ALPES IULIANA JAROSLAV SASEL Slovenska akadem ija znanosti in um etnosti, Ljubljana Po Herodijanu (8. 1. 4), ki piše v štiridesetih letih 3. stoletja, da je Emona administrativno v Italiji (prim. SHA v. Maxim. 21. 1 in 5 [tudi 31. 3]), po Itinerariju Hierosolymitanu (560. 10), ki notira pri Atransu fines Italiae et Norici (prim. še Exc. Vales. 1. 15), in po miljniku iz časa Konstancija IL (CIL III 3705), ki navaja razdaljo od Atransa, to je od meja Italije čez Ilirik, in po noticah pri Julijanu (or. 1. 28 ter 3. 7 Bidez), Zosimu (5. 29), Sozomenu (h. e. 1. 6) in še nekaterih, da je namreč zahodna Slovenija v 4. in 5. stoletju administrativno v Italiji, nimamo več podatkov ne virov, ki bi ilustrirali po­ litično zgodovino tega prostora v kasni antiki in v dobi velikega preselje­ vanja. Če skušam, in to bom storil v naslednjem, s politično-zgodovinskega vidika vrednotiti anonimnega geografa iz Ravene, predvsem tudi z vidika administrativno-teritorialnega razvoja, se bo ta poskus mnogim zdel predrzen. Pomirja me misel, da je njegova cena odvisna od argumentov. Š tiri pokrajinske enote, ki jih na področju zahodnega B alkana n a ­ v aja Anonym us, se ne skladajo z geografsko-adm inistrativnim i enotam i visoke antike, ki jih poznam o, čeprav ostale province tega dela rim skega im p erija sicer dosledno in vestno nav aja in to na osnovi nam delno do­ bro znanih virov. T e štiri p okrajinske — in do neke m eje »nove« — enote so: Valeria, ki je tu k aj ne bom obravnaval, k er leži v polju delno d rugih silnic, Carneola, L iburnia Tarsaticensis te r K aran tan ija. Slednje ne opiše, am pak le notira (sl. 1). Na Karneolo se nanaša naslednje besedilo. Anon. Ravenn. 4. 21, Pinder- Parthey. Item iuxta ipsam Valeriam ponitur patria quae dicitur Carneola, quae et Alpes luliana antiquitus dicebatur. Quam patriam Carnech, qui Valeriam patriam, ipsi eandem descripserunt philosophi: sed ego secundum supra scriptum Marcomirum Gothorum philosophum civitates inferius designatas eiusdem Carnech patriae nominavi. In qua Carnech patria quasdam fuisse civitates legimus, ex quibus aliquantas designare volumus, id est Carnium, Scoldium, Bipplium, Ris, Planta, Clemidium, Sedo. Item in valle eiusdem patriae sunt civitates, id est Seution, Patiuma, Sorbam, Eperunto, Precona, Lebra, Ambito, Barneo, Paris, Elebra, Ecuno, Seiunto, Poreston, Artara, Ranio, Rinubio, Benela, Cilena. In cuius patriae summitate montium lacum esse le­ gimus. Quae patria diversa habet flumina, inter cetera fluvius qui dicitur Corcac. Sl. 1. Položaj dežele Carneola (tudi patria Carnech ali Carnium patria) in so­ sednjih pokrajin (Liburnia, Media provincia, Venetiae) po delu Anonima iz Ravene. Potek (pikčasto označenih) meja je približen Abb. 1. Carneola (auch patria Carnech oder Carnium patria genannt) mit Nach­ barländern (Liburnia, Media provincia, Venetiae) nach Anonymus Ravennas. Die punktiert eingezeichneten Grenzen haben approximativen Wert V V tretjem etnično-političnem pasu v svojem opisu evropske geo­ g rafije preide A nonym us na gorato deželo K arneole. Prostor, v k aterega spada, obdajajo p o krajine V enetia et H istria, dežele K arontanov, L ib u r­ nia Tarsaticensis, Pannoniae te r A nonim ova Valeria. Carneola leži za­ hodno od slednje, ki v ključuje kot najzahodnejše m ed naštetim i m esti še Emono. V opisu severnih m eja Italije n avaja, da so m ed Italijo in K arontani te r m ed Italijo in K am i Alpe, ki jih v področju slednjih im enuje iugum Carnium , nekoč A lpis lulia. V orisanem goratem svetu je samo ena prostorna dolina, ki ji gre oznaka vallis eiusdem patriae, dolina gornje Save, v k atero bi edino bilo moč postaviti vseh 18 iz­ recno za dolinske označenih postojank K arneole. Na vzhodno obrobje navedenega prostora pride C arnium , današnji K ran j, identifikacija, ki je od vseh v tem poglavju n aštetih naselbinskih podatkov tako zaradi navedenega, kakor zaradi glasovne enakosti,1 arheoloških izkopanin iz antike, zgodnjega in visokega srednjega veka1 2 te r listinskih om em b iz 11. sto letja3 edina možna. Preseneča pa om em ba rek e Corcac, ki ne m ore b iti ne dolenjska ne koroška, še m anj dalm atin sk a K rka;4 preostaja, izgleda, p rav p ri K ran ju od