Zl. ftnilta.
Xllll. leto
.Slovenski Narod* velja ▼ H«M|aWl
na dom dostavljen:
celo leto naprej . . .  . K 24 —
pol leta     „     ♦ • • . . 12*—
Četrt leta    n     .  g • g .   6 —
m mesec   m     « • ■ • -  2*—
v upravništvu prcjeman:
eelo leto naprej • » •  • K 22*—
pol leta     » i • i •   , H*—
četrt leta    „ .....550
na mesec   ., • •  •  •   ■ 190
Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallcva ulica it 5 (v pritličju levo,) telefon it. 34.
mm
lnserati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Itd, to je administrativne stvari.
etevilka veli« tO ilnailev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
it Si.
.Slovenski Narod" velja po poiti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej •
pol leta     m m   • •
četrt leta    „ „    • •
na mesec   m m    • •
K 25*-
. 6-50 - 2-30
za Nemčijo:
celo leto naprej      ... K 30*•
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto naprej  .... K 35.-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka.
(spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica it 5, telefon it to,
Brezuspešne rešilne akcije.
Dunaj, 28. januarja.
Od raznih strani so se delali danes poskusi, pregovoriti češke ob-strukcijoniste, da svojo taktiko opuste. Kar naprej bodi povedano, da so se ti poskusi ponesrečili in da je položaj zvečer popolnoma nespremenjen, tako, da je sploh dvomljivo, ali se bo jutrišnja seja še vršila ali ne. ObstruirajoČe stranke so na splošno prigovarjanje, da naj vendar precizirajo svoje zahteve, postavile kot kardinalni pogoj za obustavitev ob-strukcije: grof Stiirgkh naj v parlamentu izjavi, da hoče v določenem času razpisati volitve v češki deželni zbor in odpraviti praško upravno komisijo — brez ozira na potek češko-nemških spravnih podajanj.
Mada je pripravljena, podati parlamentu izjavo o »potrebi čim skorajšnjega sklicanja češkega deželnega zbora«, nikakor pa se noče vezati na termine. Naravno, ker bi sicer naletela na najostrejši odpor Nemcev, katerih najuspešnejše sred-stvo v njihovi politiki na Češkem je baš nedelavnost češkega deželnega zbora. Brez navedbe termina pa je i adina izjava le prazna beseda, katerih gre dvanajst na tucat. Obstruk-cijonisti seveda tako izjavo že a priori odklanjajo. Navzlic temu jo je grof Stiirgkh lepo stiliziral ter jo ho-22 še nocoj ponuditi agrarnim in radikalnim voditeljem.
Parlamentarni krogi kepajo ob-strukcijoniste z drugimi argumenti. Predvsem jih opozarjajo na dejstvo, da je proračunski odsek vladno predlogo o budgetu spremenil, in sicer v smislu splošnih interesov. Črtal je izredne vojaške kredite — skoraj 105 in pol milijona kron. zato pa je vstavil pooblastilo za izdanje primerne kvote od zneska 35 milijonov, ki so potrebni za izvedenje službene pragmatike od 1. septembra 1913 do konca leta 1914, zvišal je nadalje vsoto za izboljšanje materi-ialnega položaja uslužbencev na državnih železnicah na 5'6 miTjonov, ter določi 2 milijona kron, katere naj uporabi država za podporo brezposelnih. S temi in še nekaterimi drugimi sklepi formalnega značaja je proračunski odsek budgetno predlogo res znatno izboljšal. Stranke večine pravijo sedaj, da bo obstrukcija
ta važni uspeh budgetnega odseka, katerega bi bila zbornica gotovo odobrila, uničila. Ako^ izvede vlada budgetni provizorij s § 14., potem se bo držala lastne predloge in ne volje proračunskega odseka — kriva pa bo obstrukcija. Zdi se, da obstrukcijo-msti tem trditvam (morda upravičeno) ne verjamejo. Vsekakor niso napravile nanje nikakega vtiska.
Nemški Nationalverband < Je napravil zato popoldne novo taktično potezo. Poslanci iz sudetskih dežel so se naenkrat delali silno ogorčene nad vladnimi predlogami o češko - nemški spravi, češ, da pomenijo za Nemce naravnost zahrbten udarec. Sklenili so zato — glasovati proti budgetnemu provizoriju. Do istega sklepa so prišli tudi takozvani Mladonemci, skupina poslancev iz alpskih dežel. Parlamentarni matematiki so nato pričeli obstrukci-jonistom računati, da je popolnoma mogoče, da proračunski provizorij pri glasovanju snloh propade — kar bi pomenilo za Stiirgkha smrtni udarec. Ako torej češki opozicijonalci svojo obstrucijo nadaljujejo, potem preprečijo negativni votum zbornice in rešijo Stiirgkha.
Gospodje Stanek, Presek in Choc pa imajo trde glave. Nemška strategija je preveč prozorna, da bi ji mogel v parlamentu še kdo nasesti. Nemški sklepi imajo namen, vlo-viti obstrukcijoniste. Ako bi se to posrečilo, potem bi »razjarjeni« »dajčnemci« in starodevičarski »Mladonemci? svoje stališče že pravočasno revidirali. Njihov namen je sicer smatrati za dolus eventualis. Ako se jim prvi načrt ne posreči, ter razbije obstrukcija zbornico, potem ostanejo hrabri opozicijonalci, beseda bo veijala, ker ne bo treba pokazati dejanja.
V tem oziru je torej nemška taktika zelo podobna oni slovenskih klerikalcev, ki smo jo včeraj označili.
Sicer pa se pojavljajo v parlamentu znaki splošne anativ Ako-ravno je k formalni debaii o dnevnem reuu priglašenih še par ducatov ohstrukcijonističnih govori ov, je predsednik že ob pol 5. zaklJ jil sejo. Pustil je poslanca F3radača govoriti iv formalni debati!) več ki or štiri ure, in šele potem ga je opr oril, da je skrajni čas, da stavi formalni predlog . . .
Gotovi krogi zavzemajo zvečer zopet stališče: še se pogajati, s potrpežljivostjo in ostrejšo poslovniško prakso ubiti obstrukcijo. Drugi so zopet zavzeti za »novo idejo«, da se naj obstrukcijonistom vzame uspeh njiiicve taktike na ta način, da odide parlament sicer domov, toda vlada naj ga ne odgodi in naj ne izvaja iz preprečenja budgetnega provizorija nikakih konsekvenc. Kakor je gospodarila v januarju v ex lexu, tako naj stori tudi v februarju in če treba v marcu. Ljudje, ki prihajajo s takimi idejami, se menda niti ne zavedajo, da ŠKodujejo parlamentarizmu in konstitucijonalizmu, desetkrat bolj, kakor pa najlahkomiselnejše in najmanj upravičene obstrukcije.
* a
Zvečer smo govorili z odličnim voditeljem čeških opozicijonalnih strank, ki nam izjavlja sledeče: V trenutku ne vodimo z nikomur in ni-kaka pogajanja o spremembi naše taktike. Mi smo svoj — reči se mora — že preskromni ultimatum povedali: pripravljeni smo obstrukcijo ustaviti pod edinim pogojem, da se v kar najbližjem času razpišejo volitve za če?r\i deželni zbor. Kolikor vem, so se po današnji scm Poljaki obrnili na grofa Sturgkfia. Poslanec German je o tej zadevi dalj časa ž njim konferi-ral. Morda bi bil grof Stiirgkh pripravljen, ugoditi naši zahtevi z izjavo, katero bi podal v parlamentu. Todj ne verjamem, da bi do tega prišlo, kaiti v tem trenutku, ko se vlada nanram nam zaveže, sklicati češki deželni zbor, ima opraviti z najhujšim odporom Nemcev. Kakor čujem, bi nemški poslanci s Češkega odgovorili grofu Sturgkhu z — obstrukcijo. Pravi moment je pač zamujen. Rešitev situacije je le mogoča, ako so pametni in pravični ne !e vlada — temveč tudi Nemci. Vse pa kaže — je smehljaje prinomnil češki parlamentarec — da se nahaja grof Stunrkh med Scilo in Karibdo. Sicer pa je grof Stiirgkh povabil nemške voditelje k sebi — bomo videli, kaj skuhajo.«
KaS!f dr. Za^cs!z pavopega perlo.
Resnicoljubni »Slovenec« je dne januarja nakitii obrtnega referen-
ti/
ta deželnega odbora g. dr. Zajca s sledečo notico: »Zakon za obrtne nadaljevalne šole. V zadnji seji deželnega zbora se je sklenilo, da se referentu dr. Zajcu naroči, čim preje izdelati zakon za obrtne nadaljevalne šole. Ta sklep je v interesu razvoja obrtno - nadaljevalnih šol toplo pozdraviti, ker so razmere po obrtnonadaljevalnih šolah nevz-držljive. Kakor čujemo, se g. deželni odbornik dr. Zajec že dalj časa bavi s tem vprašanjem in je vprašanje že toliko dozorelo, da bo mogoče z zakonskim načrtom priti pred deželni zbor, če ne sedaj, vsaj gotovo v jesenskem zasedanju.«
Nc, v kolikor smo mi poučeni, je stvar popolnoma drugačna. Nam ni prav nič znano, da bi se kdaj deželni zbor že bavii s tem vprašanjem, še manj pa, da bi kdaj deželni zbor naročil obrtnemu referentu dr. Zajcu, naj izdela zakon za obrtne nadaljevalne šole; prepričani ?mo tudi, da se referentu dr. Zajcu niti sanjalo ni o takem zakonu, še manj pa, da bi se dr. Zajec s tem vprašanjem že dalj časa bavii. Res je pa,daje ta misel prišla po inicijativi zadružnega inštruktorja prvič vrazpravonaobč-nem zboru deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug, dne 12. januarja t. L Na omenjenem občnem zboru prečital je načelnik zveze g. Eng. Franchetti dopis g. zadružnega inštruktorja, ki se doslovno glasi: Kakor sem posnel iz knjižice o slavnostnem zborovanju in občnem zboru povodom desetletnice obstoja deželne zveze, se čislana deželna zveza zelo zanima za obrtno šolstvo. Pri X. občnem zboru se je celo sklenila resolucija o ustanovitvi meščanskih šol na Kranjskem.
Po mnenju podpisanega urada bi bilo še potrebno, da se zveza tudi poteguje za izdajo zakona o obrtnih nadaljevalnih šolah na Kranjskem. Sedaj ni nobenih zakonitih določb, -:daj in pod katerimi pogoji se naj te šole ustanavljajo in kako se naj krijejo stroški vzdrževanja, kar se tiče sestave šolskn odborov obrmo nadaljevalnih šol, obrtne zadruge kot zakoniti reprezentant obrtnega stanu tudi nimajo pravega zastopstva. Na Kranjskem je šc mnogo krajev, kjer bi se
morale z ozirom na izdatno število vajencev ustanoviti splošne obrtne nadaljevalne šole, trgovski tečaji k splošnim obrtnim nadaljevalnim šolam in v Ljubljani je gotovo nekaka krajevna potreba, da se ustanovijo tako, kakor v drugih večjih avstrijskih mestih, razne strokovne obrtne nadaljevalne šole oziroma, da se vsaj v zadnjem letniku vajenci bolj po strokah ločijo.
Sedaj se na Kranjskem vzdržujejo obrtne nadaljevalne šole le nekako iz prostovoljnih darov in je vsled tega tudi povsem ranljivo, zakaj je ustanovitev takih šol tako težavna. Sosebno na Kranjskem, kjer obrt in trgovina še nista tako razvita, kakor v raznih drugih avstrijskih kronovinah, in kjer tedaj davčna moč ni tako velika, se s prostovoljnimi darovi ne da mnogo doseči. Treba je pač zakonitih predpisov, kako se naj šole vzdržujejo. V resnici sta tudi dve deželi, namreč Nižje Avstrijska in pa Sojnograška sklenili take zakone.
Svetuje se radi tega deželni zvezi, da povodom prihodnjega občnega zbora resolucijo sklene, da se ima tudi na Kranjskem v kratkem tak zakon o obrtno nadaljevalnih šolah izdati.
Vsled tega je načelnik zveze g. Franchetti predlagal občnemu zboru, da se naj načelstvu naroČi, preskrbeti si navedene zakone in od-poslati deželnemu zboru odnosno odboru primerno tozadevno resolucijo, navzočega poslanca g. dr. R a v n i-h a r j a pa naprosi, da temu vprašanju posveti vso pozornost
Načelstvo zveze je res že 21. januarja izročilo deželnemu odboru obširno in temeljito sestavljeno resolucijo, o kateri je deželni odbor že sklepal, da se izroči deželnemu zboru v nadaljno posvetovanje in sklepanje.
Poleg tega je pa Član odbora obrtne nadaljevalne šole g. Engelbert Franchetti v seji, dne 15. januarja t. 1. v šolskem odboru predlagal, da se naj predsedstvo odbora obrne na c. kr. deželno vlado, da bi zakon o obrtnem šolstvu vsestransko podpirala in pospeševala.
Tako je gospoda okoli -Slovenca« in nič drugače! Pa bi zopet delo drugih radi sami sebi pripisali.   Nam je
LISTEK.
Kritika.
Vilko Mazi.
»Čitalnica« v Zahosti je praznovala petdesetletnico svojega obstoja hi je za to slavnostno priliko priredila koncert. Nastopilo je čita'niško pevsko društvo, predsedniku pa se je posrečilo pridobiti za sodelovanje sirom slovenske zemlje znanega ba-ritonista, gospoda Pinka in prav tako slovitega pianista, gospoda Pon-ka, kakor so napovedovali kričeči plakati po trških vogalih, vabeči k najobilnejši udeležbi.
Prihodnji dan je prinesel nek slovenski list naslednjo kritiko:
V Zahosti se je praznoval sno-či praznik, ki jih malo takih pozna slovenska kulturna zgod«>vma. »Čitalnica« je proslavila petdesetletnico svojega obstoja in ob tej priliki s ponosom pokazala l rasne sadove svojega plodovitega delovanja za sveto narodno stvar. Na oder je postavila svoj dični pevski zbor, ki je odpel deset izborno na-študiranih skladb odličnih sbven-skih komponistov z najsijajneišo eksaktnostjo. Da je še tenor malo glajši, ustregel bi ta pevski zbor
lahko najrazvajenejšemu muzikal-nemu ušesu. Ta nedostatek pa bo marljivi pevovodia s svojo znano spretnostjo gotovo kmalu obrusil, saj se pevcem že na vsem nastopu pozna stroga discipliniranost in mnogo trdne volje. Lepih so-pranskih grl pa ne moremo zadosti prehvaliti. Vsa čast gospodu pe-vovodji na takem zboru in takih uspehih!
