LETO II. LJUBLJANA, 8. MARCA 1924. VlAROČNlNA ZAJVGOSLA-VllO ČETRTLETNO DIN I5* CELOLETNO DIN 6©/ZA INOZEMSTVO 7E DODATI DOjTNlNO/OOLA$I PO CENlKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA PO din 150, vredniJtvoinvprava- V VČITEL7SKI-TISKARNI/ ROKOPISI lE NE VRAČAJO/ANONIMNI DO-‘PlSl • $E • NE • PRIOBČV -lElO/POjTNlNA PLAČANA V-GOTOVINI Reducirancš! — Brezposelni! S HO v soboto, dne 8. marca 1.1. ob 8. uri zvečer v Mestnem domu. Pridite vsi, ki Ste bili po dolgoletnem službovanju vrženi na cesto! Pridite vsi, ki nimate kruha, dasi bi radi delaii, pa Vaša mesta zaseda o nam sovražni tujci! Zveza ljubljanskih Orjun. Čiščenje v Sokolstvu. Politično delovanje in sokolsko nedelovanje g. dr. Vladimira Ravniharja je dovedlo starešinstvo Jugo-slov. .sok. saveza skoro do popolne neaktivnosti. Mesto, da bi ono delovalo samo na izglajenje diferenc in notranjo učvrstitev velike sokolske organizacije, nastaie so v njem samem take nasprotnosti, da je vsako resno delo skoro onemogočeno. Dva člana sta izstopila, izmed ostalih jih pa nekaj sploh ne prihaja več k sejam. Razumljivo je, da sokolstvo vsled tega z zanimanjem pričakuje glavne savezne skunščine, ki je sklicana za 23. t. m. v Ljubljano. V ospredju zanimanja stoji vprašanje političnega udejstvovanja saveznega j staroste in vprašanje kandidature j istega. Kot nam poročajo iz južnih -krajev naše države in kakoi sledimo iz pisanja političnih listov, vodi se iz izvestne strani strastna agitacija za ponovno izvolitev dr. Ravniharja. Po načinu iste ni težko uganiti, da izvira ista od interesenta samega. Če že ne neposredno, pa čisto gotovo posredno. Ker se pri nas v Sloveniji iz popolnoma nerazumljive ozkosrčnosti vodilnih sokolskih delavcev o zadevi ne razpravlja niti v sokolskih listih, smatramo za umestno in koristno, spregovoriti o zadevi v svr-ho informiranja Sokolstva v Sloveniji, ki je v obrambi čistote Tyr-šovega programa vedno stalo na Prvem mestu. Po geslu »ne časti — ne slave« in Predvodeno po čistem jugoslovanskem nacijonalnem čustvovanju je Paše Sokolstvo premnogokrat žrtvovalo marsikatero svojih ugodnosti v korist razvoja celokupne sokolske organizacije v državi. Idealni delavci v vodstvu, da ne spominjamo imen dr. Oražna, Gangla, Vidmarja, Bajželja, Ambrožiča, Pivkota in dr., so navzlic vsem zaprekam, ki jim jih je mnogokrat stavilo nerazumevanje med brati na Hrvatskem ali drugod, so z vnemo zidali na zgradbi tudi po notranjosti edinstvenega jugoslovanskega sokolstva. Njih krivda ni, če je zavladala neenotnost v vodstvu samem, niti ni krivda na tehničnem vodstvu organizacije, katerega je v zadnjih letih upravljal načelnik dr. Murnik, po svojih tehničnih zmožnostih strokovnjak, za katerega bi nas zavidale še druge mednarodne telovadne organizacije. Krivda neenotnosti leži v dr. Vladimirju Ravniharju in vseh onih ljudeh njegovega kova, ki niso smatrali Sokolstva za organizacijo dela, temveč za torišče osebnih ambicij ‘n častihlepja. Če se danes dvigajo glasovi proti takim »sokolom«, prihajajo iz vrst aktivnih, poštenih in idealnih delavcev. Ne vodijo jih pa niti najmanj politično strankarski motivi, kakor je tudi popolnoma po-grešeno mišljenje, da izvira nezadovoljstvo z dr. Ravniharjem iz dejstva, da je 011 pristaš NNS ali kam že pripada sedaj. Vzroki temu tiče drugod in če iih hočemo pravilno razumevati, moramo si biti tudi na jasnem, kako ie dr. Ravnihar prišel do mesta sta- roste in kaj je v letih svojega sta-rostovanja napravil. V dobi stvara-nja jugoslovanskega sok. saveza iz dotedanjih treh plemenskih sok. zvez je usoda naklonila najidealnejšega Jugoslovana, pokojnega dr. Oražna. Dasi je bil včasih premehek v svoji duši in premalo odločen v svojih dejanjih, je njegovo ne-dvomljivo Jugoslovanstvo dalo no- vi organizaciji ne samo sijaj, ampak tudi srce, ki je z močnimi utripi gnalo v posamezne dele ljubezen do edinstva in skupnosti. Dr. Oražen, nepozabni naš prvi starosta, je ves svoj čas — ne rečemo samo prosti — posvetil sokolski organizaciji in v njegovem stanovanju so se poleg rednih sej vršili redni sestanki, na katerih so se snovali načrti in pripravljalo delo. Na enem teh sestankov je prišel razgovor tudi do vprašanja, koga predlagati za saveznega podstarosto. Da bi ne padla takrat beseda, ki jo je izustil br. B., ki je v pomanjkanju drugih kandidatov predlagal dr. Ravniharja. Dasi vsi niso bili zadovoljni, prišel je vseeno v predlog, ker so v njegovem položaju vsi pač videli reprezentativno mesto in so vedeli, da bo dr. Oražen deloval sam. Kdo bi takrat slutil usodno smrt. Ker je Vidovdanski sabor določil za sedež starešinstva Ljubljano, je jasno, da so sokolske organizacije drugih dveh narodnih plemen prepustile vprašanje kandidatur Slovencem in glasovanje na skupščini je bil le formelen akt. Tako je prišel dr. Ravnihar do mesta podsta-roste in drugače tudi priti ni mogel, ker je bil med jugoslovanskim narodom malo, ali boljše nič znan. Tako so konečno prišli v starešinstvo tudi drugi člani, ker konečno ni mogoče, da bi poedinca poznali vsi člani. Podčrtati smo pa morali to vsled tega, ker skuša dr. Ravnihar, odnosno njegovi priganjači danes ravno v srbskih listih predočiti, da je on nosilec zaupanja vsega jugoslovanskega naroda. Da je postal starosta, se ima zahvaliti nesrečni predčasni smrti dr. Oražna, katerega je zastopal kot podstarosta in je bil na prihodnji skupščini izvoljen ha predlog starešinstva starostom. Iz rok svojih ožjih sodelavcev je prejel čast, danes pa odreka istim pravico presojati in obsojati njegovo delo in nedelo. To je stvar