karavanškega prelaza Jezersko (nem. See- berg) v Savo izlivajoča se K okra (nem. K anker). H udourna rečica je u teg n ila b iti pom em bna zarad i tovorne poti v P odjuno na K oroškem 5 te r zaradi dejstva, da je skupaj s Savo v aro v ala em inentno naravno u trd b o Carnium , postojanko, ki je sčasom a postala regionalno središče. Skladno z navedenim bi bilo možno, da je lacus in m ontibus treb a loci­ ra ti na Jezersko, k je r je — n a ravnici pod prelazom v teatraln em ob­ m očju alpskih sten — do 19. stoletja bilo m anjše jezero, znano predvsem popotnikom , tovornikom , dom ačinom in p astirjem .6 V visoki dolini Save sam e in Ziljice leže sicer še Blejsko, Bohinjsko, R abeljsko, B elopeška in T riglavska jezera; v en d ar je za pokrajinsko om ejitev irelevantno, katero konkretno je im el A nonym us v m islih, k e r so edina v področju K arneole in daleč okrog. D a pa je C arnium patria (4. 37) obsegala nekaj več kot n av ed en i dolinski prostor, kaže poleg om em be rek e Corcac, Ju lijsk ih Alp in jezera v gorah te r obm ejitev s sosednjim i po k rajin am i predvsem od ostalega izločeno naštev an je p rv ih šestih naselbinskih postojank. K er hoče delo nakazati s tem njihovo geografsko ločenost od ostalih postojank, k a r dosledno p rakticira, in k e r poselitev v K aravanškem gorju n i možna, jih bo treb a iskati v K ranjskem polju te r v C erkljansko-no- tran jsk em K rasu ali južneje; kako daleč — teoretično —, je odvisno od potek a severnih m eja L ib u rn ije Tarsaticensis te r H istrije, ki v antik i pa tu d i v srednjem veku ne presto p ita linije zgornji to k Kolpe—Snežnik— B rkini. V iru A nonim a iz R avene je Carneola torej zgornja savska dolina — p rejk o n e s prehodom v dolino Ziljice — s K ran jsk im poljem in delom, če ne več, na ju g u priključenega C erkljansko-notranjskega K rasa (sl. 2). O risani terito rij začne sovpadati tako z antično geografsko predstavo o obsegu Ju lijsk ih Alp, po k ateri so le-te zajem ale m alone vse m ejno področje m ed A peninskim in B alkanskim polotokom 7 —• A noni- 1 F. Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika 1 (1936) 24. 2 Zadnji in izčrpni pregled daje Spominski zbornik 900 let Kranja (1960). 3 F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku 5 (1928) 348. 4 Dolenjska Krka je Korkóras po Strabonu 7. 5. 2; dalmatinska Tit(i)us po Pliniju n. h. III npr. 129; koroška (nem. Gurk) v antiki ni dokumentirana. 5 Prim. R. Egger, Frühchristliche Kirchenbauten im südlichen Noricum (1916) 70 ss. 6 Prim. nemško oznako za prelaz, ki je v bistvu prevod za lacus in mon­ tibus. Naj dodam, da se zgornji tok Save še danes enostavno imenuje »Dolina« tako kot ga označuje že Anonymus. 7 Segajo od Karnijskih Alp do sinus Flanaticus, glej Anon. Rav. 4. 37 ter Guido 5. Omeniti je potrebno še naslednje. Tik za trdnjavo Castra, danes Ajdovščina, surgunt Alpes Iuliae s prelazom Ad Pirum summas Alpes (It. Burd. 560.2 z oznako Fluvio Frigido, k čemur prim. O. Cuntz, JÖAI 5, 1902, Sl. 2. Upravne enote Carneola, Liburnia Tarsaticensis, Histria, Venetiae ter v delu Anonima iz Ravene omenjena naselja in reke. V Karneoli ni vrisanih 24 postojank, za katere manjkajo lokalizacijske opore. Potek (pikčasto ozna­ čenih) meja je približen Abb. 2. Verwaltungseinheiten Carneola, Liburnia Tarsaticensis, Histria, Venetiae nebst den im Werke Anonymus’ Ravennas erwähnten Lokalitäten und Flüssen. 24 Lokalitäten Carneola’s, für deren Ortsbestimmung Anhaltspunkte vollkom­ men fehlen, wurden nicht eingetragen. Die punktiert eingezeichneten Grenzen haben nur approximativen Wert * I l l Bb. 147 ter A. Puschi, Arch. Triestino Ser. 3, 1, 1905, 114), ki ga Tab. Peut. Ill 5 označuje In Alpe Iulia. Prim. analogne oznake za prelaze: In Alpe Cottia (CIL XI 3284. 3. 