Občinstvu, ki je brez razlike slojev napolnilo dvorano do zadnjega kotička, sta se predstavila izborna ljubljanska umetnika, bari-tonist g. Pink in pianist g. Ponk. Da bi podrobneje presojali čudovite zmožnosti obeh gospodov umetnikov, bi nam nedostajalo prostora, pa tudi nismo poklicani v to; najboljše priznanje jima je izreklo občinstvo v gromovitih aplavzih. Gospod Pink poje očarljivo. Njegov »Mornar« ni »Mornar« iz not, ampak živ mornar na živem morju, kakor ga zna uveljaviti morda samo g. Pink. In pa »En starček«! Kolikokrat smo že čuli to pesem, objedli smo se je že, snoči pa se j nam je razlivala v srca vsa prerojena, vsa čudovita! Marsikdo Je bil gin jen do solz! Da, tako zna fascinirati samo resnično dovršen pevec. Veljavo samospevov pa je nedvomno povzdignil do odličnosti g. Ponk  $  svojim izbornim
srremljevanjem klavirja. Samo žal, da se mu ni moglo ponuditi boljšega inštrumenta! Sprcmlie-vanie se je vršilo z največjo diskretnostjo, vsepovsod dajoč prednost grlu.
V velikanskem navdušenju se je zaključil ta slavnostni praznik. Zahosta še ni   obhajala enakega. Predsednik   »Čitalnice«   naj bo uverjen, da mu   je   vse globoko hvaležno za ta lepi večer in se v polni meri zaveda njegove brez-primerne požrtvovalnosti. Dokler bo stala Zahosta, bo živelo njegovo ime, zapisano z   zlatimi črkami v zgodovino slovenske kulture, se bo izreklo še poznim rodovom v izeled    nesebičnega rodoljubja. »Čitalnici« pa kličemo k njenemu jubeleiu: vivat, floreat, crescat! Ko je tretji dan bral predsednik to kritiko, se mu je pocedila debela slina po črnem telovniku. Bil je še vedno v salonski obleki, zakaj v Zahosti je že od nekdaj navada, da se zaliva vsako narodno slavje še najmanj en dan, tak izreden   jubilej in povrh še tako vrlo uspel, pa je bilo vsekakor spodobno zalivati vsaj tri dnu Trikrat je prebral tako zamaknjen, da se ni čisto nič zavedal neprestanih curkov slin, ki so mu za-predale telovnik vse doli do pasu.
In tak se Je napotil v Ljubljano, da bi ga vsi videli: češčenega pred-
sednika zahoške »Čitalnice«. Hodil je vzravnan in s ponosnimi koraki ter ves pomlajen. Kdor ga je videl, mu je v dobri veri odračunil najmanj dva križa. Tako ga je srečal prijatelj Gni-da. notarski pisar, ki je slovel kot velik pijanec in slavnostni govornik fulminantnih fraz, za ušesi kosmat, kakor malokdo. Spoznala sta se bila na neki ženitnini in se tudi tam pobratila, potem pa sta si ostala zvesta prijatelja, utrjajoča od časa do Časa to plemenito vez v poštenem kroku.
»Kaj pa ti tu, amice? Ali se ženiš, pri vragu, tako slavnostno oblečen?«
»Velik dogodek, velik, slaven, nepozaben! Saj si bral kritiko?«
»Saj res, saj res, čestitam; oprosti, da me moraš domisliti!«
»Sama hvala, sama resnica, vseskozi resnica. Skoda, da ga ne poznam, ki je pisal! Ponosen sem... Pa stopiva malo k »Fajmoštru«, saj veš, spodobno je... jaz plačam!«
Gnida se je navihano muzal in se ni dal dvakrat povabiti.
»Da, tako je treba pisati kritike,« Je poudarjal predsednik, ko sta sunila prvi eks, »To je objektivno pisanje: dobro pohvaliti, slabo pograjati. Naš tenor je res še precej gr-čav, pa se bo dal že pooblati, o, se bo že dal, zakaj pa ne! Nad sopranom se pa res ne more nihče mrdati, to Je že splošno mnenje. Klavir je
bil nedavno uglašen, pa seveda, tak umetnik je jako razvajen, kajpa! Če se pa ne da pomagati, se pa ne da, ja! No — in nazadnje jaz res mnogo žrtvujem za napredno stvar, zakaj bi se mi ne dalo javnega priznanja! Kar zaslužim, zaslužim, ja! — »Slovensko kulturo smo povzdignili«; samo, da smo jo povzdignili! Na to zdravje: eks!«
Ko sta ga ruknila, se je domislil predsednik :
»Seveda, ti se nisi odzval. Poslal sem ti vabilo in zanesel sem se, da nam boš slavnostni govornik, ampak — v Zahosto je »predaleč«, seveda, ja! — Da si bil ti zraven, bi tudi rekel, da si ti •poročal v časopis, zakaj tako lepo zna malokdo sestaviti! Zdaj pa vrag znaj, kdo je bil?...«
»Jaz pa vem, kdo je bi!,« se je poredno muzal Gnida.
»Ti veš? —« se je začudil predsednik.
»Prav gotovo vem!« se je muzal še bolj navihano.
»Tak povej mi, da ga objamem, da ga poljubim, da se mu do tal priklonim,« je prosil radovedni predsednik.
»No, nehaj, nehaj, zakaj pisal — sem jaz!«
Predsedniku so se izbulile oči, da bi mu jih bil lahko s palico od-klatiL
/
24 srev.
končnj vse enako, kdo je storil prve korake za vresničenje zakona o obrtnih nadaljevalnih Šolah, samo, da se zakon izda, ker ga v interesu izobrazbe obrtnega naraščaja smatramo za potrebnega, ali zdi se nam le čudno, da zna »Slovenec« vsako zadevo, ki naj bi koristila enemu ali drugemu stanu, tako izkoriščati v svoje politične namene in si prisvajati zasluge, ki se jih ni pridobil.
Dr. Zajcu ni prej niti na misel prišlo c kakem zakonu o obrtno-na-daljevalnih šolah za Kranjsko in sedaj, ko je deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug storila prve korake, hcče to misel »Slovenec« pripisovati dr. Zajcu, češ, dr. Zajec se že dalj časa bavi s tem vprašanjem in če se uveljavi ta zakon, to je delo naše S. L. S., to je delo našega poslanca dr. Zajca!! Radi bi zopet s to idejo pridobili nekaj obrtnikov na svojo stran. Ne bi se bavili s to zadevo, ali ker nam že preseda »Slovenčeva« baharija v tej, kakor tudi v drugih enakih zadevah, smo stvar hoteli pojasnili tako. kakor je. Če pa hoče dr. Zajec obrtnike privabiti v svoj tabor, se mora pa že kaj drugega spomniti, da bode obrtnike osrečil in pridobil za S. L. S. Gotovo pa je, da bode kot obrtni referent v deželnem zboru o stvari poročal in priverjeni smo, da bodo poslanci naše stranke tudi za zakon o obrtnih nadaljevalnih šolah za Kranjsko radovoljno glasovali, če bode pravičen in sestavljen tako. da bode za našo stranko sprejemljiv. Ker pa mi dobro poznamo klerikalce, vemo že v naprej, da bode zakon tako skrpucan, da bi mogle napredne občine in druge napredne korporacije samo prispevati za vzdržavanje obrtnih šol, govoriti bodo pa imeli samo Zajci, Kregarji in Ložarji. No vederemo!
Napredni obrtnik.
Strati.
Ko se je grof Berchtold včeraj zjatraj zbudil, je tekel hitro v svojo pisarno, ker je bil pozabil, s katerim vlakom dospe grški ministrski predsednik na Dunaj. Spodobi se namreč, da najdejo taki obiski zunanjega ministra v polnem delu. V zunanjem ministrstvu še ni bilo nikogar, zato se je moglo zgoditi, da je pismonoša izročil grofu Berchtoldu pisma. Eno pisrno je bilo prav debelo in na pečatu je bral »PetrogradPomislil je malo in se spomnil, da se je svoj čas učil, da leži Rusija na severu in na vzhodu Evrope. Zadovoljen s svojim znanjem, je pismo iz previdnosti odprl, in kaj je bral tu? ~lz grškega generalnega konzulata so ukradli di-plomalične akte.* Pogleda! je svojo venheimerico in se nasmehnil. *Pu-tilovo tovarno je kupil Krupp.« Sedel je in napisal brzojavno čestitko. 5V Varšavo so poslali 10 vagonov moke za vojaštvo.« Grofu Berchtoldu sc se zmršile obrvi in poklical je k sebi zadnjega pisarja, ki je prišel prvi v urad in hotel ravno stkati po šefovi mizi. pa mu je zapovedal: »Napišite za berolinsko »Tagliche Rundschau« o tem - le članek!« Pokazal ie na pismo- In »Tagliche Rundschau« je prinesla sledečo senzacionalno vest: Od visoke dip!o-matične strani se sporoča našemu dunajskemu zastopniku: Na Dunaju se ne rnore*o izogniti vtisku, da vlada sedaj v Rusiji zelo sovražno razpoloženje napram Nemčiji in Avstro-Ogrski in da ie razburjenje v carevini danes večje, kakor   sploh kedaj,
tudi med zadnjo balkansko krizo. K temu prihajajo sova,   zek> obširna
oboroževanja. Katerih ost Je naperjena tudi proti Nemčiji in Avstriji Rusija, ki ima že itak najmočnejšo vojsko na svetu, je obdržala pod orožjem najstarejši presenčni letnik, ki ga odpušča sicer meseca novembra, tako da so sedaj 4 popolni rezervni letniki pod orožjem. Tudi je znano, da delajo mrzlično na velikih skladiščih za živila, orožje in municijo v ruski Poljski in v Mali Aziji. Velikanske množine slame, ovsa in moke prevažajo tja. Tudi se da konstatirati zvišana financijama vojna pripravljenost Rusije. Nobena tajnost ni, da se je posrečilo ruskemu ministrskemu predsedniku Kokovcevu dobiti v Parizu velike vsote za vojaške namene. Zdi se, da se pripravlja Rusija, da bo v gotovem, ne predaleč v bodočnosti ležečem trenotku vojaško prav močna.« — »Tagliche Rundschau« je govorila in drugi listi so to vest takoj ponatisnili. V enem teh listov se glasi naslov: »Sovraštvo Rusije napram Avstro - Ogrski«. In glas gre po Evropi: Zdaj pa ho vojna! V Petrogradu kujejo novo Balkansko zvezo, seveda proti Avstriji, ker Rusija ne more pozabiti, da kljub zmagovitim vojnam v letih 1812, 182S, 1855 in 1878, ravno vsled prepovedi Avstrije, ni mogla zasesti Carigrada. Iti velika, ponosna monarhija, pravi dotični članek v graški »Tagespošti". se naslanja sedaj na Bolgaisko, pravzaprav na eno samo stranko na Bolgarskem, na ono, ki je knezu Ferdinandu Kobur/anu da! i bolgarsko krono. To je vendar preveč skromnosti in edina razlaga za take halucinacije je — strah.
Deželni zbori.
Današnja »VViener Zeitung- pri-občuje, kakor poročajo z Dunaja, cesarjev patent, ki sklicuje deželne zbore: gorenjeavstriiski, koroški, šleski, moravski, tirolski in goriški za 3. februar; dolenjeavstriiski za 4. februar in kranjski za 5. februar. Glede deželnih zborov: predarl^ke-ga, tržaškega in bukovinske^a še ni padla odločitev. Gališki deželni zbor že zboruje. O štajerskem deželnem zboru še ni znano, kdaj se sestane, ravnotako ne o dalmatinskem. Istrski deželni zbor je bil obenem raz-puščen. _
fllijanske homatiie.
V Albaniji ni nič novega. Kontrolna komisija ie sedaj začela orga-nizTrati centralno vlado za Albanijo. Od bivših ministrov je kontrolna komisija dve sedanji generalni ravnateljstvi, in sicer generalno ravnatelj-sevo za poljedelstvo in za javna dela, popolnoma črtala, dočim je obdržala ministrstva za justico, finance. Šolstvo in brzojav £efu centralne vlade Fevzi begu je dala kontrolna komisija dva tajnika, enega za turški jezik, drugega za evropske jezike in enega arhivarja, ravnateljem pa je da!a samo po enega tajnika. Na ta n: in se je ccii aparat vlade skrčil na 1~ uradnikov. Vsa druga uradniška mesta je kontrolna komisija črtala, h aj bo počela sedaj albanska intel /en ca, ko ji je zaprta uradniška ka~ iera? Da v Albaniji ne potrebujejo poljedelskega ministra, je umljivo, ker Albanci še dolgo ne bodo sejali in želi, da nimajo vojnega ministra, pa je zelo čudno. Pa morda upravlja ta posel poveljnik   orožništva. ali pa
Kaj, ali me misliš potegniti, vražji lisjak?! — Ti pisal, tako sveto resnico pisal, za Boga sve ega, saj te vendar ni bilo poleg?! —«
»Saj si mi poslal program, kaj ie treba še drugega! — Pa da me ne boš imel za lažnika, evo ti koncept, dobro, da ga imam pri sebi!«
Predsednik je strmel v tisti ojl-oir. kakor pricopran.
>No. stvar je vendar tako enostavna, če imaš v rokah program. Mrlo talenta je treba in mmo fantazije, pa gre. Predvsem pa laskanje. Na laskanje se love ljudje, kakor muhe na tanglefcot. Z laskanjem se da izvrstno retuširati najgorostasnejša laž. če ogrneš Človeka s plaščem take dopadljive laži, hodil bo, kakor da je ta plašč že od nekdaj njeg )va lastnina. To je že tako staia resnica, kakor je pamet stara. Ženske ji služijo vsebolj od moških. 2enCva se boji graje, kakor hudič kriza. rrosVi jo vsaj nekaj pogoltne brez škode, v toliko smo popolnejši.
