Številka 91. TRST, v torek 31. marca 1908 __IZHAJA VSAKI DAN «b nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posutnifine številke se prodajajo po 3 nv£., (6 stotink) mnogih tobakamah v Trftu iu okolici, Ljubljani, Gorici, Sr&nia, Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. AjdovSčini, Postojni, Dombergu, Solkanu itd. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene i,- loče. CENE : Trgovinske ia obrtne oglase po 8 stot. mili-.eter, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov 20 s t rum. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vBaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglas; po S stot. beseda, najmanj pa 49 stci. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Sdinor-ti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Tečaj XXXIII Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti Je moč I VAHOČmNA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece S K e> naročbe brez doposlane naročnine, 6e uprava ne ozira. laiečiha u lffdsllsio iiduli .Eliiostl' itaie :tf!ol6tio K-V20, pol lita 2-ac Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo UbU. Nefrankova •.« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je po&iljati na upravo Ihta UREDNIŠTVO: al. Giorrio Oulattl IS (Narodni don t Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. lastni s konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorc'ji lista .Edinost" v Trstu, ulica Gforgio Galatti ffc. 1?. - PoStno-hranllnični račun St. 841-652. - - Telefon atav. 1157 .... BRZOJAVNE VESTI. Dopolnilna deželnozborska volitev na Goriškem. GORICA 30. Danes se je vršila dopolnilna volitev z a izpraznjeni deželnozborski mandat v slovenskem veleposestvu. Oddanih je b?Io 99 veljavnih glasov. Izvoljen je bil kandidat združenih naprednjakov in agrarcev Ivan Š a u n i g, župan v Biljab, ki je dobil 94 glasov. Aaton Zuccbiati, župan v Medani je dobil 5 glasov. Odlikovanja. DUNAJ 30. — Kakor je izvedel c. kr. ..Koresp, biro", je podelil cesar povodom sklenitve nagodbe z Ogrsko finančnemu ministru Korytowskemu in ogrskemu trgovinskemu ministru Košutu veliki križec Leopol-dovega reda. Državna tajnika Popovicz in Szterer.yi sta imenovana tajnima svetnikoma. 9ekci;ski načelnik v miniiterskem predsedstvu Sieghard je pomaknjen ad personum v tretji činovni razred. Razun tega so dobili različna odlikovanja obojestranski referenti, avstrijski in ogrski. Slovencu, sekcijskemu svetniku dr. Ivanu Ž- lgarju je izrečeno najviše priznanje. Knez Biilow na Dunaju. DUNAJ 30. — Nemški kancelar knez Biilovr je dospel včeraj zjutraj na Dunaj. Na kolodvoru je kneza pozdravil nemški poslanik pl. Tschirskv. Bii'ow se je nastanil v nemškem poslaništvu. DUNAJ 30. Knez Biilo\v je včeraj ob 3. iu pol uri popoludno obiskal ministra za unanje stvari barona Aehrenthala. DUNA J 30. CeBar je danes ob 11. uri dopoludne vsprejel v Schonbrunu nemškega kancelarja kneza Biilowa. Avdijenca je trajala 2 in pol uri. Po avdijenci se je knez Bulow povrnil v nemško poslaništvo. Minister za unanje stvari baron Aehrenthal je oddal v poslaništvu za kneza Biilowa svojo karto. Ob 7. uri zvečer bo pri bavarskem poslaniku baronu Tucberju na čast knezu Bulowu večerja. Ob 9 uri 40 minut odpotuje Biilow v Berolin. DUNAJ 30. Pol. Korresp. poroča, da &e je knez Biilow zelo povoljno izrazil o avdijenci pri cesarja, o avdijenci pri nadvojvodi Fran Ferdinandu, o razgovoru z ministrom za unanje stvari ter sploh o vsem posetu. DUNAJ 30. Knez Biilow je nekemu uredniku „N. Fr. Presse:t izjavil, da je imelo njegovo potovanje namen vrniti baronu Aehren-thaiu obisk. O tej priliki se je govorilo tudi o politiki. Z Aehienthalom sta podrobno razpravljala o vseh tekočih političnih vprašanjih. Oba 8ta popolnoma soglašala v vseh glavnih točkah, kajti obe cesarstvi smatrata kakor eno najvažnejih ciljev ohranjanje miru in naj goto veje sredstvo, da se ta cilj doseže je potrebno spora^umljenje mej velesilami. C. in kr. avstro-ogrska mornarica DUNAJ 30. Vojne ladije „Nadvojvoda Karolu, ..Nadvojvoda Friderik" in „Nadvojvoda Ferdinand" so 24. t. m. dospele v Ma-lago. Na krovu vse zdravo. — Vojna ladija ..Leopard" je dne 26. t. m. dospela v Kin-kiang, kjer ostane dva dni. Potem odpluje v Havkov. Vojna ladija „Fran Josip Iu je 2*. t. m. dospela v Beppu (japonska pokrajina Bungo), od koder odpotuje jutri. Na krovu vse zdravo. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 30. Po kratki debati k poslovniku je zbornica nadaljevala speci- PODLISTEK. 44 KAZAKI. Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Koča strica Jeroške je bila precej velika in ne stara ; a poznalo se je, da je manjkalo v njej ženske. Y nasprotju z navadno skrbjo kazakov za snago je bila izba vsa zamazana in v največjem neredu. Na mizi so ležali: okrvavljen zipun, polovica jajčje pogače in zraven nje oskubljena in raztrgana kavka za vabo jastreba. Po klopeh so bili razmetani: poršni, puška, kindžal, mošnja, mokro perilo in cunje. V kotu so se namakale v čebričku s smrdljivo vodo druge poršni; tam sta stali tudi velika puška in kobilka. Na tleh se je valjala mreža in nekaj ustreljenih fazanov, a okoli mize se je izprehajal, privezan za nogo, piščanec in kavsal po umazanih tleh. V nezakurjeni peči je stala skleda, napolnjena z neko mlečno tekočino. Na peči se je drl skobec, ki se je izkušal strgati z vrvice, in jastreb, ki se je skubil, je sedel mirno na kraju, pogledaval po jalno debato o prvi točki Na g v • jerega predloga. Pos\ Vlad (Romun) je stavil več dodatnih predlogov ter predlagal, da se jih tiska. Zbornica je pa :redlcge odklonila. Pos1. Zoltan Lengvel je stavil 19 sprem- njevalnih predlogov. Posl. Kmety • (stranka neodvisnosti) je izjavi', da bo glasoval za predlog Nagy jev, ako bodo vojaške iu gospodarske stvari skupne narave izključene od veljave spremenjenega poslovnik?. Proti prediogi je govoril še demokrat Petu, ntikar je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja ;ulri. Proračunski odsek avstrijske poslanske zbornice. DUNAJ 30. Odsek je nadaljeval razpravo o pravosodnem pročunu. Posl. Mast alka je protestiral proti kleveti, češ, da nameravajo češki poslanci z novimi prepornimi vprašanji motiti mir v pravosodju. Vlada je dolžna napraviti konec postopanju nemških sodnikov, ki sistematično odrekajo pravico. Teški narod bo znal z vsemi sredstvi izbojevati enakopravnost svojega jezika. Posl. Klofač je pokazal na razburjenje, ki vlada med češkim ljudstvom ter je pozval pravosodnega ministra, naj ukaže sodnikom, da v smislu zakona vsprejemajo tudi češke uloge. Posl. liomanczuk je kritiziral pravosodno upravo v Galicijo. Nato je bilo nadaljevanje razprave odgođena na jutri. Dr. Wekerle pri cesarju. DUNAJ 30. Mimsterski predsednik dr. \Yekerle je na včerajšnji avdijenci pri cesarju poročal o položaju na Ogrskem, o različnih tekočih po»lih in izlasti o volilni reformi. . Nekemu sotrudniku „N. Fr. Preske" je dr. Wekerle izjavil, da ni bilo na avdijenci govora o ustanovitvi nove ogrske banke. Ministerski predsednik Wekerle. BUDIMPEŠTA 00. (Oar. h i™) Mioi sterski predsednik dr. Wekerle se je danes zjutraj povrnil z Dunaja. Italijani v Afriki. RIM 30. — „Agencija Štefani* poroča : Minister za unanje stvari Tittoni je prejel od guvernerja italijanske dežele Somali nastopno brzojavko : Dne 15. t. m. je četa 512 mož zasedla Dan-ine, ne da bi naletela na odpor. Postojanko so utrdili. Četo sta podpirale dve vojni ladiji. Eksplozija smodnika. BLANKENBURGr am HARZ 30. — V tovarni smodnika v Ribellandu se je dogodila danes zjutraj eksplozija, vsled česar sta bila dva delavca ubita, trije pa ranjeni. Materijalna škoda ni velika. Sandžakatska železnica. CARIGRAD 30. — Turška komisija za proučevanje sandžakaiske železnice je imenovana. Ista obstoji iz štirih vojaških in dveh civilnih členov. Dela pričnejo že prihodnji mesec. Nov tunel. ST. GALLEN 30. — Danes zjutraj so prevrtali 8604 metrov dolgi tunel Ricken železnice Bodensko jezero Toggenburg, ki se jo gradi. S to novo železnico bo okolica Bo-demkega jezera zvezana z notranjo Švico. Požar. SOLNOGRAD 30. V Bischofshofenu je včeraj požar upepelil šest hiš. Škode je 170.000 kron. NAGV-SZEBEN 30. (Ogr. biro.) Požar je včeraj v romunski občini Polaka v Szeben-ski županiji uničil 50 hiš. Apostolski delegat v Carigradu. RIM 30. „Italie" poroča, da je papež ■imenoval tajnika brevijev ad principes mons. Sardija apostolskim delegatom v Carigradu. Maroko. TANGER 30. (Reuterjev biro). Mulej Haiid je zopet pismeno zahteval, naj ga di-plomatična zastopstva priznajo sultanom, Sultan Abdul Aziz je prosil, naj se mu pošlje v pojačanje 500 askarov. lati otidejo te dni v Rabat. Dogodki na Ruskem. Ruski reformni predlog za Mace-donijo. PETROGRAD 30. — Zastopnik lista „Rječu je imel z avstroogrskim poslanikom razgovor, v katerem je poslednji izjavil, da Avstro Ogrska popolnoma soglaša s temeljnimi načeli ruskih reformnih predlogov za Macedonijo. O nekaterih postranskih točkah se bo še med obema vladama prijateljskim načinom razpravljalo. Bomba v lekarni. FRANKOBORD o. M. — „Frankiurter Zeituog" poroča iz Odese, da so našli v lekarniški zalogi Lemmeja bombe. Generalni guverner je ukazal zalogo zapreti, dokler bo trajalo obsedno stanje. Trgovinska pogodba med Avstro-ogrsko in Srbijo. (Od našega beligrajskega dopisnika.) Čitatelji „Edinosti" nimajo morda toliko neposrednega interesa na tej pogodbi, da bi se posebno zanimali za podrobnosti iste. Iz slovenskih dežel se niti ne izvaža v Srbijo niti ne uvaža iz iste, izvzemši posamične slu- tojc, VI a%J p« . tudi ni moj namen, da bi cenjene čitatelje dolgočasil z naštevanjem raznih dat, marveč hočem o tej pogodbi govoriti na splošno, v kolikor je to važno s splošnega jugoslovanskega stališča. Srbija je — z malimi izjemami — skozi in skozi poljedelska dežela ; vsled tega izvaža poljedelske produkte, v prvi vrsti živino, uvaža pa indu^rijalne proizvode. Vsled tega je njena tendenca, da s pomočjo trgovinskih pogodeb čim bolj olajhča izvoz poljedelskih pridelkov. V tem obziru je bila za Srbijo posebno ugodna stara trgovinska pogodba z Avstrijo, po kateri (pogodbi) skoraj niti ni bilo carinskih mej med tema dvema državama. Avstrijska industrija je imela široko odprta vrata v Srbijo in i*tut?.ko odprto pot so imeli srbsk' volovi in prešiči v Avstrijo. Čeravno so srbski narodni ekonomi prepričani, da je bila prejšnja pogodba