20 ter Tab. Peut. II 3), In Alpe Graia (Tab. Peut. II 3), In Alpe Maritima (Tab. Peut. II 3). Torej ne moremo dvomiti, da označuje Alpis Iulia oziroma iugum Carnium današnji prelaz Hrušica (Ad Pirum), čez katerega je v srednjem veku tekla meja vojvodine Kranjske. L. Hauptmann enači v delu Erläuterungen zum historischen Atlas der österreichischen Alpenländer I 4 (1929) 369 op. 1 Alpis Iulia z oznako Kranjska Gora, ne da bi navedel za to sprejemljive razloge. m ova G eografija izrecno piše, da so bili to pokrajino, Karneolo, n a ­ zivali prej A lpes luliana — , kot s severnim delom vojno-admini- strativne enote s sk o rajd a istim im enom , n a istem prostoru, s claustra A lpium Iuliarum . P ri tem je značilno, da se južni del vojno- adm in istrativ n e cone z arheološko ugotovljenim i enotno koncipiranim i za­ poram i k rije z A nonim ovo L iburnijo Tarsaticensis, adm inistrativno eno­ to,8 ki je obstajala torej vsaj že v času, v katerem so bili zasnovani n je ­ govi viri. Če K arneolo in L iburnijo Tarsaticensis sestavim o — m islim , da ne m an jk a noben vm esni člen ■ —, dobimo terito rij, ki so ga kašteli in zaporni zidovi n a stičišču Ita lije in Ilirik a m orali zapirati, če je p rv a h o tela b iti sm otrno in efikasno zavarovana. V obeh enotah so tak a siste­ m atična, organska u trd b en a dela kot rečeno arheološko ugotovljena9 te r v drugi polovici 4. in v p rv i 5. stoletja v ečkrat dokum entirana;1 0 1 1 N otitia dig n itatu m pa jih — in d irek tn o — n av aja kot del v tra k tu Italiae circa A lpes, obram bnem italskem pasu okrog Alp.1 1 V prid takšne in te rp re ta cije govori upravna, z lego na severovzhodni m eji Italije utem eljena zgodovina tega prostora, ki dobiva zaradi Iliro- italsk ih v ra t na m eji B alkanskega in A peninskega polotoka vse bolj in bolj izrazito značaj in form o prave vojne krajine, saj sega od začasnih k rajin sk ih kom and, ki p o stajajo zaradi toka dogodkov vse bolj stalne, od N oticije d ignitatum prek gotskega in bizantinskega utrdbenega pasu do langobardskega d u k ata in frankovske m arke globoko v srednji vek, s koreninam i pa do p re te n tu re in globlje. Od virov, ki so vsi skopi in frag m en tarn o ohranjeni, n e k a te ri to le nakazujejo kot možnost, drugi d ajejo konturo, tre tji skop podatek, često med njim i ni organske konti­ nuitete, od rim ske zasedbe do K arla Velikega in čez pa jih m utatis m u ­ tandis sprem lja —• in to je odločilno — isti m otiv. S tem prehajam o h kronološkim v p rašanjem virov, iz k aterih je A nonym us črpal, in k časovni določitvi stanja, ki ga je predložil. Tractus Italiae circa A lpes dokum entira N otitia dignitatum occ. XX IV (Seeck) v začetku 5. stoletja; zasnovan je bil, vse kaže, na že obstoječih rud im en tih kot posledica polom a rim ske obram be v Panoniji, A larikove zasedbe Rima in odločilnih b itk za Iliro -italsk a v ra ta v drugi polovici 4. stoletja.1 2 Vodil ga je com es rei m ilitaris Italiae s štabom , podrejen vrhovnem u kom andantu, čigar funkcija m agister m ilitu m praesentalis 8 Ki prej ni dokumentirana, čeprav je virtualno obstajala vse od zgodnje antike. Problem je že mnogo raziskovan, a še ni zadovoljivo raziskan; prim. A. Degrassi, Diz. ep. IV 973 ss. 9 Kratek pregled daje W. Schmid, 15. BRGK 1923-24 (1925) 183 ss. ter A. Degrassi, Il confine nord-orientale dell’Italia Romana (1954) 131 ss. 1 0 Uradna oznaka zanje je bila claustra Alpium Iuliarum. (Amm. Mare. 31. 11. 3), prim. Julia claustra (Pacat, paneg. Theodosio Aug. dictus XII 30. 2), angustiae Alpium Iuliarum (Amm. Mare. 21. 12. 21), claustra Italiae (Rufin, prologus in libr. hist. Eusebi [GCS IX 2, str. 951]). Izčrpno sedaj o kompleksu zapor in o virih v delu Claustra Alpium Iuliarum 1 (1971). 1 1 Occ. XXIV (Seeck), varujejo jih legiones Iuliae Alpinae. Neprepričljivo delno kontradiktorno ugovarja Parker, Journal of Rom. Stud. 23, 1933, 179. Prim. sedaj D. Hoffmann, ki se v delu Das spätrömische Bewegungsheer (1969/70) problema večkrat dotakne (na primer, II 96 op. 305). 1 2 Med Magnencijem in Konstancijem II. (352), na primer, med Maksi­ mom in Teodozijem (388), med Eugenijem in Teodozijem (394). to vključuje. Da je com es obram bni pas — im enovan tudi lim es1 3 1 4 1 5 — razdelil na sekcije, k a te rih ena je bila julijsko-alpska, spričujejo razen geopolitičnih in stratešk ih razlogov tudi im ena vojnih enot, s katerim i je v tej operiral, legiones luliae Alpinae, I, II, III,1 * in sočasno v lite ra ­ tu ri nastopajoči term inus technicus zanjo, claustra A lpium lu lia ru m .lä D a ta z minuciozno izdelanim sistem om kastelov, straž, stolpov in prež, z zapornim i zidovi, ki se vrstijo v globino in segajo