okusa in osebnega takta. Bilo bi konečno vse dobro, če bi dr. Ravnihar mesto staroste vsaj izpolnjeval. V vsej dobi pa odkar nosi trobojno šerpo saveznega staroste, zadovoljeval se je s tem, da je točno prihajal k sejam, otvarjal jih in zaključeval, predsedoval sestankom in hodil v avdijence ali zastopat. O kakem drugem vodstvu ni bilo niti govora. Izven oficijelnih sej njega sokolska pisarna ni videla, o tem se lahko društva prepričajo iz dopisov, ki so podpisani dosledno od br. podstaroste Gangla, v kolikor niso bili s početka signirani s faksimile štambilko. Skratka, on je zavzemal samo častno mesto sta- roste, delo vezano s tem mestom je pa prepuščal drugim. Razumljivo je, da ni mogel uživati simpatij ostalih članov starešinstva, ki so delu v organizaciji zlasti v predzletni dobi žrtvovali ne samo dneve, arnp.k tudi noči. Nepriljubljenosti je pripomoglo tudi nedemokratično njegovo obnašanje, a to moramo, dasi je skrajno neso-kolsko, pripisovati njegovemu temperamentu. Čim manj je delal v organizaciji, tembolj se je udejstvoval v politiki. S kakim uspehom, to ne spada sem, a na kak način, to je važno. Kot starosta Jugoslovanskega Sokolstva, ki je na Vidovdanskem saboru osvojilo dogmo Jugoslovanskega naroda je začel v svoji politični ka-rijeri operirati s tremi samostojnimi narodi. Povzpel se je celo do neokusnosti, da je to protijugoslovansko teorijo zavlekel na sokolski banket, ki ga je povodom savezne skupščine priredila beograjska občina. Kot jugoslovanski Sokol je povdarjal kulturne centre treh narodov. Nit takih in enakih doslednosti se vleče skozi vse njegovo politično življenje do zadnjega njegovega koraka, ko je začel v Sloveniji propagirati radikalno strankarstvo. Mi vemo sicer, da je v Sokolstvu posebno na jugu države mno- go dobrih delavcev, ki se prištevajo radikalni stranki, kateri pripadajo od nekdaj. Vemo pa tudi dobro, da je radikalna stranka v Sloveniji dosledno podpirala tujerodni živelj na škodo Jugoslovanstva. Da ona stremi za plemensko hegemonijo Srbstva, to je konečno povedal celo Mussoliniju zastopnik organizacije Srnao, katere član je Pašič in drugi radikalni veljaki. Če noče torej Sokolstvo likvidirati s svojim Jugoslovanstvom, mora razčistiti to vprašanje. Iz edino tega vzroka vlada med idealnim slovenskim Sokolstvom nezadovoljnost s sedanjim starosto in edino ta vzrok je zadosten, da se odstrani. Če bi dr. Ravnihar bil Sokol, odstopil bi sam, če ne more svojega prepričanja spraviti v sklad z integralnim Jugoslovanstvom. Ker pa ni, rajši vidi, da razpada starešinstvo, samo da on lahko v Beogradu mešetari z veliko organizacijo in svojo predsedniško veljavo. Skrajna demokratičnost, bratstvo do bližnjega in nesebičnost, brezkompromisno priznavanje Jugoslovanskega naroda, to so lastnosti jugoslovanskega Sokola. A sokolski starosta dr. Ravnihar nima nobene izmed teh! Nova Pravda" in Orjuna. 55 Glasilo narodno - socijalne stranke »Nova Pravda« je na pustno soboto priobčilo pod naslovom »Mi in Orjuna« sledeče vrste: Mi narodni socialisti smo svoje-časno pozvali naše strankine pristaše, da izstopijo iz Orjune. In zakaj smo to storili? Orjuno je ustanovil bivši minister demokratske (ljudske) stranke Pribfčevič. Program je bil nadvse impozanten. Toda niti oddaleč se ne da spraviti v sklad s človeško logiko. Že ime »Organizacija jugoslovanskih nacijonalistov« nasprotuje dejstvu, da bi mogel biti član te idealne organizacije oni, ki pripada po svojem političnem prepričanju demokratski ali katerikoli drugi ljudski (iz raznih narodnosti sestavljeni) politični stranki. Takrat, ko je vodja JDS ustanavljal Orjuno, je ta stranka izdajala volilne letake za 18. marc 1923 z besedilom: »Wir vverden keine na-tionale Politik treiben.« Lovila je glasove z zatajevanjem narodnosti v madžarščini in nemščini. Vsi prvotni voditelji Orjune pa so bili iz politične stranke JDS, ki je ena največjih zaščitnic mednarodnega velekapitala. Narodni socijalisti bi mogli Orjuno priznati le v tem slučaju, če bi se njeni člani rekrutirali le iz nolitičnih narodnih organizacij ali pa, če se vstopivši člani absolutno odrečejo članstvu mednarodnih političnih strank. Kajti dveh ljudi v eni in isti koži — ne pripo-znamo. Zato, Orjuna, ven s hinavci! Potem smo vsi z vami — Narodni so-cijalist. — Mi se svojcas nismo niti najmanj razburjali nad bojkotom, ki ga je z velikim hrupom vodstvo na-rodno-socijalne stranke proglasilo nad našo organizacijo, ker smo dobro vedeli, kaj bo posledica. Pošteno misleči in res nacijonalno čuteči pristaši narodno - socijalnega programa so obrnili svojim voditeljem hrbet in vztrajali še v naprej v Or-juni. Gnojnica, ki jo je »Nova Pravda« nabirala in sipala na nas, se je pa razlila po glavah njenih duševnih očetov. Ko jim je smrad končno le malo preveč udarjal v nos, so se skušali preorijentirati. Nekateri v smeri, ki »idealnemu« delavcu tudi nekaj nese, drugi so zopet trobili k umiku. Tako moramo tudi gornje vrste smatrati kot taktično pregru-piranje, četudi skrajno ponesrečeno. Ni nas volja polemizirati z voditelji brez strank, politiki brez programa in ljudmi brez doslednosti, ki za svoj »boj« proti velekapitalu vlečejo plačo od Jadranske banke. Niti nam ne pride na um, prepričevati ljudi, ki še danes verjamejo in pišejo, da je »Orjuno« ustanovil Pri-bičevič. če ne poznajo niti zgodovinskega razvoja našega pokreta, jim tudi ne moremo zameriti, če ne morejo razumevati našega programa. Vendar bi si vzpričo trditve, da so vsi prvotni voditelji Orjune izvirali iz demokratske stranke in vedno podčrtavane narodnosti