Ali je prav kerte zatirati in moriti, ali ne t
Pod tem nadpisam smo v nemških novicah spisek brali, kteri kmetovavcam brani, kerte zatirati 5 zato ker so Ibolj koristna, ko škodljiva stvar.
66
De pa kert v resnici ni tako škodljiv, kakor kmetje večidel mislijo, ki se nad kertinami spotik-vajo, so umni kmetovavci že davnej spoznali in rekli: škoda, ki jo kert naredi, se da večidel z grabljami v veliki prid oberniti.
Tičam in kertam se je dolgo krivica godila, ker ljudje niso spoznali, za kaj de jih je Stvarnik vstvaril. Vsaka reč pa ima dve strani, eno dobro in eno slabo—taka je tudi z tiči in kerti: majhno škodo, ki nam jo na eni strani narede, jo na drugi obilno povernejo.
Poslušajmo kaj kertni prijatel v zgorej imenovanim spisku govori:
„Kertov ne smemo zatirati, zakaj po mnogih skušnjah uterjena resnica je, de so bolj koristna, ko škodljiva žival.
Kmetje si večidel prizadevajo, kerte pokončati, ker mislijo, de jim po senožetih in njivah z kertinami škodo delajo, zemljo razrijejo, žito in travo zatirajo, pri košnji nadlegvajo in tako dalje.
Mi pa pravimo: priden kmet z grabljami v rokah zamore vso to škodo večidel poravnati in ker-tine k svojimu pridu oberniti, zakaj kjer kert rije, tam veliko persti na verh zenožet m njiv pripravi in jo na to vižo rodovitno stori. Po senožetih so kertine, posebno v pozni jeseni, po zimi in v začetku spomladi prav velika dobrota, ktere, če se dobro razgrabijo, rodovitnost semlje pomnožijo. Kert pomaga kmetu brez voza in volov, brez hlap-cov in najemnikov njegove travnike poboljšati, ker zastonj rodovitno perst *J na verh pripravi. Kert živi sam o od podzemljiskih červov,posebno od tistih is kterih se škodljivi kebri in drugi merčesi izle-gajo, in se ne pritakne nobene koreninice, ne žitne ne travne. Glejte velik dobiček, ki ga nam kerti tudi z tem prineso, de škodljive červe pokončujejo in marsikrat slabe letine odvernejo, ktere večkrat iz tega izvirajo, če se ti merčesi preveč zarede.
Ue pa kerti v resnici, le samo od podzemljiskih červov živijo, se vsak lahko sam izteka prepriča, če kertove zobe in njegov želodec* natanjko pregleda.
Kert nima tacih zob, kakor jih tiste živali imajo, ki sadeže glodajo in od korenin, zern in enačili reči živijo, in zato v zgornji in spodnji čeljusti le po dva majhna in silno ojstra sprednja zobička, brez kraj ni ko v, imajo. Kert pa se šteje k roparskim živalim, ki od druzih manjših žival živi, ktere z svojimi zobmi zgrabi, razterga in požre. Zato ima kert v zgornji čeljusti 6, v spodnji pa 8 sprednjih ojstrih zob, zraven teh pa na vsih straneh po 4 kraju i ke.
Če razun zob še tudi želodec umorjeniga kerta pregledamo, kaj mislite, kaj bomo v njem našli? Nikoli kake koreninice, pa tudi nobeniga zerna — ampak raznih podsemljiskih červov in druzih merčesov, od kterih pod zemljo živijo.
Ce pa tam, kjer kertine (kertice) vidimo, vunder večkrat žitne in travne korenine oglodane najdemo in se zato senožetim in njivam velika škoda godi, niso tega kerti, ampak čer vi krivi, ki se od teh sadežov rede. De pa na tacih krajih več ker-tov najdemo, to od tod pride, ker oni merčese za-lezvajo in jih lovijo. Kjer je tedaj več červov, tam je tudi več kertov, ktere je Bog zato vstvaril, de nam polje od teh žival trebijo.
Ne  moremo   reči,   de   bi  kerti  clo  brez   vse
*) Ce ta persl tudi ni precej rodovitna, bo pa s pomočjo zraka dežja in gnoja"  kmalo rodovitna postala.
škode bili — tode večkrat so nam prav koristni in nam dobre persti na senožeti mečejo, če jo le vemo z grabljami raztrositi.
Kdor se tedaj prizadeva, kerte do dobriga pokončati, sam sebi škodo dela, cervam bo pa prav dobro vstregil, ki se bojo pomnožili , de bo joj !"