v dolžino, na te ri­ to riju brez m est, ki nosi tu d i geografsko m ejni pečat in je relativno redko poseljen — ni samo prostor z vojaškim i objekti, m arveč vojno- ad m inistrativna področna enota od Ju lijsk ih Alp do K varnera, izhaja tako iz naštetega kot iz podatkov v N oticiji dignitatum te r iz prem isleka 0 kom petencah in ju risdikciji štabnih kom andantov, posebej na te rito ­ riju , k jer zaradi znenadnih in nepreračunljivih situacij ne m ore obsta­ ja ti adm inistrativna vojno-civilna dvotirnost. Poslej je »vojna krajina« kot adm inistrativna institucija — - ob te ri­ torialnem obsegu, prilagojenem vsakokratnim vojaškim potrebam , v glavnem od Julijsk ih A lp do K v arn erja — obstala in jela po svoje vpli­ v a ti na politično oblikovanje vzhodno-alpskega prostora. O bstajala je v periodi gotske kraljevine, ne le, k er je T eoderik Veliki prevzel rim ski sistem in rim ske organizacijske enote. Obstoj tedanje varnostne službe spričujejo omembe posam eznih trd n jav — nedvom no gre v glavnem za štab n e točke v zaledju obram bnih sekcij — v alpskem področju,1 6 pose­ bej v teku bojev z Bizancem , pa tud i že prej. Sistem atsko vojno-krajinsko ureditev nakazujejo odloki Teoderika V elikega1 7 in oznake, k i jih za posamezne enote sporoča K asiodor.1 8 Sled­ n je izkazujejo, m enita H. Zeiss in L. Schm idt,1 9 predvsem obstoj zapor na južno-alpskem obrobju. K ašteli v K otijskih Alpah, verjetno z bazo v Suzi, te r zahodno-alpske zapore, ki jih o prilik i vrnitve ujetnikov iz B urgundije leta 494 om enja Ennodius,2 0 dalje, T ridentum z daleč ekspo- n iran im i klužam i, dokum entirajo, da je terenskim zahtevam prilagojen sekcij sko-kra j iški sistem segal globoko v Alpe. Č eprav julijsko-alpska in noriška obram bna enota nista izrecno om enjeni, kaže varstveni pas v krajišk em sm islu organiziranih enot R etije2 1 in pom orske kom ande in- 1 3 Not. dign. occ.V 126 in 127. 1 4 1 Alpina (pseudocomitatensis in Italia), occ. V 257-Alpini, occ. V 107- 1 Iulia, occ. VII 34. II Iulia Alpina (pseudocomitatensis in Illyrico), occ. V 108-258- II Iulia, occ. VII 60. Ill Iulia Alpina (legio comitatensis), occ, V 99-248-Iulia (pseudocomitatensis in Italia), occ. VII 35. 1 5 Glej zgoraj op. 10. 1 6 Npr. Como, munimen claustrale Italiae, Cassiod. var. XI 4; Verruca (pozneje Dos Trentos), tenens claustra provinciae, ib. III 48, 2; Augustanae elusurae porta provinciae finalibus locis (njih lokalizacija še ni definitivna), ib. II 5, 2; Susa, Procop. b. G. II 28 in 30, glej tudi L. Schmidt, Germania 11, 1927 (1928) 36. 1 7 Npr. Universis Gothis et Romanis vel his qui portibus vel elusuris praesunt, Cassiod. var. XVIII. 1 8 Glej zgoraj op. 16. 1 8 H. Zeiss, Germania 12, 1928, 25 ss. L. Schmidt, Germama 11, 1927 (1928) 36. 2 0 Vita Epiphani 177-MGH AA VII 105. 2 1 Not dign. occ. I 43. V 139. XXXV 13. Cassiod. var. VII 4, glej tudi I 11. sula C uritana et Celsina2 2 — po stratešk i n u ji v sklopu L iburnije Tarsa- ticensis2 3 — na n ju n obstoj, sicer bi n a naj občutljivejši točki severne Italije, m ed retijsko in lib u rn sk o sekcijo, zijala stratešk a vrzel. Vse to p red stav lja h k ra ti n ad aljev an je kasno-antične organizacije, ki jo proseva N otitia dignitatum ; n a to bazo kaže tudi k o n tin u iteta v rabi zadevnega tehničnega izrazoslovja2 4 te r dejstvo, da so trd n jav sk e sekcije in s tem tu d i sistem že m ed boji — vsaj delno — prevzeli F ranki. S ituaciji prilagojeno in v skladu s političnim i tendencam i so se fra n ­ kovske tipalke zgodaj usm erile k Italiji, posebej, ko jim je po B elizar- jevem vpadu v Italijo V itigis za pomoč p ri obram bi odstopil dolino Rone (534— 536). T eudebert I. (537— 548) je ob delitvi dobil A lem anijo, kolikor so jo posedovali Goti; v lad al je torej področju G ornji Ren—Bodensko jezero—A lpe.2 5 V sekakor je T eudebertova d ejanska oblast segla že 536 od V elikega Sv. B ern ard a daleč na vzhod; do kod pa so segale želje in tendence, kaže 537 njegova poroka z Visigardo, hčerko langobardskega k ra lja V acha.2 6 Ju stin ijan o v o strategijo ob ponovnem zavzetju Ilirik a — glavni cilj na zahodni fro n ti: zasesti Iliro -italsk a v rata, vzpostaviti kopno zvezo z Italijo — je skušal T