gospodov okrog »Nove Pravde« dovolili vprašanje, kje so ostali, ko se je snovala Orjuna. Odbijali nismo nikogar in kdor ni prišel k nam, ga nismo prosili. Mesto pomoči nas je njih glasilo brez najmanjšega povoda začelo besno napadati. Danes pa, ko uvi-deva, da je njegovo brezvestno in nesramno pisanje škodovalo le stranki, ne pa nam, se skuša posaditi na tronček pridigarja in stavlja nekake pogoje, da bi šlo vodstvo narodnih socijalistov z nami in »priznalo« Orjuno... Mi smo odklanjali konkubinat z močnejšimi strankami in se zahvaljujemo tudi za pomoč »oficijelnega« vodstva narodno - socijalne stranke. Kar je v njej dobrega, je itak včlan-njeno pri nas, politikov pa, ki jim je še po Splitskem kongresu program organizacije jugoslovanskih nacijonalistov nelogičen, ne bodemo mnogo pogrešali. Bali se nismo njih groženj in bojkota, pa se tudi ne potegujemo za njih »priznanje!« Ker njih »politična narodnost« je od pustne sobote. Šl. izplača takoj uprava lista dotične-mu, ki bo našel v listu neko gotovo napako. Ta napaka se bo nahajala samo j v 1 izvodu izdaje št. U.—27. Kdor jo bo našel, naj nam javi. Pazite na vsako malenkost! Uprava. Propadanjepoimovanja castL Nedavno smo brali, da je športklub »Primorje« imenoval za predsednika svojemu častnemu sodu g. dr. Vladislava Pegana, odvetnika v Ljubljani. Nismo verjeli svojim očem, toda ravno navedeno dejstvo nam jasno priča, kako nizko je padla morala v povojnem času. Na mesto, kamor je pred vojno smel le kristalno čist značaj in mož vse časti vreden, je postavil ugleden klub človeka, ki je o njem pred komaj tremi leti sodišče izreklo sledeče mnenje: U III. 107/21. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Obtoženec Josip Remec, roj. 27. februarja 1895 v Ljubljani, prist. tja, k. v. samski, trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta, nekaznovan se v smislu § 259, št. 3 oprosti od obtožbe, da je sredi meseca februarja t. 1. poslal na odvetniško zbornico v Ljubljani vlogo, v kateri imenuje zasebnega obtožitelja »moralno propalico« — s tem pa tistega v priobčenem spisu zaničljive lastnosti dolžil in javnemu zasramovanju izročeval in s tem zakrivil prestopek žaljenja časti po § 491. k. z. Razlogi. Obtoženec je priznal, da je inkriminirano vlogo doposlal odvetniški zbornici. Tisti imenuje obtožitelja glede na postopanja v slučajih notarja Carlija, Ribnikarja in drugih »moralno propalico«. Skliceval se je na to, da je ta priimek zaslužil, ker je obtožitelj v navedenih slučajih, posebno v slučaju Carli in Ribnikar postopal na način, ki opravičuje priimek »moralne pro-palice«. Pri tem sodišču je notorično to postopanje obtožitelja in tudi dokazano po spisu U 487/19 po neprere-kano prebranih sodbah in zap. (r. št. 83) s pričo zasebnim obtožite-ljem, ki je sedaj celo priznal, da je sodeloval celo pri drugi ovadbi, ko je Carli še služil pri vojakih. Disciplinarna sodba smatra to kot posebno nizkotno in nepošteno. Zagovor obtožencev je v tem oziru opravičen, vsled tega se je moral obtoženec oprostiti. Ljubljana, dne 27. aprila 1921. Markič 1. r. Potrato 1. r. Zasebni tožitelj je ravno sedanji predsednik častnega soda dr. Vladislav Pegan. Torej človek, ki o njem disciplinarna sodba pravi, da je bilo njegovo ravnanje posebno nizkotno In nepošteno, je danes po treh letih predsednik častnega soda. On, ki je bila o njem izrečena tako uničujoča obsodba, sedaj drugim čast meri! In cela slovenska javnost gre brez vsega čez to nečuveno sramoto naše družbe. To je mogoče seveda samo pri nas Slovencih, ki smo sicer naj-kulturnejši »Narod« na svetu, samo nam treba še naučiti se primitivnih pojmov o časti od — ciganov. Rešitev „kuluk“. Nagrada zvišana na 200 Din. Na razpisano nagrado je došlo 572 rešitev, od katerih je pravilno rešenih 146. Pravilno so rešili oni, ki so našli ku-lu-k v inseratu Učiteljske tiskarne v osmi vrsti v stavku: „Ok*lsna oprema ilustriranih katalogov itd.“ Vsled velikega zanimanja" je uprava sklenila povišati razpisano nagrado od 100 na 200 Din. In sicer tako, da dobi prvi izžrebani D 100, drugi in tretji pa po 50 Din. Izžrebani so I. z nagrado 100 Din gdčna Vanda Ilešičeva, Ljubljana. II. z nagrado 50 Din gdčna. Erna Vrabec, Struževo, p. Naklo (Gorenjsko). III. z nagrado 50 Din ga. Gorjup Terezija, prodajalka časopisov pred pošto v Ljubljani. s bji imssM ‘VNVfiann I ^moiVNiiia ‘o VNiAOENIJ. VMSim&NOM Cirilica ali latinica? Izmed številnih zaprek, ki so postavljene na pot našemu ujedinjenju in ki onemogočajo medsebojno spoznavanje in zbližanje posameznih delov našega naroda, je tudi naša razdvojenost v pisavi. Noben narod na svetu si ne more privoščiti tega razkošja, da bi izdajal vse svoje publikacije, časopise, revije iti knjige v dveh pisavah, samo mi Jugoslovani trpimo na tej razdvojenosti, ki je plod .tujih vplivov. Cas pa je. da v tem oziru napravimo konec in se odločimo končno-veljavno za eno ali drugo pisavo, da s tem odvrnemo ogromno škodo, gospodarsko in kulturno, ki nam izvira iz tega dualizma. Na dosedanji način je vsaka popularizacija kakega velikega literarnega, znanstvenega dela iluzorna, ker ima pri nas cirilica omejen krog svojih čitateljev, latinica pa tudi svojega; ozek most med obema pa tvori tenka plast izobražencev, ki ne zadostuje za premostitev prepada. Ponovno naglaša-mo, da je to v škodo kulturni in napredku sploh, čitateljem in pisate- j ljem pa še posebej. Vsako delo, ki izide v latinici ali cirilici, si pri nas samo zoži krog čitateljev in ne more postati last celokupnega naroda. Da mora ta dualizem pasti, je jasno vsakomur, kdor