AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 161
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 11TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
8 ameriških "sužnjev" prodanih za delo na javni dražbi v Los Angelesu
Los Angeles, California, 9. julija. Tu se je včeraj vršil semenj s človeškim blagom, kot ga zlepa še ne pomni zgodovina. Louis Byrens, znan dobrotnik človeška, je licitiral človeško bla-£o. Licitanta, se je vršila na trsu Plaza, okoli katerega bivajo večinoma, Mehikanci. V mestnem parku, kjer je Byrens prvotno nameraval "prodajati" ljudi) mu ni bilo dovoljeno. Byrens •le prodal osem "suznjey," ki so dobili delo. Poleg krepkega rqla-deniča Emila Kaninski, ki je iz-Javil, da bi rad študiral odvetništvo, toda nima denarja, je sta-J1 27 let stara strežajka Vivian Roberts, katero je "kupil" kan-Uldat za councilmana, ko je ponudil 50 centov na uro. Byrens sam je pa "kupil" Kaninskega, komu je ponudil 35 centov na Uro. Zlasti živahna je bila agitacija za nekega Henry Mar iona, ki zna opravljati najbolj različna dela. Bil je že stenograf, prodajalec, voznik trukov, navaden delavec in pisar, štiri leta že ni delal. Kupil ga je neki M. Kirkman ,ki mu je dal delo, da vozi selitveni voz, 50 centov na uro. Na vrsto je prišla neka ženska, Hazel Wall, razporočenka. Licitator je povedal, da zna kuhati, opravljati gospodinjska de-la» pa tudi strojepiska je. "Ku-11 neka lastnica r^tav-M-ntt Za.35 Centov na "uro. Tom ack, je povetjal, da govori «<-oro angleško, špansko, laško, emsko, francosko in obenem je ™ai dober kuhar, je dobil delo v neki garaži za 50c na uro. Cene-,le kot Za 33 centov na uro ljudi 11180 ni ogli "prodajati," ker zapoveduje državna postava, da. se *nora delavcu plačati najmanj 33 centov na uro. Pomnite, da se je t0 zgodilo v Ameriki, ne v Afriki.
93 let stari John Rockefeller napoveduje skorajšni prihod boljših časov
Tarrytown, New York, 9. julija. John D. Rockefeller, ki je včeraj obhajal svoj 93. rojstni dan, je izjavil sinoči: "še vedno smo imeli dobre in slabe čase, in za vsako brezposelno dobo, je še vedno prišla prosperiteta. "To so dnevi, ko mora človek obupati," je izjavil Rockefeller, "toda pcmnite, da sem tudi jaz v 93. letih mojega življenja videl mnogo depresij in prosper i tet. Prosperiteta se je še vedno vrnila in tudi za to depresijo dobimo boljše čase. Vsi moramo imeti zaupanje in pogum, da smo pripravljeni graditi boljše čase. Rockefeller je na svpj 93. rojstni dan vstal kot po navadi ob 7. uri zjutraj, imel zajutrek, se pedal k molitvi, potem je obiskal svoj golf in se vozil v kočiji preko 33 milj raztezajočih se potov po svojem posestvu. Plačal je zadnje dve leti nad $200,000 delavcem, da so mu zgradili popolnoma privatna pota na njegovem posestvu,, ki se razteza 3,000 akrcv naokoli.
-o-
Novi državljani
Pri zaslišanju za ameriško državljanstvo zadnji petek na zvezni sodniji v Clevelandu so sledeči naši ljudje dobili ameriško državljansko pravico: Apdy Pirih, Maria .Coprič, Alma Zorman, Angela Kalin, Kristina Urankar, Viktor Sila, Anton Slopko, Emil Schlesin-ger, H. Hoge, Jos. Savič, Mary Kočevar, Chas. Stanišič, Jos. Hoge, Agnes Pavlinovac, Mary Gregorc, Andy Gregorc, Louise Berdich, skupaj 17 novih državljanov in državljank. Zadnjič smo jih izkazali 89, danes 17, skupaj 106 novih državljanov v letošnjem letu.
Iz Loraina
Slovenska šola se prične zopet
J soboto, 16. julija, ob 9. uri.
Šolnine ne bo nobene. Mr. Louis
erne bo učil šolo brezplačno. To-
reJ Pošljite vsi starši, ki še doslej
niste imeli svojih otrok v slovenski šoli, slednje v šolo. Vsi so dobrodošli. Višji razred šole prične 15. julija ob 8. uri zve-cer >za začetnike je pa 16. julija, ol) 9- uri zjutraj.
zrakoplova trčila v zraku. Pilot mrtev
Perris, California, 9. julija, y°js,ški pilot, poročnik Minter, ■]e bil danes ubit, ko je tekom vojaških zrakoplovnih manevrov zrakoplov kolidiral z nekim dru-8lm vojaškim zrakoplovom.
Čestitke vladarjev k ameriški svobodi
Washington, 9. julija. Ameriška vlada je pravkar priobčila imena onih vladarjev, ki so ob priliki 4. julija čestitali ameriški republiki radi proglašenja svobode. Sledeči vladarji so poslali čestitke: bolgarski kralj Boris, kralj Feisal iz Iraqua, egiptovski kralj Fuad, perzijski šah.
Končna odločitev glede vojnih dolgov je odvisna od Zedinjenih držav i
Paris, 10. julija. Francoski ministerski predsednik Herriot, ki se je vrnli iz Lausanne v Pariz, je danes izjavil, da je odvisna končna oldočitev vojnih dolgov odi Zedinjenih držav. Mednarodna konferenca v Lausanne je pokazala jasno pot, da nastane sporazum med narodi glede vojnih dolgov in vojnih reparacij. Evropa sedaj gleda na Ameriko, kaj bo slednja naredila. Herriot ne: bo takoj predložil pogodbe v Lau - j sanne francoskemu parlamentu, pač pa bo čakal akcije od strani Amerike. Tudi iz Londona j se poroča, da se je tja vrnil mi-' nisterski predsednik McDonald, in ljudje so ga pozdravili kot narodnega junaka, ker je od njegovega prizadevanja bilo največ odvisno, da se je konferenca glede vojnih dolgov završila v splošno zadovoljnost. McDon-aldovo prvo delo sedaj bo dognati, kaj nameravajo Zedinjene države glede vojnega dolga, o katerem je Evropa sklenila, da plača en cent na vsak dolar. Anglija uradno ne bo odobrila pogodbe v Lausanne, dokler se Amerika tozadevno ne izjavi. Nekateri angleški ministri so mnenja, da je bolje, da se čaka predsedniških volitev v Ameriki, toda zopet drugi silijo, da se zadeva že prej spravi v red. Na vsak n^/čin pa Je gvropa s -pogodbo'v. Lausanne naredila prvi veliki korak, da se vrne zopet normalno stanje med narode.
-o-
Hoover odklonil, da bi sprejel Roosevelta
Washington, 10. julija. Franklin D. Roosevelt, demokratski predsedniški kandidat, je poslal predsedniku Hooverju brzojav, v katerem ga je prosil sestanka, da se dogovorita glede dogovorov med Kanado in Zedinjenimi državami, kar se tiče St. Lawrence vodnega prometa, ki je velike važnosti za državo New York. Roosevelt trdi, da Hoover zavlačuje vso stvar. Hoover je za privatno izkoriščanje vodnih sil, dočim morajo za projekt plačati davkoplačevalci, dočim je Roosevelt za vladno izkoriščanje projekta. Hoover je sestanek z Rcoseveltom odklonil.
Do 15. julija
Kdor ima svoj denar vložen v kaki drugi kot v naši slovenski banki, The North American Trust Co., steri dobro, ako se zglasi v prostorih slovenske banke na 6131 St. Clair Ave., kjer izroči bančno knjižico druge banke in naroči, da prenese naša slovenska banka denar iz druge banke. Vi nimate pri tem nobenih sitnosti, nobenih potov. Slovenska banka bo vse to naredila za vas brezplačno, in varn plačala polne obresti od 1. julija naprej, ako vložite denar do 15. julija.
Osepnice med vojaki
V vojaškem vežbališču Camp Perry, Ohio, je bila včeraj proglašena karantena, ker je nekaj vojakov zbolelo za osepnicami. V taborišču se nahaja 2,700 vojakov narodne garde, ki imajo svoje letne vežbe. Včeraj bi moralo vojaštvo imeti veliko parado. 2,700 rrtož je začelo korakati pred generali, ko je prišlo povelje da morajo vojaki nemudoma, v svoje barake, in da se morajo odstraniti vsi gosti. Vojaštvo bo 72 ur v svojih barakah in nihče jih ne more obiskati.
Gorman drži besedo
Joseph Gorman, demokrat, okrajni komisar, je edini izmed izvoljenih okrajnih uradnikov, i ki je držal besedo in vrnil okrajni blagajni 10 odstotkov svoje plače,J kot je obljubil. Blagajna je dobila, v soboto $67.62 od njegove plače. Drugi se ne zmenijo za vrnitev.
Mestne garaže
Župan Miller je oddal povelje, da se avtomobili mestnih uradnikov nikakor ne smejo zastonj umivati v mestnih garažah niti ne smejo dobiti kake druge postrežbe.
Ženske nasprotnice prohi-bicije bodo podpirale demokrata Roosevelta
New York, 9. julija. Ekseku-tivni odbor ženske organizacije, ki šteje več kot en milijon članic, katere pripadajo republikanski kot demokratski stranki, je danes sklenil, da bodo ženske, ki so članice te organizacije, glasovale za Franklin D. Roosevelta kot za prihodnjega predsednika Zedinjenih držav. To sporočilo je poslala v javnost Mrs. Charles H. Sabin, svoječasna voditeljica republikanskih ženskih organizacij, ko je bila končana konvencija Women's Organization for National Prohibition Reform. Mrs. Sabin je predsednica te organizacije. Na konvenciji je bila sprejeta, sledeča resolucija: "Mi pozivljemo vse ženske, ki so za odpravo prohibicije, bodisi da pripadajo k republikanski ali demokratični stranki, da glasujejo za Franklin Roosevelta, ker se je demokratična stranka izjavila za takojšno odpravo prohibicije.
• Ker je policista ugriznila
Miss Susie Mapole, 25 let sta-, ra> 2249 E. 39th St., je bila v petek zjutraj ob 4. uri precej "všk" "a cesti. Policist Mlihosky jo je hotel aretirati, toda korajžna Punca je začela praskati kot mač-Ka in končno ugriznila policista pač pa zna ugrizniti mlado dekle. Ker je pa policist zastopnik Postave, je sodnik Suzano obsodil na 60 dni zapora radi ostrih in na 30 dni radi pijanosti.
Mooneya mati v S. N. Domu
V petek, 15. julija, pride v Cleveland 84 let stara Mrs. Mary Mooney, mati znanega Tom Mooneya, ki se nahaja radi bombne afere že 16 let v zaporih v Calif orni j i. Stara njegova mati Pride v Cleveland, da ima govor v korist oprostitve svojega sina. Govorila bo v S. N. Domu.
-o-
Društvo Krasni Raj
Društvo Krasni Raj, št. 160 J. S. K. J. priredi v nedeljo, 17. julija, svoj piknik na cerkvenih prostorih v Maple Garden. Društvo bi si rado nekoliko opomoglo z blagajno v korist svojim bratom ,zato prijazno vabi vsa sosednja društva, da. gotovo pridejo v posete. Od 1. ure popoldne bo truk vozil kar naprej in brezplačno od S. Del. Dvorane do prostora piknika.