Stvar je bila torej čisto primitivna. Da izgleda kritika resničnejša. je treba na vsak način malo graje, tudi če jo je za en sam ščer^c. To grajo sem previdno obesil inštrumentu na hrbet, tja brez škode, malo jo je bilo treba natakniti pa na tenor, da se bolj odtisne nečimerna pohvala soprana. In drugo9 Citaš program, pa si misliš:  tako je iz-
padla ta točka, tako ta ... saj se ne ušteješ prehudo! Saj pravim: z laskanjem se da izvrstno retuširati najgorostasnejša laž.«
»Tako, tako___« je jecljal razočarani predsednik. Vino se ga je bilo že močno oprijelo.
»Da, tako je. Kritiki so kakor pratikarji. Vsa umetnost leži v tem, da ne postaviš snega na Veliki šmaren in treskanja na Božič, za Veliko noč lahko prorokuješ, te ti padi* v roko. Če je pisan dež, pa siie soln-cc, t odo rekli: po vsej zemlji ne more semo deževati in pratika ni po stavljena le za našo faro. Torej, samo malo rafiniranosti je tr3ba.<
»Tako si nas torej navlekel, vražja stiska!« se je hoho'al predsednik in kolobaril z rokami.
»Kaj navlekel! Ampak povedati sem ti hotel, da se človek ne sme obešati kar tako brezpogojno kritikam na frak, marveč treba respektirati pred vsem svojo sodbo. Ce si nimate sami kaj očitati, je stvar v ie-ču, pa naj pišejo časopisi kar hočejo: papir vse prebavi. Veseli me, da sem pisal »golo« resnico, zato pijva!«
»Saj ti ne zamerim, kom nare; saj ti ne morem zameriti. vraf:ii 1 s-jak!« je mežikal v blaženem smehljanju vinjeni predsednik in raz'ival vino po široki mizi, gugajjč kozarec
Esad nafta, aH Isa BoBtthmc* železniškega ministra tudi ni treba, saj bo
ostala železnica iz Srbije na Jadransko morje samo na papirja. Za javna dela pa M ie smeli nastaviti ministra, kako bodo mogli sicer pripraviti princu Wiedu palačo, javne veselice in drugo? Pa princ Wied za enkrat še ne misli priti v Drač. Iz Berlina namreč poročajo, da se bo preselil v svojo novo domovino šele v drugi polovici februarja, ali pa morda še pozneje. _
Revolucionarno gibanje na
Bolgarskem.
O velikih nemirih, ki so se do-igrali pretekli teden v Burgasu na bolgarskem, smo tudi mi že poročali. O teh dogodkih poroča Andrej Levov v novosadski »Zastavi/ takole: Na praznik bogojavljenja so sklicali široki socijalisti v Burgasu velik političen shod, na katerem bi imela govoriti strankina voditelja Janku-lov in Marlakov. Ker policija shoda ni mogla zabraniti, je najela 40—50 ljudi, jih oborožila in jim naroČila, naj za vsako ceno skušajo shod onemogočiti, ali pa razbiti.
Ko so socijalisti z rdečo zastavo prišli na zborovališče, jih je od policije najeta druhal napadla in jim za-stopila pot v zborovalno dvorano. Nastal je silen pretep, pri katerem je bilo ranjemh na obeh straneh več oseb. To prihko je izrabila policija in shod enostavno prepovedala, češ, da nima nobenega jamstva za mir in red. Toda sociialisti se niso dali preplašiti in so sklicali na drugem kraju nov shod ob 7. zvečer.
Že dolgo pred začetkom shoda je bila zborovalna dvorana natlačeno polna, vendar pa se je posrečilo priti v dvorano tudi ljudem, ki jih Je najela policija. Ko je jel Marlakov govoriti ter napadati vlado in carja, so v dvorani se nahajajoči detektivi jeli razgrajati, kar je povzročilo splošen pretep. Detektivi so nato jeli streljati z revolverji in so ranili več oseb. Sedaj so posegli tudi sociialisti po revolverjih in jeli streh'ati. Razvila se je pravcata bitka, v kateri je bilo brezbroj ranjenih. Končno se je posrečilo socijalistom, potisniti razgrajače iz dvorane, na kar se je zborovanje mirno nadaljevalo.
Harlakov je med splošnim odobravanjem končal svoj govor takole: »Car Ferdinand podDira vse to, kar uganja vlada dr. Radoslavova. Zato je tudi za vse odgovoren. Mi zahtevamo sedaj od njega ne samo, da odpusti sedanjo vlado, marveč tudi, da čim naipreje izgine iz Bolgarske. Niemu so na Bolgarskem šteti dnevi. Njega je sedaj vsakdo sit. celo tisti, ki so preje klečeplazili pred njim. Snod^mo od tod tistega, ki je povzročil Bolgarski največ zlega, prepodimo iz svoie hiše vampirja, ki nam piie kri. Živela bolgarska, republika!«
Ta govor ie bil snrejet z velikanskim navdušenjem in odobravali iem, nakar so se zborovalci mirno razšli.
Takoj drugi dan pa je pričela noliciia s svo^m »delom«. Aretirrla ie celo vrsto ljudi, ki so se udeležili shoda, in jih vtaknila v za^or. Med orvimi. ki so bili aretirani, je bil bivši p^lrmec Parlakov.
Prireditelji shoda so hotefi o ^ogodk'b brzojavno poročati v Sofi-io, a polici'a i:m ie to zabranila, češ, '*a brz^iav in telefon nista namenjena zanje.
Harlakova in He^ove tovariše bodo seseda obtožili radi poskušene-ea punta.
Štajersko.
Dejanja, r.e samo lepe tesede! Slovenec^ je priobčil v sredo na uvodnem mestu članek, v katerem orisuje. kako se je vrgla »Siidmark* na kupovanje slovenske zemlje na Spodniem Štajerskem in kako zlasti sistematično naseluje Nemce okoli Št. Ilja in Marnherka. Dalje pravi list, da Nemci snujejo parcelacijsko ba:»ko, katera se bo v velikem slogu lotila naseljevanja: istotako da bodo dajale velike elektrarne na Fali, pri Mariboru in pod Ptujem gonilno silo novim nemškim podjetjem no narodno mešanih vaseh in mestih. Članek sc končuje z besedami: »Tako delajo nasprotniki in kako mi? Čas hiti in mi čakamo res rezignirano, kaj nam prinese bodočnost Trpke besede siTjo v pero rad to malomarnostjo, ko imamo vendar dovolj vzroka, da delamo s polno paro in brez prenehanja. Naj se vendar že enkrat vzbudi narodna vest slovenske iavnesti, da storimo v zadnjem trerutku, kar sc storiti da.« Res je to, in iskreno je *e!cti, da bi se vzbudila narodna vc~t večme naših zastopnikov v rar!~m~ntu, od dr Su-ster?;cT in dr. Krro?ca pa doli do Ivaaa Roškaria. Na So. Steierskur
bijemo boj za svoj narodni obstanek, na Dunaju pa delajo naši zastopniki politiko dobro plačane oportunitete. Dan za dnevom opozarja naše časopisje na krivice, ki se nam gode v sodni, davčni, poštni upravi; pa naše delo nima zaželjenega uspeha, ker ga ovirajo — Slovenci, pristaši in roditelji naše ultramontanske stranke. Toda če se tudi ne oziramo na visoko politiko; kdo ovira delo naših obrambnih organizacij bolj, Nemci ali klerikalci.Kdo spodkopava kredit in moč našim večjim denarnim zavodom bolj, Nemci ali klerikalci? Drkler nimamo zbranega mnogo kapitala na malo mestih, ni mogoče misliti na lastno industrijo. In drugače ne bodemo prišli v okom pogubnim vplivom nemške industrije. Denar, kruh — to ste dve vsemogočni vodilni sili, ki ste za našega človeka prej merodajni ko najlepše besede o narodnih ciljih in idealih. In še nekaj je treba tu povedati: dokler bo »Slovenec* zagovarjal najkrutejso samovlado klerikalne stranke na Kranjskem, ki do skrajnosti preganja --ncklerikalne Slovence, skoraj nima pravice govoriti o preganjanju štajerskih Slovencev. Kajti naši Nemci mu lahko z bridko ironijo odgovore: Medice, cura te ipsum! Kdor svobode in pravice sam ne pozna, ne sme pričakovati in zahtevati iste od drugih ___Ali toliko narodne vesti ima-
m> slovenski naprednjaki: Kakor hi:ro bodemo videli pri klerikalcih ccanski boi proti Nemštvu, ne pa slišali samo besede, ga bodemo vedno podpirali, kajti blagor narodne celokupnosti je nam vedno suprema lex. Dokazali smo to že neštetokrat — in želeti je, da bi se nam pridružili Slovenci tudi iz drugih političnih strank Če ovirajo to Šusteršiči, Kreki in Korošci: v morje z njimi, morda bo to prvo in najkoristnejše delo v obrambo proti Nemštvu!
Hrastniški Sokol vabi člane in prijatelje sokolstva na glavni občni zbor v nedeljo 1. februarja ob 4. uri v gos: iini Roš.
Sokol in društvo Sokolski Dom v Raihenburgu imata svoj občni zbor. dne 31. t. m. v gostilni g. Ko-sarja v Rajhenburgu. Po občnem zboru igra domača sokolska godba.
Volitve v celjsko okrajno bolniško blagajno. V celjski okolici se med drugimi in poleg policaja Gračnerja še posebno trudita za nemškutarske kandidate trgovec v Gaber jih Peču h, ki ga Siidmarka oodpira in ki si povsod samo za Celjane pete brusi, ter fijaker P r i -s t o v š e k . oba seveda rojena Slovenca, sedaj se pa štejeta med -Nemce«. Slovenci, bodite vendar možje in naženite vse take ljudi, ki prihajajo ob času volitev k vam: pokažite jim vrata in jim recite, da ne stojite pod njihovim varstvom in da že sami veste, kaj vam je storiti. Nikar si ne dajte od takih ljudi sploh kaj svetovati, kaj izsiliti ali podpisati; nikar jim nič ne zaupajte, nič ne izročite. Ti ljudje vas samo vašim nasprotnikom izdajejo. Kadar potrebujete kak svet ali hočete se kake volitve udeležiti in kako glasovnico izpolniti, vprašajte take sosede in znance, ki so kot dobri Slovenci znani, ki vam bodo gotovo radi in prav svetovali.
Maskarada Celjskega Sokola. Društvo je sicer nameravalo letošnjo prireditev opustiti, a zanimanje za običajno sokolsko maskarado je v Celju samem in v vseh bližnjih krajih, kjer delujejo bratska društva, tako veliko, da je bil odbor primoran splošni želji ustreči in je že z vso vnemo na delu za veliko maskarado na pustno nedeljo. Prijavilo se je že zdaj par krasnih skupin: pričakujemo pa še nadaljnih prijav od vseh prijateljev Celjskega Sokola. Letošnja prireditev naj zopet dokaže, da je naše društvo res živordeČ cvet na narodnem polju, katerega goje vz iskreno ljubeznijo vsi, katerim hlepe oči v novo zarjo, ki mora priti domovini ... Prihitite na pustno nedeljo 11. februarja, v kar največjem številu na sokolsko maskarado v Celje, da bo vrisk mladega, veselega življenja tem glasnejši!
»Narodni Ust« ne more izhajati, ker miruje zaradi stavke v celjski tiskarni še vedno vse delo. Upati pa je, da bo mogel od prihodnjega tedna naprej izhajati.
Iz Zaica. Naša »Čitalnica« nam je priredila prav zanimiv večer s povabile m našega štajerskega rojaka g. dr. llešiča, ljubljanskega profesorja, ki je predaval poljudno in znanstveno obenem o našem književnem jeziku. Še nam je v spominu lep govor g. prof. dr. Dolaria, ki je bil pred leti vabljen k nam. Ravno tako in še bolj srr.o iz srca hvaležni gospodu docentu hrvaške univerze, ker je znal v svojem izklesanem govoru, vsebujoč krasno idejo bodočega enotnega jugoslovanskega književnega jezika, v mnogobrojnem številu zbrane nazltive ooslušaice vezati
na svoj »centralni telegrafični biro«. In ko je sklepal, je šel po dvorani en glas: »Škoda, da ni več.« Pa je že tako. kaj lepega vedno prehitro mine. — Predavanju je sledila enode-janka »Popolna žena«. Nastopili so 3 člani rodbine g. Šuškriča in gosp. Prekoršek. Brez navedenih si že v Žalcu več igre misliti ne moremo. Povrhnih oblačil rii bilo treba odložiti. Sušilniški sistem kurjave ne drži. Zato pozdravljamo v novi zimi nove peči. Obisk je bil prav povo-ljen. Pripravlja se pri nas noviteta. Zato bi prosi! nezveste rokovnjaške diletante, da zopet žrtvujejo svoje spretne moči dobri stvari v prid, ker me vodi prepričanje, da jim ne bode žal. Dajmo svojemu hramu boljše hrane.
V Jmartnem pri Slovenjgradcu s*> ustanovili preteklo nedeljo klerikalno telovadno društvo »Orel«. Ali je to posledica lanskega sokolskega zleta v £martnem?
Dramatično društvo v Mariboru naznanja cenjenemu občinstvu, da celjsko dramatično društvo ne bo gostovalo dne 8. svečana 1914 v Ma-riloru, ker je vsled nepričakovanih ovir moralo gostovanje preložiti na poznejši čas. Pač pa bo mariborsko dramatično društvo gostovalo dne 8. februarja 1914 v Celju z igro »Ubogi možiček«.
Iz Ljutomera. V torek, dne 27. t.
m. se je vršil občni zbor zadruge za rejo žrebet v Ljutomeru pri podna-čefniku in poslovodji te zadruge, g. Jošku Rajhu na Moti ob zelo lepi udeležbi Članov. Vodil je zborovanje baron Rcssmanit Zadruga ima na Cvenu krasen žrebetnjak ter 30 oralov velik pašnik. V reji je sedaj 51 žrebet Državne subvencije je dobila zadruga v L 1913 20.000 K, kar je gotovo zelo lepa vsota. Člani so z malimi izjemami sami kmetje; na rejo se sprejemajo žrebeta vročekrvnih pasem, a le od zadružnikov.