eudebert zavreti delno z labilno koalicijo B avarci-L angobardi-G epidi te r z ofenzivo v Ita liji in v A lpah. K oordi­ nirano z bizantinsko ofenzivo v Iliriku je začel direk ten vdor v Italijo 538. L eta 538 jeseni je Savia še gotska, naslednjega leta bizantinska, pot v Italijo je s tem nevarno odprta. V pism u na Ju stin ija n a okrog 540 izraža T eudebert, da sega njegova oblast per D anubium et Umitem Pannoniae usque in Oceanis littoribus,2 7 s čim er se sklada p odatek iz pism a retijsk ih škofov n a v lad arja M av rik ija 591, da so v tre h škofijah akvilejske die- ceze (BeconensiSj T iburniensis, Augustana) ■ — skladno z okupacijo — frankovski škofje že bili posvečevali in bi še v drugih, če bi ne bil tega Ju stin ija n odločno preprečil.2 8 S Teudebertovo sm rtjo 548 se je koalicija razdrobila, Bizancu je celo uspelo — v skladu z novo nastalim političnim položajem v Panoniji, predvsem zaradi A varov — L angobarde priteg n iti na svojo stran; Ju stin ija n jim je 548 prep u stil polis N orikon te r ohyro- mata epi Pannonias.2 9 Z nenavadno form ulacijo se je m ed poslednjim i u k v a rja l R. Egger3 0 in zelo prepričljivo pokazal, da gre za Poetovio in 2 2 Cassiod. var. VII 16. 2 3 Jasno izrazil M. Suič, Granice Liburnije kroz stoljeća, Radovi Inst. JAZU u Zadru 2, 1955, 273 ss. V začetku bizantinske vojne proti Gotom je bila v zahodni polovici impérija (Procop. b. G. I 15). Prim. tudi studijo M. Suića, Liburnia Tarsaticensis, v zborniku Adriatica (Miscellanea G. Novak [1970] 705—716), ki prihaja glede zapornih zidov in obrambne organizacije na severo-vzhodni meji Italije do dokaj analognega zaključka, v kronološko in vojno-administrativno problematiko pa se ne spušča. 2 4 Prim. izraze claustra, comes, dux, limes itd. 2 5 Glej predvsem H. Büttner, Die Alpenpolitik der Franken im 6. und 7. Jahrhundert. Hist. Jahrb. 79, 1959, 62—88. Seveda brez prelazov v Italijo, ki jih je kontroliral še praeses Retie I. Via Claudia na Augsburg je bila zaradi roparskih Breonov nevarna. 2 6 Paul. Diac. hist. Lang. I 21. 2 7 MGH Ep. III 133, 20, prim. Agathias I 6. 2 8 MGH Ep. II n. 20. 2 9 Procop. b. G. III 33. 10. 3 0 V studiji Civitas Noricum. Wiener Studien 47, 1929, 146 ss. = Römische Antike und frühes Christentum 1 (1962) 116 ss. vzdolžne panonske u trd b e. Dodatno je mogoče njegovo argum entacijo p odkrepiti z dejstvom , da je od nekdanjega N orika Justin ijan v ekstrem ­ nem kotu razpolagal edino s poetovionskim , eventualno celejanskim ob­ m očjem , da so L angobardi, pronicajoči s severa,3 1 bili zainteresirani ra v ­ no n a tem ; ostali del N orika in Alp z zaporam i in Iliro-italskim i v ra ti pa se je pokoraval Frankom , ki so težili na vzhod, a jim je pot — kot smo videli — p rav Ju stin ija n odločno preprečil. Da je rekonstrukcija frankovskega te rito rija v Vzhodnih A lpah pravilna, potrdijo dogodki le ta 552. Ko se je N arzes z novo arm ado, v k ateri so poleg bizantinske glavnine prevladovale enote Tračanov, Ilirov, Langobardov, H erulov, H unov, Perzov in G epidov od Salon približal m ejam Benečije,3 2 je za­ prosil frankovski štab za pro st prehod.3 3 T a m u ga je odrekel, h k ra ti so O strogoti iz veronskega štaba poostrili stražno službo in izgradili za­ pore.3 4 Evidentno je, da gre za julijsko-alpsko zaporno cono, ki je bila tedaj torej pretežno v frankovskih rokah. Škofa Vitalisa iz Altina, ki je zbežal k Frankom , je le ta 567 Narzes, ob likvidaciji frankovske vzhodno­ alpske oblasti, u jel v A guntu in pregnal na Sicilijo,3 5 kar kaže — skupaj z bojem proti herulskem u vodji S indualu in Breonom 566,3 6 oboje sta njegovi poslednji vojaški akciji —, da je štab tedaj posvečal izključno pozornost severo-vzhodni meji, več ko t verjetno zato, ker je tik pred 568 že opazil sovražne m obilizacijske priprave. P ro ti koncu vlade Sigiberta I. (561— 575) so Franki, izgleda, vzhodno-alpske pozicije v celoti izgubili, obdržali pa R etijo I in W intschgau. S tem dobi langobardski vdor v Italijo nov strateško-politični aspekt. Ne le pričakovano naraščan je avarskega p ritisk a po padcu Sirm ija te r N arzesova odstavitev ja n u a rja 568, m arveč predvsem frankovski poraz v V zhodnih A lpah je Italijo na stežaj odprl; koridor do nje je bil 568 delno in začasno pod zelo oslabljeno kontrolo, k a r je A lboin z nenadnim vdorom 3 7 v F urlanijo in rapidno zasedbo Č edada nem udom a izkoristil. Sedež prve langobardske kneževine — fu rlan sk e — v Čedadu, ključu vzhodno-alpskih zapor,3 8 nazorno kaže, kaj je m oralo najprej pasti in kaj je poslej — v h rb tu — m oralo zanesljivo funkcionirati: varnostna služba na vzhodni m eji.3 9 3 1 Zadnji, ki je kompetetno analiziral ta proces, je bil J. Werner, Die Langobarden in Pannonien (1962). 