit 10.— za «Šolsko društvo». V počastitev spomina blagopokojne sestre Ivane Lah, daruje ga. Antonija Martelanc Lit 10.— za «Šolsko društvo« in Lit 10.— za «Dija£ko Matico» (denar za D- M. pri D.) Mesto venca na grob biagopo-kojnega Frana Sosiča iz Kozine daruje g. Edvard Bek ar Lit 10.— »Šolskemu društvu*. Vsem cenjenim darovalcem srčna hvala. SPOMINJAJTE SE «ŠOLSKEGA DRUŠTVA« OB VSEH PRILIKAH! | ŠIRITE I „Naš glas" Mesečno družinsko revijo ! Naročnina za celo leto 16 L Naslov: § Trieste, Casella postale 348 ZoftozđraralSd smlsulntorlj Trst* Via Sett«9onta«iQ 6 Od 9-13 In od 15-20 ob nedeljah in praznih od 10-12 Dežeianl dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. 622 Ljudske cene. Olajšano plačevanje. □□□□□□□□□□□□□ Ako imate ZA POPRAVITI URE IN ZLATE PREDMETE, obrnite se k tvrdki N. BORSATTI & FIG LIO V TRSTU ki ima lastno deUvnico nad 40 let. Naj- Se izšel mmMi Prodaja se v TIskarni .»Edinost44, Trst, Via S. Francesco 20 In v Knjigarni-papirnici Stoka. Cena lir. Razprodaialti dobijo 20°/., popili di potreba za vinogradnike, katere- veijt jmmslvo, poštene cene. Velika izbera je lani sreča t&ko malo ljubila. J ur, zlatenine. Kupuje in prodaja zlato in Cene žitu so tudi v Italiji v zadnjem času precej popustile. Pšenica je padla za okoli 10 lir pri stotu, od prej 145.— lir na 138.— lir za blago srednje vrste. Cene moki v Trstu kažejo tendenco popuščati; vendar ne v isti meri, kot p6®ni ca, zato se mora v bližnjem času tudi tu pričakovati padec od 5 do 10 lir, ako pšenica zopet ne zviša. Danes se plača v Trstu 195—210 lir za stot S2% sesejane pšenične moke. Koruza je popustila na 76.— lir franko Trst, oves beli 106 do 108 lir. Te dni so se pričeli na prvo trgovati svilodi iz nove letošnje kampanje. Cuje se o izvanredno nizkih cenah, srednja cena je okoli 16 lir za kg. To je gotovo manj, kot je bilo pričakovati tudi upoštevajoč slabi položaj svil opre jne industrije in izmero revalutacije lire. Ce je bila lani srednja cena okoli 30 lir, bi se moglo letos pričakovati okoli 19—20 lir. Letina za svilode po različnih vesteh v Evropi letos ni prav obilna, samo $Q% lanske, radi tega se svi-/bdi v drugih drž&vah plačujejo tudi nekaj višje kot pri nas V Španiji na pr. 5.50—6.— pezos, kar znaša okoli 17—18.50 lir. Pri nas pa pravijo sviloprejne tovarne, aa so imele v prošlem letu velike izgube, ker so nakupile v času visokega stanja inozemskih valut svilode po tedaj visokih cenah in so morale potem svilene izdelke radi vednega padanja tujih valut, prodajati za vedno nižje cene- Ker se pričakuje v jeseni novi porast lire, ali vsaj previdnost zahteva računati z njim, bi tovarne sedaj rade nakopičile svilode po nižjih cenah, katere naj bi odgovarjale pričakovani višji vrednosti lire v jeseni. Nizke cene bodo zopet en udarec nalemu kmetu, ki pričakuje 8 tako potrebo teh malih dohodkov, ki so bili marsikomu v Badnjom času edino upanje v težkih gospodarskih zadregah. Vendar upajmo, da se bodo v zadnjem Času sezone cene malo zvišale, ker imajo tovarne v začetku moči, potiskali na iste. — Dr. LO. srebro. Govori se slovensko. 664 Pazite na ime N. BORSA TTI& Figlio CORSO VITT. EM. HI N. 47 blizu lekarne Rov i s (Piazza C. Goldoni). □□□□□□□□□□□□□ Trst« VSa S. Lazzaro 9 Madapetam -Rispsrroip^ . Bomba čevma .... Bombažev na, debela Platna „MdaaE3u 80 cm 2 60 J-90 3-— P a!no .Sciseia"...... 3*70 Platna „Radonnaa 150 . . . . 5 80 Dowias 150 cm, debel.... 6*40 Tkanina, lanena 80 cm . . „ 7*— Tkanina, . 180 .. . »15 50 Tkanina, . . 240 . ... 15*80 Satin, dvojna visokost...» 4 50 Satin, dvojna visokost, najfin. , 7*50 MM zaloga nofouit «o po SovsrnlSklh cenah. Blsgo pm vrsie. - Fssirei&a točni? m 1 mm i mm - Trst 12Q0/°pgpasfe VELETRGOVINA S S1TKLOM IN PORCELANOM Oddelek na drobno s GARIBALDI ftt. [cx Sariera) NovodoSU veiiklj-iih čeikih tovarn (krožniki, skiedice, skiede, najraziićnejSi servisi itd.) z izrednim 20% popustom!! ""«253 775 S sa u^den ! r . 