se količkaj zanima za napredek naroda in mislimo, da smo v tem edini vsi Jugoslovani. Drugo vprašanje pa je, kako se naj reši ta problem. Argumenti naših klerikalcev, da je cirilica arha-istična, da njenih pismenk ni mogoče raziočevati in da je nerodna, kažejo samo ignorantski nivo »Slovenčevih« dopisnikov in anonimno abderitstvo njegovega uredništva, ki daje mesto v svojem listu takim napadom na cirilico, kakršne smo čitali pretekli teden izpod peresa nekega župnika z Gorenjskega in nekega poštarja z Dolenjskega. Prvi odklanja cirilske tiskovine, ker se boji posrbljenja, ki ga istoveti s pravoslavjem, drugi pa iznaša svojo sramotno nevednost, češ da črk ne loči drugo od druge, oba pa se postavljata kot zagovornika slovenščine, ki ni več ogrožena in ki ni našla zaščitnikov tedaj, ko jih je kruto potrebovala^ S tem, da začnemo blatiti cirilico, ki je večini Slovanov najmanj tako draga kot nam latinica, se samo onemogoča že zanaprej celo diskusija o rešitvi tega perečega problema. Mi obsojamo ta način najodločneje in ga imenujemo naravnost barbarskim, ki ni vreden glasila stranke 20. stoletja. Župnik in poštar, ki sta v »Slovencu« zarogovilila in potožila svoje gorje javnosti, se nam kar nič ne smilita. Pomagano jima je lahko: Vprašata naj, eden svojega ministranta, drugi svojega sinka, in dobila bosta natančno pojasnilo, da bosta lahko in pravilno izpopolnila rubriko predloženih tiskovin. Mladina v Sloveniji je naprednejša od starcev, se rada in dobro uči cirilice i srbščine in poročila pravijo, da z uspehom! Rada bo tedaj pomagala starcem, ki naj svojega ignorantstva ne obešajo na veliki zvon, saj je itak vse prepričano o njih nazadnjaštvu in starokopitnosti. Dečki pa so — serum novarum cupidi in baš to je ena izmed odlik, ki jih loči od zakrknjenih, izvožena pota ljubečih starcev. Uče se cirilice in srbščine in si bodo zadnje pri vojakih še izpopolnili. Njih ne bodo tlačili k tlom predsodki, kajti kdor cirilico zna in pozna, ve, da se ta pisava ravnotako lahko bere in piše, kakor naša. Sicer bi milijonski slovanski svet ne imel enega človeka, ki bi gladko pisal in čl tal, kar pa je naravnost absurdno. Takisto prazna, dasi na videz verjetna, je trditev, da nas latinica nekako druži z zapadniini kulturnimi narodi in da so nam zavoljo nje bližja njih dela. Kdor se hoče uveriti o neresničnosti te trditve, naj da Slovencu, ki razen slovenščine ne pozna nobenega drugega jezika, preči-tati sledeče besede, zajete na slepo iz besednega zaklada zapad-nih narodov: ghiaccio, soghiagno, schiitzen, Tschirschky, Chateaubriand, chat — huant itd. Izgovoril bo naš človek te besede tako, da ga ne bo razumel živ krst. Pri tem smo izbrali celo zelo zmerne primere! Znanje latinice še ne usposablja našega človeka, da bi bil količkaj bližji tem jezikom. Gre pa za to, kako korist ima preprosti človek iz širokih slojev naroda od te skupnosti. Nikake! Kdor trdi kaj drugega, je nevednež ali zlobnež. Povsem druga pa je stran s cirilico glede na resnično skupnost z našimi najbližjimi slovanskimi sosedi Bolgari in z Rusi, ki se bomo morali prej ali slej politično in kulturno nasloniti nanje in iskati zaščite pred Madjari, Nemci in Italijani, ki sicer vsi pišejo latinico, pa jih to ne ovira, da bi nam ne stregli po življenju. Ruski in bolgarski jezik sta nam toliko sorodna, da si bo naš človek — tudi iz širokiii slojev — brez posebnih težkoč osvojil pasivno znanje jezika, ako odpade ovira, ki mu ga dela zdaj nerazumljivim. Vemo namreč, da so priprosti ljudje, vešči cirilice, v Rusiji takoj prvi teden svojega življenja v ujetništvu čitali ruske časopise in smo isto opazili tudi pri avstrijskih četah v okupirani Ukrajini. Tu se je razločno pokazala globoka vrednost jedinstva v pisavi, naši ujetniki v Italiji pa te vezi niso imeli, ker jim latinica ni pomagala prav nič. V tem oziru je tedaj cirilica nam Jugoslovanom od večje koristi, kakor latinica, ker predstavlja realno edinstvo in njega vrednost. Rusi vedo, da se s pisavo samo iz zgoraj omenjenih razlogov niti za las ne približajo kulturnemu zapadu, ker jih v glavnem loči od njega jezik, zato ne mislijo na ogromno delo uvajanja latinice, ki bi stalo obilo denarja in energije, doneslo pa ne bi realne koristi. »Slovenčeva« trditev, da Rusi odpravljajo cirilico, je neresnična. Pri reševanju problema enotne pisave bomo morali pretehtati skrbno koristi, ki bi jih imeli od ene ali druge pisave. Mnenja smo, da smo s cirilico bližji Rusom, kot z latinico Čehom ali celo Poljakom, mislimo pa tudi, da nam bi bilo prvo zbližanje koristnejše od drugega. To so razlogi, ki govore za cirilico, da nc omenjam niti nacijonalnega momenta, ker bi s tem oživila tradicija staroslovanščme, kar nekateri silno neradi slišijo, ker za staroslo-venščino vohajo krivoverstvo, pravoslavje in večno pogubljenje, dasi se v naši domovini bere ponekod celo katoliška maša v tem jeziku... Edini razlog, ki govori za latinico, je skrb, kaj bo v slučaju uvedbe cirilice z našimi brati onostran državnih meja. Ti bi bili na ta način odrezani od našega slovstva, ker bi jim sovražna vlada ne dala prilike, da se nauče cirilice, temveč bi ji bil to celo dobrodošel povod, da bi se sklicevala na razliko med Jugoslovani tostran in onostran — granice. Naši rojaki bi bili primorani, da sami iz sebe ustvarijo književnost, ker bi jim naša postala nedostopna. Tega pa morda ne bi zmogli, in obsojeni bi bili na kulturno smrt, ko bi žive vezi z domovino ponehale . To pa je tudi dovoljen razlog, da ne hitimo, ne priporočamo in ne for- siramo uvedbe cirilice, ki