Huda igra
Včeraj se je med Clevelandom in Philadelphijo igrala baseball igra. Bila je to najdaljša in najhujša baseball tekma v zgodovini igre. Igrali so štiri ure in 5 minut, in igralo se je 18 "innings," in rezultat igre je: 17:18. Zgubili so Clevelandčani za en las. 10,00:0 oseb je zrlo z največjim zanima,njem na potek igre.
Gotovi z računi
Državni nadzornik Main, ki pregleduje davčne knjige v Clevelandu že od aprila meseca, je.izjavil, da bo gotov s pregledom tekom enega tedna, nakar se bo gotovo znalo, koliko primanjkljaja je v davčni blagajni.
Prctestantovsld pastor kriv nemoralnosti
London, 9. julija. Rev. Harold Davidson, 60 let star, je bil danes spoznan nemoralnega obnašanja napram mladim dekletom. Tri specifične slučaje so mu dokazali o nemoralnem obnašanju. Pastor je seveda vse tajil. Sojen je bil pred posvetno sodnijo, toda njegov slučaj dobi sedaj v roke škof, ki bo pozval svojo sodnijo, ki naj določi kazen za nespodobnega pastorja.
Tri osebe ubite v političnih puntih
Berlin, 11. julija. Po več krajih Nemčije je prišlo do političnih puntov včeraj. Neki policist je bil ubit v spopadih s komunisti v Bremenu, in neki fašist je bil ustreljen v spopadih s komunisti v Duisburgu, dočim so fašisti ubili v Ecker-foerdu nekega narodnega republikanca. .
Predsednik poslanske zbornice Garner se ne poda pritisku Hooverja
Washington, 9. julija. Predsednik poslanske zbornice, John Garner, se nikakor ni podal danes prošnjam in zahtevam svojih kolegov iz senata, ki so ga hoteli pregovoriti, naj odneha od zahteve, da dobivajo iz $2,100,-
000.000.pomožnega	fonda posojila tudi posamezniki in privatne korporacije. Posledica tega je, da so poslali predlog za $2,100,000,000 pomoči brezposelnim, ki je bil že sprejet v po-s^pski zbornici, v senatno zbornico, kjer bo sedaj tudi sprejet, nakar ga dobi v roke predsednik Hoover, ki bo naredil s predlogom kratek obračun in ga bo vetiral. Položaj v glavnem mestu je raditega silno napet, in v kratkem bo slišati odmev razst.relbe političnega dinamita-
-o-
Liberalna stranka
V Clevelandu je bila včeraj zaključena politična konvencija Lige za neodvisno politično postopanje. K tej Ligi spadajo razni ameriški pisatelji in pro-fesijonisti, ki niso zadovoljni s poslovanjem demokratske ali republikanske stranke, in ki ne odobravajo Hooverja, niti kandidata Roosevelta. Njih politično prepričanje je zelo liberalno; Liga je končala svoje zborovanje s tem, da je odobrila podpirati predsedniško kandidaturo Norman Thomasa, socialističnega kandidata. Obenem so sklenili, da sklicejo prihodnje leto narodno konferenco vseh liberalcev. Sklenili so tudi, da ne odobrijo nobene kandidature komunističnih kandidatov, ker je dokazano, da kjerkoli komunisti delujejo, razrušijo vsako delo. Liga si je začrtala svoj program kot sledi:
1.	direktna zvezna pomoč za brezposelne in 30-urni delovnik.
2.	Državno lastovanje vodnih, električnih in plinovih naprav.
3.	postavitev poljedelstva na varno podlago. 4. Reorganizacija vsega bančnega sistema. 5. Postave za ohranitev pravice, svobode govora in pisave. 6. Drastično znižanje stroškov ob-1oroževanja.
Zavezniki prisiljeni zbrisati bilijone vojne odškodnine iz računov
Paris, 9. julija. Neizprosna je usoda časa tekom zadnjih trinajst let. Ko so izdelovali mirovno pogodbo med zavezniki in Nemčijo, so zavezniki odločili, da mora Nemčija plačati sleherni cent, kar je zaveznike veljala I vojna. Računali so in zaračunali Nemčiji vsega skupaj $125,-000,000,000 vojnega dolga in re-peracije. Danes je pa Francija prišla z zahtevo, da dobi od Nemčije kot končno plačilo $952,000,-000, toda kljub temu trdi Nemčija, da je ta svota dvakrat prevelika. Zgodovina nemških reparacij je zgodovina neprestane spremembe. Leta 1920 so zavezniki v Boulogne sklenili, da mora Nemčija plačati $64,000,000,-000. Aprila meseca, 1921, je re-paracijska komisija bila mnenja naj Nemčija plača $31,680,000,• 000. V juniju mesecu, 1929, so po Youngovem načrtu odločili re-peracijsko plačilo na $8,800,000,-000. Zavezniki še danes ne vedo, koliko je Nemčija plačala vojne odškodnine, ker so plačila tako zvita in pisana. Nemčija trdi, da je plačala vsega skupaj $16,000,-000,000, dočim trdi Francija, da so prejeli zavezniki doslej samo $5,000,000,000. In ravno ta negotova, nejasna svota nemške vojne odškodnine je pahnila ves svet v finančne težkoče, in je direktni vzrok svetovne depresije.
JetniškT^stražnikiobtože-ni umora
Jacksonville, Florida, 9. julija. Tu sta bila aretirana George Courson, kapitan jetniških stražnikov, in Solomon Higgin-botham, stražnik obdolžen umora mladega jetnika Arthur Maiellfert. Ko je sodnik Gibbs zaslišal več prič glede nečloveškega postopanja napram jetnikom v jetniški kempi, je izjavil, da bo šel osebno tja, <ia se pre-1 priča, kako postopajo z jetniki. Maiellferta so našli zadavljenega z železno verigo.
——
Se vrgla pod vlak
V soboto zjutraj je odšla z doma 20-letna Evelyn Clemens, 13705 Rugby Rd. Doma jo niso pogrešali, ker so mislili, da je šla k prijateljici. Šele ko je družina včeraj čitala v časopisu, da je vlak raztrgal neko mlado dekle na progi blizu Eddy Rd., kjer teče New York Central železnica, je oče odšel v mrtvašnico, in je tam spoznal svojo hčer mrtvo. Dekle je imelo srčno napako in je poleg tega se žalostilo, ker je bilo brez dela. Tp jo je najbrž pognalo v smrt.
Vlak ubil dva dečka
Dva dečka, Benjamin DePom-pei, 13 let star, in njegov bratranec John Palotta, 11 let star, sta bila ubita na Powers Road križišču v soboto, ko sta se hotela umakniti enemu vlaku na progi, pa je prišel od nasprotne strani drugi vlak. Strojevodja vlaka niti čutil ni, da bi koga ubil, kajti vlak je z veliko naglico vozil naprej. Powers križišče je v Bedfordu.
■■'V
Oropali igralce
šest zakrinkanih roparjev je prišlo včeraj zvečer v hišo na 3,300 Carnegie Ave., kjer se je nahajalo 30 igralcev, ki so igrali poker. Z revolverji so prisilili igralce, d& so izročili svoj denar. Roparji so nabrali $159.09 v gotovini in odnesli so diamant-I ni prstan vreden $1,200.00. 1
Charlie Chaplin najboga-tejši igralec
Demokratski klub
Članice Slovenskega ženskega demokratskega kluba v 32. var-di se opozarjajo, da se vrši v torek večer, 12. julija, ob 8. uri važna seja ženskega demokratskega kluba, in sicer to pot v prostorih Slovenskega Doma na Holmes Ave., kar naj članice j blagovolijo vpoštevati in se udeležiti v obilem številu.
* J. P. Morgan je dobil poškodbe 4. julija, da mora hoditi po bergljah.
Los Angeles, 9. julija, že dolgo časa se je ugibalo kdo je najbogatejši igralec v premikajočih slikah, in sedaj se je dognalo, da to ni nihče drugi kot Charlie Chaplin. Chaplin plačuje davke od $7,687,570 vrednosti bondov in delnic, poleg tega pa ima $295,600 denarja v gotovini, dočim je navedel v davčni listini, da je njegov avtomobil ravno toliko vreden kot avto povprečnega človeka — $770.00.
Brez bolnika!
Tajnik društva Slovan št. 3 S. D. Z. nam sporoča, da se je javil zdravim njih član Mr. Rud. Perdan, in društvo je z veseljem sprejelo to novico, kajti društvo Slovan št. 3 S. D. Z. sedaj nima nobenega, bolnika med svojimi člani. To so grče! čestitke društvu Slovan, pa tudi Mr. Per-danu!
K molitvi
Članice Oltarnega društva v Collinwoodu so prošene, da pridejo nocoj zvečer k molitvi za pokojno članico Apolonijo Te-kavčič, 14201 Aspinwall Ave.
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
V	Barbertonu je umrla dobro poznana rojakinja Mrs. Uršula Dormish, ki je bolehala skoro štiri leta, in ves čas ji je Iju-beznjivo stregla hčerka Annie. Mrs. Dormish je bivala v Barbertonu 40 let, in bila vedno pripravljena pomagati vsakomur. Ranjka zapušča v Barber-bertonu dva sina in dve hčeri in več vnukov. Ena vnukinja je pred kratkim graduirala iz Flora Stone Mather kolegija od Western Reserve univerze v Clevelandu. Sedaj študira za zdravnico v Clevelandu, in je to prva Slovenka iz barbertonske naselbine, ki si je izbrala doktorski poklic. Iskrene čestitke mladi dijakinji, vsem članom spoštovane družine Dormisheve pa iskreno sožalje nad zgubo dobre matere in stare matere.
V	Barbertonu, O., je smrt pobrala tudi mladega Johnny Golec'a. Omenjeni je ves dan prosil svojo mamo, naj mu dovoli, da se gre kopat s svojim bratcem in še s par prijatelji. In ker je fantek ravno obhajal svoj deveti rojstni dan, mu je mama dovolila, da lahko gre za nekaj časa. In mislite si, kako se je reva prestrašila, ko so ji prišli čez. par minut povedat, da je Johnny utonil. Ranjki je bil član mladinskega oddelka K. S. K. Jednote, ki mu je priredilo krasen pogreb. Iskreno sožalje žalostnim staršem!
Dne 7. julija je v St. Clair, Pa., utonil pri kopanju 18-letni Louis Sever, sin zakonske dvojice John in Mary Sever. Ker je omenjeni pravkar dovršil višjo šolo v onem mestu, je nameraval priti koncem tedna na obisk k svojim v Cleveland. Tu ima teto, poznano Mrs. Schmuk in Mrs. L. Bandi, ter strica Steve Jakša. Nameraval se je vpisati na Western Reserve univerzo, toda usoda mu je načrt prekrižala. Iskreno sočutje nad zgubo vrlega mladeniča. -o-
Tornado v Akronu
Akron, O., 10. julija. Danes popoldne je zadel bližnje mestece Mogadore, O., strašen ciklon, podoben tornadu, ki je povzročil obilno škodo in poškodbe petim ljudem. Tornado je divjal po Medina in Summit okraju. Najhujše je bilo v Mogadore, kjer biva tudi nekaj naših lju-,di. Eno hišo je toi'nado zdrobil v trščice, drugo hišo je zanesel šest čevljev naprej, dqčim je vzel tretji streho. Tornado je zanesel streho 250 čevljev naprej in jo treščil ob neko hišo. V okolici Medina, O., so zlasti prizadeti farmarji v svojih gospodarskih poslopjih. Vse osebe, ki so dobile poškodbe, bivajo v Mogadore, O.
V Lorainu delajo
Iz bližnjega Loraina se poroča, da bo National Tube Co. tovarna, ki je bila popolnoma zaprta za popravila, danes zopet odprla. Sedem oddelkov tovarne bo zaposljenih, dočim se začne z delom drugje v prihodnjem tednu.