20 /o POPUŠIŠ S PreprKajie sa v totarasu! f 20 /o f&PtiS^ & tifa Stroji za šivanje, vezeni« ^'lEt in pletenje, za dom ln vsa ko obrtnijo. Potrebščin Via M&Kta vecchia 3 Napeljave z motor, pogo 577 nora. Popravila. _____ .|j| masistratom) - Ure*ptciucfl pouk v »e««ii m LESlta TR60B1KA M mi ni utioz SRLABi&E LESA P6D ŠKEBHJEM - TRST Oglasi* Edinosti Imala nalbellll Lotarilfte StavHke BARI FIBENZE MILANO NAPOU PALBRMO ROMA v TORINO VENEZ1A i lt- 65 38 6 10 29 11 89 47 15 38 14 74 13 46 21 50 1 75 30 59 74 25 4 18 81 28 90 75 55 89 12 50 9 81 6 8 75 81 68 30 Trat, 11. junija 19T7. Amsterdam 721-731, Belgija 247.75-258.75, Franci** 7&70-71S£ Um*pn af.afcK.10, NewT<** l*«0 i i |i i i i a u i i TVROKA 6. STRUCHEL Suh. Via Hazzini 36 - TRST - Via $. Cateriaa 7 S p«rieljkon 13. t. m. začne Izredna prodaja vsega blaga bogate zaloge. STflenine, čipke, okraski, b^mbaže-vine, voiaeaine, pletenine, negavlce, rokavice, ovratnice, naramnice, poU-rofed, brisače, tadelano perilo „Uke ta ženske, potf^i- njala. trlii za iinsnice i. t. d. ČIPK. za birmo tfflKTcvS™' Ta Izredna prodaja se vrši s popusti od 25 do 30°/. STALNE CENI V Trstu, dne 12. jnsifa 1927. lEDINOSTt V. ——: zanimivosti M aoji T M Imfti Danažnfi črnci, ki jih je v Zedi-njenih državah Se mnogo, bo skoro vsi potomci nekdanjih sužnjev, ki so bili n&Iovljeni v Afriki in prodani američkim veleposestnikom. Toda tudi marsikateri ponosni ameriški belokožec je potomec nekdanjih sužnjev, ki so pa teli beli. Danijel Defoe, ki ga poznamo po njegovi povesti »Robinson Cru-soe», omenja v svojih spisih kupčijo z belimi sužnji. Tako se je J&ck pridružil zlobnim grabljiv-ccm, ki so izvabili otroke od njihovih domačij, jih ugrabili in jim *atisndli usta, da niso mogli kričati. Odnesli so jih na naprej določena mesta, kjer so jih čakali tovariši- Otroke so vkrcali na ladje, ki so bile namenjene v Virginijo. Tam so jih potem prodali naselil i kom. in dejstvo je res. da so se v Ameriki beli sužnji prav tako prodajali kakor črni. Po večini so bili pač kaznjenci, drugi so pa bili zopet prostovoljni sužnji, ki so se prodali za določeno dobo, da tako plačajo transportne stroške, ki jih je povzročila pot v »obljubljeno deželo«. Samo med letoma 1750. in 1754. je bilo baje petindvajset tisoč takih sužnjev izkrcanih v Fi-ladotfiji. Jako lepo sliko daje o tem neki pisec iz tedanjih dni, ki je obiskal neko ladjo, ki je dovažala sužnje. On pravi: «Ko smo stopili na ladjo, «e nam je nudil najgroznejši prizor bede in gorja. Nehote smo obrnili obraze drugam, da bi ne gledali tolike nepopisne mizerije. Nekateri 90 bili goli, drugi so imeli najpotrebnejšo obleko iz najsi-rovcjiega blaga. Toliko je bilo barbarstvo Američanov, ki so se bavili s te vrste kupčijo, da so na eno samo ladjo stlačili petsto potnikov in da je radi tega umrlo med potjo osemdeset izmed njih. Cena za moške je osemdeset za ženske sedemdeset, za dečke pa šestdeset dolarjev.» Došlec, ki je prišel v »blaženo deželo», da tam odsluži prevozni-no, se je navadno pogodil z gospodarjem, da mu bo delal brezplačno štiri leta. V tem času se ni smel brez posebnega pisanega dovoljenja nikoli odstraniti od hiše dlje nego dve milji. Pri delu so ga huj"-še priganjali kot njegove čraokože tovariše, kajti slednji so bili stalna lastnina gospodarjev, prvega so pa imeli le v najemu za določeno dobo in zato ni bilo zanje nič Škode, Če so ga docela izčrpali. Ko je končno vendar doslužil ona Štiri zanj tako dolga leta je imel pravico do nove obleke, do majhnega zneska denarja, in če je pogodbo podaljšal, je dobil še kravo in — ženo! Toda tudi pozneje, ko je bil že svoboden, je bil družabno povsod preziran. Zaničevali ga niso ie aristokratski veleposestniki, temveč tudi črnci sami. _ F. M. Grofice Zofija Potočka. Malo je živelo ljudi na svetu, s katerimi bi se bila usoda tako čudovito igrala kot se je s prelepo grofico Zofijo Potocko- Njeno življenje bi primerjali kosmiču ptičjega puha, ki ga veter pobere s tal in ga iz praha dvigne v omotične višine. Ta izredna ženska se je rodila v Carigradu leta 1766. kot hčerka grškega čevljarja. 