se naj uvaja začasno na način, kakor se vrši sedaj. Obe pisavi se naj gojita in uporabljata paralelno in jednakopravno, dokler se na obeh straneh ne zbistrijo pojmi v toliko, da se bo lahko začelo misliti sine ira et studio na uvedbe ene pisave. Kdor pa skuša napraviti to kulturno vprašanje za politični postulat te ali one strani, dokumentira svojo nekulturnost in je škodljivec naroda. Čudno je, da je baš ljudem, ki so se v šolah učili raznih neživih alfabetov in jezikov, ravno cirilska az-buka in srbščina tako zoperna, da pri vsaki priliki stresajo svojo mrž-njo in na bratski jezik i na slovansko pismo. Malenkostna verska skrupu-loznost in nestrpnost, nevednost in podedovano avstrijakanstvo narekuje gotovim krogom ta srd in z naslado ulivajo olja v ta razdor — in plamen Pri tem pa vedno citirajo razne znamenite Srbe, ki niso bili tako ozkosrčni in bi bili dali za jedinstvo še kaj več kot 25 mrtvih znamenj. Cas in razvoj našega naroda bo pokazal, kaka solucija tega vprašanja, ki kriči po rešitvi, je našemu narodu najbolj koristna in najmanj škodljiva, zato pameten človek ne bo zavzel kar brez pomislekov stališča za latinico ali cirilico, kakor to delajo naši zelotski klerikalci. Jugoslovenski nacijonalisti stojimo na stališču, da Slovenstvo, kar ga je svobodnega ni ogroženo, če tudi bi si usvojilo cirilico kot književno pisavo, dualizem v pisavi pa ogroža edinstvo, ki ga je treba utrditi čimbolj in je v to opustitev ene ali druge pisave pač najmanjša žrtev, ki jo moremo doprinesti edinstvu, narodu in državi. Kronika. Trgovska pogodba z Italijo. Sramotnemu paktu, ki je zapečatil usodo Reke sledila bo v najkrajšem času tudi trgovinska pogodba z Italijo. Popolnoma odgovarjajoče jugoslovanski malomarnosti odgovorni či-niteiji daleko podcenjujejo nevarnost, ki preti naši domači trgovini. V prvi vrsti velikim trgovcem uvoznikom, v drugi pa tudi malim. Nova pogodba bo odprla namreč na stežaj vrata raznim polentarskim agentom, ki bodo čez noč poplavili celo državo, čisto gotovo pa vso Slovenijo. Podpirani po okoinosti, da jim ne bo treba kalkulirati z naraščanjem in padanjem dinarja, ker bodo svojo robo vedno prodajali v lirah, bodo z lahkoto konkurirali naši domači veletrgovini. Predvsem v mannfakturni stroki, kjer bodo z svojim manjvrednim in cenejšim blagom po navadi prevarili malega trgovca in izpodrinili solidno češko blago. Pri splošno znani nesoiiduo-sti laških trgovcev in verolomnosti Italijanov sploh si lahko predstavljamo, koliko opeharjenih žrtev bo j med malimi podeželskimi trgovci. Ko bo prepozno, bodo razne korporacije dvigale svoje proteste, a danes se ne zmeni nihče, razven — Orjune. Ljubljanski oblastni odbor je namreč sklenil v polni oceni nevarnosti, ki preti naši trgovini z novo pogodbo in v zavesti, da je dolžnost Orjune, zaščititi naše kraje pred italijanskimi špijoni-agenti s širokopotezno akcijo. Dolžnost naših trgovcev je, da zasnovano akcijo s svoje strani podpirajo moralno in gmotno in tako dosežejo, da ne bo uničena naša domača trgovina. ’ Med Italijo in med nami je nepomirljivo sovraštvo in zato ne bodemo dopuščali, da bi laški kramarji Pii nas nabirali denar, s katerim vzdržujejo fašistovsko milico, ki pobija naše ljudi. Maj vlaua sklene sto pegodb, za Italijane bo vsaj Slovenija — pekel. VHajjet Maribor. Mi vstajamo ... Ko ste pred kratkim posvetili našim razmeram daljši člančič, smo ga vsi simpatično pozdravili, namreč mi iskreno narodno čuteči Jugosloveni v Mariboru in okolici. Ne tako oni, katerim je veljal. Tu so stikali svoje brihtne, z ausseeskimi klobuki in junaškimi »šnajdi« okrašene glavice, to je bilo vrvenja in izpraševanja! Kot bi podrezal v sršenovo gnezdo, je zabučalo in mi čakamo in smo radovedni, s kakšno akcijo nas osrečijo oziroma ne osrečijo v prihodnje. Cisto med nami jim povemo, da smo pripravljeni na vse, in tudi na silo. Vis vim vincitur vi! Pomnite to. — , mesta, ki jih opravljajo sedaj tuji j državljani. Izgovor, da je ta ali oni j tujec nenadomestljiv, je le v premnogih slučajih navadna iraza in j premnoga podjetja se s to motivacijo napram oblastim samo krijejo. Jugoslovani na severni meji opazujemo z ogorčenjem, kako se tujci v naši hiši čimdalje bolj samopašneje obnašajo in kako se večajo slučaji, da mora naš človek izprazniti mesto za tujca. Tem« mora biti na vsak način konec. To je naš zadnji opomin napram vladi in oblastem, ker bi morali v nasprotnem slučaju poseči po samopomoči. Jugoslovani na severni meji. Mi bdimo in ne uide našemu očesu nobena vaša kretnja, našemu ušesu . nobena vaša zabavljica. Skrbno jih zbirajmo, nič nam ne zmanjka, vestno in marljivo beležimo k pred in medvojnim vašim velikim grehom vse prestopke, ki žalijo našo narodno čast in ponos. In ko bo kupa zasramovanja in zasmehovanja, kupa gorja in ponižanja polna, tedaj se zravna naš tilnik, v divjem srdu in sovraštvu skrči pest. tedaj udarimo! SLIKA RAZMER NA NAŠI SEVERNI MEJI. Nečuvena nesramnost ravnatelja tovarne Kovina d. d. na Teznu pri Mariboru. Pri tovarni Kovina je nastavljen za ravnatelja Walterstein Karel, podanik Nemške Avstrije, bivši aktivni artiljerijski kapetan, eden naših največjih nasprotnikov. Za svojega osebnega adjutanta je imenoval nekega Navratila, seveda tudi inczemca. Ta dva gospoda sta postala tako nesramno predrzna, da izjavljata, da je v tovarni uradni jezik nemški, in sicer z besedami: »Hier \vird deutsch gesprochen und ueutsch amtiert!