za Srbijo jako ugodna, dovoljujem si jaz imeti tu svoje posebno mnenje in trdim, da je bila ta pogodba na videz res ugodna, v resnici je pa bila za Srbijo škodljiva, ker je u p 1 i -vala demoralizatornona nje narodno gospodarstvo, ki je jako dolgo mirno dremalo v senci trgovinske pogodbe z Avstrijo. Kaj si je bilo tudi treba razbivati glavo : česar so imeli Srbi preveč, prodajali so v Avstrijo, iskupljeni denar pa je zopet romal v Avstrijo za nakup obleke, pohištva, že- strani na piščanca in obračal včasih glavo od desne na levo. Stric Jeroška sam je ležal znak na jako kratki postelji, postavljeni med steno in pečjo, v sami srajci, silne noge moleč na peč, in si obiral z debelimi prsti hraste na rokah, razpraskanih od jastreba, katerega je učil brez rokavic. Po vsej izbi in posebno okoli Jeroške samega je bil zrak napojen s tistim močnim, ne neprijetnim, mešanim duhom, ki je vedno spremljal starca. „Uide-ma, stric?" (to je: ali si doma, stric ?) je zaklical skoz okno bister glas, ki ga je spoznal stric Jeroška takoj za glas soseda Lukaške. „Uide, uide, uide! Doma sem, le noter!" je zavpil stari. „Sosed Marka, Luka Marka, kaj si prišel h stricu 1 Ali greš v kordon?" Jastreb se je prestrašil od gospodarjevega vpitja, zahlopotal s perutmi in vlekel na svoji vezi. Starec je imel rad Lukaško in je izključeval edino njega iz preziranja vsega mladega kazaškega zaroda. Razun tega sta Lukaška in njegova mati, kakor soseda, često dajala starcu vina, sira itd. iz gospodarskih pridelkov, ki jih Jeroška ni imel. Stric Jeroška,' ki se je vse svoje življenje dal voditi od čutil, si je vendar zmeraj praktično razlagal svoje notranje nagibe. „E kaj, premožni ljudje so," je govoril sam sebi. „Jaz jim dam divjačine, kakega fazana, oni pa tudi ne pozabijo na strica; prinesejo mi drugikrat kako pogačo ali cvrtja. „Dobro jutro, Marka! Vesel sem te,-' je vzkliknil starec dobre volje, hitro spustil bose noge s postelje, skočil pokoncu, prestopil parkrat po škripajočih deskah, pogledal na svoje razkrečene noge, in naenkrat so se mu zdele smešne njegove noge; nasmehnil se je, topotnil enkrat z boso peto, potem še enkrat in napravil vojaški „izstop". „Fino, kaj V1 je dejal in mala očesca so se mu svetila. „Kaj, ali moraš v kordon ?u je vprašal. „Vina sem ti prinesel stric, ki sem ti ga obljubil v kordonu." „Naj te Kristus varuje !a je odvrnil stari, pobral od tal hlače in bešmet, jih oblekel, jih zategnil z jermenom, vlil iz piskra vode na roke, jih obrisal ob stare hlače, počesal s koščkom glavnika brado in se vstopil pred Lukaško. Gotov!« je dejal. (Dalje.) leznih, lončenih, steklenih in tisoče drugih stvari. Se-le bivši avstrijski minister za vuanje stvari, grot Goluchovski je probudil iz spanja srbsko gospodarstvo. Tudi njemu se je zgodilo, kakor mnogemu drugemu, da je, hoteč proklinjati, nehote blagoslovljal Srbijo. Vspelo mu je sicer, da je preprečil srbsko bolgarsko carinsko zvezo, ali to je tudi vse, kar je dosegel. Po carinskem boju, v katerem je Srbija našla nova pota svojemu izvozu in položila temelje svoji industriji, in po več nego dveletnih pogajanjih sta avstrijska in srbska vlada slednjič vendar skrpali skupaj za silo neko pogodbo, ki pa ni zadovoljiva za nikogar, razun za Madjare, katerim se odslej ne bo trebalo bati konkurence srbskega izvoza živine. Seveda bodo imeli korist tudi Hrvatje in Slovenci, v kolikor se ptčajo živinorejo. V odgovor na oteženi izvoz živine, povzdignili so Srbi carino na uvoz avstrijskih industrijskih izdelkov in v tem leži glavna težina tega vprašanja. Ne treba, da je človek ravno osivel ob Studiranju nacijonalne ekonomije, marveč mu že zdrava pamet narekuje prepričanja, da država, ki ima preveč — hrane, ob pametni upravi vendar ne more propasti. Po krizah morejo biti pač oškodovani interesi posamičnikov — v srbskem slučaju: ekspor-terji živine — nikakor pa ne more propasti nprod. Nevarnost za narod je tam, kjer je preveč industrije, ako je prenehal eksport, pa tudi tam, kjer se poljedelstvo bavi pretežno ali izključno z vinogradništvom, ker se od samegi vina ne more živeti. Če pa ima dežela preveč poljskih pridelkov in meso, pa je največja nevarnost ta, da si prebivalstvo od preobilne hrane želodec pokvarja. In res so tudi v Srbiji prišli polagoma do tega prepričanja ter so prenehali smatrati trgovinko pogodbo z Avstrijo za življensko vprašanje Srbije. Alrn jo v đavoli prnnkJlA V.««««, >- r— - malo industrijalnih izdelkov, se da temu od-pomoči tako, da se, mesto da bi se ekspor-tiralo hrano, importira ljudi, ki to hrano porabljajo, t. j.: povzdigati treba lastno industrijo. Delavnih rok in kapitalov je vedno dovolj dobiti in ne obstojajo nikake carinske meje, ki bi mogle to preprečiti. Srbija, sledeča taki politiki, postajala bo čim dalje jača in ne-le politično, marveč tudi gospodarsko nezavisna država, a vebk del zasluge na povzdigi Srbije imel bo — če tudi proti lastni volji ravno tisti Golucho^ski. ki jo je hotel ponižati, a jej je v svoji kratkovidnosti le pokazal pravo pot, po kateri mora hoditi. Proti trgovinski pogodbi, kakoršao je sklenila sedanja srbska vlada z Avstro-ogrsko ni le opozicija, marveč se nasprotniki nahajajo tudi