2e kot dete je bila ljubka prikazen, vitka, velikih mehkih oči in kodrastih kostanjevih las. Ko se je razvijala v dekle, jo je opazil francoski poslanik na turškem dvoru in se takoj zaljubil vanjo. Kupil jo je od njenih staršev za svoto 1500 pi-jestrov, ko je dovršila komaj dva-najsko leto starosti. Poročil se je z njo, toda sreča med njima je trajala le malo časa. Ločila se je od njega in se poročila z ruskim generalom grofom de Witt. Kot grofica de Witt je kmalu postala odlična osebnost v višjih krogih družbe. Bila je izredna kra-sotica in poleg tega tudi izredno nadarjena. Glas o njeni duhovitosti je segal celo v tuje dežele. Potem se je spoznala s poljskim plemenitašem grofom Feliksom Stanislavom Potockim, ki je bil petnajst let starejši od nje. Potočki je bil prvovrsten aristokrat s sijajno politično kariero in kot »grand seigneur» je vladal svoja velikanska posestva kot patrijarh. Par let po njenem drugem zakonu se je Potočki zaljubil v zalo Zofijo, ki mu je ljubezen najbrž tudi vračala, kajti ni preteklo mnogo časa, ko je že postala njegova žena- Toda prej je moral grof Potočki plačati grofu de Wittu zanjo dva milijona goldinarjev! Po tretji njeni poroki se je Zofija, sedaj grofica Potočki, preselila z možem v Ukrajino na njegovo posestvo, katero je njej v čast prekrstil na ime Zofiofka. Tu je zanjo dal palačo in vrtove okoli tako sijajno opremiti in olepSati, da so Šteli Poljaki njeno bivališče za o-sini čudež sveta. Zofija Potočka je preživela svojega moža za sedemnajst let. Umrla je v Berlinu leta 1822. F. H. Šola In njen uspeh. Kitajska je klasična dežela beračev. Ta država je bila prva, v kateri so se berači organizirali. Kdor ni v organizaciji, ne sme beračiti. Sedaj je pa na Kitajskem ln posebno v šanhajn vse polno beračev ki niso Kitajci, tako Angležev, Amerikancev, Armencev, Francozov in Rusov, ki vsi tekmujejo a Kitajci. Tako je na nekem voglu beračil star Rus. Ni znal drugega kakor svoj jezik. Bil je res usmiljenja vreden, toda ker je govoril le nerazumljive besede, je dobil le redkokdaj kak milodar, dokler se ga ni usmilil Kitajec, ki mu je obesil okrog vratu tablieo s sledečim napisom v kitajščini: «Sem revna vdova, imam pet o-trok doma, najmlajšega nosim v naročju, prosim za kako miloščino, da lahko kupim mleka.* Ruski berač se zelo čudi, da dobiva nenadoma toliko miloščine, kajti vsak, ki prebere tablico in vidi, «ubogo vdovo« pred sabo, se nasmeje in vrže nekaj drobiža v klobuk za «mleko». Tako je norčija neznanega Kitajea pomagala Rusu, ki si ni znal pomagati, do boljših uspehov. Japonska mladina. Japonski učenjak, bivši rektor medicinske akademije v Osaki, je prišel v družbi svoje žene, svojega sina in svojega prijatelja in sodelavca dr. Hano Uebersehaar-ja, docenta na cesarskem vseučilišču v Kyotu, v Berlin. Ima posebno nalogo, da poglobi kulturne m duševne odnošaje med Japonsko in Nemčijo. Mnogim časnikarjem je moral odgovarjati pri svojem prihodu v nemško glavno mesto Med drugim je tudi izjavil, da je moderna japonska mladina znorela in da bi le plesala, toda policija ne dovoljuje po deseti uri nobenega plesa, ne v javnem lokalu niti v zasebnem stanovanju. V družbi z velikimi dobrimi idejami je prišla namreč na Japonsko iz zapada tudi moderna plesna strast, ki ogroža staro japonsko kulturo. Vse oblasti so edine v boju zoper moderne plese, kakršni so charle-ston in jazz. Samomor ogrskega slikarja. V Budimpešti se je te dneve ustrelil v svoji delavnici znameniti slikar Julij Glatter. Posebno kot portretist je slovel daleč preko mej svoje domovine. Pravkar se je bil vrnil iz Pariza, kjer je razstavil svoja dela. Ker je živel v sijajnih materijelnih razmerah, se zdi, da je izvršil samomor v hipni blaznosti. Za Budimpešto in sploh za Ogrsko pomenja njegova smrt hud udarec. Zanimivosti iz Pariza. Ljudsko