« V tovarno sta spravila že veliko ljudi iz Nemške Avstrije, za katere bi bilo najti dovolj nadomestila med našimi ljudmi. Razumljivo je, da vlada pod takim vodstvom v tovarni povsem nemški duh. Da se pa ta še bolj ukorenini in da postane to vama povsem švab-ska, je te dni ravnateljstvo odpustilo iz službe člana naše organizacije Aleksandra Pavloviča, rodom Srba, z motivacijo, da se mora reducirati pisarniško osobje. — Tako se postopa pod današnjim režimom z zavednimi Jugoslovani v lastni državi. Če je že treba reducirati uradni-štvo v tej tovarni ali ne pridejo tu v prvi vrsti v poštev inozemci. Ali smo prišli res že tako daleč, da nam bodo v naši državi komandirali oni, ki so tlačili sto in sto let naš narod? Da bodo ti ljudje samovoljno odstavljali naše ljudi in jih metali na cesto, svoje pa importirali iz tujine in jih nastavljali na izpraz-njega mesta! Vlada, kje si? Opozarjamo zadnjič merodajne faktorje, da se drže strogo tozadevnih za tuje državljane veljavnih odredb. V zadnjem času so taki’ slučaji na dnevnem redu in bomo v prihodnji številki navedli še več tozadevnih dejstev. Zahtevamo, da se ščitijo od strani vladnih organov naši državni in narodni interesi, in to posebno tu na severni meji. Koliko brezposelnih vseh strok že danes obupuje in z grozo gleda na bodočnost. Ali ne bi bilo bolje, da bi se tem našim ljudem dalo ona •s'm STADT - APOTilEKE zum K. K. Adler des Friedrich Prull in Marburg, llauptpiatz 12 neben dem Rathause. se najtopleje priporoča! — Mnenja smo, da bi g. Prull v petem letu Jugoslavije kot zaveden Siovan vendar že enkrat lahko nadomestil svoje K. K. vrečice s slovenskimi ter ne žalil z emblenu avstrijskega valpet* stva zavednih Slovanov. — G. Prull, bodi Vam to zadnji opomin! Lekarna V\ olf v Mariboru še vedno izziva z nepotrebnim nemškim napisom »Naehtglocke«, ki se ti sveti naproti že z Glavnega trga. Za danes tega hudega nemškega volka samo malo pogladimo po naježeni dlaki, kar naj bo tudi opomin, da napis čimpreje odstrani! — V nasprotnem slučaju — to nam lahko mirno verjamete g. VVoIr — imamo pa tudi .sredstva, da pristrižemo vrhove nemških dreves, ki hočejo v naši Jugoslaviji rasti do neba! O insolvenci 60—70 tvrdk v Mariboru poroča zagrebška čifutska krpa »Der Morgen«. Prav upravičeno je završalo v slovenskih listih radi te notice, ki ni drugega, kot plod prebujne dopisnikove fantazije ali pa navaden pogovor za pivsko mizo kake predmestne krčme zbranih »poiU tikov«. Žalostno za naše razmere, da se najde list, ki take gorostasnosti poroča, še žaiostnejše, da na tako fatalen način nasede svojemu dopisni-ku-mazaču, kateremu na številko privešena ničla ne igra posebne vloge. Ena ničla več aii manj — komu to smeta! — A šalo na stran: Poročanja v dnevne liste, loveče se za raznimi senzacijami, je škodljivo in zasluži batine! — K temu naj pri-pomnimo še to: Mariborski dopisnik »Morgena« mora biti tudi v precej ozki zvezi s poročevalci v graške liste, iz katerih tuintam zven\o kako vest o naši organizaciji in "njenem gibanju. Svetujemo torej temu gospodu o pravem času, naj pusti naš pokret prav lepo v miru, ker se mu lahko zgodi, da dobi za poročila o nas razen običajnega honorarja tudi še od nas kako malenkost — in natura. — Pa brez zamere in lepo tiho bodite, drugače vas v prihodnje zlasamo krepkeje! Svarimo! Somišljenik trgovec iz Trbovelj nam poroča, da zlasti z vnemo priporoča Zlatorogvmilo g. R., zastopnik tvrdke B. in drug v Ljubljani. Nas trgovski posli sicer ne brigajo toliko, svarimo pa imenovanega gospoda, da bi v bodoče svojo propagando za švabsko žajfo opiral na zabavljanje proti Orjuni. Ker sicer bodemo prisiljeni prati zamorca -—brezZlator^-miia^^^^^ GOSPODINJE! Ali zahtevate pri trgovcu, kjer se strežete, vedno testenine »PE-« KATETE«. Ako ne, prosimo, storite to vedno! i« a i§ m n m Banka Ima prvovrstne DciSn. glavn.: Din 60,000.900 PODRUŽNICE! Baograd Jesenice Matkovič Bled Korčula Prevalje Cavtat Kotor Sarajevo Celje Krat^S Šibenik Dubrovnik Ljubljana Split Ercegnov! Maribor Zagreb Jelea A f I I i j e c I J a s Fiftank Oakser State Bank, 82 Cortlandt St,, New Yo?k Cfty. »eie v vseh glavnih sveta šn sa pača z CENTRALA (začasno) LJUBLJANA. Brzojavni naslovi JADRANSKA. — _■■■- J? & Amerikenski oddelek. s> Ob O« BEOGRAD Potniški urad. vsemi bančnimi posli. Rezerve s Din 32,515.00O INOZEMSKA ZASTOPSTVA« ITALIJA i Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adrlatlsche Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA-. Banco Yugo-siavo de Chlie, Valpa-raiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir, \Puerto Natales. i VELIK A i PROT IDRA GIN JSK A AKCIJA V MARIBORU. V taiedeljo, flr.e 9. t. fin. se vrši dopoldne ob 9. uri v veliki dvorani »Narodnega doma« velik javni manifestacijski shod, ki bo glasen in viden protest proti neznosni in neupravičeni draginji. Ta škod je sklicala Organizacija Jugoslovanskih Nacionalistov in vse stanovske organizacije. Tem potom se vabi članstvo mariborskih in okoliških organizacij, da se polnoštevilno udeleži te tako potrebne pretidraginjske manifestacije. V nedeljo torej vsi na shod! Izdali se bodo tudi tozadevni veliki in mali lepaki. Tako je prav! O škodljivi in pro-tidržavni židovskega »Der Morgen« smo; že pisali ter pozvali vse prave jugoslov. trgovce, da v njem ne iH-serirajo. Našemu pozivu so se odzvale sedaj tudi trgovske organizacije. Tako je prav, na mestu je sedaj tudi, da- se odstrani .ta.cunja iz vseh kavi/n in javnih lokalov! Kukavice. Iz Primorja nam pi-šeio; V italijanskih časopisih se či-tajo oglasi, kjer naši trgovci ponujajo laškim firmam svoje lokale in pisarne v svrho ustanovitve zastopstev odnosno, filijal. Vse. te kukavice so !lahko .prepričane, da bomo njihova imena že ugotovili ter pridejo pri konečnem obračunu prvi jia vrsto! •Nebesa! V 'Zagrebu je 10:000 Jugoslovanov brezposelnih, med tem ko je istotam uslužbenih 15.000 ino-zemcev, ;;židov in Švabov. Krasna perspektiva za židovsko - seljačko-čovječansko, republiko. V Ptuju igra ulogo velenemca mehanik Spruschina. Oče mu je bil pristen Ceh, a mati Haložanka, a on je sedaj čehoslovenski nemško-nacijonalec. Njegov oče, ki je bil klepar, je imel nad vrati napis 1. Spružina, a sin je pa Spruschina. Dobro bi bilo poizvedeti, ali ni morda ta velegerman v krstni knjigi vpisan Spružina? Št. Jurij. Svoječasno je prinesla »Orjuna« dopis iz St. Jurja ob juž. žel., da je zagovarjala gostilničarka K. renegata Tascheka, ki je s podlo pisano dopisnico razžalil tukajšnjega Sokola, a njena hčerka pa se je trkala na prsi in relda: smo nem-čurji in ostanemo nemčurji. Siišali smo pa, da je neki I. Kristan v »Slovencu« zagovarjal Krnele kot narodne, hoteč jih oprati nemčurstva; tega pa ne bo dosegel tudi z Zlato-rog-milom. Iz hvaležnosti je dobil samo •> Slovenec« novega n? ročnika. -id Rechnitzer iz Ptuja prihaja v kupčijskih zadevah tudi v celjski aicraj, V nekem trgu je pozdravil in aagovoril domačega trgovca v nemškem jeziku in trgovec je čebljal ž njim tudi nemško. Sramota! Ako žid R. v Ptuju s Haložani in Poljanci Prav dobro slovenski občuje, zakaj bi pa slovenski trgovci ž njim švab-čarili?! Potrebno je pri tias pač več narodne zavednosti in ponosa! Trboveljska premogokopna družba in narodna skupščina. Tožbe, s katerimi zahteva Trboveljska prem. družba pred okrajnim sodiščem v Laškem, da izpraznijo od nje odpuščeni delavci takoj stanovanja, trajajo dalje kljub soglasnemu sklepu narodne skupščine, da naj vlada primora Trboveljsko prem. družbo, da sprejme odpuščene delavce naxaj na delo. Dne 10. marca t. 1. se bo vršila pred okrajnim sodiščem v Laškem zopet razprava v teh pravdah. Trb. prem. družba noče sprejeti nazaj odpuščenih delavcev ter je to utemeljevala pri večini s tem, .da so bili člani ali odborniki strokovne organizacije »Zveze rudarskih delavcev«. Bivši odborniki »Zveze« so pa že vsi odpotovali na Francosko. Zato zadostuje sedaj Trb. prem. družbi glede ostalih odpnščenih delavcev, ki se potegujejo še za službo pri njej, ugovori, n. pr. da se delavec v delavskem gibanju sicer ni udejstvoval, da ga pa kljub temu družba smatra kot zaupnika in hujskača. Enemu rudarju, katerega je sprejela družba leta 1922. na delo, pa po tem času ne more drugega očitati, kakor da je na nekem shodu stopil na oder ter obžaloval medsebojne Prepire rudarjev ter da je s. tem agitiral za enoten nastop delavcev. Prepuščamo sodbo javnosti, ako pomenijo ali uie pomenijo takšni izgovori (Trb. prem. družbe in njeno nadaljevanje tožb proti odpuščenim delavcem na takojšnjo izpraznitev stanovanji, roganje nats^fli-skupščini, ministrstvu za šume in rude in celaiiipni vladi. testni Odbor Orjune v Trbovljah odločno protestira proti pobiranju milodarov od strani tukajšnjih nemških gospej — tudi pri Slovencih — ; za "nemško deco v rajhu. Jugoslavija ima sama dovolj po vojni obubožane dece, dovolj sirot brez staršev, katere bi morali podpirati mi vsi in tudi Nemci, ki od nas in pri nas žive. Tukaj je pa ravno nasprotno. Ponositi nemški narod v rajhu naj v svoji nadutosti sam skrbi za svoje reveže. Kamor pridejo te nemške dame z nabiralnimi polami, naj se jim podpora odločno odkloni. Pozivamo .obenem policijo, da se za zadevo pozanima — po katerem zakonu je dovoljena ta akcija. Priporočamo vsem radhinam KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek z' fiavo. Trgovci, ob ščite II «iirwiiiiiEii'jPissi! Pojasnila in legitimacije specerijtkim kotonijalnlm, mati'1-iialnlm blagom, deželnimi, poljskimi pridelki, lesom in lesnimi izdelki na deholo la drobno. {*_■ s* I1VD& 21 PREMOG D. 0. zim za V LJUBLJANI prodaja PREMOG JZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega, izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaSki premog, črni premog in brikete. .NASLOV! Pini nm n prebiog d. d. i umi MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 15/11. 1 Manmaktura, moda, o'\* P'® ' .vnU1” ; UMA, imposvetska im l priporoča svojo bogato zalogo: Pisalnih strojev ADLER in URANIA Šivalnih . slroiev ia rodtie is M Vosuih koles Styria,l)firkspp, orožno kolo (Waffen«td). Ceniki zastonj in fr. uU. Dopisi jo ima navaden rovtar? Prijatelji, kje so visele vaše žalne zastave, ko je umrl oni veliki mož, ki se je boril Celo svoje življenje za svobodo Jugoslovanov? Kje so bile vaše žalne zastave ob prevozu judenburških žrtev, kje ob smrti našega velikega pisatelja Josipa Stritarja. Vidite, takrat niste čutili potrebe, da izobesite žalne zastave, ko je ves narod od Karavank pa do Kajmakčalana žaloval, ko se je narodu, katerega kruh jeste in med katerim živite, trgalo od tuge in bolesti srce. A takrat, ko je umrl človek, ki ni napravil za naš narod drugega kot polno bolesti, takrat ste šli izobesit žalno zastavo. In, ko sem videl ta grozni pečat sramote, sem dobil vsaj par poštenjakov in ta pečat sramote odstranil. Da, v nočni uri sem ga odstranil. Ni mi bilo do pretepa. Tudi ga nisem še nikoli iskal. Takoj drugo jutro je bil čin javljen na pristojno oblast, ki sem ji naznanil, kje dobe lastniki prapor. Sneli smo zastavo in to naznanili takoj zjutraj. A jaz sedaj vprašam javnost, ali je to tatvina, ali je to lopovščina, kdor je pošten, je z nami mislil isto. Tudi ni istina, da smo vrv odrezali. Vrv je bila odvezana in se je enkrat odtrgala v vozlu