3 2 Nedvomno tudi po celinski poti, ne le po morju; leta 537 so Vittigis, Uligisalus in Asinarius v trdnjavi Burnum in globoko v Libumiji. Procop. b. G. I 16. 3 3 Procop. b. G. IV 26. 18 ss. 3 4 Procop. b. G. IV 26. 3 5 Paul. Diac. hist. Lang. II 4. 3 6 Povezavi med Sindualom in Breoni odločno in prepričljivo oporeka R. Heuberger, Rätien im Altertum und Frühmittelalter (1932) 154 ss. 3 7 Vojna proti Gepidom bi bila povsem nepotrebna, če bi Langobardi bili tedaj projektirali izselitev. To dejstvo kaže na nenadnost njih odločitve, ki jo je usmerjala ponujajoča se prilika, meni E. Stein, Studien zur Geschichte des byzantinischen Reiches (1919) 32 op. 12. 3 8 Centralno vlogo Čedada nakazuje MGH SRL 81 op. 6 in 188; prim. predvsem S. Stucchi, Forum Iulii (1951) 25. 3 9 Kljub paktu z Avari meja ni bila niti ni ostala mirna. Prim. tudi M. Brozzi, I primi duchi Longobardi del Friuli, študija, ki je objavljena v tem letniku Arheološkega vestnika. Obstoj sistem a langobardskih kluž in kastelov razporejenih po m a r­ kah n a sploh spričujejo p isan i v iri.4 0 Spričo identičnosti institucij lim i­ tanei in arim ani,4 1 spričo langobardskega prevzem a kasno-antičnih in bizantinskih vojaških nazivov4 2 s tehničnim izrazoslovjem in predvsem spričo dejstva, da je izg rajen a bizantinska obram ba, posebej m ejna, ob stajala — n jen obstoj in delo spričujejo posam ezne utrdbe, ki so se v A lpah še dolgo držale p re d langobardskim pritisk o m 4 3 — in da je m o­ ra la po zasedbi, posebej n a severo-vzhodu, langobardska m ejna služba takoj funkcionirati, je jasno, da so L angobardi obstoječo bizantinsko- frankovsko, ki se je razvila iz kasno-antiene, z organizacijo vred prevzeli. Obstoj bizantinske sistematično razporejene vojne sile po severni Italiji spričujejo njihove vojne z Goti same, romanskemu jeziku pripadajoča imena kastelov, po Hartmannu (JÖAI 2, 1899, Bb. 1—14) tudi sistematika v razpo­ reditvi utrdb, ki so jih 568 in pozneje zasedli in prevzeli Langobardi, ter notica v Auctarium Havniense (extr. 4), ki sporoča, Narses patricius cum Italiam florentissime administraret et urbes atque moenia ad pristinum deco­ rem per annos XII restauraret, pri čemer je za severo-vzhodno področje Ita­ lije treba upoštevati, da je z deli mogel pričeti šele po zmagi nad Franki, to je po padu Brescije in Verone 562 (AA IX 1-Chron. min. I 337). Venantius Fortunatus (v. Mart. IV 649 ss), ki je 565 iz Benečije potoval na dvor fran­ kovskega kralja Sigiberta I v Metz prek Plöckna in po Pustriški dolini, prek sedel Reschen-Scheideck in Fernpass na Augsburg, omenja naslednje trdnjav­ ske sklope Osopus, Reunia, submontana castella, castrum Iulium Carnicum ter Aguntum z okolišnjimi kašteli, ki kažejo, kako globoko je bizantinska oziroma frankovska obmejna stražna služba segala in kako načrtno zapirala — - prejkone po sekcijskih enotah - — vstope v Italijo, tu konkretno v Furlanijo in Benečijo. To je bilo tem lažje, k er so n jene principe poznali in k er je p re ­ pričljiv a misel, da so bile u trd b e in kluže zasedene predvsem z germ an­ skim i enotam i, k i so se — k o t kaže presenetljivo lahek vdor ■ — m asovno pred ale ali um aknile.4 4 K aštel M eclaria v regio Zelila,4 5 Iu liu m C arni­ cum ,4 6 V al di N on4 7 in d ru g e postojanke kažejo, kako globoko v Alpe, posebej ob kočljivih vpadnicah sta segli langobardska kontrola in oblast. Sedež prve langobardske kneževine v Č edadu — njegov strateški pom en 4 0 Liber pontif. v. Steph. II 43 (Duchesne, str. 452): elusas Langobardorum; ibidem v. Hadr. I 33 (Duchesne, str. 495): a clusis Langobardorum fugientes. C. Troya, Codice diplomatico langobardo dal 568 al 774 (1852—1855) str. 671: clusis regni nostri, itd. 4 1 Chechini, I fondi romano bizantini. Archivio giur. ital. Ser. 3, 7, 1907, 407 ss. R. Schneider, Die Entstehung von Burg und Landgemeinde in Italien (1924) 109 ss. 4 2 Npr. clausurae, dux, iudex itd. 4 3 Npr. castellum Anagni v Val di Non (Paul. Diae. hist. Lang. III 9), Susa, Aosta, otok Amacina v Lago di Como itd. 4 4 Tako meni R. Schneider (gl. zgoraj op. 41) 113. 