štetje, -ki se je vršilo pred kratkim v Parizu, je prineslo marsikaj zanimivega na dan. Kakor povsod je tudi v tem mestu več. Nad osemdeset let ima 16.871 2,871.429 duš je 330.000 ženskih več. Nad osedeset let ima 16.871 oseb. Imovitejši sloji imajo — in je največja zanimivost — več hčera ko sinov, medtem ko imajo delavski, revnejši sloji več sinov kakor pa hčera. Zdi se, kakor da rode ženske, ki delajo, bolj moške potomce. Vpliv razpisane nagrade. Ko se je predsednik Zedinjenih držav Camegie izprehajal ob obali Michiganskega jezera, je izgubil svojega psička. Šel je nato v urad lista «Morning-HeraJda» in vložil ta-le oglas: «Bel foxterrier, ki sliši na ime Billy, se je izgubil. Lastnik obljublja donašalcu psa 1000 dolarjev nagrade. Pes naj se odda v Star-palači. Ko je prišel Camegie domov, se je spomnil, da je bil popis njegovega psa le preveč pomanjkljiv. Takoj je poslal posebnega sla v prostore lista cMorning Herald»-a z naročilom, naj se prejšnjemu besedilu o izgubljenem psu doda še opazka, da je imel dve črni pegi na repu. Sel je šel v upravo, a uprava je bila prazna, stopil je po stopnicah u uredniške prostore, a tudi ti so bili prazni, v prostorih ravnatelja, samega ni našel žive duše. Ko je sel zapuščal poslopje, je vprašal vratarja, kam neki so šli urackniki, uredniki in uslužbenci, nakar mu je odgovoril vratar: »Vsi so šli iskat malega psička z imenom Bil-ly!» Tisoč dolarjev (18-000 lir) je le premamljiva najdenina. Zastupljen je z gobami. V Bielli (pokrajina Novara) je nabral brezposelni delavec Taran-tola Andrej v bližnjem gozdu goh in jih prinesel domov, da jih prt-pravi žena za kosilo. Kmalu po končanem obedu je pa prišlo vsem Članom družine slabo tako, da so se morali prepeljati mož, žena in štirje otroci v mestno bolnišnico. Mož je hitro okreval, vsi drugi se pa borijo s smrtjo. Gobe so bile namreč strupene. Prva letalna pesnitev Boveitva. Raziskovalec Hormuzd Rasseam je izkopal iz razvalin mesta Ninive knjižnico kralja Asurbanipala, obstoječo iz mnogo tisoč tablic. Na teh tablicah so vdolbene svete legende, junaške pesmi,, letna poročila, psalmi, molitve, astronomski in astrološki podatki iz tedanje dobe. Med njimi je pa tudi delo nepoznanega pesnika: «pesem o Etanovem vnebohodu». Etana je bil pobožen človek, čigar žena je bila nerodovitna in si je zato zaželel otroka. Prosil je SamaŠa, solnčnega boga, ki ga je poslal k orlu, ki je vedel, kje raste želiSče poroda S tem orlom se je dvignil Etana v zrak. Ko je prvič pogledal med poletom na zemljo, se je bila L i. It PvtMfi UM MB DOBRODOŠEL v moji hiši, o čudežen MIROR. Po tvoji zaslugi bleščijo in se svetijo vsi predmeti, marmorji, steklo in zrcala« 3 % \ $ . i m > m 1 V. ■ .i,. ■t* S Poraba ene steklenice MIROR-ja je enakoveljavna trem steklenicam vsakega drugega konkurenčnega izdelka. ta skrčila kakor hribček in morje se je zožilo kakor vodna cev. Pri clrugem pogledu iz večje višine se je dozdevala Etani zemlja kot majhen gozdiček. Toda golet se je nadaljeval više in više. Zopet je pogledal Etana na zemljo, ki je bila velika kakor koča, in na morje, ki je sličilo malemu dvorišču. Ccz nekaj časa je videl Etana zemljo le še kot malo pecivo in morje kot krušno košaro. Stari Asirci so si namreč predstavljali zemljo, obdano krog in krog od morja^ Kakor ogromna gora je molela iz vode. Ta gora se je med poletom manjšala, dokler ni postala sled-njič tako velika kakor grižljaj kruha. Ko je pa zemlja izginila, je zahteval Etana od orla, naj se spusti z njim zopet na zemljo. Dokler je videl Etana zemljo, pa bodi v še tako mali obliki, je bil pogumen, čutil je takorekoč kot otrok zemlje še vedno roko svoje mato-re. Ko je bil pa sam v vsemirju, je obupal, kajti pogleda v brez-končnost ni mogel prenesti. Ta pesnitev je pesniško zelo lepa in miselno prav tako globoka V njej se popisuje prvi polet po zraku in sicer tri tisoč let pred Kr. rojstvom. mOH kg. okrasita. V Tonicu blizu Krakovega (Galicija, Poljska) je zletela smodni-šnica v zrak. 133.000 kg ekrasita, najhujšega razstreliva, je eksplodiralo. V- bližini je mnogo poslopij podrtih. Med žrtvami je bila ena sama oseba, ki je stala na straži, usmrčena. Nad 80 oseb je težko ranjenih. Nad 300 je laže ranjenih in skoraj vsi so dobili koščke šip v oči. Eksplozija je povzročil kemični razkroj rastreliva, ki se je nahajalo nad deset let ▼ smodnišnici. Škodo cenijo nad 1,272.000 zlotov; a je to le približno, ker so v vsem Krakovem pokale šipe. Propad igralca.. V madridskem gledališču Zar-zuela so nastopali v neki točki tudi trije aloni. Ko je prišel prvi slon na oder, se je pod njegovo težo (2000 kg) vdrl pod, žival je priletela v prostor pod odrom, kjer se je zopet vdrl pod, tako da se je slon komaj v kleti ustavil. Slon se je radi tega nenapovedanega poleta silno razburil in je minilo precej časa, da so ga v kleti kolikor toliko pomiriti' Drugi trde, da je bil slon slab igralec in je zato propadel že brž v prvem trenutku in njegova blamaža je bila tako velika, da je prodrla dva stropa oziroma poda. Toliko je gotovo, da je z njegovo gledališko karijero pri koncu. Poročeni dljokt Statistika na Marshall-ovem zavodu v Huntingtonu (Zapadna Virgmija, Zed. drž. Sev. Amerika) dokazuje, da so dosegli poročeni študentje najboljše učna -uspehe. Od 1135 vpisanih slušateljev so sto in tr^je poročeni in profesorji so soglasno izjavili, da so ti-le bolj in pridnejše uče kakor pa samski dijaki. Nil budnega, saj imajo poročeni dijaki doma najboljše in najvztrajnejše poganjače v svojih ženah. Tudi umetniku se sreča smeje. Neil Ashley, dobri znani amerikanski slikar, se je mudil v gorovju Puneral kakih 1000 m visoko, kjer je slikal. Ko se je vračal po končanem delu v svoj šotor, je uzrl proti solnčnem zahodu nekaj svetlikajočega se na tleh pred sabo. Ko si je stvar ogledal, je videl, da je zlata žila Kopal je s svojo palico dalje in našel veliko množino to dragocene rude. Dve vreči je napolnil in ju vzel s seboj v Los Angeles, kjer stanuje. Baronica de Vangkan, gre v Ameriko. Baronica de Vaughan, vdova po belgijskem kralju Leopoldu, je še vedno krasotica vkljub svojemu dva in štiridesetemu letu. Skleni Id je, da gre v Ameriko. Baronica je bila svoje dni prodajalka v Parizu. Belgijski kralj se je na prvi pogled zaljubil vanjo, vzel jo s seboj v Belgijo, nastanil jo v neki palači v bližini Bruslja in se z njo na smrtni postelji poročil. Zapustil ji je pet milijonov dolarjev in svojima otrokoma po štiri milijone dolarjev. V par letih je pa barohi, ca zaigrala vse svoje premoženje to sedaj upa v Ameriki dobiti novih dohodkov, še najrajši pa kakega bogatega ženina, kar se ji bo tudi posrečilo; lepa je in naslov vdove vladarja ima zelo privlačno ailo pri Američanih. fm KACIN "m\(P\ I Piazza Tomaseo 29 1 j Tovarna orgel, har-j Imonijev, glasovirjevl IUglašuje in popravlja I vse omenjene Instrumente j .ttftmjtervataf f"2> Ftorsuj«n ikeki j S CENIK BREZPLAČNO.! □□□□□□□□□□□□ MJUi" v Postojni. . se je preselila pred meščansko šolo v bližini kinematografa. □□□□□□□□□□□□ Dami o tirno. Nb Um Mit« • iMni POVH ALBERT Pridne prodate KRONE, GOLDINARJE ZLATO In SREBRO obiščite zlatarno fV STEBMIN Via Mazsinl M. 41 kjer dobite najvišje cone. - Kupujem Hstke mestne zastavljalnice. ČEBULE lilil Sv. Antona kupi v veliki množini n4 M. GERMAN Trst, Via Michelangelo Buon. 38 BOTRI pozor!! Raznovrstna 655 darila za birmo po NAJNIŽJIH CENAH se dobe pri domačinu Albertu Marc-u ara rja ln zlatarju v Ajdovščini štv. 17 STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MER GIUSEPPE FL6RENC & Cs. z zalogo in delavnico za poprave Trst, Via Glaseove Viđali 9. Tel. 13-64 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe zistema «Florenz» k mi-rocodni po skušnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1924. tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah 70 STAR PREGOVOR IN MODERNA RESNIČNOST. Kamor posije eolnce..M KjerjeSTIP, tam Izginejo popolnoma parasitl. Prah STIP uniči v kratkem času vse parasite človeškega telesa, hiše in Živali, (stenice, bolhe, uši, kuhinjske Ščurke, klope i. t. d.) STIP se prodaja v vsaki lekarni. uniči parasite Dobiva se v lekarni Godim, Trst, „Airigea" Via Gin-oasrica 4 (e* Via Kima«) _AUa Madonna de!!a Salmc) Sv. Jakob. Glavni zastopnik za Italijo in kolonije : ADOLFO CECCHET TRST, Via San Nlcold »t. ti UVOD DffTT. BI1C1M-FU1ETT1 - TKt, Blfl Fflhrt FBli 23, tf. B. Trgana v kolk« (Iscliias) rokah in ledi fi i. t* d. Ivan tri diuv«. KauuIlMliti 10-12 !