sama. Posebno podlo so se lagali ti neboglenčki, trdeči, da je bila pri meni hišna preiskava. O, vi naivneži! Saj orožniki so za čin že vendar vedeli od nedelje predpoldne. In končno sem Sam oddal zastavo v njihovo varstvo, kaj so napravili, to pa ni moja odgovornost. Sicer pa nočem več govoriti o zadevi, o kateri ni vredno, da se govori. Omenim vam fantiči samo to, da vas prav nič ne briga, kako vzgajam mladino. To je zadeva drugih obla- sti. Kakšno tatvino smo izvršili s čic. Čudno pri tem je, da isti gosp. tem in kakšen Čaruga sem jaz in poslanec ali namenoma ali pa res ni I moji tovariši, bodemo videli pa na opazil črno-žoltih poštarjev, da bi | drugem mestu. Povdarjam samo tot jih poučil, da nismo več v blaženi dokler bodemo živeli, ne bodemo Avstriji, temveč v svobodni Jugo- pustili žaliti naš nacijonalni čut. Do- slaviji. —ič—. pisuna v »Strokovni borbi« pa ime- -.......................-..... nujem na tem mestu za javnega lažnivca in bodem na pristojnem me- Mi gremo naravnost, ne ozirat stu postopal z njim, kakor je zaslu- joč se na ničvredne malenkosti — žil. Priznavam vam samo to, da ste rušeč barikade separatizma in det v dopisu imeli le eno umestno vpra- fetizma. šanje. in to je: »Kje je enakoprav- .--------1 nost«. Zaglobite se v to vprašanje in jf= pa »kdo ste?« in »kje živite?« Ako boste to pravilno pojasnili, takrat si "© ^ sežemo v roke, takrat boste na pra* *CS ^ vilnem potu. Sicer mi pa ne zame- 2^ rite! Vrabič Rudolf, učitelj v p...t Zagorju ob Savi. £ Iz Brežic. Gospodu dr. G. R., ki v brežiških gostilnah venomer brez ,2* povoda izziva naše člane, ker je iz- “JSjT vedel, da ne bi bil sprejet v Orjuno, povemo zaenkrat na uho, da naj v © lastnem interesu opusti vsako izzi- 33 vanje Orjunašev, sicer bomo jav- ^ — nost in neko zanj zelo merodajno mesto seznanili z njegovim načinom življenja itd. Gradiva je dovolj. Ob-zirov je sedaj konec. Ste razumeli! vsake dame naj služi kot okrasek Iz Obreža pri Središču. Dne 2. SsS '' w ' najboljša in najstarejša originalna marca so priredili tukajšnji klerikalci *je=2 kolinska voda z zaščitno znamko nekako predpustno veselico z dve-ma predstavama. Bila je tudi prosta i zabava s šaljivo pošto. Raznašalci te pošte pa so bili v lepih uniformah in avstrijskih kapah s črno-žoltim trakom, zavedni središki in obreški Orli. Zabavo je počastil s svojim obiskom tudi narodni poslanec gosp. Bedjanič, kateri je raje doma, kot pa bi se ob strani svojega dičnega g. Korošca boril za pravice svojih ov- Zagorje. V »Strokovni borbi« z dne 6. febr. 1924, št. 4. in 5. je neki dopisun nagromadil glede demonstrativnega snetja žalne zastave, ob priliki smrti Ljenina, toliko laži, da je moja dolžnost, da resnici na ljubo podam nekaj tozadevnih podatkov, da bodo pošteno misleči Zagorjani premotrili, koliko podlosti se lahko pričakuje od takozvane rdeče inter-nacijonale. V našem kraju je naše stališče eno najtežavnejših, mogoče v celi Jugoslaviji. Par zelenih steklarskih pajkov, ki mislijo, da so še vedno v blaženih rumerio-črnih časih, misli, da so absolutni odločilni faktorji v našem kraju. Okoli njihove steklarne še vedno slišimo prepevanje nemških pesmi — in sicer švabskih nacijonalnih. Ti ljudje se ne zavedajo. da jedo naš slovenski kruh. Povem jim javno in odkrito, še je nekaj poštenjakov in ti hočemo za vsako ceno omejiti njihovo predrznost. Ne rečem pa s tem, da so vsi steklarji enaki — čast komur čast — a 01U izvržki naj vedo, da njihovo čuv-stvovanje ni čuvstvovanje cele zagorske javnosti. Ne smejo misliti, da smo žalovali takrat vsi, ko je umrl največji slovanski trinog. Stotisoče in stotisoče nesrečnikov je bilo žrtev njihovega rdečega carja. Prijatelji se še spominjamo 1. maja, ko ste naše nacijonalne zastave, ki smo jih tudi izobesili v znak veselja zavednih delavcev, ometali z blatom in opljuvali. Še slišimo klice vaše neorganizirane podivjane tolpe: »Smrt hudičem!« in »na gauge z hudičem!« Vi ste lojalni, kaj ne? Vi imate izobrazbo — vsaj dostojno oliko, toliko kot Izreden užitek boš imel če si privoščiš rimsko čašo (letnik 1921) ki si je tekom enega stoletja pridobila in obdržala svoj svetovni sloves. Dobiva se v vseh drogerijah in parfumerijah. Zastopstvo ata Slovenijo v drogeriji »ADRIA** LJubljaita, Šeienhurgova 5, SLOGRAD barve, mastila, lake, tklt, klel, emajle, te» pile in zajamčeno Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. Gradbeno podjetje čisti firnež najboljše vrst« nudi tovarna LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA 24 d, z o. z. Maribor Ljubljana Novi sad podružnica. centrala. skladišče. Tovarne: LJUBIJANA-MEDVODE POZOR! Na drobno in debelo! POZORI Velika zaloga vsega elektrotehničnega materijala motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, inštalacije. Elektrotehnično potjetje LEOP. TRATNIK LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 25. je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarnišba dela od najpriprostejšegn do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikan-skega tipa »EVANS1*. Velika zaloga pneutna-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emaili-ranje in poniklanje, »TRIBUNA** F. B L. tovarne dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška 4. MODNA TRGOVINA A. Sinkovič NASL. K. SOoS LJUBLJANA Mestni trg 19. CENE ZMERNE l Šolski zvezki za dsnovne šole in srednje šole. Risanko, 'dnevniki in beležnice. RGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA STEV. * Podružnice: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Ekspoziture Konjice Meža-Dravograd W