Geneva in Madison
Naznanja se, da v sredo, 13. julija, se ne bodo kazale premikajoče slike na prostorih Frank Beretiča. Natančni datum, kdaj se kažejo zopet slike, bo priob-čen v "Ameriški Domovini" pravočasno.
* V Apollo zalivu, Avstralija, je včeraj utonilo deset oseb.
I____AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 11TH, 1932

AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NIW8PAJPIK Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Ea Ameriko In Kanado na leto 10.50 Za Cleveland, po polti. celo leto 17.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta «1.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta $3.60 Za Cleveland po numiuSalclh: celo leto «5.50; pol leta S3.00; četrt leta 11.75 Za Ivropo celo leto $7.00, pol leta 13.50. Posamesna Številka i cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: AmeriSka Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0638
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERO, Editors and Publisher«
Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 161, Mon., July 11th, 1932
Nova ameriška demokracija
Sila vsepovsod, brezdelica povsod, denarja nikjer, pomoči še manj, pa se ljudje vprašujejo: kaj bo naredila naša vlada? Te besede gredo od enega na druzega, brez prene-hljaja, nobenega izhoda ni iz njih. Oh, ne! Amerikanci niso revolucijonarni, nobenega strahu radi prelivanja krvi ali kaj enakega. Pa vendar je že marsikdo izustil: "Raje bi bil v Rusiji, kot pa v Ameriki. Če bo kongres še naprej igral na gosli, dobimo v kratkem Mussolinija, ki nas bo zajahal! To so dnevne opazke Amerikancev,''resno izgovarjane, toda do danes še z nobenim posebnim povdarkom.
Fašizma in komunizma se v Ameriki še ni treba bati. Amerikanec je še sto let zadaj za tem. Najbolj bi se gotovo začudili oni, če bi se komunizem ali fašižem uresničil, oni, ki ga prerokujejo. Toda taki preroki vedno govorijo, ne da bi bili prepričani o resnici svojih besed. Amerikanec ima danes še vedno čut za humor, še ni prišel do tiste resnosti, ki je pomembna in ki spreminja besede v dejanja. Amerikanec se še vedno smeje, dasi je ta smeh že nekoliko kiselkast.
Toda giblje se, giblje. Kjer pridejo trije državljani1 skupaj, imajo že politično konvencijo. In pri teh konvencijah ni voditelja, ni agitatorjev ne za eno stranko, ne za drugo. Amerikanec prihaja k mišljenju, da oni, ki vodijo vlado, to je, politikarji, morajo iti v pokoj. Ne s strojnimi puškami ali, dinamitom, pač pa z glasovnico. Zato se zna zgoditi pii jesenskih volitvah, da bo propadel skoro sleherni, kdor je danes v javnem uradu, in izvoljeni bodo novici, ljudje menda, ki danes najbolj kričijo zoper obstoječe razmere, in kakor hitro bodo ti novici v uradih, pa bo ostalo zopet vse po starem, ali pa bo še malo slabše, ker stari politikarji imaje skušnje, novici pa še tega ne.
In deloma je Amerikanec sam kriv današnje mizerije. Včasih si je znal pomagati, sam je napredoval, brez vsakega drugega vpliva, zadnja leta pa Amerikanec vedno bolj gleda na vladno pomoč, pričakuje od vlade vsega mogočega in nemogočega. In ker ta pomoč ne pride, je postal Amerikanec razdražen in deloma zmešan.
Ali je pričakovati od demokracije, da bo vršila svojo dolžnost, ko nastane sila? Amerika ni podobna drugim deželam. Nekaj uničevalnega se je pripetilo Amerikancem v zadnjih par letih, nekaj enakega, kar se zgodi tudi ljudem, ki živijo pod diktatorstvom. Narod je hitro naraščal v narod pisarjev, pomočnikov, najemnikov, zgube in dobički na papirju so bili gorostasni. Vsa stvar se pa jasno zrcali v pro-hibiciji, v prepovedani opojni pijači, ki je enako prepovedana kot Adamu v raju jabolko, pa je vendar Adam šel in ugriznil, kot tudi dnevno grize ameriški narod.
Tako nas je končno demokracija pripeljala tako daleč, da ne poznamo demokracije niti samih sebe, da ne vemo, kje nas čevelj žuli, dasi sicer strašno občutimo bolečino. Amerikanec je sam vzrastel, sam napredoval, povzpel se je do viška, in ko se mu je na vrhuncu zavrtelo, si je znal še toliko pomagati, da ni omahnil in se zvrnil navzdol, toda ne ve pa ne, na kateri strani se mu je začelo vrteti, kdo mu je spodmaknil tla in zakaj ni padel.
Kongres v Washingtonu in kongres na ulicah. Posvetovanje tam, posvetovanje tu, vse se vleče, debatira, šumi, konvencije zborujejo, kandidati se s strahom prijavljajo, o sprejetju predsedniške nominacije Hooverja je časopisje v par vrstah poročalo. Amerikanec si beli glavo, modruje, kot še nikdar modroval ni, stvarno pretehtuje to in ono misel, umno motri vsak korak, ki ga naredi, ker toliko je še pri zavesti, da radi Omotice ne bo spodrsnil.
Vzelo je Amerikanca 150 let, da se je otresel kraljeve vlade 3,000 milj proč, vzelo ga je dvajset let po osvobojenju, da si je uredil ustavo, in potem, ko je imel hišo urejeno, je pozabil na politiko in politikarje, katere je pustil v miru dobrih sto let, dokler mu niso hiše tako premikastili, da se je vzdramir.
V Amerikancu se te dni snuje nekaj novega. Amerikanec je demokratičen, in ko pride dvanajsta ura, si bo znal zopet hišo postaviti v red, kajti ustavo, podlago ima zdravo, le če je volja in razum v istem zdravju. Prišla bo nova ameriška demokracija, ker se je.stara preživela.
smisla vlačiti v drugi oddelek nepotrebni balast, vsled katerega bi trpela poduk in učenje onih otrok, ki so se za naš predmet zanimali in se ga pridno učili. Ako je kdo zameril, ker sem njegovega sina ali pa hčerko premestil iz drugega v prvi oddelek, recimo po domače: da sem ga degradiral, ter ni vsled tega pošiljal svojega otroka več v šolo, si je pač dotičnik dal samemu sebi spričevalo, ter, mislim, da mi boste vsi1 pritrdili, ne z a d e v 1 j e vsled tega nobena krivda ne učitelja ne šole ne šolskega odbora. Tudi sem sam ves čas zastopal in povdarjal stališče, naj nihče ne sili svojih otrok, da bi hodili v našo šolo. Prisiljena stvar ni še nikdar bila dobra, tim manj pa bi bila na mestu pri naši šoli, ko vam je; vsem znano, da smo šele začeli prebijati trdo ledino neznanja, nezanimanja, nerazumevanja. Ko bomo imeli par let šole za seboj, bo tudi v tem ozi-ru drugačno razpoloženje.
Poduk se je vršil od devete do desete in pol za drugi oddelek, od desete in, pol pa do poldne za drugi. Disciplina je bila tekom poduka z malimi izjemami vzorna. Za kazni sem uporabljal: uko'r, pisanje, za bolj trdovratne grešnike klečanje in obvestilo starišem. V tem pogledu ni bilo nobenq pritožbe.
Pred zaključkom šole, dne 25. m. m., so bili vsi otroci, z malo izjemo, izprašani. Tekom poduka in tudi pri izpraševanju sem polagal vso pozornost v prvi vrsti na to, da so sq otroci naučili
DOPISI
. .. .. . ■■ - . ..» - ■ .. « ......... .. ,..,„.. ., ... „.,..,,---.—+
POROČILO UČITELJA SLOVENSKE ŠOLE SLOVENSKEGA DOMA
Uspeh Slovenske šole Slovenskega doma (Holmes Ave.) je kaj razveseljiv. Predvsem ne smemo tega uspeha presojati po številu otrok, ki je šolo obiskovalo, pač pa po znanju, ki so si ga otroci v kratkem razdobju štirih mesecev pridobili. Pri tem pa moramo seveda vzeti tudi v obzir, da se ni vršil poduk vsak dan, kakor se to vrši v javnih šolah, pač pa da so bile obema oddelkoma posvečene vsako soboto po tri ure, t. j. eno uro in pol
.prvi in eno uro in pol drugi od-idelck. Kakor je vsem znano, sem 'nameraval spočetka obdržavati poduk za oba oddelka skupaj. Z ozircm na pravila šole, katera določajo dve uri za vsak predmet, ter tudi na podlagi znanja in razvitosti otrok, sem pa moral že po prvih urah poduka razdeliti otroke v dva ločena oddelka. Za posledico je imela taka razdelitev, da so nekateri otroci izostali ccl poduka. Naj pripomnim' k temu, da pač ne bi imelo
pravilno pisati slovenski, a to potom narekovanja. Kot tvarino smo v obeh oddelkih obdelali slovensko abecedo, pri čemer sem zahteval v drugem oddelku vso abecedo, v prvem pa sem polagal posebno pažnjo na samoglasnike. Pripominjam, da so baš samoglasniki tvorili v prvem oddelku trdo kost, kar je seveda docelo razumljivo, ako vzamemo v obzir razliko med slovenskim in angleškim pravopisom in iz-govarjavo. Do konca šolskega leta je obiskovalo poduk 119 otrok.
Izid redovanja je bil sledeč:
Prvi oddelek: s prav dobrim uspehom: 34; z dobrim 10; z zadostnim 5; z nezadostnim 4; ne-izprašana: 2.
Drugi oddelek: s prav dobrim uspehom: 41; z dobrim: 16; z zadostnim: 2; z nezadostnim: 1; neizprašani: 4.
Redovna razpredelnica je bila sledeča: prav dobro (1),.dobro (£), zadostno (3), nezadostno (petica, katere se tudi mnogi med nami še dobro spominja).
Tekom izpraševanja in sodeč po uspehih, ki so jih otroci dosegli, sem ugotovil, da bo pač potrebno, da bomo imeli v drugem šolskem letu vsaj tri, če ne celo štirih let, da se otrok nauči pravilne slovenščine. Poleg tega rednega poduka, pa bo treba otrokom nuditi tudi nekaj izrednega, nekaj razvedrila. Kajti čimveč bo mladina v naši sredi, timveč bo imela uspeha naša šola, timbolj bo mladina naša.
Marijan Urbančič.
NAŠA SLOVENSKA MLADINSKA ŠOLA
POROČILO TAJNIKA SLOVENSKEGA DOMA
Cleveland (Collinwood), O.— Na praznik ameriške neodvisnosti, 4. julija, se je vršila na dvorišču Slovenskega doma na Holmes Ave. zanimiva balincar-ska tekma. V tekmo so bili povabljeni najbolj spretni balin-carji iz Waterloo Rd. in iz tako-zvanega "brick yarda," ki so se tudi polnoštevilno udeležili. Gledalcev je bilo mnogo. Poročilo o izidu tekme je že poročano na drugem mestu.
K temu naj še pripomnim, da so igrišča za balincanje pri Slovenskem domu v j ako dobrem stanju in so na razpolago vsak dan in tudi zvečer, razen če je slabo vreme. Komur je dolg čas vsled brezposelnosti, kar na dvorišče Slovenskega doma naj pride, pa bo že našel med možaki kratkočasje za preganjanje teli slabih časov in da se nekoliko pozabi dnejKie skrbi.