■ 15-17. Telafofl »tov. M. Ustanovil« L 1889. Poitai tek 10.533 Mestna Hranilnica Ljubljanska (Gradska štedionica) Stanja vloženega denarja LJUBLJANA S*—* »laičnega denarja nad360 amjoaov dinarjev. Praitrnova uHco nad 1040 mililonov dinarjev BpfCjrma vloga na hranilna knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti aajagodnejlemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najviije mogoče obresti. ln obresti, t&di tekočega računa. Je večje kot kjerkoli fliugod. ker Jaačl zanje poleg lastnega hranilnlčnega premoženja ie mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri ajej tt^'ff* denar nedoletnlb, župnijski uradi cerkveni in občine obč. denar. Nafl rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v nafi hranilnici, ker je denar tudi popolnoma varen. »i VL V Trstu, dna 12. )nni]a 1927. Zadrege z leonHeni zmzo li fevek Tmvsks-obrtil zbornici V zmislu veljavnih predpisov marajo zadruge z neomejenim jamstvom plačevati davek od premične imovine (ricchezza mobile): od pasivnih obresti, od čistega dobička in od plač in nagrad. E>avčni uradi uvrstijo pasivne obresti pri zadrugah z neomejenim jamstvom v razred B, in ne v razred A. To uvrščanje v razred B ima namen, olajšati zadrugam z neomejeaim jamstvom davčno breme. Kakor je znano, imajo trgovske in obrtne abomice pravico uvajati tudi svoje doklade, iz katerih črpajo denarne vire za svoje delovanje. Tako uvajajo tudi dokiade na dohodite, ki ga odmeri posameznemu podjetju davčni urad v razredu B. In tako se dogaja, da odmerjajo trgovske in obrtne zbornice tudi zadrugam z neomejenim jacaetvom pristojbine na podlagi zneska, ki jc vpisan v razredu B, in se pri tem prav nič ne ozirajo, ali so ti dohodki res le sami dohodki, ali pa tudi kaj drugega, kakor je ravno pri omenjenih zadrugah slučaj, ker se v do-tičnem razredu nahajajo tudi pasivne obresti in plače. Radi tega postopanja morajo zadruge z neomejenim jamstvom razmeroma z drugimi podjetji plačevati mnogo višje pristojbine trgovskim in obrtnim zbornicam, kakor bi jih morale- Da se ta krivica popravi, pa je treba, da se prizadete zadruge same zganejo in vložijo prizive na Trgovske in obrtne zbornice. Spodaj priobčamo vzorec za takšen ugovor, ki naj bo napisan na kolekovanem papirju 2 lir. » i ......li . . > . . 1927- Alla p. t Giimta Camerale della Camera di Commereio ed Indust- In base all'arl.52 del R. D. L. 8 maggio 192A, n- 750, Timposta camerale di cui 1'art. 50 pto c di quesio R. D. L. grava sul reddito prodotto nella circoscrizione del-!a camera e si applica solninento sni zeđitfttl netii iscritti nei ruoli delllmposta di ricchezza mobile di categoria E e C. Es^endo perd la ricorrente so-cietž. cooperativa (Cassa rurale) a garanzia illim., nella categoria B non viene iscritto soltanto il red-dito netto, cioe il reddito tempora-neo misto, nel quale concorre il eapitale e F opera, ma anche il reddito dci capitali, cioe gli interesni passivi sui depositi, che in real-tži apartengono alla categoria A, sicche il reddito iscritto nella ca- tegoria B del noatro ruolo si com-pone degli intereeai pautvi pacati sui depositi delto categoria A e del reddito della "categoria B, e quin-di esfio non rappreeenta nella eua to talita un reddito netto. Per ottenere il reddito netto agii effetti deirart. 