med poslanci večine in je sploh jako dvomljivo da li skupSčina vsprejme to pogodbo ? ! Srbija more biti hladnokrvna vspričo eventuvalnosti, da se bo carinska vojna z Avstro ogrsko nadaljevala, S r b i j a ne more nič izgubiti, pač pa mnogo — avstrijska industrija! Nemški krščanski socijalci iu avstrijsko narodno vprašanje. Ob prvih pojavih krščansko socijalnega gibanja pod — to treba priznati — genialnem vodstvom žilavega in neustrašenega sedanjega župana dunajskega dr.a Luegerja, je avstrijska slovanska javnost kazala neko mero simpatij do tega gibanja ter mu želela vspeliov. V prvem sta liju te evolucije v političnem življenju avstrijskih Nemcev so tudi res kazala znamenja, da bo nova etru;a, ako se uveljavi, blažilno vplivala na narodno prenapetost in objestnost Nemcev. Ali čim bolj je nova stranka napredovala in prihajala do veljave kakor političen faktor, tem jasneje je postajalo, da se nade, ki so jih Slovani stavljali v to novo gibanje, ne izpolnijo. \ prvih začetkih, ko so voditelji občutili potrebo simpatij in dobrohotnosti tudi od slovanske Btrani. je mlada krščansko socijalna stranke naglašala svoj značaj avstrijske ^tr.irke — torej stranke, ki hoče biti pravična narodnim aipiracijam vseh narodnosti v di/avi torej nasiteljica ideje in principa enakopravnosti. Ali to je bilo le s prrega začetka. In čim bolj se je stranka širila ia utrjala tembolj se je prelevljala v nemško nacionalistično stranko, dokler se ni v zadnjih par letih popolnoma nacionalizirala. Danes m ta stranka nič manje nemško-nacijonalistična, nego so nemški liberalci iu radikale?. Wo!f ne bi menda nič drugače postopal, nego po-stopa dr. Lueger proti dunajskim Cehom, ki i jih je par stotisoč. Dr. Lueger povdarja isto-i tako kakor drugi Nemci izključno nemški značaj Dunaja in se nič več ne meni, da je Stran II »EDINOST« stv. 'Ji V Trstu dne 31. marca 1998 to glavna me;>to države, ki po svoji večini ni nemško ter da imajo zbog tega značaja njegovega vsi narodi enako pravico do mesta dunajskega. V parlamentu pa vidimo kako nemški krščanski socijalni poslanci v v»eh narodnih vprašanjih zavzemljeja isto stališče kakor vse dmge nemške skupine m izjavljajo ob vsaki priliki, da so hočejo skupno z drugimi boriti za narolno pravo Nemcev, ki da so — tudi te velike laži se ne sramujejo pobožni krščanski socijalci — v naj veči nevarnosti. Krščanski socijalci so se torej popolnoma izneverili tisti avstrijski nalogi, ki so jej jo nekdaj pripisovali Slo/an?. To jim očita sedaj tudi nek zanimivi dopis iz nemških konservativnih krofov, priob-čen v „Kons. Korrespondenz". Tu se očita nemškim krščanskim socijalcem, da igrajo naravnost nevredno vlogo s svojim postopanjem nasproti nenemškim narodom. Vzlic dejstvu, da druge nemške stranke naravnost poniževalno postopajo žnjimi, vendar se jim krščanski socijalisti takorekoč vsiljujejo, ko gre za narodno borbo proti Slovanom in dvigajo ugled svojih političnih nasprotnikov. „Konzervativna Korespondenca" naglaša dalje, kako uče dosedanje izskušnje, da je metoda nemških liberalcev v postopanju z Ne-nemci popolnoma zgrešena, ker je Nemcem v resnici več Škodiia, nego koristila. Sedaj pa slede nemški krščanski socijalisti istej zgrešeni [taktiki ob narodnem vprašanju, kar le omraža Nemce pri drugih narodih. Ce bodo krščanski socijalci nadaljevali v tej metodi, bo to le na škodo njihovim političnim principom. Konservativna korespondenca svari Nemce, naj iščejo podpore pri drugorodnih skupinah. V to pa morajo pripraviti praktičneji ia pra-vičneji z eno be3edo: bolj krščanski program za rešitev narodnega vprašanja, nego ga imajo liberalci. Če ne store tega, zaidejo na zgrešena pota. Kakor jih vidimo te krščanske socijalce na delu, ni misliti, da bi to posvarilo kaj izdalo. Sploh smo zabeležili ta konservativni glas le radi tega, ker se protivi nazora, širjenemu močno tudi mej Slo7enci, daje z imenom „krščansko" in „katoliško" neizogibno spojena tudi narodna pravičnost. Gornja izvajanja osebujejo priznanje, da mi ijiamo na vsej nemški fronti — od okrajnega ievega Wol£ovega do desnega „krščanskega" krila — pričakovati ničesar v narodnem pogledu. To je pouk, ki naj bi ga Slovani dobro uvaževali. Kriza v parlamentarnem položaju. irroracunsEi ou^et prnje uu oene eo Karihdi. Glavne rti, ob katere se lahko raztrešči parlamentarna ladija in minister jtvo, sta v proračunu postavki za šole in juitico. Prva bi bila premagana; našlo je mGdus vi-vendi s tem, da je bita sprejeta Začkova resolucije, ki pozirlje vlado, naj ukrene potrebno, du se ustanovi češko univerzo na Moravskem. Ni to mnogo, ali resolucija je rešila vse iz zadrege, Hujše utegne biti z jezikovnim vprašanjem glede čeških sodišč. Čehi nastopajo v tt. m pogledu jako energično in zahtevajo, da so uradi strogo ravnajo po Stremayerjevih jezikovnih naredbah, ki priznavajo opravičenost Češkega zunajega jezika po celi češki deže'i. Nemci nočejo priznati te naredbe; Čehi pa grozijo z odstopom obeh ministrov iz kabineta in odstopom češkega kluba iz parlamentarne večine, ako vlada ne poda zadovoljive izjave. To zopet dokaže, kako potrebno je urediti jezikovno vptašanje potom zakona. Vlada, kakor znano, pripravlja tak načrt v