4 5 Paul. Diac. hist. Lang. IV 38. Lokalizacija je sporna slej ko prej (na Megverje, nem. Meglern poskuša R. Egger, [gl. zgoraj op. 5] 100 ss), pregled raznih mnenj navaja F. Kos, Gradivo 1 (1902) št. 146. 4 6 Paul. Diac. hist. Lang. III 26, glej tudi VI 51. 4 7 Paul. Diac. hist. Lang. III 9. je A lboin takoj ocenil, ga rapidno zasedel, prejkone, ker je bil h k ra ti klju č vzhodno-alpskih zapor —, v Vipavski dolini in drugod dokum enti­ ran e arim anije,4 8 trdnjave, ki jih po analizi listinskega gradiva z veliko v erjetnostjo prisojam o Langobardom ,4 9 kažejo, da je tako vplivno-inte- resn a kot akcijska sfera — k ar je, nota bene, logično — segla globoko v A lpe tudi na Vzhodu. P rej navedeno skupaj z obstojem kasno-antičnih trd n ja v te r stratešk a logika dovoljujejo sklep, da so se tud i v julijsko- alpski sekciji L angobardi takoj prilagodili starim že obstoječim okvirom in jih po situaciji in m ožnosti vzdrževali, razširjali ali opuščali. Ce se povrnem o k podatkom anonim nega geografa, nam postaja ob tem sinoptičnem pregledu jasno, da je orisal v jugovzhodnih A lpah vojno- ad m inistrativne enote pozno-gotskega in frankovskega obdobja, k a r — končno — tud i sam trd i, ko večkrat zapisuje (tudi v karniolanskem in liburnijskem poglavju), da je citai in izpisoval »gotske filozofe«. C arne- ola in Liburnia Tarsaticensis sta novo n astala razvojna člena v tra k tu Ita lije circa A lpes in sicer v enoti claustra A lp iu m Iuliarum — o k ra j­ šano in prejkone na sta rih tradicijah im enovani Alpes Iuliana —, ki ju je izoblikovala p rip rav a na vojno z Bizancem , p ri čem er je igrala kot smo videli vlogo tudi m aritim n a vojna regija insula Curitana et Celsina. N ek ateri podatki v A nonim ovih v irih so orisali prejkone tudi bizan ­ tin sk i prodor ne le po D alm aciji, am pak tu d i po Savi proti Iliro-italskim vratom , ki jih je želel Ju stin ija n zasesti — zato je Emona iz karneolske- ga sklopa izvzeta, k er je bila v bizantinski sferi — F ranki pa so jih zapahnili in h k rati odtrg ali Noricum m editerraneum od nekdanjega im perija, ki ga A nonym us ne navaja več ozirom a stavlja vanj K a ra n ­ tance. P red nam i je to rej položaj iz prve polovice in sredine 6. stoletja, tik preden ga preoblikujejo Langobardi, ki prevzam ejo vzhodno-italski obram bni sklop. Končno p o trju je še en argum ent, da so viri, ki jih je A nonym us črpal za severo-vzhodni kom pleks Italije, iz navedenega časa. D a je oris nastal v obdobju pred Langobardskim vdorom, nakazuje nam reč tud i presenetljivo dejstvo, da delo ne om enja G radeža (lat. G ra­ dus, it. Grado) — kam or je bil 568 u m aknjen akvilejski nadškofijski se­ dež, prem ik, ki je n a daleč in dolgo odm eval (prim. Paul. Diac. hist. Lang. 2. 10) — čeprav severno Italijo zelo izčrpno obdela. Vloga vzhodnoalpskih Slovanov v igri teh silnic, dalje, sedaj vse bolj logično izstopajoča neposredna zveza m ed kasno-antično in sred n je­ veško K arneolo5 0 ter problem Anonim ove V alerije — quae et Media pro­ vincia appellatur — pa m ora ostati tém a za k ak prihodnji kolokvij. 4 8 Prim. M. Kos, K poteku slovenske zapadne meje. Razprave (Znanstve­ no društvo za humanistične vede v Ljubljani) 5-6, 1930, 336—375. 4 9 Ibidem passim. 5 0 V kar je M. Kos - — Postanek in razvoj Kranjske, Glasnik Muz. druš. za Slovenijo 10, 1929, 21-39 — dvomil. Nikake opore pa nimamo, določiti za obravnavana mesta naknadne vrivke, če so se bili ti kdaj prikradli v origi­ nalni tekst. Preseneča, na primer, enkratni pojav pokrajinske oznake Carne- ola, spričo sicer večkrat za isto pokrajino v tekstu nastopajočih oznak Camech patria in Carnium p atria. Ali je Carneola že originalno stala v tekstu? Izraz Carneola porablja nato prvi spet Pavel Dijakon v Zgodovini Langobardov 6. 