52 R. D. L. 8 mag-gio 1924, n. 750 si doveva dal reddito totale Iscritto nella categoria B diffalcare il reddito costituito di di interessi sui depositi e soltanto la differenza casl ottenuta costi-tuiva il reddito netto, tassabile a sensi dell'art. 5C del R- D. L. sopra-citato. Sulla base del nostro bilaacio allegato per 1925 in copia il noetro reddito notio incluso nel reddito iscritto nel ruolo delfimposta di ricchezza mcbile di categoria B era di L.....nolmentre il resi- duo importo di L......che si componeva di intereesi passivi ecc-, appartiene alla categoria A, rispett. non rappreeenta il reddito netto. Era quindi tassabile a sensi di legge agli effetti deirim-posta came2*ale soltanto il reddito netto di L....... Si e percid, che la firmata vi«to, che nel ruolo delVimposta camerale sono inclusi redditi non tas-sabili, piropoae, che venga previ a eliminazione del redditi non tassabili rettificata la tassazione. (Gosp. vestnik). GOSPODARSKE POTHSBftCINE, KMETIJSKO ORODJE TRŽ. KM£¥. DRUŽBA V TRSOT ima v zalogi: ŽVEPLO, ventilirano Trezza» in žveplo s o% modre galice. MODRO GALICO nemško in angleško le za prednaročnike, kateri so predznamovali svojo potrebo. ŠKROPILNICE originalne «Ver-rnorel« in «Volpi». žveplalciike ročne in natartotne ploščnate. Vse posamezno dele za Škropilnice ter gumijeve kroglice in cevi. odao Utro v. JAKOB BEVC !§• kMp.fr v vsaki SBOlU p viSjft cea*. plstefe vii|e kot vrt drogi, i—ssiiiliilti ar la t 06 632 V zalogi imamo Se nekaj vreč ishrane, čiste francoske ajde, katero odpošljemo na Soljo po železnici. ftrffp*Mie PonniAm I zgotovljene A. - 2. panje, lesene sipeinike na 9 in 10 satmkov *a- klopne kozice za odlaganje satni-kov,matične mreže, umetne satnice iz naravnega voska, in vse potrebno orodje pri čebelarstvu. Na zahtevo pošljemo cenik. Umetna ©nojila, semena, kmetijsko orodje, klepala za kose, pluge, gnojnične sesalke, čistilnice za žito, mlečne posnemalnike, brane itd. TRŽ. K1B3. DRUŽBA V TRSTU ul. Torrobiaaca 19 in nh Bafflnarta &L 7 Telefon 44-39. ETERNIT za strehe Za losa - TRST VIA TRffNVO 1C. (Pri TRGOVINA LUIGI GREGORICH Trs« — Via Oinnastftca 15 NA OBROKE. Izgotovljene obleke in po meri, dežni plašči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najbolji« blago m najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. (693) Via Rom it 3, treUe nadstropje _i8naeijsk! cerkvi Shranita rssIovS £09 SJMTE BUSGUm — GORICA Apnacice ▼ Solkana. — Upiava V Goric« V» C. Capria H. 5, teL »t. 314. Apoenice, ki delujejo noč in dan. s« nahajajo ob ceati, ki peije iz Solkana ▼ Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja i* analize goriškega kmetijsko kemičnega poskuševališča od 13. aprila 1926., št. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev oki* (96.50*Apno je prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hraniti in pripravno za katerokoli rabo. Pri cenah j« 633 konkurenca izključena Zobozdravnik Dr. SftRDOC D. ordinira v TRSTU bi L takšst&tii. ^MM tigS** POMAGA PRBRAV PRSSTSSI ^U CKA1A ŽEJO tHS0M¥JC1 r ■ i * via Coroa&o-25 FERRO CH1NA PIGATT1 Okrenčevafaio sredstvo« predpisano od zdravniških avtoritet proti Okrepčevaino srea« p- p ^ ^ ^ OKREVANJE JRTM1ADBD registrov«!!« aadraga z neomejenim jamstvom Via Milano 20, prltJfcie (lfogal XXX ctt^bre) - Tel. 16-04 —. ........ " Li U J L ' - I Obrestuje hrafftlltte vloge po 5 7* VoSje vtocc, vszane aa po dogovoru. Davek na obresti plačaje zavod sam. * Bsvrluia nakasiBa p«c3 ugodnimi pogaja za Jugoslavijo In ostale Inozemske trgi©. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje Jj najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo fci vrednostnih papirjev aH dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. g Uradne ure od 9-121/* dop. in od 2V.-4 &*op. dajajte prednost holandskemu kakao 639 radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. G&sita ia iasiisv 68.558.1:33.- Telefon 5-18, 22-98 | VBfllVH**'«** ■ - - _ CENTRALA V LJUBLJANI mwA is mm Blmirjev E8JBLSB0.