sporazumljenju s prizadetimi strankami: ven-dar-le bo morala že ta teden podati kako izjavo. ki naj jo reši iz zadrege. Pričakuje ee zato z veliko napetostjo dotične izjave, ki jo poda minister Klein bržkone že ta teden proračunskemu odseku. polit je protestiral proti temu pri turški želi, zato prosimo, naj bq na3 ne umeva krivo in naj se uvažuje naše blagohotne Ruski predlog glede Makedonije. nasvete. Meščan. tt a -1 -i. j r l i i_ u * • Shod železničarjev. Eksekutivm ko- V dunajskih diplomatskih krogih se čuje, . koaiicije železniških organizacij vabi vse da je Bulowov obisk ua Dunaiu namenjen v železničarje na javni shod, fe ae bo vršil dne prvem redu balkanskemu vprašanju. Nemški « 190Q ob a uri zve6er v dvorani kancelar bi se hotel sporazumeti glede an- EinFtracht« (via Coroneo 15)< Dnevni red: gleškega in ruskega predloga v stvari make- » ^ Zahteve U8iužbecceT ri c. kr> državni donskih reform. Glede ruskega predloga se žd ici v Trstu< 2t Raznoterosti. še izmenjujejo mnenja med dunajsko m rusko železničarji vsi na shod! vlado. Ta ruski predlog gre za tem, da ss Koalicija železniških društev. reformna akcija glede Makedonije internacijo- Ugledna tvrdka J Serravalo je da-nalizira, to je, da Avstroog.ska in Rusija rovala za bolnike VIII psihiatričnega oddelka opustita vodstvo v tem vprašanju ter je pre- steklenic železnatega Kina-vma i>erra-pustila vsem evropskim velevlastim. Pogajanja va"0, se niso zaključena, ali gotovo je, da ne bo Naša narodno gospodarska organi-prcdlog Rusije v načelu odklonjen. Od zacija. Začetkom prihodnjega leta ustanovita druge strani ^e pa zatrjuje, da je Avstro svoji podružnici v Trstu. „Zivnostenska banka ogrska pristala na vse predloge Rusije. i pro Cechj a Moravi" ▼ Pragi in „Hrvatska Makedonske lige. | veresijska bankae v Dubrovniku. T a ~ , . , . , , , . Sedaj imamo v Trstu ze štiri vece slo- Iz Sofi.e poročajo da se. je teh dni denarne zavod#. Ustredni banko ustanovile več makedonskih H ki imajo; h 8pofitelea«, Jadransko banko" „Hra- namen, da razvijajo Čim večo akcijo za b*o-j ^ in posojilnicou in „Trgovsko-obrtno bodo Makedonije. V pravilih teh hg je po- ^ « ysi ti deQarni zavodi delujejo iz sebno naglašeno da se treba boriti proti tn* Tudi mladi nai Bjadran«, to hrvatsko srbskemu in grškemu nasilju v Makedoniji, do katere da imajo edino Bulgari pravico. _ % Dnevne vesti. društvo za mornarje in delavce nameruje usta noviti čim prej svojo hranilnico. Organizacija naših denarnih zavodov ▼ Trsta postane tako polagoma — zrno do zrna pogača — močnim Tkr^ ~ ii____ T. vinaroduo-gospodarskim faktorjem na našem Mrocnikom. Prosimo gg. naroe-; Jadran3k|mH morju< s tem faktorjem bodo nike. naj naročnino pravočasno obnove, j morali računati vsi — in tudi oni, ki mrzijo da ne bo presledka v dostavljanju lista, j nas Slovane! Posebno one, ki so zaostali z naroc- Črnogorski knez Nikola je v nedeljo nino, poživljamo, naj nemudoma po- j popoludne s svojim spremstvom na jahti ravnajo zaostanek, ker drugače bi bili d ko se Je TraCal 8 prijatelji prodajajo le ob nedeljah in le ▼ letnem času. domor- ker ob delavnikih in v zimi meščani ne pri- Kdo je lastnik ? Dne 14. t. m. so ne-hajajo na deželo, vendar priporočamo tem kateri delavci napravili izlet v Veliki Dol. Na gostilničarjem v premislek : Prosekn se jim je pridružil pes in jih spremil Ako bodo meščani vedeli, da dobe na do Velikega Dola. Ker niso vedeli, kaj početi deželi dobro vino in dobra jedila po primer- tam z psom, so ga izročili tamošnjemu županih cenah, bodo mnogo raje zahajali ven in nu gv Franu Trobec. se bo število izletnikov mnogo množilo, kar Žival je lep lovski pes starosti enega bo ravno gostilničarjem v največo korist. leta, in je bržkone vreden okolu 100 K. Ker Namen teh vrstic je torej, da bi po mo- se nihče ni še odzval pri g. Trobcu, je i«ti žnosti koristili meščanom in bratom na de- prijavil najdenega psa policiji. Porotno sodišče Dva ropa na Reki. Včeraj se je vršila porotna obravnava proti, Marku Rogulid, 21 letnemu delavcu iz Sinjskega okraja v Dalmaciji. Obdolženi čin je sledeči : Dne 3. septembra 1907. je prišel čevljar Maks Lečić iz Nerežin, ki se je slučajno nahajal na Reki, v neko gostilno pri mostu med Reko in Sušakom. Tam je našel obtoženca in igral žnjini na karte. Za-pustivšega gostilno pa je Segulić zalezoval svojega soigralca, ga napadel, groz'1 mu z nožem in vkradel mu denar za K 10 in razne vrednote za K 70. To je prvi rop. Drugi rop pa je obtoženec pregrešil proti Radu Ferkoviču. starem trgovcu obuval, s katerim se je bil vozil iz Zadra v Reko. Zvabil ga je v samoten kraj, ga tam ranil s kamnom, tako'da je ta padel ca tla, in mu potem vkradel K 335. Zraven tega je vkradel jest-vinčarju Ivanu Magrin v Planini kruha za K 2.80. Obtoženec jo trdil, da je nedolžen kakor gclobiek, a vse priče govore proti njemu. Porotniki so na vsa vprašanja glede krivdo odgovorili pritrjevalno, vsled česar ga je sodni dror obsodil na 10 let težke ječe. Obtoženec se je ves čas jako arogantno obnašal ; po razsodbi je hotel pa kar pretepati stražo in čuvaje. Naše gledališče. V nedeljo 5 aprila bo častni večer g. Marka V e b 1 e-t a. Predstavljala se bo 3-dejan:»ka veseloigra