Iz Ljutomera. V ponedeljek, dne 26. t m. popoldne se je peljalo več voznikov na saneh z Jeruzalema. Trije so s strmega hriba navzdol jako naglo vozili. Pri tem se je zgodilo, da je skočila kobila, vprežena pri zadnjih saneh, na prve sprednje in ubila pri tem hlapca od gospodarja J( ška Rajha z Mote. Okoli 60 let stari mož je bil pri priči mrtev. Preiskava se vrši in bode gotovo dognala, če zadene katerega voznika krivda.
Razpisano je mesto učiteljice pri Sv. Urbanu nad Ptujem, štirirazred-nica, 3. plačilnega razreda. Prošnje do tO. februarja.
Koroško.
Koroški deželni zbor je sklican na 4. februarja.
Drobne vesti. V okolici gradu Tigring pri Celovcu so našli v snegu zmrznjenega 521etnega delavca Urbana Laknerja. Mož je zgrešil v snegu pot in je tava! več ur po okolici, dokler ni opešal. — Pri Volšperku se je udri Sletnemu posestnikovemu sina led na bližnjem mlinskem bajar-ju. ki je zelo globok. Dečka je rešil z velikim naporom strojevodja državne železnice Karel Glouh, ki je or-azil nesrečo skozi okno svojega stanovanja in mu tekel takoj na pomoč. — Pri Berneci je prežagal neznan zločinec obe zatvornici na tamošnjem železniškem prelazu.
Župnik   in   občinske doklade.
Včeraj se je vršila pred upravnim si *diščem na Dunaju obravnava zaradi pritožbe župnika v Žetaravesi Valentina VVeissa proti deželnemu odboru koroškemu zaradi župniku predpisanih občinskih doklad. Župnik je trdil v svoji pritožbi, da znašajo njegovi dohodki samo 855 K letno in se mu zaradi tega ne smejo predpisati doklade. Zastopnik deželnega odbora koroškega dr. Schalek pa je dokazal, da znašajo župnikovi dohodki 1400 K, torej 200 K čez minimum in je predlagal, da naj se župni-kova pritožba zavrne. Upravno sodišče se je pridružilo mnenju dr. Scha-ieka in je zavrnilo župnikovo pritožba
Primorsko.
Deželni zbori. Goriški deželni zbor je sklican na 4. februarja. Tržaški deželni zbor sedaj ne bo sklican, ker so se rešile najvažnejše zadeve v zadnjem zasedanju. Sklicanje dalmatinskega deželnega zbora jc odvisno od pogajanj glede nove deželnozborske volilne reforme, s katero bo zasigurana dela-zmožnost deželnega zbora. I s t r -s k i deželni zbor, ki že več let ne deluje, je razpučeiu Nove volitve bodo pokazale, če bo mogoče doseči sporazum. Glede šolskega vprašanja teko pogajanja precej ugodno, glede drugih spornih vprašanj pa se ni dosegel do sedaj še noben pozitiven uspeh*
I Gorica. Občni zbor Goriške po-Ijružnice društva jugoslovanskih železniških uradnikov se vrši v nede-Iijo. dne 8. svečana ob pol 4. uri po-Ipoldne v hotelu pri »Zlatem jelenu« |v Gorici.
I Aretiran laški vohun. V Gorici Jso aretirali zasebnega uradnika Kar-
|la Gasperaza doma iz Novaledc v Isuganski dolini, ker je vohunil v prid llraiiji. Pri hišni preiskavi so našli in I zaplenili veliko obtežilnega materi-i Po prvi preiskavi so ga izročili [okrožnemu sodišču goriškemu.
Požar v Gorici. Včeraj ob o. uri I zjutraj je izbruhnil požar v delavnici [trgovca s hišno opravo L. BreSčaka v ulici Vetturini v Gorici. Ogenj se I je silno hitro razširil in je ogrožal I vso sosesko. Kljub takojšnji pomoči |r njegascev in vojaštva so pogasili Ip^enj šele ob 10. uri dopoldne. Ško-I do cenijo čez 20.000 in je pokrita z I zavarovalnino. Kako je nastal ogenj Še ni znano.
Prvi zvončki. OI Soči pri Gorici |sc se pokazali včeraj prvi zvončki kot veseli oznanjevalci bližajoče se I pomladi.  Temperatura .;naša v Go-povprečno + 6° C. Ajdovščina. C. M. podružnici v Ajdovščini priredite dne 1. t. m. ob pol 5. v Sokolovi telovadnici pred-pustno veselico s petjem in igro. Ob 0. prične ples. ki traja do jutra. Sodeluje vojaška godba
Lokavec pri Ajdovščini. Predzadnjo nedeljo smo imeli v Lokavcu domačo muziko. Svira-o je namreč novoustanovljeno godbeno društvo na pleh«. Čudili smo se, ca so naši domači godbeniki v  tako kratkem času tako vrlo napredovali.   Le tako naprej do popolne izobrazbe. Poldan istega dne predaval je o živinoreji gospod inženir Podgornik iz Gorice. Gospod predavatelj nam je rav zanimivo razlagal o reji govedine, nje os> rbi in boleznih. V debato sta posegla   tudi   g. E. Cibej in V, mpora. Ker je za Lokavec živino-eja eminentne važnosti, prosili bomo dež. odbor  v tem  ostra večje pozornosti naši lepi občini. V nedeljo 25. t. m. imelo je tukajšnje rokodel-podporno   društvo   svoj občni r. — Društvo, kojemu načeluje vrli g. Ernest Bevk, izborno napre-d  : in ima v svoji blagajni že pri-10 5000 K. Novovoljeni odbor se . c malo spremenil od starega in le predsedništvo je prišlo v roke g. ana Bogataja. Novi odbor s prednikom E. Bevkom nam je porok nadaljnji uspešni   napredek. Tej si domači delavski organizaciji že-
0 vse najboljše! — Dne 18. t. m. bila zanimiva obravnava pri tukajšnjem kazenskem   sodišču v Aj-
vščini. Zatožen je bil čevljar Ant. £ ha. da je odgovarjal pridigajoče-mu kapucinu v samostanski cerkvi v Križu. Naš Tone je trdil, da je bil nabit« kot lešnik in ga je nekdo speljal v cerkev, kjer je sladko zadremat V tem se mu je sanjalo, da drži v roki steklenico »ta grenkega« in ves srečen v tem idiličnem navdušenju, nekaj zagodrnja. Ker je pa pridigajoči pater mislil, da mu hoče reagirati, ga je zatožil pri sodniji. Pri obravnavi, pri kateri je bil seveda tud: ta pater, je bil Tone oproščen vsake kazni.
»Narodna Obramba«. Dne 1. februarja bo izšel pod tem naslovom v Trstu list narodno obrambne vsebi-. ki bo obravnaval slovensko šoi-v Trstu in njega razvoj v zad-njlh 25. letih.
Za vzgled.   Na zadnjem zborovanju »Lege Nationale« v Trstu so nštatirali. da je dal Trst v minu-lem letu za Lego 251.842 K.
Trst v Italiji.   Dunajska tvrdka Herm. Pcllaks Sohne je   poslala v Trst nekemu špediterju dopisnico s :ečim naslovom: NL N. Spediteur Triest - Itaiien.
Izmišljen vlom. Laški Žid Salo-Conforti je naznanil policiji, da vdrli tatovi v manufakturno trgovino njegovega bratranca Confortija Trstu.   V ovadbi je navedel, da so Jnesli tatovi za   15.000 K raznega blaga največ ženskih bluz. Preiskava pa dognala, da se ni izvršil v trgovini vlom, in da si je Conforti to izmislil, zato da pokrije primanjkljaj, zi katerega je on sam svojega bratranca ogoljufal.   Confortija so are-tiraiL
Ponemčevanje   redarstva. Ka-
smo že poročali, je odredil svo-sno poveljnik puljske policije, ki le trd Nemec in ne zna niti slovenski, niti hrvaški, da se morajo učiti straž-
1 nemščino in jih je poslal v nem-i Berlitzovo šolo. Ker se je večini
klicajev zde-o nepotrebno tratiti de-
:r za tako šikaniranje, so šolo pu-" h. Plačevati so morali učitelja sami. Sedaj je odredil poveljnik poli-• bftgatno nemško šolo in polica-pooučuje sedaj neki mlad nadzornik Br»t. ki je Slovenec. Nad polovi-
') redarjev v Pulju je Slovencev in Hrvatov, drugo polovico pa tvoriio
rliiani ki ne razumelo niti sloven-
ščino, še manj pa nemščino. Bolj umestno bi bilo torej, da bi se ti Italijani naučili slovensko ali hrvaško, kar je res potrebno in bi se tudi poveljnik potrudil priučiti se vsaj za silo teh jezikov.
Dnevne vesti.
+ Nekaj cvetja z gredic Štefe-
Kregarjevih pritožb. Proti proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1914 sta vložila zgoraj omenjena nedolžna dva otročica dolgo pritožbo, ki je značilna za naše razmere, in posebno za razmere, ki danes vladajo v našem deželnem odboru. Kakor v letu ion, se bo deželni odbor gotovo v letu 1914 vsedel na to pritožbo, iu če jo bo kdaj rešil, jo bo rešil takrat, ko bo proračunsko leto že davno končano. S tem, da deželni odbor teh pritožb toliko časa ne reši, se pravzaprav norčuje s Štefetom in Kregarjem. ker bi ta dva gospoda, če sta resna pritožnika, pri resni ob-lastniji prav hitro dobila resno rešitev! Ker torej javnost še ne dobi kmahi prilike, da bi se pečala z dotično rešitvijo deželnega odbora, in z obsegom Kregar-Štefetove pritožbe, vidi se nam potrebno, da že sedaj odkrijemo zastor, ter javnosti Dokažemo, kake kozliče gonita Stefe-Kregar na pašnik našega deželnega odbora. Da smo objektivni, radi priznamo, da sta gospoda kverulanta morda sama prepričana o važnosti svoje pritožbe. Vsaj Kregar se dela, kakor da je z milijoni v drugem stanu, kakor da je učenec Oladstona, ki je bil največji budgetarec sveta! Pri tem pa kuje gospod Kregar obraz v pomembne gube, kakor bi hotel vsak hip izpregovoriti: Glejte, jaz sem tisti, kojemu je Edison vkradel naj-tnanj deset svojih iznajdb! štete se kaže že manj važnega, ali finančnik je tudi, saj od časa. ko ga je bivši občinski svetnik, na biljar položenega, šteti učil! Dobro je torej, da javnost izve, kako podobo ima finančna avtoriteta v govoru stoječih dveh vele-finančniko\\ Pri vsem prisegata, kakor sedanji župan, na načelo štedljivosti. To načelo sta tako razvila, da v vsakem pogledu lahko konkurirata z znanim Bornetovim »Esskiinst-lerjem*-. Najraje bi pozobala vse izdatke v proračunu. S svojo pojedino pričenjata z interesi, katere »Mestna hranilnica^ na podlagi svojih, pO vladi in dežeine:n odboru potrjenih ti >lžnfti pisem od mestne občine zahteva. Ti interesi bodo znašali v letu 1914. dosti več nego 300.000 K. Zahteva Mestne hranilnice« pa je v resnici nesramna: Štefe in Kregar torej v svoji pritožbi predlagata, da naj se teh 300.000 K v proračunu črta in občini prihrani. Probatum est! Stvar je zares priprosta in nam se le čudno zdi, čemu se deželni odbor s tem simpel problemom toliko časa giavo beh, ter mesece in mesece ne pride do pametne rešitve. Predlogu Štereta in Kregarja je ustreči, ker je potem proračunsko ravnovesje pri mestu korenito doseženo. Ne vemo, čemu se tako dr. Pegan brani, ko mora vendar občutiti, da je vprašanje, naj li občina plačuje svoe upnike ali ne, zgolj le odvisno od subjektivnega naziranta našega preslavnega deželnega odbora. In kak lepa :a se tukaj nehote nudi de elne-B n odboru. Naj stori slavnoisti >e en korak dalje, naj korajžno prestopi okvir Štefe - Kregar je ve pr; *~>žbe, pa naj v mestnem preračunu kar ex ono crta vse izdatke za loterijsko in druga posojila, za izplačilo ustanov itd. Tudi izdatek za državno policijo naj se črta; on koncu leta 1914 pa bo imela občina velike prihranke, katere hočemo, vsi srečni in zadovoljni, plodonosno naložiti v prerevidirano »Ljudsko posojilnico- v Ljubljani. — Da, da. finančnika Kregar in Štefe priborita Ljubljani zlate Čase! Prava sreča, da sta velika ta moža v velikem trenotku naletela na veliki deželni odbor!