- Telefon 5—13, 22 93 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%%5 na tekočih računih po S%9 vezane vloge po dogovoru. - Prejema s DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Čer-oomeljr Kranj, Logatec, Novo mesto, Preval je, Metković n! zveza z slavijo Blagajna je odprta od »Va-121/« In od 14V*-16 Podružnice: Novi Sad, Ptuj, Maribor, Sarajevo, Split, Rakek, Slovenji-gradec. RogaSka Slatina &jid-* r - ■' ■—»jSBfi ZZINI VIA FEUCE VENEZIAN Podružnice Tržič - Panzano, Milj© - Koper SESTAVE žrtvuje del letnega dobička in prodaja vse izločilno blago vttnlh cenah pričenši z jutršnjim dnem. po polO1 IzloCllno blago Družinsko platno .... L Surovo platno, debelo . . . Zeflr.......... Blago za prte, visoko 150 . . Trt 12, visok 130...... Brisače, reklam Oo^etin za Upetovanje, po- 4 • m Nogavice, ženske, fazne barve . Nogavice ženske, prozorne, s c šiv#m, cene L 7.—, sedaj po . Nogavice, moške, škotske . „ Nogavice, moške, škotske, kockaste....... lOOO 6erp svilenih in mrežastih za vrat in glavo, prej L 12.—, sedaj..... Dnvettine, ostanki .... Namizne preproge 150X150 L 60.—, sedaj..... Gobasto blago, svileno, kockasto L 20.—, sedaj . . . Japon, svila, ostanki . • • 1.50 1.95 1.50 4.95 4.90 1.85 9,90 1.50 2.95 1.90 3.60 2.95 1.99 19.90 3.95 3.95 3.— 16 — 8.90 0.40 o.oo 3.95 4.95 Svilene ovratnice .... Svilene obleke za deklice do 12 let L 50.—, sedaj. . . 1000 dežnikov, moških L 20 sedaj po ...... • Trakl črni, barfunasti, visoki 1 do 10 cm L 5.—, sadaj . 10.000 ducatov robcev beli, veliki, ajour L 2, sedaj Listnice, usnjate L 20, sedaj Torbice, šolske, L 15, sedaj i. i d. i. t. d. Kon kuranino blago. PLATNO. Madapolan, debel . . . • • Madapolan, poseben . . . • „Pelle uovo", angleško, najfinejše ........ • Platno, bombažasto, visoko 80 . Platno, • • 150 a Platno, družinsko, trpežno 150 . Platno, . - 240 , Platno, surovo, debelo, oO . » Platno, debelo, .150. .... Cunje, na meter 2.90 3.90 4.50 2.80 4.90 6.90 12.90 2.95 5^0 3.50 Satin, najfinejši, »Roma« . Platno Madonna, debelo. . Platno, laneno, 80 cm. . . Cntll......... Blago za prte, angleško, debelo ......L ?-?o Prtia .... 1.-. ;*0 Blago za prta, barvano 1.50 Trllž, damask, 120 • • 9.90 3.00 a.— 2.90 12.— 2M 7.90 8.90 NOGAVICE Največja konlcure Nogavica, moške, različne barve........ Nogavica, moške, tiskane, fantazija....... Nogivict. moške, najfinejše Nogavica, ženske . . • • Nogavice, žen., škotski sukan. Nogavlcev ženske, prozorne, najfinejše....... Nogavice, ženske, pos. svila Nogavice, iemniške, debele Nogavica, šemnBke, debele jako prozorne..... aca. 1.40 1.70 6.40 2.50 4.— SJSO 4.80 7.50 9.50 Oobaste brisače ... L 34.— kg Brisače cr^pe, debele L 2.95 — 3.90 Platno Platno, svileno, črtano, za srajce........ Platao, svileno, francosko . 12.— Platno, svileno, zelenkasto belo in črno...... Svilene pletenine najfinejše vrste, zajamčene barve, za perilo in obleke, visoke 140 , 9.80 Tkanine Blago za hlače 140 novi do- hodi.............. Platno, afrikansko, modro, za delavske obleke, debelo . . Platno, afrikansko, modro za delavce........ Blago, fantazija, za ženske L 8.—, sedaj..... Volle, volnen, originalen, francoski (novi dohodi) . • . Crtpe, bombažast, marocame 100 cm ....... 3.90 4.90 3.60 9.90 5.90 BOMBAŽASTE pletenine, bele,rujave makč št. 1, L 4.95, št. 2 L 5.50 št. 3 16.— št. 4 L 6.95 Robci Robci, veliki reklam . . Robci, barvani, jako veliki . Robci, glavni, rožnati, črni, satinirani....... U— 0.75 3.90 RAZNO Ovratnice foulard .... Naramnice, navadne . . . Naramnice, svilene, s kostjo Trakl, svileni, rudeči, za glavo visoki 5 do 10 cm L 5.— se prodajajo po...... Gumbi iz biserne matice, po izrednih cenah Spodnje hlače, bele . . • Spodnje hlače, zefir . . . Spodnje hlače, zefir, najftn. Delavske srajce..... Črne srajce , Srajce, ženske, vezene, L 5.90 „ 7.9U Hlače, Izdelane, obleke, tute 1. t. d« 6.— 3.— 2.95 1.— 6.90 3.90 6.90 8.— 15.90 Izrabite vsi to priliko 1 Izrabite vsi to priliko S