Vodstvo Slovenskega doma kot druga enaka podjetja, ima jako velike težkoče vzdrževati 'tako poslopje. Zato se opozarja posameznike, posebno pa društva, da ne zahtevate preveč od Slovenskega doma, posebno kar se tiče dvoran za seje. Vse preveč se zahteva, "zastonj." Ne pomisli se pa pri tem na ogromne stroške, ki jih ima uprava. Mladinska društva imajo večkrat seje in potem dolge zabave in plese po sejah in, kot je navada, brez vsake odškodnine. Direktorij je sklenil že aprila meseca, da bo pričenši z 15. majem vsako društvo plačalo $5.00 za zabave po sejah. Ali se to upošteva? Kje bo dobila uprava Slovenskega doma denar za plačevanja davkov, obresti, elektrike, plina, vodo, čiščenje? Kako je mogoče direktoriju dobro gospodariti, če ravno tisti, ki kričijo kdaj bodo dobili dividende od delnic, vedno gledajo le na to, kako bi njih lastno podjetje izkoriščali, namesto pomagali k boljšemu uspehu.
Vsi smo prizadeti vsled svetovne gospodarske krize, pa naj-sibo posameznik ali pa podjetje. Toda le dobra volja, složno sodelovanje eden z drugim nam bo pomagalo, da nam bo mogoče prestati te kritične čase in pričakati boljših časov. Kakor povsod, tako tudi pri Slovenskem domu nastane največje vprašanje: kje dobiti dohodkp, da se bo krilo stroške? Posebno ako se delničarji n društva ne zanimajo za to. Res je, da sedanja depresija v mnogih slučajih naredi
spor, najsibo v zasebnih družinah ali pri društvih in pri raznih podjetjih. Toda dobra volja, potrpljenje in slediti razmeram časa ter pomagati eden drugemu, bo nam pripomoglo prestati to krizo. Upajmo v boljše čase. Pomnimo pa, da razni malenkostni spori ter razne kritiza-ci'je le poslabšajo sedanji splošni položaj.
Leta. 1919 je bil zgrajen Slovenski dom na Holmes Ave. Ako se bi vsi tisti, ki so tisti čas delovali, da se je poslopje zgradilo, še vedno tako zanimali in zavedali zakaj so si postavili dvorano na Holmes Ave., bi podjetje dobro izhajalo in bi bilo že plačano. Toda nekateri so že pomrli, drugi so se, preselili, ostali imajo pa že odraslo mladino in tako je še od teh zavednost do svojih obligacij umrla. Vsled splošnje zmešnjave zadnjih pallet, si je letošnji direktorij nadel veliko breme, kako podjetje spraviti zopet v pravi tek. Prisiljen sem bil po teh letih letos meseca februarja zopet prevzeti tajništvo. Seveda, prevzeti je lahko, toda napraviti tudi uspešno delo je pa bolj težko, posebno ako so ovire. Največja ovira je seveda preko $3,000.00 neplačanih računov. Po štirimese-čnem boju so sedaj knjige čiste in vsi stari računi plačani z dnem 30. junija, t. 1. Seveda, treba je bilo vzeti posojilo. Da, dobri nasveti in pomoč bi bila sedaj na mestu, kako od sedaj za naprej kriti vse obveznosti. Stroški so znižani do skrajnosti. Direktorij se bori na vse načine, kako boljše napredovati, toda delničarji in splošna javnost se premalo odzove.
Direktorij namerava namesto piknika prirediti veliko delniško prireditev na 4, in 5. septembra t. 1. v obeh dvoranah. Torej ker Slovenski dom že stoji 13 let na Holmes Ave., glejmo, da se bo dvorane tudi uporabljalo, ne samo zastonj za seje, pač pa tudi proti odškodnini za prireditve. Naloga sedanjega direktorija je bila, tudi oživeti" kulturno delovanje v Slovenskem domu in v to svrho je bil izvoljen prosvetni odbor, ki je šel takoj na delo ter ustanovil Slovensko šolo, ki je bila za časa svojega obstanka štirih mesecev jako uspešna pod izvrstnim vodstvom učitelja g. Marian Urbančiča in šolskega odbora. Seveda so bile tudi vedno poznane ovire, to je finan-ca. Hvalevredno je, da so dosti
Cleveland, O. — Spomladi in poleti si človek tako zaželi zbe-žati izmed mestnega zidov j a v prosto naravo, v senco košatih dreves, da si malo odpočije in razvedri. Tako si želimo odrasli, toda veliko večje je to hrepenenje pri naši mladini, pri naših otrocih. Otroci težko čakajo, da se zaključi šolsko leto in potem se vesele, da jim bo dana prilika zbežati v gozde in se pod lepimi, visokimi drevesi na zeleni trati zabavati in poigrati.
Slovenska Mladinska šola S. N. Doma že obstoja precej let in da spolni te želje naših otrok-učencev, prireja vsako leto izlet v gozd. Tudi letos priredi tak izlet na poznano Močilni-karjevo farmo, ki je za take šolske izlete zelo pripravna, ker je dreves kot tudi zelene trate dovolj, da se naša mladina za-more igrati in zabavati. Ta izlet se vrši v nedeljo 17. julija 1932, ter bodo izpred S. N. Doma vozili truki udeležence na ta izlet. Kot vselej se tudi letos naši Sokoliči udeleže tega izleta, na katerem bodo zopet pokazali kaj so se že navadili. Razume se, da bo to samo naš naraščaj, kajti odrasli so pred kratkim na skupnem izletu pokazali kako so že izvežbani. Da pa ne bo čas predolg in da bodo naši malčki res vedeli, da sol šli na izlet, na zabavo, na njim primerno razvedrilo, se bo priredilo več vsakovrstnih tekem s
Balincarska tekma lepo uspela
Cleveland (Collinwood), O.— Minuli pondeljek, dne 4. julija, ob dveh popoldne, se je otvorila tekma balincarjev, kot je bilo to omenjeno. Radi lepega vremena in živahnosti igralcev so imeli gledalci lepo zabavo vse^popol-dne, kajti igralci so se mudili v svojem boju do 8:15. Slednjič je bil rezultat, da je zmagala južna stran Collinwooda. Zadnjo igro so igrali: Krist Krpan, John Rotar, Jack Knafelc na eni strani in Filip Kalin, Tony Srebot in Jack Rotar na drugi. Prvo omenjena skupina je.dobila prvo nagrado $10.00, druga pa drugo $5.00. Po prejetju nagrade so možaki strnili skupaj glave in so zahtevali, da se nagrade spremenijo v ohajčana, nakar se je pričela vesela zabava, Da pa ne bodo soproge championov preveč ljubosumne, ker so bili zmagovalci tako okinčani s cvetlicami, naj omenim, da je to uslugo napravila moja soproga, ker je tudi ona prišla, da si ogleda zmagovalce.
Jaz sem bil sam začuden, da so zmagali od južne strani. Toda slišal sem, da so bili vojaki in da znajo streljat. Koliko je na tem resnice ne vem, ker jaz sem bil pri drugi stotniji, kjer se še vedno vadimo, td je pri Euclid Rifle klubu. Ta.m se bom tudi jaz navadil streljat v krogle in sem mnenja, cla pri prihodnji tekmi bom tudi jaz nominiran. Torej na svidenje pri prihodnji tekmi in obenem pa lepa hvala vsem, kakor južni, tako severni strani ecllinwoodske naselbine, ki sta se odzvali k tekmi in tako pomagali, da bodo boljše finance za Slovenski dom. Upam, da vam bodo prihodnjič še boljše postregli, ostajam vaš
Frank Legan, oskrbnik Slov. doma.
primernimi dobitki, da bo veselje večje in zabava živahnejša. Ce pa se takole skače in raja, se pa oglasi tudi žeja, toraj treba okrepčil za isto. Kot vsako leto, tako bo tudi letos naš priznani izdelovalec mehkih pijač, g. John Potokar daroval celo vrsto zabojev hladilnega popa in s tem bo zopet naša mladina razveseljena, ker ji ne bo treba trpeti žeje. Priznanje in zahvala gre g. Potokar ju za velikodušen dar.
Ker je pač menda nas vseh želja, da našim malčkom, našim otrokom, našim šolarjem, priredimo primerne zabave in je ena takih najprimernejših zabav pač izlet ven v gozdi ček pod košata drevesa, želimo in pričakujemo, da se bo tega izleta vsak udeležil, kdor le za-more in da ne bo nikdo, ki je naši mladini naklonjen, ostal doma. Oni, ki imate lastne avtomobile, kar prifrčite zgodaj popoldne ali pa že zjutraj na Mo-čilnikarjevo farmo. Oni, ki nimate lastnih vozil, se pa poslu-žite zato pripravljenih trukov, katerih bo dovolj na razpolago in bo čas odhoda tudi še natančneje objavljen v listih. Pridite in se enkrat prav po domače med domačimi razveselimo in bodimo enkrat otroci vsi med otroci, ne glede na našo starost ali mladost.
Da bo vreme lepo, je gotovo in naj nas torej nobena reč ne zadrži doma. Ven v gozd, ven pod košata drevesa, ven v hlad, x'en v naravo, v nedeljo 17. julija 1932!
Na prav veselo svidenje na Močilnikarjevi farmi kliče vsem L. Medveshek, član šolskega odbora.
y
Ce verjamete al' pa ne.
MANJKA STRELOVODOV
Ljudje, ki imajo čas, so izračunali, da izmed 1,000 poslopij v Zed. državah, v katere udari strela, je 850 farmerskih poslopij in od teh jih ima manj kot 20 napeljane strelovode.
Dnevna vprašanja
za šolo pomagala društva in posamezniki, tako da trd led prve sezone šole je prebit in upamo, da nam sije vzhajajoče solnce za prihodnjo šolsko sezono.
John Trček.
1. Kaj razumemo pod imenom "bastilja"? 2. Kdo je spisal prvi angleško-slovenski slovar v Ameriki, in sicer v manjši obliki, in kdo nam je podal skoro popolen angleško-slovenski slovar? 3. Kje se na zapadni strani mesta Cleveland neha St. Clair Ave.? 4. Kdo je bil urednik "Nove Domovine" v letu 1904? 5. Kdo so bili Lombardi? 6. Kaj razumemo pod besedo "hieroglifi"? 7. Kako se je imenovala nemška cesarska družina po rodbinskem imenu? 8. Kdo je bil Karl Marx? 9. Po katerem slovitem mestu na Gorenjskem se imenuje neko gotovo slovensko podporno društvo v Clevelandu? 10. Kaj razumete pod besedo "higrometer" ?
Odgovori na vprašanja
1.	Bastilja je bila. močno utrjena francoska ječa v Parizu, kamor so zapirali politične in "državi nevarne" osebe. Razjarjena francoska množica jo je v letu 1789 napadla, spustila jetnike in porušila bastiljo.
2.	Prvi angleško-slovenski slovar v Ameriki je podal javnosti Viktor Kubelka. To je bil slovar le za silo, dočim je prvi skoro popolen angleško-slovenski slovar podal javnosti dr. Frank J. Kern. Slovar je bil tiskan v tiskarni "Ameriške Domovine." Danes je popolnoma, razprodan.
3.	Na W. 9th St., tik Cuyahoga reke.
4.	Rev. Francis Kerže.
5.	Lombardi so bili germanski narod, ki se je preselil v šestem stoletju od porečja reke Labe v severno Italijo.
6.	Hieroglifi so starodavna pisava, pri kateri se je namesto črk rabilo podobe živali, ljudi, planetov, itd. Nad 1,-500 takih podob vsebuje hie-roglifska pisava, katero so zlasti rabili Egipčani.