češkega pišate! a F. Šam-berka „Enajsta zapove d', v kateri bo g. Veble igral originalnega Gr gorja Kračo, strugarskega mojstra in poveljnika ireščanske garde. G. Veble si je v tem kratkem času, odkar je angažovan na našem gledališču, pridobil splošne simpatije tržaškega slovenskega občinstva. Izkazal se je jako dobrega in vestnega igralca in dosegel z \rsto fino;pogojeuib tipov in karakterjev lepe uspehe. (Župan Jeklen v „Revčku Andreičku'*, Ivanov v „Tujem kruhu", Smirnov v „Medveda4*, kmet Mokar v „Gospodu Jakobu", „Deseti br ji<, Jožel' v „Debori" itd.) Poleg tega si je g. Veble kakor tehnični vodja odra stekel m1 ogo zaslug. V priznanje njegovih zrislu^ mu daje odbor „Dramatičnega društva" ta častni ozir, benetični večer, katerega bo nase občinstvo gotovo poaetiio v velikem številu, da tako g. Vebleta moralno in materijalno nagradi. Društvene vesti. (Slov. akad. dr. „Adrija v Pragi) priredi dne 1. IV. t. i. ob S uri zvsčer v Revami „Union" svoj II. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapi?nika. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo odsekov. Gostja — prijatelji društva dobrodošli. Pevsko društvo „Višava" na Konko-nelju priredi svojo vrtno spomladansko veselico dne 17. maja 1908. Naznanja se to bratskim društvom. ' ODBOR Darovi. Za podružnico družbe sv. Cirila in Melodija na Greti nabralo se je dne 2o. marca na veselem sestanku gorjanskih in barkovljanskih prijateljev in znancev v gostilni „pri Starcu* v Barkovljah svoto K 9'10. Živeli zavedni darovalci! Denar hrani uprava „Edinosti*1. Nar. delav. organizacija Državni železničarji, učlenjeni pri N. D. O., se opozarjajo na današnji shod skupine državne železnice. Tovariši! Na današnjem velevažnem shodu se bo razpravljalo o predmetih, resno se tičočih naših razmer. Trstu, 31. marca 1908 »EDINOST« štev 91 Stran 111 Zatorej vsi zvečer ob 7 i pol na shod v dru- je-li to zakonito, da se že itak razmerno — ♦tvene prostore, ulica Lavatoio 1. I. Vesti iz Goriške. x Število slaboumnih se na Gori-&em vedno množi. Možke spravljajo t bol lišnico namirenih bratov ali pa jih pošiljajo v bližno Italijo, ženske sprejemajo pa v mest* eo bolnišnico ; pa obe 6ta prenapolnjeni teh aesrečnežev. Bolnišnica usmiljenih bratov ima prostora za 80 slaboumnih, v resnici jih ima pa v oskrbi 145. V petek so priveli tja zopet ?ri norce, a moralo se jih je odsloviti, ker ni rtikakega prostora. » Deželna norišnica se je sicer zgradila z ^romaimi stroški in bi se bila morala odpreti že začetkom leta, pa ne ve se še sedaj kedaj bo izročena svojemu namenu. Mesta zdravnikov in uradnikov so bila razpisana že iansko jesen, a imenovanje še ni sledilo nobeno. — Tzrok temu zavlačevanju je znan le de-: elnemu odboru ; da so se prijavili za razpisana mesta, strokovnjaki prve vrste, znano je pa tudi širšemu občinstvu; sluti se da Pajer namerava imenovati za vodjo norišnice osebo, ki ne odgovarja določenim predpisom ! x Dopolnilna volitev v mestni svet goriški. Po zastarelem mestnem Statutu, ki bikakor ne odgovarja sedanjim razmeram, izstopa iz mestnega sveta vsako leto tretjina svetovalcev in se vrše dopolnilne volitve navadno meseca majnika. Za letošnjo volitev bo razpoložen imenik volilcev skoz 15 dnij pri-,'enši s o. aprilom na magistrata vsak dan od 8 do 12 in od 3—6 ure popoludne, iz-vzemši popoludne ob sobotah in nedeljah. Reklamacije se vlagajo v teku osem dnij od 11. aprila naprej. Politične barve starešinstva ne bodo spremenile niti letošnje dopolnilne volitve; ostane vse pri starem, kvečemu da zameti enega :adikalca še skrajnejši prenapetnež. Slovenci se že itak ne vdeleže volitve; dr. Faidutti ia njegova klerikalna struja imata sicer vse polno besedi, a v volilno borbo ne posežejo, šer vedo, da radi popolne apatije volilcev ni inanja, da bi prodrli njih kandidati. Iz Tomaja. ^Žalostno so peli zvonovi, eo smo stopali dne 26. t. m. za krsto nezab-r.ega nam Rudolfa Skerla. Da, leči si moral v hladni grob ravno sedaj, ko je vigred razprostrla svoja zlata krila nad naravo 1 Ob Tvojem grobu plakajo stariši, ki so zgubili zvestega sina, plaka vdova z otročiči ki je izgubila zvestega skrbnega sodruga, p!a-*amo mi, ki smo izgubili dobrega prijatelja, milega nam tovariša. Bil si dobra, skromna duša ; a delal in •krbei si od zore do mraka za svojo milo iružiirco, ki si jo presrčno ljubil. In sedaj Te ni več — — ; da, prerano si nas zapustil. mnogo prerano. P. v. m. majhna državna podpora še tako pristranski ter nespametno razdeljuje ? — Takih in enakih drž. podpor ne potrebujemo, ker s tem se že itak siromašno ljudstvo razburja in navsta-jajo iz tega prepiri, ki bi se jim pa lahko izognili, ako bi bila ona mala podpora vsaj pametno razdeljena ! Toliko za danes, prihodnjič morda — kaj več ! Eden v imenu prizadetih. Gospodarstvo. Setve na Ogrskem. Kakor poroča ogrski statistični urad, so setve po vsej Ogrski dosedai povoljne. Isto tako prihajajo povoljne vesti iz Romunske. Te vesti vplivajo na borzo ter so se cene v zadnjih dneh znatno snižale. Sladkor Velta»*» vsakovrstnega pohištva - navadne do nsjfineje vrste po najnižjih cenah, - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini štv. 13 ter vogal ulice »v. Katarina. se je zadojih dni znatno podražil. Kakor j vzrok temu navajajo nepričakovani izvoz ▼ Ameriko. A to je pretveza, pravi vzrok je t ^^ kartelib. Včeraj zvečer se je odprla nova kavarna ORAZIO" ulica £opuedotto št. 22 katera je preskrbljena s tu- in inozemskimi listi ter izvrstnimi likerji. — 2 biljarda. Priporoča se udani Giol Ualnia. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nlcold štev. 9 (cad Jadransko Banko) Sprejem« od 13. do 1. In od B. In pol do 6. In pol pop Vesti iz Istre. Tujci v Opatiji. OJ 1. septembra 1907 . 25. marca 190G i e obiskalo Opatijo 16.116 i.ijcev. Od 23. dj 2i>. marca 1908 je prišlo 73 oseb. Dne 25. marca 1908 je bilo navzočih 4503 osebe. Jz Pod grada, Zaključkom šolskega leta '00 —1907 izpraznjeno jo bilo pri nas mesto olskega voditelja. Vsi smo biii zadovoljni, ker -no se nadejali, cU se vsled te spremembe nsše mizerne šolske razmere izboljšajo, posebno ko imamo tu raznih uradnikov, ki imajo ntrok za više šole in trpijo tudi materijalno ^kodo ob šolskih razmerah, kakor so bile dotlej. Nu. t- našo veselje se je obrnilo res na •Ije, ker dobili smo usornega nčitelja. r ka-imi so bili zadovoljni učenci in stariši. V :--ku fj mesesev &e je dosegel vspeh. kakorš-' ga nismo opazili poprej v več let:h. Toda to naše zadovoljstvo ni dolgo tra-.lo. Kmalu na3 je najneprijetneje iznenadila s, da se imajo povrniti stare razmere, to - : da s? hoče našega priljubljenega učitelja i •neniti z drugo osebo, ki se ima premestiti v Pcdgrad službenih ozirov". Kdo ne j ltueje fraz1* o „službenih ozirih ?" Iu iz t a-a i b vzrokov ima priti dotičnik s s 1 a b š e ga a a boljše! To mesto ni bilo razpisano in boljši a-spirantje niso prišli v ,.ternow. Pa tudi s tem -i je ravnalo proti zakonu, da se je sprememba izvršila tekom tečaja. Zakon zabranjuje t?. V naatru slučaju pa ni bilo prav ni-iUikesa razloga, za tako spremembo tekom semestra. Proti takim dogodkom protestu-;e;no torej najodločneje in opozarjamo tudi - slance ra t?, kričeči sln^aj. Sicer začne g"0-iti ljudstvo samo n* način, kakoišnjega nismo še vedeli v Istri. Posebno kompetentne t hiasti drtbe primerno plačilo prej ali slaj. Za danes le toliko. I:đani dekret naj se ro.- ej takoj prekliče v intere3« šole, učiteljstva n oblasti samih 1 Razdeljevanje sena kakor državne podpore. Na železniško postajo v Borštu, so ošli dne 19., oziroma 23. marca t. 1. tri "tgoni sena in sicer zi vso Dolinsko občino, lovek i>i mislil da se bo ta mala podpora saj p ;metiio. razmeram primerno delila. Toda — ni bilo tuko ! Od teg« sena 30 dotvli delež tudi taki, ki so prej Že svoje seno prodali ter zdaj še s tem tržili, dočim je kakih 17 njih, ki so li zares potrebni, ostalo — kakor pravimo po domače — z „dolgim nosom". Dovoljujem si torej vprašati si. c. kr. .krajno glavarstvo v Kopru: je-li to pravično Razne vesti. Eden prvih lovcev na svetu je vsekakor grof Danckelmann. rojen leta 1864 pri Trebnici v Šteziji. Grof je počel zahajati na lov že kakor Sleten dečko ter je 2e na svojem prvem lovu ubil 18 zajce? in eno vrano. Dosedaj je skupno ubil nad 100.000 komadov divjačine, od tega največ zajcev (30.299), potem gnjetela (22.815), trčka (23 885), kuncev (22.059), in golobov (14.345). Največ je v enem dnevu ubil 1037 komadov. Koliko ao potrosili Španci ca odkritje Ameriko. Glasom listin, ki so jih našli v španskih arhivih in ki jih je priobčil neki genoveški list, eo bili stroški za odkritje Amerike nastopni : Krištof Kolumb je dobival 1600 lir letne plače, dva kapetana dveh drji-gih ladij, sta dobivala po 900 lir. Mornarji s) dobivali na mesec po 12 lir 25 centesimov. Oprema ekspedicije je bila vredna 14.000 lir. Vse skup zračunjeno je odkritje stalo 36.000 lir. KrSčanitvo na Kitajskem. Leta 1865 so Kttajski misijonarji spreobrnili na I^SSSf krščanske vero samo šest Kitajcev, a od leta 1900 do konca 1907 so jih krstili nad 50.000. Izseljevanje. V Galiciji se množi izseljevanje od dne do dne. Vsak dan je na progi Lvov-Osviezim štiri do šest posebnih vlakov s 4.000 do 5.000 izseljenci. Za varstvo mater. Na Francoskem imajo posebne zavode za porodnice, dojilje in dojence ; v tovarnah so posebne sobe za čuvanje ia prehrano dojencev. Tudi na Španskem in v Italiji je poskrbljeno za matere in dojence. V Avstriji se je ustanovila lani zveza za varstvo mater. Program zveze je obširen in vse hvalo vreden. Zveza bo delala na to. Trst, Acquedotto 3 ————— zelene table ——— Napoljska zmes Pasta di Napoli garantirana po ja in 36 krajcerjev prodajalnica švicarskih ur JOSIP OPPENHEIM urar in i2delovatelj časomerjev. TRST — CORSO štev. 5 — TRST blizu knjigarne Vram Begata izbera zlatih, srebrnih in kovina-__stih ur. ==e Stenske ure z modernim zvonilom. Prstani, uhani, verižice i. t. d. po zmernih cenah. ZALOGA PiVA STEINFELD iz tovarne Bratov Reininghaus in is meSčanske tovarne „Pilsner Urquell" = v P" snu = 1 eodfekih kakor tudi v buteljkah. ISEGiessbabler vedno sveie klale vode pri ANTONIO DEJAK, junior TRST, via degli Artisti št. 9 in 11 TELEFON itev. 505 i i m H H MBBMMJ-HH I Giacomo Pellegrina:: Zavod za nikelovanie Trst, ul. Stadion 10 (dvorišče) Pozlačenje in posrebrnenje cerkvenih predmetov, svečnikov, poprave umetniških