Pozno spoznanje! Včerajšni r Siovenec« piše pod zaglavjem »Napravimo konec!«■ med drugim tudi to-le: Takih brc v narodnem oziru kakor pod grofom Sturgkhom slovenski narod še ni doživel. Pet let se tolčemo zaradi tega, če se smejo na koroškem kolodvoru zahtevati karte v slovenskem jeziku — še to se nam ne prizna! Arogantni nemški uradnik komandira celo vlado. Na Štajerskem izginjajo zadnji sledovi enakopravnosti slovenskega jezika. Na Kranjskem pa smo dobili maso nemškega uradnistva, med tem ko naši fantje stradajo kruha in se izseljujejo na Balkan! Ugled S. L. S. zahteva,da se takim škandalom enkrat izlepa ali izgrda konec napravi. Mi ne smemo vedno prenašati očitanja, da se narodna pozicija Slovencev v Primorju pod slogaškim režimom utrja. naša pa slabeva . . . Tako se niti hlapci uč plačujejo, ne pa zaveden avstrijski narod.« — Pozno spoznanje, ki je došio šele oo oetiH letjttf * lp v/mda*-
je naš list že leta in leta v neštetih člankih in noticah dokazoval, da se
Slovencem še nikoii ni godilo tako slabo, kakor pod Sturgkhom in neposrednimi njegovimi predsedniki na stolici avstrijskih ministrskih predsednikov. Koliko konkretnih slučajev smo navedli o vnebovpijočih krivicah, ki se nam Slovencem gode v uradih in šolah, ter rotili in zaklinjali klerikalne poslance, naj se za božjo voljo energično zavzamejo za ogrožene, teptane pravice slovenskega naroda! A kaj so nam odgovorili gospodje, ki so poslani na Dunaj zastopat in branit pravice slovenskega ljudstva? Molčali so, držali roke križem in za skledico strankarske leče lakajski hlapčevali vsaki vladi. »Slovenec« pa je prinesel porogljivo notico, da je »usoda slovenskega naroda spravljena v najboljših rokah«, da so poslanci S. L. S. zastopniki kmetskega ljudstva in da ket taki nimajo ne volje, ne časa, da bi se brigali za uradnike in druge take škrice in v obče za takšne baga-telike. kakršne so uradniško in druga taka vprašanja. Ali se »Slovenec« še morda spominja, kako je svoječas-no zasmehoval od napredne strani v parlamentu sproženo akcijo proti germanizaciji ljubljanskega sodišča, kako se je rogal naši borbi proti importu nemškega uradništva v našo deželo? Ali >Slovenec« ne ve. da je vodja klerikalne stranke dr. Šuster-šič sam posredoval pri justičnem ministru za Nemca in proti Slovencu v zadevi imenovanja novega predsednika deželnega sodišča v Ljubljani? In vzpričo takšnega postopanja kle-riKalne stranke v narodnih vprašanjih, vzpričo notoričnega dejstva, da se klerikalni poslanci dado v vsakem, prav vsakem slučaju kupiti za skodeljico strankarske leče, bi naj vlada imela respekt pred našimi ljudskimi zastopniki?! Ali se je potem čuditi, da plačuje sedaj Slovence, kakor priznava sam »Slovenec«, niti tako ne kakor hlapce?!
- Blamirani dr. Zajec. Na drugem mestu prijavljamo zanimivo razkritje o dr. Zajcu. O tem možakarju, je »Slovenec- širokoustno razglasil, da je že dlje časa študiral obrtnošolske razmere in prišel na misel, ustvariti kranjski deželi obrt-nošolski zakon. Zdaj pa vidimo, da na dr. Zajčevem zelniku ni prav nič zraslo, ampak da mu je »Slovenec« spi e tel vence iz pavovega perja in mu pripisal misli, ki so jih drugi sprožili. Kaj pa je ta ubogi dr. Zajec zagrešil da ga »Slovenec« tako izpostavlja? Takega zasmehovanja vendar ni zaslužil, saj služi zvesto in nerodno svoji stranki. Pa so res hudobni ljudje zbrani okrog »Slovenca«, da svoje najboljše pristaše zasmehujejo v stvari, za katere se žive dni niso zmenili.
- Ruski list o Slovencih. Petro-gradsko »Novoje Vremja« je priobčilo ob novem letu članek »Slovan-stvo v 1. 1913.« »Usodepolno je bilo — tako piše imenovani list — preteklo leto za Slovanstvo. Pričelo se je v takih bleščečih perspektivah, da se je splošno pričakovalo, da se bo te.K m tega leta dalo uresničiti vsaj del starih slovanofilskih načrtov glede razvrstitve Slovanstva na Balkanu. Toda vsled izdajstva bolgarskega carja Ferdinanda na slovanski tfvari so se vsi ti načrti v usodepol-ni noči dne 30. junija razpršili kakor sen ir slovanski narodi so znova razdrobljeni, desorganizirani in raz-ri^uženi ter* nastopajo drug proti dru-ren'u.cc Po teh uvodnih besedah govori * Novoje Vremja« na kratko o ivisamnih slovanskih narodih. O Slovencih piše: »Tudi slovenski narod v južnih Alpah je v preteklem letu silno trpel. Omenjamo samo, da ie vlada prepovedala vsesokolski zlet in da je razpustila »Slovanski klub« v Ljubljani, edino ognjišče slovanske misli v slovenski prestolici. Pri de-želnozborskih volitvah so s pomočjo vlade zmagali slovenski klerikalci, ki jim je privrženost rimskemu papežu dražja, kakor narodna in plemenska čustva ter slovanski ideali.« — Ali ni zanimivo, da celo v Petrogra-du vedo. da so naši klerikalci pri zadnjih deželnozborskih volitvah zmagali samo z — vladno pomočjo?!
-f Vojaška vest. Ljubljanski di-vizijonar fml. Kusmanek postane zapovednik trdnjave Przemvsl, v Ljubljano pride za divizijonarja generalni major S c o 11 i, sedaj brigadir v Gorici.
- Imenitno! »Laibacher Zei-tung« ima včeraj, kakor že tudi večkrat preje v svojem uradnem listu razglas, da se ne sme živina uvažati iz sv. ogrske krone. Razglas je nem« ški in slovenski. V nemškem besedilu je vse natančno označeno, stolični okraji in drugo potrebno, ne pa tako v slovenskem. Tukaj pač gospod referent, ki pa ni podpisan, sicer pove, da je v stoličnih okrajih sv. krone ogrske živinska bolezen, kuga na narVUih. orohe«1  itd* notem se mu
pero ustavi. Pač, še nekaj pripiše! (Glej nemško besedilo!) Pika. Tako, sedaj pa, ti ljubi kranjski kmet, preberi in razumi nemško besedilo, če znaš, če ne, bodeš pa kaznovan!! Čudno, da so pri deželni vladi kranjski še slovensko zapisali, da gl. nemško besedilo! Mar bi naj izpustili sploh slovenski razglas, bi vsaj ne bilo smešno, ker ta našega kmeta, ki komaj zna za silo slovensko čitati, itak ne more obvarovati škode, ne pa ga še siliti »glej nemško besedilo!«
— Kuharski in gospodinjski tečaj v internatu »Mladike«.  Dne 16.
februarja 1914 se v internatu »Mladika« otvori drugi letošnji polletni kuharski in gospodinjski tečaj, ki ga vzdržuje vzgojevalno in naobraže-vaino žensko društvo »Mladika«. Sprejme se najmanj 10 in največ 16 gojenk, ki stanujejo lahko v internatu, ali pa tudi zunaj. V tečaju poučuje državno izprašana strokovna učiteljica, praktičen zdravnik in učiteljica, ki je izurjena v šivanju. Poučuje se teoretično in praktično, in sicer teoretično: učni jezik, gospodinjsko knjigovodstvo in kalkulacije, hrano-slovje, zdravoslovje in prva pomoč pri nezgodah, in gospodinjstvo; praktično pa: kuhanje: pripravljanje priproste in fine meščanske hrane, kakor tudi bolniške in otroške hrane: šivanje: krpanje in izdelovanje perila: pranje in likanje; pospravljanje in snaženje vseh hišnih prostorov; nakupavanje živil na trgu. Kot je iz naštetih teoretičnih in praktičnih predmetov razvidno, imajo zgoraj navedeni gospodinjski tečaji namen, da navajajo dekleta k pridnosti, izurjenosti in samostojnosti v vseh gospodinjskih in kuhinjskih opravilih ter jih naobraziti v vsem, kar se v tem pogledu zahteva od inteligentne žene. razumne gospodinje in dobre matere. Kuharski in gospodinjski tečaji obstoje" v internatu že četrto leto in društvo je s tem, da jih je vzdrževalo, vzgojilo z najboljšimi uspehi do 100 gojenk. Prizadeti slovenski krogi, naj bi posvečali tem tečajem največjo pozornost ter ne zamujali ugodne prilike dote velepo-trebne gospodinjske naobrazbe, ker je razumna in pridna gospodinja sreča vsake družine. Natančnejša pojasnila o pogojih in sprejemu daje predstojništvo internata pismeno ali pa ustno v društveni pisarni v Ljubljani, Šubičeva ulica št. 9. I. nadstropje.
— Papežev ples. »Corriere della sera-" z dne 28. t. m. prinaša poročilo, ki bo marsikoga razveselilo in zna morda postati še pomembno za naše družabno življenje. Poročilo pravi, da sta bila menda neki knez in njegova sestrična pri papežu na obisku in da je pogovor prišel tudi na »tango«, na ta pregrešni ples, ki dela cerkvenim krogom toliko preglavice, da ga ne morejo dovolj prepovedovati. Papež je svoja gosta prosil, naj mu pokažeta, kako se tango pleše in ko je videl pri tem plesu običajne kretnje, je rekel: Razumem, da ljubite ples. Primeren je vaši starosti. Bilo je vedno tako in bo vedno. Ple-šite, ker vas veseli — a namesto plesa s takimi smešnimi in barbarskimi kretnjami, raje kak drug ples. Na primer tistega, ki sem ga v svoji mladosti dostikrat videl in ki je tako* eleganten, distingviran in latinski »La Furlana«. — Knez in njegova sestrična sta vprašala, kakšen je ta ples »la Furlana«. — Kaj ga ne poznata? se je začudil papež in je vstal ter se pripravil, kakor bi hotel sam pokazati svojima gostoma, kako se pleše »la Fnrlana«. A premislil si je in poklical enega svojih beneških slug. da je pokazal knezu in njegovi sestrični, kako se pleše »la Furlana Ta dva, izvežbana v plesanju, sta se hitro naučila ta ples in ga potem vpeljala v svojih krogih, kjer se zdaf »la Furlana« imenuje »papežev ples«. — Spričo velikih težav, ki jih imaio plesne priredbe pri nas, je gotovo razveseljivo izvedeti, da papež sam ni nasprotnik plesa, marveč spoznava, da se je vedno plesalo in se bo vedno plesalo in da je to primerno razveseljevanje, samo da je ples spodoben in da je ples pravica mladih ljudi. »La Furlana« je po papeževi sodbi primeren in spodoben ples in gotovo bi bilo papežu le ustreženo, če bi se tudi pri nas udomačil tako, da bi lahko v prihodnje takore-koč na katoliški podlagi plesali. Če je sam papež en trenotek mislil zaplesati »la Furlana«. potem bo pač naši prečastiti duhovščini tudi dovoljeno, da se ga nauči in pleše. Morda bi ta ples celo pomagal premostiti mars;kako nasprotje. Naj se torej vpelje »la Furlana«. To se toliko lagljc zgodi, ker imamo za uvedbo tega plesa uprav, kakor nalašč poklicano družbo, ki se že itak na precej katoliški podlagi zbira v srebrni dvorani »Uniona«. Naj se iz te dvorane raznese slava »la Furlane« po slovenski domovini, da se bomo zbližali vsaj na tem ooliu in da naši
duhovniki vsaj v veselem predpust-nem času ne bodo le jezni samevali, žolč kuhali in se dolgočasili po svojih župniščih, ampak postali zopet priiazni ljudje med prijaznimi ljudmi. Avanti »la Furlana«!
— Skikurz v Ljubljani. Kakor že objavljeno, se smuški tečaj podaljša. Začetniki in oni smučarji, ki niso mogli redno prihajati k pouku v prvem kurzu, se vabijo, da se udeleže v soboto, dne 31. januarja redne vaje za začetnike na tivolski livadi koncem sankališča, in sicer popoldne od 1. do pol 4., absolventi prejšnjega tečaja pa istotam od 3. do pol 4. — V nedeljo in ponedeljek, dne L in 2. februarja se vršita za v prvem skikur-zu izvežbane smučarje dva izleta, in sicer prvi dan iz Borovnice čez Po-kojišče na Rakek, drugi dan iz Pre-serja na Planinico. Odhod vsaki dan ob 10. uri 03 min. dopoldne z glavnega kolodvora; povratek v Ljubljano ob 6. uri 17 minut zvečer. Eventu-ahia odpoved bo afiširana v soboto in nedeljo popoldne pri gosp. Magdi-ču ali pri »Slonu«.
— Ogenj v Lichtenthurnovem zavodu. Ko je vodja I. ljubljanskega zaveda za straženje in zaklepanje g. Froulik ob 1. uri 12 minut ponoči kontroliral v Lichtenthurnovem zavodu, je zapazil, da gori v sušilnici za perilo. Poklical je takoj službeno osobje in usmiljene sestre, ter poslal po požarno brambo, katera je došla ob 1. uri 45 minut na lice mesta. G. vodja in kontrolor g. Kumperščak sta ostala tam do 3. ure 45 min. ter pomagala gasiti ogenj. Če bi ne bilo nočne straže, bi se bil ogenj razširil, ter bi se bila lahko pripetila, ker prebiva v tem zavodu tudi večje število otrok, velika nesreča.
Iz Litije. Ples litijskih fantov v -Rdeči fantovski nočU, dne 24. t. m. je uspel nad vse pričakovanje povoljno. Dekoracija dvorane in ostalih prostorov prikupila se je vsakomur in zadovoljila vse občinstvo. Tudi godba salonskega orkestra »Sokola L« iz Ljubljane je vrlo vršila svojo nalogo. — Kljub temu, da se nam je od gotovih strani nagajalo in skušalo pripraviti ob veljavo nas ples, kljub temu, da smo pogrešali marsikoga, smo v krogu prijateljev in prijateljic srečno izvršili svojo nalogo in ravno z »Rdečo fantovsko nočjo« pokazali, da smo še tukaj in da gremo preko vseh zaprek. Vsa čast tujcem, ki so se v precejšnjem številu odzvali našim vabilom. Vsem pa, ki so kakorkoli pripomogli do tako lepe prireditve, posebno pa vsem damam kličemo za njih požrtvovalnost: pre-srčna hvala!
Iz Mokronoga. Dne 28. januarja je vozil poštni voznik pošto iz Sevnice v Mokronog. Na potu se nahajajo strmi hribi. Naenkrat se je z vrh strmega hriba utrgal snežni plaz in z groznim bučanjem pridrvel v dolino na cesto. Voznika Franca Verhovška je snežna lavina zanesla kakih osem metrov proti mimotekoči reki Mirni. Na pomoč sta prihitela dva delavca in z lopatami izkopala poštnega voznika, ki je bil skoro že izgubljen, kajti ležal je zakopan en meter pod snegom. Ko so voznika izkopali izpod snega, je od strahu in slabosti padel nezavesten na tla.