7.	Hohenzollern.
8.	Začetnik naukov, po katerih se je razvil socializem.
9.	Društvo Kranj.
10. Higrometer je aparat, s katerim se določi vlažnost v ozračju.
Vojaški sluga snaži stotniku čevlje, gospa pa pregleduje nogavice in pravi:
"Oh, kako se vendar nogavice hitro strgajo!"
"Gospa, če bi nosili mesto nogavic obezivnice," je modro pripomnil sluga, "te se ne strgajo tako hitro."
A
Kandidat za podpredsednika demokratske stranke pri jesenskih volitvah bo John Nance Garner. Neki moj prijatelj je pa to ime prikrojil po svoje in je rekel, da se imenuje ta kandidat: John Nace Gortner.
A
Bogati kmetici je umrl mož. V starem kraju je navada, da se pogrebce po pogrebu pogosti in tako je storila tudi ta vdova. Prišli so na pogrebščino kmetje in meščani in se vsedli k mizi. Ker je bila hiša bogata in bahata, je bila na mizi tudi boljša posoda. Tako se je nahajal tudi sladkor v koščkih v posebni posodi, zraven so bile pa srebrne klešče, s katerimi se jemlje sladkor iz posode. Neki kmet prime za klešče, da si vzame sladkorja, ko ga opazi vdova in ga opomni: "Klešče za sladkor rabi samo gospod župnik in gospod učitelj. Vi, kmetje, si vzamete sladkor lahko z rokami." A
V neki kmečki hiši so večerjali, ko nenadoma zavpije najmlajši sinček:
"Otroci, roke čez krožnike, oče bo kihnil!"
A
Pri 13. stotniji sta služila dva vojaka, ki sta bila doma iz iste vasi. Eden je bil zelo reven, drugi pa bogatih staršev. Temu so od doma vsak teden poslali kaj boljšega za prigrizek: klObaše, šunko ali kako pečeno kokoš. Medtem ko je ta obiral mastno pečenko, se je moral njegov revni tovariš zadovoljiti s kislim komisom. Tako dobi nekoč premožni vojak od doma lepo dišečo pečeno gosko. Njegov revni tovariš ga poprosi, naj bi mu dal pokusiti košček. Oni ga pogleda, pa pravi:
"No, da ne boš rekel, da sem tak umazanec, napraviva tako: Gosko bova spravila do jutri. In tisti, ki bo imel nocoj šno moč najlepše sanje, bo gosko jedel." Tovariš je bil s predlogom zadovoljen in gresta spat.
Drugo jutro pravi oni, ki je dobil gosko od doma: "Takih lepih sanj Ti gotovo nisi imel, kot sem jih imel jaz. Sanjalo se mi je namreč, da sem se peljal v nebesa na zlatem vozu, kot se je peljal Elija. Pred zlatimi nebeškimi vrati se voz ustavi in skozi vrata pride truma angeljev, ki me vzamejo v sredo in peljejo naravnost v paradiž."
"Akrabolt," reče drugi vojak, "in meni se je ravno isto sanjalo. Ko sem Te pa videl tako srečnega, sem si mislil, da imaš sedaj vse, kar potrebuješ, pa sem. vzel gosko in jo snedel." •
A
Ko je bila velika vojna med Nemci in Francozi, pokliče neki nemški stotnik svoje moštvo k sebi in reče:
"Fantje! Kdor izmed vas mi prinese kako sovražnikovo zastavo, dobi od mene deset zlatih mark."
Dve uri zatem prihiti vojak, po imenu Roženkranc k stotniku in prhiese francosko zastavo.
"Tega pa nisem pričakoval, da boš ravno Ti tako pogumen, Roženkranc, in da boš Ti pr^i uplenil sovražnikovo zastavo. Tukaj imaš deset zlatih mark in mi povej, kako si izvršil svoj junaški čin," mu reče stotnik.
"To je bilo čisto lahko, gospod stotnik. V francoski armadi poznam zastavonošo, ki je tudi Žid, pa sva se zmenila, da bova imela od nagrade vsak pol, pa mi je dal zastavo."
»83
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 11TH, 1932 .....'	r— g
USPEH SLOVENSKE ŠOLE V LORAINU
Lorain, O.—Zopet smo imeli Priliko slišati kaj vsega se je naučila naša mladina v Slovenski šoli tekom enega leta. To smo slišali v nedeljo 26. junija, ko sta nastopili obe šoli, višja in nižja. Videli in slišali smo jih, kako ponosno so Peli in pokazali pred vsemi, da Jih ni sram učiti se slovensko.
Naj p rej je pozdravil občinstvo predsednik šolskega odbora, Mr. John Piškur, ki je v zbranih besedah povedal pomen sole in se zahvalil za veliko udeležbo. Nato je imel daljši govor učitelj, Mr. Louis Šeme. Pojasnil nam je, zakaj da je slovenska šola tukaj potrebna. Zahvalil se je Gospodinjskemu klubu in direktoriju, da teko Požrtvovalno gre na roko tej važni kulturni ustanovi. Podarjal je, kako nam bo še enkrat prav prišlo, ko bomo osta-reli in bo znala naša mladina slovensko. Šele takrat bomo videli, kaj nam je slovenska šoja in kakšne koristi nam je dala.
Zatem se je pričel program Prireditve. Najprej so nastopili otroci obeh šol, ki so lepo in ubrano zapeli par pesmi. Na-smo sledili deklamacijam, ki tako domače in lepo tekle iz s naših malčkov, da se je sleherni počutil kot v domovi-.Potem so uprizorili učenci jj1 učenke višje šole igro "Fest ant." igra je bila polna najboljšega humorja, da se je občinstvo prav dobro zabavalo. %ali so; Mirko Slabe, V. Ba-lant; Stanko Zvagan, F. Jančar; Janko Rumpelj, F. Krhin; Ema, Stankotova sestra, A. Kotnik: Hilda, Stankotova sestra, A. Lešnjak.
Nato so zapeli učenci in učenke nižje šole še tri pesmi tako lopo, da smo se kar čudili in občinstvo jih je hotelo še in še slišati. Zadnjo, "Kaj sem pri-so morali zapeti dva1-
vlfvv Poslušali bi Jih kar ves Sol j"- Jako lep večer je bil in Zelimo »i še enakih.
LmnSVast £re učitelju Mr. po v r metu' ki nam tako le-^ Vzgaja mladino. Mi mu pa Jmo oporo, saj vendar vidi-g ' kako se je vrgel z vso du-za naš napredek. Zdaj vodi ^VSkl zbor, zdaj nam poje, aaj vodi igro in tudi sam igra, " aj nam zopet govori in nas da bodimo složni. Zdaj zopet vidimo med mladino, Jo vodi kot pastir svojo čre-p°j. kl. J° ljubi. Sedaj ga zo-zd- " Vl(lim°' ko vodi orkester, ta]aj. vidimo v Slovenski či-a nici, ko nam daje knjige in urejuje Čitalnico. Kaj več nam
vso?01'6 dati? Ali nam ne da ' i{ar je treba za razve-
riJo> 2abavo in poduk? Ali ni
1 v vseh ozirih zmožen kot
, 0 kdo? Zato mu pa stojmo
na- ! anI in ne Podirajmo mu g0Cltov- Ne ubijajmo mu du-• v«aj ne mi, ko je od nas Vls«o, da obdržimo mladino, Ua bo naša.
Komu ni igralo srce, ko je lsa] otroke peti? Vsak naj
Še°Pade' kdor rod svoj taji! r .Zemlja ne bi pila njegove To je mladina, na kate-smo lahko ponosni. \ sredo popoldne, 6. julija, ,Solski odbor priredil za mla-'"o obeh razredov Slovenske
J.01e Piknik na Anton Kusovi arnu. prav Iepa mu hvala>
r Je dal prostor za mladino J^^no, da se je veselo za-b. vala do večera. Mladina je j -a Prijazno postrežena z raz-din Jedili in sladoledom. Mla-
oddi-G Je 'Wla za kratek čas la tUjlla> Potem, pa prikoraka-
v ,ZaJ veselo prepevajoč: Slo-
dom Sm° fantje iz Loraina m* Pa vsak naJ Propade, ki
sla f°i taji itd- Dva sta ne" aanlo za priznanje svojemu
^emu učitelju Mr. Louis "Še-
kl J'e bil vidno očaran,
dli o vsem tem ničesar ni ve-
e«. Zahvalil se je staršem in
ter jih navduševal, naj
Poslušni. llaP1'ej tak° Pddni in
V	soboto večer, 2. julija so sorodniki in prijatelji priredili rojaku Jakob Tomažič in njegovi soprogi Frances surprise party, ob priliki njiju srebrne poroke. Ne bom opisoval, kako sem jih odpeljal iz Loraina in jih zadrževal, da so se izvršile vse priprave. Hvala gre Mr. John Šemetu in soprogi ter Mr. Martinu Šemetu in soprogi iz Clevelanda, za dobro zabavo in postrežbo. Ob 8:30 smo se tam poslovili in slavljenca odpeljali nazaj v Lorain. Tam so nas čakali njih sorodniki in prijatelji, ki so ju veselo presenetili ter jih obdarili. Oba sta bila jako presenečena, ker kaj takega nista pričakovala. Nato so vsi skupaj odkorakali v malo dvorano SND, kjer se je vršila vesela zabava. Petelini, kosi in prepelice so nam voščile dobro jutro, ko smo odhajali proti domu. Zelja nas vseh je, da bi slavljenca obhajala čez 25 let še zlato poroko. In jaz že sedaj obljubljam, da ju bom tudi takrat odpeljal.
V	nedeljo, 17. julija bo velika pevska prireditev. Na programu bodo slovenske, angleške in hrvatske pesmi ter prizor ob potoku: Kovačev študent. To bo nekaj novega, zato gotovo nihče ne bo zamudil te velike prireditve. Torej prijatelji slovenske pesmi: v nedeljo 17. julija ob 7:30 zvečer vsi na to prireditev, kajti z vašo navzočnostjo boste pokazali, da ste za napredek in povzdi-go pevskega društva Naš dom. Opozarja se vse rojake in rojakinje tukajšnje naselbine in bližnje okolice Clevelanda na to prireditev, ki bo v resnici zanimiva. Vodil bo vso stvar Mr. Louis Šeme, ki vodi vse priprave za to prireditev.
Po programu bo prosta zabava in ples. Vstopnina je majhna: za odrasle 50c, za mladino 15c. Poslušali boste lepo petje, poleg tega boste pa dobili izvrstno postrežbo v jedi in pijači. Za plesaželjne bodo pa skrbeli naši najboljši godbeniki.
Louis Balant.
PRAVILNO SPANJE
često človek ne more zaspati, čeprav je zelo utrujen. Zlasti ne moi-ejo mnogi ljudje zaspati v tuji postelji. Odločilna, je večkrat lega, v kateri hoče človek zaspati, ki pa seveda ni pri vseh ljudeh enaka. Nekateri radi spe na desni strani, da ne čutijo pritiska na srce, drugi zopet na levi, da so jetra prosta. Ljudje, ki ležejo na hrbet, zaspe navadno lahko, zato pa po večini smr-če. Ležanje na trebuhu so včasih priporočali onim, ki so se bali, da bi se preveč zredili. Na trebuhu se leži najbolje poleti po dobrem obedu v travi. Zato je baje na kmetih tako malo debelih ljudi. Pri spanju je treba zavzeti tako lego, da telo čim manj trpi. Vsi ti nasveti pa nimajo posebne vrednosti, ker se človek med spanjem obrača. Pravijo, da se zdrav človek v spanju zelo pogosto obrača. In zopet so Američani, ki so sklenili proučiti to vprašanje. Na univerzi v Pittsburghu so skozi dve leti opazovali 150 ljudi, ki so jih v spanju med obračanjem fotografirali, merili od časa do časa njihovo lego in ugotovili, da se zdrav človek v osmih urah spanja obrne 20krat do 45krat. Zdrav človek vzdrži v spanju v isti legi največ eno uro. Izkazalo se je tudi, da je najnarav-nejša lega skrčena, čudno je, da lahko človek naj dalje nepremično spi na trebuhu. Baš zato, ker narava noče, da bi se telo v spanju trudilo, sili zdravega človeka k pogostemu obračanju. Vsaka, v začetku še tako prijetna lega, postane počasi neprijetna, kajti človeka začne/ boleti oni del telesa, na katerem leži.