pred. metov in potrebščin za dela iz žolte medi. Denarna posojila da dobe obrtne delavke dopust dva tedna [>0prav]janje se izvršuje po dogovornih pred in štiri tedno po porodu ; isto ugodnost n^j se prizna uslužbenkam v trgovinah, pisarnah, služkinjam, poljskim delavkam in z -poselnim v domači obrti. Dojiljam naj se zagotovi, dokler ne delajo, primerno odškodnino, UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov izdiranje zobov brez ™ vsake bolečine v 2obozdravniškem kabinetu Dr. cermšk i« jj. Jnscher TRST ulica della Caserma štev. 13r ti. nadst. cenah in z garancijo. v\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\ v\ wx w v vsakem znt-sku, prati Jamstva, zamorsjo dobiti oseb« vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila. ¥ vsakem znesku se dajejo po želji strank prof! primarnim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti to Jo na JOSIPA ZIDA&Io ulica, della Caienua it. 14-, Z. nadat od 9.—12. prodpol. io od 3.—6. popoludne. 'sS*1 Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: GraškePoalards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanlle sta 15. Ogodna prilika! I I I I I I I I 14 M .1 it 111 II ll>«lllllllllll*||lll!l še malo d&sa gostilničar Restairacije m vaii v Sežani se toplo zahvaljuje vsem starim in novim gospodom gostom za obisk ter se priporoča tudi v nadalje. = — 2 i!s:t ogla."4. ra?r»Gf.jo »o 3 Btot. besedo; i&ascnušig^un« ;e 3: Dolalnloa pasov, klinih pzsov, t»«Jlc-itih nofiovlc, obvez, ravnodriajev, ber-flelj in biddt Irigatorji od 91.120 naprej. Toplomeri za vročico k 2. »av. K — 50. 1 rstu je odprla sledeče podružnice : Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogai ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera koroškega lesa po konku venčni h ceuak. Sk? nina Kožne bolezni in kron. Mcrbus Briyhitii Proti n Otrpnsfost in razne ženske bolezni Ischias Ne prekosi j i vi lečlloi uspehi ^^ Krapinske toplice HRVAŠKO (Hrv. Švica). Termalno zdravilišče, uspešno ozdravljenje s pomočjo termalne pitne vode. GUERINO MARCON :: ulica Zfvarnella štev. 3. :: Priporoča svojo zalog-o og^lja m drv kije vedno preskrbljena z najboljšim krar skim blagom. Prodaja na debelo in drobi. Pošiljanje na dom. Telefon št. 1664 Carl Samez *Jg- ___BiSCM-a. krojacnica Trst. ulica Ter di San Piero 4 izvršuje obleke civiliste in vojake. Priznana od oblastnij, kakor nejmočnejša, najzdravejša ln radioaktivna termalna kopelj 38--44 stopinj C, z največjo malr.o kopoSj v Evropi. Doteče in odteče v 1 minuti 3800 litrov. Separatu«1 uiraaiorn-.tc kadi in Douachi*. Edine v ttj visti obstoječe «obe za potenje. Odprto od 1. aprila Uo konca novembra. Zui/anc ceuept«mbra. KopUiični zdravnik Doktor Ed. Mal. Klin. m as sage. Telovadba, elelrika i. t. d. Prospekte in pojasnila dajo Kav liateijstro Krapinskili Toplic na Hrvaškem. najkrepilnejša krnico za ter- ZdruviliJd-e ■ st*nova!iji, največji higij^nitnl k o ni t' rt. I/, vratna re-Ktav>acija in lcararna. Ceuu zuierne. Oitalue *a konTo^sseijske Nobe. -Dvigalo, krasni rrtovi. l.e|>a farna i-erkc\. Stalua j;o a roboltu>-H(:gatec, ^črtu Diiuaj-Trst. , 2 uri; od postaje Zabok-Krapinski* Toplice (tir a Cakorec- Zagreb) i uro Na obeh postajali pu.*fni landaier. privatni To/ovi. Privatni avtomobili po narooitvi pri kopaliao-nema ravnateljstvu do postaj Zabok, Krapina, Toplice, Bogateč in Poljoane. flET Podpisani itn v a'lol Z,as sr.ratto vecohle štev It as vogla ulice San O orll zal ooo -m* ■a domačo rabo, priđe] i it air.ji^ leri-ndn* t Bolu {otok ta ga prodajam t »odt iih Id irolCAb. Ze i«ic kraj Yk» •agotoTlja. da je kak't ct najbolje. D* unor*m cp'»j!» odjemalcem jamčiti trn • -rm .k!r 11, da ga do>»i»a« t origrlnalnib aodo> kih aara • cost : s mojih kleti v Beli (a da ga tako raspciil m d. tanovaoja. Z t krčmarle ia&aja krčmarje ▼ B%dl, da i gostilničarje primerne cene. (ivtMIlM • Vi»o caroč^v balciim ■« ivan ovitani6 ^.Velika izbera manifakturnega blaga za moške fin ženske obleke in razne druge ^potrebščine i proti p \acWw na obroke ulica Jliuloiiiiiiia štev. 11^ m. M. KAri^, TRST €5uvar0 Sauli odlikovani klepar Trst, ulica Pozzacchera št. Z >oVA SPECIJALITETA: kovinaste črke. & k m Trgovina z manujaktunilm blagom -m ANTON SANZiN pok. Frana - Trst, Barriera vecchiašt. II Veliki dohod zefirja, perkalti, satena, batista in perila aiOBiiStGI, ČIPKE, KiCAM in EIEOSNAEIKFE. VERA Stekleni«i je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Mi sc plavolaso, kestinjcvo, {rnikasie, Cm barv«. S"— K v odlikovani lekarni PRENĐiHI ammmm rciUJktre fo pofttaum pon^i. ■■hmmmmm Prodajalniea jestvin ! feler psternel, Crsi ulio a &iuiia 76. , Protlaj'i: kavo, riž, testenine, sladkor, na^o. maii. milo, cijc, sveže In suhi sadje,koBtanj. otrobf.sočivje i: . Poštne pošiljatve na deželo o i 5 kg naprej, j Otrobi, moka. oves na drobno ia debelo po kanka* renčnlh cenah. Vsaki dan svežo blago. ■ohišfoo solidno hi alegantno st«" po zmernih cenah Bafa^le Ifaiia Trst — via maicanmn 7 mehanična delalnica Trsi — ulica del Trionfo 1 izvršuje viakovrutna kovaška in mehaniška deia kakor tudi nikelovanja. Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopeJji Cene zmerne. Počkaj & Kogl. Hotel Balkan