Odette, krasni plesni prizori v 4 dejanjih, v glavni vlogi slavna Rita Saccheto, ki se predvaja danes na specijalnem večeru v kinematografu *ldeal«, je prvovrstna slika sloveče Nordisk Ko. in bejle imela gotovo najlepši uspeh. Jutri, v soboto, sen-zacijonelna špijonažna drama »Smrt al: zmaga« v 4 dejanjih, polna napetosti. Bajni prizori zasledovanja. Goreča ladja na odprtem morju, eksplo-sija, potop. Ti prizori niso filmski.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od IS. januarja do 24. januarja je bilo novorojenih 13, mrtvorojen 1. — Umrlo je 25 oseb, in sicer 14 domačinov in 11 tujcev. Eden je umrl za jetiko, ostali pa za različnimi boleznimi. Za ošpicami je obolel 1.
Dva izgubljena ključa iz aluminija dobi lastnik v kavarni »Prešeren«.
V kavarni »Central« danes in vsak dan koncert novo došlega tam-buraškega in pevsk. zbora »Zlata«.
Narodna obramba.
Podružnica C. M. družbe v Bohinjski Bistrici priredi dne L februarja t. 1. plesno veselico in srečolov v salonu »Grand hotela Triglav«. Sodelovala bode godba c. in kr. pešpol-ka nadvojvode Frana Ferdinanda št. 19 iz Tolmina. Nadejamo se obilne cenj. udeležbe sosednih C. M. podružnic in prijateljev družbe sv. Cirila in Metoda. Za bolj trajni spomin te veselice bp drugi dan svečana zabava na sankališču in v okolici kot nameček.
Ženska podružnica C. M. družbe na Jesenicah priredi dne 2. svečana 1914. 1. predpustno veselico v gostilni 9 Hrovata,
«
Prosveta.
Slovensko gledališče. V nedeljo popoldne (začetek ob 3. uri) se ponovi    vclezanimiva   vojaška burka
»Tretji eskadron*. Igra je pri prvi vprizoritvi napolnila naše gledališče
in je s svojim mnogovrstnimi vojaškimi dovtipi vzbujala med občinstvom cele salve smeha. Zlasti je ugajal paprika - ritmojster s svojo stroge s: jo. pretiranostjo in zaljubljenostjo, ravno tako tudi pretkani trgovec s prašiči in pa njegova sladka, k poljubi zelo radodarna soproga. Pri rrizorih raport in za ekscerciranje rekfBtov, pa smeh med občinstvom sploh ni mogel poleči. — V ponedeljek, (na Svečnico) popoldne začetek ob 3. uri se vrši predstava veleza-
l ne burke Nebesa na zemlji. Igra se ie igrala po vseh odrih z največjim uspehom in je bila v pretekli
/oni privlačna snov smeha in za-bavežcljenega občinstva. — V nedeljo in ponedeljek (na Svečnico), obakrat ob pol 8. uri zvečer, vprizori sc v slov. gledališču narodna igra v 4 delanjih »Naši bahači«-. Igro je spisal Češki pisatelj Stroupežnickv. ki aa£ >tarejši gledališki publiki nikakor ni neznan. Njegovi igri: *Naši bahači" in »Gospod GrobskU pred-s-avljal* so se pred leti na našem odru s sijajnimi uspehi. Igra je prava gadska igra in osebe ki nastopajo v rici. M i/vzete iz našega naroda, (»poza. jamo še enkrat občinstvo, zlasti z dežele, da si predstave te igre ogieda. ker je igra zelo priklad-Ita za ljudske odre.
»Naši nahači«, narodna igra v 4   dejanjih.   Spisal Stroupežnicky.
bina igre je sledeča. Za službo \ iške^a nočnega čuvaja se potegujeta Tine Brezar, doslužen vojak in krojač Petan, oče sedmerih otrok. ' k ^kuša dobiti občinske svetoval-k e in župana, ki imajo oddati službo, na svoir, roko. Župan, oča Dobovec i za rVezarja. ki je v istim tudi edi-: ; ^no50>rn za to mesto. Prvi občinski svetovalec. Repnik. pa stoji na s rani Petana, kar se mu je Brezar z uneriL ko mu je reke!, da je neved-než. Drugi občinski svetniki so pa itak sami kimavci. Ker se Petan boji n.varnega *ekmeca. naroči svoji 15-
TiI hčerki, ca napiše list. na kate-i mi stoji grožnja, da bodo zažgane hiše občinskih svetovalcev, ako ne
M Brezar omenjene službe. List
..de za kapelico lepa Metka, ki je išla prodaiat na vaški semeni ribniško snko robo.   Seveda   se radi 11  rašanja, ali je list pisal Brezar ali
. razvname hud prepir, zlasti med županem in prvim občinskim svetovalcem, tako da ogroža celo zaroko, - Jenieno med njunima otrokoma. Pravica ^eveda mora na dan. Brezar ima v o*ebi vaškega čevljarja I vedra dobrega prijatelja in zagovornika. Mož rad poudarja svojo iz-kušeoost, kar se mu tudi posreči pokazati Po o\ inkih izvabi od Peta-; ove hčere prepis pesmi: O lepi Minki, katero ie Pisala tudi Urška. Spozna iz podobnosti pisave, da je t isala pretilni list in pesmico ena in ista roka. V občinski seji premoti Repnik razun župana vse obč. sve-r a alce. da oddajo službo čuvaja T'n' zocemu Petanu. Ta že triumfira. ko vstop? Brezar z dokazom v roki. N i dstvo preiskave prevzame sedaj mat! županja, dočim je Repnik za-til sejo, odšedši na lov na zajce. Poklicana Urška prizna, da je ona tisti grozilni Bal napisala, na kar se tudi Petan uda. Službo dobi zato f "ezar. Na sejo pride žendarm, da bi oovprašal Kvedra. kdo je streljal Zi Ica, da dotičnega kot tatinskega lovca odvede uklenjenega v zapor. Ko ta odide, se vrne Repnik, ki hoče /odbiti pravilno oddajo mesta noč-nega čuvaj l ter se tako razpre z žu-p mom, da razdereta že sklenjeno zaroko njiju otrok. Pri seji pa izve Repnft tudi. da ga je Kveder videl streljati ter da ga bo naznanil orož-n ' , ako se takoj ne spravi z Pobe*, cen-. Tecra pa neče storiti ne Repnik, niti Dobovec, pa če je tudi sreča njiju otrok uničena. Še le ko uvidi, da je stvar opasna, da ga bi Kvader izdal, ako se ne spravi z žu-
itont, ko vidi kaka sramo'a ga ča-k k tedaj se šele ooravna Repnik in ! It Dob ovcu prijateljsko v roke. Petan mora prositi Brezarja za od-tš£anfe. Tone in .lelica postaneta ■ nski oar, tako da se vsled izkušenosti vaškega diplomata vse gl .dko jzteče. V igri je zaposlen ves
i matičen ubeL Na odru nastopi do trideset oseb.
Izpred soflBft!,
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščrm.
Mladi pehotnež. Zaradi oskrunila nedoraslih deklic je bil 19 let stari brivski pomočnik v Tržiču na 7 tr»4 -cev težke ječe obsojen.
Tatinski pritiH—ec. Po lati ob času katoliškega shoda so bik v domobranski vojašnici zaposleni prisilimo Peter NVippauer iz Spitala, Tomaž Schernitzel iz Grafenbaha bi Sikst Kreutzer pri VVestenfeldu, vsi iz Koroškega. Ni izključeno, da so bih dogovorjeni, pobegniti iz prisilne delavnice in si prilastiti za to potrebno obleko. V to svrho je dvema katoliškima gostoma izmaknil iz spalnega prostora te vojašnice za 63 K 10 v vredne obleke. Ime 15. no-vemi ra je VVippauer pobegnil iz prisilne delavnice, in izvršil v Račni v Sredni vasi in Zdenski vasi več tatvin. Nameraval jo je kreniti Čez Hrvaško, ker si je domiŠljeval, da bo tam bolj varen. VVippauer je tudi sedaj priznal, da je v Riedu na Zgor. Avstrijskem zakonskima Janezu in Evi Irger izmaknil 660 K, kar se je tuui kot resničnim dognalo. VVippauer. ki ima že mnogo tatvin na vesti, je bil obsojen na dve leti težke ječe, njegova tovariša pa sta bila oproščena.
Nepobolšljivi silovitnež. Jakob Svoljšak iz Stare Loke, delavec, ne stalnega bivališča, je znan kot silovitnež po njegovih predkaznih. ter je zcio na slabem glasu. Posebno jezo ima na Franceta Raka, ker mu ni bile všeč, da je hodil k Mariji Krajnik v Starem dvoru na hrano, ter se domišljeval, da vedno o njem slabo govori. Dne 8. t. m. je začel brusiti nož in pri tem se proti Raku izrazil: »finega bom, če drugega ne pa tebe. - Proti Juriju Krajniku se je pa naravnost izrazil, da bo Raka zaklal. Te grožnje je ponovil proti več osebam in tudi Mariji Krajnik je rekel, da ga bode zaklal, ker ga zmerom -šinfa«. Ne dolgo potem, se je pa Raka samega dejansko lotil, ga prijel za vrat, ga tiščal k zidu in za-žel po žepih iskati nož. Na to je skočil v hiev, iskat v drugi obleki se nahajajoči svoj nož, nakar ga je Krajnik zaklenila v hlev. Ko je bil kasneje po orožnikih aretovan, grozil je Raku, da bo še pred njim *švical«, ker si me Sel »meldat*. in proti orožnikom se je izrazil, da mu je vseeno. Če ga prav obesijo. Obdolženec, ki se zagovarja s popolno pijanostjo, kar pa priče oporekajo, je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe.
Razne stvari.
* Požar. V Milanu je pogorela veletrgovina za svetilke in stekleni-no. Škoda znaša čez 100.000 lir. Ogenj je povzročil električni tok.
Zastrupi je valeč Hopf, ki se je, kakor smo že poročali, odpovedal pravici pritožbe, tudi ne mara vložiti prošnje na cesarja za pomilošče-nje.
* Maksim Gorki, ki se je vrnil iz
večletnega preganstva v domovino, je kupil na Finskem 4»i vrst od Terra-jokija srednje veliko posestvo, na katerem se bo stalno naselil.
Zlodejstvo očeta. V Bonneville na Francoskem so aretirali Avstrijca Poljaka Potočnika, ker je na sumu, da je zanalašč zapeljal svojega sina v gorovje in ga pustil tam, da je zmrznil.
Ponesrečen žurnalist. N lovu pr Niči se je smrtno ponesreč eden najbolišiii francoskih žurnalist v, izdajatelj lista »Eclair« in sotrudnik več velikih francoskih listov \ Parizu. Leon Barbe.
; Železniška nesreča. Vsi od polomljenega signalnega aparata, ki so ga polomili stavkujoči železničarji, sta trčila na kolodvoru Oporto dva osebna vlaka. Štirje potniki so bili takoj mrtvi. 23 pa je težko ranjenih.
* Stavka premogarjev na Angleškem je končana. Skoro vsi delavci so se vrnili na delo in so izročili delodajalcem spomenico, v kateri prosijo vsaj delno ugoditev njihovih prvotnih zahtev, kar bodo delodajalci tudi storili.
Izvršitev smrtne obsodbe. Na dvorišču jetnišnice v Ratiboru so obesili včeraj zjutraj kajžarjevo hči Frančiško Zimmcr in ženo rudarja Josipino Kubšekovo. Prva je umorila svojo mačeho, druga svojega moža.
' Vojaški škandal.   V Tišinu so
razkrili celo družbo podčastnikov 31. deželnobrambnega pešpolka, ki so se pečali s tem, da so oproščali na sleparski način proti visokim nagradam vojaške obvezance od vojaške službe.
* Samomor škofa. V samostanu pri Kursku se je glasom poročil iz Petrograda obesil škof Joaniki. Škof je bil znan kot silno pobožen človek. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je izvršil samomor zaradi prevelike nestrpnosti sinoda.
* Velike poneverbe pri Atenski banki. V Atenah so aretirali več višjih tunkcijonarjev Banque d' Athenes zaradi poneverbe. Poneverili so 15 milijonov frankov. Francoske banke so sklenile, da bodo banki pomagale
, pri sanaciji
Umor In lanonor policijskega
V Grunbergu se je splazil v četrtek v stanovanje svoje žene, s katero je živel že delj časa v prepiru, policijski uradnik Simon. Ustrelil je svojo ženo, štiriletnega sina in samega sebe. Ko so prišli sosedje, so biii že vsi trije mrtvi.
* Eksplozija. Med Melo in Ma-sono pri Genovi je eksplodirala smodnišnica Arezzi. 5 oseb je bilo na mestu mrtvih, več oseb pa je težko in lahko ranjenih. — V predoru Col de Braus na novi progi Niča - C unco je eksplodiral dinamit. Tri delavce je ubilo, dva sta težko ranjena.
* Ogenj v gledališču. V Josef-stadtu na Dunaju se je vnel pred snočnjo predstavo v gledališču pod. Gasilci so pod raztrgali in ogenj zadušili. Kljub temu pa je bila predstava odpovedana, ker je bilo v gledališču toliko dima in smradu, da občinstvo ni moglo vstrajati. Kako je nastal ogenj, še ni znano.
* Vlom v angleški generalni konzulat v Petrogradu. Snoči so udr-li v angleški generalni konzulat v Petrogradu neznani tatovi. Razbili so vse omare in vsa predala in so odnesli vse listine. Govore, da je bil vlom naročen in da so odnesli tatovi več dokumentov silno važne politične vsebine.
* Cma kuga. Francoska družba za eksotično patnologijo na Pasteur-jevetn zavodu v Parizu je dognala, da se je razširila v pristaniških mestih ob Oceanu črna kuga pri psih. Ta kuga je silno nevarna, ker ohole za njo lahko tudi ljudje. Iz Marselja poročajo, da je obolelo za kugo že več otrok.
* Železniška nesreča. V Trebe-chovicah je prevozil vsled neznanega vzroka osebni vlak št. 731 kolodvor in je trčil na drugi strani v tovorni vlak št. 772. ki je tudi vozil na postajo. Obe lokomotivi in več voz je razbitih. 5 potnikov in 3 železniški uslužbenci so težko ranjeni, 7 oseb pa je lahko ranjenih. Kdo je povzročil nesrečo še ni znano.
* Zastrupljenje. V stanovanju vpokojenega uradnika Kosa v Oseku so našli mrtvega uradnika, njegovo ženo. njegovo 20letno hčer in njeno prijateljico. Preiskava je dognala, da so se vsi štirje zastrupili s plinom. Počila je namreč plinova cev. ki je biia napeljana v sosedno hišo in plin je nenadoma napolnil stanovanje.