EARL DERR BIGGERS:
KITAJCEVA PAPIGA
Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. Z.
Chan se je vrnil po svojih opravkih v kuhinjo. Madden in Thorn sta odšla, čez nekaj časa v, hišo, profesor Gamble pa se je menda umaknil v svojo sobo. Dolgo, vroče popoldne je minevalo v svinčeno težkem miru. Le glasno smrčanje spečega Maddena je žagalo tišino. Tudi Boba se je lotevala utrujenost in se je udobno zleknil na posteljo. Zbudil se je šele pod večer poten in s težko glavo, toda kmalu ga je zunaj osvežil hladni vetrič.
Ob šestih je skozi patij odšel v izbo. Na dvorišču pred skednjem je bil pripravljen Madde-nov veliki avto. Bob se je spomnil zadnjih dogodkov. Milijonar hoče v Eldorado po svojo hčer. Toda, ko je stopil v izbo, je videl, da bo to opravil Thorn. Tajnik je stal v svoji temni obleki in pod črnim klobukom je bil njegov obraz še bolj bled. Ko je vstopil Bob, sta Thorn in milijonar prekinila svoj očivid-no zelo resni pogovor.
"Dober večer!" je pozdravil Bob. "Menda nas vendar ne boste zapustili, gospod Thorn?"
"Imam opravke v mestu! Torej naj sedaj odidem, gospod Madden?"
Zopet je pozvonil telefon. Gospodar je hitel k aparatu. Zopet se mu je poznalo na obrazu, da se neprijetno počuti. Nove slabe novice, je pomislil Bob.
Madden je s svojo veliko roko zakril telefonsko trobko in se okrenil k tajniku. "Gospa Whit-comb hoče nocoj govoriti z menoj. Napoveduje, da mi ima sporočiti važne reči."
"Kar povejte ji, da imate dosti opraviti."
"Obžalujem, gospa doktor," je govoril milijonar v trobko, toda preveč sem zaposlen . . ." Prenehal je, ker je bil prekinjen. Zopet je z roko zakril trobko. "Vkljub temu hoče . . . hudič naj jo vzame!"
"Jo boste pač morali sprejeti!"
"Tedaj dobro, gospa doktor!" se je vdal Madden. "Pridite okrog osmih!"
Thorn je odšel in veliki avto je odbrenčal.
Večerja je bila ob navadnem času, kar je Boba zelo osupnilo. Thornov sedež je bil prazen in čudno, da niti za Evelino ni bilo pogrnjeno. Gospodar tudi ni nič ukrenil, naj bo zanjo pripravljena soba. Po večerji je Madden z Bobom in profesorjem Gamblejem odšel na verando, kjer je rdeči sij ognja iz kamina božal škrlje v tlaku, opeko v steni in Tonyjev drog, sedaj prazen in osamel.
"Kako lepo in pokojno je tukaj," je sanjaril mali prirodo-slovec. "Ubogi norci, stlačeni med zidovjem mestnih hiš, ne slutijo, ob kaj so! Jaz bi ved' no prebival tukaj."
Ta opazka gostitelja ni kar nič osrečila in nastal je mučen molk. Kmalu po osmih je pri-brnel na dvorišče avto. Morda Thorn z mlado deklico? Toda Madden je dejal: "Zdravnica je, Ah Kim!" Strežaj je prišel. "Pripelji damo semkaj!"
"Z menoj itak noče govoriti!" Gamble je vstal. "Notri vzamem v roke kako knjigo."
Madden .se je ozrl na Edena, toda ta je sedel kakor pribit.
"Doktorica je moja dobra prijateljica," je pojasnil. "Včeraj sem jo obiskal, čudovita ženska!"
Doktor Whitcomb je vstopila. Svojemu sosedu je stisnila roko. "Nas zelo veseli, da ste zopet v naši bližini."
"Zelo ste ljubeznivi!" je hladno zamomljal Madden. "Gospoda Edena poznate, kakor slišim?"
"O, dober večer! Kako ljubo mi je, da se zopet vidiva! Zakaj
Demokratski predsedniški kandidat in njegova družina. Od leve proti desni stoječi: Elliott Roosevelt (siri) in njegova soproga; James Roosevelt (sin) in njegova soproga; Mr. in Mrs. Curtis Dali (hči); Mrs. Franklin D. Roosevelt (soproga kandidata). Spredaj sedeča sta: Mrs. Sarah Delano Roosevelt (mati) in governer Roosevelt.
niste prišli danes nič v vas?"
"Bilo je 1 preveč opravka!" Bob ji je primaknil stol in nekoliko v strtm je sedel Madden, prevzetno in neprijaznega obraza.
"žal mi je, če nadlegujem, gospod sosed!" je spregovorila nedobrodošla obiskovalka. "Toda ne prihajam na klepet. Prihajam radi . . . radi tega strašnega dogodka,-ki se je zgodil v vaši hiši."
"Mislite ..."
"Mislim umor Louieja Won-ga."
"A tako? ..." Ali ni zazve-nel njegov glas nekako tako, kakor da bi se oddahnil? "Da . . , Seveda!"
"Louie mi je bil ljub in drag — večkrat me je obiskal. In vam je bil tako zvesto vdani Gotovo ste vse storili, da odkrijete morilca."
"Gotovo!" je mrzlo zagodel Madden.
"če je to, kar sem vam prišla povedat, z umorom kaj v zvezi, naj presodi policija. V soboto pod večer je prišel k meni Mc-Ca Hum iz New Yorka. Dejai je, da ima bronhijalni katar, moram pa priznati, da nisem na njem našla nikakih znakov take bolezni. Vselil se je v eno mojih hišic — za dalj časa."
"No, in?"
"Včerajšnjo nedeljo pozno zvečer — malo prej, preden je bil umorjen ubogi Louie — je zatrobil pred mojo hišo velik avtomobil. McCallum je govoril s šoferjem tega avta in se potem z njim odpeljal — proti vaši farmi. Tedaj sem zadnjikrat videla tega čudnega bolnika. V svoji sobi je pustil potno torbo z obleko, on sam pa je izginil."
"In vi mislite, da je on umoril Louieja?" je vljudno dvomeč vprašal Madden.
"Nič ne mislim. Vsekakor pa bi bilo treba oblast opozoriti na to. Ker vam je bolj znan potek preiskave, sem vas hotela prositi, da pride tudi to v zapisnik. McCallumove stvari so policiji na razpolago, da jih preišče."
"Dobro!" Madden je vstal. "Bom ukrenil, kar je treba, čeprav, ako vam je kaj do mojega mnenja ..."
"Hvala!" se je prijazno nasmejala doktorica. "Nisem upravičena povpraševati vas po vašem mnenju, spoštovani gospod Madden. Kakor vidim, je najin razgovor končan." Ozrla se je na papigin drog. "Kako pa je kaj Tonyju? Zelo bo pogrešal Louieja."
"Tony je mrtev," je robato zagodrnjal Madden.
"Kaj? Tudi Tony?" Osupla je umolknila zdrftvnica. "Tokratno vase bivanje je pa res čudovito," je rekla počasi. "Po-
zdravite mi svojo hčerko! Je ni tukaj ?"
"Ne —ni je!"
"škoda — tako srčkano dekle!"
"Ljubeznivi ste! Trenotek, prosim! Moj strežaj vas bo spremil do avta!"
"Ne trudite se!" se je vmešal Bob. "To prevzamem jaz." šel je pred njo skozi razsvetljeno jedilnico, kjer je čepel Gamble za ogromno knjigo.
Na dvorišču se je doktorica obrnila k Bobu. "Neomajen človek je ta Madden! Trd ko granit! Mislim, da ga Louiejeva smrt ni prav nič pretresla."
"Tudi jaz se bojim, da ne."
"No, zanašam se na vas! če o mojih podatkih ne bo obvestil sodnikov, morate vi poseči vmes!"
Mladenič se je obotavljal. "Rad bi vam nekaj zaupal: storjeno je vse ,kar je mogoče, da bi se pojasnil umor. Seveda tega, ne dela Madden, temveč nekdo drugi."
Doktorica je sedla v svoj ne-razsvetljeni avto. "Mislim, da razumem. In iz vsega srca vam želim uspeha, dragi fant!"
Eden je prijel njeno roko. "če bi se več ne videla, vedite, da je bilo najino srečanje zame izredna, čast!"
Gledal je, ko je vodila svoj avto zadenski skozi odprte dve-ri. V izbi je zopet našel Maddena in Gambleja.
"Stara klepetulja!" je godrnjal milijonar.
"Oprostite!" ga je hladno zavrnil Bob Eden. "Ta pogumna žena je s svojima drobnima; rokama na svetu storila več dobrega kakor vi z vsem svojim denarjem! Ne pozabite tega!"
"Zato pa še nima pravice, vtikati svoj nos v tuje zadeve."
Mladenič je že imel na jeziku oster odgovor, pa se je premagal. Ura je kazala tri četrt na devet! Thorna in Eveline Mad-denove pa še vedno ni bilo. Bob je čutil, da v tej sobi ni prav nič dobrodošel, vendar je ostal — radoveden, kako se bodo dogodki razvijali. Ob desetih se je pobral Gamble v svojo sobft, češ, da puščavski zrak utruja. Pet minut pozneje je priropotal veliki avto na pokojno dvorišče. Bob Eden je pokonci sedel na stolu in njegove oči so švigale od vrat do vrat. Steklena vrata na, patij so se odprla. Vstopil je Martin Thorn. Sam. Brez besedice je vrgel klobuk ter se utrujen sesedel na stol. Mučen molk.
"Ali ste dobro opravili?" ja veselo vprašal Bob.
"Da," je zamrmral Thorn. Nič drugega.
Bob se je dvignil. "Sedaj grem spat."
V svoj.i sobi je slišal Gamble-
ja čofotati po vodi v kopalnici, ki je bila med njegovo in profesorjevo sobo. Poslej ne bo več sam v tem koncu. Moral bo biti previdnejši!
Kmalu ko je prižgal luč, se je pojavil med vrati Ah Kim. Bob je položil prst na,usta in pokazal na kopalnico. Kitajec je razumel. šla sta v drugi konec sobe in šepetala.
"No, kje je Evelina?"
Chan je skomizgnil. "Nova skrivnost!"
"Kaj neki je najin prijatelj Thorn počel zadnje štiri ure?"
"Menda se je ob mesečini vozil po puščavi na sprehod. Preden je odpeljal, je kazal števec dvajset tisoč petsto štiri in štirideset kilometrov. Šest kilometrov v mesto, šest nazaj. Ko pa se je voz vrnil, je kazal dvajset tisoč šest sto šest kilometrov."
"Charlie, vi mislite prav na vse!" mu je obČudovaje zašepe-tal Bob.
"Thorn se je vozil po čudnih potih, kjer mora biti v tleh mnogo rdeče ilovice." Kitajec je pokazal košček gline. "To sem postrgal z voza. Morda ste tu kje blizu videli tako prst?"
"Ena uganka več!" je mrmral Chan.