52) v drugi polovici 8. stoletja. S tem povezano je vprašanje, kdaj da je Anonymus sam živel? Gornja analiza kaže, da je vir ki ga je bil porabljal ZUSAMMENFASSUNG Alpes luliana Der Quelle des Anonymus Ravennas nach ist Carneola das obere Savetal, nebst dem östlich vorgelagerten Krainer-Feld und wenigstens einem Teil des südlich anschliessenden Karstgebietes von Cerklje und von Innerkrain mit dem Birnbaumerwald. Die so umrissene geographisch-politische Einheit steht der bekannten antiken Verwaltungsentwicklung fern. Die Angaben — von der Ueberliefe- rung völlig losgetrennt — scheinen eine neue politische Situation widerzu­ spiegeln. Zwei Verbindungsfäden sind meiner Meinung nach noch vorhanden und lassen das Zerrissene miteinander verbinden. Alpium Iuliarum claustra reichen vom liburnischen sinus Flanaticus bis zum Forum Iulii jenseits der Julischen Alpen. Wenn wir Carneola und Libur- das gesamte Territorium, das mit den spätantiken organisch angelegten Wehr- nia Tarsaticensis des Anonymus Zusammenlegen, erhalten wir genau, erstens, anlagen Italien im Nordosten systematisch abschloss, und, zweitens, das ge­ samte Territorium der antiken Alpes Iuliae. Des Anonymus Bezeichnung Carneola quae et Alpes luliana antiquitus dicebatur passt also genau auf die Phase der Alpium Iuliarum claustra. Carneola hat sich nach der »Alpes luliana« - Zeit formiert und die Quellen, welche der Anonymus für dieses Kapitel benutzte, sind erst nach dieser Verwaltungsphase entstanden. Einiges zur absoluten Zeitbestimmung kann man aus der Zuweisung Emonas zur Media provincia erschliessen. Während der römischen Herrschaft wurde Emona nämlich niemals von Ober- krain und Karst verwaltungstechnisch abgetrennt. Mit einer Abtrennung kann man erst zur Zeit der ersten fränkischen Besetzung der Ostalpen rechnen. Es folgen die Quellenangaben. Darüberhinaus deutet dies auch Prokop (b. G. IV 26, 18) an mit der Erwähnung, dass das byzantinische von Dalmatien nach Venetien in breiter Front vordringende Heer im Jahre 552 die Franken um Einlass ersuchte. Die Genehmigung wurde nicht erteilt, die Pässe verammelt. Die Wege von Sirmium bis zu den Julischen Alpen (inclusive der Stadt Emo­ na, wie dem Ravennas seine Quellen angaben; es ist dies die einzige Möglich­ keit, die Abtrennung Emonas von Oberkrain historisch zu bekräftigen) und bis zur ostnorischen Grenze waren also in den Händen der Byzantiner, deren militärisches Vorhaben, den Landübergang — über die claustra Alpium Iulia­ rum — nach Italien zu erzwingen, zwischen beiden Weltreichen die gesamte damalige Ostalpen-Politik bestimmte. Das Gebiet der claustra Alpium Iuliarum war — bis zum langobardischen Einbruch ins Friaul — • zuerst in gotischen und nachher in fränkischen Hän- za to pokrajino, iz srede 6. stoletja. Vprašanje o zanesljivosti pisca te geo­ grafije je bilo ponovno postavljeno in pozitivno odgovorjeno (na primer, B. H. Stolte, De Cosmographie van den Anonymus Ravennas, een studie over de bronnen van boek II—V ('1949]). Kontrolo rokopisov smemo smatrati po edi­ cijah Pinder in Parthey (1860) ter Schnetz (1942) kot zaključeno. Mislim, da računam upravičeno z navedbami v Anonimovem delu kot z dejstvi, ki jih je treba interpretirati. Manjka pa seveda še jezikovna in stilna analiza, detajlna in analitična kartografska obdelava, uvrstitev dela v geografsko-administra- tivno in poučno literaturo zgodnjega srednjega veka. den. Eben diese Situation notierten die Quellen, die der Anonymus Ravennas für die Beschreibung von Carneola benutzt hat, was er — schliesslich — ■ auch selbst angibt, wenn er beteuert, die »gotischen Philosophen« gelesen und exzerpiert zu haben. Dass die von Anonymus für nordöstliche Regionen Ita­ liens benutzte Quellen v o r dem langobardischen Einbruch 568 niederge­ schrieben wurden, dafür spricht überdies die Tatsache, dass Gradus (it. Grado, slov. Gradež, ein bis in die Spätantike unbedeutendes Fischer- und Hafennest) nicht erwähnt ist, was nach der durch Kriegsereignisse bedingten Über­ tragung des erzbischöflichen Stuhles Aquileia’s — ein lang und breit wider­ hallendes Ereignis — schier unmöglich wäre. Vgl. die Anmerkungen im slov. Text, beide Karten und RE Suppl. XII (1970) Sp. 1569—1575, und den Aufsatz in den Akten »Roman Frontier Studies 1967« (1971) 171 ff.