Druga savernska afera. V Strasburgu ie aretiral neki poročnik z vojaško patruljo dva mlada moža, ki sta gledala neko vojaško parado in se pri tem smejala. Aretacija se je izvršila samo zaradi nedolžne opazke: Poglej jih reveže, kako »stramm« stoje. Med potjo so vojaki pod vodstvom častnika aretiranca suvali in pretepali. Na uradu sta se moža legitimirala, nakar so ju izpustih.
* Pasivna resistenca plesalk. V
budimpeštanskem častniškem kazinu so morali odpovedati v soboto ko-stumni ples iz prav čudnih razlogov. Korni poveljnik v Budimpešti. Tr-sztyansky, je namreč prepovedal v rezervatnem povelju častniškim damam ples v novomodnih toaletah z razporami. Dame so nato izjavile, da ne morejo priti na ples, ker so si vse naročile taka krila in morajo sedaj čakati, da bodo dobile nove toalete.
Maščevanje soproga. Krmar donavske parobrodne družbe Josip Miletič v Lincu je naletel doma v svojem stanovanju svojo ženo in kapitana iste družbe Kobioja. Ker sta sc sumljivo obnašala, je mož pokazal kapitanu vrata, ženo pa je strogo prijel in zahteval, da mu pove kaj se je zgodilo. Žena je povedala možu, da jo je hotel kapitan posiliti, kar se mu pa ni posrečilo. Mož je šel takoj nato v kapitanovo stanovanje in je pozval kapitana na odgovor. Med prepirom je potegnil samokres in ustrelil kapitana v prsa. Izpalil je več strelov, ki so vsi zadeli. Kapitana so odpeljali smrtno ranjenega v bolnišnico.
* Po   stavki   v   južni Afriki.
Stavka v južni Afriki je bila s silo zadrta. Kaj se je vse godilo v južni Afriki v tem času ni znano in se bo tud: težko zvedelo, ker je uvedla vlada silno strogo cenzuro. Veliko vznemirjenje in razburjenja pa je povzročila južno afriška vlada z nasilnim izgonom 10 voditeljev delavcev, katere so poslali na Angleško. Te voditelje so aretirali še za Časa stavke. Sedai so ji odpeljali ponoči in skrivaj na železnico in po železnici v pristanišče, kjer je čakal izgnance poseben voz, ki jih je takoj odpeljal. Ta nasilen izgon je povzročil na Angleškem velikansko nejevoljo in angleška vlada bo primorana, da v tem slučaju energično intervenira.
* Požiralec Gast pobegnil. V Ljubnem fe pobegnil iz vojaških zaporov vojaški begun in požigalec Juri Gast. Kakor znano ie Gast za-/gal iz maščevanja hišo rudarja Maunca.  Pri ti oriliki  sta zgorela
Mauncova starejša sinova. Gast je pobegnil in šele pred enim mesecem so ga aretirali v Solnogradu, kjer je delal pri gradbi neke železnice. Odpeljali so ga v Ljubno, kjer so uvedli proti njemu preiskavo zaradi deser-tacije in zaradi težkega požiga. Gast je prosil v četrtek zjutraj vojaka, ki ga je stražil, da naj ga pelje na stranišče. Med potjo je sunil vojaka v stran in pobegnil. Kljub temu, da so ga tako; zasledovali vojaki in stražniki se je Gastu posrečilo uiti. Sedaj nimajo o njem nobene sledi. Gast ie 24 let star, velik močan fant in zelo nasilen človek.
Telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor. — Češka obstrukcija.
Dunaj, 30. januarja. Češka obstrukcija se je danes nadaljevala. Kot prvi je govoril poslanec Udržal v formalni debati o dnevnem redu. Izjavil je: Vse vesti, kakor da bi glede nadaljne taktike češke obstrukcije obstojale kake diference med češkimi agrarci, so izmišljene. Vladna deviza divide ct impera bo ostala to pot popolnoma brezuspešna. Mi se ne damo omejiti v svojem po; topa-riju, dokler obstoja v tu nemški diktat. Če smej) Nemci na Češkem s pomočjo vlade obstruirati in razbijati češki deželni zbor. ca z-vedejo svoje ekspanzivne namene, smemo mi storiti isto proti vladi v državnem zboru v obrambo upravičenih svojih teženj. Govoril je nato poslanec Buri val. Med njegovim govorom se je predsednik šele spomnil, da je poslovniška debata; poklical ga je parkrat k redu in mu končno odtegnil besedo. Za njim je kratko govoril poslanec Exner.    Ob pol
1. uri je prekinil predsednik sejo do
2. ure, češ, da so nekateri poslanci predlagali, da naj se vrše nova pogajanja.
Dunaj, 30. januarja. Češki socijalni demokrati so povabili ostale češke stranke k skupnemu posvetovanju, ki se je vršilo ob 1. popoldne. V tem posvetovanju naj bi se dognali pogoji, pod katerimi bi bila pripravljena češka obstrukcija izpremeniti svojo taktiko. Govorilo se je, da je ministrski predsednik Sturgkh pripravljen v parlamentu podati izjavo glede sklicanja češkega deželnega zbora. Češka opozicija pa zahteva, da bodi ta izjava točna tako glede datuma razpisa volitev, kakor glede odprave komisije. Do sedaj ni prišlo do nikakoršnega sporazuma, če tudi so se vršila privatna pogajanja, in najbrže tudi ne pride do sporazuma. Od strani strank večine se lansira ideja vzdržati sejo preko noči do jutri in poskusiti zlomiti obstrukciio. Ni pa upati, da se bo kaj doseglo. Od češke agrarne strani se nam zatrjuje, da ni upati na ugoden preobrat. Ministrski predsednik grof Stiirgkh ima baje od vladarja že vsa potrebna pooblastila in zatrjuje se, da bo že danes zadnja seja parlamenta.
Dunaj, 30. januarja. Zbornici je predloženo poročilo davčnega odseka o reformi hišnega davka.
Dunaj, 30. januarja. V skupni konferenci so češki opozicijonalci stavili vladi sledeči ultimatum: Vlada naj se v parlamentu izjavi, da bo v natančno določenem času ustvarila zopet ustavne razmere na Češkem, to je, ne le razpisala volitve, temveč tudi sklicala deželni zbor in odpravila upravno komisijo. Vlada naj poda tudi potrebne garancije. Ob pol 3. je povabil grof Stiirgkh voditelje čeških strank k sebi. Smatra se, da bodo ostali vsi ti poskusi brezuspešni in računa se s tem, da bo rarlament še danes odgođen.
Štajerski dežehii zbor.
Gradec 30. januarja. V »Tages-pošti« izjavlja poslanec dr. Korošec: >Ne vidim nikakih posebnih težkoč, ki bi nas vedle k absolutno odklanja-jočemu stališču napram nameravanemu februarskemu zasedanju štajerskega deželnega zbora.« Kakor poroča »Tagespost«, bo imel slovenski klub danes posvetovanje o nada i jnem postopanju v štajerskem deželnem zboru.
Vojaški kazenski proces.
Dunaj, 30. januarja.    Vesti, da namerava vojna uprava odgoditi veljavnost vojaškega kazenskega procesa za dve leti, se dementirajo. Česko-nemška   spravna pogajanja.
Dunaj, 30. januarja. Odposlanstvu čeških socijalnih demokratov,ki so sc predstavili ministrskemu predsedniku, je ta na njih zahtevo odgovoril, da je vlada pripravljena izjaviti pred zbornico, da hoče kakor hitro mogoče ustvariti na Češkem zopet normalne razmere.
Gaiiška volilna reforma.
Lvov, 30. januarja. Volilna reforma za gališki deželni zbor pride pred plenum gališkega deželnega zbora najbrže 5. februarja. Zdi se, da je prvotni namen, izvesti predlogo en
bloc, nezivedljiv, ker vstrajajo nekateri poslanci na tem, da se princi-pijalno stališče za vse čase javno pribije.
Novi ogrski tiskovni zakon.
Budimpešta, 30. januarja. Kraljevsko sodišče v Budimpešti je obsodilo predvčerajšnjem urednika »Nove Borbe« Markoviča na šest mesecev ječe zaradi nekega članka, v katerem je baje sramotil dinastijo. To je bila prva sodba po novem ogrskem tiskovnem zakonu. V prvi instanci je bil Marković oproščen. Rusija.
Petrograd, 30. januarja. Ministrski predsednik Kokovcev je naznanil dumi veliko kreditno predlogo za deželno obrambo.
Putilova tovarna.
Pariz, 30. januarja. Mnogo pozornosti vzbuja ruska oficijozna izjava, da gre pri aferi Putilove tovarne faktično za povečanje kapitala, kaierega hoče iskati Rusija na francoskem trgu. Od druge strani se zatrjuje, da je bila cela afera od Rusije lansirana v svet samo z namenom, da dobi Putilova tovarna potreben denar na Francoskem.
Alzaška. Berolin, 30. januarja. Proračunski odsek alzaškega deželnega zbora je sklenil črtati v znak protesta proti postopanju orožništva v Savernu plače za orožniške stotnike.
Angleška kraljevska dvojica.
Pariz, 30. januarja. Angleška kraljevska dvojica pride baje v drugi polovici aprila v Pariz.
Povodenj.
Pariz, 30. januarja.   Iz Brazilije poročajo o silnih   povodnjih,   ki s< preplavile   več mest.   Okrog 2000 ljudi pogrešajo.
Dogodki na Balkanu«
Albanija.
Dunaj, 30. januarja. Venizelos bo, kakor zatrjujejo v diplomatičnih krogih, predlagal mejno popravo meje Južne Albanije na planoti pri Korici, za kar bi plačala Grška Albaniji pet milijonov frankov. Glede izpraznjenja Albanije bo Venizelos izjavil, da bo Grška izpolnila velesilam dano obljubo, predlagal pa bo tudi, da se to izvrši polagoma, tako. da bo moglo albansko orožništvo zasesti te pokrajine, s čimer bi bilo preprečeno tudi vstaško gibanje,
Berolin, 30. januarja. Venizelos je obiskal predvčerajšnjem tudi princa VVieda, kateremu je čestital na njegovi designaciji, ter izjavil, da hoče Grška podpirati Albanijo pri ureditvi razmer v Epiru.
Valona, 30. januarja. Albanski veljaki so brzojavno pozvali romunskega kralja Karla, da naj pribiti Romunska Albancem v Epiru na pomoč.
Črna gora. Rim, 30. januarja. V podučenih krogih zatrjujejo,  da bo črnogorski kralj    spomladi  obiskal italijanski dvor.
Srbija.
Beigrad, 30. januarja. Dne 30. t. m. poteče v Srbiji moratorij. Denarni zavodi se pripravljajo, da bodo zmogli večji denarni promet prve dni, ko nastopijo zopet normalne razmere.
Beigrad, 30. januarja. Izšel je kraljev ukaz, ki kliče rezervne častnike in rezervno moštvo prvega poziva pod orožje.
Turčija in Bolgarska.
London, 30. januarja. Listi vztrajajo pri svoji trditvi, da je bila med Turčijo in Bolgarsko sklenjena tajna pogodba proti Grški. Turčija ojačuje svoje postojanke na otoku Castelorizo ter koncentrira nove čete.
Ženeva, 30. januarja. Tukaj se mudeči bolgarski Častniki so dobili nalog, da naj se na prvi poziv ministrstva vrnejo v domovino.
Egejski otoki in Epir.
London, 30. januarja. Francoska in Rusija sta dali svoje dovoljenje, da se definitivna odoločitev velesil glede Južne Albanije in Egejskih otokov v Carigradu in v Atenah sporoči skupno.
Ozka zveza na Balkanu. Bukarešta, 30. januarja. Romunska princesa Elizabeta se baje zaroči spomladi z grškim prestolonaslednikom Juriem.
Volitve v Turčiji.
Carigrad, 30. januarja. Pri volitvah v turški parlament so dobili mla-doturki veliko večino. V Carigradu so popolnoma zmagali. Med volilnimi možmi se nahaja tudi veliki vezir. Grkom je mladoturški komite dovolil 17 mandatov, toda le pod pogojem, da bodo Grki držali z mladoturki. Zarota v Turčiji.
Carigrad, 30. januarja. Oblasti so razkrile zaroto odpuČenih častnikov proti Enver pašu
24 Štev
.SLOVENSKI NAROD«, dne M. januar)« 1914.
Stran 5.
Društvena naznanila.
Seja tajniško-časnikarskega odseka za letošnji vsesokoiski zlet vrši >e danes ob pol 7. uri zvečer v Zvezni sobi v Narodnem domu. Ob 8. uri
:večer pa istotam seja stanovanjskega odseka«.
Društvo hišnih posestnikov ima
letošnji občni zbor 1. svečana L L v mali dvorani v hotelu »Union« ob 10. uri dopoldne  s statutaričnim spore-
iom.
Narodne socijalne zveze v Ljub-
Jani občni zbor bo dne 1. svečana v ruštvenih prostorih.
Pogrebno podporno društvo c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani ima svoj občni zbor v nedeljo, dne L svečana t 1. ob 3.
popoldne v restavraciji pri Per-<u. Prešernova ulica št. 9.
Narodna čitalnica v Dravljah priredi v nedeljo, dne 1. svečana t. 1. , dpustnico v prostorih gostilne g. b"r. Susteršiča v Zapužah. Spored: Petje, godba, ples, prosta zabava, /ačetek ob 6. zvečer. Vstopnine ni. Zvečer maske.
Prostovoljno gasilno društvo v Sori priredi plesni venček v nedeljo 1. februarja popoldan v Goričanah v •ovarniški restavraciji.
Sokol« v Št. Janžu priredi v redeljo, dne 1. svečana svojo II. veliko maskarado v prostorih g. Ivana Prijatelja v Št. Janžu.
Akad. društvo slov. agronomov Kras« na Dunaju priredi  svoj 11. občni zbor, dne 3. svečana ob 8. uri
~er v gostilni Kleeblatt (XVIII. voal Schulgasse Mitterberggasse št 15.)
Slov. akad. društva »Adrije« v
T ragi občni zbor bo dne 31. t. m. ob
•v uri zvečer v društvenih prostorih.
današnji list obsega 6 stran1.