Bob je prikimal. Sicer je pa jutri torek. Biseri pridejo, hura! Vsaj P. J. Madden misli tako. Jutri ne bo dobro z njim češenj zobati."
Tiho je potrkalo na vrata na notranjem dvorišču. Charlie je komaj še mogel smukniti nazaj h kaminu ter tam začel brskati, ko je vstopil Madden, proti svoji navadi neobičajno tiho.
"Vi ste . . ." je spregovoril Bob.
"Tiho!" Orjak je pogledal h kopalnici. "Bodite čisto tiho! —• Ah Kim, poberi se!"
"Glem, gospod!" Pokorno in urno je izginil Kitajec.
Maden je prisluhnil pri vratih v kopalnico in previdno prijel za kljuko. Vdala se je — po prstih je stopil noter, zapahnil vrata v Gamble j evo sobo ter se vrnil, ko je za seboj zaklenil še vrata v kopalnico. "Moram govoriti z vami. Govorite s pridušenim glasom! Končno sem vendarle sam govoril na telefonu z vašim očetom. Sporočil mi je, da bo neki Draycott jutri opoldne prišel z biseri v Barstow."
"Torej — hm — da, jutri zvečer bo tedaj lahko že tukaj."
Madden se je nagnil k njemu in govoril s hripavim šepetom: "Ne želim, da bi ta mož prišel na farmo."
Bob ga je osuplo pogledal. "Dobro, gospod Madden! Bom pa. . ."
"Tiho! Ne imenujte mojega I imena!"
"Tod« po vseh naših pripravah . . ."
"Premislil sem si. Sploh nočem prevzeti biserov na farmi. Zato vas prosim, naročite jutri v Barstowu temu Draycottu, naj gre naprej v Pasadeno. Tja pridem v sredo tudi jaz. Okrog poldneva naj čaka pred vrati Garfield National banke v Pasade-ni. Tam prevzamem niz ter ga shranim na varnem kraju."
"Razumem, Vi odločate!"
"No dobro! Ah Kim vas jutri zjutraj popelje v mesto, da še dobite vlak v Barstow. Toda ne pozabite: to ostane med nama! Ne Črhnite besedice nikomur ,tudi Gambleju ne. Celo Thorn ne sme vedeti!"
Oprezno po prstih je odšel Madden. Presenečen bolj kakor kdaj prej je Bob nekaj časa strmel predse. "No," je dejal končno, "to pomeni zopet en dan odloga. Hvaležen sem mu zanj!" (Dalje prihodnjič.) -o-
V Youngstownu so nekateri dobili delo
Youngstown, Ohio, 9. julija. Potem ko je bila tri mesece zaprta, je Valley Mould Iron Co. poklicala 150 svojih delavcev zopet na delo. Tudi Youngstown Sheet & Tube Co. je pozvala na delo 75 ljudi. Tovarne so dobile za pet tednov naročil.
Še eden prijet radi Lindbergh otroka
Woodstock, Vermont, 9. julija. Adam Jarovich, alias Jaške-vich, je bil danes tu aretiran, ker je svoječasno nameraval izsiliti od Lindbergha $50,000, češ, da mu vrne otroka.
1500 Mehikancev zapustilo Los Angeles
Iz Los Angeles, California, se poroča, da je 1,500 mehikanskih brezposelnih delavcev zapustilo mesto in se vrnilo v svojo domovino. V zadnjih dveh letih se je izselilo že nad 50,000 mehiških delavcev, ker ni dela.
Finska je bolj trezna brez prohibicije
Helsingfors, 9. julija. Odkar je bilas na- Finskem odpravljena prohibicija pred 3 meseci, se je pijančevanje znižalo za 30 odstotkov, in število radi pijanosti na sodnijo pripeljanih oseb je padlo za 26 odstotkov.
MALI OGLASI
Naprodaj
je ledenica (icebox) podolgasta, zelo dobro ohranjena, pripravna za restavrant ali candy store. Proda se po zelo nizki Ceni. Vprašajte na 15012 Sylvia Ave.	(Jul. 11. 13.)
V	najem
se da hiša sama za sebe, šest sob, kopališče, furnez. Odda se za jako nizko ceno. Vprašajte na 942 E. 209th St. (163)
V	najem
se da stanovanje, Sest sob, na 1275 E. 61st St. Vse ugodnosti. Furnez, kopališče. Vpraša se na 1207 E. 61st St.	(162)
Preselitev!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz dosedajnih prostorov na 1192 Norwood Road, v nove prostore na
6735 St. Clair Ave.
in se vljudno priporočam vsem novim in starim odjemalcem za fino popravljanje čevljev.
Jerry Krašovec (161)
Pridna mladenka
Slovenka, ki je dovršila višjo šolo, bi rada dobila primerno delo v kakem uradu, pripravna in zmožna je tudi za pomoč v trgovini, ali pa sprejme kako primerno hišno delo. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pusti naslov v uradu tega lista. (162)

FLEET-WING
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.
*_.__________AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 11TH. 1932
1932 JULY 1932
□□□□MEj
r171T8 J [19! ''20] M r22 f 23l
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Zelena žaba
Za "Ameriško Domovino" priredil M. C.
POSEBNO ZNIŽANE CENE
NA
'STAG'HLAČAH
za moške in dečke
$1,25, sedaj . .$ .95
1.50, sedaj ..	JjJO
2.00, sedaj ..	1,6Q
2.50, sedaj ..	\ %
3.00, sedaj ..	2.40
3.50, sedaj ..	2.80
4.00, sedaj...	3.20
Frank Bela j
6205 St. Clair Ave.
JULIJ
17.—Slovenska Mladinska šola S. N. Doma priredi velik piknik na Močilnikarjevi farmi.
24.—Društvo Tabor; SNPJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
24.— Klub collinwoodskih groceristov in mesarjev, piknik na Močilnikarjevi farmi.
31.—Društvo Naš Dom, SDZ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
24.—Praznovanje godu fare sv. Kristine, v zvezi s farnim žegnanjem, skozi teden. Vrši se na Bliss Rd.
31.—Piknik delničarjev Slovenskega Doma na Holmes Ave. na prostorih Frank Močil-nikarja.
31.—Slovenska Zadružna Zveza, piknik na Goriškovi farmi v Noble, O.
AVGUST
7.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na Špelkotovih farmah.
7.—Društvo Presv. Rešnjcga Telesa, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
7.—Slov. soc. klub št. 27, piknik na Močilnikarjevi farmi.
14.—Društvo sv. Vincenca Pavlanskega, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
14.—Piknik družbe S. N. Doma iz Maple Heights pri Anton Gorišku na Green Rd.
21.—Društvo Napredni Sosedje, SNPJ, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
21.—Piknik samostojne Zarje na Močilnikarjevi farmi.
28.—Društvo Zvon, vrtni koncert na Goriškovi farmi na Green Rd.
SEPTEMBER 25.—Velika prireditev 'Ameriške Domovine' v S. N. Domu za brezposelne.
OKTOBER 10.—Društvo Na Jutrovem praznuje 10-letnico obstanka v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
NOVEMBER 23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
"Oprostiti so me morali vsake sumnje, seveda. Vendar ni nobenega sledu o identiteti umorjencca. In stvar je strašno neprijetna. Ako se ljudje že hočejo pobi vati, potem naj vsaj ne bi uporabljali mojega avtomobila in moje obleke. In ti prokleti detektivi navsezadnje še mislijo, da imam jaz svoje prst? vmes!"
"Povabila sem gospoda Gra-hama za drugi teden v Sussex. Hočem namreč, da se seznani z ljudmi, katere bo lahko uporabil kot značaje v svojih povestih."
"Zelo me veseli, seveda!" je dejal z nekako zadovoljnim glasom Barran, medtem ko si je pri omarici nalival v kozarec žganja. Graham pa je videl njegov obraz v nekem zrcalu in ni mu moglo izbegniti, da Barranu pač ni baš po volji, da ga je njegova žena povabila v grad. Zdelo se mu je, da bi bila pač bolje, da se izogne, zato se je skušal izgovoriti : "Ako imate v resnici dovolj prostora ..."
"O, V preobilici! Grad je staro prostorno poslopje. Zelo nas bo veselilo," je vzkliknil Barran ter se okrenil. Njegov obraz, je bil sedaj popolnoma brezskrben. "V resnici boste morebiti našli gradiva za svoje knjige — ker to pot bomo imeli v gradu tudi resničnega detektiva."
"Čemu neki le?" je vprašala hitro gospa.
"Zahteval sem ga v Scotland Yardu jaz sam. Vidite, gospod Graham, v zadnjem času se dogajajo razne tatvine v naši okolici, a vedno izvrše lopovi svoj čin baš med kako zabavo. Pa sem mislil, da je pač previdnost na mestu."
"Nikar ne nosite s seboj svojih draguljev, tedaj!" je vzkliknila gospa Barran.
"Nimam pač drugega kakor staro srebrno uro. Vendar bi pa bila prava tatvina nekaka sprememba zame, ker dosedaj sem obravnaval samo umore.'' Seda j se je šele zanesel, da bi bil storil bolje, ko bi molčal, ker težka senca je legla na Barra-nov obraz. Dejal je hitro: "Oprostite, nisem mislil pri tem na zadnji umor."
"Saj je vse v redu," je takoj posredovala gospa Barran. "Dokler ne bo zadeva rešena, je vse-kakor neprijetna — saj veste, slike v časopisju in tako dalje."
Graham je hotel sedaj takoj oditi. Prepričan je bil, da ni bil začetek baš dober. V veži mu je oblekel suknjo Wilkins ter mu izročil klobuk in palico, čim so se za njim zaprla vhodna vrata, je od druge strani vstopila na stopnišče gospodična Baynes. V obraz je bila rdeča zadrege in razburjenja. "Saj ne boste šli v Sussex, kajne, da ne boste šli?"
"žal, a moram iti." Pri tem se ji je nasmehljal. "Zelo se veselim, da bom imel priliko videti tamkaj tudi vas."
"Nikar, gospod Graham!"
"Povejte mi," je dejal ter jo prijel za roko. "Nečesa se bojite! Kaj bi bilo?"
Njen, obraz je bil smrtno bled — zdelo se mu je, da bo omedlela. Ozrla se je, a on je čutil, kako se trese po vsem telesu, ko je rekla: "Strašno se bojim!"
"Kaj pa je?" je vprašal Graham ter se čudil njenemu strahu.
"Zelena žaba," je zašepetala.
"Kaj?"
Ona pa se je že okrenila in izginila za vrati, ki so se za njo zaprla.
IV.
Zelena žaba
Baranov grad v Sussexu, Ro-
OREL ODNESEL OTROKA
Iz Oslo na Norveškem poročajo tole dogodbo, ki priča, kako močan ptič je orel. V norveški vasi Istrenamdalen se je igrala pred hišo 4 letna deklica. Naenkrat je/ švignil iz velike višine orjaški orel, zgrabil otroka in ga odnesel s seboj. Naenkrat so bili vsi vaščani pokon-cu. Oboroženi z vsem mogočnim orodjem so šli za, orlom in našli njegovo gnezdo po 9 urnem iskanju. Blizu gnezda so našli' tudi odnešeno deklico, ki pa je j bila le malo poškodovana in še živa.
PRIPOROČILO
KADAR SE SELITE, POKLIČITE
ANTON SEDMAK
1139 Norwood Ud.
HEnderson 1920 Dobra postrežba po zmerni ceni
I Michael Casserman |
i 18700 Shawnee Ave. | I PLUMBING & HEATING |
I KEnmore 3877 |
ONLY
$6.50 ROUND TRIP between CLEVELAND and BUFFALO
Aug. Kollander Co.
(poprej Mihellch Co.) 6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PKODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah;
IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA
Atitos, any size, carried for only «3.75
(#4-75 July 1st to Sept. 14th inclusive)
Why drive when you can put your car aboard for less than the cost of oil and gas? More restful... cheaper... and saves a day. Steamers each way, every night, leaving at 9:00 P. M„ May 15th to November 1st.
CLEVELAND AND PORT STANLEY, CANADA, DIVISION July 1st to Sept. 5th incl. on Friday, Saturday and Sunday only »S.OO (ine way; $5.00 Rd. Trip. Any car only «3.75.
THE CLEVELAND AND BUFFALO TRANSIT COMPANY
Ask your Local Tourist or Ticket Agent for new C&B Line Folder, including, Pice Auto Map and .^»jjjKCj details on cur All Expense Trips. f&j&gfZ
East 9th Street Pier Cleveland, Ohio
Model A (tudi model B) Maytag, najboljši pralni stroj, z velikim, eetverovo-glatim čebrom iz aluminija in slavnim Maytag roller iz-žcmalcem vode. ZNIŽAN
*26°°
MANDEL HARDWARE
JOSEPH J. 0GRIN
ODVETNIK
401 Engineer* Bldg,
Mala «12«

15704 Waterloo Rd.
ZveNsr:
15621 Waterloo Rd
K en mor« 1094
KEnmore 1282
$48.00	$25.00
CUDOVITjO NIZKI POGREBNI STROŠKI!
Mi vam oskrbimo pogreb po izredno nizkih cenah, a postrežba je vseeno prvovrstna. Pri pogrebu za $165.00 dobite: najskrbnejše balzamiranje trupla, mrtvaški venec na hišna vrata, palme, lepo odprto krsto za $48, kakor kaže zgornja slika, železno "bakso" mrtvaški voz, dva osebna avtomobila, in vso drugo tozadevno postrežbo. Oskrbimo vam pa tudi boljše krste in pogrebe, toda ob nepretiranih cenah.
Mi se ne poslužujemo nikakih agentov. Agentje pogrebne stroške samo povečajo. Invalidni voz kamorkoli v mestu, po dnevi in po noči, samo ?2.00. Pokličite nas v slučaju potrebe: ENdicott 4735.
Najvljudneje se vam priporočamo
Pogrebni zavod: FRANK ZAKRAJŠEK
1105 Norwood Road
Kapetan Bennett Griffin, levo in poročnik James Mat-ten, ki sta pred nekaj dnevi poletela iz Amerike okrog sveta. Preletela sta srečno Atlantski ocean in pristala v Berlinu, odkoder sta nadaljevala polet proti Moskvi v Rusiji. Toda kmalu zatem, ko sta bila preko meje Poljske, se jima je aeroplan pokvaril in pristati sta morala na tleh. Odpeljala sta se z vlakom proti Moskvi. Spodaj je zračna pot, <po kateri sta nameravala pilota leteti in aeroplan, ki ju je imel ponesti okrog sveta.
Z
verfield Hali, je bilo kaj zanimivo poslopje. Nekdaj je bil samostan, od katerega pa ni ostalo drugega nego nekaj temeljnih sten in pripovedke o skrivnih prehodih in podzemskih rovih. Poslopje je kljubovalo skozi dve stoletji viharjem in dežju, dokler ni ogenj pokončal večino stare stavbe. , Na srečo pa je kljubovalo požaru staro zi-dovje in tudi široko, vijoče se stopnišče, po katerem bi lahko šli štirje vštric tudi po krepki lovski večerji, ko niso bili koraki udeležencev vsled zavžite pijače baš gotovi, čim je človek stopil v prostrane dvorane, si je lahko vstvaril sliko starih baronov, ki so sedeli za mizo, ki se je kar šibila pečenega mesa in polnih vrčev. Staro tramovje, temne slike na stenah in temni koti, katere je obsvetljevala svetloba medlih sveč, so spominjali veličine s t a r o a ngleškega baronstva.
Tu-sem je prišel ob koncu tedna Jack Graham, tipičen produkt modernega sveta. S širo-< kogruclo prisrčnostjo ga je po-zdravil v veži Barran. "Zelo le-' po, da ste prišli, dečko! Vedite se, kakor da ste doma . . . Jaz nikdar ne zabavam svojih gostov, ampak želim, da se sami zabavajo. Spoznali boste vse— vrag naj vzame predstavljanje, Vsi so moji prijatelji — to naj vam zadostuje. Sicer ne bi bili tudi vi danes tu."
Graham je bil kar osupel. V svojem mestnem stanovanju je bil Barran povsem različen. Njegova obleka, njegova vljudnost in sploh vse na njem je bilo izraz podeželskega veljaka. Ni bilo sledu njegovega strašnega značaja, niti vedenja premetenega meščana. "Tu živimo pravo življenje," je dejal Grahamu zaupljivo. "Ne tako, kakor ljudje v vaših knjigah. Nisem ga še videl, veste — menda išče kje kake odtise prstov ali pa sledo ve krvi." Zakrohotal se je. "Govoriti morate z njim. Upam, da so vam že pokazali vašo sobo V Dobro, v redu! Sedaj pa mo ram pogledati za, drugimi gosti. Tamkaj je obednica—" pri tem je pokazal na težka hrastova vrata. "V omarici boste vedne našli dobrega okrepčila. Tu pa je knjižnica, polna dobrih knjig, mislim. Bojim se, da sem potrošil preveč denarja na knjige. Mislim pa, da imam zelo dobro zbirko. Tu je moja pisarna — tjakaj greste vedno lahko, kadar se vam poljubi dobre smod-ke . . . Saj res — pa saj vam bom povedal in pokazal lahko kasneje." Odšel je ter ostaviJ Grahama. Prihajali so novi go. sti.
Graham je šel po veži, a nato v, jedilnico. Na pragu je obstal. Sobana je bila očividno restavri-rana obednica nekdanjega samostana. Služinčad je pripravljala mize za obed, vsledčesar se je Graham naglo umaknil. Pač bo najbolje, da gre v pisarno ter si privošči smodko. Odprl je vrata — nikogar ni bilo v sobi. Iz oken je bil krasen razgled na dolino in jezero. Kamin je bil pa naravnost krasen, štirje so lahko sedeli pred njim. Ta soba je odsevala vsakršno udobnost, ki bi si je mogel človek želeti. Pred kaminom je stala zofa, z visokim naslanjalom in prevlečena z usnjem — služila bi kaj lahko za postelj. Graham se je ogledoval po sobi, a nakrat je obstal kakor pribit. V nekem vogalu je stal na čudnem podstavku nek predmet, a ob pogledu nanj je Gra« hama kar zamrzelo po hrbtu. Vsekakor ni mogel takoj razločiti, kaj je. Na podstavku je bila velika, zelena žaba. Bila je na-
šopana, kaka dva čevlja dolga, imela je velik trebuh in odprto žrelo — izgledala je grabežljivo, satansko. Steklene oči, rumenkaste barve, so se svetlikale v odsevu ognja, ki je gorel v kaminu, in zamirajočih solnčnih žarkih., Izgledalo je skoro, da teče iz sadističnega žrela slika. Koža. žabe pa je bila svetlo zelena. Neverjetna starost in ravnotako neverjetna zločest je odsevala s te zgrbančene prikazni.
Graham se je trdno oprijel naslanjala zofe, prevzemalo ga je gabljenje. Strašna pošast ga je gledala, kakor bi se mu smejal v obraz sam Satan. Namah pa se je Graham zbral. Prevzela ga je jeza, strašna jeza. Spomnil se je gospodične Baynes in njenega strahu. Ubogo dekle! Ni čuda, da se je bestije tako bala! S kako pravico pa je le mogel Barran hraniti v hiši tako pošast? Bog! Graham bi hotel zdrobiti to žival! Stopil je naprej, stisnjenih pesti. Podstavek je bi) črn starosti, a na njem so bili sledovi. Graham pa ni hotel misliti o njih postanku. V lesu so bile globoke zareze in praske. Izgledalo je, kakor da ga pošast opazuje, kamor le stopi. In smeje se, pri Bogu — smeje kakor bi se krohotalo samo peklo.
Nenadoma so se prižgale električne žarnice. Graham se je za-suknil, trenutno svetlobe oslepljen. Violet Baynes je previdno zaprla vrata in stopila naprej. V obraz je bila smrtno bleda, a oči so jej bile široko odprte. Celo nje ustne so pobledele. Graham je stopil naprej. Usmililo se mu je ubogo dekle. In ne da bi je pozdravil, je vprašal, kakor bi nadaljeval pogovor, ki sta ga imela pri vratih Barranovega stanovanja v mestu: "Kaj naj pomeni, da ste tako nenadoma vstopili?"
"Strašna pošast! Sovražim jo, sovražim!"
"Nikakor se ne čudim. Strašna je!" se je skušal Graham smejati, "čemu jo le gospod Barran hrani?"
"Nekak spomin je — prinesel ga je s seboj. Pravil mi je stvari o njej — strašne stvari — menda ker ve, da jih ne maram čuti. In še bo . . . ker ima pač pri tem svoje posebno dopade-nje."
"Kaj pa vam je pripovedoval?"
"Ne mogla bi vam povedati.'"
Plašno se je ozrla na čudno pošast, kakor bi ne mogla odvrniti od nje svojih pogledov. "Strašno preteklost ima za seboj — bila je nekako božanstvo skozi stoletja. — vsaj on mi je tako pripovedoval. In tudi ima nadzemsko moč."
"O, saj jo imajo vsa taka božanstva. človek se pač mora privaditi tem pravljicam," je dejal Graham, da bi jo rešil njenega strahu.
"Ta pa jo ima v resnici — prepričala sem se . . ." Postajala je razburjena. Graham je čutil, da se mora trdno držati. Očividno jo je Barran do dobra prestrašil, vplival na nje živčevje.
"In radi te ogabne žabe niste hoteli, da bi prišel jaz semkaj ?" jo je vprašal, skoro kakor bi govoril otroku.
Ona pa se je hotela izogniti odgovoru, vsled česar je dejala: "Nihče se je ne upa dotakniti. . , Nekdaj je gospod Barran zasačil neko sobarico, ko je brisala raz pošast prah ... jezil se je pač na tak način in v svoji jezi uporabljal take besede, da je ona takoj zapustila službo."
"Res? — Vendar pa mi niste še odgovorili na moje vprašanje. Ali je bilo to vzrok?"
Ozrla, se je po sobi, a zopet je obstal njen pogled na zeleni žabi. Omahovala je.
Zunaj je postajalo temno — zavese na oknih niso še bile spuščene. Nekako zelenkasta svetloba je nastajala na zahodu. Tam daleč so se kopičili črni oblaki. Zapihal je iz vrta mrzel veter. Violet je pogledala venkaj ter se stresla. "Zavese — spustila jih bom. Sovražim vrt v nočni temi — bojim.se ga!"
Graha mu se je neizmerno usmilila. Kako se je spremenila ta deklica, ki bi se bila nekdaj veselo smejala: v temno noč. Odločil se je, da mora izvedeti resnico.
"Niste še odgovorili mojemu vprašanju."
"Ne upam, si — kako rada bi, da bi smela. O, kako rada bi!" je vzkliknila. "Ampak vsepovsod prisluškujejo."
"Kdo?"
"Ona stvar tamle." Pokazala je na žabo.
"Neumnost! Ta prokleta pošast vam je pač legla na živce."
"Saj ni to, resnično, ni. Pošast pa sovražim — ne zaupam ji. še hujše pa je — še nekaj drugega,"