Izdajatelj in odgovorni urednik: L?r. Vladimir Ravnihar, urž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
AH veliko sedite? Sedežne po-žke iz nalašč v ta namen pripravke klobučevine popolnoma zabrano odrgnenje in ono nevšečno svet-
likanfe hlač in kril. Prijetno, udobno zdravo sedenje!   Pozor trpini na 'roidah!    Prospekt   pošlje na evo: Anton Obreza, tapetnik Ljubljani,    Selenburgova ulica C (3578)
»H=F~        Kdor Odo!
Jpt^"' dosledno rabi vsak
/^m~ dan,pc naših današnjih
j^r znanostih kar najbolje
~ neguje zobe in usta.
Cena: Vi steklenica fza cele mc-ece) K 2 — i 2 ttcklemca K 1*20.
Žitne cene v dudimpeiti.
Dne 30. januarja 1914 Termin.
- ca za apr. 1914.  .  ,  za 50 kg 11 90
Pšenica za maj 1914.   .   .  za 50 kg i09b
Rž za apr. 1914      .  ,  ,  za 50 kg 8*95
Rž za oktocci 19T4  .   . .   za 50 kg 8 9
Oves za apr. 1914.      .   .   za 5<> ke 7*82
Oven za oktober 1^14      .   za 50 ke 7 80
Koruza za maj 19!4      .   .   za 50 kj* 6 89
NeteoraloWnTporocni~
' s!B« <*ad morjem 39o-j Meiaji meni ria« /M ■■
P      «... Is "ei,ori Nebo
f mm s
.3. 2. pop. 712 3   —16 brezvetr. 'asno
„ j 9.zv. 7491 • —84 ; si. szah. j megla
30. j 7. «1. 7441  —80 »r. sever
i       i       i       j i
Srednia včerajšnja  temperatura —5 2, — 19   Padavina v 24 urah  nrm 00.
Borzna poročila.
L|»bliaufca
.Kreditna banka v I j ubijani *
Uraaai karu dunajske btne 30  janaarja Itl4
<• „ ma'ev* rentn . . . . 4*2» , srebro« renta .   .   . .
avstr. kronska renta . .
oer.
kranlako defelno posolilo «•'. k. o. čeike dež. banke .
refke »t
Sratftfc«.
m     h .     .      . .
.....
zemeUsV- I. f zda je
H- .. omv? hfoote^ne . tfar. Vomnnalne pvstr. Vredftne . . UoM»amke  .   . . avutr. rde*. t''fa .
OPf. 99
Mt"Uw . . . ?ur*ke......
» tiiSHanaV" kfed'*ne t>*nke Avstr. krecHtneva zavoda . Danafcke bančne družbe . Tu?ne feleznfce .... 'V^vnf *e'eznfce . , Alnfne-Montan ....
CeŠke sladkorne družbe . Zfvnostenskc banke.  , ,
Vaiet«.
Cekini
Marke •••••••
Frank!    .... ...
1 rt....... .
RnbfH .....•
1 i»en»ri	Blaravi
83 30	*3 00
87 60	87 8»
83 95	H4 is
83 45	83 65
i '-—	89 -
96-	87 —
455 50	465 50
f>9 » —	700
2^3 —	3O3-50
2-7 50	297 50
244 —	254-
230 -	240 —
471 50	481 59
1 48* -	4*3
6? 25	6S 25
51 50	55 50
31 —	3V-
^6 60	30 60
-28 4.-	231 40
i 402 —	404 —
637 75	6.H8-75
52Q -	530 -
1« 3 40	H'4 40
713 7.S	71 s 75,
81u-25	811 25
| J»—	330-
2 8-75	2?y 75
11 39	11-43
117 40	117-60
; 953?>J	955:»
'    V>4 »	95 15
| 252 75	253S0
SANATORIUM - EMONA
ZA NOTRANJE IN-KIRURGiCNE BOLEZNI. • PORCOSDSMICA
LJLJBLiJANA komenskega ulica 4 \^ ^F-TiR^m praMARu     FR DERGANG \|
s posebnim vhodom in razgledom na Mestni trg, ga tako! Ođđl. 4 38
Vhod: Krojašaia ulica 1III.
LJUBLJANSKI
ZVON
*mw z» KNJUFVNnST in poosveto
Letnih XXXIII. (1914).
itBaj*   y:.    3    ^ c   ootoaou  -     si.«., usmork' po adea pot na mesec v ivaakih tar stoji se lato l K m h, pol lota 4 K 60 h, (otn lota a K 30 h.
Zrn vso acarstrrok   dožole zi Z 10 h na lote
Poaatcoaai s reski ao  /obivajo po 8<2 B,
Narodna Tiskarna" v Lriubliarv.
Slastna, neprimerljiva prirali^st In na^aSja izdatnost Dralleja parfnm
iltizijai>5y«tilnil^a
Zadoiča en atom.
Smarnica, \Ttn'ca, §rans^' bezeg, he-hotrop, reseda K 4-, vijolic K 5—. Po vseh lekarnah, drogenjah, parfu-rnerijali, trgovinah z miiom in boljših bnvnicah
JURI DRALLE. BODENBACHn. L.
vorga hišn^a zdravnika, ki Vam potrdi, da v nobenem gospodarstva ne sme manjkati dobrega raz jžtl Za umivanje ran in ramter, za razkuževanje ob bolniški postelji, za intimno
iamsko toaleto (u gacijo) je najboljše po abljati
1—2% raztopline Ly>cform je preiskušeno, že desetletja priposnaao in znan stveno preiskano razkužilo Dobiva se z navodilom vred v vsaki lekarni in drogeriji, originalna steklenica 80 vinarjev. Za razkužeme ust se izdela Lvso-form s popi ovo meto (steklenica a K 160) Zaoim vu kojigo »Zdravje in desinf ekci j a« pošlje na zahtevo zastonj A HUBMANN, reterent »Lvsoform-^trke« Dunaj, XX., Petraschgasse 4 Kupujte Ly?utorm le v onginaimh steklenicah z navodilom. Svarimo prej ponaredbami.
Ugledna dunajska veletrgovina z vinom Uče spretnega
zastopnika
proti povrnitvi provizije   Zastopstvo  se odda za Ljubljano in okolico in mora prosilec biti pri gost« ničarjih in hotelirjih najbolje uveden« Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja pod
„Leistungsfahig 5039« na Rudo.ia Mosse, Dunaj, I. Seilerst&tte 2«
Ver spretnih, inteligentnih
prodajalk
tinela občevanja, vajenih iz stroke za damsko konfekcijo in bluze, slovenščine in nemščine zmožnih — prednost imajo take tudi z znanjem srbohrvaščine — dalje
spretnih v  probiranju,  slovenščine  in  nemščine ^možnih  — prednost tudi Z
znanjem srbohrvaščine — sprejme zagrebška konfekcijska tvrdka,
Panudbe pod „Danernd", Zagreb, glavna pošta restaite ali osebno predstavi anie v nedelo, 1* februarja v hote.u „Union" med II. in U
nrO dopoldne* Vpraša se pri vratarju. 396
Ni6 ne pomaga!
Vse vpitje je gias vpijočega v puščavi. Ser prave anglešne
graiH0S0II6  >» originalne
gramofonske plošče
dobite iz prve roke
edino   '"^Jpf* v moji trgovini-
Caruso, Slezak, Demuth, Battistini, Selma Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni
Srčna ulica 5,poleg c. kr. dež. sodnije.
Poslušanje popolnoma brezplačno.
A. Rasberger, Ljubljana.
Glavni zastopnik:  i he Gramophone Go. Limitd. London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo* phon Compny Berlin.
Velike godbene automate vedno v zalogi.
navon!  \iwml\ klavir z na/iiaajem na pero. tlGfOST!
3513        Od dobrega najboljše!
Lastna delavnica za popravila. Ceniki franko;
Avstr. amertkaa. :: zaloga čevljev s Freieraova nI. 52.
|€aši čevlji po kakovosti, :: priležnosK in eleganci :: prekose vsako konkurenco.
luuro gospodinja vc kaj je dobro
lUlllkUlUUIliJilJIlliMlihim
in rabi zato jedilno mast „Cercs" pri kuhanju, pečenju in praženju. Ve tudi, da vsebuje živalska mast dostikrat 15°/o vode in vzame vsled teca pri vporabi jedilne masti »Ceres", Id je popolnoma čisla in ne vsebuje vode, vedno V« manj dc&o kake drage jedilne masti. Jedilno mast MCere»" priporočajo
zdravniki bolnim na žrlodm.
f,M|
31
999999
J*
nudi svojim
.     .       f    t    f   bi udje imett —-»^
UlllSllf UWW   mosti, kakor da plačajo na
(ustanovljena IcU 1767)   Udje prejemajo
4K
drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd, dobivajo udje c. kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z mjamčeao vsebino po najnižjih cenah ter je :: vsaka prevara izključena.     :: ::
Cftftik.
optik
litem veščega In
orarskega poilnika
ca male posle ob povoljnih pogojih. Nastop takoj. 423
VJekOSlav Sinčić, urar, zlatar
in optičar, Metulje pri Opatiji.
s 3 sobami in kopalno sobo ište Stalna mirna stranka treh ose o <a majev termin. 222
Ponudbe pod šifro „Suho stanovanje11 na upravn. »Slov. Naroda«.
s stanovanjem v Mengša se takoj odda v najem, eventualno se sprejme trgovska pomočnica s kavcijo, ki
bi samostojno vodiia trgovina z meš. blagom. — Informacije daje Jos. Vesel, LJubljana, Prešernova ulica
20—24. 425
Priložiti je znamko.
fotografske aparate
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi 2387
fotomanufaktura in drogerija
„Adrija"
oblastveno koDcesijoairaaa predaja ttrapev
v Ljubljani, geleaJNurgova alica i.
Temnica na razpolago. Zunanja naročila a obratno pošta — Zahtevaite
kot strokovnjak =
JU RMAN
it m Mirt, tfdtl imi z električnim obratom.
ikiipu oftal. kor lo specialist vam lahko določi pravilne
tala in VaO OtrokOVajaikO pOStreie. auuuuuuuuauau-——aaaaaaimm
Nova ttekla za daleč in bližino, važno za dalekovidne.
Prešernove slike
prodaja in pošilja po poltnein oGvzsflc Iv. Bonač v Ljubljani.
kocke za govejo juho
družbe Liebig so vsled svoje velike vsebine najboljšega mesnega izvlečka pripravne ne samo za takojšnje napravljenje fine goveje juhe, nego tudi za izboljšanje in okrepitev juh in omak, sočivja itd.
Jfualitativno najfinejšo in nogam najbolj priletno obutev $a dame in gospode.
trave rusKe gatoše ga mare /. /. a. priooroča
A*glo zaloga čevljev JCtTICt, Selmburgova ul ?.
tet
fn*ja
k
ii
te
ta
n£*a tea\ feSd       nfea a**a       tea at+a1 fc&a
■BB ms nCS hT« UKu^U  hUJSU IMkj^U IkS iSE^U
m& mm mm m& pa rapaipajpa fs
H
pag, Hamburg
(Hamburg-Amerika Lini©).
Prevažanje oseb v vse dele sveta
Hamburg—Nem York
Bouiogne  New York. Cherbourg New Yorfc Southampton  N«w Vorfc.
Haabsrf — Pallatf alpala Hamburg — Boetoa Hamburg — Kuna al u
w
fr
It
— BrasMIJa
Hamburg — Čila Hamburg — Pera Hamburg — Afrika
Zabavno vožnja
v trn »vrho napravljenimi
frtciaji itrg sidi rstavzaia f hnfiia
■^sflov^Ja^J T ISlt^aa^ft
mu bt*Hm\
Ravnokar je stopi! v službo turbinski poštni brzoparnik
--Imperator"
največja ladja svota.
Dolgo* Ote «ovl|ev, tirom* 99 eovijov uumuu 03 «ovi|ov, 00000 ton šesto* Vožnja traja: Hamburg —Now York ooaloaa dal. Štirje vijaki. Popolnoma mirna vožnja.
tO
te
tena sliki 5 kros.
372
2 loka
skupno ali vsaW posebej se takoj od
dasta v najem na Mestnem trgu 12.
Poizve   se   v gostilni skalco, tam.
Pad
412
dobro vpeljana, novo urejena, s potrebnimi stroji opremljena, na ugodnerr. prostoru na Vranskem
laT so na takoj v najem. ~w
Pojasnila daje lastnica „F0S0Jii niča na Vranskem11. 394
t^r^ €g^^t
x dobro vpeljano gostilna z mešanim blagom m žganjem, na prometnem kraju v Ljubljani, se proda
z opremljeno trgovino vred, po j zeio ugodnim pogojem. Kupcu se prepusti tudi j. rav ca, da sme prodajati še na sedanjo koncesijo, ako bi je sam ne imel Denarja se rabi 6 do 8000 K, za drugo se počaka. 410
Kje se izve v upravništvu »Slov. Naroda« pod „St. 269". Za pismeni odgovor naj se priloži znamtta.
Ali je dobitijoćioćno in neškodljivo uč in-kuega sredstva proti
Velezamiv opis o presenetljivem razkritju nemškega potovalca po Afriki (pripo-znano tudi od številnih nemških in inozemskih profesorjev in zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zapnem dvojnem  pismu brez natiska dr. med.
H. Seemann. Sommerfeld 83. (Ff o.)
Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krogljice, metode, praške takozvane oja- . čila itd), mi bodo po prečitanju mojega A opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno število eksem plarov. 4563
angsal pteBt Jmufu uuT preje I 4'—, sedaj K 3-— Iripal pk& .Zmpm" mjt 1 750, sedaj K 2r—
Tvomiška zaloga avtomatov gramofonov in plošč
o
h«
Fr. P. Žalec
Ljubljana, Stari trg 9$
Zastopnik največjih tvornic tn in inozemstva
K »Angeli« iti. itd.
Specialne plošče najslavnejših opernih pevcev in pevk: Car—o. SaeJezaK, Naval, Demuth, BsttHHai, Arnoldsoa, Destin, Selma Kura itd
ivila izvršujem v svoji lastni dela solidno. — Pri večjem od-Ceniki brczDiatoo.